St. 16 (C. C. con bi porta) v Trsta, v irado. ». januarja 1927. Posamezna številka 30 cent. Letnik Lil List izhaja vsak d^ 3 mesece L 22.—, L 6-50 več. — P« v široko«ti 1 kolcj niče, zahvale, ponedeljka. Naročnina: sa 1 mcito L 8._« celo feto L 75.—, t tnoaemstro me sočno 30 stot. — Oglasaina za t mm prostora ovske in obrtne oglase L 1._, za oomrt* 1.50, oglase denarnih zavodov L 2.—« prvi strani L 2.— EDINOST Urodniitvo in upravnlštvo: Trst (3), ulica S. Francesco d'Assisi 20. Te* lefon 11-57. Dopisi na| se pogiijajo izključno uredništvu, oglasi, rekla* macije in denar pa upravniitvu. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. — Last, založba in tisk Tiskarne «Edinost« Poduredništvo vGorici: ulica Giosue Carducci St. 7, I. n. — Telef. It. 327. Glavni in odgovorni uredniki prof. Filip Pario. Notranji pomen državljanske vojne na Kitajskem Naziranje, da predstavlja po-loža j na Kitajskem le neka] hipnega, kar se bo samo ob sebi izčrpalo ter se potem razblinilo v nič, kakor je to vedno bilo v zadnjih letih, se s potekom sedanjo krize ne izkazuje za veljavno. To, kar se godi tam doli, ni nič podobnega pučem in vstajam, ki se od časa do časa dogajajo v latinski (južni Ameriki), napravijajo hipen šum in se potem zopet polegajo do no-vfii izbruhov in novih vstaj, katere se po mnenju poznavalcev južne Amerike bodo vedno in v*dno ponavljale že radi posebnega ustroja značaja tamkajšnjih ljudstev. jSič poJobnega ne opažamo pri sedauiji kitajski «vstaji», katera se nam marveč predstavlja v čedalje bolj jasni obliki mogočima narodnega gibanja, ki ob-jemlje polagoma sicer, toda s tem bolj neodoljivo silo vse plasti ogromnega kitajskega naroda. Gre torej za. izbruh, ki pretvarja brezbrojno kitajsko maso v slepo množico, ki ne razmišlja več niti računa, temveč sledi le vodstvu par gesel, ki z eno ali dvema besedama izražajo, kar mislijo in čutijo milijoni in milijoni, kar jih zliva v eno samo dušo in v eno samo telo. In to geslo je: boj proti angleškemu imperializmu do konca, do popolne zmage. Poročila, ki prihajajo s kitajskih bojišč, pripovedujejo o nekakih katekizmih, ki so jih našli pri ubitih vojakih. V njih je izražen£*V par krilaticah vsa politična vera razjarjenih mas te velike dežele. Važno mesto v teh katekizmih zavzema borba proti «svetovnemu imperializmu«. Sam Bog ve, kaj si predstavlja primitivni Kitajec DOfl to SpAko! No, naj si predstavlja karkoli, dejstvo je, da je znala kitajska narodna stranka olektrizirati s temi g ©sli ves kitajski jug. Kuo-miiUang, kakor se imenuje ta stranka v kitajskem jeziku, pomeni v sedanjem hipu program, združujoč v zelo zavedno enoto že kakih 100 milijonov prebivalcev, ki se nahajajo pod vplivom kantonske vlade. Združuje jih prodirajoča narodna zavest in pa bolest in ogorčenje radi ponižujočega položaja, v katerega je potisnjen kitajski narod po mednarodnih pogodbah, ki dajejo inozemcem take predpra-vice, da so pravzaprav oni polnopravni državljani, in to ravno tam, kjer ie osredotočeno največje bogastvo Kitajske (v velikih pristaniščih in industrijskih središčih). «Svetovni impe-rializem» je blago. ki je impor-t i rano na Kitajsko iz Rusije, toda v poševnih očeh Kitajca zadobiva takoj pristno domačo vsebino. Zgrešeno pa bi bilo, če bi videli vso vsebino sedanjega revolucionarnega pokreta v sovraštvu proti tujcem, ki se v poročilih tako pogostoma omenja. Stranka Kuomintang ima marveč tudi svoj notranji socialno-poliučni program. Predvsem je republikanska stranka, saj je pravzaprav ona ista politična c ganizacija, ki je vrgla v letu ! 1. s prestola kitajsko dinasti-i Lcr ustoličila republikanski i /im. Sedaj je gotovo edina mka na Kitajskem, kajti r nko An-Fuj, ki je bila pri-jž zna Japoncem, je uničil znani general Wu-Pej-Fu že L 1920. S: 'oh se na Kitajskem ni moglo govoriti o političnih strankah, dokler se ni pojavil Kuomintang. Vsa politična prepričanja so se osredotočevala okoli posameznih vplivnih oseb. Ti velikaši so bili stranka in program obenem. Tak je tudi dandanes položaj v vsej severni Kitajski, kjer dajejo smer posamezni pokrajinski generali, med katerimi sta- najmogočnejša Čan-Co-Lin v Mandžuriji in VVu-Pej-Fu v srednji Kitajski. Kar se tiče socialnega programa Kuomintanga, je on določen j o dveh činiteljih. Prvi je velika ru^ka podpora, ki je je stranka deležna. To na ne pomeni, da je w r anka komunistična. Kuomintang je marveč nekak narodni pvet, v katerem so zastopani razni elementi od nacionalistov pa do komuni-tov. Drugi činitelj je dejstvo, da je središče moči te t>Iranke na jugu Kitajske. Ta del dežele se v socialnem pogledu močno razlikuje po svojem pretežno malomeščanskem in kmeftskem ustroju od severa* kjer veljajo še fevdalne uredbe kakor v srednjem veku. Med cilji Kuomintanga je brez dvoma tudi odprava fevdalnega sistema v severnem delu države, toda ta cilj za sedaj ni še v ospredju, temveč je prva točka programa odprava vseh pred-pravic, ki jih uživajo na Kitajskem i nože m ci. Tako postopanje narekujejo tudi tehtni taktični razlogi. Povprečen Kitajec vidi v borbi Kuomintanga proti Angliji le nekako nadaljevanje onega tradicionalnega odpora proti vsiljivemu tujcu, ki se je ohranil še iz onih časov, ko sploh še ni bila Kitajska odprta mednarodni trgovini. Ta odpor je skupen navadnemu delavcu prav tako kakor najmogočnejšemu fevdalcu in zato ima Kuomintang vnete pristaše tudi tam, kjer se pravzaprav bojijo njegove zmage, t. j. v severnem delu države. Iz teh razlogov je obrnjen ves napor kantonske vlade proti tujcem. Zmaga v tej smeri je neobhoden predpogoj za končni obračun z generali, ki gospodarijo v severni Kitaj skL Brez ta-ke zmage bi ostal na papirju tudi končni cilj Kuomintanga, ki je vzpostavitev kitajskega e-dinstva na novih podlagah. Zadnje vesti poročajo, da zbira Anglija z vso naglico pred velikim pristaniščem Šangrajem znatno pomorsko silo. Zdi pa se, da ima to brodovje le namen braniti inozemce za slučaj, da se Kantoncem posreči zavzeti mesto, in da ne pripravlja Anglija nikake akcije, ki bi bila naperjena proti notranjosti. Bila bi taka akcija tudi brezuspešna, zakaj to, kar se dogaja na Kitajskem, zavzemlje jasno o-bliko nekakega «risorgimenta» tegra naroda, gibanja, ki se ne da potlačiti in čigar končni zaključek bo neizbežno obnovitev kitajsko državp, katera V>o c evojrt ogromnostjo popolnoma spremenila ves svetovni položaj. Seja zbornične komisije za državni proračun RIM, 18. (Izv.) Danes se je sestala na Montecitoriu pod predsedstvom on. Andrea Torre proračunska komisija, ki je razpravljala o do sedaj predloženih proračunih posameznih ministrstev za poslovno leto 1927 -1928 ter imenovala proročeval-ce za posamezne proračune. Nove odredbe za jsjoivei^ffl.tesne profesor]© RIM, 18. (Izv.) Ministrstvo za narodno prosveto že pripravlja načrt dekreta, ki bo uvedel znatno izpremembo v sedaj obstoječih predpisih glede natečajev za mesta univerzitetnih profesorjev. Dekret bo razširil pol-nomočje naučnega ministra v zadevi natečajev in imenovanj. V njem bo predpisana za univerzitetne profesorje obveznost prisege, s katero se bodo morali obvezati za sedanjost in bodočnost, da niso in ne bodo člani tajnih društev in pristaši režimu nasprotnih političnih strank. V dekretu bodo zapopa-dene tudi odredbe, po katerih bodo lahko tudi univerzitetni profesorji iz političnih razlogov odpuščeni iz službe. Odredbe, ki so že v veljavi, za ostale državne uradnike glede odpuščanja vseučiliščnih profesorjev iz službe bo določal ministrski svet na tozadevni predlog naučnega ministra. Nov konsistorij bo sklican tekom meseca marca RIM, 18. (Izv.) V vatikanskih krogih se že sedaj širijo govorice o novem konsistorij u, ki ga bo sklical papež najbrž tekom meseca marca. Ob tej priliki bo baje papež podelil kardinalski klobuk nasledniku umrlega belgijskega primata kardinala Merciera. Ravnotako bo najbrž zasedeno od kakega novega francoskega prelata prazno mesto, katero je zapustil v kardi-nalskem zboru umrli orleanski nadškof Touchet. Po vsej verjetnosti pa bo novi francoski kardinal poklican v rimsko kurijo, kjer je sedaj Francija zastopana po kard. Billotu, ki je pa baje preveč konservativen in nacijonalističen. Zato je verjet- no, da mu bo, z ozirom na sedanjo politiko Vatikana, pride-ljen še drug- kardinal, ki bo bolj odgovarjal sedanjim časom. Od italijanskih cerkvenih kne®ov bo najbrž dodeljen na prihodnjem konsistorij u kardinalski klobuk mons. Marchettiju-Sel-vag-giano, sedanjemu tajniku «Propagande«, ki si je pridobil velike zasluge pri organizaciji misijonske razstave in poznejšega misijonskega muzeja. Sicer se imenujejo še druga, imena, toda vse to so le bolj ugibanja. _ Dementlrane vest! o zbiranju jugoslavenskih čet ^ , na albanski meji KIM, 18. (Izv.) Jugroslovensko poslaništvo v Rimu je sporočilo agenciji «Štefani», da je pooblaščeno najodločneje zanikati vest, ki so jo prinesli nekateri inozemski in tudi italijanski listi, glasom katere naj bi se vršila na albanski meji koncentracija jugoslovenskih čet. Ta vest je namreč popolnoma neosnovana. _ DahNičiei bo prepovedano sodelovati pri bankah in posojilnicah RIM, 18. (Izv.) Papež Pij X. je svoj čas izdal odredbo, s katero je bilo duhovščini prepovedano sodelovanje pri bankah in posojilnicah. Ta odredba je bila pozneje kolikor toliko pozabljena, sedaj pa hoče baje Vatikan zopet uveljaviti odredbo papeža Pija X., ki prepoveduje duhovščini sleherno vmešavanje v zadeve bank in posojilnic. Samo škofom je dana možnost, da dopuste, v redkih in izjemnih slučajih, kako izjemo, za katero pa bi nosili tudi oni sami vso odgovornost. _ Churchill pri Vclpiju RIM, 18. (Izv.) Angleški zakladni minister Churchill, ki je imel že včeraj daljši razgovor s finančnim ministrom on. Vol- mIJ V- lil, Jtr imel tuUi aouivo ViralJ - ši sestanek s finančnim ministrom. _ Spremen itev glob v zaporno kazen RIM, 18. (Izv.) Med zakonskimi načrti, o katerih bo razpravljala poslanska zbornica na svojem prihodnjem zasedanju, je tudi zakonski načrt finančnega ministrstva, po katerem bo lahko sodna oblast spremenila globo, naloženo s strani finančne intendance, v slučaju neizterljivosti, v zaporno kazen. (Iz uradnega lista) RIM, 18. (Izv.) Današnja Gaz-zetta Ufficiale» prinaša naslednje važne dekrete: 1) Kr. dekret z dne 2. julija 1926. štev. 2245, s katerim se proglaša za izvršilne mednarodne dogovore, ki so bili sklenjeni na Dunaju une 30. novembra 1925 med Italijo in nasledstvenimi državami v zadevi upokojencev bivše Avstro-Ogrske. Ti dogovori obstojajo iz enega sporazuma, ki je bil sklenjen med Italijo in nasledstvenimi državami v svrho ureditve raz-iičnin penzijskih kategorij, ki ni&o bile urejene z rimsko konvencijo z dne 6. aprila 1922. leta; nadalje iz dodatnih izjav k dotični konvenciji, ki so bile izmenjane med zgoraj omenjenimi državami, ter iz konvencije, ki je bila sklenjena med Italijo in nasledstvenimi državami v svrho urdeditve deželnih, okrajnih in občinskih penzij. Ta dekret ne bo predložen parlamentu v svrho spremembe v zakon; stopil bo v veljavo onega dne, ko bodo vse prizadete države deponirale tozadevne ratifikacije. 2) Kr. dekret z dne 30. decembra 1926 štev. 2288, s katerim se uvaja nadzorstvo na poslovanje zadrug ter otvarja državni zavod za državno zadružništvo. 3) Kr. dekret z dne 21. oktobra 1926 štev. 2283, s katerim se objavljajo nova pravila hranilnic, ki so spojene z goriškim «Montom». 4) Ministrski dekret z dne 4. jan. 1927, s katerim se ustanavlja posebni tribunal za obrambo države,« kakor ga predvideva čl. 7. zakona z dne 25. nov. 1926 St. 2008. 5) Ministrski dekret z dne 13. jan. 1927, s katerim se ustanavljajo deputacije na posameznih borzah ly*aljevine. V izredni prilogi prrnaSa današnja «Gazzetta Ufficiale» seznam obligacij, ki so bile izžrebane dne 3. I. 1927 in seznam onih obligacij, ki so bile še prej izžrebane, pa niso bile še vnovčene. Veličasten pogreb pokojnega, dr. Ćvijića BEOGRAD, 18. (Izv.) Danes dopoldne ob 10. uri se je vršil svečan pogreb pokojnega dr. Cv^iča. Svečanosti so bile veličastne in prisostvoval jim je ves Beograd. Na ulicah, po katerih se je premikal sprevod, so bili gosti špalirji beograjskega občinstva. Ob 10. uri so prenesli kasto profesorji in akademiki na mrtvaški voz, nakar se je formiral ogromen sprevod v saborno cerkev, kjer se je vršila svečana zadušnica, ki io je daroval patriarh Dimitrije, ki je tudi imel krasen govor. Proslavljal je zasluge in znanstveno delo velikega pokojnika. Nato so govorili še v imenu vlade prosvetni minister Trifunović, generalni tajnik Akademije znanosti dr. Belič in rektor beograjske univerze Pavle Popovič. Iz cerkve so prenesli krsto Svetozar Pribičevič, Ljuba Da-viđović, prosvetni minister Trifunović, zunanji minister dr. Perić, podpredsednik drža.vnegra sveta dr. Alaupović in general Bertić. Spet se je formirala o-gromna povorka. Spredaj so nosili Številna visoka odlikovanja, nato neštete vence s krasnim kraljevim srebrnim lovor- jem na čelu, nakar so sledili predsedstvo vlade, narodna skupščina, beograjska občina, zastopniki korporacij in dolga vrsta dijakov. Za mrtvaškim vozom je stopala pokojnikova obitelj; nato kot zastopnik kralja admiral Priča, predsednik vlade Uzuno-vić z vsemi v Beogradu navzoč-nimi ministri, šefi strank, diplomatski zbor, atašeji, vseuči-liščni profesorji ter predstavniki domačih in inozemskih vseučilišč. Udeležba ostalega, občinstva je bila izredno številna. Sprevod se je pred vseučiliščem zopet ustavil, kjer je imel lep govor dekan filozofske fakultete profesor Milankovič ter v imenu akademikov študent Lu-trovac. Sprevod je nato krenil na pokopališče, kjer so zopet povzeli besedo razni govorniki in so v imenu Slovencev govorili rektor ljubljanske univerze dr. Lukman, nadalje profesorja dr. Rus in dr. ŽupaniČ. Pogrebne svečanosti so končale šele okrog druge ure popoldne. Ogromna množica ljudstva je ves čas vztrajala na pokopališču ter tako izkazala zadnjo čast velikemu pokojniku. Pred izpremeinftiHiil ▼ jugoslovenski diplcmatifiiai službi? BEOGRAD, 18. (Izv.) Razširila se je vest, da je podpisan ukaz, s katerim se jugoslovenski poslanik v Rimu Falug-džić premešča v Berlin, dočim bo na njegovo mesto prišel Ra.kic, dosedanji jugoslovenski poslanik v Sofiji. Zunanje ministrstvo demantira to vest kakor tudi vest, da bo dosedanji poslanik v Berlinu Smo dlaka nadomestil pokojnega ar. nynara._ Radić proti Trifkovtću BEOGRAD, 18. (Izv.) Radi pogreba dr. Cvijića je politično delo v Beogradu danes precej zaostalo. Zasedal je v nar. skupščini samo finančni odbor. V splošnem je tvoril dr. Trifu-novićev govor, s kateril je v Som-boru ostro napadal St. Radića, še nadalje predmet najživalinejših ko mentarjev. Pašićevci odkrito poudarjajo, da je Trifković precej pogodil razpoloženje v radikalski stranki. St. Radič je danes precej ostro odgovoril z daljšo izjavo na Trifkovičeva očitanja ter pravi, da je Trifković glavni krivec brezdelja v parlamentu. Radić poudarja, da bo HSS dne 26. januar-razpravijal o Triilkoviču, (kateremu ne more več zaupati. Trifković je pozabil, da parlament ni institucija neznatne manjšine ra-dikalskega kluba. Gripa v Zagrebu ZAGREB, 18. Epidemija gripe, ki se je razširila po vsej Evropi, se je te dni zelo razširila tudi v Zagrebu, kjer je že več sto bolnih, toda brez težjih posledic. Bolezen se konča že po nekaj dnevih. Ob nastopu se temperatura nenadno zviša do 39 do 40 stopinj C. Pojavijo se ■bolečine v kosteh in mišičevju, posebno v glavi in vratu. Bolnik ima hud kater. Zdravniki priporočajo izpiranje ust z zredče-nixn vinskim kisom, limono ali alkoholom. Slabo vreme Toča v Rimu RIM, 18. Že več dni traja tukaj prav slabo vreme. Včeraj zjutraj se je sprožil nad mestom vihar, tekom katerega se je u-sula tudi obilna toča. Radi obilnega; deževja je reka Tibera močno narasla in je v nekaterih krajih prestopila bregove. Tudi v Piši je včeraj divjal močan vihar. Treskalo je in grmelo na vse pretege. Strela je udarila v neki spomenik ter ga razklala na dvoje. Debela toča je pobelila ceste in strehe. Veliki snežni meteži na Triden-tinskem TRIDENT, 18. Že več dni na-letava svež sneg. Včeraj pa je bU snežni metež tako silen, da je v mnogih krajih poškodoval brzojavne in telefonske napeljave. Treba bo kakih petnajst dni dela, da se popravi v tem pogledu napravljena škoda. V mestu se je pretrgala močna člektrovodna žica; vanjo sta se zapletla dva konja, ki sta takoj pogi nila. V višje ležečih krajih se je nabralo že po en meter sne^ra, kar z°lo ovira promet. Mor?7.eo obsojen na dosmrtno ječo FOGGIA, 18. Prod tukajšnjim porotnim sodiščem je bila sinoči zaključena razprava proti nekemu Antonu Pontoni j u iz vasi S. Marco in Lam i s, ki je bil obdolžen, da je radi malenkostnih vzrokov potom udarcev s kladivom in sekiro umoril svo- i rv 5prtA''.no, + i lioJJiji .io .nirvinvi] tudi svojo hčerko, ki jo je mati držala v naročju. Zverinski morilec je bil obsojen na dosmrtno ječo. Ubegli parček FIRENZE, 18. (Izv.) V pretekli noči je presenetila tukajšnja policija v hotelu «Ba^lioni» iz Trsta pobegli parček. Tukajšnja policija je bila namreč obveščena od tržaške, da je v Trstu prebivajoča 23-letna gospa Braz-zanovich zapustila zakonski krov ter pobegnila s svojim ljubimcem, 28-letnim Silvijem*Gat-tenio, najbrž v Firence. Ko je potrkala policija na vrata nju-niii sob v hotelu «Baglioni», se je prepričala, da se nahajata u-bežnika vsak v svoji sobi. Kljub temu pa sta morala vstati ter se podati na. policijo, kjer sta odločno trdila, da vlada med njima samo prijateljsko razmerje. _ Brlandoso parcčlio o zunajem položaja PARIZ, 18. (Iz.) Danes se je vršila v Elyseju v Parizu pod predsedstvom predsednika republike seja ministrskega sveta na kateri je podal zunanji minister Rriand obširno poročilo o zunanji vladni politiki ter obvestil vlado o njegovih izjavah, katere misli podati jutri pred zunanje-politično komisijo v francoskem senatu. «Journal» pravi, da vlada v francoskem ministrskem svetu največja sloga, ker je Briand vedno obveščal svoje ministre tovariše o poteku pogajanj med Francijo in Nemčijo. Ministri si ne morejo niti misliti, da bi mogel kdo izmed njih razbiti narodnega sporazuma, ki ni bil nikoli tako potreben kakor sedaj — za ugoden izid finančne obnove. Trocki bo imenovan za poslanika v Parizu? PARIZ, 18. Po poročilih, ki prihajajo iz Moskve, je Stalin baje ponudil Trockemu mesto ruskega poslanika pri francoski vladi. Sedanji poslanik Ra-kovski bo najbrž poslan v London. _ Hud mraz na Raskem in v Sibiriji LONDON, 18. Listu «Times» poročajo iz Rige, da divjajo v osrednji Rusiji in v Sibiriji že od meseca decembra dalje nenavadno silne snežne vihre. Neko uradno poročilo pravi, da je mnogo ljudi pomrlo radi mraza. V enem samem okraju pri Samari je zmrznilo te dni kakih 60 oseb. Marx upa da se mu bo posrečilo sestaviti novo vlado BERLIN, 18. (Izv.) Včeraj popoldne je sprejel Marx voditelje parlamentarnih skupin. Marx in centrum nameravata sestaviti vlado iz samih srednjih strank, iz katerih so bili izključeni tako nacijonalisti kakor socijalisti. Stresemannova stranka sicer bi rada videla, da bi bili zastopani v vladi tudi nacijonalisti, toda to je zaenkrat nemogoče radi zadržanja nemške nacionalistične stranke napram republiki in napram lokarnski politiki. Danes opoldne je sprejel Marx grofa Westarpa, voditelja nemških nacijonalistov, ki mu ie izjavil, da njegova stranka ne bo mogla podpirati vlade iz srednjih strank, v kateri bi no bili zastopani tudi nemški nacijonalisti. Istotako se je sestalo opoldne predsedstvo socijalisti-čne stranke, ki je menda pripravljeno podpirati vlado Lz srednjih strank, pa čeprav bi ne bili socijalisti zastopani v vladi, toda pod pogojem, da v novi vladi ne bo prejšnjega vojnega ministra Gesslerja. Marx ima prav dobre izglede, da se mu posredi sestaviti novo vlado. Bomba proti Italijanskemu poslaništvu v New-Yorku NEW-YORK, 18. Včeraj zjutraj ob 6. uri je pred poslopjem tukajšnjega italijanskega konzulata eksplodirala bomba. Vrata je razneslo na drobne koščke in vsa stekla na oknih so popokala. Druge škode pa ni bilo. Policija je uvedla preiskavo, izjavlja pa že sedaj, da incident nima političnega ozadja ter da bomba ni bila namenjena italijanskemu konzulatu, pač pa sedežu neke komunistične sindikalne organizacije, v kateri vladajo že del j časa ostri notranji spori. _ Ifi£re«ff preti tujcem na Kitajskem Mncžioa napadla več misijonskih pes taj ŠANGHA.J, 18. Po nekaterih vesteh, ki so prišle semkaj, skušajo razni hujskači v Fu Čenu organizirati obsežno gibanje uroti tujcem, gibanje, ki naj bi bilo podobno znanemu uporu «bokserjev». Ti hujskači širijo med narod izmišljene vesti in govore, da so tujci pomorili več kitajskih otročičev. Med množicami se širi tudi govorica, da so španski misijonarji pomorili mnogo kitaj-kih otrok. Agenti-hujskači, ki rovarijo med kitajskim ljudstvom, ;x> tudi izpostavili dvajset razmesarjenih otroških trupel in pravili so, da so ta trupla obnesli iz nekega španskega samostana. Posledica tega hujskanja je bila, da je množica napadla misijonske postaje in samostane. Misijonarji in redovniki so se morali preobleči ter se jim je tako posrečilo ubežati. Množica je napadla tudi več drugih poslopij, v katerih prebivajo tujci, ter jih oplenila. KANTON, 18. Ker je bila za včerajšnji dan napovedana v Kantonu demonstracija proti tujcem, je neka angleška top-ničarka izkrcala 20 mornarjev, ki so so podali v tujski predel mesta. Oboroženi so bili s puškami in s strojnicami. Ker je pa bila demonstracija prenesena na poznejši čas, so mornarji spet zapustili mesto. LONDON, 18. Iz Pekinga poročajo, da je dobil šesti armad-ni zbor kantonske vojske, ki žo sedem mesecev ni dobil plače, dovoljenje, da sine tekom enega tedna pleniti v dveh koncesijah v Lin-Kiangu in U-Kiangu. 30 stopinj pod ničlo v New -Torku PARIZ, 18. Iz New-Yorka poročajo, da divja tamkaj že več dni silna snežna vihra. Veter je dosegel brzino 70 km na uro in toplomer kaže 30 stopinj pod ničlo. Sneg naletava v taki meri, da je promet v mestu skoro paraliziran. Tri osebe so zmrznile. Več vlakov je obtičalo v snegu. V državi Illinois je te dnt kazal toplomer 40 stopinj pod ničlo. u. «EDINOSTi V Trsta, dne 19. januarja 1927. DNEVNE VESTI Itstia utfaterii ispiken „Ediaestl" Nekateri dopisniki «Edinosti» prejemajo od izvestne domače strani poziv, naj nikar ne pišejo v «Edinosti». Pozivajo «res-110», naj takoj prenehajo s so-trudništvom pri našem listu. Časi, • razmere in prilike, v katerih živimo, so pač take, da kar nismo mogli verjeti, da bi bilo kaj takega med nami mogoče. Ni zadosti, da so izpostavljeni naši vrli dopisniki, po večini preprosti kmečki in delavski fantje in možje, najrazličnejšim neprilikam od zunaj, ampak se jim še v domačem taboru Šteje v zlo dopisovanje v naš edini dnevnik. Obrniti bi se pravzaprav morali na dotično stran v našem domačem taboru ter jo vprašati, ali se sploh zaveda takega svojega počenjanja. Pa rajši to opuščamo, ker njihovo dejanje samo označuje njihovo brezobzirnost in brezvestnost. Zato se obračamo le do naših dopisnikov s pozivom, da naj se nikar ne dajo plašiti od nepri-lik, ki prihajajo od zgoraj, in odsvetovanja od strani Naj le pogumno vztrajajo na svoji poti ter s svojimi rednimi dopisi redno rišejo drobno zgodovino svojih krajev, kot jo žive iz dneva v dan v brzem teku časa. PastsjSiae os vladna dcvoljsnja Prizadeti se opozarjajo na kr. odlok-zakon od S9. decembra 1920. št. 2191, ki je bil objavljen v «Gaz-zetta Ufficiale» od 31. decembra 1926., št. 301 in s katerim so se izvršile nekatere izpremembe na tabelah A in C, priloženih k zakonu o davkih na vladna dovoljenja od 30. decembra 1923. št. 3279, ter so tudi bili uvedeni novi davki v zvezi z nedavnim zakonom o javni varnosti od 6. novembra 192'J, 1848. Isti odlok vsebuje nekatere določbe glede pristojbin na kupčije s knjigami in glede izvoza umetne svile. V smislu novega zakona se plača od nadrobnih prodaj močnih alkoholnih pijač tatsa od 200 do 1500 lir v razmerju z dohodkom od premičnega bogastva, a za vsakoletno obnovitev takih dovo- "J • » CA. ... do 1000 L, zopet v razmerju z dohodkom od premičnega bogatstva. Če je kdo obnovil dovoljenje in plačal stare takse, bo seveda pozvan, da plača • razliko do nove takse. Če ne plača, se bo smatralo. kakor da dovoljenje ni bilo obnovljeno. Dovoljenja za prodajo piva, vina. likerjev in drugih alkoholnih pijač so podvržena taksi od 50 do največ 500 lir. Opozoriti je treba, da se ta taksa dolguje državi in da je neodvisna od občinskega davka. Če se taksa ne plača, velja tudi tu, kakor da bi dvoljenje ne bilo obnovljeno. Odlok uvaja poleg tega razne nove takse. Pristojbina na potne liste za v inozemstvo je zvišana na 60 lir (mesto 30). čl. 5. oprošča kupčijske takse tiskane knjige vstevši litografira-ne in tiskane note. To velja za kupčije v notranjosti in za uvoz. Kačuni in take kupčije pa so podvrženi kolku do ene lire. NE STAVITE DENARJA V PISMA Poštno ravnateljstvo je ugotovilo, da občinstvo stavi še vedno v pisma denar ali druge vrednosti. Ravnateljstvo opozarja občinstvo, naj v navadna, priporočena in ekspresna pisma ne stavi vrednosti. Kr. kcioisija prevzela vodstvo odvetniške zbornice. Predvčerajšnjim je prevzela vodstvo odvetniške zbornice * za Trst in Istro kr. komisija. Pred- j sedniku komisije kom. Alberto I As q u in i-j u je izročil vse posle dosedanji predsednik dr. Mrach. Za taj ■ 'k;-- komisije je bil imenovan cdv. Paolo Cuzzi, za blagajnika odv. Antonio Cosulich. Podaljšanje roka za polaganje trgovin«kili varščin Podaljšanje tega roka je upliva- lo jalco blagodejno na vse številne trgovske kroge, ker niso zadnje čase prav res vedeli kako se imajo zadržati in postopati v tem vprašanju- Posebno v nekaterih krajih na deželi je dosegla zmešnjava vrhunec. Županstva so vsaka dva dneva izdajala drugačna nasprotujoča si poročila iti nieo zato ne trgovci in ne gostilničarji v pondeljek tik pred potekom liktorskega posojila vedeli, kaj jim je storiti. Pa tudi je bilo nekaterim, ki izvršujejo razne vrste trgovine, ki pa vse skupaj ne znese za eno, bilo težko kar naenkrat dobiti potreben denar za položitev dvoje ali troje varščin. Iz obupa so hoteli nekateri kar opustiti trgovino. Zato je pa silno prav prišla vladina odredbe, ki je podaljšala možnost plačevanja varščine do 31. januarja. Podpisovanje upokojencev. Državni upokojenci so napro-šeni od Društva državnih upokojencev v Trstu, in sicer tisti, ki so podpisali za posojilo drugje in ne v prostorih društva, da sporočijo društvu, ul. Zonta 7, kdaj, kje in koliko so podpisali. Ti podatki se ne objavijo. SLUČAJI GRIPE Lažji slučaji gripe so se začeli pojavljati tudi v naši deželi. Deževno vreme precej pomaga razširjenju in poostritvi bolezni. — Smrtni slučaji pa še ni«o znani. Kot dobro disinfekcijsko sredstvo za grlo, dostop za bolezen v naše telo. je nasvetoval znan zdravnik izpiranje in grgranje v grlu z vodo, v katero smo kanili par kapljic jodove tinkture. Nalezljive bolezni v našem destn. V času od 8. do 15. t. m. so bili v našem mestu sledeči slučaja nalezljivih bolezni: davica 7> škrla-tica 11, legarjeva mrzlica 8. Umrla je ena oseba na davici. Iz tržaškega življenja Nezgoda pri delo. 39-letni težak Josip Bradač, stanujoč pri Sv. M. Magd. sp. št. 122, je včeraj opoldne snažil v čistilnici mineralnih olj pri Sv. Soboti velik kotel, v katerem so bili na dnu še^ostanki s-urovega^getroleja. vanja plinov, ki so se razvijali v kotlu, postalo slabo in je padel v nezavest. K sreči so drugi delavci kmalu potem zapazili njegovo nezgodo; potegnili so siromaka iz kotla in ga skušali obuditi k zavesti. Ker se jim pa to ni popolnoma posrečilo, je bil poklican na lice mesta zdravnik rešilne postaje. Ta je podal Bradaču potrebno pomoč, nato ga je dal prepeljati v mestno bo!i>išnico. Ako ne nastopijo kake komplikacije, bo mož okreval v 10 dneh. Mesar, ki je he!e! zaklati samega sebe. Pred par meseci je 2&-letni mesarski pomočnik Karel Arnes. stanujoč v ul. Madonniiia št. 31, vzel v najem neko mesnico pri Sv. Jakobu, meneč, da bo z delom na svojo roko bolje izhajal. Toda črez nekaj časa je Arnes uvide 1, da se je vštel v svojih računih; dohodki mesnice so bili zelo skromni in so često komaj krili izdatke, ki niso bili baš neznatni; sama najemnina, ki jo je Arnes glasom tozadevne pogodbe plačeval lastnici, vdovi Mariji Comisso, je znašala 200 lir mesečno. Zato je pač umljivo. da. se je Arnes kmalu skesal, da se je lotil obrti, ki je šla čim dalje bolj rakovo pot. Včeraj zjutraj je mlad mož imel v svojem stanovanju razgovor s Comissovo, ki ga je prišla obiskat, meneč, da je morda obolel, ker včeraj ni odprl mesnice. Arnes se je opravičil, rekoč, da ni storil tega, ker se v resnici ne počuti dobro. Po odhodu ženske je začel mož razmišljati o svojih nepriii*kab; pri tem se ga je polastila taka potrtost, da se je naposled odloči! k obupnemu koraku, da konča z življenjem- S tem namenom je pograbil oster mesarski nož ter si ga porinil v prsa. Ko se je kmalu potem nje>gova žena vrnila domov, je našla nesrečnega moža vsega krvavega na postelji. Na njene obupne klice na pomoč so prihiteli ljudie i: sosednih stanovanj in nekdo je hit.el telefonirat za pomoč rešilni postaji. Cez m se je udeleževal plesa, med odmori pa je požiral sladoled in pil mrzlo vino, da bi pogasil notranji ogenj, ki je v njem palil. Ni več stopil k Valerigi, a pri večerji je sedel na nasprotnem koncu mize; mlada deklica je nehote uprla oči v poživljeno kneževo obličje, a mrzlični blesk njegovih črnih oči ga je delal še lepšega. — Prekrasen je, — je rekla Valerija sama pri sebi, pi"imerja joč ga s svojim ženinom, — toda vkljub temu ni v njegovih očeh tistega ognja, ki si pokori žensko laskajoč, ni izraza tiste moške odločnosti, ki tvori glavno lepoto moškega. Ne, ne Samuel, ostanem ti zvesta; naj me le prezirajo ti oš-ahni aristokrati; ti mi bo4 dal srečof Ko je Rudolf naslednjega dne stopil v svojo oblačilnico, je videl tam v svoje veliko začudenje starega Raulovega sobarja; očitno ga je služabnik nestrpno pričakoval in je bil razburjen in bled. — Oprostite, grof, da vas vznemirjam ob tej uri, — je rekel spoštljiva stari sluga, — toda meni se zdi, da je njegova svetlost knez Raul bolan; ko se je včeraj vlegel k počitku, je bil nenavadno vroč, ukazal mi je odpreti vsa okna in izpil v četrt ure cel vrč vođe; jaz nisem legel spat in videl sem, kako se je knez vso noč pre- metaval po postelji; proti jutru ga je začelo silno zebsti in pokril sem ga z odejo. Zdaj je zopet vroč in zdi se mi, da me ne pozna. Silno vznemirjen se je Rudolf naglo oblekel in stekel v Raulovo sobo. Mladenič je ležal z razpaljenim obličjem, napol odprtimi očmi in motnim pogledom, a pretrgano dihanje mu je dvigalo prsa. Rudolf je položil roko na njegovo čelo ter poslušal žilo. — Velite, — se je obrnil k sobarju, — naj kdo takoj pojezdi po zdravnika; recite mu, naj ne štedi konja; bolezen se mi zdi nevarna. Grem povedati ženi, naj opozori kneg-injo, in se takoj vrnem. Težko je bilo gledati kneginjo brez globokega sočutja. Misel, da bi utegnila izgubiti svojega edinega sina, jo je pripravila skoraj ob pamet; vsa bleda je upirala svoj pogled na izpremenjeno Raulovo obličje in nepremično je sedela pri njegovi postelji gluha in slepa za vse drugo okrog nje. Rudolf in Antuaneta nista zapustila bolnika, katerega stanje se je vidno slabftalo. V omotici je neprestano govoril o Valeriji in svojem tekmecu, ki ga je hotel za vsako ceno uničiti. Doktor Val ter, pošten starec, ki je zo davno opustil prakso, je kot stari hišni prijatelj priSel k bolniku na kneginjino prošnj > ter se m.staiiil v gradu. On je dobro poznal Raulovo naravo in po primernih ukrepih je mrzlica pop-olnorua izginila. Zdaj pa je nastopilo F- i«-Ino o^lai;ijenje. Vsi so olajšano vzdihnili mi~!'?č. da se j> iK>lnt-kovo stanje zboljšalo; toda drugi dan i>o tej iz-premembi je rekel zdravnik z resnim glasom: — Štejem si v dolžnost, kneginja, opozoriti vas, da je sedajije stanje kneza morda resnejše kakor mrzlica in bledenje. Ta brezbrižnost, to postopno upadanje življenskih sil je po mojem mnenju posledica silnega nravnega pretresa, in če se nam ne posreči doseči rezilne reakcije, tedaj utegne ta reč slabo končati. V svojem strašnem obupu je kneginja povedala zdravniku vse podrobnosti nesrečne Rau^ love ljubezni, ki jo je sama odobravala, ne ve-doč, da obstaja kakšna ženrtna ovira. — In vi mislite, doktor, — je zaključila, — da če bi se Valerija pojavila ob Raulovem vzglav-ju ob uri, ko je pri zavesti, ter bi mu izjavila^ da hoče postati njegova žena, da bi utegnilo tc povzročiti rešilno reakcijo?