ALBIN SPREITZ: Jožef Svetlin. Bridkost je prag do večnega veselja, In smrt ie le vstopnina v paradiž. (Ivan Cankar.) Dne 10. oktobra t. 1. smo ob obilni in častni udeležbi tovarišev in tovarišic ter nadzornikov tov. Lichtenvvillnerja in Cerneja izročili majki zemlji telesne ostanke tov. nadučitelja Jožefa Svetlina v Poljčanah. Do najtišjih celic so se razbolestele naše dušel Nastopne besede so le medel odsvit naše najgloblje žalosti nad težko izgubo. ,,Komaj za vsako deveto stvar je beseda! Za najglobljo, za najbolestnejšo je ni." (Ivan Cankar.) Tov. Svetlina ni več med nami! Srce ne more verjeti in mora verjeti! Marl.iv in vesten tovariš, velespoštovan in priljubljen občan, preblag mož in človek, nas je ostavil in nas ki smo ga tako ljubili in spoštovali, pustil osamele v tej borni dolini šentflorjanski! — Njegova duša nas pa že motri onstran zvezd. Vsi, ki smo ga poznali in delovali pod njegovim vodstvom, in nas ni bilo malo tekom dolgega a le vse prekratkega časa plodon:>snega njegovega delovanja, smo vedeli in videli, da polni dušo tov. Svetlina najčistejše človekoljubje in sočustvovanje s slehernim, ki ]e imel ranjeno in bridko_.t: polno srce! Kar jc bilo možno in v kolikor je zamogel, je storil za ciobrobit svojih sovaščanov. Ni menda človeka v Poljčanah in tudi v okolici tja do periferije dravinjske doline, k« bi se k njemu zastonj zatekel v sili, v cdpomoč, v bridkosti. Za vse in vsakega je imel razumevanje! Krepak, zdrav, živahen, optimističen, pogled obrnjen v solnce, korakajoč v svetlobi, se predstavlja našim razbolelim očem! — L/asipfrtv naviuezno i/cizrekijivo srecen in zauo.u.^cn, se jc veauar v aj».g(.»_ ^uši razuvcna venka boiest m grenkooa. Naj.huje ga je boieio, ua so nekaterniki tUKO aapacno tciiaacui njegova uejanja iu nciiaiija, Ki n;so aikdar izvirala u ziega naa.taa! ,,bog obvaii, .'a bi /.»¦ veuao ueuu komu knvice", lai je veckrat atfjai. Uiovek mora ao zaanjili moči iti ao zaunjin vzuiaijajev inaoziti ,,auura ceia'" in polajšavati zivljeaje beunin in rv\'iiih svojili ._uijuui."' — ien dven aučel S': je aržat Knt iaaiokateri i/n.-.-ti ''a.; — bji jc čiovek, iz srca in _Joga človek! Nikuo ga se ni siišai le najinanjc kdaj prekiir.jau. — bvojiiu bovražnikora, in m;s::ai ter vem, da jih ni hael mnogo, tii v.ačal nikdar z isto uicro. NHSprotno: izj.uovai jua je aoL-roit;. »Uapušcain mu zaraui njc_i.vcga uobrega jeara". je dejal veckrat meni, ki seia iaiei v zaanjin štinli lfcun rijegovega zemeijskega bivanja preninogo pniik z njiai obcevati. Nikaar ni izigraval neposreunega predstojnika! — iMiajšiii: tovarišem in tovarišicam je !)')mugal po svojih najboljsih niočeh v vsa\<.\n, pidv v vsakeai oziru. Saj je njegovo veiiko čustvo do zadnjega premerilo neki_.-*njo bedo učiteljskega stana in prav pcsclino u-žkoče pričetiiikov. Rojen leta 1863. v Slovenjemgradcu kot sia revaega a z otroki ooaao _iago.iGvijcacga naaaccga uraumka, je \>o  ia.suit.ia zuSjuzku koi mstruKtor m kot sli-  i-uruist štuairal na iaanborskem uuieijisuu i.r puiu_h i. io6_. aiamro. z.e l^ieiun si je poisKai prebiago zivijcasko aru/.ico ter zivti _. ajo v aajvzoraejoeai zakoau! —  li let je siu_u kot pouuciieij v tvaainici pri iVianboru v Siaom gaiotnin razaieraa. a ve^i.o sreuen ai zauovoijt.ii! liiiei je sar.o vero v zivijenje, kakor iaaiokuo ou nas! iS'a ga tuui uo zauajega m zapustiiai t'3 kn/e^in letin pouauie.jske siuzbe je bil iaicaovan leta i_y-. nauuciteijem v Makoiah. Leta i^U-i. je bu naiaes.*.en nadud-  teijtim v l^oijcanaa. — btst odiikovanj kr_i-i njegovo uciteijsko deiovanjei ba je uceuceia in uceakaia res pravi, ijubezni poirn oce! _'esiaiozzijev ln _\o_i_enskeg__ duli ga je navdajal! — lzraziti, kaj je bil i-vc.i družini in rodbini, mi ni mogoče! i-'ri_aanjkuje, in ni besed!  Ali nas zamore sploh kaj tolažiti? — Res je za telesni svet mrtvo to srce, ki je oklepalo v svojo ljubczen vse rns, a neumrioč živi njegov duh v spoju vsevesoljne ijubezni in v naših dušah do kcnca naših dnil f