134. številka. Trst v sredo dne 17. junija 1903 Tečaj XXVIII „EDINOST" iz.h ai a enkrat na dan, razan nedelj in praznikov, ob 4. uri pop. — Naročnina znaSa: za vse leto 24 K, za pol leta 12 K. za četrt leta • K in za en meneč J K — Naročnino je plačevati naprej. Na naročbe brez priložene naročnine ae upravništvo ne ozira. Po tobakarnah v Trstu »e prodajajo posamične tevilke po 6 stot <3nvČ.i; izvenjr^ta pa po S st. Telefon števca 870. glasilo političnega društva „€dinost" za primorsko. V edinosti je moč ! Oglasi se računajo po vrstah v petitu. Za večkratno naročilo s primernim popustom. Poslana, osmrtnice in javne zahvale, domači oglasi itd., se računajo po pogodbi. — Vsi dopisi naj ae pošiljajo uredništvu. Nefranko-vani dopisi se ne sprejemajo. Rokopisi « ne vračajo. Naročnino, reklamacije in oglase sprejema uprav-ništvo v ulici Molin plccolo St. 3, H. nadstr. Naročnino in oglase je plačevati loco Trst. Urednlitvo in tiskarna^; ulica Carintia štev. 12. Nova doba v Srbiji. Velike važnosti za sodbo o sedanjem položaju v Srbiji bi bila — ako je resnična — vest, da so bile govorice o namerovanem proglašenju Mirka črnog. prestolonaslednikom od dvora razstrošene v ta namen, da bi se bila |>ozorn< st javnosti odvrnila od resnične namere ra proglašenje prestolonaslednikom kralj.či nega brata, poročnika Luojevico. Tudi ve denje črnogorskega kneza Nikolaja po dogodkih v Belemgradn, bi ksza o, da se niti od daleč ni mislilo na proglašenje njegovega oma, knežev ča Mirka srbskim prestolonaslednikom. Vse to bi torej kazalo, da prevrat ▼ Srbiji ni bil provzročen po proti slovanski h motivih. Seveda ni mogoče izreči sedaj že končooveljavne sodb«. Včeraj zjutraj prečitan je bil v skupščini, ki se je sestala v plesni dvorani no vega kooaka, brzojavni odgovor kralja Petra Karadjordjev ći. Poslanci so čitanje kra-Ijevega odgovora pozdravljali z navdušenimi živio klici. Kazun odposlanstva, ki se odpellje v dogodki na hrvatskem. O nera.r.li v varaždinski županiji poroča se še, da so b li štirje kmeti ubiti, 11 njih pa ranjenih. V Ilkovcu blizu Varaždina so kmetje bi\šrmu min stru Josipovichu, kateri je v budimpeštanski zbornici nedavno temu rekel, da so nemiri na Hrvatskem sama komedija, zapalili gospodarsko poslopje, v katerem je bilo nad 2 a ieti BO mu odgovarjali, naj gasi on tudi v€Če odposlanstvo kralju nasproti doj gam M 8VOjimi ljudmi, ker gotovo da ne bi Budimpešte. Tega odposlanstva se udeleže ne on ne 0btali uradniki na mesto mnogi senatorji, narodni zastopniki, drugi , po£araj ako bi g0rei0 po9lopje kakega kmeta, ugledni državljani, ministri Avakumović, a ^^ feer gQri pri madjaronu Josipovichu, Tnpkovid in Genčd ter mitropolit Inocent, da go ^ madjaroai na nogah. * * * j Naslednjega dne bilo je pri velikem žu- V nasprotju z vestmi iz Beleg-grada, F°3vetovaQje madjaronskih prvakov, prihajajo preko Dunaj* vesti iz Niša in dru-lko bi srbski listi ščuvali Srbe Petru brz'javn;m potom izrazil najprisrčnejše čestitke na izvolitvi, spominjajoč se v brzojavki vezi sorodstva in bratskega čutstvova-nja, ki vlada med Srbijo in Crnogoro in je izrazil nado, da postanejo te vezi vedno tesnejše. Odposlanstvo, katero se odpelje v Ženevo po kr-lja Petra, je odložilo svoj odhod na petek, ker se morajo nekateri členi odposlanstva udeležiti razprav odseka, ki razpravlja o spremembah na ustavi iz 1. 1K88. Te sprameml>e omejile ee bodo na to, da se ime dina^iije Obrenovićev zamenja z imenom dinastije Karadjordjevieev in da se nekatere dispozicije moderni zujejo. proti Hrvatom in Hrvate proti Srbom, bi Khuenova vlada ne imela nič proti temu, pač pa zapira urednike listov, ki pozivajo skupni hrvatski in srbski narod na obrambo proti požrešnemu Madjaru! V naše uredništvo je prišel danes neki hrvatski delavec, ki je te dni dospel iz Zagreba in ta nam je zatrjeval, da se tam ponavljajo demonstracije. Vesti o neštevilnih zaprtih in ranjenih da popolnoma odgovarjajo resnici. Te dni vršile so se v Karlovcu velike demonstracije in so demonstranti na tamošojem kolodvoru razbili vse šipe in pobili vse, kar 00 nanli v prostorih kolodvora, madjarske PolitiCni pregled. V Trsta, 17. junija 1903. Precej občntno nezgodo je doživel ponosni naš gospod ministerski predsednik dr. Koerber v včerajšnji seji nagodbenega odseka. Posl. dr. Lecher je stavil namreč predlog, naj vlada predloži vse spise, ki se tičejo dogovora o železniških tarifih z ogrsko vlado. Temu predlogu se je železniški minister uprl najodločneje in je zatrdil, da so se ti dogovori vršili ustmeno in le na zvrsetku da Be je sestavil zapisnik. Na to je odgovoril posl. Ellenbogen, da ustmeni dogovori nikakor niso obvezni za sedanjo ogrsko vlado, še manje pa za njeno naslednico. Tudi goapod Koerber se je uprl Lecherjevemu predlogu, češ, da se njegovim besedam mora verovati, ker vsa njegova minolost da priča, da je on vsikdar le resnico govoril. Vzlic tej, z vidno nevoljo podani izjavi je bil Lecherjev predlog vaprejet z 22 proti 7 glasom, vsled česar je dr. Koerber jezuo zbežal iz eeje. Oleni odseka so protestirali proti Koerberjevi izjavi; stari večni mešatar vsake vlade, poslanec Ja\vorski, je mešetaril tudi ob tej priliki, a brez vspeha. Ministarska kriza na Ogrskem. Včeraj smo rekli na tem mestu, da so mi-nisterstvu Szell šteti dnevi, da-si nismo še vedeli, da li je formalno že podal svojo ostavko. Faktično pa je bila v istem hipu demisija Szellova dovršen čin, o katerem je gospod Szell že včeraj obvestil ogrsko poslansko zbornico. Szellovi računi za udušenje obstrukcije so ee izjalovili popolnoma. Ni hotel aktivno nastopiti proti opoziciji, ampak računal je, da se se svojim rogoviljenjem obrabi sama. Ali prišlo je temeljito drugače: opozicija se ni obrabila, pač pa se je obrabila politika gospoda Szella samega in zašel je v sotesko, iz katere ni druzga izhoda, nego — demisija. Najsigurneje znamenje, da gospod Szell ne more iz zagate, v katero se je zaplel se svojo zgrešeno taktiko, je bilo dejstvo, da je monarh pozval k sebi na poročanje razne ličnosti. Kajti, čim monarhu ne zadoščajo informacije od strani moža, ki je na oblasti, je to sigurno znamenje, da ta mož ne uživa več zaupanja krone in da je torej odpal je den glavnih predpogojev, na katere se opira obstanek vlade. Da Szell res ni užival več — vsaj v zadostni meri ne — je pripoznal tudi on sam v svoji izjavi, ki jo je podal včeraj v zbornici. Izrecno je namreč navel kakor vzrok svoji [demisiji dejstvo, da glede principa in motode njegove politike ni več med vsemi faktorji tistega soglasja, ki je potrebno za izvajanje te politike. A tu je gotovo mislil v prvi vrsti na tisti faktor, ki je krona, a poleg tega je bržkone hotel tudi povdariti, da mu tudi drugi istotako važni faktor, vladna večina, ne sledi več z zaupanjem. Naslednikom Szellovim je baje določen Štefan Tisza. Isti je menda že dobil nalog za sestavo novega ministerstva. To ime izključuje nade, da bi za narodnosti na Ogrskem v dogledni bodočnosti napočili milejši dnevi. Grof Tieza je sin tistega moža, ki je bil inicijator sedanjega lažiliberalizma na Ogrskem. Kaj je ta liberalizem, to vemo vsi. To je zistem groze za nemadjarske narodnosti. In sin je veren dedič političnega programa svojega očeta. Kako je mož dispo-niran nasproti nemadjarskim narodnostim, o tem nam govori dejstve, da že sedaj, ko se še ni prav lotil dela za sestavo novega kabineta, daja razglašati, da ban Khuen Hedervary, ta tip oblastnosti, samovolje, nasilja in nezakonitosti, ostane na avojem mestu. Narodnosti na Ogrskem naj se torej le pripravijo na nadaljevanje dobe krutih perae-kucij. Dunajski listi, ki so v intimnih odno-šajih do »liberalnih« krogov na Ogrskem, pa zatrjajo, da bo grof Tisza mož odločnega nastopa proti opoziciji. Toda isti dunajski listi bo jako skeptični v svoji sodbi in izražajo že sedaj svoje dvome na tem, da bi se nasilju Tisze posrečilo to, kar se ni hotelo posrečiti »pasivni rezistenci« g. Szella. Volitve v nemški državni zbor. — Včeraj je bil prvi dan velike borbe. — A dogodek dneva je vspeh nemške socijalne demokracije v glavnem mestu Nemčije, v Berolinu. -- Ohranili ao vse štiri dosedanje mandate, priborili enega na novo in za enega pridejo v ožjo volitev. A tudi veBti iz provincije poročajo o sličnih aijajnih vspehih nemške socijalne demokracije. Do danes zjutraj ob 8%. uri so bili znani resul-tati 256 volitev. Naj veče število definitivno izvoljenih ao dosegli socijalni demokratje. Izvoljenih jih je namreč 50, v ožjo volitev pa pride 96 socijalno demokratiških kandidatov na 130 potrebnih ožjih volitev. — Doaedaj je imela socijalna demokracija v nemškem državnem zboru 58 zaatopnikov, a dosedaj, že prvi dan, je definitivno zmagala s 50 kandidati. Ni dvomiti skoraj več, da bo to poleg katoliškega cantra najmočueja skupina. Po našem mnenju se ima socijalna demokracija na Nemškem dvem okolnostim posebno zahvaliti na tolikih vspehih. V prvo ima sposobne in visoko naobražene voditelje, ki se — otresai se utopistiškega ekskluzi-yizma — znajo prilagodjati modernim potrebam časa in znajo poštevati čutstvovanje naroda in s tem pridobivati njega zaupanje. Po našem mnenju vsaj — ker konkretnih podatkov nimamo še pred seboj — ni glasovalo za socijalno demokratične kandidate samo organizirano delavstvo, ampak so glasovali tudi drugi stanovi. Druga okolnost, ki nam pojasnjuje vspehe socijalne demokracije, je — zgovorni cesar Viljelm. Kar je on počenjal pioti socijalni demokraciji o različnih svojih nastopih, je daleč presegalo vse meje dovoljenega^ Izlasti pa ton, v katerem je govoril o socijalni demokraciji, in pa izrazi — Gesindel, vaterlandsloses Gesindel, poberejo naj ee iz domovine itd. itd. — to je moralo ogorčati vsakogar, ki se ne zvija v prahu bizantinstva in v nižavah duha hlapčevskega. Niti vladarja absolutistične države ni dostojno, ako sam in takim odurnim načinom nastopa javno kakor politični agitator proti gotovim atran-kam ali razredom prebivalstva. V konstitu-cijonelni državi je pa tako nastopanje jedno stavno nečuveno. Degeneriran bi moral biti narod, ako ne bi iskal primerne prilike za reake jo na tako postopanje. Nič ni Čudno torej, ako je nemška javnost, v kolikor je zavzeta za svobodno in cd najvišega mesta doli neovirano valove oje političnega življenja in za svobodno uveljavljenje političnih prepričanj, nekako instinktivno iskala v socijalni demokraciji odpora proti — avtokratstvu. V spe h i socijalne demokracije na volitvah v nemški državni zbor je smatrati torej tudi kakor odgovor na politično-agitatorične skoke cesarja Viljelma. In to daje tem vspehom velik politični pomen. Mejtem namreč, ko se ta preko vse meje samosvestni mež čuti že nekakega rimskega imperatorja nad veemi deli »veta, pa govore dogodki, da so v njega lastni državi jeli staviti meje njegovemu nadčloveškemu imperaturstvu. Tržaške vesti. Imenovanje. Predsedništvo finančnega ravnateljstva v Trstu je imenovalo višega respicijenta finančne straže, Petra Vidu-1 i c h a, carinarinskim prejemnikom v XI. plačilnem razredu. Vpisovanje v državno ljudsko šolo v ulici Fontana za šolsko leto 1903—1904 se bo vršilo dne 6., 7., 8., 9., 10 in 11. julija od do 3. ure popoludne. Prinesti je seboj rojstni list in spričevali o Btavljenih kožicah in o zdravju na cčeh. Z otroci morajo priti etariši ali njihovi namestniki. Vuod za dečke je v ulici Fontana, za deklice pa v ulici S. Franceeco. Te dni bodo zabeleženi vsi aspi-ranti, zato je vseeno, katerega dne se kdo vpiše. Definitivni sklep se prijavi pismeno do 20. julija. »sramnim obrekovalcem. Prejeli smo: Kakor o vsaki možni priliki, tako je tudi rojenemu v Kozberiču in pristojnemu občini sedaj ob priliki groznega umora pok. srbske Mokrovous v okraju Kraljevega gradca v kraljeve dvojice: Židje in njihovi zavezniki Češki, radi zločina ubojstva. Zatem je začel zastopnik državnega pravdništva, ki je utemeljeval obtožbo in trdil, da so dejanja, radi katerih je Came-rini na zatožni klopi, prava pravcata goljufija in da jih je toženec tudi počel s premišljenim namenom, da ogoljufa oškodevane tvrdke, da se namreč okoristi na njih škodo. Za njim je govoril branitelj, ki je z živahno besedo pobijal obtožbo in utemeljevanje, ki jej je dal zastopnik obtožbe. Govornik je dokazoval, da se njegovega branjenca ne more na ni kak način tožiti, a de manje obsoditi radi zločina goljufije, kajti tega zločina ni v nobenem dejanju Camerinija. Camerini da je čisto navaden dolžnik proti tvrdkam, katere hočeta obtožnica in državno pravdništvo po sili prikazati porotnikom kakor žrtve Camerinijeve premišljene goljufije. Branitelj je priporočal porotnikom, da odgovore zanikalno na vsa stavljena jim vprašanja. Slednjič je predsednik sodnega dvora reasumiral v kratkih potezah vso stvar. Na to so imeli porotniki v svoji sobi celo uro dolgo posvetovanje. Slednjič so se vrnili v dvorano ter proglasili pravorek, s katerim so zanikali prvo vprašanje s 7 glasovi proti 5, potrdili pa drugo z 11 glasovi proti enemu, zanikali tretje z 11 glaBovi proti enemu, ter potrdili četrto z 9 glasovi proti 3, in peto z vsemi 12 glasovi. Na podlagi tega pravoreka je sodni dvor obsodil Camerinija na 18 mesecev težke ječe, poostrene s postom vsake tri mesece, in v plačilo 812 K tvrdki Boiful in 1218 K tvrdki Brada Kernalid. * * Danes se je vršila kazenska razprava proti 24 letnemu Rudolfu Marečk-u, godcu, mečejo kar največ možno blata na Srbe. In to seveda jedino zato, ker so Srbi — Slovani ! V svoji črni duši si ti vragi izmišljajo vsa možna in nemožna grozodejstva in s peklensko zlobnostjo vpletajo v resnico neresnico ter veKšajo dejstva z izmišljotinami svoje infernalne domišljije v ta namen, da prikazujejo Slovane v luči barbarov ! ala Vrh in drugovi, ki v*% svoji nesramnosti prekašajo celo iste Zde same! Ta druhal opisuje umorstvo na srbskem dvoru na način, da bi oni, ki slepo verujejo tem umazancem, morali misliti, da so v Srbiji sami kanibali — ako ne še kaj hujega ! Tem nasprotnikom vsega, kar je slovan- rn sko, ni dovolj, da so opisali grozno umorstvo jeziku. Toženec je priznal, da je Urbana kakor smo to storili tudi mi Slovani; ne, oni udaril po glavi, toda Urban da ga je prej napihujejo stvar in sicer namenoma in to iz tako dolgo nadlegoval ter ga na vse načine dveh uzrokov. Prvi je ta, ker si ti »civili- psoval, da je on slednjič izgubil potrpljenje zirana« žele, da bi evropejske države po- in razum. segle v notranje srbske stvari iu tako uni-j Na predsednikovo vprašanje, zakaj da *>le felovansko državo. Drugi vzrok pa je ta, ga je Urban nadiegoval in pBovalf je pripo-da imajo mdjenci teh naših »kulturonascev« vedoval t^nec, da je bilo mej njim " iz blažene Italije malone vsa umorstva vladarjev in glavarjev držav na svoji vesti. — Te črne duše računajo sedaj, da je primeren čas za to, da svoje lastne madeže operejo v krvi nesrečne srbske kraljeve dvojice. Mi smo se zgražali vselej, ko je italijanski nož ali kroglja zadela kako vladajočo osebo. In nase človeško čutstvo se je vspenjalo v ogorčenju sosebno sedaj, koje takov lopov zavratno zasadil ostrino svojega noža v srce nedolžne in šibke žene, ki se ni nikdar ume-šavala v politične homatije in torej tudi ni dala povoda za takov atentat: ko je taki lopov zavratno umoril <*asarico Elizabeto. A zgražamo sc tudi na grozodejstvu, dovršenem v Belemgradu ! Ona druhal pa bljuje se le sedaj svoj srd, ko treba sramotiti — S 1 o-v a n s t v o ! Iz pred porotnesra sodišča. Razprava proti G v i d u Salvatorju Camerini j u ee ju zaključila tako-le : V nadaljevanju razprave je sodni dvor predlagal porotnikom štiri glavna vprašanja. Prvo, drugo in peto vprašanje se tičejo goljufije v škodo tvidke Boiful v Marselju, tretje vprašanje Be tiče goljufije v škodo tvrdke <'arlo della Vela in četrto vprašanje goljufije v škodo tvrdke Bra<:a Kernalic. Branitelj je predlagal še eno eventuvelno vprašanje, katero naj, mesto prevare, obsega bankerot. Zastopnik državnega pradništva se je temu protvil in sodni dvor je odbil bra-niteljev predlog. Predsedoval je sodnemu dvoru sodn. sv. Pederzolli, sodnika sta bila svetovalca Cazafura in Apollonio; državno pravdništvo je zastopal dr. Pangrazi. Branitelj je bil edvetnik dr. Breitner. Obtožnica toži Marečko, da je dne 6 januvarja 1903 v Solunu, zvečer mej nekim koncertom, na katerem je Bodeloval kakor godec, udaril se stolom po glavi drugega Ob strani teh slovanožrcev stoje na pr- godca, nekega Josipa Urbana, kateri je na-vem mestu slovanski poturice — odpadniki slednji dan vsled dobljenega udarca umrl, torej radi zločina ubojstva po § 140 k. z., kaznjivega po § 142 istega zakona. Toženec, ki je jako Čedno, skoraj elegantno oblečen, govori le slabo italijanski in se poslužuje večinoma nemškega jezika. Predsednik je prevajal sproti na laški jezik vs?, kar je toženee izpovedal v nemškem Urbanom neko navskrižje radi dveh žer»sk njegovih sorojakinj, kateri je bil Urban o svojem času razžalil. Ženski sti se bili pritožili Marečku radi te razžalitve. On je ženskama pripoiočil, naj se pritožiti na konzulatu in oni dve sti reB storili to. Urban je bil na to poklican na konzulat, a ker je potem izvedel, da je Mareček nasvetoval ženskama ta korak, je začel tega črtiti ter ga je ob vsaki priliki nadlegoval in razžalil. Na večer dne 6. januvarja tega leta je Mareček sodeloval kakor godec na koncertu v >Grand Hotel« v Solunu. Urban, ki je bil vodja druge godske družbe, je bil v dvorani kakor slušatelj. Naenkrat, ko je godba dovršila neki komad, je Urban zaklical Marečku : »Čakaj pes, zdaj ti dam!« Mareček je vstal ter šel ven iz dvorane na dvorišče, a Urban mu je sledil in ga je tu še dalje psoval. Ko se je Mareček vrnil v dvorano, in ga Urban še ni hotel pustiti v miru, tedaj je on izgubil potrpljenje in razum, pograbil je stol, ki je bil poleg njega, ter udaril žnjim Urbana po glavi. Na predsednikovo vprašanje, da-li obžaluje, kar je storil, se je Mareček razgrel in pravil, da ko bi mogel vzeti Urbana iz groba in mu udahniti svojo lastno dušo, mu dati svoje lastno življenje in mesto njega leči v grob, bi on takoj storil to. V vsem življenju ni storil nikomur nič slabega, a sedaj naenkrat, vsled te nesreče, si ima očitati, da je ubil človeka, je izgubil svobodo, zapravil bodočnost in užalil svoje drage roditelje, tako, da mu mati morda VBled žalosti umira. Anion Fischer, kapelnik, pod katerim je deloval Mareček, priča pismeno. Predsednik je dal prečitati njegovo pričanje, iz katerega je posneti, da je Urban tisti večer res nadlegoval in psoval Marečka skozi celi dve dolgi uri, ne da bi bil Mareček reagiral. O psovkah ne more povedati, kakšne so bile, kajti Urban, ki je bil tudi Ceh, je Marečka psoval v Češkem jeziku, katerega on ne ume. Slednjič je Mareček izgubil potrpljenje, je vstal, pograbil stol ter ž njim vdaril Urbana po glavi. Nadalje da je Mareček isti večer izpil kakih 5 kupic vina in dva čaja ter da je bil nekoliko opit, a vendar popolnoma v posesti razuma. Prečitali so nadalje pismeno pričanje raznih prič, mej temi Ivana Fisclierja, brata Antona Fipcherja in Marije Urban, vdove ubitega, ki je bila tisti večer se svojim možem v »Grand Hotelu«. Tudi ona priznava, da je nje mož, takoj ko je vstopil v koncertno dvorano, pokazal njej s prstom Marečka, rekši: »Glej, ta je tisti, ki nam je v Solunu provzročil že mnogo sitnosti!« Predsednik je dal slednjič prečitati razne listine, mej temi izvsstje zdravnika, ki je Urbana prvi preiekal in ki pravi, da rana kakor taka ni bila nevarna, da kost ni bila ranjena ter da je bila smrt provzroČena le po veliki izgubi krvi ; in pa policijsko, ali prav za prav konzulatsko informacijo iz Soluna, katera govori jako ugodno za toženca, dočim pravi o Urbanu, da je rad popival. Zatem sta bila zaslišana zdravniško zaprisežena izvedenca, dr. Xidias in dr. Vero-nese, katera sta istotako mnenja, da je Urban umrl vsled notranjega krvavenja, da mu je namreč počila mala žilica v glavi in da mu je vsled tega kri zalila možgane. Rana sama na sebi da ni bila nevarna, in tudi vdarec se stolom bi ne bil provzročil razpo-čenja žile, ako bi ne jbila žila bolj napeta vsled tega, ker je bil Urban nekoliko opit. Branitelj je predlagal godnemu dvoru, da poleg glavnega vprašanja, tičočega se zločina ubojstva, formulira tudi vprašanje, katero naj upošteva dejstvo, da je toženec udaril Urbana v hipu, ko ni bil v popolni posesti svojega razuma. Ob 11. uri se je prekinila razprava za pol ure. V nadaljevanju razprave je sodni dvor predlagal porotnikom, odbivsi braniteljev predlog, eno samo glavno vprašanje, in sicer je-li toženec kriv dejstva, da je Josipa Urbana udaril se Btolom po glavi, ne z namenom, da bi istega usmrtil, temuč z drugim sovražnim namenom, in da je s tem provzročil smrt imenovanega Urbana ? Na to je izustil zastopnik državnega pravdništva svoj govor, s katerim je utemeljeval obtožbo. Pravi, da porotniki morajo vpoštevati dejstvo, da je Mareček udaril Urbana in mu s tem udarcem neposredno zadal smrt, samo radi psovk, s katerimi ga je Ur ban nadlegoval in žalil, a tudi to, da so bile vse te psovke izrečene v češkem jeziku, kateiega ni razumel nikdo prčujočih, izven njiju dveh. Ako b: bil hotel Urban Marečka izpostavljati javnemu zasmehovanju in zasra-movanju, rabil bi bil v to svrho nemški jezik, katerega je bil zmožen in katerega so umeli vsi Marečkovi tovariši in tudi mnogi poslušalci. Priznava tudi on, da je bil toženec po Urbanovih psovkah provociran, a vendar bi ne bil smel reagirati na tako grozen način. Priporoča elednjič porotnikom, naj ne pu*te nekažnjenega Marečkovega zločina, kajti, ako se Marečka ne kaznuje, ako zakon ne maščuje Urbanove smrti, bo smel jutri vsak človek ubiti druzega radi ene same jednostavne psovke. — Dr. Breitner, toženčev branitelj, je pričel svoj govor, rekoč, da je njegova nalogu, mnogo lažja, nego ona državnega pravdništva, kajti vse govori v prilc g njegovemu branjencu. Dokazuje, da teženec ni udaril Urbana se sovražnim namenom, kakor hoče obtežba in kakor trdi državno pravdništvo, ampak udaril ga je le z namenom in v svrho, da se reši nadalj-nega nadlegovanja. Branitelj je priporočal porotnikom svojega branjenca ter je zaključil svoj govor izražujć prepričanje, da porotniki ne bodo hoteli razdejati bodočnost mladega Človeka, ki je le po neareči in brez svoje volje udaril človeka, a se ne ve, da li je umrl vsled udarca. Zastopnik obtožbe je skušal uničiti utis, ki so ga napravila izvajanja braniteljeva, ali poslednji je zopet izpodbijal tožiteljeve argumentacije. Branitelj je menil, da bi mogli iskati človeka, ki bi po celi dve uri mirno prenašal žaljenje in psovanje, ne da bi sledojič reagiral. Po kratkem resumć-ju predsednika so se porotniki umaknili na posvetovanje, ki je trajalo kake pol ure. Njihov pravorek se je glasil enoglasno, da obtoženec ni kriv. Ta poslednji je bil takoj izpuščen na svobodo. Zahvala. Podpisana se čutim dolžno, da se javno zahvalim onemu nepoznanemu gospodu, ki se je sedaj, ko sem uboga vdova in brez nikakega zaslužka, spomnil na me ter mi podaril in puBtil v posojilnici znesek 32 K 50 stotink. Ivana vd. Franetič. Pevski zbor »Bratovščine sv. Cirila in Metodija« t Trstu vabi na vrtno veselico, ki jo preredi v nedeljo, dne 21. junija 1903. na vrtu šole družbe sv. Cirila in Me-todija pri sv. Jakobu (ulica Giuliani št. 28.) s petjem, godbo, šaljivo tombolo itd. — Vsporecl : 1. Jenko: »Naprej«, godba. 2. Tuček : »Sinfonija«, godba. 3. Gerbič : »Zagrebu«, možki zbor. 4. Parma: »Gorenjski pozdrav«, godba. 5. Premrl : »Z glasnim šumom«, mešan zbor. 6. Bendl: »Križaci na morju«, godba. 7. Deklamacija. 8. Kramer : »Venček narodnih pesmi«, godba. 9. Ste-gnar: »Plemstvo«, možki zbor. 10. H. Vo-larič: »Zvezdica«, godba. 11. Šaljiva tombola. 12. Zack: »Štirska ura«, godba. 13. Brajša: »Istrski sokolovi«, možki zbor. 14. Zaje: »Zrinski«, godba. 15. Umetalni ognji. 16. Svobodna zabava, med katero svira godba. — Začetek ob 5. uri popoludne. — Med pevskimi točkami bo svirala godba pod vodstvom gosp. Wagnerja. — Umetalne ognje bo prižigal pirotehnik gospod Zobec. — Ustopnina za osebo 40 stot. (20 nvč.) Otroci do 12. leta spremljani od starišev, so vstopnine prosti. Za podružnico družbe sv. Cirila in Hetodija na Greti nabralo se je v nedeljo dne 14. t. m. v »Narodnem domu« v Bar-kovljah 5 K. Ženski podružnici sv. Cirila in Jle* todija vRojanu je pristopila na novo go-spica Etna Klavora. Iste j podružnici so nabrale gospice Per-totove v veseli družbi v Bazovici 6 kron 64 st. Lepa hvala darovalcem in nabiralkam. Ženski podružnici dražbe st. Cirila in Metodija je podaril g. Škrl, trgovec pri bv. Ivanu 20 K kakor čisti dobiček prodanih štrukljev ob otvoritvi narodnega doma pri sv. Ivanu. Prodajale so sledeče gospice : K. S kri, V. Godina, I. Soaič, M. Marc, A. Gerdol, j M. Švab, I. Valič, P. Vitez, I. Negode ter i gospodične in gospodič g. Mikelucija. Srčna j hvala g. darovatelju in gg. prodajalkam ! Na otvoritveni slavnosti »Narodnega doma« pri Sv. Ivanu so preplačili vstop-| mno sledeči gospodje : Sila 3 K, Zafret 80 st., Zelen 60 st., I. Rebek 1 K 60 st., N. S. 60 st., Lenček 60 st., YTaletič 60, Karol Delkot 1 K 60 st. — Za kar jim izreka najsrčnejšo zahvalo Veselični odsek »Narod. doma«. Pevsko društvo »Hajdrih« na Prošeku vabi na vrtno veselico, ki jo priredi v nedeljo dne 21. junija 1903. na vrtu gostilne gosp. Dragotina Starec (Marangon). Vsporerl priobčimo jutri. Vstopnina na veselico 40 st. za osebo, sedeži I. reda 40 stot., II. rela 20 stot. K plesu za gospode 2 K, za gospice 40 stot. Začetek veselice točno ob 5. uri popoludne. V slučaju slabega vremena preloži se veselica na prihodnjo nedeljo dne 28. t. m. Opozarjamo pa, da k plesu bodo imeli pristop le vabljeni. Združenje tržaških delavcev na iz-krcevanju parnikov imelo bo danes ob 7x/ž uri zvečer v Mallyjevi dvorani (Via Torrente 16) ustanovni občni zbor, se sledečim dnevnim redom: 1. Čitanje zapisnika zadnjega zborovanja. 2. Poročilo odbora o dosedanjem delovanju. 3. Volitev novega odbora. 4. Slučajnosti. Dražbe premičnin. V četrtek, dne 18. junija ob 10. uri predpoludne se bodo vsled naredbe tuk. c. kr. okrajnega sodišča za civilne stvari vršile sledeče dražbe premičnin: ulica Montecuceo 17, hišna oprava; trg Barriera vecchia 6, oprema v zalogi; ulica Farneto 42, oprema v zalogi; ulica Vicolo ; cieco, plošče in steklene šipe ; ulica Mal-canton 13, hišna oprava ; ulica Barriera vecchia 2 in ulica Arcita, stroj; ulica Bar-riera vecchia 12, čevlji in razno; ulica Pon-z ana 22, h i ina oprava ; v Sv. M. M. zgor. 1*03, 22 konjev in 8 vozov. Vremenski vestnlk. Včeraj toplomer ob 7. zjutraj 17.2, ob 2. uri popoludne 22.5 C.— Tlakomer ob 7. uri zjutraj 758.4. — Danes plima ob 3.17 predp. in ob 3 37 pop^ oseka ob 9.1 predpoludne in ob 10.37 popoludne. Vesti iz ostale Primorske. X Veselica t Herpelji. (Dopis). Vse jatro minole nedelje je grozilo vreme z deijem ; a tudi popoludne ni bilo mnogo boljie. O poludne smo brzojavno obvestili tržaško »Kolo«, da je veselica v Herpeljah radi slabega vremena odložena. Odbor »Kola« pa je odgovoril, da vseeno izleti v Herpelje. Mnogo tržaških izletnikov je seveda radi neugodnega vremena izostalo, no vendar se jih je zbralo pa stotin, ki ao izleteli v Herpelje. Tržaški izletniki s »Kolom« na čelu so korakal: od kolodvora proti Kozini, kjer jih Končno še iskreno besedo prvakom in rodoljubom v Herpeljah, Kozini in okolici. Začetek je skromen, ali — storjen je. Podlaga je postavljena. Sedaj treba le pridno dalje zidati. Ne plašite se truda ! Pogoji so dani za lep napredek. Iz vsacega in tudi najskromnejega začetka morejo vzrasti — ako so dani pogoji — najdivneji vspehi. Na delo torej, na vstrajno delo! Vspehi gotovo ne izostanejo. Vsem onim pa, ki so se in se trudijo, da so položili temelje : hvala in čast ! X Jami kmetijski shod t sv. Križa na Vipavskem bo dne 21. junija t. 1. ob 3. uri pop. na šolskem dvorišču (ob slabem vremenu pa v šoli). Na shodu bo predaval gosp. Anton Š t r e k e 1 j, potovalni učitelj kmetijstva : 1. Poprimimo se živinoreje. 2. Poletno trtno oskrbovanje. Po predavanju bo odgovarjal g. poročevalec na različna vprašanja, ki jih bo lahko stavil vsakdo. Vesti iz Kranjske. * Operno Šolo za zbor otvori dramatično društvo v Ljubljani, čim se oglasi za- je pričakovalo pevsko društvo >Jurčič« se zastavo. Po kratkem pozdravu odroma od- do8tno «t€vil° taklh Pevcev P*vk> kl rdravu predsednikov, in potem, ko sta se maJ° «e dovolJ gla9beQ« naobrazbe. Po do- pozdravili zastavi, smo skupno odkarakali vrŠ€nem Pouku bodo Pevci in Pevke . ¥r ,. angaževale za zbor slovenske opere. proti Herpeljam. ® r Takoj pod Kozino sta nas pričakovala * ^ letorišci. (Dopis s Kranjskega), društvo »Zvezda« in »Č.talnica« iz Brezo- Vreme je letos nenavadno hladno. Ali ni — ta zadnja se krasno društveno dvoma' da ekoro Prit,fme vroSina io 8 tem ▼ice zastavo. pride čas, ko oni, ki imajo sredstva za to, začenjajo misliti, kam se jim bo umakniti Gospod predsednik »Zvezde« je v krat- izmed razbeljen€ga me8tnegH 7Cital- ^^ ^ ^ ,lovengka domovina to- nice« i« Brezovice (vidno ganj.n), pozdravil j ^ naravinih t >Hko diynih krajev> došleci? in še posebno »Kolase«, ki da ne ^^ je ^ ^ l)lagoal()vila z V8emi zamajajo nobene prilike, ko treba vzbujat, „^^„^ ki jjh išge ietoviš6aik> Tu v naši narodni Čut med brati \ mestu in na kranjski je raj Q\y bleškem jezeru, je lepi Kamnik s svojim svežim zdravim zrakom in izborno urejenim zdraviliščem, je eela vrsta lepih romantičnih krajev po vsem Gorenjskem. A danes bi opozoril jaz na lepi kraj, ki je morda še premalo zaan našim le- svet, a mi smo uverjeni, da podjetni gospoi Jarc z novimi priredbami za udobnost leto-viščnikov še bolj raširi in utrdi renome našega slovenskega letovišča v Medvodah. Vesti iz Štajerske. — Politične razmere v Celju kaj lepo označati nastopni dejstvi: Vratar na celjskem kolodvoru, Kranjec Pittamitz, kaže ponosno s plavicami svoje — nemško pokoljenje. Torej že vratarji po kolodvorih se čutijo poklicani za velikonemŠke demonstracije. Še bolj kričeče pa je to, da se je neki korporal domobranskega bataljona, imenom Scheligot, drznil kar okoli kolodvora v Celju tuliti svoj Heil! To so sicer res malenkosti same na sebi, ali — značilne so vendar-le! — Laž ima kratke noge! Ša enkrat moramo opozarjati, da so nemški listi zagnali hrup, češ : na občinskih volitvah v Škofji vasi so Slovenci propadli. In mi smo nadalje opozorili na izjavo v »Domovinic, da je to laž, ker vsi izvoljeni obč. odborniki, razun jednega jedinega, so narodni Slovenci. To dejstvo je prišlo do nedvomnega izraza na volitvi župana. Zupanom je namreč izvoljen značajen narodnjak Josip Jest. Istotako so za občinske svetovalce izvoljeni sami zanesljivi narodnjaki. Nemškutarska laž je torej imela jako kratke noge. ________mestu m na deželi. Tudi temu gospodu se je zahvalil predsednik »Kola«, g. Kamuščič. — Godba je zaigra a »Naprej«. Za godbo je, na občo želj \ korakalo »Kolo« m za tem ofctala narodna društva. tovišČnikom, izlasti onim iz obmejnih pokra- Na prostoru, prirejenem za veselico, ki pa .. . _ _ , , , . ' ' r J jin — na nase lepe Medvode, ki postane ni bil preveč primeren, eo ob odru postavili . ,, , , , . 1 r r . gotovo pravi Kidoraao za one, ki v vročem društvene zastave in odložili nepotrebnost', ..„ . . , . ,. r poletnem času iscejo zatišja, kjer bi se mogn ter si, kedor je hotel, namočili — suha grla. x. , , , , , „ odpočiti v zdravem in čistem hlada od Nekoliko po določeni uri je nastopila »Zvezda« 1 J r vsakodnevnega truda. Zrak in voda sta tu in za njo ostala pevska društva, po VBpo- , .. . . ... .... 3 r r cista, okolica je divna, da nudi obilo prilike za najprijetneje izlete, a poleg tega leža Petja ne bom ocenjeval, ker se na od- Medvode le dve železaični postaji od giav- redu. prtem ne more prav soditi petja. Rečem samo, da so vsa pevska društva pela s precejšnjo natnnjčnostjo, le pevke so bile, izvzemaj »Kolašice«, nekoliko v strahu, kar pa je več nego taravno ob takih prvih nastopih. nega mesta in imajo ugodne železniške zveze z lepimi kraji po Gorenjski. A vrhu vsega tega se je našel podjeten mož, odličen rodoljub, velejK)sestnik Jarc, ki je z velikimi žrtvami poskrbel za vse udobnosti letovišeni-kom. Priredil je krasna, zračna in z vsem Te pevske moči so namreč večinoma potrebnim bogato oskrbljena stanovanja, tako. nove, kakor so tudi tamošnja pevska društva se povsem mlada. Ali to moremo zagotoviti že danes, da se bo stvar lepo razvijala, ako bo vstrajnoati in ljubezni. Prvaki v Herpeljah in v tamošnji okolici naj nam ne štejejo v zlo par odkritosrČ- da letoviščnikom ne treba jemati seboj niče sar druzega, nego obleko. Vsa hišna in posteljna oprava je popolnoma nova. Dobivajo se cela stanovanja ali tudi posamične sobe. Kuhinje so preskrbljene z vsem do najmanjše podrobnosti. Za kopanje sti na n h besedi. Saj so govorjene iz najboljega razpolago dve vodi b povsem različnimi namena. svojstvi. Sava je bistra, ojstra in mrr.la, Udeležba na veselici sami ni bila tolika Sora pa mehka in topla. Ob obeh vodah je od strani domačega ljudstva, kakor bi bilo priredil g. Jarc kopalne kabine. Tudi je želeti. Tudi prave pozornosti ni bilo. Ali priredil v zabavo letoviščarjem lep modern tudi to je naravno. Ljudstvo v teh krajih še prostor za »la^n-tencis«. Istim je na razponi zrelo. T i treba orati ledino. Kavno zato lago krasno prirejeno kegljišSe. Okoli stano-pa je bilo pogrešeno, da se je vstopnina pre- ; vanj so povsod lepi naBadi in skrbljeno je visoko določila. V takih krajih treba privab- tudi za to, da ima vsaka stranka svojo mizo Ijati ljudij, s previsokimi vstopninami se jih v senci na planem. Pet minut nad vasjo, na pa odganja. Prvaki naj bi uv*ževali to o prijavni ravninici imaš vabeč hrastov gaj. bodoči li prilikah. Par sto hrastovih velikanov je nasajenih v Po dovršenem vs{K>redu (o igri ne mo- popolnoma ravnih vrstah ter ponujajo obi-rem poročati, ker je nisem imtl prilike skovalcu pod svojimi daleč se raztegajočimi videti) je odišlo »Kolo« (potem, ko soeknpno vejami hlad in senco. Ta gaj je baje osta-zapeli »Iz bratskeg« in »Uboj«), na določene nek nasadov nekdanjega Bamostana, ki je stal mu gostilniške prostore, kjer je zapelo par na tem mestu — Bog ve, pred kolikim zborov. Mladina pa se je vrtela na plešišču. čaBom in katerega sled je že zdavnaj izginila — Ob četrt na devet je tržaško »Kolo« od- iz tega kraja; le stara kapelica je ljudstvu korakalo na kolodvor. dokaz, da so tu nekdaj bivali menihi. Poleg Na veselici smo opazili več gg. učite- ž* omenjenega gaja se pa razprostira smere-ljev, g. dr. Cervarja iz Pazina, g. prav. kov gozd, ki te vabi v svoje temotne, z vo-Šaplo iz Ajdovščine in več druge go- njavami napolnjene prostore. gp6ie. Izprehajališč je torej vse polno in - go- Tržaško »Kolo« je b tem izletom zopet spoda ietoviščniki, kolikor jih je bilo lani so dokazalo, kako resno smatra svojo nalogo za vsi polni hvale o naših Medvodah. In letos širjenje narodne zavesti notri med narodom je že najelo stanovanja vse polna odličnja-samim. Hvala mu, prisrčna hvala ! Naj se kov, tudi drugorodcev. Mej njimi je tudi vzgledujejo na njem druga društva ! Tako znani ruski profesor Šercl. — Glas o naših trej>a j Medvodah je torej že prodrl tudi v širši Razne vesti. Grozna beda vlada v nekaterih provin-cijah ital. kraljestva. V Puglie — osobito v okraju Lecce — je stanje revnega ljudstva naravnost obupno. Zupani ali sindaki, kakor jih imenujejo v Italiji, odstopajo kar v masah. Za župani odstopajo občinski svetovalci in — ako vlada ne odpomore v kratkem — odstopijo tudi vsi občinski zastopi, kar bo za vlado težek udarec, ker bo v tem zadnjem slučaju ona sama morala skrbeti za administracijo vseh ; teh občin. V italijanskih listih čitamo o raznih da-; rovih, ki jih nabirajo za stvari, ki niso tako nujne, kakor je nujna potreba, da se odpomore stotisočem gladnih ! AH bogatini ne poznajo lakote! Zato puščajo reveže, da umirajo za gladom ! Tu ii tržaški židovski bogataši imajo vsikdar vse polao denarja za razne demon stracije v prilog — utopijam ! Bi li ne bilo umestneje, ako bi kak milijonar a la Salem poslal tja v svojo domovino par milijonov ? ! S tem bi storil sveto delo v prid gladnim sorojakom ! Kako v Trstu in kako — drugod! Iz Marzelja na Francozkem brzojavljajo, da je tamošnjemu mestnemu svetu v zadnjem času došlo veliko pritožeb radi škode, ki jo pro vzročajo tuji delavci domačinom. Notorično pa je, da ti tuji delavci v Marzelju so sami Italijani. Iz pr.tDŽeb je razvidno, da so lastniki raznih zavodov odpustili francozke, da bi najeli ptuje (čitaj : laške) delavce, ker so ti poslednji pripravljeni tudi za manjša plačila in ob daljšem urniku (Prav tako kakor v Tratu). Nadaljnje pritožbe se dostajajo javnega miru. (Glej, glej, kakor v Trstu!) Prebivalstvo v Marzelju se pritožuje namreč, da avktorji najmanj polovice poškodeb in (Čujte! Oujte !) umorstev so tujci. Mestni zastop v Marzelju hoče torej zahtevati od parlamenta, naj ustvari zakon v varstvo domačih delavcev pred tujo konkurenco, in n)j javne oblasti skrbe za javni mir, s tem, da se izženejo vsi tujci, ki so brez sredstev, in ki so malopridneži ! Istri v Ka&tvu 40 K, dijaškemu podp. društvu na hrvatski gimnaziji v Pazinu 40 K, gospodarski zadrugi za sodni okraj Podgrad 40 K, mlekarni v Hrušici 40 K in zavodu sv. Nikolaja v Trstu 20 K. Hrauilne vloge ee obrestujejo po 41/2%-Posojila se dajejo samo zadružnikom na osebni kredit ali na zastave na 6°/0 obresti. Brzojavna poročila. Nedeljski počitek za trgovinske. * uslužbence. BUDIMPEŠTA 17. (B.) Trgovinski minister Lang je izdal naredbo, s katero se za trgovinske uslužbence v glavnem mestu določa celednevni nedeljski počitek. Tem povodom mu je kakih 1000 členov društva trgovinskih uslužbencav priredilo ovacije. Dogodki v Srbiji. CARIGRAD 16. (B.) Dva dni že se tu siri govorica, da je sinu neke Artemizije Joannidis z iradejem prepovedano zapuščati stanovanje. Ta odredba je baje provzročena po vesteh iz Belegagrada, da je proti istemu, kakor potomcu kralja Milana, nameravan atentat. Iz gotovega vira pa zatrjajo, da je ta govorica izmišljena. BELIGRAD 17. (B.) Mestna občina Cetinje je doposlala mestni občini Beligrad brzojavko, v kateri izraža svoje veliko veselje na izvolitvi kneza Karadjordjevića srbskim kraljem. BELIGRAD 17. (B) Poročilo, da se v Nišu in v drugih krajih Srbije pojavljajo neprijazne struje proti sedanji uredbi stvari v Srbiji, se označa od oficijelne strani kakor izmišljeno. Polkovnik Mišic objavlja izjavo, da so izmišljene vse tiste izjave, ki mu jih podtikajo razni dopisniki. O dogodkih dne 18. maja on sploh ni govoril z nobenim novinarjem. (To verujemo. Op. ur.) Kriza na Ogrskem. DUNAJ 17. (B) Bivši ministerski predsednik Wekerle je pozvan v avdijenco k cesarju in je dospel semkaj danes zjutraj. (Nadaljnjih brzojavk nismo prejeli, ker so — kakor nam sporoča tukajšnji kores-pondenčni biro — zveze pretrgane vsled viharnega vremena.) Izdajatelj in odgovorni urednik FRAN G0DNIK. Lastnik konsorcij lista „E d i n o s t". Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trsta Gospodarstvo. Podgradska posojilnica in hranilnica (registrovana zadruga z neomejenim poroštvom) nam je doposlala svoj računski zaključek za osmo upravno leto 1902. Z zaključkom leta je ostalo 536 zadruž nikov s 541 deleži v skupnem znesku K 10.820. Hranilnih knjižic je 166 za K 242.7^1*99. Povprečna vloga znaša K 1462-54. 492 zadružnikov dolguje posojilnici kron 223.466 24. Skupnega denarnega prometa je bilo K 377.770-36. Upravnega je imela posojilnica K 2270*24. Zadružni zaklad je narasel na K. Občni zbor je določil nastopna družbi sv. Cirila in Metodija za Opatiji 40 K, bratovščini hrvatskih dobička 8840-01 darila : Istro v ljudi v Tovarna pohištva Aleksander Levi Minzi * ' ulica Tesa' št. 25. A. = (v laatni hiši.) ZALOGA: Piazza Rosario (šolsko poslopje). Cene, da se ni bati nikake konkurence. Sprejemajo se vsakovrstna dela tudi po posebnih načrtili. Ilnstrovan cenik brezplačno in franko. VoliltanclfSI množil,a meglenega in svetlega, W CllftdlloftC* tapetovanega ali kuhinskega pohištva se prodaja in nekaj ča*a p*> najugodnejših cenih v krasni dvorani Tersicore, ni. Chioxza 5. J. Slavno oačinstvo se nainljudneje vabi ai ogledati rastavljene predmete od 1»—12 predp. in od 2—7 ure zvečer. 30 malih stanovanj z eno sobo in 2 sobami in eno kukinjo se lakoj oddu v ulici Industria in ul- Guardia v Lišah Stolfa. Pisarna v ul. Giuliaui št. '20 A, L na Istr. od 1—2 in 5—7 pop. XKK XX**XXXXKXXXX JJ Svoji k svojim! J g ZALOGA J I pohištva« jg , dobro poznane jg H torarne mizarsie zadrnge t Gorici (Soltan) x vpisane zadruge z omejenim poroštvom X X X X prej ^nton Černigoj Trsi, Via dl Piazza vecchia (Rosario) it. 1. hiša Marenzi. £ največja tovarna pohištva primonte dežele. Solidnost zajamčena, kajti les se osuši ▼ to nalašč pripravljenih prostorih a temperaturo 60 stopinj. — Najbolj udobn«, dernl sestav. Konkurenčne ceas. jg mm Album pohlltav brexplai«m. ^ jg X xl XXXXXXXXXXXXXXK* K X X X X X X -h X fina Csillag Blagor, gosp. Ana Csillar! Po nalogu Nj. ekaelenee gosp«- pL SyOg- -venv-Marvh 'avstr. poslanice v K^rolinu) pro-nim uliudno izročiti mi en lonček Vsše izvrstne se svojimi 185 centimetrov dolgimi Lo-reley-lasmi dobila sem jih vsled 14 mesečne uporabe svoje samoiznajdene (tornade. To so najslovitej.se avtoritete prizrale za jedino sredstvo, ki ne prov-zroča izpadanja las, povspesuje rast istih, poživlja lasni k povspesuje pri gospodih polno močno rast brk ter daje že po kratki uporabi lasem na glavi kakor tudi brkam naraven lesk ter polnost in ohrani te pred zgodnjim osivljenjem do najvišje starosti. Ona lončka 1 srl"j. eksel. Irma Pletzl. (iospa Ana 4'siIIasr! Pošljite mi zopet '1 lončka Vaše dobre po-made. Gospa, gener. konzula ('iilman Berliardatr. 1 Mad. Ana <*illair! Uljudno prosim pošljite mi po povzetju 1 pomade. Sprejmite ob jednem toplo zahvalo, lonček Vaše izvrstne pomade za raščo lasij »tiea se je zelo pohvalno izraila o Spoštovanjem Kini I j a Radnaskj (»ospa grofica se je dobrem uspehu pomade. Z vsem spoštova C Frieda <«iese. komorna dama Nj. ekselence. Go«pa Ana Csillair ! Prosim po-ljite mi 4 lončke Vaše izvrstne pomade Os. in kr. konzulat v Kiiri. Blag. eospa Ana Csilla:r! Prosim pošljite po povzetju 1 škatljico Vaše čudodelne pomade zaraščo lasij. Spoštovanjem Pr. A. /epold. kopal, zdra \ Ernsdorf Hesko. Veleč, goipa Ana Cslllajr ! Pošljite mi takoj še en lonček Vaše dobre pomade. Z dosedanjo u po ral >0 sem zelo zadovoljna. Naslov: Etelka pl. Mallj. soproga sodn. preds. v Temesvaru. kom. dama pri Nj. zviš. gospej princezi uji Hoenlohe, Chateon de Koncv. < lospa Ana po gld. 3.50 Specijaliteta nbuval za dečke. Rujavi čevlji za moške ali ženske po gld. 2.50 o oo- o Obuvala za gospe. črni ali rumena, angleška po gld. 3.50 nizki čevlji lakirani ali beli po gld. 1.90 ISaroebe po meri. O OO GIMNAZIJALNI ZAVOD benediktinske ustanove v Št. Pavlu v krasni in zdravi legi Lavantioske doline na Koroškem. Popolni gimnazij s pravico javnosti in zasebni pripravljalni tečaj. Prospekte se lahko zahteva pri predstojništvu zavoda. Prodajalnica obuval G. Mayer Grego. TRST. — Riborgo štv. 19. — TRST. Velikanski dohod za birmo. Qbuvala za gospe. črni ali rumena, angleška po gld 3.50 nizki čevlji lakirani a beli po gld. 1.90 Naroebe po meri. Qbuvala za pospode črna, angleška po gld. 3.20, iutnena, > po gld. 3.50. Specijaliteta obuval za deoke. Izbor oblek za moške in dečke. kolodvor ali brod v Trstu. ClStaT Boaazza , Gostilna v Trstu, Piazza Barriera vecchia, ,, ALLA BELLA VEDUTA (vogal Androna deli' Olmo). : ulica Romagna št. 20 Velika zaloga pohištva, ogledal, okvirjev ; == in tapecanj. ■ - Popolno opremljene sobe. - • Zbirališče slovenskih delavcev 9 Konkurenčne cene. Naročbe se dostavijo razven embalaže franko na Toči se pristno istrsko in vipavsko vino ter dalmatinski opolo. Izvrstna Minja. — Vse po najnižjih cenab. Priporoča se za mnogobrojen obisk ter klice »Na zdar!« vsem slov. bratom Gorazd Ivančic gostilničar. Svoji k svojim Pavel Gastwirth Trst, ulica Madonnina 3. Zaloga pohištva, popolnih sol). Dunaj—Trst. Železno pohištvo, zrcala iz Belgije. — Podobe v izboru in tapetarija. — Ure, šivalni stroji za