^SSN 0350-5561
9 wu^^u ^^uu»^
ca konec todn«
Jutri bo $|)remenljivo dû pretBŤno oblačno s krajavn* I mi plohami in nevihtam;. V soboto se bo čez dan postopno razjasnilo.
N
00
54 let
Številka 25
četrtek, 28. junifa 2007
1,25 eVR • 300 SIT
I^IIIO
Srečanje preseljenih Gaberčanov Klima
in Družmirčanov
Vsak, ki iů prišelf seje naprej ustavil ob panojih, na katerih so bite razstavljene fotografije domačij, ki Jih danes ni več. /n od njej so spomin/ dobili krila.
Bojana Speg^l
Blok pet
konec
tedna
že v
V«
omrez|u
Največja dela na S, bloku so laključona.
Glavnina dohodninskih odločb pri zavezancih
Dobrih 90 odstotkov dohodninskih odločb je v torek prispelo k naslovnikom Davčnega urada Velenje - Preveč vplačane akontacije bodo vrnjene 31. julija, premalo plačane bo treba vrniti do 16. avgusta
Milena Hrstlč • Planine
Vflenj^, 26. junija - Posla je vstv boio dobila več kot 31.000 dohodninskih (Klločh za davčne zavezance z območja Davčiiejia urada Velenje, kar pomeni, da jc Davčni urad pripravil več kol 90 odstotkov vseh odločb. To je veliko več kol lani tak čas in tudi poprečje je večje, kot je poprečje Davčne uprave Republike Slovenije,
Na Davčnem uradu Velenje obljubljajo, da bo v julijti in ludi v
avgustu pripravljena ludi glavnina preostalih odločb. Ponekod je namreč ireba Sc uskladili kontrolne podatke s podatki, ki so jih zavezanci navedli v napovedi, in po odpravi razlik bodo izdali ustrezne odločbe.
Zavezanci Davčnega urada Velenje imajo v strukturi več vračil kot doplačil »Več kot odstotkov jo vračil, osialo so di>plačila. Tisti, ki bodo dobili razliko dohodnine vrnjeno, laliko pričakujejo, da bo 31. julija denar na njiho-
vih transakcij skill računih; za doplačila pa je določen enotni mk, 16. avgust,« pravi Franc Peperko, direktor Davčnega urada Velenje.
Morda bo kdo presenečen, ker mu po odločbo ne bo treba na
poštu. Posiai;(i mu jo bodo vročili z navadno pošiljko, kar pomeni, da bodo odIočb<i prejeli v postnem uabiraloiku. llsli. ki te^sa nima. pH bi ga moral imeti, ga bo pt«iar obvestil, da je odločba na pošti, v skrajnem primeru pa bodo odločbe vrnjene.
Kaj, če se pojavi napaka v odmeri? »Preden se ljudje razburijo, naj pokličejo na davčni urad, kjer jim bomo razlozili, zakaj je tako, kot je. Na vsako odločbo pa je moina pritožbavroku 15 dni. Ta je lahko dana pisno, lahko pa ludi ustno na zapisnik. Pomembno jc tudi to, da je letos priio2ba po zakonu o upravnih taksah takse prosta.«
^vtornob^tó;
Tako vn/če, kol nam je (zu^otovf» vsem) hih v niimi/em leJnu in ludi oh konai ledna, nam ti' dol!>o ni hih. Mo/ýe ima, slišim, te 26 .s/o-pinj Celzija. Tudi jezera in reke .so neverjetno topia za zadnje junijske dni. Ti.'iti. ki se iiladijo v njUt, lo seveda poàiejf) na lasi no odgovor-no.si, saj urejenih kopališč oh njifi, fislih uradnih, i' naši hlizini sploh nimamo. Oh lakih pasje vročih dneh, ko se leniperuuire po\fzpnejo àiz 30 stopinj Celzija, in lo na pra$;n poletja, je cas. da se indi mah zamislimo.
Ko .<ii'}n v lorek Zinčer na domačem vrtu obirala tkuinarce« in jih na' brala za dobre Itiri kozarce, .^eni razmišljala, kako je hHo »nekoč». Se nikoh ni v nii.ši knhinji tako zgodaj diM) po kisn za vlaganje, to je dejstvo. Ko snu> začeli vladali kisle kmnarice, je hilo poleh je in čas doptislov na vrhuncu. s'este, i' novinarstvu je lo ái.s. ko .íť holj malo dogaja in niu pregm-orno pravimo »čas kislih kumarict. Padu še en siereoiip. saj se v teh dneh dogaja ogro>nno sti'ari. toliko, da nam zmanjkuje časopi.snih stro' ni, da bi vse popisah in ovekoveiih na naWi straneh. Nekoč-.vno v čmn. ko se je končalo .šolsko leto. .šeie dohm odložili Spomladanska ohiačUu. Sedaj se te nekaj let dogaja, da jih skorajda ne rabimo. Iz zimskih »skoivrnxt ^^ poleina, Nekoč nam nikoli, razen kje na jugu. ob moiyu. ni bih v domačxnn nie.'itu tako vroče, kot nam je zadnja leta. In dejstvo je. da .%nio za U) kn\'i tudi sami! Klimatske spremembe so očitne in hude. Vsako leto bolj se nam maščuje neodgovoren odnos do narave. Saj vem. mnogi ob iem še vedno pomi.'ilijo, kaj lahko en .^ium, samc/n čloi'ek afi družina naredi za holj čisto okolje, zu manjše ogrevanje ozraga. Strokovnjaki tr-dijo. da s'eliko. A navada je telezna srajca in to je letko sleči. Slišim, da hi lahko prři'arč'ťvuli veliko elek/rične energije te. čt hi doma vsi uporabljali sHirCne žarnice, ča hi ugašali luči in se predajali roínunliki mračnih soban v toplih poletnih večerih, če hi pazili, kakšne domače »siroje*f 'i/>onihljant'/, (fe bi... Vsi vennf. kaj vse bi lahko, vprašanje pa je, koliko to počnemo.
A narava ne prizanaša. Cc je se nekaj let nazaj le tu in lam oh oknih stavb in sianowinj f.\lalatf škatla khmaiske naprave, so danes te te skorajda povsod. Ko zaradi vročine ne veš v^ k^j hi sloril, da hi se ohladil, ko imas občiiiek, da se ti bodo .^kuha/l motgani. ko prideš domov izzet in ožei kot cunja, ponavadi popustiš, Kupiš ali vključiš klimo. Čeprav je znano, da le niso najbolj zdraw. Pa nt le zaradi hanja«, ki lahko hitro povzroči pi^hlad, sploh, če so temperaturne razlike prevelike (hlad pa v vročih dneh tako paše), ampak tudi zara^ di šl evil ni h mikroixiv. ki se lahko, če jih ne vzdržujemo redno, »zare-dijoa v njih in povzročajo fudi bakterijske okužbe dihal in še česa. Ta^ ko pravijo slrokn\'njaki. Ko nam je vroče, se požvižgamo na to. Tudi zalo. ker je, če smo v .'ilutbi, pač treba delati. In vročina ne .une vplivati na lo.
Ni kaj. Danes rastejo r Velenju pahne, prvi paraditniki na vrtovih te dobivajo rdečo hamt. zgodnja jahůdka bodo kmalu tekttila. V.se lo smo v tem leinem času nekitč lahko opazovali le ob /norju. v toplejših krajih. Kaj bo čez nekaj let? Bomo imeli v ialeški dob ni tudi puščavski liesek? Kdo sv. Zagotovo h^tmo še nekaj let Imeli premog in kupe premogovega prahu. Ker ta mnoghn v dolini daje kndi. Vedno znova občudujem rudarje in njihovo delo. Vem. tudi npm je itocV »tam daj<f. Tudi ko zunaj ni pasje vroče. In vedno znova jim telim, da se srečno vrnejo iz jame in domov. Tega se še bolj zavedam v času, k/j praznujejo svoj sianovski praznik. Zato jim še sama kličem .SREČNO. in v imenu uredništva telim lepo praznovanje, ki bo v Velenju zaznamovalo tudi ta konec tedna!
Ker vaš avto ni igrača
Kongres o srnjadi
Vflenje - Srnjad je ena izn^ed najpomembnejših in naji^tevilčnejših živalskih vrst v Evropi. Na lej celini naj bi živelo okrog desei milijonov osebkov. Od leia 1992 poteka v ř:vropÍ vsaki dve leti kongres o srnjadi, ki vsakič k sodelovanju privabi več dr^.av. Letos se pí)d organizacijo Inštituta za ekološke raziskave líRlCo Velenje, ob so organizaciji /avoda za gozdove Slovenije in l.ovske zveze Slovenije odvija pri nas.
Na njem sodeluje 85 sirokovojakov iz Slovenije, Italije, Francije, Velike Britanije, Oeške. Poljske, Italije, z Madžarske in drugod. Kongres se jc začel v ponedeljek, zaključil se ho jutri. V lem času. je polekalo več predavanj, kjer so predstavniki različnih drŽav predstavili kako problematiko srnjadi rei^ujejo v različnili delih Evrope. Poleg delavnic, debal in predavanj, so organizatorji poskrbeli ludi za krajši kulturni program za prisotne, strokovno ekskurzijo v Kočevje, Jutri pa se bodo odpravili se na railing na Kolpi.
■ rz
9770350556014

@ lokalne novice
Justinek namesto Polesa
Topolska, 27. junija - OJ vćcraj dalje Invň Bolnii^nica Topolšica novega direktorja. To je Danyaii Justine k, dr. med., speci a lisi in-lemisi. Na icm mesiuje zamenjal primanja Janeza Poiesa. kije vodil bolnišnico 27 lel. Justinek j« po sklepu niinisiRtva za zdravje /.a zdaj vršilec dol/nt^sii direkioija.
mtp
Pokojninsko poglavje skoraj »zaprto«
Ljubljana - Socialni parinerji so obravnavali pokojiiiDsko poglavje socialnega sporazuma in ga skoraj v cehHi zaključili. Sindikati in delndajalci so predlagali vrsto olajšav za zaposlovanje mladih in starejših, ki jih bo viada preučila, dogovorili pa so íq ludl. da bodo reformo pokojninske zakonodaje sprejemali s soglasjem vseh ireh partnerjev. Pokojninske novele pa. kolje po pogajanjih dejal vodja ožje vladne pt^gajalskc skupine Dušan Krajnik. lelos In najverjelueje ludi prihodnje leto ni pričakovati.
■ mi
v
Šoštanj dobi tržnico
Šoštai\j - V občini Šoštanj nameravajo porušili kar nekaj starih in zapuščenih zgradb. Tudi zgradbo, ki je na fotografiji. Ta cas tečejo postopki za pridobitev gradbenega dovoljenja za rušenje. Na tem mestu pa bo v prihodnosti zrasla nova pokrila tržnica. Tudi tako želijo v Šoštanju spodbudili in iibudlli bogalo sejemsko življenje mesia. ki ga jc to nekoč že Imelo.
Ta stavba se bo umaknila novi tržnici,
v
Studenti in dijaki čistijo mesto
Velerye • V lorek so se v sejni dvorani Mestne obûinc Velenje zbrali dijaki prve letošnje skupine, ki bo počitniško delo v občinski upravi opravljala na terenu v sklopu zdaj že tradicionalne počitniške akcije Mestne občine Velenje in podjetja PIJP Velenje »Oislo moje mesto«. Na sprejemu jih je pozdraviia direkioilca občinske uprave Andreja Katic.
počitniško delo bo tudi to poletje zajemalo urejanje in vzdrževanje površin, ki so v lasti Mestne občine Velenje in krajevnih skupnosti. 1er drugih javnih površin. Vsaka skupina dijakov in študentov se bo pred začetkom dela seznanila z varstvom pri delu. Prva skupina dijakov in študentov bo urejala okolico velenjske ska k a Ulice» Vodnikovo ulico in divja odlagališča v krajevnih skupnostih.
Letos bo v projekt počilniškcga dela vključenih približno 200 mladih, vsaka skupina pa bo delo opravljala 14 dni.
■ bš
Otvoritev Lekarne Cankarjeva
Velerye - Danes (četrtek. 28. junija) ob 13 b bodo na Cankarjevi v Velenju odprli novo lekarno. Sredstva za celotno naložN^ v višini 25S,700 evrov je zagotovil zavod sam.
Lekarna Velenje opravlja dejavnost v okviru štirih lekarniških enot na območju mestne občine Velenje, občine Šoštanj in občine Šmarino ob Pakl. Da bi storitve čim bolj približali uporabnikom» so se skupaj z ustanoviteljem odločili za razširitev lekarniške mreže na območju mesta Velenje,
■ mkp
Je Družmirsko jezero primemo za kopanje?
Šoštanj - Pobuda, ki jo je bilo slišati na zadnji seji sveta Občine Šoiianj« podal jo je Jatiko Zacirkovnik (SD). za ureditev dela Družmirskega jezera za kopanje je zanimiva, vendar vsaj za letošnje leto težko Izvedljiva, pravijo v Občini Ši^šlanj.
Ob preverjanju možnosti ureditve obale (primerne za kopanje na lastno odgovornost) je bilo ugotovljeno, da bi bilo potrebno pred kakršnimi koli nadaljnjimi aktivnostmi ugotoviti, ali voda v Družmirskem jezeru sploh ustreza zahtevan) o kopalnih vodah. Doslej je l'RiCo Velenje že jemal vzorce vode. vendar so opravljali le kemijske, ne pa tudi bakteriološke preiskave. Vse nadaljnje aktivnosti v zvezi s pobudo bo možno nadaljevat li šele po pridobitvi rezultatov analiz vzorcev, ki jih je Občina Šoštanj naročila pri zavodu za Zdravstvcjîo varstvo Celje.	■ mkp
Dan državnosti - dan ponosa in radosti
Pihalni orkester Premogovnika Velenje in MePZ Šolskega centra Velenje sta pri lipi samostojnosti pripravila pester program
Dan državnosti naj bo /a vse nas dan ponosa, dan radosti - dan državnosti je najpomembnejši državni praztîik.«
V nadaljevanju se je spomnil z^godovlnsklh dogodkov, ki so pripeljali do osamosvojitve Slovenije in njenega zarisa na zemljevid sodobne Ilvropc. lako je iz zgodovinske anonimnosti v mednarodno skupnost stopila nova članica - Slovenija, ^dcmiovina vseh. ki danes tu živimo, in domovina vseh, ki so iz različnih razlogov odšli po svetu in se občasno, mnogi pa tudi za stalno vračajo domov.« Ob tem se je upravičeno vprašal: »Pa smo jo vsi dov<ilj vzljubili? Se zavedamo, kaj imamo? Bo nu) znali to ohranili, negovali? Šestnajsi lei ni
veliko. Pa tudi tako malo ne. Vsekakor pa bi šestnajsl let moralo biti dovolj časa za to, da bi se rešili starih bremen, da bi premostili težave, ki pravzaprav niso naše. In si namesu^ balasta oprtali nahrbí nik bodočnosti, ki ga bomo skupaj, enotni, lahko prinesli ludi na najvišje vrhc^ve.*
Ob praznikih je prav. da se ozremo v zgodo vino, smo slišali. Kontič je dodal: '»Ohranjan-je spomina pa ne pomeni pretirane nostalgije, želje po nečem, česar ni več. po nečem, kar smo pustili za sabo. Seveda so bili drugačni časi. bili so tudi lepi časi. zaradi marsičesa morda na pogled prijaz^eiši od marsikdaj krutega vsakdana. Vendar mi imamo predvsem danes, Slovenija je danes bistveno drugačna, kolje bila nekoč, in seje zelo približala najrazvitejšim državam. Ozrimo se naokrog in videli bomo. česar morda kdaj ne zmorem<\ morda tudi nočemo. Dobro nam je, ?!ivimo v lepi, urejeni državi.
V demokratični družbi. In tako je tudi tu. v naši t>bčini. Marsikdo nam zavida, sami pa smo pogosto zelo kritični. A to je dobro. Prav je lako. To nam daje vedno novega zagona-za nove projekte, za nove uspehe ...«
m bš
Slavnostni iovornikf podžupan 6ojan Kontic: -Šestnajst M bi moralo biti do-volj Časa za to, da bi se rešili starih bremen in premostili težavOj ki pravza* prav niso naše.«
Velenje - Kot vsako leln, letos že seslnajstič po vrsti, smo tudi v mestni občini Velenje za/nami>vali dan držiivnostl- Tudi lelos pri lipi samostojnosti, na »promenadi« v središču mesta. Vroče popoldne se je že prevešalo v večer, ko so zadoneli vedno prijetni zvoki Pihalnega orkestra Premogovnika Velenje. Njihovo igranje so lepo dopolnili tudi mfadi pevci mešanega pevskega /bnra Šolskega centra Velenje. Slavnostni govornik Bojaii Kontic, poslanec v DZ in velenjski podžupan, je okoli 20D občanov In občank nagovoril z besedami: »Ponovno siuo zbrani tu ob Upi samostojnosti, na dan, ki je naš skupni praznik. Praznik vseh državljank In državljanov Republike Slovenije.
P*
Vsenctmfdde Upe, ki smo jo tudi v Veienju posadili pred 16 leti. Je letos MO Velenje praznovala najpomembnejši državni praznik - dan državnosti.
"1

Pisan državnopraznični šopek
Slavje z napako - Uradno slovo Bistrice in Radeč - Predsednika v Celju, a ne skupaj -Kako dolgo še dvojne cene
Pu smo ^d pros/a\ili! Kol je /tfv nas te /maJa. ludi zcuinji	ni
mfiil! brez zapletov. Začelo se je s tem, kdo bo na omdnji proslavi slu^^ nosfni govornik, riaJu/Jcvalo z oJpoveif/o iiJelethe predsednika driave in z zaplefom. kdo naj pn^leda čelo siavnoslno pos/av/Jerilk w/akov. A se je izkazalo, da je slovenska drža\n k/ptb rosnim šesinu^siiin letom ie loliko zrela, da lahko premaga vç? take težave. In za i>o\rliu m osrvd-nji proslavi nili nismo .slišali preveč kritičnih besed. Ce odštejemo neki^ valov in oblakov, bi vsa proslava je minila zelo sproščem Vsaj nekaj! V predprazniCnih dneh pa so na seji svete Savinjske slalistične regije rekli uradni adijo dvema obànama Bistrici oh Sotli in Radečam. večkrat smo ludi v tej naši rubriki pisali o njunih željah, da se poslovila od le regije, ludi od kasnejse nacnnvofie Saviri/ske pokrajine, in se IxhJaia v Posavsko ix)krajino. Tam npala na lx)Ilše razvojne možnosti. Prav na tej seji sveta pa so sicer govorili tudi o prti/ektih, ki naj hi jih v pnili lelih te^a obdobja uresničili v posameznih snbre^ijah. Upošle-vaje .slevilo prebivalstva in indeks nizvt^ne ofiroienosti ni^ hi Savinjska statistična regija v .sedmih letih dobila malo manj kol S3.5 milijona e\'rov, v prvih treh lelih 26,5 milijona. V tem prvem času največ Kozjansko in Obsoieije. najmanj dravinjska sabrepja. Saša je prav na sredini.
Najvišji jioliiiki so tudi prejšnji teden oitiskovuli nase oi)mocje. Po leni. ko je obrambni mini.srer Kari Erjmvc bil prejšnji vikend v Šaleški do-
lifTi zaradi ^asUcťv in ne zaradi oklepnikov, sta naslednji leden Celje obiskala kar oba predsednika. Janša je oh IS-lelnici obiskal vojake dvajsetega moloriziranega bataljona Slovemke vojske, ki so pripravljen ni za miroljubne posege fX) svetu, že na.sled/iji dan je celjskega župana Bojana firota obiskal pred.'^ednik drzaw Janez Drnovšek. Seveda je />ohvalil razvoj te občine, posebno njene dosežke pri varovanju okolja. ni pa potrdil, ali je prišel podpret tu}*ana oh njegovem razmišljanju, da se bo poletoval za meslo vodje vladne Sloven.ske ljudske stranke. In ko .se celjski župan o s\x)ji kandidaturi za predsednika xkmeč'-ke<f stranke še ni (xlločil, se je iXÍločil predsednik SD. Da ne bo naskakoval mesla predsednika države, aminik bo vod!I svojo stranko v zmagoviti hoj m parlamentarnih volitvah. A kaj ko smo lahko ie zvečer na televizijskem po^^ovoru iz usi moža z vrha le stranke jasno sli' šali. da se lahko še premisli, /a njegovo ^rrodo.stcffnost to seveda ne bi bilo nič kaj dobro. A v politiki, ne le nas!, .se je požrlo že loliko besed, da ludi 10 ne bi bilo nič /wsebnega. Ne bi pa bilo dobro. Usedanjih prazničnih dneh .mo slišali veliko besed tudi o na.šem razvoju in drugih uspehih. Sťveda tudi o tem. da snu) v začetku leta uvedli evro. ki da smo ga Slovenci dobro .sprejeli. Se i>a v tem času tudi ugiba, ali naj še potJalj.samo dvitjno označevanje cen ah ne. Saj veste, na cenikih so zdaj ob »pravih* cenah v naši novi valuti, evrih. še cene )HJohrih sianh'( tolarjih, In nekateri bi radi. da bi lako dvojno označi^'anje zadtžali .še nekaj časa. A/w/,v/r.«v/ za gosjtodarsivo in jl-nance menita, da to ni f^otrebno. predv.'^em trgovske družbe, ki imajo .'ieveda zelo rade potrošnike, so se v večini odločile, da jim bodo pomagale in jih še nekaj časa o œnah obveščale v obeh vahiht/i. Vse za stranke, bi lahko rekli. Vtem seveda ni nič političnega. Ne mlsli/o na fMliliive .stranke, ampak na kupce.
NAS ^ASIab)a:čnoiBsnwilažolilia hi ttrnuLj Rti družba. dJU.Vrit«^.
i2h8fs Ota čairtMh. Cena po^ameinegâ izvoda je 1,25 € (300 STO % oOsiopni DOV. O i € (23.50 SIT), «ra izvwía Kez t)DV 1,t5 € (276,50 SIT); Pri plaMu letne naiofnine 20%. polleTnel5Kćetrtieinell in tnesein» 7 K popusi.
Urfiintitvft Boris Zâkoiek (direktor), ^ne Vovk^oO^ovoml urednik), Milena Krstić^ianlnc (pomočnica urédnlka), Jar^z PlřsniK, Taljarta F^gorSak, eojana šp^gei {iKvinarji) Mira Zakoiek (ure«rwa radija), Janfa Koiuta-Špegei ftehniCna u/eđnica), lomsi Gerâak (oMikovaiec) ftopiganA: f^ma Juo ivodfs propagaridej, Sašo Korečnik. Jut$ SerlćnlK (propagandis(a):
Stdai in0t£}vt h tiinn: 33?Đ Vilsnji. Udlêm p. |l 2Q?. blrlon (OSJ ta 17 hO. taltfai m 897 4B 41
m ■ Nova L6. Veienie: Û2426>002ÛI33B54
E-naS: press's nascas.si
OHIkDvanja In grsf. priprava: Kal d 00.
Ttt Té^ snad. NalâA: S.400 ízrackiv
Ninaročintti lolDprťl k rdcDpbw m vraânot
Po matronu o CCV ^ fias' med prcizvođe inforntatMie^a u^aća^ o
kaTeifi se pla&ije ciav«k po 8,5^ zri2an stconjl. Letno iziđe 52 devik

DOGODKI
O vrednotah in domovini
SItorno. 24. junga - Na
osrednji slovesnosti ob dnevu državnosti, ki jo /a občhu) Sošianj vsako lelo piredijo v icni kraju, so poleg slavnasmega govornika župana Občine Šot^ianj Darka Meniha in ostalih govorcev nastopili predvsem domaći kullumikl. Preplelu besed in glasbe so v en ou me ni programu sledili številni zbrani. Med priredilvijo, ki je bila na prostem, na predvečer pra/nika. so k spomeniku padhm borcem druge sve Lovne vojne, ki je v neptjsredni blizini cerkve sv. Aniona, odnesli spominski venec. Cîosie so v svečanost pope-
# # #
Ijali zvoki Pihalnega orkesira Zarja, sjt)vesnost pa seje /akliučila s povabilom, da se naslednje lelo spel srečajo ob dnevu državnosti na tem mesiu.
Kol Že rečeno, so poleg osrednjega govornika spregovorili ludi drugi. Jože Povše. podpredsednik OO //B NOV Velenje, je opo-ninii sedanje rodove na pretekle žrive. predsednik KS Skomo ["lofjau Valter Pirtovšek pa seje med drugim vpraSal. kaj še lahktJ dobrega storimo /a domovino. Poslanec v DZ RS. Drago Koren, je k pozdravu dodal §e veselje nnd praznovanjem. Masa Slr^jpiiik.
predsednica turističnega društva Skomo. se je v svojem govoru navezala na razmišljanje o vrednotah in domovini, /upan občine Sosianj Darko Menih seje dotaknil pomembnih mejnikov s slovenski zgodovini, dosežkov Slove-
nije v tem obdobju in se nave/al tudi na načne Občine. Med drugim je dejal: »Cilj vsake dru/be naj bi bil spoštovanje človekovih privic, priznavanje različnosti, skrb za zdravje, ohranjanje čisie in /dravenarave ter trajnostni raz-
voj gospodarstva. Vse to lahko uresničimo z odgovornim vodenjem lako drŽave, ktU na ravni same občine. Pri tem so pomembni zdravi medsebíýtú odnosi.«
■ Mílojka Komprej Fotot Dejan Tonkli
Trg posvečen osamosvojitvi Slovenije
V Mozirju so ob dnevu državnosti predali namenu prenovljen trg s spomenikom v obliki piramide, ki simbolizira osamosvojitev Slovenije
v Mozirju so dan državnosti proslavili slovesno in dostojanstveno - z nivoritvijo trga osamosvojitve, ki je v Zgornji Savinjski dolini edino (Obeležje, posvečeno osamosvojitvenim d(ïgtJdkom. S tem je po besedah Župana Ivana Suhoveršnika poplačan dolg do vseh. ki so leta 1991 sodelovali v takratnih enotah milice in teritorialne obrambe.
.Sulioveršnik je ii^razil veselje, da je bil slovenski narod pred 16 leti sposoben ures-oičiti projekt osamosvojitve, za katerega si Je prizadevala (oliko mdov Po njegovem je bilo bistveno prav zaupanje in složnost, ki jo je v usodnih dneh in mesecih pokazal
Mozirski župan Ivan Suhovarsnik ja prapričan, da pomeni trg osamosvojitve skromno oddolžitev vsem, ki so sodelovati v vojni za Slovenijo.
slovenski narod. Brez zaupanja politični sili, ki je ljudi popeljala na prve demokrailč-ne volitve, samostojne države danes ne bi praznovali je doJal mozirski župan.
Koordinator aklivoosti in povezovalec med enotami teriiorialne obrambe Niko Pumatje sicer dejal, daje bil boj v Zgornji Savinjski dolini drugačen, vendar ne tako.
da bi se ga morali sramovati. Oboroženih spopadov in žrtev res ni bilo, dogajala pa -so ^ za tiste čase odgovorna dejanja, ki so danes simbolika, jutri pa bodo le àe bled spomin. »Trg osamosvojitve, ki v restiici simbolizira spomenik osamosvojitve Slovenije, naj bo spomin in čast generaciji, ki leta 1991 ni pomišljala prijeli za orožje, novim generacijam pa v opt^oiin in izrocik), da bi v prihodnje živeli v mirni, demokratični in svobodni evropski državi,* je še ptv veda I Pu mat.
Vojna za Slovenijo je bila zgodovinska prelomnica tudi za direktorja Policijske uprave Maribor, ki je bil v času osamosvajanja komandir mo/jrskim miličnikom, Po šestnajstih letih je po Turkovem mnenju čas za razmislek, koje že možno ocenjevati odločDni čas, ko seje vcHIka večina drž-av-Ijanov izrekla za razvoj in napredek na vseh področjih- Z znanjem ia delom so perspektive odprte tudi za prihodnost, o center priča ludi mozirski (zgomjesavlnj-ski) trg osamosvojitve, ki zaokrožuje prvo tazo prenove starega trSkega jedra.
■ Bdi Mavric • SavinjČan
Zakaj odpiranje dvomov?
Gorenje. 25. junija - Osrednjo proslavo v počastitev dneva državnosti sta Občina Šmartno (îb Paki in Kuftumo društvi) Cîo-renje pripravila v dvorani doma krajanov v Ciorenju.
Zbrane Je nagovoril podžupan Janko Avberšek, Med drugim je menil, da je dan državnosti dan, ki si med prazniki ziisluži posebno mesto. P"ed 16 leti je bil čas velikih sprememb. «Zapuščali smo skupnost, v kateri smo živeli 46 let. in stopili na novo pol. liili smo pogunuii ia enotni, kot verjetno ne bono nikoli več. Drzni in pogumni, iOlružili smo vse znanje in pamei. ki smo jo prem<^gli. Uspeli smo.«
Čeprav ugotavljajo, da je država v dobri gospodarski kondiciji in da se materialno stanje večine izboljšuje, pa žal-je deja) Avberšek - na te uspehe pada seacH nepotrebnih afer in brezplodnih prepirov. Za vsako ceno nekateri iščejo notranje soražnike. Potencirajo napake posameznikov in kritizirajo po dolgem in počez. Odpirajo dvome, kdo je bolj zaslužen za kaj in kdo je deloval proti državi ... To početje vzbuja pri ljudeh strah. S pranjem umazanega perila pred očmi svetovtie javnosti si zapravljamo ugled in kažemo na načiJi medsebojnega komuniciranja in spoštovanja demokratičnih pravil. »Dan državnosti naj nas
spodbudi k poglobljene m o razmisleku o stvareh, ki nas dcla.io bolj prjazne in ki nam pomagajo priti nazaj do vrednost, ki se počasi izgubljajo.« Avberšek je še menil, da smo Slovenci sposobni sami ocenili, kaj je dobro in kaj slabo. 1er s skupnim dialogom, medsebojnim spoštovanjem ter upoštevanjem poiskati rešitve, ki bodo naredile deželo bolj spro ščeno.
Priložnostni kulturni program Si) pripravili člani moškega pevskega zbora Franca Klančnika Šmartno ob Paki in učenci Smar-ške osnovne sole.
mtp
Zaradi vode do nove ceste
Vinska Gora - Ves prejšnji teden sose v Vinski (îori vrstile prireditve ob letošnjem krajevnem pra/niku. Najbolj slavnostno pa je bilo v kraju v s')boto pop<jIdne in v nedeljo df)poldnc. V soboto so na^iprej pripravili slavnostno sejo sveta KS, na kateri so se vsem članom sveta in predstavnikom MO Velenje zahvalili za sodelovanje, potem pa so v Lipju pripravili pravo slavje ob veliki pridobitvi - v tem hribovitem delu so se namreč razveselili kar 1200 metnw dolge, z asfaltno prevleko na novo »oblečene* ceste.
Cesto sta namenu predala podžupan Bojan Kontič in predsednik sveta KS Stanči V idem šek, Blagoslovil jo je župnik Jože Krasovec. ki mu je pri tem pomagal pater Brank<^ Cestnik. V kulturnem programu so navdušile pevke skupine Fortuna, pa tudi mlada liarmonikarja. Ce^to so dobili tudi zaradi izgradnje druge faze vodovoda, ki še poteka.
V nedeljo so namenu predali obnovljeno cerkev in cmve orgle, ki so jih veseli pravvsi v kraju. Slovesne maše seje udeleži tudi ški)fdr. Anton Stres. Več t) delu in življenju v Vinski Cîori bomo objavili prihodnjič, saj sni{î pripravili pogovor s predsednikom KS Staučijem Videmškom,
mbš
Na enem bolj ravnih delov nove ceste ~ pa seta je bila rahlo "navzhirb" ^ so se krajani veselili nove ceste v Lipje.
REKLI SO
O prazniku
Janez Pod-bornik. Vele-íyer »Sem predsednik svcia Krajevne skupnosti Šentilj, kjer smo prav tako pripravili ler» slovesnosti ob prazniku, ud^ ležilo se je je kar 300 ljudi. Prav se mi zdi. da sem prisil tudi na osrednjo občinsko pn)slavo. saj je zame dan državnosti res tiajvečji slovenski praznik. Dan sem preživel doma, z družino. To je dan za počitek in praznovanje.«
Martin Pus-tatknik, Velenje: »Dan državnosti mi pomeni ogromno. saj je največ, kar sem lahko dočakal v sv<yem življenju - to, da živim v samostojni Sloveniji. Uvala vsem, ki Sil k temu pripomi> gli. Želim, da bi srečno živeli v naši lepi državi. Zdi se mi, da mi je v zadnjih letih lepše živeti v naši državi. Vesel sem. da je to. kar včasih k sanjaLi nismo upali, resnica. Praznični dan sem preživel mimo in lepo. Tudi z udeležbo na občinski proslavi sem ga počastil.«
V kla Corišek. Velenje: «I,c-po je, da danes praznujemo državni praznik, dan državnosti, tudi v središču Velenja. Prav se mi zdi. da pridemo tudi na proslavo ob prazniku. Vsaj jaz grem vedno rada. Zdi se ml. da v Sloveniji živimo lepše, ki »t smo nekoč. Šestnajst lei. odkar smo samosiojni, se mi zdi, da je napredek vide:i. Tudi Velenje je vsako leto lepše. Želim si le manj vandalizma po mestnih ulicali.
Sor\ja Golavšek (in Zala) iz Skornar Sem mama trem

otrokom in tni domovina in dom pomenita več kol le besedo. Ob dnevu državt^osti se spominjamo tiaše osamosvojitve. zame pa je to tudi daa. koje družina skup^ in pridejo prijatelji. Ob besedi domovina pa se mi utrne misel na našo Slovenijo, na nekaj zelenega in lepega, na najlepši biser na svetu, Janko Jan iz Gaberk: Sem predstavnik mlajše generacije in se časov osamosvojitve ne spominjam. Seveda pa vem, kaj pomeni dan državnosti. Ker Je to na oek način rojstni dan domovine, bi morali biti p<mosni nanj vsi Slih venci. V Sloveniji se dobro počutim in nimam želje iti v svet. Dan državtiosli bom izkoristil izlet s prijatelji, ^j je to ludi na nek način družinski praznik.

Treme nima^ vznemirjen je
Častni skok čez kožo bo letos opravil dr. Milan Medved, namestnik generalnega direktorja HSE - Izhaja iz rudarske družine, v kateri je bil dan rudarjev vedno nekaj posebnega - Petnajst let je sam vodil parado in ceremonial - Treme pred častnim skokom nima, vznemirjen pa je
Milena Hrstié • Planine
Bii/a se 5-juJij, praznik rudarjev. OsrednjH slovesnost, 47. skok ic/. kožo, bo letos 30. junija na stadionu ob jezeru. Ccz kožo bo skočilo 66 novinccv. casini skakač pa bo df. Milan Medved, na-nicsinik j^encraincga direktorja Holdinga Slovenske elekirame,
Dr. MIlan Medvedje univerzi-letni diplomira« in/enir rudarstva, kije svojo kariero vencrgeli-ki začel gra;liti prav v Premogov-
niku Velenje. íc kot dijak in potem kol studenT jc rad prišel med knape. kjer je opravljal delovno prakso. Po končanem studiju je v Premogovniku Velenje opravljal vrsto odgovornih nalog. Vedno pa se je - in se ludi danes - rad družil /. rudarji. Pravi, da še vedno skupaj spijejo kakfni) pivo. í.e-la 19X9 je sprejel vlogo vodje parade in ceremoniala ob skoku čez kožo, ki jo je potem opravljal celih 15 let.
Izhaja i/, rudarske družine, za
Dr. Mitan Medved še kot vodja parade in ceremoniala, v soboto bo opravil častni skok čez kožo.
kalero je bil dan rudaijev vedno nekaj posebnei^a. »Oče je bil rudar miner v velenjskem rudniku, kjer je dočakal upokojitev. Dan rudaijev je bil /ji naso celo družino vedno prav poseben dan v le-lu. Sunovali smo na Tomšičevi po kaicri je parada vedno §la. Ob cesli smo mahali ponosnim rudarjem v črnih uniformah In / belimi rokavicami in občudovali njihov strumni korak. Oče nas je vsakič na praznik rudaijev odpe-
ljal na slavnostno kosilo, popoldne pa še na rudarski piknik. Takrat na Velenjski grad. Ko sem polem sam poslal vodja ceremoniala. poveljujoči novincem in unifomiirancem. sem imel vedno pred očmi prav to sliko. Nalogo vodje parade sem doživljal koi nekaj izjemnega,« pravi
Nekaj posebnega, doda, je ob-cuiek, ko stojiš pred 500 ali 600 uniformirane I in čakaš na začelek parade, ki ga zaukaže pokanje.
Skupins
lĚě
PREMOGOVNIŠTVO JE DEL RASTI IN RAZVOJA ŠALEŠKE DOLINE, ZATO PRAZNUJMO DAN RUDARJEV SKUPAJ!
PREMOGOVNIK
VELENJE


K
BODITE Z NAMI
Vabimo Vas na 47. skok čez kožo v soboto, 30. junija 2007, ob 18. url.

Wí
\ r^f ;
v sodoio, ju. junija zuu/, od i o. uri. »r^
Začnemo s parado na Titovem trgu ob 1 7. 30,	^ JájSj, nadaljujemo s skokom čez kožo,
zaključimo z rudarskim piknikom	Î —
ob restavraciji Jezero.	(
\ \ v \ \
čut za prihodnost
Odločilev n š:udij rudarsiva je v njeni dozorelih cez noć. »Takih odkičilevje bilo pri meni polem §e nekaj- Si pa lakrat seveda nisem preslavljal, «la bom enkrat lako kol zdaj skrbel /a ir/cnje električne energije.« V šestili lelih ad ustanovitve do Janes je USE iz nič postal eden najpomembnejših dobaviteljev električne energije vjugov/řiodnilLvropi in prepo znaven na vseli evropskih irgih.
«Omenil sem že. da je veliko po inenibnih odločitev v meni doz(v relo Če/ noč. Nenadoma. C^i. noč sem sprejel ludi predlog, dan leia 1989, da prevzamem vodenje parade in unifomiirancev Prcnich govnika Velenje. Pa čeprav, kar je bilo zanimivo, do lakrat, ker §e nisem imel rudarske unilbmte, ni-seïn aktivno sr^deloval na paradi. Tako je bila mojs prva parada, ki sem jo v<idil, ludi moja prva parada sploh. Bila pa je ludi najbolj stresna, od vsei kasnejsjh. Ves čas je v zraku visel dež. Ko je parada /ačela korakali proiî kola)-kališču, še ni deževalo, a je po kakih sioiih metrih /ačelo ... Bili smo sredi klanca na Jenkovi, ko so nas obvestili, naj se vrnemo, da bo skok čez kožo polekal v
Rdeči dvorani. In lakrai sem sam kol popolni zelenec sprejel odločitev: ne, ne bomo se vrnili. Šli bomo naprej, do konca, do kcual-kalisča. Pa kar bo, bo. In smo šli. Na kcjtalkališcu pa so seveda n^ katere stvari potrebne za izvedbo ceremoniala, zvočnike denimo, že začeli p<ispravljati. Potein pa zH^ledaio nas... Neka i panike je bilo, a zadeva seje iz^la v najboljši mo/.nl meri. Pa še v trenuiku je nehalo de^.evati.«
Pa danes, ko skok cez kožo spremlja s tribun? Kako ga vidi? Ga spremlja z drugačnimi očmi? »Točnovém, o čem razmišlja lisii, ki vodi ceremonial, vem, o ce m razmišlja scenarist, vem, kje se jim lahko kaj zalomi... Ampak ludi to je svojevrstno doživetje.«
Dr. Milan Medved se hi) v snbo-10 vpisa) v vrsto imenimih osebnosti. ki so doslej opra^le častni skok čez ki)žo. Pravi, daje na to p{)noscn, da îreme nima, jc pa vznemirjen. »Presenečen sem bil. ko meje direklor Premogovnika dr. Dervarič seznanil s predlogom, in priznam, da sem ga ukoj sprejel«
Dan državnosti ob kresu
Topolška. 22. junij • Dan državnosti so v Topolšici združih s kresnim večerom ter laka izvirno in sporočilno izrazili narodno zavest, ljudsko izročilo kresnega večera je lepo doptjlnjevalo praznovanje dneva državnosti, zalo seje tudi slavnostni giv vornik Zlalko Hali-lovlč, veieran v:yne za Slovenijo, v svojem govoru navezal na ljubezen do domače zemlje. Ta je slovenski narod :)dli-kovala v vseh i^reiz-kuSnjah. ki pa jih nI bilo malo, ponosom lahko brez diskriminacije gledamo na prehojeno pot. Nekatere državs so za uspehe, kijih ijna Slovenija, poirebo-vale dosil več lei. Uresničujemo cilj za ciljem, letos smo dobili ev-ro, hkrati pa smo si sposobni svojo pot obhkovali sami. Nove okoliščine smo izkoristili za mv ve priložnosti, zalo se ob praznovanju dneva državnosti obračamo navzven, kajti pri oceni
na^uspešnosii^e potrebno globlje pi)znavanje premikov v svuiu.« Svoj govor je zaključil s česiiikami doniovbii In državljanom.
Slovesnost pred hotelom v Topolšici se je nato nadaljevala z nastopom dveh skupin ljudskih pevk ler druženjem ob prika>ai siarih še^, ki so veljale na kresni večer. Za dobro oživitev le leh je poskrbela Majda Menih skupaj s ílaní treh društev, ki so ob branju o šegah in navadah prikazovali, kaj vse so včasih počeli na kresni večer. Najprej so prižgali ogenj, kajii ob tem, ko se dan začne krajšali. Človeka podzavestno poslane sira h. Zato je potrebno da si ustvari svetlobo. Ogenj na kurišču je veselo zagorel, kar nakazuje, da bo letina dobra. Nato je bilo potrebno z ognjem, oziroma z dimom, pokaditi prostore hi^ in hlev za blagoslov in varstvo pred nesrečami. Tudi skakanje čez ogenj in nošenje drv je del teh i^g in ^e marsikaj smo izvedeli, kar je veljalo na kresni večer. Ce pa je kdo hotel pogledati v prihodnost, seje podal kar k vtideževaiki. Ven)vanje, da imajo na kresni večer vsa Živa bitja posebno moč, je združeno tudi s semencjm praproti. Cc ga dobi§ v čevelj, taliko slišiš, kaj se pogovarjajo živali.
»O kresi se den povesi.« so rekli včasih in tud: danes velja lako.
■ Milojka Komprej

DOGODKI
MaO Orafo in Sđvinio
Mozírjaní bi predsedovali polcrajini
VlAúň R^ je občinske «vete slovenskih t)bćln po/vaia. naj poda-jíl mnenje a predlogu bodnćih pokrajin. Minisire predvsem zsinl-ma, kaj si predstavniki |jud;»lva na lokalni ravni mislijo o ^levilu in scde/ih bodočih vmesnih členov med občinami in drŽavo. Če bo inogoie. bo vlada v predlogu ZHkona upoštevala mnenje občin. kar ise lepo slisi, v praksi pa vladni in v nadaljnjem posiapku parlamentarni mlini največkrat meljej;^ mimo i/.ra^ene v^lje. Drugače ludi biti ne more. bo pa zanimivo spremljali presiižno prerivanje savinjskošaleškili političnih veljakov pri delilvi pokrajinske pogače. Znano je, da so se v občini Solčava svetniki opredelili proii Velenju, njihov sosed, župan Luč Ciril Rose. bi bolj mimo spal v zgornjesavinjski pokrajini in ludi Gomjegrajcem niso Velenjčani nič bolj pri srcu kol Celjani- Svoje so na zadnji seji dodali 5e mozirski sveiniku ki kot dobri sosedje savinjsko-saleski navezi ne naspn>tujejo, vendar pod jasnimi pt)gojL Sedc;^. pokrajine mora bili v Mozirju in ludi pokrajinske službe morajo bili razpršene po bregovih in dolinah ob Savinji in Paki. Manj veselo jc. ker se v resnici komaj kakšen oportuni/mu vdan nepomemben posaneznik vpraša, ali ho izra/iio politično inoiiviran pro-jeki prinesel dodano vrednost ludi prepn)stim državljanom. Zagovornik dvoiirnega sislema minisier za javno upravo dr. Gregor Virant je pred kolegom dr. l\'anoni Žagarjem, ki vodi vladno službo za lokalno samoupravo in zagovarja enoiirni sisiem, v vse večji delduivi. Torej lahko pričakujemin da se bodo v prihodnosti upravne enote posiopno in povsem mimo oči javnosti začele spreminjali v nekakšne pokrajinske i/posiave z vse manjšimi pris-lojnosimi. Ni iczava, če se načelniki preimenujejo v odpravnike poslov ali, še bolje, krelničaije, ki bodo usincriali ljudi od ene do druge pokrajinske službe. Težje jc razumeti, zakaj dre/ail v sisiem. ki po ocenah državljanov med vsemi državnimi in lokalnimi sistemi deluje z najmanj zgrešenimi slreli.
Zgornjesaviniski godbeniki zopet zlati
Godba Zgornje Savinjske doline pod umetniškim vodstvom Tomaža G Učka je na dvanajsiem tekmovanju slovenskih godb v Ormožu ponovno osvojila zlaio priznanje. Tekmovanje je lokrai prvič potekalo /a pokal lani preminulega skladatelja Vinka Štruclia Mesec iti pol inlenzivDili priprav je od pretežno šoloobve/Jiih godbenikcv v času izpilov in mature leijalo veliko odrekanja in naporov, ki pa so jih mladi uspešno premagali. 53-članski orkester je pt> besedah tajnika godbe Mateja Kranjca suvereno odigral izbrani program, lako da odločitev komisije ni presenečenje. »Veselje godbenikov z dirigentom na čelu je bilo neizjnerno, lakSnl uspehi pa vlivajo novih moči in ideje za prihodnje delo. Zavedali se namreč moramo, da je bila konkurenca izredno močna, saj so se tekmovanja udeležile ludi godbe, ki se v Sloveniji uvrščajo v koncerno težavnostno si o p njo, torej v sam vrh slovenskega godbe niši va, «razi aga Kranjc. Hvale vredno je tudi dejsivo, da je godba med redkimi, ki vse od uvedbe lokalne samouprave združuje godbenike iz vseh sedmih občin Zgornje Savinjske doline, kar se nenazadnje kaže ludi v njeni pri ljubljeno si i.
Mozirjani in Reciconi na svojem
Konec dober vse dobm, si verjetno misli mozirski župan Ivan Suhoveršr.ik. poleni ko so občinski svelniki potrdili predlog l^ioS-njega proračuna. O finančitem dokumentu so se (ponovno) opredelil: vsi odbori in pripra\áli usklajen prt)račun. za popohio srečo pa je poskrbel podžupan Roman Cretnik, ki je kolegom v obliki amandniaia pojasnil, da je Občina zadolžena zaradi izgradnje športne dvorane, kar naj bi opravičilo najem krediia. Pojasnila in spošiovanje usklajenih d(igovorov so prepričala tudi Petra Goltni-ka, ki kJjub najavljenemu odstopu t»slaja člana odbora za proračun in gospodanivo.
Od lorka so zares samosiojni tudi Rečlčani. ki so predlog proračuna uspesno spravili »pod slreho«, kot se je Izrazil župan Vinko Jeraj. Po sorazmerno pravični, hitri in neboleči delitveni bilan-ci stojila občini na pragu samosiojnosii, saj bosla proračunska dokumenta Zitčela veljali I. julija.
Lucici šolarji za zgled
Solárii in učitelji Osnovne ^ole Blaža Amiča Iz Luč v leloS-njem šolskem letu na mnogih področjih presegli vsa pričakovanja. Pri nacionalnem preverianju iz slovenščine, matematike in /.godovij)tí so za 5,33 odsloikov presegli republiško povprečje, nič manj uspešni niso bill pri šporinem in kulturnem udejslvovanju. ravnateljica Valerija Robnik upravičeno s poudarkom pripo\edu-je o izjemni generaciji učenk, ki so posiale državne prvakinje v malem nogomeiu, pred domačo publiko so osvojile iretjc niesio v državi v kategoriji starejših deklic, da smučarskih uspehov lučkih osnovnošolcev posebej ne naštevamo, saj že vrsto lei krojijo državni vrli, V kuliuri izstopala otroški pevski zbor. vodi ga glasbeni pedagog Mitja Venišnik. kije na regijskem tekmovanju otroških in mladinskih zborov v Velenju osvojil zlaio priznanje, /elo uspešna pa je ludi šolska lutkovna skupiJia, saj se je uvrstila na državno srečanje lutkovnih skupin. Uspešnost šole 7aokrožuj(io likovniki z mentorico Marto Grešnik, ki posegajo celo po mednarodnih priznanjih.
■ Edi Mavric • Savinjčan
Skupen praznik občine in gasilcev
V Gornjem Gradu so praznik občine vezali na spomin na leto 1928, ko 50 bile trgu podeljene mestne pravice
Občina Gornji grad v leh dneh praznuje svoj občinski pra/nik. Slavnosino sejo so tokrat združili s praznovanjem 70-letnice Pt;D Nova Štifta In pripravili skupen program, kije komaj zadovoljeval kriterijem lako pomembnega dogodka. Sicer pa se je praznično dogajanje /ačclo protekli čeirick in bo trajalo do nedelje. V tem času so se zvrslila sievilna šporina lekmovanja. dru/.abna srečanja, predavanja, razstave...
V soboto so na slavnosini seji občinskega sveta podelili občinske grbe in priznanja. Med častne člane letos niso vpisali nikogar, zlati grb Občine pa so prejeli Ana Čeplak. Miha Desman in Jože Pa-hovnlk, grb Občine je občinski svet podeli Mariji Rojten in Ludviku Tominšku. priznarije Občine pa je prejelo kar trinajst posamez-
Oobitniki priznan} Občine Gornji Grad z županom StanJfom Ogradijem
nikov oziroma organizacij. Med njimi tudi PCîD Nova Štifla. za katero so odgovorni z občinske uprave »pozabili« dosi avili lisli-no. /aplct jc poskusal omilili pau Sunki! Ogradi z iskrenim opravičilom. V osrednjem nagovoru je spregovoril o težavah in hotenjih, s katerimi se sooča pri svojem delu. Predvsem pa, je dejal Ogradi, si želijo sloge in miru 1er varno prihodnosi. l.e tako si bo mog(3če z deltim služiti dostojno skorjo kruha. »Brez sloge in sodelovanja Nova Stiila ne bi bila lako urejena ko( je danes,« je po-
udaril župan in lzposta\nl prenovljena doma kuUurc iii gasilcev 1er poslopja Zadruge. Pridobitev v smislu novih delovnih mesl je ludi nova liskama v nekdanji Slcv novi liiši pri rami cerkvi. »Ne želim trosili obljub. Ce ni denaija. so lahko zaključku ubijajoči,« je svoj nagovor pomcnljiv<i zaključil gornjeg rajski župan.
Drugi del prireditve je bil posvečen 7 O-let ni ci prostovoljnega gasilskega drušiva. I.eia 1937 so zgradili skromen gasilski dom in ga za takratne čase ludi dobro opremili. / no^mi časi in vse
večjimi l/j.m je društvo raslo in Stf potrebam primerno razvijalo na vseh področjih. »Ob lej priložnosti bi se rad zahvalil vsem krajanom in organizacijam, ki nam vseskozi pomagale pri našem delovanju. Njihova zasluga je, da imamo danes dobro opremljen dom z novo streho.« je na slovesnosti med drugim poudaril predsednik društva Branko Slemak. Ob jubileju so zaslužnim članom podelili priznanja, edina živeča soustanoviteljica društva Marija Pik! pa je prejela kip sy Floriana.
■ EdS Ma vri č • Savinjôan
Rečički gasilci preživeli dve vojni in kar nekaj držav
Gasilci iz Rečice ob Savinji so v soboto praznovali 125-letnico obstoja in so najstarejše gasilsko društvo v Zgornji Savinjski dolini - Ob obletnici razvili nov društveni prapor
125 let gasilstva na Rečici ob Savinji je seveda zadosten razlog za sTcčanosli. ki so jiJi pripravili ob sposiovanja vrednem jubileju, saj je cehî v sloveiiskem pn)sioru malo društev, ki po letih prekašajo řečičko gasilsko organizacijo. Praznovanje so začeli s slavnostno sejo» na kateri so podelili priznanja in predstavili bogato zgiv dovinti drušiva, ki je od davnega leta 1X82 do danes preživeto tako viharne kol mirne čase. Društvo je preživelo dve svetovni vojni» delovalo v ireli drŽavah in nazadnje dočakalo ludi osamosvojitev
vilnim zvestim in marljivim članom. Je izrazil prepričanje pred-sečnik društva Boštjan Kolene, v ird(i) veri. da je edinole i^-ivljenje, ki ga živimo za sočloveka, vredno življenja. Predsednik Gasilske zveze Shwenije Ernest Eory je v o sred nj eni nagovoru izrazil gl(v boko spoštovanje »v tej prelepi zeleni dolini najstarejšemu društvu.« Oasi v takratni AvsiroOgr-ski monarhiji so ljudi preprosto silili v ustanavljanje gasilskih društev, vendar, je poudaril predsednik osrednje slovenske gasilske organizacije, društva brez
Gasifskd tradicija je, da se nov prapor simbolično pobrati s prapori ostalih društev
Slovenije in začetek delovanja matične občine Rečica ob Savinji,
Daje dočakalo častitljivi jubilej. velUa zasluga predvsem brezšte-
podpore prebivalstva ne bi preživela. V današnjih časili je nekoli-ko drugače, vendar tudi sedanje potrebe presegajo dejansko vrednotenje dela gasilcev pri državi.
S/avnostne seja so se udeležili najvišji predstavniiii slovenske in zgornjesavinjske gasilske organizacije.
nju javne službe še vedno ni priznana dohodninska boniieta. Čeprav je v tem delu iivrope prosto voljno gasilstvo izredno ra/Nito, se lahko igoći da zaradi krutega tržnega gospodarsiva pri nas gasilstvo preprosto usahne. Oe se lo zgodi, bodo posledice trajne in krute,« jc med drugim opozoril Eory in ob čestitki jubilaniora izrazil upanje, da bosta dr?.ava in lokalna skupnost gasilcem pustili dihati.
V nadaljevanju slovesnosti je številnim gasilcem in gostom spregovoril donedavni predsednik društva in sedanju župan novoustanovljene občine Vinko Je-raj. ki je izpostavil lesno povezanost gasilcev z življenjem kraja. Tudi v prihodnje naj bi ostalo tako. za kar s: bo po niOboljših mi> Čeh prizadevala tudi Občina, je šc dejal Jeraj. kimu je pripadla čast. da razvije nov drušiveni prapor, saj jih je siari spremljal kar nekaj desetletij,
■ £di Mavrič • Savinjčan
•V zadnjih letih financiranje države ne dosega n;tl 20 odstotkov, kar ne poravna niti davka na dodano vrednost, ki ga moramo gasilci i>lačaii- Gasilcem pri izvaja-
JW^JIS
m
'■ts
Od srede do torki - sret ii doaoTiii
Sreda, 20« junija
s upe m a J/or gradnje ljubljanskega onkološkega initiimajc razkril nestrokovno, net ran spa ream o in ne/akoniro i/veUbo prnjekla. Ob tem je minister Andrej Bručan dejal. da 80 se najveCJe nepravilnosti dogajale med leioma 2002 in 2004, ined njiini pa jc izpostavil p(»dp)S<W3nje p(fgodhcniti aneksov /. i/vajald brez javnih razpisov..
Mediji 50 se ra/pisali. da naj bi .Sova med drugim prisluskovaîa stranki SDS in RTV Slovenija. Predsednik države Janez Drnov-je ob tem izra/il presenečenje nad podatki, da je Ropova vlada prisluškovala hrvaškemu premier-
Sanader je ena
pomembnefsih tem tako na HrvaŠkem kot v Sloveniji.
ju; prisluškovala naj bi pogovoru med Ivom Sanaderjcm In tedaj še vodjem opozicije Jane/om Janšo, in to lik pred volitvami. Drnovšek je se pojasnil, daje kot predsednik vlade vsem direktorjem Sove izrecno prepovedal prisluškovanje, sicer pa je prepričan, da atera tie koristi nikomur in da škodi državi.
/DA in evropske države so v varBostncm svciu /N predlagale sprejetje resolucije, ki hi /a štiri mcsece podaljšala pogajanja o Kosovu. S podaljšanjem roka za pogajanja srbskih in kosovskih voditeljev o prihodnjem statusu pokrajine želijo
Pi)slaDska skupina Hrvatske narodne stranke jc spro/ila pijstopck za Izglasovanje nezaupnice vladi iva Sanadeíja. Kot razlog za razpravo o nezaupnici so v HNS-ju navedli korupcijsko afero v hrvaškem skladu za privatizacijo. Predlog /a izglasovanje nezaupnice so podpisali tudi socialdemokrati ki so največja opozicijska stranka, ter poslanci regionalnili strank.
v
Četrtek; 21* junija
Oglasili so se v Cioriškcni društvu za kakovost bivaiýa. kjer menijo, da bi morali tnnenje o gradnji mega/^bavisča na Goriškem podati tudi prebivalci. Od županov občin N(îva Cîorica, Sempeicr-Vr-tojba. Renče • Vogrsko in Ajdovščina tako zahtevajo, da dt) konca septembra razpišejo posvetovalne relerendume, sicer bo postopek začela civilna iniciativa. Obenem so opozorili na zasvojenost z igrami na srečo in gospodarske posledice ter p<«lcdice /a družbo, saj
Nekateri Slovenci se bojijo novega megazabavisčnega parka.
na Cioriškera ni dovolj brezposelnih, da bi zasedli predvidenih tri tisoč novih deltîvnih mest.
Računsko sodišče je glede prodaje državnega deleža v Mercaiur-ju zapisalo, da obstaja utemeljen sum, da Kad in Sod nista iztržila najvišje kupnine. Revizijsko pt>ro-čilo o prodaji KadoviJi dclnic navaja kršitve pf>stopk(>v tako uprave kot tudi nadzornega sveta Kada.
Ameriški predsednik Cîeorge Bush je z vetom preprečil sprejetje zakona o zveznem Hnanciran^iu
ra/iskav izvornih celic iz zanid-kov. Tako je i/polnil obljubo, ki jo je dal, kti so pred dvema tednoma kongresniki sprejeli zakon. Bush svoj že drugi vel o glede vprašanja raziskav človeških zarodkov utemeljuje s prepričanjem o svetosti življenja, človeškega dostojanstva in moralnih vrednotah. Po njegovem bi zakon, ki ga je zavrnil, prvič v zgodovini davkoplačevalce prisilil, da plačujejo za uničevanje človeških življenj.
Petek, 22. junija
Jz urada predsednika republike ^0 spomčili, da se Janez Drnovšek letos ne ho udeležil t«rednie proslave oh dnevu državnosli. Ksenija Benedelii, vodja Protokola Republike Slovenije, je ob teni povedala, da ne gre za pn>tok<îlar-ni zaplet, odločitve predsednika pa ni želela komentirati.
V l.DS so razpravljali o do zdaj evidentiranih kandidatih za predsednika republike: /denki C erar, Božu Repeju in Mitju Gaspariju. I Ikrati pa je Borut Pahor na slavnijim akademiji ob 14. obletnici ustanovitve SD sporočil, da nc bo kandidiral za predsednika republike. Predsednik Socialnih demi>-kratov bo namesto tega stranko popeljal na parlamenlarne volitve, kar mu je pred kraikun svetovalo predsedstvo stranke.
Poslanci so podprli t. i. protika-dilski zakon in odločili, da bo kajenje v vseh javnih in delovnih prostorih od avgusta popolnoma
Poslanci so odloČilif da bo od avgusta iiajenje na delovnih in javnih prostorih popolnoma prepovedano,
preptwedano. Kajenje bo dovoljeno le v posebnih prostorih ponudnikov nočitev, v domovih za ostarele, zaporih, psihiatričnih bolnišnicah ter v prostorih, namenjenih izključno kajenju.
Neuije. ki se razdivjalo nad avstrijsko prestolnico, je zahtevalo dve življenji, več ljudi pa je bilo ranjenih. Obilno de/jjvje in veter, ki je pihal s hitrostjo okoli 140 kilometrov na uro. sla na Dunaju povzročila veliko gmotno škodo ÍD številne nevšečnosti.
Nemška policija je zaradi grožnje s samomorilskimi terorističnimi napadi poostrila varnostne ukrepe v državi. Na možnost samomorilskih napadov na Nemčijo je opozoril notranji minister Wolfgang SchaeubeL potem ko so v Afganistanu priprti tri Nem-cc, ki so prestopili v islam in so se pripravljah na terorisiičnc napade na dr/avo.
Sobota, 23 > junija_
Na cestah v SU)veniji in njenili sosednjih državah, zlasti Hrvaški, se je zaradi začetka turistične sezone pojavila precejšnja gneča. Primiet je bil povečan predvsem na mejnih prehodih: tako so nastajati zastoji na meji z Avstrijo ter naprej proti obali, na primor-
ski avtocesti in v Hrvaški.
V italijanskem mestu San Fan so se odločili, da bodo slikah avtomobile, ki pobirajo prosili u tke, in njihove slike objavljali v lokalnem časopisu, /upan malega mesteca bli/u Benetk Cesare de Martin seje odločil, da bo lokalnim policistom priskrbel digitalne fotoaparate, s katerimi bodo lahko poslikali avtomobile, slike, na katerih se bo jasno videlo regi-si rske tablice, pa bodo v časopisu videli vsi someščani.
Več kot 25 tisoč ljudi seje v Pragi udeležilo največjih demonstracij na Češkem v zadnjih letih proti načrtovanim vladnim reformam. Protcstniki so desnosrcdin-ski vladi premierja Mirka Topola nk a očitali »socialno hladnost«, saj naj bi reforme koristile le bogatim. za njih pa naj bi plačevali vsi.
Severna Koreja je obljubila, da bo v roku treh tednov zaprla svoj sptimi jedrski obrat v Jongbjonu. Cilavni ameriški jedrski pogajalcc EJill je nenapovedano obiskal Pjtïngjaiig. lam pa dosegel tisto, kar si mednarodna skupnost priz.a-deva že nekaj mesecev. Iako llill kot Pjoîi^ang sta pt)gov{)re označila za »i/črpnc in produktivne«.
Nedelja, 24. junija
v časi dnevu držav:iosii je na Trgu republike v Ljubljani potekala proslava, slavnostni govornik pa je bil premier Janez Janša. V g{v voru je poudarU hiter ra/voj Slovenije v preteklem letu in dejal, da je država uirdila tudi svoj mednarodni položaj. Praznik je zalo po njegovem mnenju priložnost za ponos na dobro opravljen delo. »Naš cilj je. da čim prej ujamemo
In že seje začela gneča na cestah.
Tokrat je moral častno Četo namesto odsotnega predsednika pregledati Cukjati.
najbolj razvite države EIJ,« je po jasnil premier. Dodal je Je. da jc Slovenija v dobri kondiciji in da je obzorje z.a Slovence jasno. Obregnil se je tudi ob aktualne notranjepolitične spifre in dejal, da so mednarodne vode mirne, notranje pa imajo »nekaj umetno us-tvaijenih valov in oblačk<w«.
Visoki predstavnik 1;IJ za skupno zunanjo in varnostno politiko in glavni iranski jedrski pogajalcc sla se sešla v Lizboni, kjer sta štiri ure razpravljala o iranskem jedrskem progranîu. Na tiskovni konferenci po srečanju je Laridžani Zatrdil, da si Iran želi rešili vprašanje jedrskega programa z diplo-matskitiu sredstvi in da so bila pogajanja k<irisijia, saj so razjasnila stališča obeh strani in odprla novo pol nadaljnjim pogajanjem.
V Zagrebu je potekal energetski vrh držav jugovzhodne Lvrope. ki se gaje udeležil tudi ruski predsednik Vladimir Putin. Obisk predsednika Puiina. ki je na Hrvaškem močno odtneval, kaže na ž,cljo Rusije, da si zagotovi vodilno vlogo dobavitelja plina in okrepi svoj po ložaj pomembnega distributerja nafte v jugovzhodni livn^pi.
Ponedeljek, 25. junija
Izvedeli smo. da vrata zapira trgovska veriga Noč in dan. ki je
obiskovalce oskrbovala 24 ur na dan. Podobno malo sreče kol nji-iKTvih 90 zaposlenih pa imajo tudi tisti, ki se ukvarjajo s popiscmi. Ne le tla se je popisovanje nepremičnin podaljšalo kar za 80 odsiot-ktw, zdaj seje tudi pi>dr<i/ilo kar I,.'i milijona evrov. Cîeodetska uprava je pojasnila, da lo v cclot-nem pri\ieklu predstavlja 12.4 odstotka sredstev in da so to nap(»vc-dali že ob podaljšanju projekta.
Mednarodna konferenca, namenjena reševanju stanja v Darfurju, seje končala z obljubami, a brez konkrelnih korakov. Države, ki so v Parizu govorile o razmerah v Darfurju. so sicer obljubile podporo prizadevanjem, da bi v su-
žabÍQ
perspektiv«
Večkrat se zdi, da svet pušča Darfurna cedilu.
dansko pokrajino poslali okoli 19 dsoč pripadnikov /N, ki bi pomagali sedem tisoč vojakom Afriške unije pri umirjanju razmer. O icm. kako točno naj bi končali konflikt, pa so bile udeleženke bolj redkobesedne,
Svet llvrope jc v svojem poročilu o manjšinskih jezikih v Sloveniji državo pozval, naj izboljša položaj manjšinskih jezJkov.Od-bor ministrov Sveta livrope je Slovenijo opozoril na nekatere pomanjkljivosti pri uresničevanju določil Listine. Sloveniji jc naložil, naj določi območja, kjer tradicionalno govorijo nemški in hrvaški jezik, naj izboljša uporabo madžarščine in italijanščine kol uradnih jezikov in razjasni prisot-nc^si srbskega in bosanskega jezika v Sloveniji.
Torek^ 26. junija
Vladajo sprejela sklep, da Aniona Ropa in nekdanjega direktoria Sove Iztoka Podbregarja.razreši dolžnost) varovanja tajnih podatkov. Hkrati so zahtevali magjietcv gram pogovora z Iztokom Pod-bregarjem, z dne 9. 5. 2007, saj želijo ugotovili morebitno kazensko odgovornost nepooblaščenega sporočanja ali izročanja uradnih tajnosti brez razrešitve dolžnosti varovanja tajnosti podatkov.
Guverner Lvropske centralne banke Jean-C'taude Trichei je sporočil, da je zadovoljen z izbiro novega guverneija Banke Sli>vcnije. Novico o izvolitvi Marka Kranjca je označil za «zelo dobro«. >»/clo toplo pt>zdravljam Marka Kranjca za člana sveta in razšiije-nega sveta ECB,« je poudaril in dodal, da se že veseli dela z njim.
Caria Del _
Ponio je dejala, da EU s Srbijo ne bi smel končati pogajanj o pridružitvi, dokler ne bo aretirala haaških obtožencev Mladiča in Karadžiča. Glavna haaška tožilka, ki se je mudila na obisku v Evropskem pariamentu. je pred odborom parlamenta za zunanje zadeve dejala, da celovito in dosledno sodelovanje držav zahodnega Balkatia s Haagom ostajajo sanje.
Carla Del Ponte pravi, da ve, kaj so le sanje.
Svetilnik sveta
Špela Kožar
24Jiinij 2007, 21:15
S faulom s\a odkla uu Trg rewiucije. da hi na proslavi oh dnťva Jrtavtiosii izkazala d<h moljuhrwst. Velika hda čn^fusiu kofisintkdja je hilu pofřia ffiajlimí! odpriin: spiya sem /)<>■ mislila, da gledam cerkveno kupolo, pohio \Hraže\\ ki namesto an^elakih podob odsevajo bane slovenske za-siave. In v središčnem mesw je piumno slu! /laš vodja. Kakopak, saj hi, če so si sce/io^rafí podobno kol Jaz zamislili idejno posiuvi-lev, lor^ kot kuixAo. v sredisčnem mesui morah l)iti razpelo. Kdo fnrej ne hi stal pimosno?
In res. slavnostni i(Ovorn!k, lorej Usti Janez, kije mlajši, Je ve! od ponosa. Ne le samozinesim drža. tudi samozavestne hesede. ke hesede, oh katerih si imel občutek, da živiš v eni najbolj naprednih. svetovljanskih in ohinsploh držav. Pa imafe res tak obà/tek? Jaz ne. /aro sem sicrvnosfni Trg zapustila po J5 minutah.
24.	junij 2fW7, 2h4$
Nedaleč od proslave smo z družbo sedeli na letnem vrtu Jazz klu-ha Gajo in kljub koncerlu govorili o proslavi. Na prvi pogled inta morda bralec občutek, da smo res zavedni Slovenci, kar Je sicer povsem pravilno razmišljanje, a ve/jetno se z našo zavednostjo marsikdo ne hi strinjal. Čeprav smo bili namreč ponosni, da smo se osamosvojili, da imamo lastno državo, nfsmo mojiU mimo trenu t Jte^a poHličiie^a kaasa. In padale so hesede, ki so daleč od dr-zavotvorna^iti. te^a prečudovitega ixýma. kije postal sinonim za zdajšyije vtxije. Vendar, kuko lahko govorimo o drtavot^xn nosti. če ^e nikoli v samostojni Sloveniji nismo bili tako razdvojeni, razcepljeni na dva pola-si ali nisi naš? Jaz nisem. p<i se kljuh temu ne hi smela pmitiri nedržavor\'orno, kajne? Vsaj če ui^o.'ilevamo svth hodno \xtlJo, ki naj hi bila izraz swhodne^a človeku, /aine so temelji državotvornosti temelji Jrancoske revoh/cije: ' svohoda,
-	bratstvo.
-	enakost.
Je že res. da slednje nikoli ni hilo in nikoli ne ho dosegl/ivo. svoboda in bratstvo t>a se mi ne zdita tako zeh filozt)fska pojma. A ker nimam ne občutka svobode, ne bratstva, nimam občutka državo-rvonfosii^ Sem si res sama kriva?
.Slavno.'^tni fio\x)rnik je govoril o s}'etilniku sveta, řu imate res občutek, da Je Slovenija svetilnik sveta? Morda za Slovenija, ne pa za Evrojw, kaj sele za s\'ei. Dii/mo. bix/imo realni. Kdo nas splob pozna? Le j talijo je treba, da ii^oitrvite. da ne malokdo ne bo ve-del. od kod ste.
Zato ne maram presežnikov za dan državnosti, ne maram ^ovo-rane o izjemnem gospodarskem preboju, izjemnem upadu brezposelnosti. izjemni "ne-rev.sćini". Vem. da delam skoraj cel dan, da imam izobrazbo, pa kljub temu komaj preživim! Veste, .slavnosti govornik, kazalci so eno, realnost pa dru^o. Zato ste bili vi z vašim govorom najbolj nedržavotvorna osebnost na dan drzavmxsti. Je te res. da že od Rima yelja - kruha in i^er A prav tako ze od />amtlyeka velja - nalijmo si čistega vina, za kar pa Je /Hitrebno veliko več poguma.
25.	junij 2007. (fOtM!
zadnja fňfuča pred sffaniem. '/.daj sedimo z družbo že v drugem lok/ilu. a §e vedno govorimo o drtavotvomoiti. Prijatelj pravi, da nas lahko rešijo le priseljenci, da se ntomrno odpreti, a ne Kitti/cem allJužnJako/n. Jaz dodam: Ne h(HÍimo tako netolerantni do nekaterih naiij, ker če že, smo najbolj "čvdna" nacija prav Slovenci. Čeprav sem to izrekla na dan državnosti, me ni bilo sram. A hkrati mi ni hilo vseeno.
Promocija počitniških vozil
Velenje - Potovanje in počitnice s počitniškimi avtomobili postajajo vse večji hit. Veliko jih je, ki se zanimajo bodisi za najem, bodisi za nakup. Velenjčaiii so imeli konec minulega tedna priložtiosl, da si počitniška vozila ogledajo od blizu. Družba Biotip d.o,o. iz Velenja je v avto kam pu Jezero pripravila dneve odprtih vrai, kjer so med drugim prvič v Sloveniji predstavili Knaus-liner kompaktno integrirano vozilo, /.a čel ni model nove generacije integriran cev Knaus.
Počitniško vozilo? Zakaj pa ne?

GOSPODARSTVO
Na ogled »pametni dom«
Podjetja Telekom; Gorenje in Goap so v prostorih razstavno-prodajnega salona Gorenja v Ljubljani razstavila vzorčni pametni dom, ki prikazuje, kaj omogočajo sodobne tehnologije
Predvsem M\io rH/stavljaici udarili, da uporaba lovrstnjh sio-rliev pomembno izboljša kakovost življenja in udobja. Imeli-gcntnj dam sesíavíjajo Cjorcnjcvi najbolj tehnološko dovršeni aparati. kijil) vodijo s pomočjo raiu-nalniknv. (ioap razvija uporabniške vmesnike in module ter druge rešitve, ki omogočajo povezljivost s telekomunikacijskim in inter-
nelnim omrežjem, Iclefaim pa pole^ omrežnih storitev, potrebnih /a le namene, omogoča tudi druge storilvo panielnc hisc, kot so alarmni sistemi, video in glasba na zahtevo, TV na zahtevo, IP HD iy IP video telefonija, inteligentni vodnik po programih in več predstavnost ni h vsebinah itd.
Prikazani inlclijienlni dom je mogoče krmiliti preko dlančnika.
ki virenuiku postavi vse daljinske upravljalce v muzej zgodovine. Doma ga lahko upravljamo tudi preko iclcvizoija ali preko ekranov na dol I k.
Dr. Konrad $teblovnik. vodja iiiteliigeninega doma Gorenje, pravi, da v Ciorenju žc vgrajujejo v svoje izdelke elektronske krmilnike. »Upravljanje aparatov na dotik prek ekranov jc med upo-
Dr. Konrad Stebiovnik: »V stevitne aparate v Gorenju ie vgrajujemo elektronske krmifnike
rabniki tudi nekaj povsem vsakdanjega, kar dokazuje naša prodaja. Danes pa predstavljamo inteligenten dom skozi povezane in iniernctno dosegljive aparate, ki so v redni prodaji tia naših tržiščih, in jih s tem predstavljamo v luči sodobnih uporabniških standardov, kijih kot vsakdanji uporabniki vedno bolj integriramo vnaša življenja.« pravi Konrad Steblovnik.
Komunikacijske in druge tehnologije, temelječe na internetnem
protokolu» že danes omogočajo povezljivost in upravljanje / različnimi inteligentnimi sistemi v stanovanju ali «stanovanjski hiši na daljavo ali /noiraj objektov. Številne danes predstavljene inteligentne uporabniške prednosti nam bodo v prihodnosti olaji^le marsikatero dejavnost, kot je opozarjanje na nepredvidene dogodke - požar ali poplava, varovanje in nadzor, upravljanje vhodnih vrat in oken, hišnega zvonca, razsvetljave. senčil, ventilacije, ogre-
vanja itd. ter gospodinjskih aparatov in sistemov za pametno kuhanje. Uporaba storitev pametnega doma bo v prihodnosti bistveno izboljšala kakovost življenj«! in človekovega delovanja, povečala udobje in zmanjšala skrbi vplivala bo na transportne stroske. pomembna pa jc ludi z vidika varstva okolja in ekonomične rabe vseh vrsi energije.
Gorenje med največjimi
?o doseženih prihodkih je največje podjetje v Sloveniji Petrol, sledila mu Mercaiorin Revoz. (j are nje pa so uvrSča na šesto mesto. Po čistem d> bičku je najuspešnejši l.ek. Gorenje je na irideselem mej^u. Po številu zaposlenih je največji Mercator, ki zaposluje 12462 delavcev, pošla Slovenije ima 6..^17 zaposlenih. Gorenja pa je tretje s 5.761 Z4ip<is)enimi. Po srcJ-stvih v leiu 2006 je bil najb> gatcjši DARS- (iorenie pa se uvršča na îrinajsio mesto.
■ mz
Zahvala
tntetigentni dom je plod sodetovanja podjetij Gorenje, Tetekom in Goap.
Center za socialno delo Velenje se «hvaljujc dunatorjcm, ki 5o s svojim prispevkom omogočili boljše delovanje preventivnega programa Mladinske delavnice.
namenjenega osnovnošolcem.
Kvaliielno realizacijo zastavljenega Sle omogočUi: IT.RMOE-LliKTRARNA ŠOS lANJ, NOVA UUBLJANSKA BANKA VULLNJIi, liLKK l RO .îliZIiR-NIK, IIL^RNAUS, TRLINDNi:!.
Hvala, ker sle pripravljeni razumeli pomen ustvarjanja različnih pozilivuih trenutkov na poti zorenja otrok in mladostnikov.
Zahvaljujemo se ludi tedniku Naš čas brezplačno objavi^ zahvale.	■
Ugodna gospodarska klima niža brezposelnost
Zaposlenost se je povečala v vseh treh zaposlitvenih sektorjih: v kmetijskem, nekmetijskem in storitvenem - Glavnina zaposlitev je za določen čas - Nekatere dejavnosti; predvsem gradbeništvo, pomanjkanje domačih deiavcev nadomeščajo s tujimi - Kvote za delovna dovoljenja letos hitro pošle
Milena Krstić • Planine
Brezposelnost v Območni službi Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje Veîenje, ki strokovno obsega šest upravni enot in dvaindvajset občin (ici staiističutí sodijo v dve regiji, Kiiroško in Savinjsko-šalesko), je zadnja leta vseskozi nad republiškim poprečjem. V zadnjem času se niža. Gospodarska klima je u^t)dna. povprasevaiîje po delovni sili je stalno, število prijav v brezposelnost v upadu, pravi direktorica Ob-ni<ične službe Velenje Tanja Slare Zapu-šek. Ta mesec seje na Uradu za delo Velenje (fodarki so neuradni) prijavilo 136 oseb, od lega 65 zaradi izteka zaposlitve za določen čas.
Prt<'oina pa so nihanja med leto/n. »Delodajalci najbolj zaposlujcjtî v spomladanskih mesecih, do konca maja. Čez poletje vlada na tem področju mrtvilo, pojavljajo se samo posamične
55 tisoč delovno oktivnih
v Območni službi Velenje je 55.3K6 delovno aktivnih prebivalcev, od lega 45.25^ zaposlenih pri pravnih osebah, 4.5.^5 pri fizičnih osebah. 2.775 je samosiojmh pod-jelnikuv. 2^583 kmetov in 235 oseb. ki opravljajo poklicno dejavnost.
Leiosscje zaposlilo 1.831 oseb.
polrebe in nadomeščanja. Nov val pa sledi jeseni In traja tja do novembra, ko se zaradi praznikov zaposlovanje spel umiri.«
rćasih sl^itfio izraz »ànanje hrezposef-nifi iz eiiifenc^. Kakšni nioFfijo hiti raz-fifgi, iia pride do tega? «Črtanje iz evidenc je urejeno v Zakonu o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti, kjer so navedeni ludi razlogi za to. Najpogostejši sla odklonitev ustrezne zaposliive in tako imenovana nezglasitev k delodajalcu. Potreb po delavcih je veliko, delodajalci so nestrpni, ker vedo, da imamo brezposelne, ti pa se pri njih ne oglasijo. Za lake je najbrž logično, d« ne morejo biti v evidenci brezposelnih. Zakon jc kot eno od obvezjjosti nalt^žil brezposelnim, da so zavodu dosegljivi v času. za katerega se sami dogovorijo s svetovalcem zaposlitve. Ce jih vtem času ni, če jih iščemo tudi po telefonu, pa jih ne dobimo, je ludilo lahko razlog za črtanje.« Kaj pa pn*fiíMÍi iz evidence v evidenco? »v tem primeru gre za najiožje zapos-Ijivo osebe, invalide, le je možno preko posebne presoje na komisiji, kjer sodelujejo ludi predstavniki pokojninskega zavarovanja, od ki)der ti ljudje dobijo pravico do nadomestil za čas čakanja na ustrc^.no delo, ocenili kot začasno nezaposljive. V tem primeru jih uvrstimo v tako imenovano delovno pasivno evidenco. Lani je sprememba zakona to področje uredila lako, da \âhko osebe iz
delovne evidence aktiviramo nazaj, če trg dela izkazuje potrebo po poklicih, za katere so Izobraženi. Včasih pa si tega sami želijo, ko vidijo nove možnosti zaposlovanja ali ugotovijo, da je aktivna vključitev v deio zanje b<3lj koristna kot pasivna pravica ... Tudi taki so, ki pridejo sami in želijo l>iti na razpolago za irg dela.«
Koliko pa je teb pt-eh/ifhvf »Vedno manj. Lela 2002 jih je bilo veliko, zdaj pa iz leta v leto manj. I.elosjih je bilo v celi območni službi, kjer je približno 5.500 brezposelnih, le 90.« Najlm^ problematične 'ikaptne hrezpf>' sefnih pa so? Denimo v Ve.tenjut »Omenila sem že, da brezposelnost pada, da možnosti zaposlovanja so, v strukturi prijavljenih pa ostajajo tako imenovani icžje zaposljivi. Najtežje zh-posljivi so invalidi, teh imamo 16 odstotkov, starejši nad 50 let, teii je 25 od-stinkov. med njimi je veliko takih, ki čakajo ua upokojitev, potem so dolgotrajno brezposelni. Pri nas je kriterij dolgotrajne brezposelnosti že lein dni prijave. V zadnjem času pa beležimo večje število brezposelnih, ki imajo VI. in VU. stopnjo izobrazbe ekonomske, poslovne, družboslovne smeri, po katerih je zelo maio povpraševanja.<i Po kakUtih kadrih je največ povpraševanja?
»Najlaže zaposljivi so mladi, ki imajo ustrezne poklice. Kronično pa primanjkuje poklicev v kovinskopre del ovalni in-
Tanja Stare Zapušek: 'Razdeiih nik kvot za delovna dovoljenja pričakujemo vsak dan,'-
dustriji (kijučavničariir eleMrikarjI, gradbinci) in seveda visoko izobraženi kadri s teh področij, v storilven h dejavnostih (trgovci, naiakaiji, gostiDci), Potrebe so tako velike, da smo prisiljeni izdajati vedno večje število delovnili dovoljenj. ker potrebam ne moremo zadostili z našimi brezposelnimi.« Di'fovna dimfjenja no omejena s kwia^ mi. Z njimi pa so tetave? »Letos je bila za celo državo kvota presežena v začetku maja, zato se je mi-nl^tjsivo za delo, družino in socialne zadeve odločilo za začasno zaustavitev Izdaje delovnih dovoljenj, razen za nove zaposlitve od V. do Vm. stopnje izobrazbe. za dovoljenja za sezonska dela
v kmeiijsivu ter za podaljšanje dovoljenj za zaposlitev. Po odločitvi vlade Republike Slovenije seje kvota povečala za 6.000 delovnih dovoljenj v državi, nimamo pa še razdelilnika po območnih službah. Takoj ko bo razdelilnik znan, bomo začeli izdajati delovna dovoljenja. Skušamo biti ažurni in pomapti vsem, tako gradbincem, avtoprevoznlkom. tistim, ki imajo remont,..«. Kdo ima prednost?
»Delovna dovoljenja delimo po vrstnem rcdu prispelih vlog.<r Delo z(t določen cav. \ ' Sloveniji na je veliko. {\(nv ZQp'>slirw so praktično take,
»Razmerje med določenim In nedoločenim časom jc i?0 proti 20. Delno ses letn preveri delavca, delno pa k takemu razmerju botrujejo potrebe delodajalcev oziroma trg, ki so mu podrejeni, ko imajo enkrat dela in ga drugič nimajo,« Pred vrati je razpc» za pridobitev repnh-liskih štipendij. Te ste ^^a doslej pt^dc-Ijevalipri w, zdaj pa se obeta vrsta no-yvsíi. Jih bo kaj te v tem razpisu? »Letošnji ra/pis bo prinesel spremembe v postopku zbiranja dokumentacije in pridobivanja podalkov Štipendije bomo še zadnje šolsko leto podeljevali na zavodu, obeti^io pa se velike spremembe v prihodnje. Kot morda veste, je bil 21. junija sprejet Zakon o štipendiranju, ki se bo pričel izvajati s šolskijn oziroma študijskim letom 2008/2009 in ho prenesel pristojnosti odločanja o sedanjLi republiških in po novem državnih štipendijah z zavodov za zaposlovanje na centre zj s<K'ialno delo v prihodujem Ifr tu. Namen lega prenosa jc zbrati vse socialne iransferje na enem mestu.«
Registrirana brezposelnost 9*odstofna
Prizadetost območja z brezposelnostjo kaže stopnja registrirane brezposelnosti. V območni službi Velenje je 9-odsioina (5.429 brezposelnih); na Koroškem zjiaša 8,7 odstotka, naobmočju pristojnosti Urada za delo Mozirje 10,4 odstotka in Urada za delo Velenje H.X odstotka. Na ravni Slovenije je stopnja registrirane brezposelnosti odstotka.

Blok pet konec tedna že v omrežju?
v Termoelektrarni Šoštanj potekajo še zadnja testiranja naprav petega bloka, ki zaradi obsežnega remonta od 26. aprila ne obratuje
Mira Zakosek
Koncc prejšnjega ledna so se ra/mcrc v prostorih peieya bloka /e umirjale. Večina remoninih in obnovitvenih del jc bila sklenjenih, mnogo strokovnjakov je dela žc sklenilo in so opravljali le še meritve in sinhronizacije. Računajo, da bodo ped blok vključili v omre/je la \ikend.
Direktor dr. Uroš Rotnik je bil s poiekom obnove 7.CÍ0 zadovoljen, saj je slo pravzaprav vse po načrtu, sleviina presenečenja, ki se pojavijo in jih ni mogoče predvideli v naprej, pa tudi uspesno razrešili- Sicer pa so remonti v Tcrmoclekirarni Šoštanj zelo skrbno načrtovani. To je tudi logično, saj gre za obsc/na dela in velike stroiske. Načrtovanja nove obnove se /ato lotijo skoraj takoj po opravljenih deUh. Vseje namreč ireba zelo natančno predvideli in sveži podatki o stanju naprav so osnova za pripravo nadaljnjih korakov. Pri obnovi je potrebno še posebej skrbno razporedili vrstni red del. saj se največ-
Dr. Uroš Roinik
krat na zelo majhniem prostoru srečuje veliko število strokovnjakov z zelo različfiih področij in prav hitro bi si lahko bili v napoto, saj se zaradi utesnjenosti prostorov na marsikakšneni delu skoraj srečati ne morejo, Tokrat jih je bilo na delovišču tudi do 1.^00.
Remont je seveda tudi časovno močno omejen, tako da je praktično vsaka izgubljena sekunda probl etna lična. Vse skupaj pogtv sto zgleda kot v velikem mravljišču. Uroš Rotnik pa pra\á, da so imeli lelos celo dva.
I.etoSnji remiint je bil tudi naj-
obsežnejši doslej, v cciotl so ob-novih turbinski del, generator iji ktUlovne naprave, prav tako pa rudi razžveplalno napravo. »Vse stno morali skrbîio pregledati, saj le tako lahko zagotovimo nemo teno in zanesljivo obratovanje /2 naslednja štiri leta. Povsem zaupam našim domačim strokovnjakom. ki so doslej že velikokrat dokazali, da se lahko zanesemo nanje in si brez njih obnove tudi ne mt)rBmo predstavljati,« pravi Roinik. Celotna organizacija dela se v času remonla v Termoelektrarni Šoštanj ptwsem spremeni. Domaći vzdrževalci prevzamejo
V teh dneh ima/o se posebej veliko deta "nadzorniki'*, ki nadzirajo se zadnje sinhronizacije.
Na gradbišču se je srečevaio tudi po 1300 delavcev.
vodilne Punkcije, kar pomeni, da vodijo in usmerjajo pri delu številne druge strokovnjake, ki se jim pridružijo. To pa so skoraj vsi razp(»lDžljivi slovenski strokovnjaki s področja elekiro in strojne stroke. A še ni dovolj. Lettjs so se jim pridružili mnogi delavci i/ držav nekdanje Jugoslavije, Avstrije, Ceske ... Pravzaprav bi lahko rekli, daje remont izvajal velik del Lvropc.
Letošnji remont je bil zahteven tudi zato. ker so se nekaterih del lotevali prvič. Iako doslej se niso raztcgovali kotla, pa ^e kakšnih deset del jc bilo taksnih, ki so sc jih lotili prvič. Kako obsežna so bila dela, ki so jih opravili v vsega dobřili osmih tednih, najbolj di> kazuje tudi podatek, da so zanja porabili kar 18 milijonov cvrov.
Četudi blok 5 skoraj dva meseca v letošnjem letu ne obratuie, bodo proizvodne načrte povsem izpolnili. »Remont je bil načrto-
van in je bila za ta čas tudi planirana nekoliko ni/ja pmizvodnja. Vsekakor pa ni bojazni, da bi s proizvodnjo kaj zaostajali za prejšnjimi leti. Hid mm e te oro loške razmere zdaj /£ konstantno slabe, pturebe po termoe-nergiji, ki se kaže za najbolj zanesljivo, pa velike, iako smo v obdobju do konca maja kljtib re-m(miu presegli načrte za dobrih 20 odstotkov. Trenutno so hidri> meteomloške ra/mere še pr^sebej neugodne in takoj po sinhronizaciji petega bloka ho tudi ta polno <ibremenjen.
Vzpi>redno s tem potekajo tudi pospešena dela za namestitev prve plinske turbine. Gradbena dela so v glavnem končana, tre-lîutno postavljajo kovinsko montažno halo, v kateri bo turbina, ki jo pričakujejo koncc prihodnjega meseca.
PV Invest računa, da bo prodal četrtino stanovanj
V družbi pripravljeni sofinancirati dobre podjetniške ideje - Kapital prihaja s kupninami od prodaje stanovanj najemnikom • Pričakujejo, da jih bodo prodah četrtino - Delovno mesto v poprečju stane 50.000 evrov - Kako to, da so v tem okolju s podjetniškimi idejami tako plahi?
Milena Krstič • Planine
Premogovnik Velenje jc lanskega maja ustanovil družbo PV Invest s cilicm, da išče dobre podjetniške ideje, ki bodo prinesla s seboj nova delovna mesta. Začetek - ali pa okvir - bo dan s pi)stavit-vij o regionalnega razvojnega podjetniškega inkubatorja SAŠA regije, pravi Drago Potočnik, direktor PV Invests.
V ospredja dmžffe je in ho financironja
podjetniških idej. Kako ste si to zitmislili?
»Po načehh tveganega kapitala, vendar za ID področje Slovenija še ni sprejela potrebne zakonodaje. Ideje bomo zbirali preko svoje poslovne mreže, z zunanjimi sodelavci, partnerji, ki se ukvarjajo s posredovanjem oziroma iskanjem virov llnanciranja za podjetnike, Uspešno smo razvili idejo regionalnega podjetniškega inkubatorja SA5a regije m po podpisanem pismu o nameri z občinami. Območno razvojno agencijo, s Tehno Centrom Univerze v Mariboru in Šolskim centrom Velenje, kot eden ključnih panneaev ustanavljamo SAŠA inkubator. Skratka, ne samo, da želimo prepoznavali dobre podjetniške ideje, želiiíio in sokreiramo tudi pogoje za spodbujanje podjetništva. Tehtanje idej pa je za nas prcjces <jdobravanja naložb. ki ga vodi naložbena komisija, dokončna odobritev investiranja v podjetniško idejo pa je v pristojoasti nad/or-
nega sveta PV Investa. Čakamo pa. kot že rečeno, na sprejetje zakonodaje. Takoj ko bo ta sprejeta, načrtujemo usta-novitev Sklada za tvegani kapital, skozi katerega se bodo naložbe izvajale.« Doslej torej do kake konh-e.tne ideje, ki hi se te udejanjila, še ni /noglo priti. »PV bivest jc žc navezal slike s p<5djel-niki preko svoje poslovne mreže, našli so nas tudi podjetniki sami. Nobena konkretna ideja pa za zdaj šc ni financirana s kapitakim družbe. Trenutno smo v fazah infomiativnih neformalnih sestankov. Podjetniki so nam predstavili svojo idejo, podjetniško skupino in okvirne II-nančne projekcije. Konkretnejše odločitve o financiranju idej pa so stvar komisije, ki poslovne načrte obravnava.«
Je v tem okolju premalo podjetniškega poguma?
v koten» po smer pa ^redo zn zdaj nako-zone ideje?
•l^zlične so, <id sttaritvenih d<' proizvodnih dejavnosti. Nekatere so že na prvi pogled zanimive, druge nekoliko manj, je pa v/úičetni fazi težko k<imen-tirati, koliko je posamezna ideja zanimiva tudi s poslovnega vidika. Vemo pa že. da v tem prostoru neznansko veliko podjetniških idej ni. Mogoče je vzrok pomanjkanje podjetniške miselnosti. Res pa je. da v SASA regiji še ni razvit organiziran način, s pomočjo katerega bi visokem izobraženim stn)kovnjakom in
Orago Potočnik: "Ocenjujemo, da bomo prodali četrtino stanovanj."
drugim inovativnim posameznikími omogočili ustanavljati podjetja v učinkovitem podpornem okolju.« Mogix'e pa je tudi pofgttma premah? T ideja/l ttmraš hiti danes drzen, da nspeš, »Tudi to drži, Letos sem sodeloval v nacioiîalnein projektu Naj podjetniška ideja. V velikih ceuirili, kjer delujejo tehnoški parki, podjetniški inkubatorji, je ustvarjena ugodna klima, ki generira nove podjetniške ideje. Vsako leto jih beležjjo več. Gre za dolgotrajen proces.
v katerem se v enem letu ne zjžodi veliko. Zato smo se v regiji tudi lotili usia-navljanja regijskega inkubatorja, ki ho □a dolgi rok, v to sem prepričan, prijie-sel re/uKaie.o Cilj je ustvaijanje novih deJcrvnih nmt. Obstajajo kakšne analize o lem, koliko delovnih moit bi bilo mogoi-e ustvariti? »/, uporabo prostega denarnega toka od nepremičnin (najemnine, prodaja) je mogoče v petih letih spodbujanje podjetniških idej in Qnanciranje posameznih podjetij nameniti dobrih H milijonov evrov. na drugi strani pa je k vlaganju v podjetniške ideje mogoče pritegniti tudi druge interesente. Gre za relativno velik fmančni sklad. Kolikt) del<w-nih mest je skozi takšen sklad mogoče sproducirati. je težko napovedati. Izkušnje kažejo, da eno delovno mesto v piv prečju Slane 50.000 evrov, visoko tehno loška pa tudi nekajkrat več, tako da je ključno pravzaprav vprašanje, kako priti do dobrih podjetniških idej. Ne gre torej toliko za število kol za kvaliteto delovnih mest, za delovna mesla z visoko dodano vrednostjo.«
Po sistemu množičnega vrednotenja_
Do kapitala hoste prišli s prodajo nek» danjih n/dniških stanoy'anj. ki jih je Premo^m'nik prenesel na P V Invest, Kakšen je interes najemnikov za odkup?
»Pmdaja stanovanj poteka v okviru predvidevanj. Do danes se je za nakup odločilo približno 15 odstotkov najemnikov. Do roka za oddajo zahtevkov za odkup je še nekaj dni. v katerih predvidevamo še povečano povpraševanje. Večina najemnikov je namreč pretekle dni izJcoristiia za lo. daje pri bankali preverjala možnosti za najem posojila. Predvidevamo, da bo v okviru te akcije prodanih 25 odstotkov stanovanj « Kako ste jih ovrednotili in kdo jih je? -Stanovanja so vrednotena na osnovi metodologije za določanje prodajnih cen stanovanj, aamenjenili prodaji se-
danjim najemnikom. Projekt je izdelan s pomočjo strokovnjakov Ekonomske fakultete i/ Ljubljane. Ore za postopek vrednotenja, po katerem vrednost stanovanj določajo njihove individualne značilnosti, kol so velikosi, lega v objektu, oprema, vlaganja v objekt in stanovanje. kot tudi značilnosti njegove mikrt)-lokacije. Vrednotenje jc bilo prcveijeno z vzporednimi cenitvami in analizo cen v realiziranem prometu nepremičnin.«
Brez popustov^
a z možnostjo ugodnega
financiranja
Hodo najentniki pri odkupu deležnika' kšnih popustov, olajšav? »Cene so tržne. le pa dejstvo, da za Velenje in okolico veljajo nekoliko nižje cene stanovanj, kot so drugod. Iz časnika Finance, kjer so o tem pisah pred dvema mesecema, laliko razberemo, da je najdražji kvadratni meter stanovanja v Ljubljani in okolici, v poprečju znaša 2.500 evrov, sledi Obala / 2,000 evri. prav toliko velja cena kvadratnega me-ira na Bledu in v Kranjski Ciori. Vrhnika, lx)gatec se držita na 1.500 evrih, Celje je na 950 evrih. okolica Celja na 780 ... Poprečna vrednost naših stanovanj pa je 750 evrov. Realno pa je pričakovali, da bodo vrednosti kvadratnega metra v bodoče rasle tudi v našem (»kolju. Na drugi strani pa smo zagotovili ugodne vire financiranja za najemnike. Banke so se vključile v proces prodaje in za to paketno ponudbo pripravile posebej ugodno financiranje.« Kaj pa najemniki, kise za odkup ne luh do odločili?
»Ne spremeni se jim nič. Ostane jim status aajemiiika.« Kdaj boste pmjekt zakljuCili? »lO^nec oktobra. Do 29. junija je treba pokazati interes in plačali aro v višini 5 odstotkov nepremičnine, potem pa je do konca oktobra fmančno konstrukcijo možno zapreti.«

POGOVOR
»Naslednji rodovi nam bodo zamerili, če ne uredimo železnice«
Zadnji junijski teden namenjen praznovanju mislinjskega občinskega praznika - V soboto tudi podelitev občinskih nagrad in priznanj
Bojana Šp^gel_
Misl inja - V ponedeljek popoldne so v Mislinji s s im ho ličnim prižigom oglar-skc kope začeli lolosnjc pra/noVHiijc občinskega praznika. Vsak dan v icni lednu seje (in se Se bo) na prizorišču pri osnovni soli nekaj dogajalo, del priredi-lev pa se ho /godil ludi v novi občinski dvorani v cenlru Lopan. Praznovanje je ludi cas, ko o uspeliib, neuspehih In na-čnili povprasam<i prvega moža občine, i^e drugI mandal Misiinjčane vodi Vlk-lor Robnik, ki nam je predstavil življenje in deln v kraju.
V uvodu nam jc povedal, da imajo v občini veliko organizatorjev, ki Imajo kaj pokazali, /aio praznovanja niso skrajšaD, kol so sprva ra/jiiisIjaJi, ampak bodo praznovali še do sobole, ko bodo ob 10. uri v dvorani Lopan pripravili ludi slavnosino sejo svela in na njej podelili lel05>nja občinska priznanja, podelili pa bodo ludi priznanja športnikom. Sledilo bo šporlno srečanje v malem nogo-melu. ki ga h odo zaigrali koroški župani. vojska in policija ... Mi pa smo preskočili na resnejše leme.
Bilisit* nwd ikli/iiiohanami, kije kutti
med prvimi dobila ahCinski pmračun.
»Ja. začuda, saj od začetka ni tako do bro kazalo. Mislim, da smo poiem le sprevideli, da se ne kSi^e igrali, kajti v njem jc kar nekaj projektov, ki terajajo pravočasno sprejetje prt^računa. saj se na
Mlsiinj^ki župan Viktor Robnik
to navezujeji) številne aktivnosti v občini. Da je res tako. kaze tudi lo, da se iahkt^ prijavljamo na razpise v okviru Regijske razvojne agencije. Ce ne bi imeli proračuna. hi iz ich prijav enostavno Izpadli. Ce sva že pri tem, naj píwem, da Imamo v načrtu velik projekt: izgradnjo nove ceste od potoškega jarka do vrha Kozjaka. Te-ga nismo najbo(j veseli, ker bo za našo majhno občino to velik llnančni zalogaj. Vreden mora biti 600 tis<3č evrov, in čeprav država primakne pol, bo breme, ki ga bomo nosili mi sami, veliko, ljudje biv do veseli, saj smt) nacTlovali le dobre 3.5 kilometrov ceste, za toliko denarja pa bcv mo uredili vsaj še 2 kilometra več. Za nas pa je 10 velik zalogaj tudi zalo. ker smo ena od najbolj razvejanih kiirošidh ohcin. Imamo preko 240 kilometmv gozdnih cest, ki ne služijo več spravilu lesa, anipak so povezovalne ccste. Država zanje skrbi mačehovsko. Ml jih vzdržujemo, kar ogn>mno vstane, država pa jih seveda ne p<isodablja. Tudi lokalnih cesi imamo prekiï 80 kilometrov in bi potrebovali vsaj 15 let. da bi jili malo p^isodobili. ^al bo
tudi zaradi te ceste zmanjkalo denaija zii druge ceste v občini.« Ko!if<o denarja imaie letos v fnfitičih na?
Približno 3 milijone 900 tisoč evrov imamo načrtovani)! prihodkov, í)dhod-kov pa je nekoliko več, 4 milijone 100 tisoč evrov. Naš pnjračun je usklajen, saj smo nekaj sredstev prenesli iz preteklih lel. Vse, kar načrtujemo, načrtujemo v okviru raz p< zložljivi h sredstev, Občina se ne bo zadolževala, razen kadar ne ho res nujno, l.cta 2009 in 2010 se nam obeiaj<^ velike investicije na področju vlaganja v Šolstvo. Ce nam lo uspe, bomo vsaj na leni področju naredili vse, saj smo predlani obnovili podružnično solo v Doliču. lani smo predali namenu š(ílo v Završah. sedaj pa se vračamo v matično šolo. Največji fijiančiii zalogaj v njej bo posodabljanje lelovadnice. Kitko pa kaj kaze z ivšo {'Lstifno napin-ny, to je dafeC največjih projekt pri i^t. kajne?
»Ja, in mislim, da bo še nekaj [et to največji projekt, ki ga je kdajkoll imela občina Mislinja. Ni pa pomembna samo po vrednosli. ki je res velika, nekdanjih 600 milijonov tolarjev, ampak ludi po pomenu. S leni bomo očistili reko Mislinjo r>d izvira do izJiva v reko MeŽo, kajti Slovenj Cîmdec je svojo čistilno napravo Že z.gradlK mi pa jo bomo končali v letu 2009. Pri investiciji nam pomagajo tako z evropskimi kot državnimi sredstvi, kar jc uspeh, saj bomo dodali le tretjino vrednosli. imamo pa nekaj težav, /a katere upam, da jih bomo premagali. L|udje so leta 2000 podpisovali izjave za izgradnjo kanall/itcijc na njlho vih zemljiščih, danes pa se dogaja, da nekaieri ne pustijo graditi. Zato se zna zgodhi, da kakšna veja ne bo zgrajena, Skoda bi bilo, če ho tako. Zelo po slownskff se pri tus, na Koroškem, išče tudi središče bodoče Koroške regije. Timuino se za ro potegujejo kar
tri mesta. Kaj pravite na to? )^Premaio se ptigovarjamo o lem, kakšna bo vsebina p(ikrajin. kakši^a bo vsebina regijskih središč iti kaj dobivamo z decentralizacijo države. Bolj se ukvarjamo z manj pomembnimi zadevami, kje bo središče, kdo bo tam zaposlen, kaj si ho míí delih. To jc po moje napačen pristop. Tudi vladi zamerim, da jc sama predlagala možnost dveh središč. lega ne razumem, saj se vsaka igra igra z eno in ne dvema žogama hkrati. Vsaka občina ima svye argumerUe, če pa mene vprašate - v (>0 dneh se moramo tudi na našem občinskem svetu opredelili do leg» - si sk(> raj upam zatrdili, da brmio glasovali za .Slovenj (îradec. Ima ludi največ pogojev za to. Ima bolnico, je mesto miru, bo del evropske prcstt>lnice kulture...« Ponamdi ste na si-ečanjili tupamnf ttv^e raz^yfjen osi tisti ki oc^vmim iz Ljubljane poiwte kakšno ostrt> fiesedo. spfoli ker menite, da se sttvri ghde avtoceste razvijajo preptn^asi. Se mislite tako? «Seveda. Delo pri pripravi dokumentacije in pripravah na iretjo razvojno os teče prepočasi. Varianta trase, p') kateri naj bi se cesta približala Mislinji in jo prečkala, po mojem ne bo dobila veliko točk in bo verjetno izločena. Zato lahko zagovarjam stališče, da gre prepočasi. Zdi se niL da preveč sestankujemo. naredi pa se bolj malo. Vemo, da se pred lel o m 2009 ne bo kaj pametnega zgodilo, zalo pa moramo sedaj bili pozorni, da bo takrat ne Ic znana trasa, ampak da bodo ludi odkupljena zemljišča zanjo, S koroškimi občinami ne bo težav, vsaj po mt>jem ne. Žuli pa uas, da ne bi država pozabila na ccsie. ki jili že imamo in so v žalostnem stanju. Po veliko težavah smo uspeli urediti mislinjski klanec, pa je trajalo kar cel mandat, da smo ga dobili. Ob številnih intervencijah. Cesta Arja vas pa do Koroške bo še dolgo edina vez. zato bo ircba naredili več za rekonstrukci i o in izbolišavo le
pri)meinice. Ceste so pomembne tudi za razvoj gospf> damtva. AH vfc» & kaj dlje pri piidobix'o-nju prostora za občinsko obrtno cono? • Tu pa kaže, da ene od t)bljub volilcem ne bom mogel izpolniti, ležav je več. Občina Mislinja žiil nima v lasti zemljišč. na katerih bi se lahko kaj takega razvilo. In šc tisto, ki smo ga v prostorskih aktih predvideli za lo, je v ziisebni lasti, lastnik pa nam p<^nuia ceno. ki je mnogo previsoka, saj bi, ko bi dodali kt)-munaino ureditev, skc^rajda d<iscglj ceno kvadrata v Milanu. Četudi se malo šalim, drži. da nimamo tako bogatega pr^y računa, da bi sploh lahko to odkupili in pomagali pri izgradnji, /ato pripravljamo nove prostorske akte in bomo zemljišča poskušali opredeliti lam, kjer so ljudje pripravljeni pridati po u<^rmalni ceni. Se pa bojim, da bo dt> takrat, da lo vse uredimo, pojenjala želja po teh lokacijah. Cesta pH k temu ne bi) veliko pripomogla. Znebili se bt)nio tranzitnega pro meta. lo je sicer dobro, še vedniJ pa se mi zdi pomembno, da bi bilo dobro po novn{> vzposiaviti železniško povezavo Koroške s Šaleško dolino. Cîospodarstvo pa se bo razvijalo tako hitro, kot se htv mo pripravljeni odzivati na razmere na irgu, in ne zaradi hitre ceste, Lopa je eden večjih objektov pri vas. So ga ljudje sprejeli?
Vse bolj ga sprejemajo, čeprav ga nekateri nikoli ne bodo vzeli za svojega. Tam se vsak dan nekaj ntwega in ljudje spoznavajo, da je bila investicija potrebna. Imamo veliko trgovino, dobili smo novo zdravstveno ordinacijo. Le-kanîa seje preselila na lo lokacijo, odpiramo šc pošto ... Kmalu bo prostor v celoti zapolnjen. Dobili pa smo ludi prelepo večnamensko dvorano. V njej so prireditve, ljudje in društva pa morajo lo Izkorislili. Odkar jo imamo, se je v njej zvrstilo veliko dobrih prireditev. Imam(ï pa po 30 letih spel pomčno dvorano in naši ljudje se lahko spet poročajo v domačem kraju,« Pojf)čate ji/l vi. Koliko ste jih te? »Doslej sem poročil preko .10 parov in lahko se pohvalim, da se nihče od njih šc ni ločil. Verjamem, da jih bom lahko poroči) še enkrat, na zlati poneki.«
Hotel ob restavraciji Jezero
Vsi lokali podjetja Gost uspešno poslujejo - Letos so uredili sodobno razdelilnico hrane v medpodjetniškem izobraževalnem centru, zdaj pa se pripravljajo na gradnjo hotela ob restavraciji Jezero
Mira Zakosak
V hčerinskem podjetju Premo govnika Velenje Cî os t u so v drugi polovici lanskega lel a pod vodstvom direktorja Ivana Žilica uspe sno nadaljevali uresničevanje zastavljenega sanacijskega prog ratna. da bi tako odpravili slabosti v njihovem poslovaiýu. »Program je že obrodil sadove. Odpn>dali smo nekatera nepotrebna poslovna sredstva (skladišče in trgovino) in v ccloti prenovili delovni pn)ces. ilczultate poslovanja s premij am(ï redno mesečno in z veseljem lahko povem, da so ti v prvih mesecih leta celo precej boljši, kot smo pričakovali,« pravi direktor Žilic, ki sije znanje s področja turizma in gostinstva nabiral tudi v tujini, med drugim v Švici, preden pa je prevzel vodenje podjetja Gost, je bil direktor njihovega hotela Barbara v Fiesi. 'llidi tam je takoj ob prihodu poskrbel za lemeljito preobrazbo. ^>Prej so si želeli predvsem veliko število gostov, po so bah so se tiščali tudi štirje, izkupiček pa je bil bolj pičel.« pravi. Na njegovo pobudo so se lotili teme-
ljite prenove, vse sobe zadoščajo kriterijem štirih zvczdic, takšne pa prinašajo večje zadovoljstvo gostov, pa tudi večjo dodano vrednost. S poslovanjem hotela Barbara Si> zelo zadovoljni, že v pomladanskem času je bil med viketidi skoraj povsem zaseden. Podobno pa je bilo tudi med icdnom. ko ga ur>orabljajo predvsem za poslovni in kongresni turizem. Imajo namreč lepe in funkcionalne prostore tudi v ta namen. V začetku prihodnjega leia ga bodo t)bogatiII še s posodobljenim wellncs programom, obnovili pa bodo tudi recepcijo, hotel pa nadgradili z 12 sodobnimi dvoposteljnimi sobami in dvema apartmajema. Hoiel je last Premogovnika Velenje, Gost ga Ima v najemu, trži pa ga na trgu po povsem komercialnih cenah. Direktorje prepričan, da ima ta biserček oh enem najlepših koščkov slovenske obale še velike raz-vt)jne niožQosti.
Sicer pa je Cîost Velenje prepoznaven v našem okiilju in tudi širše k<M |V)membno gostinsko turistično podjetje. Velik delež njihovQi prihodkov predstavlja organizira-
nje družbene prehrane Premogovnik Velenje (Oost je v njiho^ stoodstotni lasti). Šolski center. Dijaški dom in po novem tudi /n M cd podjetniški izobraževalni center. kjer so uredili sodobno razdelilnico hrane. Za to naložbo so namenili dobrih 125 tisoč evrov.
Njihova je tudi restavracija .le-/cro, kije njihov najpomembnejši gostinski objekt v občini Velenje. Tudi z njenim poslovanjem so po besedah direktorja Žiliča zelo zad ovo y ni. to še posebej velja za zadnja dva meseca letošnjega lel a, ko dosegajo kar 20 odstotkov višje prihtidke kot lani v enakem času. Njihova je tudi picerija Arkada, v najemu pa imajo še Vilo Široko, ki posluje uspešno. Dobre rezuliate dosega Turistična agencija, ki že dolgo ni namenjena zgolj zaposlenim v poslovnem sistemu Premogovnik Velenje, ampak pripravlja konkurenčno ponudbo za vse občane.
(iost je bil VTSio let nosilec številnih velikih turističnih prireditev, med katerimi je bila najbi)lj znana in v vsej Sloveniji prepoznavna Noč ob jezeru. Zdaj so se dogovo-
Direktor Gosto ivan SUg
rili, da je nosilec prireditev Rekrc-acijskiHurisiični cenier Jezero, ki ima v upravljanju tudi Gostovo Belo dvorano. Gost pa je še vedno nosilec gostinske pi^nudbe na teh priredilvah, ki so jih v letošnjem letu še obogatili in k sodckjvanju povabili tudi p(^djeije Birt. Glede na to, da gre za res zelo velike prireditve, je podjetje Gost ptjvabllo k sodelovanju še druge gosiiiice iz lega okolja, a žal n: bilo odziva.
Gost se vključuje tudi v načrte Mestne občine Velenje in rekreacijskega centra Jez.ero pri razvoju turizma. Ob reslavraciji Jezero bodo y^dili hotel s trcmi zvezdicami (• s 84 posteljami). Hotel bo imel res-lavracijo, kongresnem dvorano, mini wellnes in veliko restavracijo za prireditve. Trenutno naslajajo načrti. računajo pa, da ga bodo zgradili že v prihodnjem lelu.
10 let prodajalne Boutique Acman št. 1
Velenje - Podjetje Acman, d. o. o., je pred dnevi prazm^valo deset let uspešnega delovanja prodajalne Boutique Acman št, 1 v Velenju. Pripravili so krajši kuKumi program in pogostili stranke.
Sicer pa korenine tega tekstilnega podjetja, ki se ponaša z izdelavo vrhunskih ženskih oblačil za močnejše postave, segajo že 27 [ci nazaj v Šoštanj.
Svojo prvo prodajalno je pt^djeije Acman odprlo pred 12 leti v Gri-žah, nato pred 10 leti v Velenju, uspel pa jim je tudi veliki met, tako da imajo sedaj prodajalne tudi v vseh ireh največjih slovenskih mestih. Lani so proizvodnjo preselili iz Šoštanja v modeme prostore v Griže pri Žalcu.
■ Jura BaričnSk
Zakonca in lastnika podjetja Acman, cf. o
o., Edita Acman in dr. Boris Stropnik
nikoli sami
107,8
10
ŠOLSTVO, KULTURA
IWÍfjlíJ
28. junija 2007
Izjemni dijaki ŠCV
Na posebni svečanosti Šolskega œntra Velenje (ŠCV) se je v eni sami dvorani zbraio sto štirideset izvrstnih dijakov, med njimi jih je bilo osem izjemnih - Najbolj »izjemna« Tjaša Zaje
MilMa Krstic • Planine
Vťlťnjť, junija - V Šolskem conlni Volenti so v ccirlck na po schni slovcsrosli v veliki dvorani Glasbene šole I rana Koruna Ko žeijskega ptxJeliii priznanja dijaki» njani in cJijakom. ki so s î.'VDjo ckIííČ-nosijo v šolskem letu 2U06/U7 do segli vidne uspehe,
S pri/n^nj: so nagradili dijake, ki i/siupajo i/ množice na ra/licnih področjih svojega delovanja, han Kol-
ník. ravnale!) ŠCV, jc na svcCanosri dejal da ima komisija, ki jih izbira, vsako lelo icžH) nalogo, ker p izvrši-nih toliko dijakov. Goiovo pa nihcc od 140. ki sn prišli na éclrtkw sve-ćajiust. ni hi! lani po nakljiićju.
So pa seveda ludi najboliSi med najboljšimi, l/jenini dijaki, jim rečejo. V minulem Šolskem knu so lo bili: Darko (îorcnêec s Poklicne in tehniške rudarske sole, Malcj Kiiser s Poklicne in tehniške slrojne sole. KJcmeri Crcp s Poklicne In lehniškc
f
R

T/aŠrZajc čestita ravnaM] gimtíazije Rajmunâ Vafc/.
clekiro in računalni:5ke ^ole. Maivja I Iren s Poklicne in tehniške ^ole za su>rilvenc dejavnosti in s Splošne
izvrstnost ŠCV-ja zbrana v ani dvorani.
in strokovne ginina/ije Kuk Mrlliar in Sina Kokol. za izjemne dosežke na gjasbenem p^idroCju pa Veronika Rošer.
Naziv izjemna dijakinja Šolskega centra Velenje je prejela »nasiidjaša /aje. Malo si jo lasiijno zalo. ker se zrcdnimi prispevki preizkuša ludi na kadili Velenje in v Našem Ćasu, kjer ptHcg tem. ki se dtJlikajo mladih v Velenju, predstavlja ludi dogodke na šolskem centru, Siccr pa sc je Ijaša izkeizala km zelo ustvarjalna in uspešna gtavna urednica in oblikovalka šol^ega glasila Špric, aklivna je v ib-lokluî'îu Zrno, nasiopa z Lutkovnim gledališčem Velenje ... V razredni skupnitsii žari s svojim opiimizmom In iirui v/orcTi. sposiijiv (xînos do sck šolccv, uCileijcv in št»lskega dela. To. daje tudi v tem kolikem letu dosegla odličen us-peh, jc zanjo pravzapravf skoraj razumljivo.
Knjigarna za tiste, ki jim je kultura blizu
Kulturnica je praznovala 15. rojstni dan - Sodobna knjigarna je tudi zbirališče strastnih bralcev in ljubiteljev kulture
\elef\je-/aćelosejcpred 15 leii. ko sta zakonca Pangeršič, Stanislava in Bojan, odprla knjigarno Kulturnica. v njej pa je od prvega dne delal tud: Marjan Kukovec. ki je bil dolga leta ne le prodajalec knjig, ampak predvsem poznavala* in svetiTvalcc. l.ani seje poslovil, na nicgovo mesto pn je stopil prtiv ux ko v literaturo zaljubljeni Boštjan Oder. Kulturnica je zagotovo ludi zaradi osebja ze kmalu poslala već kot le knjigama. Pt^slala je pt^mem-ben kulturni člen v mestu Velenje in širše. In lojc še danes!
Po lem. ko so sc iz majhnega pro štora v upravni stavbi HRII preselili v središče mesta, na Cankarjevo
Gostja tokratnega pogovora na tamo 'Zakaj beram' so bi/i zanimivi Manjčani, Mjimja skupna vaíika ijulfazan do knjig
/n branja.
ulico, so knjigarno ohogaiiU še z cajnico in galeryo. Prirejati so zaceli tudi kulturne večere, predvsem srečanja z zanimivimi pisci, pa ludi igralci, slikarji in dstimi. ki so preprosto zaljubljeni v branje, ki brez njega ne morejo /iveti. 1'akim so posvetili ludi četrtkov večer, ki so ga naslovili Zakaj berem? Milena Že)art ki je v minulih letih vodila veČino vedno zanimivih pogovorov z gosli Kultuniicc. je tokrat gostila domačine, ki brez knjig ne znajo in nočejo živeti. Izbrala je ŠaleCane različnih pokJicev, vsem pa je hila skupna prav ljubezen In potreba po branju. Zdravnica MarinaŽuber je ne le strasina hraika. sjho izvedeU.
.le tudi ena listih, ki knjige redno kupuje. Doma ji je že zmanjkalo polic, a se vonju knjig, lako novih kol starih, ne zna upreti. Bere, kadar le ima čas. za (o ne potrebuje posebnih priprav, Cisio drugačna hraika je nsêeîiiica velenjske Upravne enote Milena Pečovnik. Najraje bere. ko zunaj dežuje. Potrebuje mir, svoj kavč in »povšier«. Pravnica po poklicu prizna, da je bilo obdobje. ko ni tako veliko brala, ker sta bila sinova še manjša. Sedaj brez branja ne more več. Tudi slovenske avtorje prebira, čeprav prizna, da včasih niso lahki. Dr. Stanko Blatnik je fizik, pravzaprav znanstvenik, ki je živel marsikje po
svetu in ki (xl nekdaj veliko bere. Tako strokovïîo kot leposlovno literaturo. Bere v več je/jkih. tudi prevaja. Zadnje čase največ bere razpise evropske unije in nav<xlila. kako se nanje prijavili, pove med smehom, A potem namlev;! /clo /animi-ve avtorje in ljudi, ki so vplivali naflj, da je postal strasten bralec. Albin Vrabič je ravnatelj ene od velenjskih sTednjih Da bere. so po njegovenî okrive« predvsem ženske. Najprej mama, potem učiteljice, da-nei žena. Vmes jc bil še dr. Anion Trstenjak, ki ga je tudi osebno pozná]. Najljubše knjige ima kar pod posteljo, sicer pa velikokrat bere tisto. kar mu prinese žena. ludi njegov izbor je pester in širok, iu<li on brez branja ne /na živeti...
Ohictnico knjigarne Kulturnica bi tež'<o prazniwali z bolj primernim pogovonmi kol prav o branju. Z njim so zaokrožili še en prijeten kulturni dogodek v njej, letos že 21). po vrsti. Nekaj zelo zanimivih obljubljajo tudi poleti, ko si ludi tisti, ki med lelom manj berejo, vzamejo čas za knjigo. Ta ni nikoli vržen stran. A to verjamemo le tisti, ki brez knjig ne znamo živeli, kajiw?
■ Bojana Špeget
Prihaja Ana Desetnica
Festival pouličnega gledališča Ana Desetnica se je prijel - Letos se v enem popoldnevu in večeru napovedujejo štiri izvrstne predstave
Milana Krstić - Planine_
So.štaiy - v sredo, 4, julija, bodo Šoštanj zasedli poulični g led ah seniki. Prihaja Ana Desetnica. ki sc je mnogi veselijt) že v naprej. Znova upravičeno, Zawxl za kulturo Soi^ tanj bo v mcsio, na Trg svobixle. tokrat pripeljal štiri izvrstne prestave.
• Ib je edini tovrstni íestíval na mednarodni ravni in mednarodni kakovosti v Šaleški dolini,« pravi Kajetan Cop. direktor Zavoda za kulturo Šoštanj in tisti, ki je poulično gledališče pripeljal v mesto.
Pa gremo po vrsli. Ob 18 h se bo v 6()-miniiini ulični predstavi z glasbo predstavil Faber Teater z Kmigranii.
Na mestne uUoe in trge btxlo ptípe-Ijali čarobne ritme včerajšnjih in današnjih pesmi različnih tradicij. Ustavijo majhi^n ko/mos prija/nih oseb. ki jih druži skupna usoda: odhod. V predstavi hodo (občasno) sodelovali ludi gledalci, večina pesmi pa je v italijanskem jeziku.
Ob 19.15 pride v3(i-niinulni predstavi na vrslo Vincent de l^ivcncrc z (jiourctie. žonglira nje Vin centa de Kavcnera je navdihnjeno sv tradicijo Ira ncoskili Pirinejev.
Ob 2i).I0 se začne 20 triinut dt'iga predstava za naslovom V plamenih in izvedbi Kvelb teatra. Predstava z ognjenimi lutkami, gorečimi sli-rimetrskimi javajkanii. je prva le vrsce na svetu. Predstava temelji na živahnosti ognjenih luik, paličnja-
ko\ in jo spremlja ritem bobnov.
Ob 21 11 pa se bo na Trgu svobode začela še ena precLslava. Ta vizvedbi Makariam Kanibal / nasUwoni Cir-lois radovednosti. Iraja 40 minut. Organizatorji pravijo, da ni primerna řJí mlajše otroke où c«em let. Cîre namreč za izrctlno močno predstavo dveh artistov, ki vglcdalcili vzbuja zelo prvinska čustva, od gnusa do ganienosti. Po zgoilbi spominja na črne burleske Chariiieja Chaplijia o ljudeh s socialnega dna. po formi pa gre za briljanino in inovativno zines cirkusa, ulice in ťakirstva.
Šoštanju se torej v sredo obeta slastica, ki je ne smete zamuciiti. In kar ni nepomembno v današnjih časih: vse predstave so brez vstopnine. Ldina vstopnica je va.^ priluxl. ■

Sosedje...
Urban Novak
Sedim zo raCunaUiikom in hrskam po sveiovmm splťiii ifi zaidem m tirani, ki se ukvarjajo s kuiturr) prostora. P():orefi posuwem na članek, kije s^vorti o obnovi zaščitenega ki/lnmiegd spomenika in o precej nenavadnem postopku za oímovo lega objekta. Nenavad-nem posiopku vs<fl za nase razmere,
Članek Je namreč f^ownl o obnavljanju knliiirnega spomenika s pomočjo doniK ij zuiníťresiruntt javiiosii, Vsa xtvar je numvC zastavljena lako. da iahko na določeni spletni strani opremijeni s podatki in grafičnim prikaztrni objekta kupite (donirate) kvadratke, ki sestavljajo sliko objekta. Vsak kvadratek je sestavljen iz 1000 raîvnainiskih piksiov ali lovk in je naprttdaj za l()0 kun. Kupite torej kvadratek, nakažete 100 kun in pomagate pri obnovi kulturnega siyontenikii V kvadratku pa se izpile vaše ime ali podatki. Z vsakim kupl/aiim kvudnitkom se meglena slika objekta ostri v swjo prenovljeno podobo. Enostaven in pregleden recept, ki z ial> koto nagowrí vsakega, ki stran obišče. Objekt, kije f^redmei obnove in te naf>oi umetnilike akcije, se imenuje Dtmi kulture v Komiii na otoku Vlsu. Na I/naškem. Objekt Je zgradil hrvaški modeniisUčni arhitekt po imenu Ivan ^itič. /gradil gu Je leta l%l in kmalu ga Je naselila JI A. Po nje?iem odhodu je olijekt 0!^tal prazen in tisti, ki ste ga ali pa ga ke boste obiskali, veste, da je v izredno iaiostnem stanju. Dom kulture velja za enega največjih biserov ifmške tnodeme arhitekture, ki pa je poslal mestu Komiti in otoku Visu veliko breme. S takšno iz\1r.'io in iHigumno akcijo se Je torej začelo zbiranje sredstev za obnovo s pomočjo zainteresirane Javnosti. Podobno akcijo })oznamo tudi pri nas pri prenovi k^gendarnega kina Jh'or v /.juh-Ijani. kjer ste lahko kupili stol, no katerega so kasneje pritrdili ploščico z vašim Imenom ter tako pomagali pri obnovi. Ogled te spletne strani me je nehote napeljal na pnmerianje dmb-nih stvari, ki so v naši okolici vsak dan in ki pomagajo pri dviganju zamti o kulturi. Recimo TVrekhtme. Ali t>a IV napoveilnike. Seveda pri nas in pri naših hn'ašklh sosedih. Gledate TVSlovetii-Ja in vidite grafično lepe špice, uvodnike in napovednike. Vendar hrez vsebine. Gledate napo\-ednike na }JRT in pred vašimi očmi se zavrti Rietveldov .sUd v hel<Hnodri bani. Ali pa gledate oddaje s scenografijo, kije pri nas ali klasič^fia ali pa kol na kakšni vaški veselid. Gledate flR'J'pa ugotovite da delajo zelo i>ogj/mne, moderne in sveže scene. Gledate poročila na nacionalki in ugotovite da je scena v ozadju presenetljiv píxíobna sceni poročil na hrvaški TV. Vzameie v roke časopise (vsaj arhiiektunie) in ugotovite, da nimamo juunetne alternative rďvi/i Oris. kije tako ali tako ze ptvd časom začela izhajati ludi v slovenščini Se peljete na morje po stari magistralki in pridete do bencinske postaje ob reški olmznic pa preberete, da se htienuje Vrata Jadranu Na nazaj se tisia-vite na slovenski bencinski postaji pa ugotovite, da se imenuje po najbliiji možni va.si po možno.^ti s popolnoma netnogočJfn ali pa vsaj sme.irtim imenom.
Nikar me ne razumite napak. Mi im/imo ogromno st\-ari. objektos. pn>Jeklov in še česa pokazati. Vendar se zdi, da se tm nas vsi umetniški dosečki in presežki obravnm'ajo zgolj in izkljttčno kol muzejski arte/ukli. In da kot taki tja tudi spadajo. V muzeje. Mo-goče se bojimo, da nas bo kdo opehard za naše da^ežke in hilith ro. Mogoče Je problem v naši majhnosd ali pa v čem čisto treifem. Dejstvo pa Je. da se umetnost na kakr.^nem koli področji/ zelo težko prebije v ponř vsakdanjega tivjje/ija pri nas. In ravno v tem družbenem elementu, prenosu kidture in u/netnosti v vsakdan dr-žavliatia. se vsaj zdi. da so naM sosedie dmti bolj napredni kot pa mi. Cisto možm pu je tudi, da nas veifa blaginja zapohyuje z bolj materialnimi stvarmi, in da smo pozabili aH pa nikoli vedeli, kako Je, če ti vsakdun {x>lepiaJo lepe, esiel.ske, umetniške stvari. Stvari, s katerimi lahko ostriš ivey okus za lepo.
Ce pa koga izmed vas zamika txigledatl k .sosedom, kaka Jim kaže z ohranitvijo kvalitetnega kulturnega spomenika, naj pogleda na syetovni splet na stran z imenom \vw\\\uha,hr/\itic/. Po možnosti nt^ fja p'.igleda Uidi kdo izmed listih, ki se vedno pritožujejo, da ni denarja za obnovo in daje veliko bolje če se vse .skupaj podre in na novo postavi.
radio®alfa
I 103,2 & 107,8 Mhz ^^^ vsak fi^n nt
vsak dan 36 ur
107,8 MHz
R/HDOJQKU IDÛ Í/I\S@POSOGI
Glasbene novičke
Janez nas je pogostil
Ndš dolgoiemi soddavcc Jane/ Plcsiiik. vesc peresa, kar jc doka?al z n«(elinť prispevki, ki jili pripravil za Na5 cas. že tjcknj meso-ccvznjinii ne prihaja v urcdiiJsTvo. Oc snio Cislo iialaiiCnL jc ich mesecev za prac Sririb in vcc rok. A uradno jih je Ic nekaj, Jancx: se jc nimircč up^ikojil.Nc po svoji želji. Tako mu jc sveiovalo zdravje. Mi smo iirddeii, sliiyt>eiîi prehod iz enega stanja v drugo skupaj ze opravili, lislikrai pa nam jc obljubil, da ga bo pripravil lucii sam. In g» ludi je. IkkcgH pristnega, domaćega. viťCnega, ljudskega. Povabil nas je na lurisučno kmetijo Bu-k<wje v Prinny/u blizu i jubnc^ ob SaN-inji, kjer smo se pustili strcci in okušati slastne dobrote Zgornje .Savinjske doline in nazdravljali po dotnace, s »lovkecom«. ki i^wlaja hit 7^micsaviniskih kmetij.
1 Ivala, .lanez. za nepozabno poptal dne!
bo áel novinarski kolega Plesnfk po poU drugfli naiih upiv kojencev. zdaj pa jih jc že nekaj (Lidija Kurnik. Jo/ica Vrečar. Marinka Zapušek, Bt)gdan Mu-geric. Marina Povaiej). potem se mu za lepo prihodnost Jii bati. Nasi upokojcnci izgledajo tako
dobro, da se vsakič, ko ses'cCamo z njiiîii. sprašujemo, kaj neki jim tako dobro dene? Namesto da bi se starali, se pomlajujejo. Res.
Vem, da še vedno ^ivo si^enilja dogajanje v obeh iiretinišlvih. da bo lu in tam še prišel na obisk, mogoče pripravil cclo kak prispevek. Športni. Ker šport je bila vedno njegova velika ljubezen. Nenazadnje je novinarsko kariero zaćel gaditi v športni redakciji Dela in v športu je še vedno živa enciklopedija. Nije stvari, ki jo ne bi pt)/nal, Ib ve marsikdo. Se da-
nes. Oe dritgačc ne, se spomni» ko je treba v križanko vpisati kaj pod vodoravno ali navpično.
Jane/, le obiSči nas k ktîaj, J^ ne zaradi sve^ pekovskili izdelkov (i/ tebi in nam tako ljube pekarne), po katerih smt) ugotovili, da prihajaš, še preden smo se zaglcd^îli. Ohišči nas. da si izmenjamo novice. Zgornje Savinjske in Šaleške doline. Da oberemo Sašo.
■ Miiena, foto: Stane
I^S.: Oe bo pa kaka papirnata vrečka s teboj in v njej kaka zlaio rumeno zapečena /cmlja, pa ... No. ja. Ne bomo se branili. Smo se kdaj?
Janez Ptesnik s svojo nekdanjo sodelavko, zdaj soupokojenko, Jožico Vrečar
žláfo ••• na kratke
TURBO ANGELS
Posneli $0 videospot 2a svojo vročo uspešnico Na Bahame. Snemali $0 blizu slovenske obale in na odprtem morju na prestižni jahti, tako kot v pasmi pa so tudi v spotu gostili JO Passyjs. Premiera pa fao prvi teden julija.
ROCKOTOČEC
Bliža se največji slovenski glasbeni dogodek na prostem. Letošnji ie 11. festival Rock Otočec bo potekal od 5. do B. julija in bo prvič trajal §tiri dni. Na festivalu bo nastopilo kar 27 izvajalcev.
KAOZ
Velenjska metal skupina KAOZ bo v soboto, 30. junija ob 21.30. uri. nastopila v velenjskem klubu Max. Kot gost bo nastopila skupina Inmate.
ŠANK ROCK
Skladbo Oez, ki smo jo do sedaj poznali v izvedbi Demolition Group ter Helene Blagne in so jo Šank Rock priredili za 25-ob-letnico Vala 202. lahko zdaj ujamete na radijskih valovih po vsej Sloveniji. Sank Rock sa ba-ladni tempo izvirnika seveda pospešili ter obogatili z rocker-skimi riffi. kar daje skladbi svezo zvočno podobo.
BIG FOOT MAMA
Podobno kot Šank Rock (in nekateri drugi izvajalci) so tudi Blg Foot Mama predelali znano slovensko pop skladbo. Izbrali so novovalovsko klasiko Moja mama, s katero je v začetku 80. let skupina Videosex osvojila nekdanjo Jugoslavijo.
PESEM TEDNA NA RADIU VELENJE
Izbor poteka vsako soboto ob 9.35 ur). Zmagovalno skladbo pa tahko slišite v programu Rfldia Velenje dvakrat dnevno: po poročilih ob 9.30 in po poročilih ob 18.30.
1.FERGIE-Big	Girls Don't Crv
2.	JUSTIN TIMBERLAKE • Lovestoned
3.	CHEMICAL BROTHERS feat. JU.I LOVE • Do It Again
Fsrgie (s polnim imenom Stacey Far-guson} je 32 letna ameriška rčtb pevka, ki sicer prepeva pri skupini 8(3ck Eyed Peas, hkrati pa se posveča ludi samo^ojni karieri. Septembra lani je objavila pivi solo album Tlie Dulchess. ki je postregel 2 uspešnica eni London Bridge, Fergali-cious in Glamorous, zdaj pa prihaja že Četrti single s tega uspešnega albuma • skladba Big Girls Don't Cry.
# • • #
l£S7ViCA
Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in vsak četrtek v tedniku f^aš čas. Vrstni red v nedeljo, 24.Q6.2Q07 (ŠL:735):
1.	LJUBLJANSKI OKTIT: Kďkor kapljic, tolko let
2.	OBJEM; Marjetka 3.lGQRIM2ZŠeengid2
4.	SPEV: Edino upanje
5.	GAŠPERJI: Za šankom
6.KRČEK:Po?dravi	iz Slovenije
7 PEVCI IN GDDCi REBER: Kje so tisti lepi časi
8.	RIMLJANI: Micika
9.	Ans. ROKA ŽLINDRE: Najlepše je, kadar sve skupaj
10.	HERMINA ŠEGQVC: Ciklame ...večna: www. radio velen je .com
■ VlUGrahner
Slovensko popevko bo otvoril Slavko Ivančic
Prireditelji festivala Slovenska Ptv pevka 2007, RTV Slovenija in C'arî-karjevdom so niiiutli četrtek izžrebali vrstni rcJ nastopajočih na letošnji /e 45. i/daji TcstiVdla, ki bo 9, septembra po dolgem času spci potekal v Cankarjevem dom. Na festivalski večer se je uvrstilo 14 od skupaj 55 prijavljcnili pesmi • /reb pa je določil, da bo kot prvi natopil
Slavko ivancič. Sledili bodo skupina Kalamari, Kdvin 1'liser in Rdeči dečki. Ylenia, Tolkrola. Nataša Mihelič, Iva Slanic, Manca Spik, Alenka Godec, Eva C'crne. Andreja Zu|wnćić, Katrinas, Daní-jana Golavîiek in skupina Dežur.
Vse več možnosti za Spiçe Girls
Vse veí jc mn-^nosti. da hi britanska skupiiia Spicc (jiris znova nastopila skupaj, ludi njihova nekdanja ćlarn'ca Mel C, ki je doslej nasprotovala njihovemu ponovnemu skupneniii nastopanju, si ,ic namreč
premislila in za BBC i/javiia, da obstajajo resne mo/nosti. da bi se skupina ponovno /brala. Skupina, ki so jo polciř Mel <.' sestavlja le ^c Mcl \i. Victoria Beckham, Emma Bun-ton in (íerry HalliweiJ. velja za eno najbolj lispešnih v Veliki Britaniji, svoje obožcvalce pa jc (Osvajala z uspesnicaini. kot so Wannabe. Mama. Stop, Viva Forever in druge.
Rod Stewart tretjič »da«
Britanski rock zvezdnik Rod Stewart je ze tretjič skočil v zakonski jarem. 62-lctni Stewart se je poročil z večletno prijateljico, 3fi-leti)t'i ma-
nekenko Penny I.ancaster. s katero /£ imata siiia< poročila pa sla se kar na njegovi zasebni jahti pred italijanskim mesiecem Portollno. Škotski rocker se je prvič porocii leta 1979 z Alano Hamilton. Zakon je trajal do 19H4. vmes pa sta se jima rodila Kimberly in Sean. Pred tem jc Stewart ze imel hčer Sarah, po zakonu s Ilamiltonovo pa se mu je v raziuerju z manekenko Kelly Hm-berg rodila še hči Rtihy. Leta 1990 S6 je poročil z manekenko Kachel Hunier in v tem zakonu dobil še hčerko Renee in sina IJama. Zakon seje uradno končal leta 21)06 z ločiivijji. potem koje Stevart že nekaj lel prijateljeval s Penny l^îca^ ster. Leta 2005 sla s Penny dobila sinka Alastaira Wallacea. ki je takcj že Stewartov sedmi otrok.
Septembra nov album Jamesa Blunta
17. septembra bo izšla nova ploSČa nekdanjega britanskega vojaka Jamesa Blunta, ki jc pred leti pnško zamenjal za kitaro in sc pos-veiil glasbeni karieri. Leta 2005je7iislove| s prvencem Back To Bedlam, kije postregla s hiti You're Beautiful. Iligli in Cioodbye My Lover, in iUy segla naklado kar enajst milijonov prodanih izvodov. Novi album z nasi t>vom Ali "Die l.ost Souls bo ^ pred septembrskim izidom napovedal uvodni sinžd 7. naslovom 1973. J.Mctni pevec jc now skladbe pfK>nel v j .os An-gelesu. po i/idii albuma pa jifi bo temeljiteje predstavil na veliki svetovni mrneji. James Bluni se že pona&i z glasbeno nagrado brit, petkrat pa jc bil nominiran tudi za nagrado graminy
w
Koncert Šaleškega Študentskega olrteta na gradu
Vokalno skupino Šaleški studentski oktet sestavlja y študentov iz Velenja ia okolice. Sestav deluje skupno že 4 leta, v petek. 29. 6., pa bodo ob 20.30 na Velenjskem gradu v soorganlzaciji Šaleškega študentskega kluba Izvedli svoj drugi letni koncert, Skupina jc septembra 2005 z ustanovitvijo Kul-nirtiega društva Šaleški studcoiski oktet začela svoj razvoj in od tedaj pridobiva kvaliteto in predvsem prepoi?navnost. Gre za študentske glasbenike, ki želijo svoj vokalni repertoar predstaviti občinstvu čim bolj zabavno, V repertoarju so tako zdrttžene črnske duhovne, sloven-
SSKjevo poletje
Dodobra smo si žc odpočili od napornega festivala 17. DMKinže kujemo plane za jiaprej. Sc etikrat bi se radi zalivalili vsem posameznikom in podjecjem za pomoč pri izvedbi programa.
Kaj nameravamo v prihodnje?
Ko boste brali la prispevek, se bo skupinica 50 študentov že veselo vozila proti Udinain na koncert
svetovno znanega benda Rctl hot chilli pepersov. Za vse. ki ste žal zanitidili la koncert, pa vam štti-deniski klub pripravlja drugega, malce dnigačnega. V peiek. 29, jii-nija, oh 19:tJ0, si lahko na Velenjskem gradn odpočijete ušesa oh prijetnem prepevanju Šaleškega študentskega okteta, ki pripravlja svoj letni koncvTt. Skupinica devetih fantov, k) prepevîi že skoraj vse svoje življenje, nas bo razveselila z
bogatim r>evddm programom. Pri-dite, ne bo vam žal.
Sredi julija se študentje (xJprav-Ijamo v znane slovenske toplice, kjer si bomo po napornem izpitnem obdobju ptwrnili moči,
Ne pozabile si tudi vpisati v svoj počitniški koledarček dat;im 1. X. - 5.8.: takrat se študenti dohimo v Ribnem na študentski taborniški izmeni. Pet dni (Kiklopa bo šc zadnja pika na i pred bližajočimi se jc^
i
ŠALEŠKI
ŠTUDENTSKI
KLUB
www.ssk-klub.sl
sen skimi roki izpit(w.
Prijeme počitnice in veUko tispe-ha pri izpitih,	■
ske narodne, dalmatinske in zabavne pop pesmi. S tem programom se je oktet pre^lstavil tudi v Berlinu, na reviji Pozdrav pomladi, medobmočiiem srečanju malih v{v kabih skupin, na letnem koncertu McMPZ (5imna/jje Velenje in koncertu Mladinskega pihalriega orkestra (ilasbene §ole I'rana Koruna Koželjskega ter na lanskejn letnem koncertu, ki je potekal v okvirii P<v letnih kulturnih prireditev prav tako na Velenjskem gradu. Cilavni motiv letošnjega koncerta je torej pripraviti poslušalce, da se naslednje leto spel vrnejo na Velenjski grad.
Maja in Domen zmagovalca festivala »Z glasbo do srca«
Na prvem festivalu z »Z glasbo do srca« v Kidričevem pri Pitiju je občinstvo slišalo 20 čisto novih melodij. ki so jih predstavili številni glasbeniki iz celotne Slovenije. Zmagovalca so določile komisije radijskili postaj, ki so v živo oddale
svoje glasove, svoj tlel pa je prispevalo tudi občinstvo v dvorani.
f estivala sta sc s skladbo Barka upanja udeležila tudi Maja Oderiap in Domen Hren, vodlleJjski par oddaje Planet polka. Maja in Domen sta prepričala tako komisije radijskih postaj kot tudi občinstvo in postala zmagovalca festivala. Skladbo Barka upanja, iň katero je besedilo prisf>evala Maja, glasba in aranžma pa je delo Damjana Marica, pa že lahk<5 slisite na radijskiíi valovih.
Pink 5. jidija v dvorani Tivoli
potem ko je bil lanskoletni koiî-cert pevke Pink v Sloveniji odpovedan in so njeni slovenski ijubilelji prišli na svoj račun le, če so se na koncert <xJpeljali v sosednjo Hrvaško ali Avstrijo, si bodo energično pevko torkat lahko ogledali tttdi na domačih tleh. 27-leina Pink bo v četrtek. 5. julija ob 20. uri, nastopila v Ijtibljanski Hali Tivoli, kjer bo predstavila skJadbe s svojega zadnjega albuma Tm Not Dead. zag<v tovo pa bo 7.apela uidi lep kupček starejših hitov s prvih treh albumov Cant Take Me Hooae, Missttndaz-lood in Try Ihls. Za obisk tega glasbenega dogodka bo potrebno odšteli 45 cvrt)v.
IWifjlS
28. junija 2007
Zgodovinski dogodek v Gaberkah! Šoštanjski župan Darko Menih je ob asistenci Franca Šteharnika^ predsednika KuHurnice, prvič prereza! otvoritveni trak in prvič namenu predal nekaj metrov as&lta. Tega se je veselil kot otrok. Iz žepa in potem nazaj v žep je pomikal tisto, kar je odrezaJ in vsakemu, ki je dogodek zamudil, tudi polcazai. Tako je, ko je prvič. Teh rezanj trakov pa bo še veliko. Če prej ne, pred kakšnimi volitvami. Tako je vsakič in zakaj bi bilo pred naslednjimi drugače?
Ne, tole ni gašenje požara, pa tudi močenje ceste zaradi hude vročine, ki je pritiskala v minulih dneh, ne. Dogajalo se je v Bevčah, gasilci pa redkokdaj tako z veseljem potegnejo gasilske cevi in >»brÍ2gajo<< na vse strani...
>»Kriva« sta bila Slavko Krušnik, priljubljen mehanik, in njegova čedna nevesta Sabina Zep. Tbva-riši gasilci iz PGD BevČe, kjer je Slavko aktiven operativni član, so mladoporočenca sprejeli z objemom vodnih curkov ter kot prvi zalili poroko tudi z vinom. Ni kaj, gasilci so humanitarci, ki se vedno znajo tudi po vesel it i. Predvsem pa se znajo svojim članom oddolžiti za delo, ki ga opravljajo skupaj. I\idi čvek želi mladoporočencema vse lepo in veliko otrok, ki so jih v Bevčah vedno veseli. Tako zelo, da vsakega novorojenčka obdari tudi krajevna skupnost. In bojda vsa* ko leto kupijo več daril...

zakon političen predznaii. Da ne bi videli toliko dima. Saj pravijo^ da kjer je dim, je tudi ogenj. Ali da vsaj kaj tli.
Po slovensko Nizko in visoko
Spet smo imeli pravi slovenski praznik. Prepiri, podtikanja, obtožbe ...
Sodelovanje
Občina Velenje je dobila bronasti znak policije. Kot priznanje za dobro sodelovanje. Čeprav je pogosto opozarjala^ da policisti premalo >*sodelujeio<< na terenu.
V Nizki so uresničili vi* soko postavljeno željo občine Rečica, da dobijo bencinski servis. Za voznike je to velik plus, ki ga je uresničil En plus. Čeprav iz Ljubljane.
Praznovonja
Občine praznujejo, občani jadikujejo.
Toko in drugače Reševanje
Kb naj bi se Zgornja Savinjska in Šaleška dolina ločili od ostale savinjske statistične regije, se bodo Terme Ibpolšica združile z Zdraviliščem Itogaska. Dokaz^ da turizem ne pozna meja.
Na zdravje
v Vinski Gori so opravili še eno praznovanje krajevnega praznika. Hidi tega v pričakovanju, kdaj si bodo lahko vsi občani množično nazdravili z zdravo pitno vodo.
Dim in ogenj
Po mnenju nekaterih dobiva ostrejši protikadilski
Nekatere v Velenju moti, da je prometno študijo za njihovo mesto naredila družba iz Ljubljane. Saj vedo, kakšne prometne težave so šele v našem glavnem mestu. Drugi menijo, da je le dobro, da predlogi za rešitev pridejo bolj od daleč. Jih bodo domačini prej podprli.
Pomisleki
Zgomjesavinjčanov nič ne moti Jasna, ne Alenka ali kakšno drugo povezovalno žensko ime> Za Sašo pa vsi še niso prepričani, da je res najustreznejša pove-zovalka.
Marsikaj, kar bogati življenje na površju Zemlje,
Moč energije
ima svoje korenine pod njim.
Tudi energija.
Srečno veLenjskim rudarjem, čestitke ob vašem prazniku!
•â.

h
NASI KRAJI IN UUDJE
Svoje življenje posvetil ljudem in Bogu
Na našem območju letos kar dva novomašnika - Prvi je David Zagore - Za teologijo se je odločil že v gimnazijskih letih - Nova maša bo prvega julija
Vesnd G/irršek
Simpatični 26-Ieim mlaclonic me je pred duevi ćakal v centru Velenja, na me Slu. kjer sva sc dogovorila intervju. Glede na lo, da seje pj^ka/al /a odličnega sogovornika, je najbr/jasno, da intervju ni trajal samo nekaj minul, ampak nekoliko Ulje.
Mojc prvo vprai^anje pa je seveda bilo /elo logično. Zanimalo me je. zakaj je izbral ravno teologijo, in lo v tistih letih, ko si večina mladih želi goro zabav, ne pa tihega in umirjenega življenja. «Naj najprej povem, da ne prihajam iz /elo verne dru-
žine. kakor bi si mnogi mislili. Sicer sem ohisk{)val verouk, hodil k maši. vendar ni bilo ro vzrok za taksno t)dIočiicv, Pravi razlog tiči v dobrem zgledu duhovnika, ki nas jo poučeval, nas vodil na izlete in pijdnbno. Takrat sem dobil veselje. Veliko časa sem namreč pre^^.ivel z duhovniki in na ta način spiiznaval njihovo delo. Bila mi je blizu, Bilo mi je váeč. Mislim, da sem pač tak človek. Bolj umirjen, kajti nikoli nisem imel želje pi) divjih zabavah. To ni zame.« Odločitev je torej padla žc /godaj. »Da. ze v drugem ali ircijcm letniku gimnazije. Toda starsem nisem ničesar povedal.« Tako je. SlarS^i so do zadnje-
ga mislili, da se bo fant vpisal na študij lizike v Maribor, David je pojasnil »»Priznam, da meje bilo nekt^liko sirah maminega in tičeiovega o d/J va. Prav zalo sem odlašal. Pravzaprav res do zadnjega. Svtv jo odločitev sem jima namreč zaupal zadnjo noč. preden sem se šel vpisati. Mislim, da tiste noči nista kaj dosti spala. Ttv da zjutraj je bilo bolje. Povedala sta mi, da mi bosta stala ob strani in me podpirala. čeprav se nista najbolj strinjala z mojo odločitvijo. In to je bilo zame do volj.«
/ vpisom na fakulteto oziroma s svojo odločitvijo, da postane duhovnik, seje mladenič zavezal celibatu. Toda to ga ni prestrašilo: »Partnersko življenje pač odpade. Po eni strani je to žrtev, vendar žrtev z razlogom. In ni mi žal. Tudi če hi recimo cclibat ukinili in bi imel možnost imeli družino, svoje i>dločitve ne bi spreminjal Prepričan namreč sem. da človek
ne more stoodstotno opravljati dveh tako pomembnih vlog hkrati: vloge očeta v družini in vloge duhovnika. Enostavno se moraš s srcem popolnoma posvetil le eni.« David je izbral drugo možnost, in sicer biti na voljo ljudem in Bogu v vsakem trenutku.
Kaj pa simpatije? »Ilm ... So bile, toda nikoli niso prerasle v kaj večjega. Ker sem bil relativno zgt^daj odločen, da bom postal, duhovnik, se mi niti ni zdelo pošteno, da bi vstopal v kakšno resno /vezo in na ta način zavajal dekle.«
lanta torej sedaj čaka pomemben dan v njegovem življenju; du-hi)Vniško posvcčenje 29. junija, in le-to mi je nazorno opisal. Prav zanimivo ga je bilt> poslušati, saj sem bre/. težav razbrala. da ta dan komaj čaka 1er v njem vidi res nekaj posebnega, hi če bo tako za-
vzeto opravljal svoj poklic, kot je pripovedoval o posvečenju. p<item nekaj gotovo drži: postal bo dober, kaj dober, odličen duhovnik.
»Božji otroci smo«
Drugi novomašiiik v naši okolici je Peter Rožič -Razgibano srednješolsko življenje - Pomagal ustanoviti Jezuitsko službo za begunce - Nova masa bo osmega julija
Vesna Gffnse^
Tudi naš drugi novomašnjk, Peter Rožic, je srcdnješ<ilska Icla preživel na velenjski gimnaziji. '>Bil sem druga generacija, ki je opravljala maturo. To je bilo leta 1996. Ah. kje je že to.a se sp<miinja. In že na samem začetku intervjuja mi je zaupal nekaj, česar mu zlepa nisem veijela: i^V gimnaziji smo inioli vsako jutro pred poukom hvalnice. Zbrala se nas je skupina bolj vernih srednješolcev, ki smt» imeli željo po molitvi, /ato smo ravnatelja prosili za ključ ene od prostih učilnic. Tkko smo vsako jutro pred poukom nekaj minut molili.« /a ljudi v najbolj divjih letih se to slisj
skorajda tíeveijetřto, kajne? Pn ni. Je pohvale vredno-
Vendar Peter ni človek, ki se /.aradi gkv boke vere ne bi znal zabavati. Imel je namreč razgibano srednješolsko življenje. Zelo aktivno. Pove mi: »Pel sem pri pevskem zboru, prt folklori sem Iri leta igral klavirsko harmoniko, nekaj časa tudi brač. "loje kitari podoben instrument. No, pa tudi bas kitara ni zame španska vas. Bil sem član rock ansambla, imel sem dolge lase ...« ludi danes pleše, in sicer ga zanimajo s<')dobni balet in izrazni plesi.
Peter zase pravi, da je v Tiajstniških letih rad hodil na zabave, daje imel rad glasbo, vesele ljudi, vendar je vseskozi čutil, da
pripada Cerkvi. »»Nekoč sem v sebi začutil Božji klic ij-i ta je v meni potihem ostal Sem pa v srednji šoli imel dekle. Zato setn se moral odločiti. Družina ali duhovniš-tvo? Če bi izbral družino, bi vpisal šiudij kemije. Vendar izkazalo seje. da inia Bog zame drugačne načrte. Tudi moje dekle je bik» gIobokt> vemti. zato mi je dala čas za premislek in je nato mojo odhKitev tudi la/je sprejela. In^ava še stike, se slišiva, si dopisujeva. To je pa tudi vse. Pred kratkim seje zaročila.«
O celibatu pa pravi: »To je strašen Božji dar, V celibatu se človek na poseben način sooča s swyimi željami in strastmi ki so nam dane po naravi Vendar če celibat ne bi biJ dar od zgoraj, ki ga seveda gojimo, potem najbrž nihče v njem ne bi mogel /.držati.« Doda še. da ga cclibat spominja na življenje Jezusa Kristusa, za katerim ž.e-li hiiditi kot red{»vnik.
V začetku študija v Maribi)ru je bil eno Iet(î me^l škofijskimi hogoslovci, naslednje leto pa se je odločil da gre med jezuite. Po dveh letih noviciata seje seliJ v l.jubljano, kjer je študiral teologijo in filozc^lljo, vmes
pa je že začel delati koi prostovoljec na Ceutru za tujce. Iz lega seje čez nekaj časa razvila tudi JtfZuiVika ^htzba zu be^unas, ki jo je moj sogovornik pomagal ustano\i-
tl In kaj je še počel v šludetitskih letih? «Študiral sem v Itanciji. kjer sem nato diplomiral iz teologije in iz nu>/.oflje in bil posvečen v diakcv na v Parizu, l.etos sem bil v Saint Louisu. kjer sem se leto dnj pri-JA pravljal na doktorski študij, nasled-^ nje leto pa bom vpisal študij političnih znanosti na Geor^domi U/iive-sliv." Kot zanimivost naj omenim, da je to univerza, kjer je študiral tudi Clinton in druge znane osebnosti. Morda se nekaterim zdi nena-
Ivadno, da je človek, ki želi poslati duhovnik. Ubral tak študij oziroma so ga nanj poslali njegovi predstojniki. Ne smemo pozabili, da jezuiti niso samo duhovniki na župnijah. Peter na primer želi kot jezuit strokovno odgovarati na družbenopolitična vprašanja, bi glede na to, daje izredno niatijiv človek, mu bo to goiov{3 več kot odlično uspevalo. V povezavi s tem jc ubral tudi svoje novo mašno geslo: »Božji otroci smo.«
Odkrili spominsko obeležje
Na Menini planini so na dan državnosti odkrili spominsko obeležje nekdanjemu ljubljanskemu škofu dr. Gregoriju Rozmanu
Slavje z mašo v kapelici Jezusa dobrega pastirja jc vodil gornje-grajski župnik Jože Belak, ki je spominsko ploščo tudi blagoslovil. Slavja na Menini se je poleg kmetov, ki na meninskih pašnikih pasejo živintj že stoletja, udeležilo prcccj planincev in ljudi dobre volje. ki so slovesnost razumeli ko] izraz hvalcžnt)Sii gornjeg rajskih krnelov škofu za vsa prizadevanja v dobrobit pašništva na tukajšnjih planinah.
Znano je, da sije škofRoŽman v tridesetih leiih prejšnjega stoletja prizadeval rešiti vprašanje pašnikov v vsestransko korist. Dogovorjeno je bilo, da ljubljanska škofija okoli 600 hektarov pašnikov na celotnem območju Mcnine prene-se v lasi pašnim skupnostim, za karje bil po besedah predsednika gornjeg rajske Pašne skupnosti Gospodna - Globače Ivana Presečnika izdelan tehnični elaborat kot sklepni dokument pred vpiscmi v zemljiško knjigo. Celotno dogajanje je prekinila druga svetovna vojna, po vojni pa je komunistični režim pašnike nacionaliziral, Kiiaelje so zmotno pričakovali, da se bo po osamosvojitvi Slovenye in vrnitvi premoženja ljubljanski nadškofiji post(v pek vpisa v zemljiško knjigo v njihovo korist nadaljeval, saj so v gospodarskem
Gornjegrajski kmetie so Škofu dr, Gregorifu Rozmanu odkrifi spominsko obe-težje vznak hvaležnosti za vsa prizadevanja v dobrobit pašništva.
svetu ljubljanske nadškollje naleteli na gluhega sogovornika. Po desetletju bolj in tudi manj korektnih pogajatîj je nad-škortja pastirjem dodelila »sannK pravico do trajnega brezplačnega zakupa me-ninskih pašnikov, karje zagornjegrajske kmete nepoštena rešitev, na katero so pristali s stisnjenimi zobmi.
Gorcjegrajski kmetje se zavedajo, da bo odkritje spominske plošče povzročilo različne odzive, saj nekdanji ljubljan-
ski škof Rožmai) ^e vednc) velja kolaboranta z italijanskimi fašisti Vendar jih morebitna politična zlorabljanja ne zanimajo, odločno poudarja eden od vidnejših članov Pašne skupnosti Franc Bczovšek, saj je spominsko obeležje Zgolj in samo gesta hvaležnosti školu, ki je razumel življenjske potrebe majhnih ljudi.
■ Edi Mavric - Savinjcan
Barvita razstava mladih upov
z otvoritve zeio barvite in zanimive razstave mlađih umetnikov
Velenje - V četrtek zvečer so v Knjižnici Veletije odprli razstavo z zanimivim naslovom: 'Pisan večer na dolgočasen četrtek'. Nastala je po zaključku sezone oddaje Mladi upi. ki je na sporedu VTV - Vaše televizije vsak četrtek zvečer. V njej se predstavljajo mladi glasbeniki, pevci, športniki. pesniki, pisatelji in sploh talenti z vseh področij ustvarjanja.
Del oddaje Mladi upije bil v letošnji sezoni odmerjen Ars kotičku. V kotičku so se vsak mesec predstavili mladi talenti, ki še posebej radi rišejo, slikajo in ustvai;iajo. Vsi so ustvaijali na temo 'Pisan večer na dolgočasen četrtek« Na VTV-ju so se od-
ločili, da vse sodeluj<ičc nagradijo s skupno razstavo del. ki so nastala na to temo, pri čemer jim je pomagala knjižnica Velenje. ki jim je prijazno odstopila razstavni prostor.
Na odprtju razstave so dogajanje popestrili živahni glasbeniki Mladi korenjaki, ki so sc v letošnji sezt)ni predstavili v oddaji Mladi upi. Še posebej ponosno so si svoje izdelke ogledovali mladi ust va tj a Ici in njihovi gostje. Pisane izdelke, ki so nastali v oddaii Mladi upi, si lahko še tri tedne ogledate v Knjižnici Velenje tudi vi.
■ bš

Zgodbe iz Šolskega nahrbtnika
Piše: Marjan Marinšek
Pionirski
dan (44)
/a zaključek šolskega leta seje Zgodil Pionirski dan. Bilo je na neUcljo in na ^od sv. ILme.
Pionirji, ob leće ni v kraike icm-no mndrc hlače o/jroma krilca in v bclc bluze, so /c zjuiraj prišli v okrašeno šo\o. Pii ogledu iJtenča-sov, ki so bili razslavljcni na hodniku, je lovarisica Marica učencem prvei'a razreda razdelila spričevala, naio pa je dvenia od-ličnjakoma zavezal« rdeči rutici okoli vratu, vsem osialim pa modre. Iz šale so polem odšli na šponno igrišče. Spredaj sa nasiU pionirsko zasiavo. za njo pa %o štirje nesli napis »Mi smo odlič-njakiî«. Med icmi je Boba nesla državno z;aslava, l.adkn pa s sulico prebodeno dvojkt>. Večje pionirko so nesle piramido in zastavico z grbi vseh juge s I ovan skill republik, /a njimi so korakali pi-oniiji, ki so nosili izdelke svojih krožkov, grafikone učnega uspeha. delali razne lelovadnc vaje. posebno lepo je bila pozdravljena pionirska delovna brigada, ki je zbirala zdravilna zelišča in uničevala koloradskega hrošča, na koncu pa sa hodile pionirke s srpi in čisto na koncu bohiičarke s pitv nirko Majdo na n^wilih.
Vsa ta pisana kolona je prispela na igrišče, kjer je sla la slavnosina iribuna in velik í>der za nastopajoče. V uvodu so vsi skupaj zapeli »Mi smo slovenski pionirji«, polem pa je načelnik Okrajnega pionirskega štaba rekel:
»»Pionirji, vi sle nasi najmlajši borci za izpolriiiev peiletnega plana. Danes se se v šoli borile, da se naučile tega, kar boste morali znali v življenju. Zmagali smo v prvem lelu pellctke. Za sto en od-sioiek smo presegli plani«
KojetorckcLje skupina starejših pionirjev, ki je stala na tribuni, dobila znak, da je smela zavpi-li: »Vse sile za petletko!«
Pel dečkov iz Tončkovega prvega razreda pa je stalo na drugi strani tribune in ludi čakalo na znak. da bi zavpili: »Mi smo Titcv
Sprejem osnovnošolcev pri županu
âoslanj, 20. in 21. jiinUa - klipan Šolanja Darko Menih je v sredo sprejel učenke in učence, ki so v vseh letih svojega î^olanja d(v segli odličen uspeh ali se izka/^ali na različnih državnih tekmova-njiii. Takih je v Šoštanju 23. Županjim je za/elel. da bi pridobljeno znanje negovali kol pomembno vrednolo ter ga uspešno prenašali naprej. Ob tej prilo/.nosii pa jim je podaril veliki angleško-anglc^ki Oxfordov siovar.
Dan kasneje je župan pripravil sprejem za 73 učenk in učencev, ki so poleg svojih šolskih otv veznosii naSli ludi čas, da so se udeležili različnih državnih tekmovanj. Na ta dogodke jih bo spominjal zgodovinski opis I ran-ca IlribernLka v knjigi Mesto Šo5-tanj. zbirka Kajuhovih pesmi in Vsevedtiik Draga Bajta. ■
Župan je sprejem za odlicnjake pripravil v Viti Široko.

vi - Tito je naš!«
Tonček je bil eden leh dečkov. Bil je /elo vznemirjen, kajli bila je nedelja in moral bi ministrirati pri deseti ma5i v cerkvi sv. lîme, ki je stala na drugi strani športnega igrišča. Ze zdavnaj je odzvonilo «>lričeirt«. njegova skupina pa še ni ["»rišla na vrsto.
šica Marica, siopila k dečkom in jim pomignila. da so vzkliknili;
bMí smo Titovi - Tito je naš!« Vzklik je bil glasen, enoten in še bolj prepričljiv koi pri starejših pionirjih in temu primerno je bil tudi aplavz dayšl kol pri onih siarcj-ših.
Vročina je neznansko pritiskala In ljudje so mislili, da je z vzklikom petih pionirčkov, ki je bil kol nekak »amen« pri očena-šu. program končan in so še enkrat zaploskali. Tovariš s tribune pa je mislil, da bi ljudje radi še enkrat slišali pionirčke, zalo jim je pomignil, naj ga ponovijo. Takrat so pionirju /avpili še bolj glasno, še bolj enotno in že malce hripavo, kar pa je iz mladih gri delovalo samo še bolj moško in zmagovito.
da bi zavpita.
Ko je začel peli pevski /borček, je pri sv. Eiui pozvonilo »skupaj», lonček je stopil iz skupine in jo skrivoma pí>durhal k sv. F^mi. V cerkvi ni bilo nobenega minis-trama, čeprav je bila maša pri podružnici samo enkrat na leto. Ljudje v cerkvi so oživeli, ko je ministrant, z rdečo rutico okoli vratu, začel glasno odg(warjati: »Lt cum spiritu luol« Takoj po ftitea missa est« je pionir siekel nazaj na igrišče in se prerinil k dečkom na tribuni, ki so še vedno čakali, da bodt> vzkliknib.
«Kmalu boste ludi vi pionirji poslali delavci in sin')kovnjaki v tovarnah. Zalo se pridno učile in izpolnjujte svoje pionirske dt^lž-nosli. Zdravo!« je načelnik končal svoj maratonski govor in si obrisai potno čelo.
Na ta trenutek je čakala tovari-
Ljudje so mislil, da je sedaj pa rcs ktmec Pionirskega dne. saj je vročina vse bolj pripekala. Toda ne! Začel seje namreč drugi del dneva: tekmovaiye med seboj, kdo je spreinejši, kdo boljše vrže žogo, kdo višje skoči, kdo dlje vrže kroglo in kdo hitreje leče. Na koncu so vsem tekmovalcem čestitali, zmagiwalni čeli pa podelili prehodno zastavico.
»V heroje vas je vzgojila Titova partija! Vsak od vas lahko poslane junak, pol do tega pa vam kažeta tovariš Tiio In Komunistična partija,« je zaključil tovariš z okraja,
»Amen!« je dejal Tonček sam pri sebi ííí bil vesel, da je bilo vny čega dne konec, da je lahko šel domov z rdečo rutico okoli vratu, da je sodeloval pri vzkhku in da ludi pri sv. Hmi ni manjkal.
Jubilejni žurček uspel
V poročilu z jubilejnega žurčka Dru Siva prijateljev mladine Edvarda Kardelja je bilo v prejSnji številki »Našega časa« zapisano, da seje Iz dclavnic njihovega žurčka razvil prvi dan Pike Nogavičke in kasneje Pikin fesiivaL Ker sem za to slišal prvič po osemnajstih letih» odkar smo v Velenju organizirali prvi Pikin ciddan. se sprašujem, kdo vse se bo še razglasil za ustanovitelja Pikinega festivala,
■ Morjaa Marinšek
Izkazali so se
Šmarfno ob Paki« 20. junija - ^upan občine Šmartno ob Paki Alojz Podgoršek je v mali dvorani tamkajšnjega kulturnega doma pripravil - kot se je izraz.il - enega najprijeinejših vsakolelnih d<igodkov - sprejem odličnjakov.
Tokrat je bil šc posebej zadovoljen, saj so se učenci in učenke, ki so v pravkar končanem šolskem letu šc zadnjič prest<ipili prag osnovne šole, zelo izkaza-
li. Od develošolcevjih je namreč 12 ali 30 odstotkov izdelalo vse razrede z odličnim uspehom, poleg leh pa so bili se štirje, ki so bili odlični v zaključnem ra/redu. V nagovoru jim je Pt^dgoršek zaželel veliko uspeha pri pridobivanju nadaljnjih življenjskih izkušenj in hkrati poudaril, da so jim vrata občine vedno i>dprta in dajim je občinsko vodstvo pripravljeno po magaii pn premagovanju ovir p<» svojih najboljših močeh- V spomin na srečanje jim je podelil knjižno darilo Vsa čudesa sveta.
■ Tp
Šmarški odličnjaki
V Ravnah je bolj čist zrak kot v Šoštanju
Mladi raziskovalci dokazali, da promet vpliva na pojavnost lišajev kot enega od pokazateljev kakovosti zraka
Tatajana Podgoršek
Jana Obšteter, Marko Potočnik in Špela Sovič, dijaki Splošne in strokovne gimnazije Šolskega centra Velenje, so ta čas že na zasluženih počitnicali. 7 zadovoljstvom pa se spominjajo lega. kar so počeli med šolskim Iciom. Za prav veliko konjičkov ni bilo prostega časa, saj je poleg šolskih ob-veznosii zahtevala veliko truda in časa raziskovalna naloga Vpliv prometa na pojavnosi lišajev v Šoštanju in okolici. Izdelali sojo v letošojem gibanju Mladi raziskovalci za razvoj Šaleške doline in /jAop na regiskem tekmovanju prejeli srebrno, na državnem pa zlato priznanje. Njihova mentori* ca je bila Klavdija Jug, somenlori-ca pa Helena Policnik.
»Upali smo na zlato na državnem. saj smt) vanjo res vložili velik del sebe. Izdelali smo pravo raziskovalno nalogo. Zadovoljni smo toliko bolj, ker smo na osnovi lasioih ugotovitev prišli do pra-
vih rezultatov. In to nekaj velja. (\prav v gibanju n is m t) novinci, sm(J ludi s to nalogo velikc) pridtv bili,« so pripovedovali lik pred iztekom šolskega leta.
Kol so povedali, se jim je ideja za nalogo ponujala sama po sebi, Živijo v okolju, kjer so se ob pogledu na dimnike oziroma na izpušne phne i/ šošlanjskih termo* eleklrarn večkrat vprašali, kaj se bo zgodilo z naravo čez nekaj let. Trdili so ludi. da ima pomembno vlogo pri oneznaževa-nju še promet. Na koncu so zastavljeno hipotezo potrdili. In na kakšen način? Izbrali so devet lokacij v Šoštanju in okolici ob različno obremenjenih prometnicah. Na vsaki so praviloma iz-brah šest dreves z enakim lubjem in popisali lišaje. Za vsako so na-lo izračunali indekse aimosfer-ske čistosti. Ugotovili so, daje ta najmanjši v Šosianju. sledita Melleče. Florjan, najvišji pa je v Ravnah pri Šoštanju. Zato so tu našli več lišajev, ki so bioindika-
lorji splošue onesnaženosti zraka. »Kakovost zraka je torej največja v Ravnah. Na osnovi vrstne sestave lišajev smo ugotovili, da v bližini prometnic predvla-dujejo dušikoljubne vrste lišajev, bolj kisloljubne vrste pa se pojavljajo na lokacijaii. ki so nekoliko bolj oddaljene od ceste.«
So jih rezultati presenetili? So. Pričaktwaliso namreč, da ho zrak ob železniški progi bolj onesnažen, a seje pokaralo ravno obratno.
Jana, Spela in Marko so odločeni da bodo prihodnje šolsko lelo znova mladi raziskovalci. Oe bo vse po sreči, bodo razJskovali pi>d isiim mentorskim vodstvom in spel s temo iz naravoslovja, kijih še posebej zanima. Izzivov je veliko. raziskovano delo pa • ne glede na zalueve - vredno iruda. O lem bodo seveda bolj poglobljeno razmišljah, ko bo čas za to. Sedaj so pač počitnice. Jana, Marko in Špela pravijo, da so zaslužene.
■
NASI KRAJI IN UUDJE
»Selani smo bolj fini kot tisti v mestu«
Srečanja krajanov vasi, ki nosijo ime Sela -Sele - Selce v Velenje privabilo okoli 2000 udeležencev iz vseh koncev države - Velenje dober gostitelj, »selani« navdušeni
0o/an« Spe^e/
Veler^je - Čeprav smo si po res vročih poletnih dneh ob koncu leOaa vsi želeli dc/, se ga organizatorji 11. srečanja vasi, ki nosijo v imenu kraja pridevnik Selo, Sela ali Sele, niso razveselili. Sobi) Ui o jutro je namrcC obilno po sircglo z 1^'jin. močno deževje pa je povzročilo ludi nekaj težav z elektriko na prizorišču srccan^in. pod šotori v TRC jezero, kjer se je res ves mcsec julij ^dogajalo*. A vse lo nI moglo pokvariti dobre volje pri listih, ki so prihajali na srečanje. Organi/atoiji. zaselek Seio, ki sodi v KS Konovo, pa so se la dan resnično izkazali. In dokazati, da po vsakem dežju posije sonce. Deževnojuiro seje namreč razživelo v lep. dogodkov pester dan za vse. ki so prišli v Velenje in s lem »prinesli« sem tudi kovček svoje vasi. Nekateri dobesedno.
/ačclo se je ob napovedani 10, uri. Velenjska rudarska godba na pihala je privabila udelcžcncc izza obloženih miz pod oder. Andreja Petrovič je k mikrofonu najprej pí>vabila predstavnike organizatorjev: Andrej Gradišnik in Karii Stropniki sla pozdravila gnsie od vsepovsod, pozdravil jih je ludi podžupan Bojan Koalic. ki jim je v imenu mesla Velenje zaželel nc le dobrodošlico, ampak tudi prijeten dan. In res so ga imeli. Da so iz pravega les* la» je pi)kazal že mimohod sodelujočih va.si. Bilo jih je 35. čeprav je vasi s lem imenom menda 82. lini prihajajo že vsej 11 let, drugi šele zadnja leta. Vse-
kakor se med sabo vedno bolje poznajo, vsakoletnih srečanj pa se tudi veselijo. Hni so imeh s sabo muzikante, drugI petelina Večina jih je nosila majice z napisom svojega »Sela«. Prav zanimivo jih je bilo gledati, brati napise in ugotavljali, kje je la vas na zemljevidu Slovenije.
/.C na otvorilvi so se na odru zbrali številni harmonikarji z vseh vetrov in skupaj zaigrali Golico. Pa se kakšno domačo. Dobro razpoloženje se je stopnjevalo tudi čez dan, saj so se velenjski goslitelji res potrudili.
Karii Stropnik nam je v imena organizacijskega odbora srečanja povedal: »Prijave smo /birali vse do konca, prijavljali so se pridno. pa moram reči, da organizacija srečanja ni bila majhen zalogaj. 14. aprila smo se zbrali pri nas na Konovem vsi predsedniki odborov, bilo nas je !0I, in se dogovorili, kdaj bo srečanje in kako bo potekalo- Največ dela smo imeli z iskanjem Hnančne pomo či za lo srečanje, a moram reči. da so nam mnogi prisokočili na pomoč, Nai^e Selo ima 24 hiš, v njih živi okoli 200 krajanov in skoraj vsi so danes tukaj. Pomagamo pa jim ludi Konovčani. Obiskovalce bomo popeljali ludi po Šaleški dolini. .^60 jih bo obiskalo muzej Premogovništva, pa ludi na naše Selojih bomo peljali. Tudi tu. ob jezeru, se bo ves dan dogajalo, saj je namen teh srečanj, da se bolje spoznamo. SIcer pa malo ^pojamramo«, malo potožimo in gledamo v svetlo prihodnost!« Ja, in tako je tudi bilo, Na odru so se predsta-
KarVt
vih še pevci Konovega okteta, pa zanimivi K<movski šlrajhaiji, nekaj nastopajočih pa so s seboj pripeljali tudi udeleženci.
Selani se tudi »ženifo«
Da tovrstna srečanja niso kar lako, ie potrdil moj naslednji s<v g(Wornik Ludvik Ltjzar, predsednik kulturnega društva iz Sela na Vipavskem, Ko ga vprašam, od kod prihaja, mi pove: »Nase Selo je sclo v pravem smislu. Naša vas je srednje velika, ima ISO hiš in du§. Ljudje so zaposleni v Ajdovščini in Novi Cîo-rici, nekaj pa doma. na kmetijah. Pri nas je lako. da žejni nikoli ne boste šli od nas. Tokrat smo se srečanja udeležili deveiič. Dobro je, ker se spoznavamo, nekaj je ludi poslovnih stikov, prav na enem od teh srečanj pa sla se spoznala ludi Selana iz naše vasi in Sela pri Žireh. Poročila sta se in živita v selu pri ?!ireh. Danes nas je prišlo 4S, kar ni prav veliko, ker nas jc bilo ponavadi ie več. Vesel sem, da smo se letos zbrali pri vas v Velenju, ker je tu zelo lepo.*
Ko sem zmoliia mojega naslednjega sogovornika, ki sem ga ^potegnila* iz gruče dobro raz-
Ludyik
položenih muzikaniov. sem v prislni primorščini, ki zveni zelo lepo, izvedela: ».Sem iz Drganja sela, sem pa Horvatov I ranci. Mi hodimo na la srečanja vsa leta. samo enkrat nismo bili. Hodimo zaradi lepe družbe in v teh letih sem spoznal zelo zanimive ljudi. Selani smo fajn, ker smo bolj lini kol lisli. ki živijo v mestu. ^e dolga leia nisem bil v Velenju. Prav presenečen sem, kako lepo ste »zrihiali-mcsto. Kot vidite, smo mi vesela družba in tudi vedno kakšno zaigramo.« "ludi letos sojo. Pred moj fotoaparat pa so se z veseljem postavili kar vsi...
Skratka. Selani se znajo zabavali. Kdo ve. morda bo tudi po lelošnjem srečanju kakšna poroka. Morda novi poslovni partnerji. Zagotovo pa bodo Velenje in »naše« Selo vsi, ki so v soboto prišli v Velenje. še dolgo nosili v lepem spominu. Selani so lahko pcv nosni na odlično organizacijo srečanja, ni kaj.
Mimohod sodelujočih "Sei" /e bil zanimiv, saj so nekateri poskrbeli za prave maskotef dtvgi pa za originalne prapore.
Ena skupinska k zadnjemu delu
Ena skupinska k zadnjemu delu
'Kaj bi blo'
I miple je ime. ki je v slovenskih glasbenih vodah že precej poznano. Gre za velenjčana Tadeja Zbi-čajnika, ki ima pri svojih sedemnajstih lelih za seboj že kar nekaj lepih glasbenih uspehov. Uspelo sc mu je prebili do same založbe Me-nan in v kratkem bo zopet izdal n<Tvi singl z naslovom ** Kaj bi blo". Xa zo^pfek eno poletno vprašanje. Kateri slaáyfed iniaš napnje? Leios si ga pravzaprav sploh še nisem pivoščil. Drugače pa imam rad kisle okuse, ktu so limona iii pod<ibtio. Oim bolj osvežujoče, fÎfiA'o ti je uspel preluý do TAložhe Menarti
Danes je v Sloveniji do založbe zelo ležko priii, ker je Sliweoija zelo majhna in ima ogromno pevcev. Ce želiš delali preko večjih zaltJŽb, kot so Menart, Nika records ali Dallas, te morajo sami poiskati. Tudi mene so zzaložbe Menart po klicali po nasianku mojega singl a XXX pevke. Kako so to pesetu spr^ele pevke, omenjene r hesedUa? Ćisto odvisno od posameznice. Nekatere Sí> bile šokirane, duge so se smejala, drugače pa nI bilo niv bene zamere. Odzivi so bili dobri.
Sodeloval si tudi s Sašo I^ndew, Res je, skupaj sva posnela priredbo njene pesmi Luna. Saša je pravzaprav čisto navadno dekle, ki se ukvaija z glasbo. Vesel sem. da sva sodelovala in da imava skupaj nastope. Posnela sva pesem, ki seje ludi na radiu dostikrat odvrtela. Kahi sprejemaš dnif^e stile, kfït so metal, pop» tvck? Cîlede na to, da sem cel čas v iiip-hopvodah. drugih stilov nc maram poslušali. Ne bi pa rekel, da jih ne spoštujem. Menim, da naj vsak ludi v glasbi počne, kar želi kol to p{)čncm sam pri rapu. V kratkem hoš ptfsnel tudi nrfcíw-pot.
Ja, to bo moj prvi videospot. Snemali bomo pesem 'Kaj bi blo' pod <iknljem heecky productií>n. Sku-
paj smo napisali scenarij, upoštevali so moje želje, tako da sem zelo zadovoljen. Kaj si nazadnje NStvanI? Pred enim letom in pol sem izdal prvo ploščo Vsaka pade in čas je, da predslavimt) šc kaj novega. V kratkem bo lako izšel pop<ilnoma nov singl z naslovom Kaj bi blo. Pesem bo predstavljena skupaj z nastankom videospoia. katerega premiera bo štirinajstega julija na MTV-ju. Kakšni so tiv^i cilji, kise nufgoee se niso un'sniaii? Vsekakor se nameravam z rapi)m še dolgo ukvarjali, ker v tem res uživaní. Kar si lahko resnično želim, je le, da mi ne hi zmanjkalo glasu.
■ T jasa
Tekmovanje starejših gasilk in gasilcev
Starejši gasilci in gasilke v Gaberkah so pripravili meddrušiveno tekmovanje /a starejše gasilce in gasilke za Pokal krajevne skupnosti. [Ideležllosega je 22 ekip, ?!cnskih je bilo osem. najbolj s prêt jie pa so bile: I. POD Polje, 2. KiDGaberke. KtDPrevalje ... Med šlirinajslimi moški ekipi pa so bili najboljši: I. PCiD Penije, 2. PCjD Maike. X KîD Oplotnica.
FIT V poletje
/dravje je vrednota, ki jo nemalokrat pt>zabimo v globinah našega zavedanja. Znano je ludi, da se vrednote z leti spreminja-jo.Tako zdravje mlajši populaciji pomeni vir življenja, starejši generaciji pa zdravje pomeni življenjski cilj.Le. da se starejša populacija dosti bolj zaveda, da zdravje ne pade z neba, temveč je za dosego Ic-iega potrebno tudi veliko iruda in vedno bolj ludi odrekanja.V smislu jej manj in bolj kakovostno hrano, se zmer-
no gibaj ter za žejo pij vodo.
V Zdravstvenem domu Velenje smo tudi tokrai uspešno zaključili štirimesečni (TNDl pmgram zdravega hujšanja, v katerega so bili vključeni ogroženi za srčno žilna obolenja z indeksom leicsnc mase 30 ali več. Skupaj bomo lako lažje skočili v poletje, saj smo lažji kar za 240 kilogramov.
Ponovno vas v CINDI delavnice vabimo septembra, da boste skupaj z nami la/je spoznavali načine zdravega prehranjevanja, zdravo shujšah, se zdravo gibali, prišli na lesi hitre hoje na 2 kilo-
metra ali pa poizkusili nordijsko hojo.
/ zdravim načinom prehranjevanja, z gibanjem do zdravja preprosto pomeni, da bo postali^ vaše življenje telesno bolj aktivno. Samo 30 minul telesne dejavnosti na dan bo koristilo vašemu zdravju, vam prineslo več eîiergi-je in na sploh vsakršnih koristi.Ce k temu dodate še zdrav način prehranjevanja, boste poslali in ostali dejavni ali kratko «nT.
■ Karmen Petek Zakošek

Skoki. A ne smučarski.
Konec šole, pocitnice, petek, sonce in brc/skrhnosi. Već bi si lahko /a/eleli /a zanimiv skale conicsi. ki $0 ga 22. 6. orga-iii/jrali: Mladinski cen 1er Velenje v sodelovanju ^ Drušivom Špil in M drasi. Ob ireh so se preU Rdeřo dvorano zaceli /hirali skej-lemkl navdušenci in sledilo je pestro. padcev, skokov in aplavzov polno popoldne.
Ce se tudi v Novem mestu ne bi ravno na la dan odvijal skalarsko lekmovanje, bi bilo r)biskovaicev gotovo áe več. rak<^ pa vsaj na iravi nI bilo gneče in si je ob skale parku vsak Iahk5i prisvojil svoj kovček na travi. Pesiro je bilo od ircijc ure popoldan. CJlasba je napiilniia ušesa in skejierji so počasi /accli / n»lkanjcni. V prvi uri in pol so se bolj a (i manj ogrevali in preizkušali svoje trike. Zalivaljujoč soncu jim je hilro postalo dovolj vroče, da so se znebili svojih majic, poka/.ali mišice in celotno dogajanje popestrili /a ženski del publike. Okrog pol petih pa se je lek-niovanje počasi začelo. Rek "starejši imajo prednosi" tu ni veljal in prvi so svoje spreinosti pokazali tekmovalci v kategoriji do Ifi lel. Udeleženci so priMi i/ Mozirja, Žalca, Irskega, Velenja, Poizele in še od kod. Publika je, po spodbudi komentatorjev, vlivala pogum vsem. ki so se prijavili. Tudi vreme je bilo taksno, da si bo pega skoraj tie bi mogli želeli. V prvem deluje tekmovalo 7 skej-lerjev, med katerimi so najboljši nastop prisodili najmlajšemu • Timu Ke vi nu Ravnjaku.
Med enim in drugim delom tekmovanja je sledil kratek odmor, med katerim je svoje pesmi pred-
stavil raper Junior. Okrog pete ure so na sv(y račun prišli ie listi starejsi od 16 lel. Še već skokov, še več padccv, šc već smeha!
skupinami pa je še nekaj svojih pesmi predstavil raper Junit>r. Tudi celoino večerno dogajanje je potekalo pod milim nebom in za
Pt>merilo se je 9 tekmovalcev, prvo nagrad<ï pa si je prislužil Igor Kuna. N agra de j e v glavnem prispevala trgovina C/hetlo i/. Celja. Podelilev nagrad najboljšim je potekala ob pol osmih zvečer pred mladinskim centrom. Vendar s tem večer ni bil končan. Sledil je punk hardcore koncert skupin CÎOMWOG. HARRY. THE FUGITIVES in GOD DAMN n; BOYS, med temi
spremembo ne v Mladinskem centru. Nadvse dobrodošla sprememba. saj tako ni bilo težav s prezračevanjem, zadovoljni so bili lahko tako kadilci kot nekadilci, pa se gneče ni bilo. Celotni dogodek je tako lepo uspel in za sabct pustil Ic željo po še pogostejsem organiziranju takšnih srečanj.
■ Tjaéa
Besedilna straža
Avtorice so z Besedilno stražo obdelale napake V javnih obvestilih, naznanilih, vabilih -Raziskovalna naloga je na državnem tekmovanju mladih raziskovalcev osvojila 1. mesto
Mitena Kr%tič • Pfaninc
Šošlarý - Besedilna straža je naslov raziskovalne naloge, ki je avtoricam Vesni Panic. UrSki Aplinc in Vesni llirinek iz Osnovne i^olc ŠoStanj na državnem tekmovanju prinesla prvo nagrado. Bile soje vesele. / njimi pa se je veselila Ludi mentorica Vlasta Crcšnik.
"V šoli smo se o javnih besedilih kar veliko učili in sivar nas je začela zanimati. Z javnimi besedili smo se srečevale povsod po mestu, pri tem pa ugotavljale, da je v njih kar precej napak.» pravi Vesna Turinek.
Tako se je začelo. Avtorice razisk(»-valne naloge so z njo želele opozorili prav na napake. Bile so nekakSna straža, zato ludi naslov naloge Besedilna straža. »Najprej smo poiskale javna besedila i/ javnih obve-stilnih mesu jih analizirale, postavile hipoteze in jih na koncu bodisi potrdile. bodisi ovrgle.« Vesna Panic pa do-
dala: »Hotele smo pravzaprav spoznali lunkcionalno pismenost v občini Šoštanj, izvedeli, kako sporočevalci in bralci sprejemajo ta besedila. Ugotovile smo, da je stopnja razvitosti pismenosti v naši občini srednja. V besedilih se dostikrat pojavljajo napake, ampak bralci jih vseeno razumejo.«
Urška Aplinc pa je bila še bolj nazorna: »^Posiavile smo štiri hipoteze, Prva je bila. da besedila dosegajo sporočilni namen. To
hipotezo smo zavrgle. Ker ga pač ne dtJSegajo. Druga se je nanašala napake v besedilih in na to. da jih ljudje opazijo. Prvi del te hipoieze-da napake so-smo ptv trdile, drugi del pa ovrgle. Ljudje jih nc opazijo, ker jih očitno ne motijo. Prepričani pa so ludi. da javna besedila pregledajo lektoiji. Tretja hipoteza seje nanašala na funkcionalno pismenost. Ugotovile smo, daje la v Šoštanju srednja. Četna pa je bila povzetek vseh hipotez in se je nanašala na učinkovitosl besedil. Ugotovile snv\ da je la pri bralcih srednja. Največkral jih preberejo površno.*
Ob vsem lem pa so ugotavljale tudi. na kaj vse vpliva vizualna podoba (velikost, barve, rol<5gra-fije, primerna pisava ...) javnih besedil in ugotovile, da na njihovo učinkovilosi vplivajo ludi (ne)urejeiia obvesiilna mesta.
Vesna PaniCj Urška AplinCi Vesna Turinek, sostanjska Besaditna straža
HITEX
Zdravo spanje
V podjetju Hitex že drugo desetletje pomagajo do boljšega spanja vec tisočim kupcem iz Slovenije in ttijine, Pri svojem delu se trudijo čim učinkoviteje reševati probleme ljudi, ki imajo težave s spanjem in s lem optimalno zadovoljiti njihove potrebe in želje.
Vsak posameznik je drugačen. Zato tudi tip ležišča, ki ustreza vašemu sosedu ali prijatelju morda za vas ni najprimernejši. V podjetju Hitex ne posplošujejo, da je eno dobro za vse, ampak se omejijo na posameznika ter na izbiro zanj najustreznejšega ležišča ali vzglavnika. To jim omogoča ustrezno izbran material, iz katerega so njUiovi izdeiki narejeni.
Pri proizvodnji uporabljajo ie najboljše materiale priznanih evropskih dobaviteljev. Imajo lastno proizvodnjo na Ravnah na Koroškem in sedem trgovin v Sloveniji, Podjetje iz leta v leto raste in se uspešno širi tudi na Hrvaško, kjer so odprli že svojo šesto poslovalnico, Tri leta zapored so bili uvr-
ščeni tudi med gazele- najhitreje rastoča podjetja v Sloveniji.
Njihov glavni prodajni program zajemajo ležišča in vzglavniki iz latexa. ki zaradi odličnih lastnosti tega materiala omogoč^o n^bolj optimalno prilagoditev telesu. Ker je na voljo več dodelanih ležišč z različnimi trdotami, si jih lahko izberete glede na vašo telesno konstitucijo in giede na vašo lego spanja. Pri svetovanju bodo upoštevali tudi vaše morebitne probleme s hrbtenico ali kolki.
Program dopolnjujejo še ležišča iz hladno penjene pene. hitoflexi, kašmir merino posteljnina, anti-revmatski pripomočki in postelje iz masivnega lesa.
Ker se v podjetju zavedajo pomembnosti dobro izbrane postelje, želijo svojim strankam ponuditi kar najbolj celovito ponudbo izdelkov za zdravo spanje. Z ustiezno izbranim ležiščem boste poskrbeli za popolno prilagoditev vašemu telesu in s tem sprostitev vaših mišic» z izbiro anatomsko
oblikovanega vzglavnika za razbremenitev vratnih vretenc in z letvenim dnom - hitoflexom za boljšo zračnost in prilagodljivost vašega ležišča. Svojo ponudbo izdelkov za zdravo spanje pa so pred kratkim nadgradili še z izjemno inovacijo, ki bo izboljšala tudi vaše psihično počutje in zdravje. To svetovno novost imenovano SHENERGY je podjetje Hitex prvo pripeljalo v Slovenijo. Gre za specialno patentirano tekstilno strukturo, v katero so vtkani negativni ioni, ki s svojim delovanjem deluj^o skozi ijuho in pižamo na
človeško telo. SHENERGY s svojimi zdravilnimi učinki pomaga telesu pri različnih odklonih, kot so na primer stres, motnje spanja, ar-
tritis....Spanje na tem blagu je primerljivo z odličnim počutjem ob moiju, slapu ali po nevihti, ko je zrak nabil z negativnimi ioni.
Vřienjto
Vabljeni sSte v njihdvo poslovalnico > kjer so \si i/delki razstavljeni in jih je nio/iKi prei/-kiisiti. Strokovno usposobljeni prodajalci bodo i vašo pomočjo našli rešitev, ki bo vam in vaši družini prinesla /ilravo in udobno spanje. OjîlejTe si tudi njihovo spletno stran www.hitex.si. ali jih pokličite po telefonu: 587 17 7(K
SPORT IN REKREACIJA
Konjeniško obarvani dnevi se nadaljujejo
Preskakovanje ovir -Izpeljanih 18 tekem -Okrog 400 startov
Vesfia GUnèek
Jiiníiski vikendi so zaJnja Icia v znamenju konjeniške^ §pona. lako je ludi Iclos. O ga lops kili dirkah srao že pisali, nadaljujemo pa s (ek-movaiiji v preskakovanju (Mr ki so bila i/pcljana minulo soboio m nedeljo, V dveh dneh sc jc na startnih listah /našlo veliko knnj in jahacev, saj organizalorji beležijo okro^ 4110 siarlovv 18 ickniah, 16 pa ni malo,
Ttfkniovalci so jahali različne par-kurje. (xl najnižjih ((),K0 m) do lisiih naj zahtevnejši h. 07j;aćenib S* ( 1,40 m). Pohvalno je, da so bile prekinitve med posameznimi ickmami zelo kraike. /aio seje najbn^ na prizorišču /bralo tudi vei gledal cev kol prejšnja leia.
Rdeča nil leJcniovanja so bile lekmc /a P<ikal Slovenije. Prvi dan so se zanj potegovali mlaj^ mladinci in mladinci, /al nie^l njimi ni bilo nobciieia tekmovalca Kcmjeniskega kluba Velenje. Pri mlaisih mladincih irenutnci v<xli Tea Kcluc (KK KaDh sro). lockoiupoîzanjoje Iva Maga-šiC (KK (rolovje). irelja pa je Manca UrSic (KK Celje), Med mladinci je iremuiio najboljša Nasija IJdovic (KK (îanymcd ?.alcc). tri ločke pred Janom Veharjeni (KK
Ježa pri Jewi) in treljo na lestvici, ki ima /a Nasijo ^c večji i'aosîanek -pel lock in pol • Mirjiim Vesenjak (KK Uško). Olani so to tekmo imeli v neUelj(\ sevetïa na višji ravni, saj so preskakovali 1,40 m visoke ovire že v osnovnem delu. V lem trenutku je na prvem meslu irdno zasi-Uran Aleksander Smolnikar (KK Kallisio), osem lock za njim zaostaja iliva Seťman (KK Cîibanje), tretji je lomaž I.auier (KK Piramida). v lej kaicgoriji so imeli luOi domačini svoje predstavnike. Trenutno pelouvrščen je Robi Skaza, scsii Urh Bauman, 12. Ale^ Pcvcc in 16. Malja/Olk. Do konca prvenslvît je še kar neka; časa. uik<^ da boj tovo še ni odločen,
Pod kozolce pri Škalskem jezeru ste vsi vabljeni rudi la pciek. s(iboio in nedeljo, ko bo v sredinu pozornosti dr/avno prvensivo za mlade konje. I vrstiivc >'ťřerýéam)v: Sobota: kategorija A2, tekmovalci z licencami M in S: 4. Urh Bauman (M-l.cjk), Tajda Bosio (Up Ibwn (Jirl). 7, Robi Ska/a (Cann). II. Janža Lenasa (Brasilia II), 12. Matjaž Cik (Urame); Pokal Slovenije: 2, Kalja Švarc (Doli). 3. Malic I-ašič (-Iris 1.). 19. Katra Lcnassi (Jackson 012): mladi konji A m 5 Icl: 1. Aleš Pevec {]JA Quinla), 5. Boral CJajši (Admiral As). 8. Robi Skaza ( Arma-gedon S), 14, Aies Pevcc (Vivaldi); kalegorija L, mladi konji 5 in 6 lei: 1. Aiež Pevec (Jappline). 12, Aies Pevec (Crannl), 13. Robi Skaza (Ara-
VelMjcanka Katja Švarc in njena Doli med skokom.
gon). 17. Urh Batiman (M-I.ejk), 22. Robi Skaza (Cann); amaterski pokal Slovenije 2ÍJ07: 5. Malic Lašič (-Iris I.). IX Kalja Svare (Doli); tekmovalci z licenco S; 4. Janza Le-nassi (Breiano 11). 7 Janža I.enassi (Qiuss me /), !>. Matjaž Cik (C<v rany), IL Urh Banman (Tcguila S); kalegorija Ma: K). Robi Skaza (Aragon), 17. Aleš Pevec (Riviera). 24. Aleš Pevec ((řaimi), 25. Urh Bauman (Loving dancer III). 2X. Matjaž Ćik (Lemtinde Z).
Nedelja: kalegorija A2. tckmovalci z licencami M in S: 3. Matjaž Ćik (Bonelli). 4, Matjaž Cik (Alison ). Janža Lenassi (Brasiba IÍ); tekmo-
valci z liccncami A in L: I. Malic Lašič (Iris L). 13, Kalja Švarc (-Doli). 26. Katra I.enassi (Jackson 012). 33. Tomaž Sovič (Cann); mladi konji 4 in 5 let: 6. Ales Pevec (La Quinla). l.V Aleš Pevec (Vivaldi). 14. Robi Skaza (Armagedon S); kaiefcjorija Ma: 13. Robi Skaza (Aragon), 14, Robi Skaza (Wapiiy S). 19. Aleš Pevcc (Jappline), 2U. Aleš Pevec (Ganni). 2X. Matjaž Cik (Lemiinde /); kalegiJrija L. mladi konji 5 in 6 lei: 2. Robi Skaza (Ar-niagcdon S), 8. Roh I Skaza (Cann); amaterski pokal Slovenije 2007: 4. Katja Švarc (Doli). 10. Malic l^šič (Iris L).	■
Velenje - kjer je pustolovščina doma ...
5. Slovensko
pustolovsko
tekmovanje
56 lekmovaleev i/ osmih držav. 37(3 kilometrov imenitne narave, sedem disciplin, trije naporni dnevi, dve neprespani noči in ena fanta-siična pustolovščina. DništV(i lahor-nikov rod Jezerski zmaj iz Velejija je že pelič zapored pripravilo lepo tektuo in prav vsi, ki so tekmovali na Advenuire raa' Slovenia 2007 so bili ob koncu enoini • tako dobre pustolovske tekme v Sloveniji še ni bilo.
Lepo je bilo na zaključnem pikniku in razglasitvi rezultatov gledati nasmejane obraze i/jemnih športnic in šporlnikov iz Oeske, P?)ijske. Hrvaške, Švc<Iske. Italije. Lrancije, Nove Zelandiie in Slovenije, «Kol bi v dveh dneh prehodili vse štiri leme čase. Sonce. dež. hribi, doline „. Res. prav vse imate Slovenci!« so bile besede iialijatiskega tekmovalca Tele-mHca Murgie. Olan drugouvrtčene francoske ekipe Yves Bilodeau. ki je bil s 45 leti ludi najstarejši ttdeleze-nec tekme, pa je na zaključni prireditvi v imenu vseh lekmovaleev p(v hvalil organizatorje: «Organizirali sle odlično lekmo. Pc^skrbeti sta za vsako malenkosl in prepričan setn. da se bomo v velikem številu v Velenje vrnili tudi prihodnje leto.« In zares lep je bil pogled na sicer utrujene, a zadovoljne tekmovalce, ki so še dolgo v noč kraniltali o vsem. kar sc je <kJ petka do nedelje dogajalo v Velenju in zelo široki okolici, V nadalje^ vanju rele zg'idhe nekaj utrinkov čaka tudi vas .„
Za organizatorje se tekma začne že skoraj leto dni prej. Vseh podro bnosli, ki jih ie ireba urediti, je ogromno. In p<>iem je ekipa Adventure race Slovenia na prizorišču div
gajanja dan in noč od torka do netle-Ije. Prvi tekmovalci so prišli v sredo, v čeirtek je sledilo preverjanje opreme in olvorilev ter seveda zadnje priprave na iekino. V petek na-lačno ob desetih dopoldan pa ... » 10 .-9... 8... 7_. 6... 5... 4... 3... 2... I .., STARfl!!« In 14 ekip se je po-cialo na noro pustolovščino. Začetek je bil nekako sprinierski, Prvih osem kontrolnih ločk v vsega treh urah. Najprej lek po središču Velenja in nato plavanje na Velenjskem jezeru ter - hop - na kolo. Prvi ilan je
za prekinitev, Pogoji za tekmo so bili nato v soboto (kar se vremena in lemperatur tiče) skoraj idealiii. Za nekaj stopinj nižje temperalure pa očitno niso iLsirezale češki ekipi Sa-lomon/Nutrend CZ AR Team, ki je mcjrala vodstvo zaradi poškodbe enega od svojih lekmovaleev prepu-
Rolanje • prvič na Slovenskem pustolovskem tekmovanju
valci (brez izjeme) so se strinjali s francoskim pusiolovcem.
Na 5, slovenskem pustolovskem tekmovanju smo videli precej presežkov. Dve ekipi, ki sia že nastopali na svetovnem prvenstvu pustolovskih tekem. Največ menjav v vodstvu. najbolj izenačeno lekmo. najdaljšo pr{)go. najbolj Ziidovoljne lek-movalce, najboljšo nedeljsko večerjo. najbolj na.smejane obraze in največ obljub, da se vidimo tudi prihodnje leto. Organizatorji b(xlo priprave začeli lakoj, kosenaspijo. Tekmovalci pa so - bodite prepričani -že danes spel zelo aktivni. To so namreč zares ueverjelni Š-poriniki. In za prav vseh 56. ki so nastopili na letošnji tekmi, lahko uporabimo le znamenite besede najuspešnejšega slovenskega nogometnega selekiorja -»Kapo doli«.
In ko bomo spel premikali meje svojih vzdržljivostiZe odštevamo..,
KONČNIVRSINI R1::D: 1. Lima - Salomon adveniiJretcam.si (Slove-
fzjemni športniki
irinesel največ tnctijav vvt^dsivu.že na začetku pa jc bilo bolj ali majij jasn<\ da bomo gledali îroboj za zinago med slovensko ekipo Lima -Salomon advcntureicam.si. francosko Les Arcs - (^icchua in češko Sa-lomon/Nutrend CZ AR Team, V ozadju pa smo lahko gledali, kako se ostale ekipe borijo po svojih najboljših močeh. Saj veste - pri pustolovskih tekmah ne gre vedno le za zmago. Clre ludi za preinikanjc meja svojih vzdržljivosti.
Prvo noč so na vrhu preživeli Cehi, okrog petih pa je vreme organizatorje prvič v /;godoV3ni tega tekmovanja prisililo, da so tekmo za dve tui prekinili. Bliskanje, grmenje in močan dež so bili dov(ilj logični razlogi
stiti slovenski ekipi Lima • Salomon advenuu-eieam.si. Ćebi so z.g<3daj zvečer tiiorali odstopiti. Slovenci pa s<ï nal{) zdrveli proti prvi domači zmagi na slovenski pustolovski tekmi. Druga je ciljno črto prečkala francoska ekipa Les Arcs -Quechua, tretjega mesla seje veselila še ena češka etipa lilak/OpavaNet.
Ob koncu je s progo opravilo 10 ekip, od lega Ic tri z vsemi 370 kilcv metri. »Bito je sonce, bil je dež in mi smo se imenitno zabavali.« jc oh koncu povedal že prej omenjeni Yves Bilodeati. In prav vsi lekmo-
nija), 2, Les Arcs - Quechua (Francija). 3. lilak/OpavaNet (Češka), 4. Durasporl Pustolovec Rajd (Slovenija), 5. City wolfs (Švetlska). 6, Ci-salfa Adveniure (Hrvaška). 7. Exit team (Češka). 8. Slovenska vojska (Slovenija). 9. Revija Šport/UK' lelcmach PuSSyRjders (Slovenija). 10. ASC^ 2000 PusKilovee l^jd ( Slovenija) ... ODSTOP: Delpbina Me-diierranea Adventure leam (Italija), Salomon/Nu trend CZ AR Leam (Češka). Jubu irans team (Slovenija), Deuler Adventtira (Poljska).
■ Hu^o
Zvezda mitinga Ana Gabriela Guevara
Prihod napovedalo prek 100 atletinj in atletov iz 24 držav iz Afrike, Evrope in Amerike
v Velenju se vrstijo razJiČne kulturn<vzabavne in športne p<^leine prireditve, Današnje popoldne in večer bodo zaznamovali atleti in atletinje. Domači atletski delavci, ki so daleč naokoli znani kot iz>TStnj organizatorji. bodo skupaj z Atletsko zvezo SI o vejiije izvedli že 12. mednarodni nii-ling, ki je med Ijiibiielji kraljice športa v Šaleški dolini zelo priljubljen, in vsakič napolni tribune mestnega sladiona ob jezeru. Spada v sklop mitingov ILvropske atletske /veze in L mednarotine atletske lige AZS.
Po beseda direktorja mitinga Martina Sieinerja so v zadnjih dneh prijave kvalitetnih atletov in atletinj /anj dobesedno deževale, lldele/bo je ponudilo 24 drž^v iz Afrike. Fvri^pe in Amerike. Na sporedu bo pre^Jvidi^ma 21 disciplin s preko l()(J lekmovalkmm in tekmovalci.
Prišli bodo tudi vsi najboljši slovenski aileti Primož Ko/jnus, Marija Šesták, Brigita Langer h Ole, Damjan Zlattiar, Mirko Vodovnik. Stalen in reden gosi velenjskih mitingov Id rad priliaja v Velenje jc tudi Matic Osov-nikar. Pogovarjajo se tudi z Jolando Oeplak. »Vendar je njen urnik zelo natrpan. Z njenim mcnedžerjem usklajujemo lermin in pogoje in upam, da se bomo uskladili.« pravi Martin Sieiner.
Skratka, na velenjskem miiingu se vsako lelo zberejo najboljši slovenski atleti in kakovostni tekmovalci iz lujine. In imenitno Ziisedbo nápovědu-jejíj tudi za danes zvečer. Nastopili bo^lo tudi obetavni mladi aileii Atletskega kluba Iz Velenja.
Prva zvezda milbiga bo Ana Crabnela Cîuevara iz Mehike, ki je bila dniga na zadnjih 01 in tretja na SPieia 2001 Njej bo skušala čim bolj kljubovati svelovna mladinska prvakinja lani v Pekingu Datiijelo Cirbič. Prišel ho tudi Juan Peilro, tekač na 200 m, prvak Južne Amerike, ki pa bo v Velenju tekel 100, ker 2110 ne bo na programu. Še nekaj zjianih imen, krogla: kladivo: Christian Parts (Madžarska). Boštjanu Buču, domačemu atletu, bo teku ua .3000 m / ovirami iz^iv Kenijec Caleb Ngetich: Primožti Kozmusu (kladivo) odličen Madžar Krisztian Pars: Miranu Vodovniku (krogla) Jamie Beyer (ZD A), letos 20:53,.,
Mladinski miting se ho začel ob 18. uri. glavni pa ob 19,30.
■ vos
o NAKRATKO
Veliko uspehov SSK Velenje
V	lem mesecu se vrsiyo tekmovarya v smučarskih skokih, v kaierili imajo vidno vlogo tudi skakalci SSK Velenje, Na reviji revjla skt^ov v Mo-SI ecu v Ljubliani so bili uîîi>cIù na.slednji; Pri Cicibanih do Q loi je pi'epri-řljiví) zmagal Vid Vrhovnik, 11. Ožb^ Jelen, 18. (»ašper Brccl, Domen Oblak 27,: deklice do 11 lei: 6. Jerneja Bred: dečki do 10 lei: 19. David Sirehar in Blaž Sluga. 22, Damjan Oblak: dečki do 11 let; 3. Matevž Samec: dečki do 12 let; 6, Uril Krajnčan, 10. Sanîcc: dečki do 15 let: 10. Niko Iližar. 24. Patrik Jelen. V kategoi'tii tnlailtneev do 19 let je zmagal Klemen OmJadtč tn v kategoriji tnlaOtnccv do 20 let zasedel 2. mesto, 4. CtaSper Berloi, 5. Robert Hrgoui. V absolutni konkuienei jc <>. mesto osv<ijil Oiriladič, 10. Anže Obreza, 13, Beriol, 14.1 ligota, 4X. Matjan Je-Icko. 49. Miha Gaber.
V	Vizorah je hila meddrušivena tekma /a pokal tamkajšnje krajevne skupnosii. Pri cicibanih do 8 let je bil Ožl^ej Jelen drugi. 3. Domen Oblak; cicibani do 9 let: 1. Vid Vrhovnik. 4. Cia.špei Breel, 5. Patrik Vriez. 6-Blaž Sluga; dečki do 10 let: 3. David Slrehar: deklice ćo II lei: 2. Jctneja Breci.
Prvi del poletnih tekmovanj za vse kategorije se bo nadaljeval vso do mednarodnega lekniovanja C-OCJ Revije smučarskih skokov Velenje 2007 v petek. 6-julija, /a pokal Rudarske svetilke, doslç) so že prijavljeni skakalci iz 11 držav.
SSK Velenje vabi vse mlajše dečke in deklice, da se včlanijo v klub, več o klubu pa si lahko ogledajo na spletni strani skijump-velcnjc.si/ssk.
Med najboljšimi v Evropi
C'lani velenjskega pikado kluba Strela so se /.elo izkazali na neda\Twn) evropskem pi venstvu v elektronskem pikadu v Piagi.gjavnem mestu Češke.
V ekipni konkurenci so osvežili 4. mesto.
Stojijo: Jože Seitl. Luka Ograjenšck, Primož Jelen. F-j vin Poklač. Avgust Medvctl: Oepyo: Peter Dolxak, Sašo Kopňe, Boris Rilitar.
ii
I
18
MODROlBlEiLA KRONIKA
i^-JiS
28. junija 2007
Številni vlomi
Veleiýe - Mi au I i icdcii s» se na ííbmtíéju Policijske poslaje Velenje /gotjjli šlevilni vlomi. Pred aviopralnico na Koroški ccst: jc v inrek, 19. junija, ncznanec vlomil v več samopostrežnih scsalcev in odJicsel okoli 100 cvrov. 1/ gospodarskega po^^lopja v Arnećah jû ne/.nantc odnesel vrlno kof^ilnico s košem. I/ pisarne /upnlšča v Vinski C3ori jo nekdo odnesel manjšo vsoto dcnaija.
V	sredo, 20. junija» dopoldan, je hilo vlomUeno v avtomat z brezalkoholnimi pijačami v Premogovniku Velenje. Vlomilec jc (idne-sel vsij pijačo in ves denar, ki je Ml v njem.
V	nedeljo, 24. junija, je prišlo do poskusa vloma v pnidajalno Celjskih mesnin na Tomšičevi, Neznanca je pregnal alarm. Naslednji dan seje poskus vloma /godil ludi vcveiličarni Macica na Rudarski ccsli. Vlomilec ni odnesel ničesar. Kol ludi ni odRcsel niccsar iz siavhe železniške posuje, kjer je le prelskal prosiore.
I/ Slan(îvanjske hi$e v (laherkah je z vlomilcem v ponedeljek, 25, junija, Kîdî»Ia<^ većja vsoia denarja.
Ní bežal brez razloga
Topolšica. 24. junija • V nedeljo popoldan jc policijska pairulja v Topolšici ustavljala voznika oseiv nega aviomobila, ki se na znak policistov ni ustavil, ampak jc odpeljal naprej, /aradi neprilagojene hitrosti je zapeljal s ceste in p<idrl ograjo vrtnarije pri Termah Toptjlsica. Vozil je hrez v<îzni-škega dov<3ljenjav vozilo ni bilo registrirano, na njem je imel nameščeno registrsko labllco drugega vozila.
Pobeglega voz-
• I	v «vv •
nika se is<ejo
Velerýe. 22, junija ' V petek zjutraj so pt)licisU obravnavali pri> metnn nesrećo s pobegom v križišču Ceste lalcev in Prešernove ceste. Neznani voznik osebnega avtomobila znamke golf, zelene
barve, je zaradi ticprilagojcne hi-trosii trčil v naspnni vozeče vozilo in odpeljal naprej, Pf)bcgJcga voznika in vozilo polidsll ^e iićejo.
Izsilil prednost
Veleiye. 22. junija - V petek popoldan je pri§lo do promeine nesreče na Koroški cesti. Voznik osebnega avtomobila je izsilil prednost ví)zniku kolesa z mt)tor-jem. Pri trčenju se je motorist la^je telesno poškodoval. / reševalnim vozilom so ga odpeljali v Uolnišnico Celje.
Ukradel skuter
Velenje. 25. junija - V ponedeljek zvečer je neznanec izpred stanovanjskega bloka na Prešernovi odpeljal skuier znamke Kee-way, registrskih številk SG 112-\ 11, modre barve z belimi lisami. Za sedežem je imel nameščen kovček modre barve.
Bronasti znak policije za MO Velenje
Na osrednji regijski slovesnosti ob dnevu policije na Rogli podelili priznanja
Rogla. 21. junija - Ob dnevu policije. 27. juniju, jc bila 21. junija osrednja regijska sh)vesnosl na Rogli. Na njej podelili /Jiake policije za dolgoletno delo v policiji tsr zlate, srebrne in bronaste ščite ter znak policijo za sodelovanje.
Direktorica velenjske občinske uprjve Andreja Katič je v imenu Mestne občine Velenje prevzela bronasti znak policije za sodekv vanje. Prejela ga je za sodelovanje pri krcpilvi varnosti zaradi angažiranja in aklivnosti Sosveta za izboljšanje varnosti občanov Sosvet vse od ustanovitve vodi podžupan Bojan Konřič.
■ mkp
Vozil se je z ukradenim kolesom
Velejye» 21. junya-Policisti stí v četrtek zvečer, poleni ko jih je o dogajanju seznanil oškodt>vanec. na bencinskem servisu na Partizanski cesti v Velenju prijeli mla> šega moškega, ki seje vozil z gorskim kolesom znamke GT Chuc-ker. Kolo je bilo pred tedni ukradeno pred klubom Ciega v Ša-leku. Kolo so nui zasegli, zoper njega pa podali kazensko ovadbo za kaznivo dejanje prikrivanja.
Okradli so ga, ko je delal
Velei\j€, 20. junija - Delavec Premogovnika Velenje je v sredo policistom prijavil, da mu je dva dni pred tem, popoldan, neznanec z visečega obešalnika v beli garde-
mbi vzel bančno kartico in z njo opravi) dva nakupa v skupnem znesku 87 evrov. Preden je oško-d<5vanec končal delo, je storilec kartico vrnil nazaj v oblačila na olxjšalniku. /a njim pt)licisti Še poizvedujejo.
Specialist za avtobuse?
Velerye. 22. junya - V petek sta se v enem dopoldnevu zgodila dvii vloma v aviobusa. Ali je storilec isti. policisti še preiskujejo. V en avtobus je bilo vlomljeno v Cîaberkah. Storilec je odnesel po-tniški terminal, magna kartico in žern<i svetilko. V drug avtobus pa je bilo vlomljeno na postajališču na Preloški cesli. Nc/nanec je razbil steklo na aviobusu. iz no-iraijosii pa ni odnesel ničesar. Na silo je odprl rezervoar za gíí-rivo in izločil 150 litrov nafle.
Javno samozadovoiievanje
v torek. 19. junya popoldan, je v Sončnem parku na Aškerčevi t^arejSi nioSkl opazoval otroke in se pri tem saniozadovoljeval. Poli-cisii so možaka pridržali za šest ur, sledi pa ovadba na državrio ložilsivo.
S plinsko pistolo torjal mir
Pred stanovanjskim blokom na Goriški cesti v Velenju seje v torek. 19. junija ponoči, glasno pogovarjala skupiaa ljudi. lîden od stanovalcev, ki so mu šli glasni rn^govori na živcc, jih jc hotel umiriti tako, da je iz stanovanja proti njim streljal s plinsko pištolo. Po licisii so mu jo skupaj z naboji zasegli, zdaj pa ga čaka še postopek pred S{)dniki.
Spet momila în to pri istem
v sredo, 20. junija ponoći, so policisti na Celjski ce$ti v Velenju mlajšemu moškemu, s katerim so se srečali že pred tedjîom. zasegli dve vrečki, v eni je bil heroin, v drugi kokain, obojega pa je bilo za 30 gramov. Sto rilca bodo še enkrat ovadili, tako kot so ga že prej zaradi istega kaznivega dejanja In radi posedovanja pištole z naboji.
Prireditev ni bilo prijavljena
Petkova (22. juny) prireditev pred Rdečo
Iz policistove beležke
dvorano v Velenju ni bila prijavljena tako, kol zahteva /akon o javnih shodih in prireditvah Policisli so nadí4Íjevanjo prepovedali, ukrepali pa bodo tako zoper odgovorno kol zoper pravno osebo.
Polidští so veřkrat pri dežurnih zdravnikih
v petek, 22, junija ponoči» so šli policisti v dežurno ambulanto, kjer so se zdravniki ukvarjHli 7. oskito pretepenega mladeniča, ki so ga morali potem prepeljati v bolnišnico. Pretepel naj bi ga znanec, policisti pa o dogodku še zbirajo obvestila.
Trije mladi, vidno pijani, pa so se prišD položit policistom, da so jih znane osebe preteple pred klubom (îega v Š a leku. /aradi pogodb so pred prijava sami poiskali zdravniško pomoč.
Naslednjo noč. v soboto, 23. junya, pa so bili policisti v dežurni ambulanti dvakrat. Zdravniki so nudili pomoč pretepenima moškima. Enega so štiije neznanci pretepli v bližini Ribiškega doma v Velcniu, drugega pa so panepli nekje <ih jezeru, kjer je potekala prireditev. Okoliščine bi lahko pomagali razjasnili očividci, zato jih policisti prosijo, če se jim oglasijo ali jili pokličejo po te-
lefotiu m 61 00.
Starejši mlajšemu klofuto, mlajši starejšemu br<o
v nedeljo. 24. junija, so policisti šli v To polšico. V bližini stanovanjske hiše je prišlo do »bližnjega srečanja« med dvema moškima. Starejši je mlajšemu primazal klofuto, mlajši pa je starejšega potem tako močno brcnil v nogo. da mu jo je zlomil. Po škodovanega so z reševalnim vozilom odpeljali v bolnišnico, /oper storilca bodo podali kazensko ovadbo za kaznivo dejanje hude telesne poškodbe.
Alkoholno vrenje
v četrtek. 21. junija, so policisti šli v Pesjc, kjer je v bistroju Škorpijon že dt)poidne razgrajal pijan n\oski. Prislužil sije plačilni nalog.
V	nedeljo. 24. junija popoldan, je na Sre-bolnikovi v Velenju pijau bivši mckž razgrajal in i)gro/,al vaniosl bivše žene. Ker ga ni pomiril niti prihod policistov, so ga ti pridržali do izireznitve.
V	Podkraju pa je doma razgrajal in udaril ženo vinjen mož. Dobil je plačilni nalog, o dogodku pa bo obveščen center za s<ïcialno delo. ker je bil pri lem prisoten otrok.
Fužinske planine
Poletje poleg lepega vremena prinaša s sabo tudi njegovo na-sproije, česar si še posebej planinci nikakor nc želimo. Neviht namreč! Tako smtj se zadriilč / negotovostjo odpravili na pot tja v bohinjski kol, kjer že itak »ima dež mlade*. In imeli smo srečo!
Ker imamo tudi upokojenci UNI ^ »počitnice«, se nas je zbralo za manjši avtobus, kar je bila prednost. / njim smo se lahko iz Bohinja zapeljali v osrčje Triglavskega narodnega parka pod Medvedov vrb do parkirišča na planini Blato in tako pridobili dragocen čas. Ob izstopanju nas
FOMlUmiM
smo se po skalnatem pobočju, kjer je narava - vrtnar, ustvjirila za vsakega posebej s"voj cvellični aranžma, eden lepši od drugega. Nahrbtniki so odprli svoja nedija in po <ikrepćilu je 'tone, naš vodnik. iz žepa potegnil lističe s svo* jimi mislimi, ki mu privrejo na plan ob takšnih doživetjih. Kar težko se je bilo ločiti od tod, čeprav narava v nadaljevanju ni bila z lepotami nič manj radi^darna. Cez nekaj časa nas je spel pozdravilo nekaj kočic na planini Krštenica. Podali smo se na njen s cvetjem dobesedno posut rob. obdan z nizkim borovjem, ki je ponazarjal »balkon«. / njega smo zrli direktno na Triglav, v nadaljevanju se je razprostirala Rjavina
Druščina pastirskih kočic na Fužinskih planinah « planina Laz,
je v jutranjem soncu po/dravil *zlali dež^i, kakor tudi imenujejo negnoj, ki nam je obljubil lep dan. Držal je obljuï^o! Nemudoma smo se <îdpraviji na pot in hodiD po svežini bohinjskih gozdov. Prvi postanek je bil na planini Jezero, za katero je kukal Debeli vrh. Na 5Voj račun so prišli »koletarji«, saj si lepšega okolja za svoje uzhke niso mogli zamislili. Kljub temu je bilo treba iti naprej in zložna pol, bujno rasiLnje v objemu tišine, ki jo »motijo« le številni glasovi ptic, nas je razvajala, da smo maksimalno užjvali. Kot otroci smo se veseiili lepot grbi našli h travnikov in si za fotografijo izbrali vsak svoj cvetoč »hribček«, Ti Iravniki so posebnost fužinskih planin, saj so ostanek ledeniške morene in počasi izginjajo. Ohranjali so se z ročro košnjo, z opuščanjem le-le pa se zaraščajo.
Pravi val navdušenja smo doživeli na prelepi planini Laz. kjer se v gručici sredi trmikov nemo stiskajo prikupne pastirske kočice in čakajo, da jih kdo zbudi iz spanja ... Obdaja jih venec gora in čuva njih lepoto. Od tu ne moreš kar tako naprei in razporedili
in oh pogledu na Veliki Draški vrh smo obujali spomine na našega Miho, ko smo pa^d tremi leti z njega prav lako zrii nanj. Na desni so se razprostirala pokljuška prostranstva gozdov s planinami. med kalerimi izstopata predvsem Usk<wnica in /ajam-nlki. Vreme je bilo še naprej stabilno. za nami pa je bila že većina opravljene poti, zato smo se lepotam povsem prepustili.
Krožno smo se vrnili nazîy na planino Blato, kjer se je užitkom sočne paše že predajala živina. Sedli smo na avtobus m ob prihodu v Bohinj je ludi dež držal obljubo in nas poškropil, do Bleda pa že pojenjal. Jezero je ob vetru bilo razburkano kot m<nje. kakršnega nismo navajeni. Za nagrado za čudovito preživet Jan smo si privoščili kaj drugega kol sloveče kremne rezine in spet zaradi blizaj<'čega se dežja pospešili korak do avtobusa.
■ Marija Lesiak
VABILO na KRAS po planinsko:
- v ned^io. 1.7. D7 - DfVAŠKA JAMA -SQSLOVNQ NARAVOSLOVrVA UCNA PDT -KOKOŠ - PD Vinska Gota (031 779-236}
NOVO V Velenju! ^j^c
Zastopnik	líV. Ci '
MI-MONT mon Peia/nik y.p., Partizanska ul. 3, 332Û Veterrjc GSVL:0S1 330667 e-m«it; mi-mou tcvotjt.net


PVC okna in vrata www.simer.si
Najbolje so se odrezali v streljanju
v Novem luestn so 9. junija pute-kale že 7. veteranske ekipne športne igre; udeležilo se jih je veC kot osemsto čbnov /veze veteranov vojne za Slovenijo (ZVV'S) in Ztirti/enja Sev\?r (ZS), od tega je bilo piisotnih tudi osemindvajsel vcleramiv OZWS Velenje» ki pt>les vx^Jenjskega /di užuje-i udi območja ohcin Šoštanj in âinartmi oh Paki,
Veteranske športne igre organizirata obe veteranski organ i7aciii {• /WS in Sl:VLR) /C .sednw leto za-pore<l, Vtijni veterani ijnaio tako možnost, da sc srečajo v sproščenem ozračju, s sporiom popestrijo druže* nic in olinmjajo f;pominc na dogodke
pred šestnajstimi leli.
Id v katerih panirah so udele/enei lahko tekmovali? Mo/nosii je Wlo veliko: orientaciiskj Ick (14 ekip), stre* Ijaaje z zračno pulko (.^S ekipj, kegljanje (24 ekip). koSarka - trojke (21 ekip), sali (26 ekip) in vlečenje vrvi (24 eldp). V |>osqmezni panogi so<icv bile ekipe lockc za doseženo vsaj 14, mesto, sttstevck ekipnih dose/kuv v pi):<ainezni panogi pa je úal skupnega zmagovalca, Kkipe veteranov iz Vel^ Hia so se najbolje odrezale v sirelia-njiL v katerem je skupina velenjskih veteranov med 3S ekipami osvoiila drug<i mesto (Marko Bauman, Ivo Zagožen, Franc Oštir, Janko Sme). V
košarki so med 21. ekipami Velenj-Cani (Vlado Saill, Peier Stumpfel Nace PcieCnik» Jože Špital) zasedli šesto ines(c3, v vlečenju pa med 24 ekipami šUrinajsio. V šahu je Drago Siunnik-l.uka dobil vse parlijc, V skupni fcmčni vivrstitsi je OZV^ Ve-Icniemed 32. ekipami zase<llojieveio mesto.
Igre pa niso vse, kar so prisotni lahko doživeli. Organizatorji so poskrbeli še za krajše potovanje po K/ki s splavom, o^cd vojaškega muzeja in .«îpoznavai^e Novega mesta, kjer je prisotne čakala degiistacija vin. tJdc» Ic/ba dogodka bo vwm gotovtí ostala v lepem spoioinu.	■
28. junija 2007
'«^JIS
RAZVEDRILO
19
ÍM
ioroskon
Oven od 21*3* do 20*4»
Vâtko Ijosifl prÉâkDvaE od nastednjih dni f^ n^ ker bi si lo samo řeleli, am-^ ^cbio tudi kazala Na bo se B§b po vaâh ze^h. ker bo enostavno V ^^ ^ pi«mato£as%ddbi$8v<inws«. karsTszelefil(idrure;n£ibJol(ratvastiord Kičaral dob&r znanec, ki ste oa irn^i celo Ta prijate^ Se sami boste presene-N ✓ čeni nad ocbM sorodnikov in ^^ancev. pa lega ne tusle pokazali. Zdravje vam
bo te dni cdlicno sluzdo, za dedi ro voljo pa bo poskfttf a oseba, ki p zaenkrat le rahbopazuiete.
Bik od do 21.5.
I	^ Veselil se boste vsakega dne posebej, sploh. kw bo delo. ki vam res ni bilo
ynajbo^ vieS. kmakj a vami. Tudi si»r vas bo zivr^je razvajalo z dobrimi novicami. Še najbolj veseli boste novice, povezarte z vaà) družino. Tudi zalo. ker veito. da bo prinesla rtemaío pozitivnih sprememb v i^ivljerje vseh ^^^^^ vas. Kar se denarja ti£a. se vam ne bo i?Slo po i!eljali In nařrtih. Ker pa imate v takih primerih vedno prçtavljen plan 8. ga boste imeli turli tokrat. In tako se bo na koncu vseeno dobro izteklo. Počutje? Vsak dan bo bo^^e.
DvoHko od 22.5 do 21.6.
^^^^^ Že nek^ i^sa si niste Čisto na jasnem z vašimi čustvi. V ciruřbl nekoga, ki
W9a z^ pogosto sfocuiete. se zeb dobro počutite. Ca boste iskreni si boste priznah. da pogosta mislile nanj. pa ob tem nikoli ne razmišljate, zakaj se vam tolikokrat prikrade v vaše misi. MorOa tudi zato, ker podobno tazmis-^^^^^^ Ijala. se artejfla podobnim stvarem m vaju ludi zanimajo podoûne re6. lite. fk se na na^rotni strani bijejo Iste bitke, a Icoraka naprej ne upa nar^lli nihi^e. Morda pa samo le ni bilo prave prlfolnostl, Dajte času čas, če je kaj na tem. se bo le kn)alu izkazalo.
Rak od 22.6. do 22.7.
Cisto brez energije bos le. Morda tudi zaiadi hitrega prihoda poletja in hude vroi^ne pieiektih dni. k< je sicer popustila. Zato ni rečeno, da je :a vai^ počutje krrvole vreme. Lahko da ste preutrujeni, saj je tempo vašega Nvij» nja ze nekaj časa dfvji. Morda ne bi bilo odveć, da pred odhodom na (fe-pust preverite se vaSe zdravstveno stanje. Prf strokovnjaku, seveda. Pa brez činogledostil Veselile se novih izzivov, ki vam jih bo navryel h juiriinji dan. su^pnjevali pa se bodo v nâste(Inii^ dneh. Pri tem pazite, koliko s lahko nalolrte. saj vas bo potrebovala tudi družina. Težko bo uraditi vse želje, a ob dobrem razun>evanju s partnerjem boste u^eli.
Uv od 23.7. do 22.8. ^^^^^^ ieprav Imate ujdi kakšno čudno miseJ, se tes veselite poletja. Končno sa
®bo vse izteklo tako. kot si 2e dolgo želite. Po dolgem času vas čaka sreča na kvadrat, d^ill pa jo bosle le z najbliz|inii. Da je življenje res lepo. boste ^nznali ob koncu lega tedna. Dogodek bo prav poseben, zato ne bo nič ^^^^^ čudno, če boste odreagirali veliko bolj burno, kot so ljutijt? navajeni pn vas. Počutje bo se nekaj dni odlično, kar razganjalo vas bo od energije in dobre volje. Morda partner ne bo čbto zadovoljen z vsemi vašimi reakciiami povedal pa vam zaenkrat tega še ne bo. SIcer pa vas predobro pozna, da bi kaj pridigal.
Devica od 23.8. do 22.Ç.
Vsi bodo govorli leo počrtnicah. vi pa spbh ne boste Želeli debti načrtov. Na
? zunaj boste le napr^ ksali zadovofien obraz, a listi. Id vas dobro poznap, bodo vedeli, da nekaj v va^m Živ^nju ni tako tel bi morab biti. Res vas bo nek^ močno vznemirilo, a si nikomur, niti parinerju. ne boste upeli nič pove-^^^^^ dali. Predvsem zato. ker se boste bali. da pretravate. Mimi ne boste, dokler ne uplovile, kaj sedoe^ z vami. Zato ne odlašajte. Meka pomembna posbvnaodbčHev bo padla, če bosle kd| r^ ali ne. Še pred vašim dopustom. Vzemite stvari tal®, kol so m se nkar ne âvcirajre
Tehtnica od 23.9. do 22.10.
čas za počitek|e pred vami Kar ne boste se znali sprostitt čeprav si boste lo silno želeli. Iskali bosle napake na ^ v sebi, si csk) očitali In se zato po čutili vsak dan siable. Kaj. ko bi si končno priznal da ste vredni ljubezni in tla vam tega nihče ne bo poksal Če se ne boste imeli radi ludi sami? Pn tem bo najtežje, da se odkrite m«j dvema ki vam mešata misli In glavo. Ostali pri tem. kar imate in je sigurno, ah poskuati novo, pa ne veste kaj bi vam prineslo? Večna dilema. Odločitev ne bo lahka, pustile jo raje. da se malo zori.
Škorpijon ad 23.10. do 22.11. ^^^^^ Poleijeletoszavasnebočistobrezskrtino. Vsemtežavamprldeluboste težko kljubovali, saj vam bo zrr\anjkovato moči. Ni dvakratza reâ, da bo z» ostanek vsak dan večji a ksj. ko sr ne boste znali pomagati. Pite bo vam pa-/^tJf^ dla krona iz glave, če boste zaprosili za pomoč m pnznall da ste prečenj» valisvojesposobnosti.Paziiela.datecanepove$tekomu.kibiznaltoupi> rabit! proti vam in v lastno korist. Da vsi ljudje niso vredniva^ga zanimanja, pa tako dobro ve-ste. Poskrbite, da si bosle napolnili baterije vsaj v prostem času. Retaeacija resnično pontagal Pa tudi dobw kiepel v prijetni družbi.
Strelec od 23.11. do 21.12.
^^^^^ Nikar ne mislile, da bo vse tisto, kar vam ne paSe, hitro minifci Ne bo. tudi
fx. zato. ker vi ne bosle bi ne bosle mogli najti razlogovza boljše počutje In do bro voljo. Veliko bosle razmišljali o spremembah, ki sijih želite v svojem žři/l|řnju. NI jih malo in kar na več področjih si jih telile. Gbboko v sebi se zavedale, da so vse to bolj žetje kot pa izvedjive relitve. Vprašajte se raje. ka| je resnčno knvo za nezadovoljstvo v vasem živi^enju. In tudi. kaj lahko spremenite sami kaj pa je odvisno od drugih. Potem pa se korak za korakom lotite de^al AH pa naredile korenit rez. Vi Že veste, kaj se skriva za vsem tem.
Koxorog od 22.12. do 20.1.
^^^^^ Ves^ite se konca tega tedna, saj so bili minuli dnevi zelo naporn» Tako v ^^^ službi kot doma. S partneijom sta se precej odtujila. Kljub lemu. da se sploh ^^M vi z^ trudite zgladiti odnos, si Imata vsakdan manj povedati Po svoje pen* ^K ner)a razisnele, saj veste, da je trenutno v zelo napetem obdobju. Vsak ne* ^^^^^ uspeh ga vrže iz lira, v zadnjem času paje bilo kar n^j. Po drugi sirani pa veste, da že nekaj časa sanjarite o drugem. A kaj več od tega ne upate storiti Preveč saniar-jenja lahko škodi, zato bodrte previdni, da ne bo padec iz oblakov na realna lia prelni
Vodnar od 21.1. do 10.2.
Končno le vam bo izpolnila velika želja, ki ste jo, čeprav nezavedno, le ne-kaj časa tlačili v podzavest. Ne le. da boste končno spet bolj radovedni jtÉÍ sami s sabo. ludi počutili se bosle iz dneva vdan bolje. To. da ne boste več ÚI^P čakali na bojie čase in da si boste znali vzeli prosti čas ludi. če ob vas ne bo vedno tudi vaš pariner. pa bo lako največji korak napr^. Tudi drugi bodo opazili, da se spreminjate Tokrat bodo pohvale, ki jih boste dobivali, iskrene. Tu in tam se vseeno ugriznite v jezrk. da vam ne bo Žal za izrečene besede..
Ribi od 20.2. do 20.3.
Kar nekaj razočaranj sovam pripravili tako vaši pr^teljikot sodelavci. Nai-več listi, ki ste jim slepo zaupali Se najhuje pa je, da stezeb dobro varo vano skrivnost v dobri veri zaupali nekomu, kije obljubil, da bo molčal in pomagal Pa ne bo. Antpak vam bo pripravil cekt zmedo s tem. ko bo pov» dal napr^ in le malce dodal. Popoprana zgodba bo imela poledica, žal. Kako jih bostegasili. je oitvisno od vas samih. Vsekakor blblo dobro, če bi čim manj ladagali in čim hitreje ukrepali. Partner bo vsakdan manj razumevajoč. Tudi po va^ krivdi. Zadnji čas je, da «deta za isio mizo In se pomenila.
v
Cešnjeva zabava
Pe.sje • V setici ^lasDskega dt>ma so člatii DPM Pcsje organizirali ćešnjevn zabavo, /bralo se je veliko oirok in staršev, ki so lahko ob glasbi ustvarjali v ra/Hčnih ceš-njevih delavnicah, Pottierili so se ludi V češiijevi igri. NaJboljSc pa jc bilo scveUa to, <Ja so se lahko najedli nkustiili debelih rdcćih Češenj. Ib jc bila prva čcsiycva zabava v DPM PcHje, sodeč po lent, kako je uspda. pa verjetno ne zadttja.
Nagradna križanka Avto Škorjanec
							SESTAVL PEPS	SLOVENS" KA F^VKA-OITKA 1	SESTAVINA AKTRACE- NA ZA 12DELAV0 BARVIL	PODAVA, RAST (KNJ12.) i	POMOL PRZDEK. ALTANA	SUJ^NI OEL TV PRENOSA J	PRIPADNIK TATAftOV
							SULIĆAR V STARORIMSKI VOJSK)	<	■ <		J	' S	
													
							CJ^TO PftSMO* iENJt, GOTOVINA	S				' s	
													
							ZV&2NI KANCLER» WLLY	B 1 4	R 1	A 1	N	D 1	T
							Z* POtTOH	• < J	' s 4	'S	(VO ANORIC	' s 4	
L			™ 1				KAJ »OlEPtA				^VVRSBN*. TO WJERI TEĆE REKA		
t-		MESTO V ZGORNJI &06KI OOONI	fMKEOONS-KI PESNIK GOOO	PRALNI				1 i	» S __	1 ooefCĚ. «PRH V USTI"			
				AfeERlS)<A TV-tMu2aA						CRTA seCnica ^			
KDOft SE VOZ> S KOLESOM. KÛLESAR								\ 1	1	■ ' " '		ANOLEâKI ' GLASBENI PRÛOO CĚNT-BRIAN ,	CAS. KO Si 2EML1A €NI«AT OeRNE OK. OSI
PASTIR OVNOV				' S				VA				J	
								di>s oa OEZSVMfr A3					
HRVAÂKJ APHITEKT» JOSIP		V 1	A	1 N <		C 4	A	Š !	OENAAHiV ' MTA NA HRUlA^d	1	J	' S 1	
									POlAAJiHA V SASU .				
SLOVB^ KI RAPSR ALI .		> s 4		ZM^MNA RAamKA. o&<nuN		• S 4		\ J	R 4	S _^		S 4	
				V07U USRiS ZA rtKOCfs ^									
AieRC&KI PSVEC- NT -KING- 1		> S		<			odPfnA TELZaW PDSROOaA	S •	' S A __	1 ' __^	i	' <1 SMER PLOVBE, POLETA 4	REKA V EVRQ(^ KEM DELU RUSUE
							PERJE PRI REPi						
V'		LASTNOST viûNeû^		- *				• S i	S		KILOME* TER	" 'i	
		KfUJ NA PftlUORft-•ŒM									PAAOCC ROOU J		
PRI08T-^ KONEC ^SA. KONICA				' s 1		NE)AbU XMUOQfíM-PCTRUS		' S	1 1				
						SAMO							
AMERldKt lOI^ALEC. KOMIK-RED		__^		s 4		)		) i	N __^	ENOTNI VEKTOR V MATEPAA-TIKJ		• s 1	
GOStA JSO tz psenA- ČENEGA KftOMPR.				' s		? ^	I^IOVAS ADOlSON		A	KIRURŠKA I6LA		' s	
Œa
Zgodilo se je
Q od 29. junija do 5. julija
# # #
• dela pri gradnji osrednjega otroškega igriî^Oa v Velenju so zaključili 29. jnnya. 30. jun^a 1963 pa so <îlrosko ijiiišCe tudi svečano odprli; v 20 delovnih dneh je na dohwi^ču delalo S3I3 prebivalcev Velenja, ki so skupaj opravili 2X.59S prostovoljnih delovnih dni;
-	od 30. jun\ia do 6. julija 1984 je bila v Šmarinem ob Paki 4- mJaditiska delovna brigada »Šmartno
-	]. julija I942je bila ustanov-Ijena Šaleška pani/anska ćela;
-kta 1956 je I. julija/iičela poskusno obratovali 1. fa/a šošianjske termoelektrarne, ki jc dajala v omrežje 30.000 KW električne etiergije;
-	]. julija 1968, ko so /ačeli pokopavati na novciti osred-
njem pokí^paliséu Šaleške doline v Podkraju, jfi bil dokončno ustavljen promet na železniški pn)gi Vele nje-Dravograd:
- ]. jtiiya 1990 je ugasnil .S()/D Rudarsko elektroenergetski kombinat Iranc l.csko-iek - Luka Velenje, predsed-
nik poslovodnega odbora Rudnika lignita Velenje pa je ptjslal Franc Avberšek;
• Rudarsko elektroenergetski kombinat Velenje se je 2. julija leta 1983 poimenoval po Tratîcu Leskošku - l.uki; -radijska posiaja Velenje se je prvič oglasila v sredo, 2. julija 1975, ob 15.30 na t)KV področju na frekvenci X8.9 tne-gaherzov; •3. julija 1955 je bila v Velenju pred 4000 gledalci otvoritev stadiona Ob jezeru; v upravljanje športnemu društvu Rudar ga
Cj^AVTO âKOnjANEC Zastnpnik in serviser

KiA MOTORS DAIHATSU
ONLY INA
Havènikova domačija (Arhiv Muzeja Vetanje)
Skuterji	ooocse
řE Celje Tel.: 42608 70,42608 80 PE Velenje Tel.: 898 34 92
?î Sen^'i>r Tel.: 747 18 90 SERVIS Celie TeL: 42608 85,42608 86
NOVO! KIA CEPD
'Tletgrancije!
•	KIA CEE'0 je presenetjia evropsko in japonsko konkurenco!
•	Po krrtenju razmerjd cena • kakovost {6 KIA DEE'D neprekosljjva in broz konkurence!
Vabljeni na testne vožnje v Avto Škorjanec PE Celje.
Rešeno geslo i2režite in pošljite najkasneje do 9.7,2007 na naslov: Naš čas. d. 0.0., Kidričeva 2 a. 3320 Velenje, s pripisom "Kfiřanka Avto škorjanec". Izlte-bali bomo 3 praktične nagrade, ki jih prispeva Avto škorjanec. PE Velenje. Nagrajenci bodo prejeli potrdile po pošti.
Velenje line Koren: pf> svečani otvoriivi je bila odigrana nogomeltîa tektua med m osivo m avstrijskega rudnika Fohnsdorfin domaČega Rudarja, dobili so jo gostje z rezultatom
-	3. julija 1964 se je 680 delavcev l ova me gi) spodi njskc opreme Gorenje preselilo v sodobno halo ^ 12.500 kvadratnimi metri površine;
• 4. julija 1975 je bilo na Trebe-liškem prvo tekjiiovauje v moto k rosu:
-	5. julija 1947 se je v Zavod-njah nad Šoštanjem rodil l er-do Kavêûjk, kije kljub izredni iirioi vedno ostal le študent filozofije, pesnik, pisatelj ter esejist, ki v ćasu svcv jejia življenja ni uspel ničesar objavili; skoraj večino svojega prcccj nesrečnega življenja je preživel na KauCelovi ditii-mci v Zavf»dnjab. ki danes velja 2a najjužnejšo ohranjeno alpsko dimnico v evropskem prostoru.
■ Damijan Hljajic
^HjiS
ČETRTEK, 28. Junija
SLOVENIJA 1
06,15	mnm
iïADG	(^omi'4la
[]7.Dii	Oobmjuiro
ïim	l^i^lH mb Oobruiuiro n9.DQ Pvo6l9
09.05 MnhyDickinsknvniistrielsIe
M(].3/?6 09.2b PodklubukurniKarnekai
10.00	Rijkyo2flr:/a!rfin
10.Db	(aboifiikiin^m4.r!d(laia ig.î^d	rćviafmikovivpraiieui.s/in 10.60	SitnimiiMj v S'đviiiiskf pnkr^iini.
ihik. nrliiaia
13-00	Pcffoiila. SpoTi vrefTis
13.1b	6ikalfid(^risafi|B.4/10
]ZAh	rtfaniida
15.GO	PcTRÙk prniiiRi 15.1Û	Mosinvi
1Mb	Krasiíí^t)pairiiljd, 10/13
ISDb	Mamidj^ramliini
16.?0	(naisiašofa
1/.0ÍI	NoviCiv ^tiri vrcniu
1/30	Šialeia niladosu
ISJb	Duhrivni uinp
^rsbanjeDQlBljiœ
18.40	Mii|.siarMihi.ti!wnka
19.00	Oneviuk.vreinH, §pnri Miliinnflr/Jonasniu 20.b5 Icrtnik
22,00 Udri) Bvi. kil lurâ. Spot L vrstne
7!inn	KiwniKnRbnga 73.20 Glasbeni VBtnr 00,SS Duhovni uln|j
Ol.lO	Dfitivnik
01.60	\iMm\
SLOVENIJA 2
06.30 Zabavili m fûk^nal
07.00	Iniokanfli
09.00	ÎVpmtlâja 09.30 inirik^fial
lUin	Oiroški infokanai
13.00	/abm ininkanal
13.50	IVprudaja
1^1.20	Bleščica, nddsjaomndi
li.60	labinni
1W0	OBřřlusvBia. fr.ilok.senia, 9/13
16.30	Mn/aik
177S	MtBlffti
IB.OO	Pvo^jla
18J36	nos]c:Zanil{avraf;audarni:
19.00	/ glasba m pissom...
19.50	Kífinikazlenw 20.no Vplpnjp: Mprinsrarlni atlaiski
niiiNiy. prunos
21,30	Šlfivilkfi. 7/13
22.10	IfpinřBnjg.an(]I.TV(ilm
23.10	I ne nor^ kupiu. ai^l.
IV film
00.20	Rořnik.il.řilí^
02.?n	Zabaviiiiniokflnal
pop
06.30 24 ur. pnnuviiÊV
07.30	nirkilskK
08.25 UvJijnr) Merije. narl.
09.20 Spop^rlstrasu, nad.
10,20	iVpmfjaja
10.1)0	I lubc^en na \úm. nad.
11.^6	Neukinlliivo s^ne. nad
12.'in	Nata sadiDi;^, am. nan. 1330	IVpradíia
14.00	Rick[|»kR
16,00	Neukrrjtljivu srí.t;. nad.
16JjO	linbe/ttn na u^nicr. nad.
16.66	Sptip^dsirasli, nad. 1/.66 ur vroniH
18.00	Dvojnn M^nie. nad.
19.00	24 ur 20.no klinika 20.66 NakiaiuMna.ani.nari.
21.50	Pr2tír^nakri:Pav2nriafknCi,l.
dol Rngl. film a 7'IM 24ur;vBČ8r 23.30 PtBdiina kri: Pa vendar kriči.
nad.angl. iilma 23.60 Gospa prsikednica naii. 23.60 Priiaielji.nan. OO./ÍO SkHvnas[iBQink.nan.
01.30	74 ur. pnnnviiev
02,30	Not^na parmiiH
SOBOTA, 30. Junija
©
09.00 Oobmiulro.inl, oddaja 11.36 POP CORN, fll^ibfiiiaoddaia
Oosiie:ViniorY 1250 Vidtfospntdneva 1100 VidDosirani. rtedla 1/.5S Vabimnknç|ltiflu 18J10 lísinavrsii.kriniakina
rnlailiriska ixldaja, 3. TV iiire7a 16.40 R^gionalnK nnvii:e 18,46 Asnva iniorniaiivna
odddia 19.16 Vidtfospol dfiRva 19.20 Videostfani. rjbvffiula 19.66 Vabiiirr^ k oç|lHdii 20.00 Jesen ^vliimja. oddaja /a treijn.
^tvlieniskrj obdobjEi. ponrjviiev 20,46 Regionalne nuviiJi 70.60 Vid^cspoidiieva 20.66 Vabimukogledii 21.00 VliaminniMiiarBVo.kmeLodd. 21,30 Naivina.koniakinaoddaja/ nRn)dno	Grsde:
aiBsnibsl Pori. ansambel Gbittni 22,46 I/ nddaie Of^ro jiiiro,
irilormaiivna oddaja, ponr^víiw 00.15 Vabimo k nylndu 00.20 VidQCElrani. obVB^ida
SLOVENUA 1
06.16	(Jdinevi
0;.D0	PoruCild
07.05	Dobrojiilni 08.00 ÍViroňla
08.06	Oobroiuim (19.00 Poroùla
D9i)5 Babarjisaria itari. 09.30 hmh
09.36 Zverinic I/Re/i)ť. 9/13 09.66 Taborniki mskavii. b. odtlaia
10.10	^ivat8k(vriuSi(adii:f?.2V76
10.35	Lnajsiašola 11.10	Éiaíeia niladnsti 11.66	Milijonar/J on asom 13,00	Pnroùls, ipfiri vrarntí 13.16	Dutinvni uinp
1330	Tani0)adru;ina,4/B
14.20	Slovenci v Italijt
16.00	Pofoňla
1^10	Mnslovi
16.45	liable Upiiiorň|8
16.06	I? pnpoiMfi Lort«: Rivalski uWKi
16.25	Soíodfii dull. 3/6 17.00	Nom ipnri vreme l/,30	Pogledna-.bi^anunski
slnnnkoščBni sknn]ii;i
17.40	CudB?niplaiieL3/8
18.40	Kaili.nsctnks
18.45	Pufsa PEjpa. nsanka
19.00	Untivmk, weme. Špori
19.55	CoWnflsan8.6/10 2030 AlpskjvnčHr.pnsneic»k2.dela 22.no Uriine\ji,vrtiiiip, spari 23.00 ARS360
23.16	Polnočni klid) 0030 turlc?niplar«L3/6
01.26	Dfiffvnik, pnnnvilHV 02.00 Iniokanal
SLOVENIJA 2
0630 ZabHvrit intokanal
07.00	liiíokiíiiHl 09.00 ívprocíaia 0930 Zabavni irilokan til
1030	IVproàfa
11.00	Gl^bR ni sponi ini ; Bonsom
Kopilant^n;
11.60	Poivne/nmniladinskjlilm
12.40	Fram22/?4
13.06	Mladinska rppre/snianoa,
m; o;, iilni 14.41) Mi?2aik
16.40	^ogurija. 9/10
16.10	/ddjl.oddaia^a razgibano
^iviicnje
1635	Mosiovi
17.10	Lestvica na drugem
18.00	Pořořih
18.06	Školii.ska orglarska delavnica, dok. ielfion
18.36	Oe^ëla dniyega beleçja nblakti Nova ^elanrâia
19,05	/adsva:Mflwduští,6/8
19,50	KrnnikaUenia
20.00 Re.sničnć) leymida o Eif(hiv(?rM
sinlpu. 2/2 20.66 VroûsLoI
71.50	Zla Mki film 2336 Slander. koprmLiilni
01.30	OnmikiAfii^ke IV
01.bb	Znbavni inínkanal
pop
0636 74 ur
0735	l)vrj|rin)jvl|Rr^e.nad. 0330 Spnpadi suasu. nnd. 0930 Tvorodaia
10.00	IjnWnnair^nid.nail.
10.65	Nnukn^iljivosrcs. narl. 11.60	Ku^iJanmin|9kijter)i.
nsani íilrn
1330	Tvprorlaia
14.00	IMilake
16,00	Nsiikrail|]vosrce,narí.
16.00	Ijnbmnnâlr^nfU. nad.
16.66	Spnpadsuasii, nad. l/,b6	24 ur vrcms 18.00	Ovtijnn^ivljeiqb!, nad. 19.00	74 ur
20.00 Na^a ifiala klinika 2U.56 007 Gcridling^r. ani. film 23.00 24 uř2VR6Kf 23.20 Pod lupo pravics.naa
00.16	Romanca v Miamifu. am. lilrii 02.00 74 uí, ponovi U5V 03.00 Nořiis panorania
©
09.D0 1030 1035
11.60 14.00 17.66 18.00 18.40 18.45 19.25 19.30
19.55 20D0
20.45 20.50
20.56 21.00 2130
22.00 2330 2336
Uobro juiío. IM [.oddaja Vabimo k nyleriii Naj vi^a. oddala / nariMino/aliavno tjl^bo. Gosijm ansarnbeí Unn. ansambel Ub]om Vid^ospol dneva Vrdeosusni, obvesula Vabimo k ogledu Miš mi oifoSka oddaja Regionalna nnvicR Ti SI na vrsii, mladinska oddaja Vi dnospoi dneva Videostrani, obvesola V^bidiu k ngledu I o kalni ulnp Zgornin Savinjske dnliiKi, iniormahvNa oddaja Reuionalnn novice Virfcospoi dneva Vabimokogledo Razgledovanja, inf. nid. Cerkveni /voniki na Pnffiorsktiiii. dok.nddi^a l7 oddaje Dobroiuim.pon, VabimoknglHdu Vidoosirafii. obvesula
SLOVENUA 1
06.16	Udiiiiivi
07.00	/godbe iZ Školjke
07.30	U populile iQrbi>:?jvab;kjnuot]
07.45	Marina, igram |]lm 08.00	Podklobukom:Karnekaj 08.3b	Oddaja/a (iiroke 08.5C	Sfirodni diiSi. 1/B 09,20	RdnCa kapiL-a. nflin. iihn
10.46	Pulnn^iklub 12.00	Tednik
13,00	Poroiila, SpoíLvreiití
13.25	Vse ti živalih: Slivami leicni
13.60	Vse n živalih: ;{ilfiniL»gvafii
I4.lb	/adrq»slika.angLiilni
15.55	Pnta vriiljak
16,00	U;ivaliliinl|i)deli
16,16	Polurno
16.20	Po Sloveniji
17.00	Poro(^il3, šporivrsme
17.16	ta
17.20	PfilcînivrliljHk
17.25	Navriu
17.60	i/bor 12 poliiii^nih dialngov
18.00	Kuhanje
18.40	filiincvetlrčnikinsanka
19.00	nnevnik.viBine.^pori
19.i^	PfeklKUkRlii:Zcla/nikra1j.l/5
21.26	PolBina polapatija 22.10	PurT]0i[3, Spori, vreme 22.46	Siipranovi, 15/21 23.40	IsadbHlly.aífi.liliii D1.4b	Dnevnik
07.0b	íníttel
SLOVENIJA 2
0B.30 Zabavni infi^anal D9.0 IVpmdaia 09.30 Skozi ias 09.40 Vfnùsiol
10.30 Rssniína legenda o EilflovKrr
suipu. 2/? 11.20 Vodna bomba debelega
maf:ka, laiv.esi, lilm 12.3b Tv prodaja
13.06 Dti^ladulgesab^lcga oblaka
Nov» /i<landi|a 13.36 ^koljjskaorglarskadslavnica,
dok. r^ljton 15.1Q iVprndaia 13.40 /dHj!. oddaja/a razgibano ^vljeip
16.10 Praga: Sveiovrii poknl v kdiskih
m kanujih, pœtietek 16.bb Mdríbor: Lvropska liga v nd lini ki. SlirvHni|a Pordigal^a. prenos 19.00 [jakii: [ P v ninii Cni gim nas ifki, posnih lek
19.55	Krornka/lcma 20,00 Glitiis
20.35	SIwnnski magazin
21.00 Gala koiicmskfadb Mnjmiri^ Sspeia inJumaRobc^nika
23.05	Vrbliak
01.70 Sledi v Času, 4/4 02.1b /abavMi infr^anal
pop
07.1b	IVproiiaia
07.45	Carabnaanglpiûna, fmo§ka oddaia
07.66	NaSrnalimns.ssnja
08.06	Nadri^esusriindiwia.ns.ssr.
08.36	Mallrdei^iiraklor.risanascnia 09.00	Pokfj. risana syrija
09.76 Slo;i£akRQr^amin,rfs.sanja 09.66 Znliifijsv^f, tis.serfja
10.30	G-Oaman, ris. senja
10.66	PowerRangers, mlad. fian.
lt.26	Kamflljiimpenj. d(A.iiddaj3
12.26	Divjina Kanbrjv./adnji d{!l angl.
dok. seriji^
13.30	MfjliGl^pfBiiosdfrke^aVN Assna
15.16	FormulalposiBiBkKV/aVN rrani;i|p
16.26	NasnomaniuBonda. dnk.odii.
1700	RHAi^^nt^ giKputlinie, arn nan.
17.56	24 nt. vreme
18.00	idravnikitvavesiam. nan.
19.00	24 ur
20.00	Vplik«ieiavu.am.hlm
21.30	Minnnl^H celii;a. ar^i. nan. 22.36 adplavljíina.am.[|im
00.15	Popolni muríei;3m.lilm
01.4 5	24 ur
02.46	Ml» panorama
SREDA, 4. julija
©
09.00 Mišma^. ouo^kanrjdaja, pon. 09.40 Vabimo k r^ledij 00.46 M<j(i:aini](t^(iv;^(iuk.l<^a.
nin^ška rddaja /a najml^^^g. pan 10.26 Vidsospoi dnova 12.00 Vuipnstrnni, obvesiiia 17.56 Vabimo k ogiRdu 18.00 V hannnniii ? naravo, kmtiL odd. 18.30 Videnspoi dneva 1835 Ti si na vrsu. mladinska odriaja 19.20 Hiihovnivnjlsc dr.Anion SlTBS, r.yljski ikof
19.25	Virkiisiranr, olmiila 19.55 Vabimo k (^ledu 20.00 16fi9.VTVriiaga?in
20.26	Kukiira, intonnaiivnaoddsia 20.30 /dsj. odrlaja za razgibano
/ivljer^e
21.00 Sredi/vp/dpnsneiek 7. dela
ÍRStivala v /alE:u 22.00 Vabimo k i^rsiu 22.06 Odprta isma.ponovilsv
nonovnra Rcv&i^jna v Sloveniji 23,06 MttpotdnGva 23.10 Vidsosuant. obvesula
SLOVENIJA 1
□/.do	^ivlav
n9.2b KûigrasifmilanjH.10/10 1}9.55 Nfideijska ma^
10.50	Prisliihnifnrj ii^ini
11.00	Sledi
1130	Ob;oi]adiiba
12.0Í]	Ljudiem^emlia
13.00	PoroCila. Spon vrsne
13.10	Alpski Vfihir 2007, posneiak 2. flala
14.45	Vrtf£k3rji:0sdiŠ6na, ÍVnad. 15.16	l^sriiùioliviji^niK, am. íiim
1 /i)0	PnroCila, Spori vrmie
17.16	Galenja igralcev
ÍB.15	Pajkec Piko. nsanka
1B.70	VeiennarJor.risanka
1830	Kravu:«) Kafka, tEsanka
1836	MáUihi.nmh
18.40	kebanju iola m supu lou
18.66	Vrame
19.00	Unuvmk, vnjme. špoíi
19.66	Najlepše Avsenikove melodiio
71.36	Intervju 7?.26 ARS3GĐ
27.46	Pomirila, v ranili, ipfjrt 73.15	Z ogli^iialnm v uganki, inúih
Ce hiiii
00.40	Onwnik
01.05	liManal
SLOVENUA 2
0630	Zabavnnnlokanal 09.45 ÍV prodaja
10.15	Sko7ii;as
ÍD.25	Poletna potepanja, oddaja o
lifi2mii
11116	Naša pesem 2007
11.35	Tvprodaia 12.05 Med valovi. TV Koper
12,35	Slovanski niags/in
13.00	TV prodaja
1330	NikariakoiivabnaUm. luimor.nan.
14.05	Speedway za Grand Pn* 16.26	Pragfirsko: SP v strsljaniu na
iar^8. prsnm
1630	SP v kajakih in kanujih. pdsneiRki; Prago
17.15	DPv uîiini košarki, rtiporiařa u U
17.20	Raku: fP v nmnCni gtfiinasuki.
pastelek
19.60	Krmika/lenia
20J10	OeÍRÍBSveia. 10/13
20.b0	Irasier, 22/24
71.16	Um etnosi glas be m plesa ?3i]0	S!rBlii;t!nasproln«usode.7/l? 23.45 Obntoglavn,katalonski IVhIm 01.15	tonik/amii^eTV
01.45	Zabavni m loka nal
pop
0?.tb	ÍVjHudaia
07.45	tarobna »ngle^Cina. otroška nddaia
07.55	Našmalisvolris.senia
08.011	Na drevesu smo dtima, ris. ser. 0830	JakanaLuni.ns.senja 08.40	MalirdDÔJtraktor.ns.senia 09J]6 Pokans.CTnia
0930	SlončRkB(in|amin.ns.SGrit3
1Q.D0	Zelenjavi!^], ris. t^t^nja
10.30	líDamati, ris.sania
10.55	Modno zdravilo, nan.
1150	Hftidumw.lilm,2/2
13.30	fomiulal.prcftosdirka/aVN franitijfi
ISilO	Bradata motorista v kuliiriji
1636	Me tace ra vedno. nan. 17.25
1730	Oale^oiidnma.am.film
19.0B	74 ur. vreme
70,00	fislega Čarobnega dri3.arn. i.
71.50	VrininKiVNFrandjH
77.06	Knnap8i1n3h.fr. nad J/5 23.40	frankiĐ tn Johnny, am. (ilm 01.45	?4ijr
1)2.46 No^na panorííma
©
ponovitev oodài tidei4skegasp0raa
Mi& mal otroška oddaja, pnn. 09.40 1560.VIVnia9a?iM 10.00 Kultura, inlomiauvna oddaja 10.05 SporinitíjíBk.štiortna mlonnaiivna uidaj^ 10.25 SpormrDosipncfovor v studiu
Srnučarico^kak^lni kiubMislinja 11.00 Ouhovni vrHlei: dr. Anton
Stres, isljski šknf 11J)5 Vabimo k ogledu
llrjbKr gospod prBrbedriik Gost:jQ?eKi>znius. prerlsednik upn^vc Pravent Globaid.d. Najv^Ta. odddjaz narrfrino/abavno gliïsba Gisljc: ansambel Don. ansambel Objem 13.25 156g.VIVmagaziTi
13.45	Kultura, inlomiauvna oddaja Í3.5D Videostrani, obvestila 19.00 Vabimo k ngiKdii
]BS}h ÍI g na V5U. mladinska oddaja
19.46	Lokalni utrip Zgn/nii? Savjnisk® dolinfi. minmiativna oddaja
7030 POP CORN, glasbpnandrfeja
Gostje :skuj)ina Viclory 71.20 Jesen 7ivl|iin|a. oddaja /a tretje ^ivliunfskc ohdrjbje. prjiioviti^v 22J10 Videos tram. obvestila
11.10
12.10
SLOVENIJA i
07ÍIO	PnroCila
07.10	Oobro jutra ÛÛ.00 Pnrořila
08.10	Oobmjutío 03.00 l^oroi^ila 09.05 l?popDtiiťiorbe 09.20 Nagi^iv^kj. nsanka 09.25 GuhrfiiSsk: Sola. 5/10 09.50 PainkitvsvaL 12/13
10.15	laborniki inskavu 10,10	Painkovfivia 11/13 10.35 lla/pokRvfâsu.6/17 11.00	Curj8;nip(anBt3/6 11.66	Slovenui v Avstraliji, l.il^l 13.00	IMIa. Spori vmmt^
13.16	NajIcp^cAvscniknve melodijK 15.00	IVoi^iia
16.10	Dober dan. Koro&ka
15.45	Maks in Rubl, 16/26
16.05	Martina m pti^ie strašilo: Japonska
] 6.15	Ajkec fn restavtatorjili .5/11)
1635	Pn^abijerie knjige rič^ib iHbic:
Povodni 1110Í
17.00	Ptjrořila, šport vrtjmB
1/30	Morskipsivsrednzraiilju,
pnijud. oddaja
16.25	/ribanje 3*3 plus 6
16.40	Nina Nana, nsanka
16.45	Joko!.Zakanioko! fotn!. nsanka
19.00	Onsviifk.vrems.šport
19.55	la mnja dtu^ina. 5/6 70.50 Osmi dan
21.25	Pr\nindnigi
22.00 iJdniGvi. kultura, vreme, špnrt 23.00 DamaskamGli|<iiii,jLna., 1/2 00.35 Nikartakohvahnoi
01.06	Morskipstvsradivtimlju
01.56	Oncvilik, ponovitev
02.35	Iniokanal
SLOVENUA 2
06.30 /abavni iniokanal
11,06	ÍV prodaja
11.36	PolGtni vrtilfak 13.50	Vruikani
14.16	Nikartako^ivahnn
14.45	Galenia igralisv 15.45 ARS360
16.00	[vrrjpski maga/in
16.30	Skivsnijki maga;in
17.00	Mo/ik
1B.0D	Poročila
18.05 OcriáúnafvrnpeiHnnnkGsmi. 2/2
19.45	Kronikarlcnta 20.00 Glasbeni spomini / Rorisnm
Kopiiarieni
71.00	Studio cíly 27.00 BMca,oddaiaamodi 7 2.30 Glas (be )n 1 vuCun n a di uyein 2330 Naníi?,V6 00.00 Niip0vr3tr10.tr. film
01.36	Dnevnik zamejske tv 02.00 Zabavni iniokanal
pop
07.50	24 ur. ponovitev 08.45 Ovoínuíivljtínjanad. 09.40 Spopad^trasti.iiad.
;030	Ivjxoddia
11.00	LjiilK^;en na tržnici, nad.
11.66	Ni?ukfoll|ivrjsrcu, nad.
12,50	Naša sodnica, am. nan.
t3.40	IVprndaja
14.10	Zahodno knlo, am. nan.
16.05	Neukrni[|ivosrce, nad,
15,00	Ljubezen na tržnici, nad.
17.00	Sjjopadstrasu. nad.
17.55	?4ur vrania
18.00	Dvojno ^vlj€nje, nad.
19.00	74 ur
20.00 Naša mala klimka. nan. 20.50 Sedma netesa. nan.
71.40	Urgenca, nan. 2235 ?4urmi^ar 22.50 Družina na begu. nan. 23.40 Nakrafu/ločinfl.am.nan. n0.30 Alias, nan. 00.50 Pnjat«l|i. nan.
01.26	Sknwostni otok. nan. 02.16	74 ur
03.16	Noâia panorama

09.00 Dobrnjuiro 1030 Vabimo k o^iledii 10.35 Zda|, oddaja/a razgibano življenje
11.06 I okalni utrip Zgornje Savinjske
dolin», informativna odilaja Í1.6Q Vid i^p 01 dneva 14.00 Viduostraui. obvestila 17.66 Vabimo k ogledu 18.00 Čas 73 nas. mladinska udilsja 16.40 llegionafiie novice 16.45 Vidsospot dnava 16.50 Košnjapostarem.
dokumentarna midaja 19.20 VidoostranI, obvestila 19.55 Vabimo k ogledti 20.00 IzoddajeDobrojiitro,
iniormativna oddaja, ponovitev 2130 2upanzvamt.kontaktna oddata Gost; Srečko Muh, /upan MO Veleiqe 2230 Hegi finalne novice 22.35 Videuspm dneva 22.40 Sref|im?ii.posnfiiek2.dnla
lasuvala v h\m 73.45 Vabimo k ogl«diJ 23,50 Videos tram. obvssUla
SLOVENIJA 1
06.16 Odmevi
07.00 PoioCila
07.06 Oobrn jutro
08.00 Pofiiôila
08.05 Hobro jutro
(19.00 Pofo^ila
09.05 Radovedni 1aûok:Ziri
09.70 Martina m pt^Ciustfć^ilo:
Japonska 09,30 Ajkennnrestavramrjih. 6/10 09.50 Pozab i!ne knjiga naših babic
Pcn/odm moi 10.05 /godbe 17 školjke 10.36 Tabornik] m skavti 11.00 MoTskipsivs^do^emliLi.
ioljudno/nanstv(^na oddaja 12.00 ntervjii 13.00 Pnro^jla. špurL vr^me 13.15 Globus 1X60 Ub/tiriadiiha 14.20 Usmidaii IbilO Porodila 16J0 Mostovi
16.45	iabaluga. 78/76 mh Risanka
16.15 KltukřtiVHdogodfvSánc, lutke, 2/17
16.40 Rotili Qhmor^jík, nsana nan.,
2. spi/orlo 17.00 Nrmi:e, šjiorivrems 17.40 S smrtjo sent ntsl 7iv6ti. dok.
gddaia 1830 /rebaiHcAstm 1835 I r^ntsK. risanka 19,00 Dnevnik, vnime. Šport 19.55 Za resnični konec vojno. ali
ragnroll, hI m 22,00 UímiRvi. vreme, šport 2330 Absolutno glolialno 23.25 Piisia iiiša, 6/8 00.30 Nikar tako hvahuo! 01.00 S smrtjo sem/ačal Mu, dok.
nddaja 01.60 Dnevnik, ponoviti» 02.:^ Iniokanal
SLOVENIJA 2
0630 Zabavm ininkanai 07.00 Iniokanai 09.00 ÍV prodaja 0930 Zabavni iniokanal 11.20 fVpnidaia 11.60 Dober dan. Koroška 12.70 Gl8s(be|ni večeri na drugem 13.20 SturliuCitv 14.20 Sledi
14.55 Prage5ko;SPvstn;l|anjuna iremi&iu tar^. pr»nos ^rvi m drugr Mozsfk Mostnvi Porodila
18.05	labirint
19.00 .lasnovirAia, l^lb 19.50 Kronika/Ivr^ta 20.00 Sastjunijskibijm,lr.duk.
senta.7/7 20.50 Vispfivrt.angl.nan.2/4 22.30 lehce.řRlti:,»,nizoz.íilm 00.30 Domovina, nem. nad.. 1/6 02.00 Dnevnik ?amRj.ske TV 02.25 Zabavni ininkanai
pop
07.46	24 ur, ponovitev 08.40 Dvojnn ^vlieoje, nad.
09.35	Spread strasti, iidd. 10.25 fVpn3d8|a
10.66	lubt»7ennaif?nio,nad.
11.50	Netirotliivosrce.nad.
12.46	Našasodnca.am.nan.
1336	IV prodaja
1436	Zahodiufknlo.am.nan.
lb.00	N2ukrotl|ivnsn;(!.oad.
16.55	11ubwen na tržni 13, nad.
17.00	Spopadi strasti, nad.
17.66	24 ur vreme
18.00	Dvrvno iivlieme. nad.
19J10	24 ur
20.00	Naša mala klinika 20.50 PreverjHno!
21.36	Majhni koraki ^vljcnia. I. del am. íilma
22.46 24 ur/veier
23.10	Majími koraki ^vljiiriia. nad.
am. íilma 23.25 Na kraju ;lr)^ina. am. nan.
00.16	Alias, nan.
00,00	Pniatelji. nan.
01.06	Zal(uliSjesknvnrK;tnitgaotoka 0136	24 ur. ponovitev
0235 No^na panorama
16.05 16.30 17.75 laoo
©
10.06
11.05 11.10
09.00 Dobru jutrn, inf. odilaia 10.00
/upanzvami. pogovor v snidiu, punoviiBV Vidcospot dneva S^di zve^d posnetek2. dela fes(ivalav2alcu 14.00 Videostrani. ubvfsula 17,66 Vabimukoyli'di 18.00 Mladi zamlada mladinska odd. 18.40 Vidrosjitit liiieva 18.45 Ub3.juliju, dtifvu rudnrjev. rep. 19.16 Vnii^tstram. ulrvastda 19.55 Vabmiokoglndu 20.00 l/oddajefloliroiiitra 21.00 1550.VIVmaga^ui 21.16 Kultura, iníonfiativna odda;» 21.20 Šooruii torek, šfioiuia ird. orid. 21.30 0h3.iiil]iii,dnevurudar[ev, ©govor, gosi: dr. Evgcn lervanC 22.30 Viàospot dneva 2236 l7arhrvaVIV:Planeipolka.
ponovilav gfssbene oddaje 23,35 Vabimo k oglfldu 23.40 Vide/slram. otivesttla
SLOVENIJA 1
06.15	Odmtrvi 07.00	IVoi^la n7.06	Dobrojuiro 08.00	Poroiila 08.06 Dobra luiro 09.00 Poroi^la
09.06 Kljuki^ve drjgodivši*jni'., lutke, 2/12
09.30 Zogaoja, 10/10
10.00	IWsi/Bšjo:PoSla,g/10
10.20	Gnil rafek line, 20/26
10.46	Tabomikiinskavu:Obvviru Soi^e
11.05	Ssinrt|oscm^a6^[^v{^u.dok. oddaja
12.D0	I judte m/smlja
13.00	l'if obla, šport, vreme
13.30	ZgubiLa, danski (ilm
16.00	PmoCila
15.10	Mostovi
16.45	MobvDinkmsknvnostdežele Mu. 4/26
16.06	Male SIV/) celice, kviz 17.00	Novice. SjiorL vmme 17.40	Poriret Otona 7upanči^a 18.30	?r9bajplota
18.40	Medo Popi, risanka
18.46	?eleiilki, nsanka 19.00	Dnrivriik, vreme, šport 19.56 Roparja, am. iilm 22.00 Odmevj. Spon vreme 23.10	Brs/reza
23.76 Goenngova poslednja bilka,
mnm. dok. serija. 1/7 00,20 Poriret Otona ZupaniiiCa
01.10	Nikar tako iivahno!
ni,40	Dnevnik, vreme, šport
02.20	Iniokanal
SLOVENIJA 2
06.30 Zabavm iniokanal
117.00	Iniokanal 09.00 IVprodai«
0930	Zabavni ininkanai
11,00	Ol/uški infokanai
13.00	Zabavni iniokanal
14,20	TVpratíaia
14.50	lestvif^ na drtrgem
16.36	l5Kljuni|skjhrlni,fr.duk.
senia, 7/7
16.30	Mo/aik
17.25	Mostovi
16.00	Pi^nCila 18.06 Izlelmiadinskifilm
19.00	Katarina Velika, 2/2
19.45	Kronika z lenta
20.00 PiAlic: Ame, dok. portret 20.60 Borliii: Glasbeno poietje. jmsimtek
22.65 Bovimg ;a Columbino, am. filu 00.50 Dnevnikzan^ejskelV
01.16	/abavni iniokanal
pop
07.60	24 ur. ponovilev
08.46	Dvi)]no 7ivijenje. nad. 09.40 Spopad strasti, nad. 10.30	Tvprodaja
11,00	Lttibezennatr^nianad.
17.00	Neukratljivo sn:e. nad.
12.65	Našasrjdraiia.am.nan.
13.45	Iv prodaja
14.16	Zahodno knlrj. am. nan.
16.10	NRukn)d|ivo sri;e. nad,
16.06	liiíbe<r0n na trenili nad.
17.00	Spi^Htfstrasii.uad.
17.55	74 ur.vreme
18.00	Dvojno^iviienie.nad.
19.00	24 ur 20.00 Naša maia klinika 20.60 Kose ljubica maii^uje. kanad, iilm
22.30 24 ur/vater
22.46	Ugrabljeni. 6. del 2336 Nakr^ju/lot^ina.am.nan. 00.26 Alias, nan.
01.20	Skuvnosu;; otok. nan
02.10	24 ur. ponovitev
03.10	Nn^na panorama
©
09.00 Dobrojutro.nil. oddaja 10.00 Vabimokngledu 10.06 Športni torek, špori/ia
mlormaljvna oddaja 10.70 Oh3.julijii.ilnevunidar|ev, logovorgost: dr.lvgen íprvarn^ tlireklw Premogovnika Velmije lUO Videospotibieva 11,25 l;ariiivaVlV:Planetpoika.
ponovim^ ylasbemi oddaje 14.00 Videosirani, (obvestila 17.55 Vabinmknglfidu 18.00 Mala potDpanja, mladinska
Oildaja.3. TVmre^a 18.36 Regionalne nnvice 18.4 6 V hann on ij i/ naravo. km eiijska
oddaja, ponovitev 19.15 Videosirani, rjbvKtila 19.66 Vabimokogledu 20.00 l/ndrtejttOobrojutm 21.00 UdpriatmS.IVmru^a 22.00 Regionalne noviLB 22.06 POP COi)N.krintakina oddaja
AVÍ m Rock otoi^c 23.06 Vidp.ospot rineva 23.10 Vabimo k oglerlu 23.10 Vnleosirani. oLiVBStfla

PRIREDITVE
VELiNiE
Četrtek; 28« junija
9.00-17.00
Vild Mû je a
Odprta vrata Víle Mojca 18.00 Nakup o valn i center Vel e nje
Zdbdva z OJjem 19.00 Mes tn i st a d (on Val a nje
12. mednarodni atletski miting 19.30 Velenjski grad
Predstavitev 17 številke zbornika Hotenja
Petek; 29. junija
9.00-17.00
Vila Mojca
Odprta vrata Vile Mojca 17.00 TRCJeraro
6. Avto center Meh Open Tradicionalni teniški turnir rekraativcBV. Turnir bo trajal do 2. julija 2007. 18.00 Muzej Premogovništva. Črna garderoba
Odprtje razstave abstraktne slike 19.00 Galerija Velenje Odprtje razstave InpodelitDV nagrad
XVIII. kolonija diplomantov Alademije za likovno umetnost in oblikovanje Ljubljana 19.Q0 Galerija Vranje
Odprtje razstave: Tina Dobrajc 20.00 Rdeča dvorana Velenje
Dobrodelni koncert za nakup CT aparata za Bolnišnico Topolsica X Rdeča dvorana Velenje
1. mednarodni rokometni turnir mladinskih reprezentanc (latnik '90). Turnir bo trajal dol. julija 2007
Kdaj - kje - kaj
9.00-1700
Vila Mojca
Odprta vrata Vile Mojca 14.00-20.00
Mladinski center Velenje Aktivno preživljanje prostega časa za mlade. Informiranje o mladinskih aktivnostih 1700-20.QO
Kotalkalisče Velenje Poletje na kotaikalisču 7002 Aktivno preživljanje prostega časa za mlade
Sobota; 30. junija Torek, 3. julija
8.00-13.0D
Atrij KSC Kmečka tržnica
18.00 Mestni stadion Velenje 47 Skok čez kožo
21.00 Mladinski »nter Velenje Zabava na MC plazi
Nedelja^ 1. julija
9.00 QbŠkaískem jezeru
Oržavno prvenstvo za mlade konja v preskakovanju zaprek
Ponedeljek; 2. julija
9.00 • 1700
Vila Mojca
Odprta vrata Vile Mojca 14.00-20.00
Mladinski center Velenje Aktivno preživljanje prostega časa za mlade. Informiranje o mladinskih aktivnostih 17.00-20.00
Kotalk a fis če Velenja Poletje na kotaikalisču 7002 Aktivno preživljanje prostega časa za mlade 17.00 Skakalni center ob Velenjskem gradu
Pokal Slovenije v smučarskih skokih • člani
Sreda, 4. julija
9.00'17.00
Vila Mojca
Odprta vrata Vile Mojca 14.00-20.00
Mladinski center Velenje Aktivne preživljanje prostega Časa za mlade. Infomiiranje o mladinskih aktivnostih 17.00 '20.00
Kotalkalisče Velenje Poletje na kotaikalisču 7002. Aktivno preživljanje prostega časa za mlade
Za dodatne informacije o prireditvah tn dogodkih lahko pokličete Turistično-informecijski in promocijski center Mestne občine Velenje {03/896 1860).
ŠOŠTANJ
Sobota, 30. junija.
X Menina
Družinski planinski tabor na
Meninil508 m(potekado37.)
Ponedeljek; 2* julija
10.00 M est n a galerij a Š o št a n j
Poletne ustvarjalne delavnice (poletne počitnice 2007 - za otroke in mladostnike - poteka do
9.720071
16.00 Telovadnica Partizan in igrišče ob bivši DŠ Biba Roeck Poletni košarkarski tabor • Šoštanj 2007 (za osnovnosolke in osnovnošolce - poteka vsak dan od 1S-l8h do 6.7.2007)
Sreda, 4. julija
18.00 Trg svobode Šoštanj
ANA DESETNICA« predstava pouličnih Qledaíísč (Štiri predstave}
ŠMARTNO OBPAKI
Sobota, 30. junija
21.00 Hisa Šmartno Kaj ti je deklica gledališka predstava
Kgledar imen
Junij (veliki traven)
28	« četrtek-Hotimir
29	• petek- Peter,Pavel
30	• sobota'Emilija
Juiij (mail srpan)
nedelja-Bogoslav
2« ponedeljek* Marija 3« torek 'Tomaž 4« sreda'Urh
Ako je drugi dan malega srpana grdo, Se štirideset dni bo mokro
Lunine mene
Srebrna Vaška olimpijada
Letos mineva 25 let, odkar so Škalčanl priredili prvo Vaiko olimpijado. Letošnja je lorej srebrna,/aio bo nelcaj posebnega.
V soboto. 7. julija, ob 14.00 sic vabljeni, da pra/nujote (udi vL Herman Ariic. predsednik športnega druSiva î^kale-Ilrasiovcc. napoveduje: »Začeli bomo s kratko proslavo, nadaljevali pa/zanimivimi igrami. Naj jih samo naštejem: vlečenje vrvi. metanje vode. natančno streljanje /oge in prepoznavanje vina za moskc in ženske. Letos prviû pripravljamo tudi ognjemet.« Ob lej priložnosti medse vabijcí vse. da se zberejo, prijavijo ekipe ter tako združijo iroje: proslavo, tekmovanje in veselo dru/enje z ansamblom Strk. 7a vse informacije pokličite 041/602-9^3.
KINO VELENJE:: SPO R E D
SHREK TRETJI
Petek, 29.6. ob 17.00 uri Petek, 29.6. ob 19.00 uri Sobota, 30.6. ob 18.00 uri Nedelja. 1.7. ob 18.00 uri Nedelia, 1.7. ob 16.00 uri -otroška matineja (Shrek The Thirdj-animirana komedija, S3 minirt Režija: Raman Hut. Chris Miller Slovenski glasovi: Tanja Potočnik. Sebastian Cavazza, Jose« Miha Aiu-jevič« Kristijan Guček, Nuška Đra§i^k. Ninalvanič. Monika Puôeli, Tina UfSiii Valter Dragan. Lučka Po^a)
Mladoporočenca Shrek a in princeso Fiono presneti kralieva smrt. zaradi katere bi moral Shrek prevzeti vodenje debele, poleg tega pa mu Fiona sporoči, da bosta dobila otroka Toda ker ie Shreku bolj kot dvorec všeč smrdfjiva močvara, se z zvestima prijateljema Osličkom in Obutim MaCkom odpravijo poiskat prime rnet^ega prestolonaslednika Arturja. ki pa se ne vede prav nič kraljevsko. Med tem Sanjski Princ z zlobnimi pravljičnimi junaki nal^uje prevzem oblasti, toda to je račun brez Fione in njenfh pniateijtc Sneg-uljčice. Trnuljčice in Matovilke. Film je sinbfoniziran v siovenščinol
ZASTAVE NAŠIH OČETOV
Sobota, 30.6.ob 20.00 uri Nedelja, 1.7. ob 20.00 uri (Flags of Our Fathers)'Voina drama. 132 minut
Resta: Clim Eastwood Igrajo: Ryan Phillippe. Jesse Bradford Adam Beach. Paul Walker. Robert Patrick. John Benjamin Hickey. John Slattery V enem najbolj krvavih pacifiških spopadov v drugi svetovni vojni fotograf Joe posname podobo dviganja ameriške zastave, ki v do-movmi postane nov simbol upanja. Trije preživeli vojaki, ki so dvignili
zastâvo. morajo takoj odpotoval domov. da bi z govori in nastopi zbirali sfeďstva za nadaljevanje vojne. Toda vojaki vedo. da so resnični junaki umrli na otoku, zato so soočeni s težko dilemo časti, ponosa, žalovanja, i^ehe, ki jo lahko nudijo svojcem umrlih, ter izsiltevanjem nadrejenih.
GLASNIKI ZLA
Petek. 29.6. ob 21.00 uri Sobota. 30.6.ob 22.30 uri (The Messengers) - grozljivka, 84 minut
Režija: Oxide Pang Chun in Danny Pang
(grajo: Kristen Stewart, Dylan Mc-Oermott. Penelope Ann Miller. John Cofbeti, Evan Turner. Theodore Turner. Brent Briscoe Čeprav živimo v času razuma, je včasih morda pametno prisluhniti svarilom iz onstranstva. To spozna tudi najstnica Jess, ko se z družino preseli iz mesta v staro podeželsko hišo. Z mlajSim bratom kmalu opazita nenavadne pojave in obličja prikazni, ki postanejo tudi nasilne, toda otrokoma nihče ne verjame. Jess kljub vsemu vztraja in kmalu odkrije, da so srhljivi dogodki povezani z družino, ki je v hiši živela pred njimi, toda ko o tem skuša prepričati in posvariti starSe, je pod vprašanje postavljeno njeno duševno stanje.
Naslednji vikend nopovedujemo
animirano komedijo LEDENA DOBA 2 Ice age 2lhe Meltdown) • sinhro-nizirano verzijo, dramo ZAPISKI O ŠKANDALU iNotes on a Scandal), grozljivko, triler ZODIAK (Zodiac), komedijo BEANOVE POČITNICE (MrBean's holiday) Cene vstopnic REDNE PREDSTAVE 3,5 EUR OTROŠKA MATINEJA 2,5. EUR
nikoli samico/
Na gradu ustvarjeno^ v Galeriji prikazano
V Galeriji Velenje bodo odprli razstavo del XVIII. kolonije diplomantov ALUO in lanske nagrajenke Tine Dobrajc
Velei^t^ - Juiri /veccr, ob 19, uri. bodo v velenjski galeriji odprti dve razstavi hkrati. Obe povezujeta ustvarjal nosi miadih. V zgornjili prostorih galerije bodo na ogled slike in risbe nagrajenih lanske XVÛ. kolonije diplomantov ALU Tine Dobrajc, v spi^njih pr(«totih pa slike» risbe, video in ínstaladja 14 udele.^encev XVIII. kolonije Velenje.
Tudi letos je hi XVTll. kolonija zadnjega lemika šiudeniov slikarstva ALU Ljubliaoa pcnekala na Velen> skem gradu (od 14. do 18. maja). Ra/siavljena dela so re/ultali raz-
mišljanja in ustvarjanja, ki je razpeto med kolektivno in indiwdual-no delo. V zelo sproščenih artefak-tih so prepoznavni intersubjekiivni procesi med ustvarjalci in okoljem. Tričlanska žirija (Peira Kaps^Nadja Zgonik in Milena Koren Božiček) je 17 selekcioniranih del za zbirko Galerije Velenje i/brala tri nagrade, kijih bodo podelili na otví^ritvi.
Mlada slikarka Tina Dobrajc predstavlja slike in risbe i/, dnevniških ziipisov osebnih i/kušenj. Gre za iskreno osebno i/poved, v kateri se prepleta krajina in solisticirana llguralika, V njene slike vstopa.io materiali, ki so slikarkine intimne sledi in presegajo mejo same pojavnosti. lina Dobrajc prihaja iz Školje Loke in /^ikljucuje slikarstvi") pri prof Hermanu Gvardjančiču.
Obe razstavi bosta na ogled do 18. avgusta 2007» od torka do petka med 10. in 17. uro. ob sobi^iah med 10, in 13. uro.Zaprto imajo ob ponedeljkih, nedeljah in praznikili.
.h
30 • junija, ob 15.49
-$čip (polna luna)
Oratorij Preklopi sanje na dejanje
Oratorij, ki ga pripravlja Župnija Velenje, je preživljanje aktivnih počitnic za otroke, stare med pet in trinajst let
Velenje - Med 2. in 8. julijem ho v Osnovni soli Gorica potekal ze tretji oratorij. Letos pod geslom Preklopi sanje na dejanje. Ves teden se bo odvijala zgodba o osirorogem jelenu, ki se irudi, da bi bili ljudje povezani med seboj in da bi bili prijatelji.
Oratorij je preživljanje aktivnih poćiinic za otroke, stare od pei do trinajst let. v organizaciji i^upnije Velenje. Vodili ga bodo trije voditelji ob pomoči petindvajsetih animatorjev. Na temo zaigrane zgodbe bodo potekale katehe/e. v katerih bodo otroci spoznavali pravo vrednost ljudi in se pogovaijali o vrednotah, ki bodo omenjene v igri. Svojo kreativnost bodo lahko izra/ali v ustvaijalnih delavnicah. Prosti čas bodo z.apolnili z družabnimi in Športnimi igrami.
■ m^P
M
ii,-^
BOMUCKA QOtUWiM
FANTASnČMI ŠnFM& PRIKOĐ SREBRNI&A LETALCA
(FantisHcFour	«liirtn.
UseaftK« S>tv«r Suffe^
I9s00 SK
OŒANOVIH THIKAJST
4 VROCAKIPEUCA ib
a«
iwssn
MACnrfUl,
MMUi
m^CMiK
12:00 16:00 inskň aitio 23:50
50, II&

»hi««
vbbmwv
Mtcb/di.
»mmimk.
«•Mn«,
DlffTVftfilA
lAslO 50, He
16:20
1«:30
20thù
22i50 PE. SO
SHREK TTtni« CShivXtheTMfd) MummUimm iritoiiinlB—»
SJÛbw'.
CftflleAnwlMb
ommfw.
TVMaWAMB". «ÉwTh Aewaeiv
. • . • I
PfRATI S KAmSOV: uriita. * NA ROlU SVETA
(PiQtttofihe CmtMiR
aVMQim
m«
SSSfSk
iSioe	so.xe
16:30	nueoss
IS^AO	ruMSR 20230
22t30	K.SO ) •
MANNIlALx ROJSTVO ZLA
CKarTilbal S'lln^	117 mta
teacll. aMtTuM, «tftMSnta, irpiikia9«fl
$OUZAMRA86 iM«
S^Dn
MnH*««
loniHaK
MstWSooc. ToMlM«, Bmibix.
««lám
I r
Informacije o programu na avtomatskem telefonskem odzivniku: 090 93 98 66 Rezervacije vstopnic: na www.planet-tusxom ali po 14. uri na 03/42 41720 in 03/42 41722
Kinemítografí si pfidiiuMo do sprêfnembe pfogr^ma'	planet-tus.cotn
EngrtfûS dao, Ceita v TrRovl|e Cetje; P.L Klmmâtografi, Plinet TtiS Cei)e,*leeiboRk» liM
g:!? «g ^
3 S iS-o il
li a o a.
«•U
K} O
O ^

«»áÉJLS
Vdbamo VAA nj
KONO.MOWCřJlRA siovtNSKb nlHA^^\o^ilJí.
ki bo v (xkIç jurijt* tcoj/ eb tt um v izjemnemehcijv	p)irtuT«i(n H^bnu.
Ptriacm


«(pptjnmLi Sibiftf CTviUk p«puljme ••e uvctturc m i:e
^ ttmt Dobrna
cpnn«'(iebmA ii Sil osebj
KnnBrr So«T«Ttvifj KIV5lo%<nii>v SMrefatkliovjjM vlj:4n9 prnHmo, tu pMrbotti (ix^LíiiUj^ pte-i l*)o6rqo m v fUi kiupoul*
V {htrtwu d^it rtdr^i^il« V	r Itiusn^lvvcniic M> ^K^PucSiovrnt).!
T«rm€ Dobrna
RAZPIS ZA DELOVNO MESTO OIREKTOflJA CENTRA ZA SOCIALNO DELO VELENJE
Na podlagi 56. In 57. člena Zakona o socialnem varstvu (Url. RS, §t 3/07'UPĐ2 ^ 21/08 odL US RS) In devete alineje 23. ^na ter 25. in 26. člena Statuta Centra za socialno delo Velenje, je Svet Centra za socialno delo Velenje na svofi seji dne 07.06.2007 sprejel sMep o razpisu prosteça delovnega mesta
direktorja Centra za socialno delo Velenje (m/ž)
KandMat mora izpolnjevati naslednje pogoie: • visoka strokovna ali univerzitetna Izobrazba iz 69. člena Zakona o socialnem varstvu, 5 let delovnih izkušenj in opravljen strokovni rzprt po Zakonu o sodaJnem varstvu,
-	opravljen program za vodenje socialno varstvenega zavoda »oziroma ça bo moral opraviti najkasneje v roKu enega leta od začetka opravljanja nalog direktorja, £e ne mu mandat na pod^l zakona preneha,
-	ne glede na dofoôbe prve alineje je lahko kandidat tudi oseba, ki ima končano višjo strokovno Izobrazbo iz 69. člena Zakona o socialnem varstvu, dvajset let delovnih izkušenj, od tega najmanj pet let na vodilnih in vodstvenih delovnih m^liii na podn}{ju socialnega varstva Jn opravilen strokovni izpit po Zakonu o socialr^m vafstvu.
Direktor bo Irrienovan za mandatno dobo 5 let. Pričetek mandata je 01.10.2007.
Ob prijavi na razpis naj kandidat predloži kratek ži>^jenj^is in vizi|o delovanja Ceritra.
Prijavo, kateri so priložena ustrezna dokazila, naj kandidati pošljejo v zaprti ov^nk:i do dne 16.07.2007 na naslov: Svet Centra za socialno delo Velenje, Vodnikova cesta 1,3320 Velenje, z opombo "Razpis za direktorja".
O izbiri bodo kandidati obveščeni v zakonitem roku.
ABITURA
Podjetje za izobraževanje
d.o.o.
razpIsujB izobraževalne proorama prIdDbIvania Izobrazbe In prekvaliktikacije v poklic
PRODAJALEC
ïpb r 1. h 2. letnic, PREKVAUnMCUA
EKONOMSKI TEHNIK
PTIPR06RAM (po končari trgovski m
VPIS BO 18. SEPTEfNBRA 2007, OB 16. URI
I POSLOVNI STAVBI IRSflAD. LJVI7» CtljB
VIŠJA STROKOVNA SOU ABITURA d.0.0. Ceije
KOMERCIALIST
Kandllttl n priMi t dmu prfjno i ca» ad 1. mstla de 1 lepttnln.
POSLOVNI SEKRETAR
Kandliltl sf prl|sv|i z dmii prllavo v čm id 1. tviesla de 1 septmhra.
www.obrtura.si
PRIJAVE: ABITURA d.o.o., Lava 7. Celje T«l.: 03/ 428 55 30 in 03/ 428 55 32
NAGRAJENCI NAGRADNE KRIŽANKE » PENTUA« na Cankorjevi I d v Velenju, objavljene v tedniku Naš cas 14* 6 v št. 24:
1.	NAGRADA nakup v vrednosti 15 evr prejme:PALMA MOHOR, Kersnikova I Velenje
2.	NAGRADA: nakup v vrednosti 16 evr prejmeiURŠKA SUŠEČ, Kardeljev trg 1. Velenje
3.	NAGRADA: nakup v vrednosti 15 evr prejme: MAJDA KOŽEUNIK. Špe-glova 11. Velenje
Nagrajenci nai se oglasijo z osebno izkaznico v Pentiji na mestni tržnici Velenju. vsak dan med 8. In 19.. v soboto pa med 8 In 13 uro. kjer bodo prejeli nagrade.
K A II I I» V E L il \ J II

6.00 Dcèro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7,15 Ce$tne informacije • poro&lo Avto moto zvezs Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kuKumi iftrip; 8.00 Policijski nasveti: 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; d.3Q Poročila. Rekreacijski nasveti OlinipijskeQa komiteja Slovenije; tO.OO Na svidenje: 14.00 Pozdrav; 1410 Nd današnji dan; 14.30 Poročile; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj.kje^dj; 16.30 Poročila; 17.00 Zdravniški nasveti; 17.45 Erosov kotiček; 18.30 Poročila; 19.00 Nd svidenje
PETEK, 29. iuni|o:
6.00 P«drav in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Nâ današnji dan; 7.00 Horoskop. 7.15 Poročilo Avto moto naze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Oanalnji kulturni utrip; 8.00 Športni utrip; 8.30 Poroôla; 9.00 Gospodarski utrip; 9.30 Poročila; 19.00 Na svidonjs; H.OO Pozdrav ; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno: 15.30 Porcćiia; 16.00 Kdaj, kje. kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Glasbene novosti; 18.00 Frekvenca mladih: t9.00 Na svidenje.
SOaOTA, 30. junijo:
6.00 Dcbro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan: 700 Horoskop; 7.15 Cestne informacije • poročilo Avto moto zveze Slover^ije: 7.30 PoroćHa; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Potepsajmo si sobotno jutro; 8.30 Poročila; 9.30 Poročila; izbor pesmi tedna; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na danasnii dan; 14.30 Poročila 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdai. kje. kaj; 16.30 Poročila; 17.30 V imenu Sove; 18.00 fîock sok; 19.00 Na svidenje.
NEDEUA, l.jirllja:
6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije- poročilo Avto moto zveze Slovenije; 8.00 Duhovna iskanje; 6,30 Poročila; 8.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Poglejmo v zvezde; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje: 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; Čestitke; Nedelie popoldne na Radiu Velenje; 16.00 Glasbene novosti; 16.30 Poro&ia: 17.00 Minute z domačimi ansambir; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
PDN(DEUtK. 2. Hlfa:
6.00 Dcbro julro in veselo v nov dan; 8.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Sloveniie. 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poro^la; 8.45 Policijska kronika; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; U.OO Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila: 16.00 Kdai.kje^aj; 16.30 Poročila; n,DD Ponedeijkov sport; 18.00 Glasbena lestvica; 18.30 Poročila: 19.00 Na svidenje.
TOREK, 3. julija:
6.00 Dcbro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 700 Horoskop: 715 Cestne infomiacijs Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Ka dogaja; 7.45 Današnji kulturni Jtri?; 8.30 Poročila; 9.00 Vrinarski nasveti; 9.30 Poročila* 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 18.00 Kdaj. kje. kaj; 17.00 Naši kraji in ljudje: 1S.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
SREDA, 4. ivii[fl:
6.00 Oobro jutro in veselo v nov dan; 7.45 Današnji kulturni utrip; 6.30 Poročila; 700 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila 8.00 lezava je vala. rešitev je nala; 8.30 Poročila; aOO Strokovnjak svetuje; 9.30 Poročila; 10 00 Ne svidenje; 14.00 Pozdrav; 1410 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualnu; 15.30 Šport; 16.00 Kdaj, k|e. kaj: 17.00 Vi in mi: 18.30 Poročila. 19.00 Na svidenje.
enem mSIHr p: ifonnacije in ost L vww.nascas.si je po mvtako (udi nam idiovelenje.com. ' ^kvenca m tako
LEKARNA VELENJE
www.nascas.com
v Velenju, tudi
J

pjHisim
v hdustrijski prodajalni
28. junija odpiramo novo lekarnpittcaiÊrj^YÎ Poleg zdravil na recept in brez recepta mediciiislie pripomočke in sre^ap varova Posebno pozornost bomo pobili ^etov^nju in ponudbi kakovostne negoralne^mètike.
Telefon: 03 897 63 80
hij iailii/jj

p ^^	I poslovni sistem
busir>ess system
Sssî ▼ «to«»"
Otoa^lM M
rORIdWIIllKO
^ en>otech
• pestra ponudba pohiitva za vse bivalne prostore • popusti hitri kred^takojinja dobava
• promocijska ponudba novih spalnic DORINA v delno prenovljenen razstavnem salonu na Polzeli
A
G^R^Nr
Pohištvena iidslrije d.d. PchelH. Pchela 176 a Induitriiika praUjilna. 03/ 70 97130,03/ 70 37131 hfo^arintti www.Qirantii
Db rudarskem prazniku želimo vsem zaposlenim Premogovnika Velenje in njihovim najbližjim rudarski 5RECND!

OBVESCEVALEC
mali OGLASI
DEŽURSTVA
DEŽURNI telefon 2â pomoč anonininin) alkoholikom 031/443-365.
sn KI«POZ N ANSTVA
ŽENfTNA pDStedovalnica ZAUPANJE za vse slaros^i. brezplačno za mlade žend<e. Bsm:03V50&495. GSM: 031/836-378, tel. in iaks: 5726-319. DEKIE. če resne zveze si želiš, po življenju v dvoje iirepeni§, pokliči na gsm; 031/836-378.
ŽIVALI
PUJSKE, težke 30 kg. prodam Tel.:B-885^70 ali gsm: 031/868-931.
PRIDELKI
BORÚVNIČEVEC. medenovecler več vrst labolMa in ž:g3nja prodam. 6sm. G41/344-883.
NEPREMIČNINE
V OKOLICI VELENJA (prioriteta Bevče. Šentilj) kupimo zdzitiliivo parcelo med 1000 in lEQQ m2za gr^dnio individualne hiše Resni prodajalci pokličfte na gsm: 031/364-687 GARSONJERO (v 2. nadstropju, do 30 m2) v Velenju ali Šoštanju kupim. Gsfn; 051/395-943.
PRODAMO: ZAZIDALNO ZEMUlŠČE 1712 m2 na odlični lokaciii na Gorici, Cena 3Û Eur/ni2
3 SOBNO STANOVANJE. 77M2v prllličiu na KT v Velenju. Dopolnama obnovljeno leta 2005. opremljeno, cena 78.000 EUR
Vič ZAZIDALNIH PARCEL od 830 -do 1SG0 m2 na iaednt lokaciji v Zg. Bevčah. Cena 30-3SEur/m2
INFORMACIJE: ALSA-NEPREMIČNINE Tomšičeva 10 a. Velenje. 041 299 919
Zdravstveni dom Velenje OBVESTILO
Spoštovane zavarovanke, spoštovani zavarovan ci, obveščamo vas, da je tel: 112 rezervirana za sluîUio nujne medicinske pomoci. Na to telefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, koje zaradi bolezni ali poškodbe ogrožano življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo. Za informacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 8995-476. dežurno slicbo pa na 899^445.
Lekarno v Vel t nju:
Lekarna Center Velenje. Vodnikova 1. Izdaja nujnih zdravil in zdravil na re-
cepte, predpisane istega dne. Ob nedeljah in državnih praznikih je organiziran odmor za kosilo od 13.00 do 14.00. telefon 8981880.
ZoboidravnHcI:
30. junija in 1. julija-Mirna Fran-ikovii^. dr. dent. med., {delo opravlja v dežurni zobni ambular^i. Vodnikova \ ZD Velenja)
Vettfinorska postojs iosliuj:
Dežurni veterinar-gsm 031/688-60Q.
Delovni čas; ponedeljek • petek od 7. do 14. ure: Ambulanta za male živali in izdaja olravil • ponedeljek, sreda in petek od 8. do 12. ure ter torek in četrte od 13. do 17. ure.
GIBANJE PREBIVALSTVA
Upravno enota Velenje
Poroke:
Anton]|a Lovrek. Čakovec. Hrvaška in Danijel Petne. Stantetova ulica 16. Velenje; Sabina Zep in Miroslav Kiufnik, oba Bevče 20. Velenje; Bernarda Kiep.
Lokovica H. Šoštanj in Dean Ogrizek. Finigarjeva ulica 1. Šmarje pri Jelšah
SmHl:
Angala Lesnik, rcj. 1931. Prevalje, Trg 33.
ONESNAŽENOST ZRAKA
V tednu od 18. junija 2007 do 24. junija 2007 niso povprečne dnevne konoen-trdcije S02. izmerjene v avtomatskih postajah (AMP| rta območju mestna občine Velenje, občine Šoštanj in občine Šmartno ob Paki. nil^er presegale mejne 24Hjrne koncentracije 125 mikron S02/m3 zraka.
MESTNA OBDIfiA VELENJE URAD ZA OKOLJEIN PROSTOR
MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE $02
Od 18. junija 2007 do 24. junija 2007 (v m}kn>g S02/m3 zraka) mejr^ vrednost: 350 mlkro^ S02/m3 zraka
Naš las-pravi telefon za pravo reklamo:
898 17 50
Oglašujte no
(fd)
■FARMADENT
O
sKr'buje
BKavne, bo
niSnice,
zcivavsivene domove in veteri -noTSie urbijinove po ^ ovenlji
7 7.cAva^\
7c:i'P<3vrbvenim
mc^^tevia om in aen'ia
nimi i7de
KI
ťKrmadanl d.o^e. Nln«hk9V« ul.6 2O00 Mđrjbor
rel«fOK 2 450 38 II reletU! 3 ««3 20 S2
Vaš oglas bo lahko videlo 17.000
Pokličite 03/ 898 17 50
KOMUNALNO PODJETJE VEIEKJE d.0.0.
Pogrebno polopaliSU dejavnost
Koroška cesta 37 b. Velenje
NA POKOPAUiČU PODIOUU IN SKALE SMO EDINIp H IZVAJAMO V CELOTI:
POGREBNE IN POKOPALIŠKE STORITVE PREVOZE POKOJNIKOV NABAVA iALNIH ARANŽMAJEV, CVETJA UREDITEV DOKUMENTACIJE MOŽNOST PLAČILA NA VEČ OBROKOV UREDITEV ZNIŽANJA STROŠKOV NA ZZZS
Tel.: 03/891 91 S3, GSM 031/390138; 041/390138; 031/375 041; Dosegljivi smo 24 ur na dan.
V SPOMIN
dru/ini
MALOVŠEK
ADOLF
*	21. 5. 1919
*	29. 7. 1968
JELKA
*	4. J. 1925
*	29. 6. 2005
Z vami ji; bilo življenje mnogo lepše. Olfia. Mira. Darinka
VIL!
* 23. 3. 1949 + 13. 4. 2005
Umrla je
EVA MALOVRH
rej. (rlažer
25.12. 1928-18. 6. 2007
Zahvaljujemo se vsem. ki ste nam pomagali in stali ob strani v letih njene bolezni in jo pospremilj na njeni zadnji poti.
Žalujoči: ni oz h'Uttf .sin Janko in hči Metka z niozen\ Daretom, vnuki Matic, Vid in Jus ter sestri Sonja in Nada z drutinama
v SPOMIN
Štiri leia so minila, odkar si nas zapustil in odsd tja. kjer jc vcCni mir
in pokoj.
EDO ŽAGAR
10.8. 1923-28. 6. 2003
(Hej, zemlja je vzela, kar jc njeno, a kar ni njeno, nam ne more vzeti.
In 10, kar je neskončno dragoeenoje večno in ne more umreii!
Potresamo Te vs/ Tvoji.
Izbiramo naj osebnost meseca maja
Kupon za naj osebnost maja
Glasujem a_
Obrazložitev
3
Moi naslov
Trenutno i/biramo uschnost. ki je najbolj zaznamovala mesec maj. Na lestvico sie uvrstili ire-
ncrja Mira Požuna, direktorja Šolskega centra Ivća Kotnika in pevovodkinjo Manjo (îosnik
Ivč Kotnik,
direktor Solskcj^a ccnira {dober v<idja in pcdagoj?)...
Manja Gošnik Vovk
(uspešna pevoviïdkinja, otroSki zbor je pod njenim vodstvom najuspešnejši v regiji)...
Miro Požun
(tïdliccn trener, svojo ekipt^ je popeljal do li^je prvakov)...
Vovk. O predlaganih kandidatih lahko glasujete vse úo konca lega meseca. Glasujete pa lahko tudi na Radiu Velenje vsak dan malo pred 17. uro (telefon 897 5004 in 5004). Upoštevali bomo kupone, ki bodo v naše uredništvo prispeli do torka, 26. junija do il
ure. V mcsecu deccmbru pa bomo med zmagovalci posameznih mescccv izbrali naj osebnost leta 2007.
Naslov našega uredništva: Nas cas, d.o.o., Kidričeva 2 a, 3320 Velenje.
Vase sodelovanje tudi nagrđujemo. Izžrebali t>onio dve nagradi pokrovitelja par-fumerlje Beaity World poslovalnici iz Velenja v Standardu in centru Nova.
Nagrajenci prejšnjega tedna pokroviteljice Otroške trgovine KUukec. v kleti nakupovalnega centra v središču Velenja; darilna bona po 10 evrov prejmeta: Mira Jeriha, Braslovče Bras-lovče in Boris Knavs. Šaleška 16. Velenje.
DKOG€RU€ pAňřunefiue VJ^rld

REVI ON
<«««. n«Ml Titi	CiáKCeleláH*
C. 1M «tf .t 4U ti U
14,
uSSkâ
COttlA
n/ iTf 97 n
i^rfhatl, M.rtl/mi7»l
Srečanje preseljenih
Čustveno obarvano popoldne - Drugače pri ljudeh, ki jim je bila skupna usoda, da se je treba seliti, ne more biti
Milena Hrstič ^ Planine Foto: Stene Vovk_
Caberke, 24. junija - V nedeljo popoldne so se v Gaberkah. pri kozolcu na lokaciji bivšega gatsil-skoga doma, srečali preseljeni (îa-herCani In Dru/mircanl. ki so se bili zaradi pcïsledic rudarjenja prisiljeni preseliti na druge lokacije. Srečanje je prvií pripravila Kul-turnica (îaberke, ki obljublja, da bodo ta srečanja postala tradicionalna.
Vsakič pa so ganljiva. »Poglej, kdo prihajalJoj. kako dolgo ga nisem videla... 'là je pa gotovo Pepi.,.« Take in piîdobue stavke je bilo slišali, ko so se začeli zbirati.
Selili so se na različne konce. Največ, kot ja povedal Franc Šte-harnik. Iz Kulturnice se jlli je selilo v Pohrastnik, Lokovico. Šmartno pri Slovenj (îradcu. tudi Mozirje.
Vsak, ki je prišel, se je najprej ustavil ob pnnojih, na katerih S(î bile razstavljene faiograllje dojna-čij. ki jih danes ni več. Postavil jo je Aleksander Grudnik, In ob njej so spomini dobili krila.
Pavla Ravljen je poved a la ► da se nI selila daleč. Pred štirinajstimi leti so se umaknili v zgornji del Gabcrk. Ker je bilo bli/u» ni bilo tako hudo, k(>t jc bilo pcmekod. Še danes ima s preseljenimi stike. Taka srečanja, kol je bilo nedeljsko, pa so nekaj posebnega. Želela bi jih već in pogosteje, je rekla. Ana in Ivan Srebotnik, bral in sestra, sla mladost preživljala v Družmirju. »Najino otroštvo je bilo čudovito. Oče je imel tukaj
mizarsko delavtiico. Spominjam se. kako zelo si je gnal k srcu, ko so rekli: tu bo jezero, /godaj jo umrU je pripovedovala Ar.a, ki se je pred petnajstimi leti preselila v Velenje. Ivan živi y Slovenj (îradcu. »Jokal sem, ko so podirali hišo.tf je rekel in milo s: mu jo storilo tudi v nedeljo, koje podo-Življal spomine. »Bilo jc liudo. Vsak je šel na svoj konec. Prej so rodniki, ki smo Živeli odon ob drugem. smo jo mahnili na različno kraje. Stara mama je živeh tukaj, štiri hiše so bile okoli, Švard. Ku-goniči... Nič od tega ni ostalo.«
Vsem pa je bilo všeč, da so dobili priložnost in se spet srečali. Organi/iitorji so obljubili, da
bodo srečanje v prihodnje šc razširili, povabili tudi druge. Sploh če, kot je /e zadnjič omeni! Šle-haroik, jim bo pri tem šel na roko i u di Pre m i )govn i k Ve lenjo.
Pavfa ffavijen: "Nismo sa sallU dalač,"
Najboij ganljiva ja bila razstava fotografij domačij, iiijih danes ni već.
Avto za 4 evre
Velenje-V lorek. malo po 13. uri. so v prostorih NLB I.easijig. d. o. o., uradno končali lelošnji prvi Mastodont fesi. Na Noči ob jezeru so namreč organizatorji izžrebali srečnega dobitnika avtomobila peugeot 107, ki ga bo vozil mladi Andrej Leber iz Vojnika. »S prijatelji smo obiskali Noč ob je/cru, prav vsi smo kupili tudi srečke. Jaz sem kupil dve. Ko so povedali, da so me i/ýrebali. sejn bil brez besed. Avio imam, a je starin gs bom dai punci. Jaz pa bom vo/iJ novega, nam je povedal Andrej. Ključe avtomobila so mu v prisotnosti organizatorjev Mastodon: festa predali predstavnika gener-
Andrajja bii od sreča ob predaji novega avta skorajda brez besed.
alnega sponzorja srečelova - direktorica NLB Leasing Velenje mag, Marija Zimšek in član uprave NLB l.easlng iz Ljubljane
Samo Turk ter predstavnik pooblaščenega prodajalca vozil peugeot Avto Igor Velenje.
Tretji del Mastodont festa končno poln ljudi
Tradicionalna; 35. noč ob jezeru privabila veliko ljudi - Odličen izbor izvajalcev
Vesna Giinšek
/adnje tri tedne so se končno koncerti, zares vredni ogloda, dogajali tudi v Velenju. Bili smo priča prvemu Mastt)doni fosm. sklopu glasbenih prireditev na prostem, kije bil zastavljen tako, daje lahko vsak našel nekaj zase. Vendar obiska, kot so ga pričakovali organizatorji, prva dva tedna ni bilo. U zakaj? Razlog najbrž tiči v dokaj visoki vstopnini, kije bila r«wsod: na družinskem dnevu, elektronskem večeru in slovenski turbo folk sceni. No, na zadnjem dejanju festivala, na iradicio-nalni 35. Noči t)b jezeru pa vstopnine le ni biJo. Toda Velenje je pač Velenje. Ćc niso pobirali vstopnine, so pa pobirali parkirnino. Oč:tno organizatorji pač ne morejo iz svoje kože. Ampak dobro. Tako pač jc. Smo so pa malo sprehodili in pribranih tri evre.
Kakorkoli, kdor je prišel, gotovo ni bil razočaran. In takšnih ui bilo malo, saj jc bil i2bor izvajalcev nardvn<ïSl odličen. Takoj ko so je stemnilo (to je bilo že po nastopu Žane in Boštjana Konečnika), je bil šiv tor ob jczenj poln, kajti na oder je pnšel Petar Cirašo. ki je navdušil. Tla so se namreč dobesedno tresla, ko so (predvsem dekleta) poskakovala od veselja in pela skupaj s pevcem. Za njim je bila na vrsti trenutno izredno priljubljena pevka Saša Lendero. Tokrat sc^ prišli na svoj račun moški. Prav zanimivo jih je bilo opazovati, kako so odhajali od jurčkov s pijačo naravnost k odru. Sledil jc ognjemet, ki je nekoliko umiril sîrasti. nato pa spol - nadaljevanje vroče noči. /a to sta poskrbeli Ana Nikolič in Nina Pušlar z bendom.
Lopo bi bilo, da bi so podobni koncerti, seveda z dobrimi izvajalci, v Velenju še veliknkrat ponovili.	■
\ % ^ ^^ V/ .f^-
h: ' \
V y
.ř' .y..
ri
\ ' N