PRIHO DNEVNIK GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE Uto VI . Štev. 153 (1544) Poštnina plačana v gotovini Spedizione in abbon. post. I. gr. TRST, petek 14. julija 1950 Cena 15 lir POD KRI BORBE ZA MIR ».?bi?vljamo Pričujoči čla-Si n Rakovica iz včerajšt nje «Bor.be», o katerega vse-°‘ni smp Je včeraj na kratko ' Kotalk da bi naši čitatelji knh« se siriva za slad-Kobesedno koinlnformistično Propagando za mir. ®0Staje vzhodnega °ka nenehno, do iznemoglo-‘ Oovorijo o miru, o borbi za tul' ? tpm Pernetu pišejo B stadleobesedne članke in ter'I razni laureati iz «Li-pa Urne gazete«, Živkovi v pi ^niieskemu delu«, časo-* t.Szabad Nep«. Z vsemi zvo-zvonijo o štokholmskem n °n ?***'* ,cdor 71,3 vodpiše flblgariji — pomeni, da je skeli Cervenkovu, na JVfadžar-nnm ~~ Proti Rakosiju, a to n . en‘ naprtiti si brutalno meganjanje policije. Mitingi knn!I'lr,.0<* enega do drugega ■ a Vzhodne Evrope, ad se-t„ kominformističnih agen-Seiij0 najbolj oddaljenih na-brrtf ^osolucije, telegrami, kat e5*n^ Pozdravni, skozi 9fojre 5~ u!eče rdeča nit DnJ13.®’ na{i mirom visi ojfjjlejeo meč. sjjj.. Analna oblika vojnohuj-Vfju e Propagande: z oljenimi fejtrrti in z belim golobjim se prikriva nemiro-v h 7 ^°mtnf°rmistični obraz, mZ9arsko’ madžarsko, ro-zraf ljudstvo se vnaša o-2e Je nemira in vojne psiho-st!n0!!0rnost delovnega Ijud-odvrača od težke sate-ieleinu varnosti P njihovih flarsko ' Istoiasno Pa se bol-smeh - motorizirane edinice TsmZV0 p0 So^ in 'gredo Pletne j2?Pa neki i:ormnf'^skupščini govoril o HekJ^utstičnem namenu Protijm ^iog« pri izzivalni ^.'O^ouanski delavnosti: GQ£ SE V TEM PO-strr,MENjAJO KOT TU-OOSLn * V VS£J PROTIJU-VZpOnl^NsKI POLITIKI Zav Evropskih DR-TEM p .bAJ IMA ENA, PO-24V N,PJWGA TEH DR-°Z1HOms lLNO VLOGO«, Qo, j»2VA, »TEKOČO NALO-pROt> JZZlVALNl AKCIJI ko rečem QSLAViJh>- Loh" da se o sedanjem !a Pr'>bokai vrsth^j so bili o n® naši _ o^nrski incidenti ?ne0nem red d e~. tem budim-n* Prost0). poročilom obmej-hteren, Ju^laviji — ,ena m. ,]n ' ečinoma nase-^njčina ^_ol,onska narodna i'"1 ni^ «iooijče», v kate-^1orm!nteh Policijska in Priv nik L na samovolja ®° nicL'r^n‘fl meP vseeno Nel ter°r b tem kraju * 0rnarfnC° ?’se iz Preteklo-■ Poliv-1 državne varnosti **dle e !3a s0 dobesedno za-r} ntert5riV obmejnem prostore z ohv auo ‘n Tiso in za-4lrnimi ukrepi «čišče-‘z m?7!0 ie’ da Je 23- jnni-*^tl0 u * a Ba!«amoš. ki je Nira *0f zbirališče, bilo de-v neznano smer (s Jr? t> aretirajo k ? (trt .naše manjšine in tiilnc ce narodnoosoo-NekntP°jne P Jugoslaviji, [tihih r'fJnL 0d njih sodijo na terih tz ~ procesih, na ^■hot) 5e obvezno odkriva tis°bjet ,<(Protimadžarska, pr o-r ni ’*di aktivnost», do-N2 nečini ne izginejo bodedol .in glasu p zaporih, Nbolv,anifl 0(1 Horthvia. Sa- i t)olj„ ojih madžarske policije v N!o,;'„U. katerih prebiva ju- Ueirior, - vel}- je napravi-vL?,°0Qe divi jenske pogo-y«fl ne oe, kaj pri-N'alst,.n’ a fcn;i noč. Med pre- ^oijenn fujeJO nesti, da ,J Rusijo co deportirajo Kl težfc0 razumeti smisel teh terorističnih postopkov madžarskih oblasti. Rakosi et Comp. želijo predvsem uvajanje ukrepov, -o obmejni coni ob Jugoslaviji, ukrepov, ki so enaki & proglasitvijo izrednega stanja na tem ozemlju, izkoristiti za izvajanje pritiska na našo državo. Dalje hočejo z aretacijami, maltretiranjem, razseljevanjem razbiti kompaktnost naše narodne manjšine. zadušiti protikcminformi-stični duh, katerega nobena inkvizitorska sredstva niso mogla do sedaj uničiti in ga ne bodo mogla uničiti tudi v bodoče- Končno poskušajo z akcijo «čišienja» obmejne cone ob Jugoslaviji izvesti hor-thyjev.ski načrt 0 denacionalizaciji jugoslovanskega življa ■— načrt o madžarizaciji naših sorojakov. Pustimo ob stran iluzijo kujbiševskih junakov iz Bukarešte o učinkovitosti pritiska na. Jugoslavijo s proglašanjem raznih «prepovedanih con» in (dzrednih stanj«. Akcija proti naši narodni manjšim na Madžarskem in prroti samemu madžarskemu delovnemu ljudstvu ob obmejni coni, govori le o neuspehu madžarskih ko-minjormistov, da svojo satelitsko politiko izvedejo pri naših sorojakih in madžašrskih delovnih ljudeh, katerih simpatije so — kljub vsemu — na strani naših narodov■ in naše pravične stvari. Nikakršen teror ne more vreči na kolena delovne ljudi, ki so zavedajo, da je današnja sovjetska politika — nasprotna miru, da gre rakošijevski in drugi satelitizem direktno proti interesom ljudstva lastne države. Nobenega dvoma ni, dg, niti ukrepi prrisilnega, nasilnega razseljevanja tako pripadnikov jugoslovanske narodne manjšine kakor tudi poštenih madžarskih delovnih ljudi — pri čemer so se v obilni meri posluževali sovjet, ske čečeno — inguške Prakse — ne bo privedla do zaželenega cilja. R. PETROVIČ (Iz aBorbe« od 12.7.1950) MADŽARSKI KOMINFORMISTI preseljujejo porabske Slovence Zločinsko ravnanje madžarskih oblasti, ki spominja na zločine nemških fašistov, se širi ob vsem obmejnem pasu (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 13. — Kot poroča «TANJUG» se še nadaljuje preseljevanje jugoslovanskih državljanov na Madžarskem. Madžaske oblasti so zbrale precejšnje število oseb v vaseh Gure in Gjurič, nakar so jih naložili v živinske vagone ter jih odpeljali z neznano smer. Nasilje nad porabskimi Slovenci Zločinsko ravnanje madžarskih oblasti, ki spominja na zločine nemških fašistov, se ni omejilo samo na pas med Donavo in Tiso, marveč se širi 0b vsem obmejnem pasu. Madžarske oblasti, ki že pred resolucijo Informbiroia niso imele razumevanja za Porabske Slovence in njihove pravice, so takoj po njeni objavi začele z raznarodovalno politiko In najhujšim nasiljem. Kakor pri ostalem delu jugoslovanske manjšine v Madžarski, se je tudi pri Porabskih Slovencih to nasilje stopnjevalo v najhujši zločin. Konec junija so madžarski policijski in varnostni organi začeli s preseljevanjem Porabskih Slovencev. Dne 29. junija t. 1, so iz Slovenskega Porabja izselili 14 slovenskih družin in jih preko Monoštra odpeljali v notranjost države. Poleg teh pa so izselili tudi nekaj madžarskih družin. To akcijo so izvedli na najsu. rovejši način. Vojaštvo je obkolilo vasi, policija pa je v i-b. koljeni vasi nasilno privedla družine, določene za izselitev, na izbrano mesto in tam so jim obrazložiti in utemeljili vzroke, zakaj bodo izseljeni. Kakor pri ostalih pripadnikih jugoslovanske manjšine so tudi tem slovenskim družinam obja. vili. da so «sovražni elementi)) in da so zato določeni za izselitev. .Cinizem policijskih oblasti je šel celo tako daleč, da so dru. žine, predvidene za nasilno iz-, selitev, prisilili podpisati jzja. j vo, da so »prostovoljno pristali ■ lltlsVjZ. Itseljene družine 50 lahko od- peljale s seboj 300 kg živeža in i vansko prebivalstvo v Budim. obleke, kmečke družine pa še ■ pesti. voz s konjem ali kravo. Vse ostalo premoženje pa jun je biln zaplenjeno. Madžarske oblasti še nadalje groze, da bodo nreselile vse, ki ne bi hoteli vstopiti v obdelovalne zadruge. Porabskim Slovencem pa groze še posebej, da jim bodo zaplenili posestva ter jih dali Madžarom. Vsi ti dogodki kažejo, da gredo madžarski oblastniki v svojem sovraštvu do nove Ju. goslavije na pot vedno hujših zločinov. Pripadniki jugoslovanske narodne manjšine na Madžarskem, ki živijo na območju Prekmurja, so dobili 5. julija od madžarskih pbl^stev nalog, naj v 48 urah zapustijo svoje domove in se izselijo z omenie-nega območja. Predlo so izdala ta nalog, so madžarska ob-lastva sestavila seznam oseb, ki naj bi se preselile. Razen tega popisujejo sedaj jugoslo. Ta najnovejši prisilni ukrep madžarskih oblaste v nasproti jugoslovanski narodnostni man j. šini, ki se ni hotela pridružiti mformbirojevcem, i« nov dokaz za protijugoslovansko politiko madžarske vlade. S preseljevanjem jugoslovanske narodnostne manjšine na Madžarskem si madžarska oblastva prizadevajo, da bi razbila enot. nost in zavednost jugoslovan. skega prebivalstva na Madžarskem. Madžarske oblasti če na. prej preganjajo in zapirajo pripadnike jugoslovanske nacionalne manjline, ki živi v južnem obmejnem področju. V mestu Czikely so organi oblasti zaprli brez kakršnega koli povoda Jugesl. Josipa Veliiča, zidarja, in učitelja v istem kraju, ki je tudi Jugoslovan. Vsa krivda teh dveh Jugoslovanov je bila v tem, da sta bila akt>- nih Slovanov, manjšinske or-1 prave in poudarja, da pri tem ^anizacii- Jugoslovanov na Ma- j ne gre za kaj drugega kot za 1 upravni postopek ne pa za »veliko zgodovinsko reformo reyo- džarskem. Deveta obletnica vstaje v Črni gori Danes je deveta obletnica oborožene vstaje proti Nemcem v Crni gori. Ves beograjski tisk. zlasti listi «Borba», «Rad» in «PoIitika» na široko pišejo o tej obletnici ter podčrtavajo, da se ie republika Crna gora v zadnjih letih po vojni naglo razvila zlasti zaradi bogatih rudnih bazenov, ki znatno krepijo perspektive za razvoj te dežele. Navaden upravni ukrep ne pa "reforma revolucionarnega značaja,, Jutrišnja «Politika» bo objavila članek z naslovom «Zakaj V Poljski ni organov ljudske o blastia. Članek navaja nedavno združitev občinskih, okrožnih in mestnih organov z odgo- vista Dsmkoratične zveze Juž. I varajočimi organi državne u- lucionarnega značaja« kot je to trdil ministrski predsednik Cy-rankievič. «Politika» obtožuje vlado in poljsko KP, da nista izročila oblasti ljudstvu, temveč sta se omejila na to, da sta vrinila ljudstvu takoimenovane ljudske svete, ki so ustanovljeni z uradnim dekretom ne pa izvoljeni od ljudstva. List navaja nekatere podrobnosti o teh «vo-litvah«, ki so se izvršile pri zaprjih vratih ter z enostavnim sporazumom med voditelji partije o določitvi tistih, ki naj bodo izvoljeni. Tako postavljanje ljudskih svetov, piše list, odkriva dejstvo, dasta CK poljske KP in poljska vlada zatajila temeljno načelo Lublinskega manifesta iz julija 1944 o ustanovitvi ljudske oblasti. B. STAN.ISAVLJEVIC Nenehni protesti proti zatiranju slovenščine Pred 135 leti, ko tržaški Slovenci še nismo imeli svojega tiska in ko je bilo tako naše kakor tudi italijansko šolstvo v prvih začetkih, je moral znameniti tržaški patricij in pisatelj Domenico Rossetti leta 1816 dokazovati j? smislu razpisa službe mestnega tajnika tržaške občine, da obvlada poleg italijanščine tudi slovenščino. Generala Eddlemana, šovinističnega predsednika cone Pa-lutana in tržaškega župana Bartolija, ki našemu maternemu jeziku kratijo enakopravnost, pozivamo, naj si ogledajo «Osservatore Triestino» iz leta 1816, stran 1337, kjer se bodo prepričali o resničnosti gornje navedbe. Omenjeni trija gospodje lahko najdejo v tržaški mestni knjižnici (Biblioteca civica) razpis tržaškega magistrata iz leta 1848, v katerem, se poudarja, da bo s šolskim letom 1849-50 uvedena v šolo normalko v Starem mestu poleg italijanščine in nemščine tudi slovenščina kot učni jezik za vse tiste šolarje, katerih roditelji to želijo. Zupanu Bartoliju pa šg posebej priporočamo, da si V. isti knjižnici ogleda razpis svojega županskega predhodnika Nuzia Tommasinija, ki je 4. marca 1850 zahteval od učiteljstva polaganje izpitov tudi v slovenskem jeziku in sicer tudi za n. pr. za šolo v Ul. Acguedotto. Vprašamo vse tri omenjene gospode, kako je mogoče, da danes po več kot 100 letih, podpisujejo ukaze in pisma, ki prepovedujejo uporabo slovenščine slovenskim, občinskim sve- Danes v Belgiji stavke proti vrnitvi kralja Leopolda Socialisti hočejo z debato pridobiti na času, vendar jim to zaradi absolutne večine krščanskih socialcev v parlamentu ne bo pomagalo BRUSELJ, 13. — Belgijska socialistična stranka je odločena, da kolikor najbolj mogoče zavleče odločitev parlamenta o povratku kralja Leopolda na prestol. Ko se je zadnji četrtek pričelo zgodovinsko zasedanje obeh zbornic,_ ki bi naj izjavili, da je Leopold zopet »sposoben vladati«, se je vpisalo 10 socialističnih govornikov. Včeraj pa je njih število poskočilo na 25 in danes na 37; vsak govornik lahko govori eno uro.. Krščanski socialci pa seveda lahko s svojo abso- VOJNI SPOPAD NA KOREJI Zatišje pred odločilno bitko Zavzeto je mesto Učin na vzhodni obali - Nov poveljnik ameriških suhozemnih enot-Pred mobilizacij o ameriške državne garde PIONGJANG, 13. — Današnje jutranje poročilo glavnega štaba severnokorejske vojske pravi, da severnokorejske čete še vedno napredujejo na Vsej fronti. Dve severnokorejski vojni letali -sta se spoprijeli z 18 ameriškimi letali ter tri sestrelili. Severnokorejske čete so zasedle Sošivon, železniško križišče 20 milj severozahodno od Taejona ter pri tem zajele veliko ujetnikov in vojnega materiala. Na vzhodni obali je se. vernokorejska vojska zavzela Učin in okoliške vasi ter sedaj napreduje proti jugu- Moskovski radio je javil ,da je izvršilni odbor društva za pomoč severni vojski na Koreji rial na razpolago vladi 170 milijonov bonov m 764 ton riža. Isto društvo je začelo nabirati prostovoljne prispevke za nakup tankov, letal in ladij- Poročilo iz glavnega stana generala Mac Arthurja opolnoči po krajevnem času pravi: »Ameriške in južr.okorejske o borožene sile se ie naprej ujm-kajo pred številčno močnejšim sovražnikom ter sg razvrščajo V že naprej pripravljene obrambne položaje in za naravnimi ovirami. Sošivon, o katerem je bilo že prej govorjeno, da je bil izpostavljen napadu, je bil podvržen topniškemu ognju; zavez- Trumanove izjave na tiskovni konferenci VVASHINGTON, 13. — Na današnji tiskovni konferenci je Truman dejal, da ZDA niso bile r.-ikdar premagane in tudi ne bodo, da bodo brezdvomno obdržale mostišče na Koreji, odbile napadalce do 38. vzporednika in tedaj odločile, ali naj še nadaljujejo z borbami na Koreji. Truman je vztrajal še enkrat, da je Po njegovem mnenju na Koreji le policijska čistka. Predsednik je poudaril, da zauDa v Mac Arthurja in v njegovo presojanje položaja. Na drugi strani je izjavil, da bo nadaljaval s proučevanjem načrta o mobilizaciji industrije, delovne sile in državnih financ in da bo osebno sprejel vse potrebne ukrene, s katerimi bo kos razvoju političnega položaja. Na vprašanje ali vlada ZDA namerava odbiti vsak napad do katerega bi prišlo na kateri koli točki zemlje, tako kakor je to storila na Koreji, je Truman odgovoril, da bi ZDA morale proučiti kakšno stališče naj zavzamejo v primeru, da bi prišlo do novih napadov,’ niške sile so sg umaknile pred napadom sovražnih tankov in pehote. Tudi na tem sektorju na področju Kangju-Sošivon nadaljujeta prva in tretja severnokorejska divizija ofenzivo vzdolž osi Sona-Taejon. Sorazmerno majhen pritisk je sovražnik izvajal na področju Songju-Umsong. Po premoru je oživela sovražnikova dejavnost na področju Sungju-Tanjang. Dve sovražni diviziji 5. in 15. sta napadli južnokorejske sile blizu Cungsana, Inija in Songi-ma. Sovražnikove enote skušajo z obkcljevalnim manevrom obiti gorske prelaze Ttebek, da b: tako predrle obrambno črto med Taeiu in Taejonom. Nobenih drugih bistvenih sprememb ni bilo na vzhodni obali. Zahodno od glavnih borbenih položajev je ameriško letalstvo napadlo sovražno kolono 18 milj severno od Taejona. V Seulu so' opazili, prisotnost novih okrepitev, verjetno korejskih veteranov Maocetungo-vih borcev iz Mandžurije. Lahki bombniki in lovci 5- letalske skupine sd podprli suhozemske edinice. Letala B 26 so napadla neko železniško križišče, 4 cestna križišča, 2 tanka in 6 ladij. Lovska letala so napadla sovražnika s strojničnim or-njem in raketnimi Izstrelki. U-ničeni so bili tanki, kamioni, oklopna vozila, avtomobili, lokomotive, železniški vozovi«. Po poročilih raznih vojnih dopisnikov in komentatorjev je danes ameriško letalstvo izvršilo svoj največji letalski napad. 50 bombnikov B 29 je odvrglo 500 ton bomb na neko železniško strateško zelo važn„ središče severno od 38. vzporednika. Današnji letalski podvig pomeni začetek množičnih letalskih napadov s pomočjo težkih bombnikov. Na fronti vzdolž reke Kum vlada zatišje, kajti na obeh straneh se pripravljajo za °d' ločilni boj, Lg od časa do časa se sliši odme^ topniškega streljanja. Neka severnokorejska patrola se je približala celo do razrušenega mosta na reki Kum severno od Taejona, U.maknila pa se je takoj, ko je na njo začelo streljati ameriško topništvo. Glavrd stan generala Mac Arthurja je danes javil, da je general Walton H. Walker poveljnik 8. armade prevzel poveljstvo suhozemskih si( na Ko. reji. Imenovanje Walkerja za poveljnika čet na Koreji pomeni, da odslej lahko govorimo o armadah, ki operirajo na Koreji in ne več samo o ameriških divizijah. General VValker je poveljeval 8. armadi na Japonskem in je zamenjal generala Deana, ki so ga skraja poslali na Korejo kot yrhovnega poveljnika suhozem- skih sil. Walter je tretj’i ameriški general, ki poveljuje ameriškim četam na Koreji. S tem, da je bil Walker imenovan za poveljnika pomeni, da se na Koreji nahaja več kakor ena ameriška divizija. Iz Washingtona poročajo, da je predstavnik departmana za mornarico EDA danes zanikal vest, da je bila potopljena letalonosilka «Walley Forge«. V dobro obveščenih krogih departmana za obrambo pričakujejo, da bo Truman prihodnji teden odredil delno mobilizacijo ameriške državne garde. Ta vojska, ki je nekakšna ameriška rezervna sila, šteje 685.000 mož. Premikanje kitajskih čet proti severu TOKIO, 13. — Kitajska telegrafska agencija poroča iz Piong-ianga, da je tja prispela diplomatska in vojaška delegacija LR Kitajske. Delegacija se bo pogajala glede pošiljanja morebitne pomoči Severni Koreji. Iz nekaterih poročil, ki prihajajo iz Kitajske, je razvidno, da se vršijo velika premikanja čet proti severu, vendar pa ni točno znano, kam so namenjene te čete. Premiki se baje vršijo ponoči. Poleg čet so poslali proti severu velike količine goriva in sanitetnega materiala. lutno večino prekinejo debato, kadar hočejo ter lahko preidejo takoj na glasovanje. Ver-jetno se bo debata zavlekla dD konca drugega tedna. Leopold se ne bo mogel vrniti pred glasovanjem v parlamentu in je torej verjetno, da se ne bo vrnil pred 21. an 22. julijem. Splošna zve2» dela je napovedala za petek in soboto splošno protileopoldovsko stavko do vsej Valoniji. Danes je moral nastopiti pred sediščem W-Pz- Baels, svak kralja Leopolda, ki je obtožen, da je v času vojne dezertiral. Baels se raed vojno ni hotel pokoriti ukazom belgijske vlade v inozemstvu, da bi žel v London. Pred časom je bil obsojen v odsotnosti na 3 leta zapora, aretirali pa So ga pretekli teden, ko se je vrnil v Belgijo na pogreb svoje matere. Pred sodiščem je Baels izjavil, da ni nikoli prejel uradnega sporočila o obsodbi. V svoj zagovor je navajal, da je dal nemški okupacijski oblasti častno besedo, da st bo vrnil v Belgijo, ne da bi se pridružil belgijski vladi v Londonu, če mu dovolijo iti v Lisbono. Dovolili so mu in potem se je vrnil v Belgijo. Torej se ni pridružil belgijski vladi v ino. zemstvu zaradi «moralnih ozirov«. Upati je, da bodo, sedni-ki nekoliko drugače mislili o njegovi morali Mladinsko društvo za kultur, zveze s FLRJ RIM, 13. — Na pobudo rimske mladine, ki se pripravlja za prostovoljno delo v Jugoslaviji, se je ustanovilo v Rimu mladinsko društvo za kulturne zveze ž Jugoslavijo. Glavni namen tega društva je zbirati napredno mladino, ,da pride do krepkejših kulturnih, športnih in političnih odnosov z Jugo- sfaviio. DUNAJ, 13. — Do streljanja je prišlo r.a meji med CSR in Avstrijo. Iz CSR je hotelo nekaj ljudi večinoma vojnih obveznikov pobegniti. Pri prekoračenju meje pa jih je zalotilo avstrijsko orožništvo sovjetskega sektorja. Eden od begur> cev je bil ubit, nekaj so jih pa aretirali. se i pi#i TOKIO, 13_ — Jošidova vlada je danes zjutraj imela izredno sejo, na kateri je razpravljala, kaj bi lahko proizvajala japonska industrija. Iz dneva v dan se namreč Japonska bolj pridružuje ameriške, mu vojaškemu naporu na Koreji. Japonski industrijci so tudi že pripravljeni in najboljši odraz tega je stanje na tokijski borzi, kjer so včeraj in danes narastle delnice prevozniških, pomorskih družb in ladjedelnic. Današnje uradno glasi, lo «Nipon Times« objavlja u-vodnik, v katerem poziva Japonce, naj opustijo misel ha nevtralnost in piše, da se Japonci ne bodo obotavljali, ter da se bodo postavili ob bok ZDA. Na današnji seji vlade so ugotovili, da bi ZDA potrebovale za vojsko na Koreji veli. ke količine farmacevskih izdel. kov, konserv, jeklenih izdelkov, tekstilij, ne da bi pri tem šteli vse to, kar bi Japonska lahko izvažala v druge azijske države. List poziva Japonsko, naj zavzame svoje stališče, ter napada pristaše miru. in nevtralnosti ter vse tiste, ki še upirajo posojanju japonskih oporišč ZDA- Niti vlada ne stoji ob strani. Policija je že začela pritiskati na komuniste, predvsem pa na dijake. Zanimivo je tudi da od danes naprej ni več nobene zunanje razlike med ameriškimi četami n& Koreji in onimi na Japonskem. Angleški vojaški dodatni krediti LONDON, 13. — V finančnih krogih menijo, da je zahteva dodatnih vojaških kreditov v višini treh milijonov 250 tisoč funtov šterlingov. ki jo je v torek v spodnji zbornici predložil minister za obrambo samo prva faza in da si bodo zaradi mednarodnega položaja sledile v najkrajšem času še druge take zahteve. Ta dodatni kredit znaša polovico odstotka vojaških kreditov, odobrenih v letošnjem proračunskem letu in znašajo 760 milijonov funtov šterlingov. Minister Colonues ie že sporočil, da namerava zahtevati nove kredite za Malajski polotok, kamor nameravajo poslati vojaštvo in topništvo, v finančnih krogih prevladuje mnenje, da bo Anglija zašla na novo inflacijo, če ne bodo drugjie znižali stroškov. PRVA ZAUPNICA Plevenovi vladi PARIZ, 13. — S 555 glasovi proti 226 glasovom je francoska skupščina izglasovala Plevenovi vladi zaupnico. Jacques Duclos, ki je govoril v parlamentu, je dejal, da so v Plevenovi vladi trije zakamuflirani degolisti in sicer Pleven sam, Paul Jacobi in Andr e’ Guillant. Dejal je nadalje, da so si socialisti izbrali vlogo neumnih, ko sQ se pustili izvabiti v vlado ter dali tako tisto kavcijo, ki jo je Pleven iskal, da bi prikril svojo politiko. Duclos je nato ožigosal vlado kot nasprotno interesom ljudstva, medtem ko država potrebuje vlado domekrat-ske unije S sodelovanjem komunistov. U i KAIRO, 13 — Včerajl sta prispela v Egipt maršal Wil-liam Slim, načelnik angleškega imperialnega glavnega štaba in avstralski ministrski predsednik Menzies. Oba sta imela ločene sestanke in razgovore z egiptovskimi ministri. Gre namreč za vprašanje varnosti angleške življenjske poti: Sre-dozemlje-Pacifik, Prijateljska pogodba jz leta 1936. med Egiptom in Anglijo, je angleškim silam dovolila, da .so se zaradi varnosti utaborile vzdolž Sueškega prekopa. Ta pogodba je veljavna do leta 1956. Danes pa skuša doseči E-gipt z raznimi neposrednimi pogajtanjimi z Londonom to, da bi dobil v lastne roke obrambo Sueškega prekopa. Slim je že junija meseca na začetku svojega inšpekcijskega potovanja opozoril na neugodnosti, ki bi zaradi izprememb v obrambi Sueškega prekopa y sedanjem mednarodnem političnem položaju nastale za obrambni sistem angleškega imperija in njegovih zaveznikov. Menzies, ki je prispel v Kairo, je seveda prav tako ponovil isto stališče maršala Slima in obrazložil stališče dominio-nov. Ker pa Egipt vztraja na tem, da dobi v svoje roke obrambo prekopa, ima slim pri rokan nekakšen kompromis. Ta določa, da bi poleg angleških sil stražile prekop še egipčanske oborožene sile. Poveljstvo naj bi bilo egipčansko, glavni štab pa mešan. Te mešane čete naj bi zasedle tudi palestinsko cono Gaza-Sinaj, Skupni angleško-egipčanski o- brambi sistem naj bi segel preko Egipta, Sudana, Ugande in Kenije do Somalije in Ade-na. Predsednik egipčanske vlade Nahas paša, ki je na potovanju v Pariz in London, bo ves čas obveščen o poteku razgovorov v Kairu. tovalcem in celo slovenskim županom v tržaški okolici? Vedo naj, da se naše ljudstvo krivice, ki nam jo s tem počenjajo globoko zaveda in da z borbo zg enakopravnost slovenščine z italijanščino ne bo odnehalo. Zato vsakodnevno pošilja protestna pisma in resolucije generalnemu ravnatelju VU gen. Eddlemanu in zahteva, da se ukine vsa zakonodaja, ki ima namen zapostavljati in zatirati naš jezik ter nas tako raznarodovati. Objavljamo protestno pismo, ki so ga poslati gen. Eddlemanu iz Trebč: »Predstavniki množičnih organizacij vasi Trebče energično protestiramo v imenu naše vasi. proti ukazu ZVU št. 183, s katerim zapostavljate slovenski jezik kot neenakopraven italijanskemu in ga smatrate kot «pomožnega» celo v okoliških občinah, kjer je ljudstvo 100 odst. slovensko. Zato zahtevamo, da se prizna slovenščina kot enakopraven jezik z italijanščino v vseh uradih cone A ter v vsem javnem upravljanju. Vemo, da nas hočete pred svetom zatajiti, saj to govore vsi zunanji napisi, opozorila, kažipoti in podobno, ker so samo v italijanščini. Tudi tu za-htevtmo dvojezičnost. Naša zahteva je tudi, da se prekliče poniževalno pismo, katero je pisal predsednik cone vsem okoliškim župar.om in v njem ukazal, da se slovenščina ne sme uradno uporabljati kot italijanščina. Smrt fašizmu . svobodo narodu!« Podobna protestna pisma in resolucije so gen. Eddlemanu poslale tudi antifašistične žene iz središča mesta. V svojem pi' smu zahtevajo, da okupacijske in civilne oblasti prenehajo ž diskriminacijsko politiko in u-vedejo popolno enakopravnost slovenščine z italijanščino. Tudi pristaši OF od Sv. Jakoba so poslali na VU protestno resolucijo p kateri zdhte-> vajo: 1. ukinitev ukaza št. 183, 2. preklic sramotilnega Paluta-novega pisma in 3. uvedbo enakopravnosti slovenščine v vsej coni A. 13 Švedska priznala Izrae BUKAREŠTA, 13. — Romunske oblasti so dale aretirati veliko število ljudi, ki so se odtegnili obvezi, da Izročijo zlato v zameno za papir. Kot je znano, je romunska vlada izdala pred časom ukaz, po katerem bi morali zasebni državljani izročili vse zlato oblastem, nakar bi prejeli plačilo v papirnati valuti. III KdKO SO BONN, 13. —1 Koloradski hrošč se je pojavil tildi v 91 občinah Zapadne Nemčije, kot je sporočil nemški zvezni minister za preskrbo, Ni pa povedal, če so ti koloradski hrošči prišli v Zapadno Nemčijo kar po tleh ali z letali. V Vzhod-STOKHOLM, 13. — Švedska j »m Nemčijo in na Češko so r.a m vlada je obvestila izraelskega ministra za zunanje zadeve, da je »de jure« priznala Izrael, Istočasno je švedska vlada javila, da je pripravljena vzpostaviti redne diplomatske odnose z Izraelom. PAYNESVILLE (ZDA, 13. — Pri trčenju nekega osebnega vlaka s tovornim v bližini Pay-nesvilla (Minnesota) je bilo ranjenih okrog 40 oseb. QUEBEC, 13. — Prekomor-nik «Franconia» je prejšnjo noč nasedel na sipino ob izlivu reke Sv. Lovrenca. Ladja ima 25 tisoč ton ter Ima na krovu 780 potnikov, katere so zaradi reševalnih del začeli izkrcevati. reč pripotovali z ameriškimi letali in deloma še kar v škatlah; tako namreč poročajo u-radni viri iz kominformovskih držav. Čigavo je morsko dno ŽENEVA. 13. — Komisija za mednarodno pravo pri OZN je danes odobrila načelo, da nadzorstvo in jurisdikcijo nad morskim dnom in njegovim podzemljem lahko izvajajo tudi izven teritorialnih vod najbližje države. Predlog je dal Američan Manley Hudson ter je bil sprejet z 10 glasovi, dva sta glasovala proti, vzdržal se je eden. „lour de France" se je pričel V prvi etapi Je zmagal Luksemburžan Goldschmidt JSTSSTi&ftSSSSfJ! PARIZ, 13. — Danes se je pričela najtežja kolesarska tekma «Dirka po Franciji«, ki bo s svojimi 22 etapami trajala do 7. avgusta. Dirkači bodo' moralj prevoziti skupno 4.432 km. Danes dopoldan ob 9. uri je startalo v Parizu lepQ število več moštev. Med tekmovalci so znana imena kot Bartali, Ma-gni, Leon; m drugi med'Italijani, Robič, Bobet itd. med Francozi, nato Kubler (Švica), Goldschmidt (Luksemburg) itd! Današnja etapa je vodila iz Pa- Dva dokaza za rektorja prof. Cammarato Iz Vidma nam poročajo, da se je pred tamkajšnjim sodiščem vršila razprava proti nameščencema državnih železnic iz Trsta: Benedettu Franzoniju in Lionellu Belliniju, ki sta bila obtožena prevare v škodo železniške uprave. Advokat Albissini, zastopnik civilni stranke ter predstavnik Generalne advokature italijanske države sta dejala, da odlok, ki ga je po preiskavi izreklo tržaško sodišče za italijansko sodišče ni merodajen, ker je je za italijanska sodstvo, sodstvo Tržaškega ozemlja — inozemsko sodstvo. Tržaško sodišče je namreč razsodilo po sodni preiskavi omenjeno zadev0 tako, da se mora razprava vršiti v Vidmu, češ da je za to razpravo kompetentno videmsko sodišče po sodni liniji. Videmsko sodišče je tezo advokata Albissinija sprejelo, ter razveljavilo dekret o pozivu na sodišče in vmilg ‘vse zadevne sodne spise javnemu tožilcu. Tako se glasi vest iz Vidma, ki ji dopisnik dodaja še sledeče besede; k Dejansko, medtem ko uprava STO-ja teče povsem po tirih italijanske uprave, pa je linija prava in sodnega postopka v takšnem položaju kakor ga je opisal glavni državni advokat. Vprašamo tržaškega vseuči-liškega rektorja prof. Came-rato, ali bo tudi sklep videmskega sodišča glede opisanega primera vzel kot dokaz, da suverenost Italije na Tržaškem ozemlju «še vedno ni ugasnila?« * * • Pa še nekaj Ali bo prevzvi-šeni rektor dokazoval «ne. ugasnjeno» suverenost italijanske države nad STO-jem tudi s tem-le dekretom poglavarja italijanske države in italijanske vlade, ki se glasi. I «Stev. 1249 od 25. septem- ‘ bra 1947. Zakonski dekret začasnega poglavarja države. PONOVNA PRIDOBITEV DRŽAVLJANSTVA S STRA-NI ITALIJANOV, KI POSTA. NEJO DRŽAVLJANI SVOBODNEGA TRŽAŠKEGA O-ZEMLJA. Začasni poglavar države. Glede na zakon od 13. junija 1912 štev. 555 o itali-ianskem državljanstvu, z ozi. rom na kralj, dekret od 2. avgusta 1912 štev. 949 glede določb za izvrševanje omenjenega zakona; glede na člen namestni-škega dekreta — zakona od 25. junija 1946 štev. 98, na predlog predsednika ministr-skega pveta, prvega ministra državnega tajnika in ministra za notranje zadeve sporazumno z ministroma za zunanje zadeve in pravosodje, je potrdil in proglasil Edini členi Zg ponovno pridobitev italijanskega državljanstva s strani tistih, ki ga izgubijo s tem, da postanejo državljani Svobodnega tržaškega ozemlja, se uporabljajo predpisi členov 9, 11 in 12 zakona od 13. junija 1912 štev. 555. Določbe, ki jih predvideva štev. 3 prvega odstavka in zadnji o^favek omenjenega člena 9. s? reducirajo na štiri mesece oziroma na eno leto. 25. septembra 1947. De Gasperi - Scelba -Sforza - Grassi«. * * * Ta zakonski dekret je bil objavljen v eGAZZETTA UF FICIALE DELLA REPUB- BLICA ITALIANA« na strani 3442 dne 22. novembra 1947. Stvari stojijo namreč takole: poglavar italijanske republike in rimska vlada sta dolžna izvajati določbe mirovne pogodbe, ki jo je Italija podpisala in v kateri je določeno, da bivši italijanski državljani, prebivalci STO-ja s podpisom mirovne pogodbe t j s 15 septembrom 194 7 'prenehajo biti italijanski državljani in postanejo državljani Svobod, nega tržaškega ozemlja. Zato so tudi izdali citirani zakonski dekret, ki je najboljši dokaz, da Italija od 15. septembra 1947 nima suverenosti nad STO-jem. In prav to določa mirovna pogodba z Italijo; prag na podlagi te določbe je Italija zgoraj citirani zakon tudi izdala in se ga tisti, ki hočejo ic nadalje ostati italijanski državljani lahko poslužujejo. 307 km. Prvi je prispel na cilj Luksemburžan Goldschmidt ki je prevozil to progo v 9 urah 232 minutah ip. treh sekundah Kot osmi je prispel Kubler v 9 urah, 2242 minutah in 26 sekundah. V njegovi skupini so prispeli tudi vsi ostali glavni tekmovalci. Brazilija - Španija 6:1 RIO DE JANE1RO, 13. — Pred ogromno množico ki je ropet popolnoma napolnila ve-Ukanski stadion, je danes Brazilija dosegla zopet krasno zmago nad svojim nasprotnikom Španijo. Brazilci so v vsakem polčasu zabili tri gole, medtem ko so Spanci dosegli en gol v drugem polčasu. Gole so dali za Brazilijo Ademir, Jair, Chico v prvem polčasu, Lhico, Ademir in zopet Ademir v drugem polčasu. Proti koncu igre se Spancem posreči, da po Igou dosežej0 edini gol. Urugvaj Švedska 3:2 SAN PAOLO, 13. — v napeti tekmi, potem ko je Švedska po prvem polčasu vodila proti Urugvaju z 2:1 se je končno južniim Ampriisnoni }g posrc* čilo, da so z rezultatom 3ft Švedsko premagali. Za prvo mesto, torej za svetovno prvenstvo se bosta borila le še Bra-zilija in Urugvaj, ki imata 4 oziroma 3 točke. Vsekakor je Brazilija velik favorit, toda z zmago nad Brazilijo bi si pa osvojil svetovno prvenstvo Urugvaj. Urad za delo uradno priznal [notni razredni sinililial induslriisližh delavcev ob,eslil° S* mafa Kdaj bo rešene stanovanjska kriza v Trstu? Industrijski delavci bodo odslej naprej pod vodstvom svojega sindikata vodili odločno borbo proti razrednemu sovražniku V soboto 8. t. m. je imel glavni odbor Enotnega razrednega sindikata industrijskih delavcev zelo važno sejo, katere so se člani tega polnoštevilno udeležili. Na seji je bilo sporočeno, da je bil sindikat industrijskih delavcev končno uradn0 vpisan v sindikalni seznam urada za delo v Trstu, s čemer mu je od slej dana možnost izvrševati vse svoje dolžnosti ter voditi razredno borbo za dosego vseh tistih zahtev, ki so ostale doslej še vedno nerešene v korist celotne kategorije industrijskih delavcev Tržaškega ozemlja. P0 proučitvi položaja, v katerem se danes nahaja kategorija industrij sjcih delavcev, so si Člani glavnega odbora z volitvami porazdelili razne funkcije, ki jih bodo morali v interesu kategorije izvrševati. Volitve so dale sledeče rezultate; Za predsednika je bil izvoljen Maglica Mario, za tajnika Medvešček Stanislav; odgovoren za tisk in propagando bo Larisch Giordano, -blagajnik £>a Catto-nar0 Ervino. Člani tajništva so sledeči: Maglica Mario, Medvešček Stanislav, Larisch Giordano in Luxa Giordano. V zadnji točki dnevnega reda so zelo obširno razpravljali o položaju, v katerem se danes nahaja vse tržaško delavstvo, še pray posebn0 pa kovinarji. Položaj industrijskih delavcev se je žal, po zadnjih splošni stavki, ki je bila februarja jneseca, še zaostril; v tem času je bil0 odpuščenih z dela večje število delavcev, ki seveda ne morejo najti drugje nove zaposlitve. Useda do sedaj zaposlenih delavcev seveda nt nič bolj- j ša; zaradi pomanjkanja novih i naročil so jim delodajalci zni-1 žali delovni urnik ter jim zmanjšali tudi plače; če vprašanje novih naročil v kratkem ne bo rešeno, bodo ostali tudi ti delavci brez dela ter bodo s tem povečali že tako ogromno število brezposelnih na našem ozepilju. Odgovorne oblasti o kritičnem položaju kar molčijo ter ne store prav ničesar, da bi gospodarski položaj na našeim ozemlju izboljšale. Proti temu položaju se morajo delavci z vso odločnostjo boriti ter dokazati delodajalcem, kot tudi drugim odgovornim krogom, da niso pripravljeni pasivno prenašati njih ofenzivo, temveč da so odločeni braniti svoje pravice ter si na ta način zagotoviti boljše življenjske pogoje. Za dosego teh pogojev je seveda potrebna odločna razredna borba vsega delavskega razreda, ki ne pozna nobenih kompromisov z delodajalci, temveč je njen glavni cilj: zmaga pravic delavskega razreda. Važno je, da vztrajajo delavci pri svoji zahtevi o povišanju plač za 3Q odst., s čimer bi jim bilo omogočeno vsaj skromno preživljanje sebe in družin. To zahtevo je že postavil sindikalni akcijski odbor na svoji seji z dne 3. t. m. Prav na osnovi te zahteve se morajo mobilizirati delavske množice ter preiti v konkretno in odločujočo sindikalno akcijo, ki bo lahko postavila pred združenje delodajalcev odločno zahtev0 po uresničitvi vseh upravičenih zahtev delavskega razreda. Z uradnim priznanjem Enotnega razrednega sindikata industrijskih delavcev se je končno prenehalo mrtvilo v sindikalnem življenju, ki je povzročilo toliko materialne in moralne škode delavskemu razredu. Nova organizacija stoji seveda pred težkimi ovirami. Pri svojem delu ne bo naletela samo na enega sovražnica — in to delodajalca — temveč ji bosta ovirali njeno delovanje obe tako imenovani sindikalni or-ganizaciji, Enotni sindikati in Delavska zbornica. Da so prav voditelji Delavske zbornice sovražniki nove organizacije nas ne čudi, saj poznamo njih vlog0 v borbi delavskega razreda za svoje pravice. Bolj nesramno je že postopanje keminformi-stičnih sindikalistov, ki z lažnimi vestmi odvračajo delavske množice od konkretne borbe za pravice delavskega razreda, ter jim vcepljajo sovraštvo do vsega, kar ima kakršno koli zvezo Jugoslavijo ter resnično demokratičnimi organizacijami na našem ozemlju. Toda tržaško delavstvo je danes spregledalo kam vodi pot keminformističnih sindikalistov, katerih delovanje po objavi zloglasne resolucije ie bilo vse prej kot koristno za tržaški delavski razred1. Sindikalni akcijski odbor za obnov0 razrednega sindikata, si je zastavil nalogo, da napravi konec temu položaju te.r spravi sindikalno organizacijo ponovno na pot razredne borbe, ki bo edina lahko privedla do zaželene zmage. Delavstvo, ki se zaveda važnosti razredne borbe zapušča v vedno večjim številu ko-minformistične izdajalce ter se vključuje v borbo, ki jo je pričel sindikalni akcijski odbor. Tam načelom bo sledil tudi Enotni razredni sindikat industrijskih delavcev. Zastonj se bodo zaletavali kominformisti v to novo organizacijo. Delavci bodo na njih provokacije odgovorili s že bolj odločno borbo v obrambo svojih pravic. dom v šolskem letu 1950-1951 ter prošnje za hrano in študij v Dijaškem domu, za podelitev šolskih potrebščin in knjig, podpore za vožnje itd. morajo prosilci izročiti krajevnemu odboru Dijaške matice, kjer pa tega ni pa domačemu prosvetnemu društvu najkasneje do 20. julija t. 1. Prosilci morajo priložiti prošnji potrdilo o višini mesečnih prejemkov staršev in prepis zadnjega šolskega spričevala. Tiskovine za prošnje dobite pri upravi Slovenskega dijaškega doma v Trstu. Krajevni odbori Dijaške matice oziroma prosvetna društva pa morajo prošnje, opremljene s predlogi in pripombami dostaviti osrednjemu odboru Dijaške matice v Trstu, Ul. Buo-narroii. 31. Za sprejem v Dijaški dom in i za podpore Dijaške matice naj J prosijo samo tisti dijaki in di- i jakinje, ki so pomoči resnično ! potrebni in ki so s svojim ve- | dtnjem in uspehom med šolskim letom dokazali, da so jo vredni. Človeku bi se zdelo skorajda nemogoče, da obstajajo v Trstu še tisoči in tisoči ljudi, ki nimajo svojega stanovanja ter so zato primorani živ. t, v raznih podrtih hišah, podstrešjih jn kleteh, ali pa se stiska, ti z drugimi družinami v majhnih, neprimernih stanovanjih — nemogoče zato, ker vidi, da povsod rastejo nove stavb.1, v katerih bodo prav gotovo lepa, sončna in zdrava stanovanja. Da, v Trstu je bilo v zadnjem času zgrajenih več udobnih stanovanjsih hiš; toda ko mu Šo na razpolago ta novc-sezidana stanovanja? Seveda samo tistsmu, ki lahko izplača takoj več sto tiseč lir. T da kdo izmed naših tržaških delavcev, ki prejmejo mesečno da ali ne 30.000 bi lahko plačal samo za stanovanje tako vs to? Pa tudi uradniki in manjši obrtnik-bi sj takih stanovanj ne mogli privoščiti. Privoščijo si jih lahko zopet finančno bolje situi ]la§ Izvoz čez morje Plovne zveze in pomanjkljivosti Statistični p datki o izvozu iz Trsta v čezmorske države t. o vkrcanem blagu kažejo, da v tem pogledu naša luka napreduje. V letošnjem prvem polletju so vkrcali skupno 522.727 ton raznega blaga, kar je v primeri z predvojnimi Je ti visoko število. V istem čas i let 1932-1934 n. pr. so vkrcali povprečno le 260.0CO ten. leta 1937 563 tisoč ton, 1939 524.720 ton, po vojni ra v 1947 .105.030 ton. v 1948 233.438 ton in lani istem času 434.091 ton. Seda. Lista Enotnega razrednega sindikata industrijskih delavcev pri volitvah v tovarniški odbor v Tovarni strojev nji izvozni pomorski promet bi bil torej prav tako velik kakor najmo.nejši predvojni. Po mesecih je bil razve-j l;tos sledeč: januar februar marec maj april junij — 66.180 ton — 59.111 — 102 802 — 113.037 — 79.403 — 102.192 24. t. m. bj se morale vršiti v Tovarni strojev Sv. Andreja volitve v nov odbor v podjetju. Ker je sindikalni položaj glede na izdajalsko stališče o-beh sindikalnih organizacij v Trstu zelo kritičen, imajo volitve v odbor v podjetju velik pomen. Naloga tega novoizvoljenega odbora naj bi bila v bodoče braniti interese delavskega razreda. Ker je zaradi poostrenja ofenzive delodajalcev položaj industrijskih delavcev se mnogo težjii, bi morala biti razredna borba kar najbolj odločna in vztrajna. Namesto je pa prisostvujemo že od objave zloglasne resolucije »borbi«, ki je vse ,rej kot razredna ter še daleč od tega, da bi koristila delavskemu razredu. Tudi odbori y podjetju, ki so imeli do sedaj nalogo braniti interese delavstva pred delodajalci, niso glede na celotni sindikalni položaji v nobenem pogledu vršili te naloge. Nasprotno, člani teh so bili prvi, ki sq delavcem dopovedovali, kako škodljivo bi bilo upirati se, zahtevam delodajalcev ter koliko manj nevarno sprejeti njih stališče ter se podrediti njihovemu izkoriščanju. Takih predstavnikov delavstvo v tovarnah ne potrebuje več. V tem trenutku, ko je o-fenziva delodajalcev na višku, je nujno potrebno, da se delavci zavedajo resnosti položa- ONI TAKO SO PREKRSTILI POPOLNOMA SLOVENSKO VAS BORŠT. NAPIS NA ŽELEZNIŠKI POSTAJI JE «S. ANTONIO MOCCQ», OB CESTI PA JE NAPIS ffS. ANTONIO IN BOSCO«. TAKE SPADEDRANKE JE TREBA ODPRAVITI In POSTAVITI SLOVENSKE NAPISE ZA NASE SLOVENSKE VASI. OBČINSKA UPRAVA V DOLINI NAJ OPRAVI SVOJO DOL2NOST, ja ter da se glede na to čimfco-Ije pripravi iajo na volitve, katerih izid bi moral biti za njih kar najbolj povoljen. Delavci se morajo zato resno pripraviti na volitve ter dobro premisliti za koga bodo volili; od 'glasu, ti ga bodo oddali, tem ali onim sindikalnim predstavnikom, je odvisna njih nadaljnja borba za pravice delavskega razreda. Enotni razredni sindikat industrijskih delavcev bo na teh volitvah nastopil s svojo kandidatno listo. S lem bo dana možnost vsem industrijskim delavcem, da se do podrobno- 'm eitaite PUimUiki duet mikl sti seznanijo z resničnim položajem ter ukrenejo vse potrebno, da se odpravi mrtvilo v sindikalnem življenju in da se prične borba, Li bo privedla delavski razred do končne zmage. Enotni razredni sindikat industrijski delavcev si je zadal za svoj cilj: dokonžno rešitev vseh perečih problemov kategorije industrijskih delavcev. Kdor bo torej glasoval za E-notni razredni sindikat bo dokazal, da je proti nadaljevanju take «borbe», ki jo vodita obe sindikalni organizaciji, da je proti vsem škodljivim kompromisom, da zahteva le nadaljevanje odločne razredne borbe, s katero sj bo zagotovil dokončno zmago svojih pravic. Tržaški velesejem Uprava tržaškega sejma je prvič zasedala že v novih pro. štorih pri Montebellu, kjer je vendarle še vse «v delu». Do. ber znak, ker vidimo na odgo. vorni ne gledajo na udobje, marveč na čimprejšnji uspeh dela. Včeraj se je sestal k deseti se-ji upravni odbor Tržaškega velesejma. Iz poročila je razvidno, da so vsi prostori za raz-stavljalce že oddani. Domači razstavijalci in oni iz Italije imajo na razpolago 5.500 kv. m. razstavnega prostora, ECA 1000 Jugoslaviia 600. Avstrija 400, Češkoslovaška 200 jn Brazilija 100. Jugoslavija, Avstrija in Brazilija bodo letos imeli sam0 provizorične, a prihodnje leto pa že stalne paviljone. Lete s bo sodelovalo pri razstavi 10 držav. K finančni «sposobnosti» v okviru mednarodnih kupčij na sejmu treba zabeležiti dve stva-ri, namreč glede Avstrije: 1. odobritev kompenzacijskih po-slov v tranzitu do višine 60 milijonov lir, in sicer bo mogoče zamenjati vsakršno blago za avstrijski les jn papir 2. v okviru italijansko-avstrijskega klirlnga Pa Je določen kontingent za izmenjavo blaga do vi. šine 100 milijonov lir, ki se bo izravnal med računom-tržaškega sejma in jesenskega sejma v Grazu ali na Dunaju. Seveda so te vsote v primeri z možnostmi, ki bi jih imel pravi mednarodni sejem v Trstu na-ravnost mikroskopske. Razen tega smo radovedni kako bo v tem pogledu z drugimi državami? Nad 90 odstotkov v juniju vkrcanega blaga se lahko raz. deli na pet večjih Hagovn h skupin in sčer: 1. les 40.178 ton ali 39,8 odst. 2. petrolej, bencin in izdelki č stilnic 24.153 ton (skoraj vse izvoženo, ka. kor običajno, v Italijo), 3. pa. fir, lepenka, celuloza, papirna, ti izdelki 10.648 ton. 4. surovo železo, žel-znina, jeklo in iz-delki 10 529 ton, 5. umetna gno. lila 10.541 ton. To blago so v glavnem odpravil; v naslednje d žele: 32.859 t n v Italijo. 11.909 ton v Egipt, 10.141 ton na Korejo (umetna gnojila) 8.573 ten v Grčijo, 7.513 ton v Sirijo in Libanon, 7.484 ten v Turčijo, 5.845 ten v Indijo in 3.180 ton v Palestino. Dejstvo je, da'ima velik delež na tein prometu Avstri!a, vazen nje pa seveda petrolejske rafinerije v naši luki, od. Roder se zalagajo italijanske srednje in severnojadranske luke z tekočimi gorivi. Teda tudi druge zaledne države so Jivahno sodelovale, v kolikor jim je to pač mogoče spričo tu. kajšnjih prilik. Ne smerno namreč pozabiti na že večkrat omeniene težave na katcre*na-lpti njih tranzitni promet skozi Trst. zlasti glede plačevanja pristaniških uslug in stroškov ter ladijskih brodnin. Nič dalj kot dne 11. t. m. je prinesel «11 Corriere di Trieste« člsn-k, nčividno navdahnjen s zainteresirane strani pod naslovom «Promet s Češkoslovaško je nenaraven«.. V njem je poudarjeno, da današnji promet CSR skozi Trst ni takšen, kakšen bi lahko bil v interesu obeh •strani in da n- pr. CSR uvaža surovine s področja Sredoz-m-lja preko severnoevropskih pristanišč (pirite in fosfate). Poudarjeno je tudi, da je bila taka pot, ki je mnogo daljša, bodisi po morju, bodisi po kopnem, izbrana pač ne ker se zdi tako bolj primemo, marveč kot začasni izhod, ki pa Je na obe strani škodljiv. Celo za izvoz iz CSR proti Bolgariji n. pr. pokaže račun, da donavska plovba ni najcenejša. Slab pre- močjo kombiniranih zvez povezali našo luko tudi s tem področjem Sr d:zem'ja. Tudi italijanske Finmare plovn2 družbe se menda bavijo z novimi načrti za medkontine talna zveze, njih okrepitev in reorganizacijo, ki -jo z vseh -tra. ni že dalj časa glasno zahtevajo. Vse te ugodne vesti pa bedo «spekle» majo kruha ako odgo vorni r.e popuste in pcpo'noma prenehajo s prikrito diskriminacijsko politiko nasproti zaledju. Dolarske injekcije ne morejo zamenjati zdravega razvoja pr meta in zaman so potem vsi protesti in alarmi na račun severnih in zapačnih evropskih pristanišč, ki si avto-m t čno pridobivajo to kar gre Trstu. Najprej treba pcirrtati pred svojim pragom, pot-m b-mo lahko delal; drugim očitke! rani sloji, katerim pa novo stanovanje ni pomenilo življenj, sko važnega problema temveč samo spremembo ter izpopol. nitev udobja, y katerim so do sedaj živeli. Večkrat je bilo že govora o izgradnji takih stanovanjskih poslopij, ki bi bila dostopna tudi revnejšim slojem; sicer s0 bila taka stanovanjska poslopja na nekaterih delih periferije mesta že zgrajena, a z izgradnjo teh že zdaleč ni bil rešen stanovanjski problem Ce bi si ogledali najbolj obljudene predele mesta, kot so na primer staro mesto, ali pa Ulica Rigutti, bi videli, da sta. nu-jejo v majhnih umnih, vlaž. nih in mnogokrat celo kletnih stanovanjih, ki razpolagajo navadna samo z enim prostorom družine, ki štejejo po osem do deset družinskih članov, med katerimi seveda največ otrok. Ko se že toliko govori o zdravju naših otrok, o praviln; prehrani, o vseh mogočih zdravilih itd. zakaj bi se Pa enkrat dokončno ne rešilo vprašanje zdravega stanovanja za vse družine, ki imajo otroke. S anovanjska kriza prav go-tovo ne bo rešena, dokler bodo odgovorni činitelji gradilistano-vaniska poslopja, dostopna samo bogatejšim slojem, temv'č'e tedaj, ko bo zgrajeno dovoljno število takih stanovgniskih poslopij, v katerih bodo n šle svo; dom vse one revne d uiine. ki morajo sedaj prebivati po kle teh, podstrešjih in neprimernih sta^ovan ih. Zastonj je torej objavljati načrte za izgradnjo vseh mo-' gočih stanovanjskih .blok v za to, ali ono privilegirano kategorijo tržaškega prebivalstvo, želeli bi, da bi bili končno objavljeni tudi taki načrti, ki bi p~me ili konec stanovanjske krize tudi za revnejše sloje tržaškega prebivalstva. KOLEDAR (^ieclalldče - - iRadifr Petek 14. julija Bonaventura, .Svobodin Sonce vzide ob 4.27, zatone ob 19.53. Dolžina dneva 15.26. Luna vzide ob 3.03, zatone ob 19.59. Jutri sobota 15. julija Henrik, Vladimir SPOMINSKI DNEVI 1789 se ie začela velika francoska buržoazna revolucija- 1883 je bila v Parizu ustanovljena II. internacionala. OF Množični sestanek OF za center mesta in VOM bo danes ob 20.30 v Ul. R. Manna 29. DAROVI IN PRISPEVKI Naunesto cvetja nr. grob mami darujeta tov. Slava in Marija Pahor 2950 lir za Dijaško matico. VREMENSKO POROČILO z dne 13. t. m. ob 19. Zračni tlak 760.3 - stanoviten; temperatura 21 do 28.6; nebo 3/10 oblačno; morje mirno; brez vetra; temperatura morja 26.5. OBVESTILO Invalidska komisija — Koper — poziva tov. JOGANA Alojzija - Zef iz TRSTA, da se čimprej zglasi pri navedeni komisiji, glede ureditve invalidnine. Trije člani civilne policije zapleteni v tihotapstvo cigaret Dne 2. t. m. so člani finančnega oddelka cjvilne, policije ustavili V Barkovljah neki kamion, katerega so preiskali ter na njem našli veliko količino cigaret, ki so bile namenjene preko meje v Italijo. Policija je tihotapstvu namenjene cigarete zaplenila ter aretirala lastnika ter šoferja kamiona. V a-fero so po policijskem poročilu zapleteni tudi trije člani civilne policije, katerih imena I drži policija še v tajnosti, in sicer r.eki inšpektor ter dva podčastnika. Vsi trije so se na dan. ko je policija v Barkovljah ustavila omenjeni kamion, peljali za njim v nekem osebnem avtomobilu, s katerim so že v bližini Milj pričeli slediti kamionu. Ker se je članom finančnega oddelka CP zdelo to sumljivo, so v Barkovljah u-stavili tudi osebni avtomobil z omenjenimi tremi člani CP, pri katerih so bili tudi vsi dokumenti kamiona. Policisti so se Izgovarjali, da imajo dokumente pri sebi zaradi tega, ker so kamion ustavili že v bližini Milj, nato pa mu sledili, ker so hoteli dognati, kam so cigarete namenjene. strahu onesvestila. Zdravnik Rdečega križa iz Milj je obema ženskama nudil takojšnjo zdravniško pomoč, člani cestnega oddelka civilne policije in gasilci pa so pričeli dvigati prevrnjeni avtobus. Dve nesreči pri delu Zaradi nenavadnih okoliščin met CSR skozi Trst je posle- ter dejstva, da so btl; vst trije . . ,i . č nrvli^lcl! Udi rlnn TITDcIi 4« dica pomanjkanja primernega plačilnega sporazuma (obračunavanje se vrši v dolarjih, ki jih dandanes povsod primanjkuje, odnosne sloni na trgovin, ski pogodbi med Italijo in CSR iz 1947, ki pozna le sistem kompenzacij). Takih težav v severnih kukah ni najti. Zaključek članka, ki lahko tolmači mnenje praških krogov ali tudi prizadetih špedi-terskih in plovnih družb, poziva naj se z dobro voljo seda nje stanje popravi. Zato lahko le zapišemo na naslov tukajšnjih oblasti «Vi glejte«! Ta »vi glejte« je potreben toliko bolj, ker naše pristani šče ni med takimi, ki bi se lah ko branilo prometa. Komaj s? oživlja in v tej fazi mora sto. riti vse, da postane z k Tticd. narodno plovbo upoštevanja vredna nakladna in izkrceval-na postaja. Plovba ima, kakor kaže, v Trst "e vedno mnogo upanja. Tako poročajo, da bo v kratkem turška državna družba SME iz Smirne pričela z redno linijsko plovbo mrd Trstom in turškimi pristanišči. Grška družba NEP iz Pireja, ki že redno obratuje s Trstom, bo v kratkem na tej svoji progi dala v promet specialne vrste ladjo (s hladilniki), za prevoz sadja in lahko pokvarljivega blaga. »Deutsche Le-vant Linien« iz Hamburga je objavila sporočilo, Po katerem bo okrepila svoje zveze z Le-vantom in bodo njrne ladje pričele pristajati tudi v Trstu. Tudi neki drugi nemški brodarji računajo okrepiti takšno zveze in uvesti postajanje ladii v Trstu, z Libijo in francosko Sev. Afriko Trst doslej ni imel zveze, razen s slučajnimi« «tramps», odslej Pa bodo s po- policisti tisti dan prosti, je posebna komisija, sestavljena i2 treh oficirjev VU ter dveh oficirjev CP, uvedla preiskavo, ki jo je dokončala 10. julija letos. Ugotovila je, da so omenjeni trije policisti sodelovali pri tihotapstvu cigaret, zaradi česar je izdala povelje o njihovi aretaciji, ki se je izvršila v dneh 10. in 11. julija letos. Odpeljali so jih v zapore tržaškega Ko-roneja ter vse tri prijavil; javnemu tožilstvu z obtožbo, da so sodelovali pri tihotapstvu cigaret, v katerega sta zapletena tudi lastnik in šofer kamiona. Na srečo brez hudih posledic Zonti se ie prevrni! Mes Po avtobusni nesreči v bližini Boljunca, kjer se je z mosta prevrnil v Glinščico avtobus z desetimi potniki, se je včeraj ob 9.30 dopoldne dogodila druga podobna nesreča, tokrat v Sv. Barbari pri Miljah, kjer je vmesna postaja avtobusne linije Milje - Hrvatini, ki jo vrši avto-podjetje Giuliani s Trga Val-maura 8. Šofer Julij Losca iz Ul. Toti, ki vozi avtobus Ts H 128, je svoje vozilo ustavil na klancu v Sv. Barbari pri Miljah. Nenadoma pa se je avtobus pričel pomikati nazaj ter se je le šoferjevi prisotnosti duha zahvaliti, da se je brez hujših posledic za potnike prevrnil v neki 2 metra globok jarek. Poškodovala se je samo 34-letna Katarina Zucca iz Trsta, vendar pa so njene poškodbe tako neznatne, da bo v nekaj dneh popolnoma zdrava, dočim se je 19-letna Palmira Braini, ki boluje na srcu, od Včeraj zjutraj ob 8 so z avtomobilom Rdečega križa pripeljali v glavno bolnišnico 21-letnega elektromehanika Gina Soldata iz Prečnika 200, ki se je ponesrečil pri delu v Ul. Ghirlandaio, kjer so se nanj zrušila metrska polena. Zaradi poškodb po vsem telesu bo moral okol; 8 dni ostati v zdravniški oskrbi. Ob 8.45 pa je prišla po zdravniško pomoč 20-letna ba-ristka Tereza Trimarchi iz Ui. Ombrelle 7, ki si je pri delu v baru Bisiani v Ul. Roma 11. pri umivanju kozarcev ranila dlan leve roke. Tudi ona bo v osmih dneh zopet popolnoma zdrava. Opozarjam0 vse mladince in mladinke, ki so se prijavili v tržaško mladinsko brigado, da bodo imeli danes 14. in jutri 15. t. m. zdravniški pregled v Ul. R. Manna 29 od 9. do 11. ure dopoldne. Vabimo vse brigadirje da se udeležijo konference, ki bo v soboto ob 17. uri v Ul. R. Manna 29. MESTNI ODBOR ZAM SLOVENSKO NARODNO GLEDALIŠČE ZA TRŽAŠKO OZEMLJE DANES 14. t. m. ob 21. uri gostovanje v BAZOVICI f« (na prostem) s komedijo BRATKA KREFTA VELEIZDAJALEC" V nedeljo 16. t. m. ob 21. uri gostovanje v BOLJUNCU (na prostem) z MOLIEROVO komedijo JARTUFFE n IZLET PDT Planinsko društvo y Trstu priredi 23. t. m. izlet v zapad-ne Julijce: Žlebi, sedlo Nevea, Rabeljsko jezero in Belopeška jezera. Prijave do 21. t. m. pri Geču v Rojanu, Trg Tra i Ri-vi, in ZDTV, Ul. Machiavelli 13, II. POČITNICE NA BLEDU Planinsko društvo v Trstu sporoča, da bo cdhod prve izmene za letovanj na Bledu v soboto 15. t. m. ob 11. uri dopoldne iz Ul. F. Severo. Opozarjamo vse, ki so določeni za to izmeno, da se zgla-se prav gotovo še danes v uradu ZDTV (UCFF), U1. Machiavelli 13-11, telefon 29-936, zaradi navodil. Vpisovanje za prihodnje izmene se nadaljuje. NOČNA SLUŽBA LEKARN All’Alabarda - Istrska ul. 7; De I.eitenburg - Trg sv. Ivana 5; Praxmaier - Veliki trg 4; Pren-dipi - Ul. Tiziano Vecellio; Za-etti - Ul. Ccmmerciale 26; Hara-baglta v Barkovljah in Nlcoli v Skednju imata stalno nočno službo. REDNO VZDRŽEVANJE CEST TRST. (AIS) — Urad za javne naprave pri ZVU je pred kratkim sklenil z domačimi podjetji sedem pogodb v skupnem znesku 39,165.755 lir za popravila cest. Pogodbo zadevajo redna vzdrževalna dela v polletju julij — december 1950 na državni cesti Trst-Fernetiči, na cesti Trst-Pa-driče, na vojaški cesti Ključ-Ricmanje Prebeneg, na državni cesti štev. 15 »Ulica Flavia«, na odseku Padriče-Sesljan, na čils “ ‘ ‘ /.00: ročila v ital. in "objava spored*' Napoved časa - poročila slov. in objava sporeda; 7.15: ■i" tranja glasba. «. 12.U0: Lahek opoldanski sP0f;,]J 12.30: Hanciel: Koncert za vkk no - izvaja Giusto Cappone; »•!' Poročila v ital. in objava sP°u[ da; 13.00: Napoved časa - P°L čila v slov. in objava spor«",; 13.15: Koncert pianistke Beri®‘, - nato lahka gjgsba; 13.45: L)“ ska univerza (slov.); 14.00: ‘K, Vaški kvintet; 14.30: Pregled tPjj v ital.; 14.45: Pregled tiska v s*”.: 17.30: Politične aktualnosti (‘tul 17.40: Igra Trio nov akord; Športni pregled (ital.); Beethoven: Sonata Kreutzer violino in klavir v A duru; ‘ ročila v hrvaščini; 19.00: Glas«,. na medigra; 19.15: Poročila v.[tay 19.30: Napoved časa - poročila slov.; 19.45: Sindikalna vprašani!! (ital.); 20.00: Uganite kaj igraIS 20.30: Slušna igra (ital.); 21-5J Vedra italijanska glasba; 22™' Novo- jugoslovansko gospodarstj-(slov.); 22.10: Iz opernih baledr in fantazij; 22.40; Ritmična ghjv1* ba, 23.00: Zadnja poročila v i® 23.05: Zadnja poročila v sla-.’ 23.10: Objava dnevnega spoh .M ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 13. julija se je v Trstu rod ih 8 otrok, norok je bilo II. umrle so 3 esebe Poročili so se: delavec Pa-spuale Ghrmarzia in gospodinja Ana Grubissa, diiak Ivan Mervini in bolničarka Beryl Jones, kovač I ueiano Fozzer in knjigovezka Cotild« Okvie-ri, uradnik France^rn Cmi'a in gospodinja Ana Mar1'a Pr' iet. ti, uradnik Raffae'e Caoiglia.in uradnica Fioretta Dzlviusto. letalski oficir Arno Baccara in uradnica Lida Sah’agno, e'!ek. tromehanik Aiko Koslovič in ..ivilja Licia Boselli, uradnik Umberto Armocida in gospodinj« Renata Fragiacomo, težak Emilio Burolo in delavka Silvana Sdraule. trgovski zaston. nik Virgilij Oerzel in prodajal, ka Paolina Gasoarini, ad okat Paolo dr. Scvomnni in učiteljica Livia dr. Minutiilo Umrli so: P6-letn#1 Ana Mau ric vd. Pelhcrin, 59-letoi Mario iDavic, 51-letna Rosalia Ceh vd. Mogorovič. DEVINSKI GRAD, KJER IMA SVOJ STAN GEN. AIREY, KOMANDANT ZVU. SE SE JQCE LEPA VIDA. KINO Rossetti, Zaprt. Excelsior 16.30: «Velik«i izdaja«, Robert in Elizabeth Taylor. Fenice. 16.30: «Velik( Gatsky», Alan Ladd. . Filodrammatico. 16.30: »Potepuh mrtvega mesta« R. Joung. Alabarda. 16.00: «Argonski strel-ci», James Cagnev. .. Garibaldi. 15.30: «Adam in Eveli na« Ideale. na« Jean Simmons. 16.30: »Sin strele«, R. Impero °15.30: »Izobčenci iz Mon-telenra« Vittorlo Gassman. Italia 16.00:'«Bo še piišlo«. 16.00: «Venera m profesor« Viale. VlttorSo' Veneto. 16.30: «Na sre-brni reki«, Errol Flynn. Armonia.^4.30: »Zarotniki iz Ba-rovic«, Bob Hope. Azzurro. 16.00: «Tatovi koles«. Belvedere. Zaprto. »Ob morju«. Zaprt. Marconi. 16.30, na prostem 20.30: «Smrtnl dvoboj«. Massimo. 16.00: »Izobčenci op meji«, R. Paige. Novo Cine. 14.30: Zaprto. Odeon 16.00: »Dve siroti«, Alida Valli. Radio. 16.00: «Presneta vojna«, Nino Taranto. Savona. 15.30: «Prehod na seve-rozapad«, S. Tracy. Venezia. «Helzapoppin». Vittoria: »Zasledovani«. Kino na gradu. 20.00: Koncert. Ljudski vrt na prostem. 20.45: »Irena«, Ann Neagle. Letni kino v Ul. F. Severo. 21.00: «Leteča norca«, Gianni in Pi-notto. Skoljet. 21.00: «Zapuščina strica Buonanima«, Angelo Musco. Letni kino Rojan. 20.45: »Roparjj iz pristanišča«, Aliče Faye. *ga spv« 23.15: Serenade; 23.30: Žaklji LJUBLJANA, MARIBOfJJ rel. postaja NOVA G0Blcf (Oddaja na valih 327,1; 212,4; 202,1 m.) PETEK 14. 7. 1950 12.30: Lahek opoldanski SP0/! 12.30: Napoved časa in P°r' oči*?.' ‘ — • v.caoa tu r , o (1 12.40: Pojo zbori SKUDov; Odprimo ' pošto naših doP®nl^ 13.15: Popularni opoldanski - ^ cert; 14.00: Igra Vaški sekstet, v in Miško; 14.30: GO' ..gl jeta Božo itKl i na oddaja; 14.40: Pojo anierhy l zbori; 15.00: Napoved časa »" Kg.! ročila; 15.10: Samospeve pranistka Mara Tiran, pri ju Marijan Vodopivec. . ,iu«, 18.00: Igra Orkester Radia «; ljane, dirigira ' Uroš Urevor č‘£ 19.15: Za vsakogar nekaj. Politični komentar Radia “e‘'A'jlj> da; 20.15: Koncert violinista \l. Derzelja, pri klavirju Marijan,^ povšek: 22.40: Anton Tomaž hart; 21.00: Pester večerni -jft red. Sodelujejo: Tone Koz® vj-Avgust Stanko in Fantje na ^. si, vmes plošče; 22.00: Pren"aJj; ročil Zvezne postaje Beos go-22.15: Plesna glasba; 22.45- jj. morna ura (Dela sodobnih j. 35: dateljev); 23.30: Poročila; Zaključek oddaje. ADRIA-EXPRESS TURISTIČNE IZLETE I* Dunaj TEDENS^ organizira itv««--. n POTOVALNI «ADRIA - EXPPeS!L Odhod; vsak ponedeljek torek v mesecih julij« 8 gust in september. IZLETI NA Grossglockntf ;ecU- vsako soboto v Odhod iz Trsta ob * ne. zjutraj in povratek deljah zvečer. IZLETI ADRIA - EXPBESS j. IN 6. AVGUSTA na Vrbsko jezero Prijave pri vseh potoV“ln^ uradih do 19. JULIJA IZLETI «ADR!A - EXPRESS* 30. Julija IZLET v Postojno Škocijansko \^° Prijave do 15. julija- vseh P01^ Vpisovanja pri valnih uradih, Podružnica uredništva in uprave Primorskega dnevnika v (Zorici - IJL Silvio Pellico 1\11. nadst. • Telefon 11-32 f) h,|j I • w ■ ^| | k ZSŽ na izletu v Benečiji uskajoci *""" — ®rof Sfcrza je star dipiomat, vendar 26|o neodkrit in napravičen gospod g°voru pred itali Me? parlamentom 5 “f ofo-Slo*| W fe se je rza dotaknil tudi jugo-ansko-itali-janskih odnosov. tera r ^ Poudaril, da na itevaf? italiianska vlada upo- upravičene težnje kolji b manj;.n v Italiji, v ?iban-r ^!- ne za #umetno skaikir’ ga Povzročajo huj-)0Ce manjšine*. Ii, dLC1VSem Še. treba ugotovi le Pn. marao Slovenci v Italija da si aar°dnostno manjšino in ma, „]e italijanska vlada ne-“tajL va.devala' da bi tudi to rej - - *em Pogledu nam to-Prfznav - ki zunan-‘i minister mo! Tod *e VeŽ neS° zabteva •gospod grof ie star lini >,ai ln Se izraža v mno- Peka; i. politični ------------- kat V fraz’ ki često- So knrL0dgovariaio resnici, a njegov demagoški linij, la s_ .e ZUnanje politike. Kajti oionaltc V.ida? ravna po tradi-čemu ,! italijanski miselnosti so vend 3tedili z obljubami, ko Post i„ , ^alco Poceni; umet- le ie »v.—j --------- ki tvjne Vzroke in izgovore ~VU0 : PrimeV- ‘e V tem’ da naidfjo Pre{iii JzP°'nitev obliub pre kor vMj našem primeru, ka. .. ‘Pro. zadostuje dostavek Pia, "e. bo šlo za umetna giba. skajo* tih povzročale huj- . Potera mtaniŽine! 12kušenj v"m° iz številnih oceniJ’. 5 kakšnim merilom težko” oblasti Javni nastop slo-■ n.ar°dnestne manjšine, tolitjke- raz,'meti Sforzov ^rjo tn ^'-sti imajo pač ?dkaže; platno in z lahkoto ultur„ nedolžno slovensko 2iv*lno°o-uan*fFstaciJo kot iz-b-lna *,, * nie- ki žal; nacio- Padmka Va ita1i Priredil .cela nepohtična Pc^tan ^ Venskih športni v‘s lahko drzen pod- 8 S0m*-i • iculJvc °r?anizae- ikov manjšinske ?§ra?a ji'',6; nad čemer se ® gr0zj a ,Ja"sko prebivalstvo , Tokj t, Pmtestnimi nastopi ^ Za*1' Podobnih rpavi-,a.%oti nF,izP°lniene obljube k o Haif-0VeI'°,ri manjšini ni NaSte ie J ib ne. hSkv 1Pre z datumi in pi-!l°W(Plefe'v odgovore na °vatiS). 'Memorandume jugo. 5°v°fco d'dade’ se Ze vs° e°ske >.„• o zavzema za slo- kSf*v Italiji- r star j- zunanji minister h 0(ikrit /pl°mat. vendar zelo k°Pr° n.„tl .bkPravičen gospod >, v Ha]m 36 znano, da obsta. »f^nostji.609 sama slovenska pozna da 'šr.e „,?* organizirala ni. ■ “ metne ali hujskajo. lt°' z oro|i*’-lcer bi bila ta ,a' Uradi?- nianjšina, lt“^j te „i nasl°v in ve je 1 ^ tem? ^ silo zatrta. Hi!80 da je ^ m°8el drugače, m goško vsklaa^e obliube de-- krščanske s Politiko de-?lVa vpraša«^ade' ki obrav. K,n°stne m.Je.slovenske na. s&a iona kakoJŽ‘ne z enakim ^ «&” »i«« <">- SsSSr-***. v žila t' i Prične v orat za Pšenice3 da6"1 Pr‘' se og-Ponedeljek 17. D. ?fi%,k°,do l3hko oddati t- *■ )9& ci. ki so leta 1948 i: Pice. več kot 2 stota n St krbetPirizadeti kmetovalci rstUdaia Cra - b 0ddaji’ ki »ih 24 PoIj^iM ,3inskl mšpekto-5i(^inah Vo v Posamez- SJSfflT- pridel°- k,tl cent0° ?sa,ni> v od-ga bo po- ki ^‘rdilu 5vktorat navedel \ , JŽiti ga bodo morali ^1 0<£L0ddaji- Nihčc ne .n« ti več žita, kakor °4il omenjeni inšpekto. ln>tt?' floWnlca mora biti 'ahk SovP __P°su-šena in čista bo v,sa) specifična teža je anj 75. Pšenico ne e nadomestiti z dru-bo r-25Q v V p lit ' v-enn pšenici Za stot N \ ^ta'- c>lot' Ceno P8 bodo bo (."zmerno z večjo spe- Francii° 3 Pride v poštev za dopi- >0Va; notranja poštna vad: bje . 'ba h, rancijo satno Za na- S teže*1'9' k’ ne pi'esegai° ■ ^aZgiM ,in Poštne dopisnice. 11 dbtu,v. 'Ce samo s podpisom v?°m a>i i ‘ir ,. Je treb, pa s pet bese-a kolkovati za 10 >i k^kvr 11 ne 2;j P° mednarodn; tarifi ‘‘ poštm *ir’ kakor po nolra-tarifi. t Pr'iave za izlei . 2vt/.° samo do ponedeljka l^iJi nriSJ°Vtnske mladine v -Jiške i»u,vl^a za mladino z SJ na ^‘et k Vrbskemu Je-\ ki ?or«kem- Prijave za 00 dne 12. in 13. pri- hodnjega avgusta sprejema Glavni odbor mladine v Ul. S. Peilico št. 1-1. do vključno ponedeljka 17. t. m. Potni stroški in stroški za potni list znašajo skupno 2..500 lir. Mladinke in mladinci, udeležite se vsi prekrasnega izleta, ki vam ga nudi vaša organizacija. Razkužiti je treba hieve in gnojnice Občinska uprava obvešča vse kmetovalce, da morajo, kakor po zadnji prefektovi okrožnici, razkužiti vse hleve in gnojnice, in to da preprečijo razmnoževanje muh in živinske bolezni, kakor park-ljevko, prašičjo rdečico in 'živinsko kugo. V kratkem bo občina v tej zvezi izdala posebno okrožni-co in določila dan za razkuževanje, ki ga bcd-o y posameznih hlevih izvršili izvedenci, ki jih bp občina imenovala. Iz Krmina Delilen petroleja proste cone Pred dnevi so v Krminu pričeli z razdeljevanjem petroleja proste cone vsem tistim potrošnikom, ki nijnajo električne razsvetljave. Obrok, ki ga potrošniki lahko dvignejo pri svojem trgovcu, je isti kot pretekli mesec. Mladenič na meji Včeraj popoldne so orožniki ki s0 službovali vzdolž državne meje Pri Rdeči hiši, zasačili bližini bodeče žice nekega mladeniča, ki se ie ob njihovem prihodu zelo sumljivo vedel. Fanta so orožniki legitimirali. Ker je šlo za Videmčana, so ga vprašali s kakšnimi nameni je prišel v Gorico. Dvajsetletni Gozz0 Nello iz Vidma jim je gladko povedal, da je že dalj časa brez dela in da-^je hotel čez mejo. Orožniki' šb Ba h'a Jjodlafei te izjave aretirali in prijavili sodnim oblastem zaradi nameravanega prestopa meje. Kolesar in kamen Včeraj popoldne je moral go riški Zeleni križ na pomoč 67-letnemu Jakobu Vižintinu iz Slovrenca pr-i Moši. Mož je namreč s kolesom trčil ob debelejši kamen in se prevrnil Pri padcu je odnesel težjo rano na desni nogi. Pripeljali So ga v občinsko bolnico Brigata Pavia. Ozdravel bo y petnajstih dneh. Polelni vozni red avlolnisov proga gorica - TRST. Ob delavnikih odhodi iz Gorice: 7.15, 13.30; odhodi iz Trsta: 13.00 in 19.00; ob praznikih odhodi iz Gorice: 7.30 in 13.00, iz Trsta ob 12.30 in 19.30. PROGA GORICA - GRADEZ. Ob delavnikih odhodi iz Gorice: 7.15, 13-30, 19.15; iz Gradeča; 6.50,’ 13.15, 19.00; ob praznikih odhod; iz Gorice; 7.15, 13.00, 20.15; odhodi iz Gradeža; 7.00, 12.15 in 19.00. PROGA GORICA - VIDEM: Odhodi iz Gorice: 12.12 in 18.00; odhodi iz Vidma: 7.43 in 13.15. Vožnje ukinjene ob nedeljah. PROGA GORICA - DOBERDOB - TRZIC. Odhod iz Gorice ob 7,00; ;od tržiš-ke lad-jedelnice ob 17.20. Vožnje ukinjene ob nedeljah in praznikih. PROGA GORICA - STEVER-JAN. Ob delavnikih odhodi iz Gorice ob 6.30, 12.45, 16.15, 18.00; odhod; iz Steverjana ob •00, 14.00 in 15.00. Ob nedeljah in praznikih odhodi iz Gorice ob 15.00 in 19.00; odhodi ;Z Steverjana ob 15.30. in 19.30. VOZNI RED NA GORIŠKEM KOLODVORU Odhodi Proti Trstu: 6.23, 7.25, 8.39, 10.20, 14.07, 15.52, 16.40 (delavski), 19.30, 22.32, 23.30. Proti Vidmu: 5.07, 5.45. 6,37, 8.11, 12.33, 13.48 17.26, 18.54, 20.03, 22.50. Prihodi Iz Trsta: 5.43, 6.36, 8.09, 8.25, 12.31, 13.46, 17.24, 18.49, 20.03, 22.46. Iz Vidma: 5.01, 619, 7.23, 8.37, 10.16, 14.04, 15.49, 19.28, 22.31, 23.29. Vročina, radovednost in želja po spoznavanju r.ovih krajev ter predelov, potreba po medsebojnem zbližanju ter poživitvi organizacijskih vezi in še mnoge skrite želje ■ so nas zvabile, da smo v nedeljo, 9. julija, pohitele na izlet na Staro goro. To je bil že drugi izlet, ki ga je organizirala ZSZ na Staro goro, ir; sicer prvega na belo nedeljo in drugega sedaj. Iz vseh vasi, od Gorice do Krasa, smo se zbrale ter polne dobre volje odšle na pot. -Ker je bila Stara gora večini do sedaj nepoznana in tuji tudi predeli, po katerih smo potovale, je bil izlet še toliko bolj zanimiv. Dva polna avtobusa sta v zgodnjem jutru brzela čez podgorski most proti Ločniku, iz r.jiju pa so odmevale lepe slovenske pesmi. Spotoma smo o-pazovale prostrana polja ter no. ve kraje z značilnimi posebnostmi. Iz Čedada je zavil avtobus navkreber proti Stari gori. Ce- Odmera in plačilo davkov v Kampel-Salari Na tem mestu smo že večkrat pokazali na duh pravičnosti in demokratičnosti, ki preveva naš davčni zakon. Ljudska oblast prepušča v tem pogledu proste roke krajevnim ljudskim odborom, da oni, ki najbolj poznajo gospodarski položaji na terenu, v direktnem stiku s prebivalstvom določijo višino davkov, -ki jo ima plačati vsak davčni obvezanec. Tako so imeli v sredo 12. t. m. sestanek vsi davkoplačevalci iz Kampel-Salare in- Bassa-marine. Pri tej priliki sta predsednik in tajnik krajevnega LO sporočila kosmati in čisti letni dohodek, kakor ga je u-gotovila davčna komisija. Istočasno so jim sporočili tudi davčno odmero, ki sloni ravno na dohodkih. Davkoplačevalci so se iu in tam oglasili k besedi in pri tem ali onem kmetu predlagali, da se odmera popravi. Tako so s svojim sodelovanjem pripomogli, da so bili pravilno obdavčeni tisti, katerih odmera je bila zaenkrat prenizka, zlasti pa so znižale davke tistim, ki so bili prizadeti od bolezni ali drugih nesreč. Na prav demokratičen način je bila končno določena davčna odmera od strani samih davkoplačevalcev- Značilno je, da so-funkcionarji krajevnega ljudskega odbora davkoplačevalce odkrito vprašali, še je davčna odmera pravilna in če bodo zmogli plačilo davkov. Razen nekaj izjem so bili vsi ostali davkoplačevalci z odmero zadovoljni ter so izjavili, da bodo takoj poravnal; naložene jim davke. V onih primerih pa, kjer so nekateri kmetje podali svoje ugovore, pa bo šla posebna komisija na mesto, da bo lahko ugotovila resnične dohodke pritožilca. Tako si naši kmetje odmerijo davke sami in lahko rečemo, da jih tudi rade volje plačujejo. prav je bila cesta precej ozka in z ozkimi ovinki, nas je vle-’ kel avtobus dokaj hitro navzgor. Cim više smo se vzpenjali, tem bolj se nam je odpiral razgled r.a vse strani. «To je torej tista Benečija, o kateri toliko pišejo in govore!* se je čulo izmed navzočih in z zanimanjem smo se razgledovale do njej. Ko smo na Stari gori izstopile. smo še natančneje pregledale ves predel, ki je bil tako lepo zelen in se je kopal v žarkih poletnega sonca. Sveži zrak, svečani planinski mir, krasen razgled in prijetna druž ba so nas navdušili, da smo pozabile na vsakdanje delo ter skrbi in prav ta sprememba nas ie kar prerodila. V starodavnem božjem hramu smo prisostvovale službi božji. Na Stari gori smo ostale nekako do ene ure popoldne, da smo se pošteno okrepčale, odpočile. pogovorile ter odposlale pozdrave svojim dragim. Nato smo se odpeljale zopet v Če- dad, od koder smo nadaljevale pot k zgodovinski Landrski jami. Vozile smo se ob sanjavi Nadiži, v dolini katere prebivajo skoro sami Slovenci, ki kljub skoro stoletnemu raznarodovanju govore doma in med seboj še vedno slovenski. Sole, verski pouk po cerkvah, napisi po uradih in javnih lokalih pa so zgolj v italijanščini, kot bi Slovencev tu sploh ne bilo. Kakšna svoboda, pravica in demokracija! Raznarodovalcem in tlačiteljem Slovencev v Benečiji pa je to še vse premalo. Z lažmi in klevetami o Jugoslaviji skušajo vzbuditi v njih mržnjo do krvnih bratov, da bi se tako sramovali svoje narodne pripadnosti, jo zatajili ter še čimprej poitalijančili. Zal jim je v nekaterih primerih to že uspelo, a v celoti so beneški Slovenci še vedno živa veja Slovencev. ki ima zdrave korenine in je ohranila svoj sok kljub toliki suhoti in stoletnemu načrtnemu zatiranju. Največ strupa irj mržnje do slovenske materine govorice se. jejo seveda med otroki po šolah. Do srca nas je zbodlo, ko nam je v razgovoru z deklicami, ki so čakale pred cerkvijo na popoldansko službo božjo dejala ena izmed njih, da je italijanski jezik lepši kot slovenski. Ko smo jih vprašale, kako govore doma z mamo, so vse potrdile, da po slovensko. Slovenska beseda živi v Benečiji po domeh in med vaščani, a v javnost so ji zaprli pot. Našim rojakom želimo da bi skoro dosegli one človečanske pravice ki nam jih jamči mirovna pogodba. Ogled Landrske jame je bil za nas tudi nadvse zanimiv. Občudovale smo naravno kra-ško votlino v strmem hribu, ki je služila prebivalcem kot zavetje in skrivališče pred Huni že v 6. stoletju, nato v 15. stol. pred Turki in še pred drugimi sovražniki do današnjih dni. Polne novih vtisov smo se zadovoljne vrnile domov. Zdaj vemo vse več o Benečiji in beneških Slovencih, ki so naši krvni bratje. Sinoiii seja upravnega adta nocoj pa Sinoči ob 18.30 se je v beli dvorani županstva sestal občinski odbor k svoji redni tedenski seji. na kateri so odborniki razpravljali predvsem o problemih rednega upravnega značaja. Na tej seji so razpravljali tudi o nadaljnjem poteku zasedanja občinskega sveta, ki se bo nocoj zopet sestal na Gradu in nadaljeval s proučevanjem občinskega obračuna za leto 1949. Poziv občine glede potrošnje vode Občinska uprava naproša vse potrošnike vode, naj ne trosijo vode po nepotrebnem, ker bodo sicer prebivalci Borgnana in Medeje, ki so v tem zadnje.m času zaradi podvojitve vodovoda redno prejemali vodo, zaradi pomanjkanja dežja ostali brez nje. Zato občina poziva vse prebivalstvo, da pitn0 vodo rabi izključno za prehrano in ne za zalivanje. IZ SVOBODNE GORIŠKE Prosvetno življenje v Vrtojbi V Vrtojbi je prosvetno življenje zelo razgibano. Pred leti so v tej vasi ustanovili prosvetno društvo, ki šteje danes že lepo število članov. Poleg igralske družine ima prosvetno društvo tudi petdesetčlanski zbor, ki je imel letošnjega aprila svoj prvi nastop. V nabito polni dvorani je vrtojbski zbor, moški in mešani zapel nad dvaj set pesmi in žel veliko uspeha. Po tem nastopu je bil povabljen v mnoge bližnje vasi, ki so ga vse zaradi njegovih neoporečnih sposobnosti navdušeno sprejele. V tem zadnjem času je vr-tojbsko prosvetno društvo pričelo skrbeti tudi za preureditev in olepšanje domače dvorane. Podrli so star premajhen oder in postavili novega, dvorano so pobelili, menjali so tudi strop in pod. V tej dvorani so letos nastopile že razne organizacije. Igralska skupina Pa je uprizorila težko dramo O-strovskega «Nevihta». Dvorane se je poslužila tudi ženska organizacija, ki je ob zaključku gospodinjskega in šiviljskega tečaja letošnjega mar ca priredila v njej lepo razstavo svojih izdelkov. Pionirska organizacija v Vrtojbi je ena prvih v vsem gori-škem okraju. Pri nabiranju zdravilnih zelišč so vrtojbski pionirji dosegli največji uspeh. V vasi so si domačini postavili tudi dobro založeno knjižnico, ki jo prav marljivo po-sečajo vsi posebno pa mladina, Kakor skoraj v vsaki vasi na Goriškem imajo tudi v Vrtojbi svoj šahovski krožek, ki je za semetralne počitnice organi, ziral turnir, katerega se je ude-ltaliji pripravlja za mladino iz V nedeljo mladi in stari Sovodenjci na nogometnem igrišču V nedeljo popoldne se bodo na športnem igrišču v Sovod-njah pomerili stari in mladi Sovodenjci. Obe enajsterici se za te tekme že dalj časa vneto pripravljajo in vsaka obeta sebj zmago. Starejši so zaradi svojega dolgoletnega izkustva gotovi zmage nad1, kakor jih oni nazi-vajo «zelenci», medtem ko so mlajši uverjeni y svojo prož-nošt in mlado moč. Igra bo zelo zanimiva, ker gre tu predvsem za ugled in ponos enih in drugih, ki čeprav vsi skupaj domačini, očetje in sinovi, si že sedaj ljubosumno trgajo za zmago. Podružnica uredništva Primorskega dnevnika v Kopru - Pl. Cesare Battisti 2 - l elefon 70 Predlogi delavcev za izbolišan*e v Industrijskih obratih Pred nekaj dnevi je delavski svet v tovarni Ampelea v Izoli sporazumno 'A ravnateljstvom objavil vsem strokovnim delavcem natečaj, go katerem stavijo lahko predloge za izboljšanje proizvodnje. V resnici so delavci predložili razne načrte za nove stroje, za izboljšanja produkcijskega postopka, za izdelovanje novih proizvodov in podobno. Ravnateljstvo tovarne je zbralo vse te predloge ter jih je tudi s pomočjo svojih strokovnjakov proučilo. Ti so takoj spoznali važnost predlogov ter so določili nagrade za nekatere predlagatelje. 7 . Ne glede na veliko korist, ki bo nastala z uvedbo predlaganih sprememb je treba podčrtati veliko zanimanje, ki so ga pokazali naši delavci za izboljšanje proizvodnje, ki Se bo kmalu ugodno odražala ravno pri izboljšanju njihove ravni življenja, kakor tudi njihovih družin ter vsega ostalega na. šega delovnega ljudstva. Ta za. vest nadalje dokazuje, da je naš delavski razred zrel !n kos še tako velikim nalogam, ki stojijo pred njim .zlasti pri zgraditvi socializma. V naslednjem hočemo samo na kratko prikazati važnost, praktično stran in korist vseh predlaganih izboljšanj. Prva skupina nagrajenih delavcev sestoji iz treh tovarišev, in to so: Dellore Italo- mehanik, Fragiacomo Bruno, elek-tricist, in Delise Viktor, mehanik. — Oni so stavili tri predloge, od katerih je najvažnejši DELAVCI TOVARN IN PODJETIJ maršalu Titu KINO VERDI, 17: «Sirer.a Kongao, H. Lamarr in W. Pidgeon; VITTORIA, 17: «Clovek vladar«, O. de Havvilland in H. Fonda; CENTRALE, 17: «Kdor pravi žena ...», R. Russell; MODERNO, 17: «Pišano v vetru«, D. Durbin; EDEN, 17: «Vrag s krili«, R Denny; ESTIVO, 21: «Zlati škorpijon«, M. Caroll in B. Hoppe. Glede na Titov govor v obeh zbornicah ljudske skupščine, v katerem je naznanil zakonski osnutek o upravljanju državnih gospodarskih podjetij in višjih gospodarskih družb od strani delavskih kolektivov, smo prejeli med drugimi tudi zahvalo ene naših najboljših sindikalnih podružnic delavskega kolektiva «Rudnik» v Sečjolah, ki se glasi v glavnem takole: «Touariš lito! Na množičnem sindikalnem sestanku rudarskega kolektiva v Sečjolah. na katerem smo proučevali osnutek novega zakona. ki daje v roke delavcev dosedanja državna gospodarska podjetja, katera bodo v bodoče vodili in upravljali njihovi delovni kolektivi sami. S ponosom ugotavljamo, da pomenijo tudi ti ukrepi odraz neupogljive in pravilne linije: Centralnega komiteja KP Jugoslavije s Teboj na čelu. tovariš Tito. Ta ukrep v zvezi z ostalimi zakoni, ki so bili izdani v korist delavskega ljudstva, so nadaljnji stvarni dokaz o tem, da izvaja KP Jugoslavije v nasprotju s kominformističnimi demagogi pravilno marksizem in leninizem. Dejstva potrjujejo pravilnost te linije in raz-krinkujejo hkrati vso klevetni-ško gonjo teh špekulantov, fci nočejo priznati stvarnosti socialistične Jugoslavije. In vendar predstavlja in dokazuje nova Jugoslavija kot država delovnega ljudstva vsemu svetu 1 unaško borbo delovnih ljudi mlade FLR Jugoslavije. Z zaupanjem v Tebe, tovariš Tito in po zgledu delavskega razreda Jugoslavije gradimo rudarji premogovnika v Sečjolah nove temelje za boljšo bodočnost našega okrožja. Hkrati želimo, da bomo tudi mi v kratkem deležni koristi novega za kona. Naj živi Centralni komite KP Jugoslavije, na čelu mu tovariš Tito!« Podobno izjavo sta poslali maršalu Titu tudi sindikalni podružnici tovarne Ampelea m Arrigoni v Izoli. V resoluciji delavskega kolektiva Ampeleje se delavci tovarišu Titu najprej zahvaljujejo za tako dalekosežno odločitev kakor jo predstavlja u-pravljanje državnih gospodar, skih podjetij od strani delavstva. V nadaljnjem se resolucija še glasi: «Vedno bolj spoznavamo s kakim naletom korakajo delavske množice in ljudstvo Jugoslavije po poti pravega socializma, ki daje vso oblast v roke delavskemu razredu. Ravno tisti, ki obrekujejo socialistično Jugoslavijo in njene voditelje so daleč za tem, da bi bili sposobni sprejeti v. korist delavskega razreda takšne zakone.» Delavci tovarne Arrigoni pa v svoji resoluciji, naslovljeni na maršala Tita ugotavljajo, da sledi KP Jugoslavije po sprejemu zakona o upravljanju državnih gospodarskih podjetij od strani delavskih kolektivov pot znanstvene teorije, ki jo je začrtal Manc in ki jo je praktično izvedel Lenin z veliko oktobrsko revolucijo ter Tito y času NOB- V&e klevete proti KP Jugoslavije in njenim voditeljem ne Dodo imele nobenega uspeha, marveč bodo odprle oči svetovnemu proletariatu v toliko da bo uvidel da prehaja Jugoslavija ravno z gori navedenim zakonom še bolj v socializem. tisti, ki se nanaša na oddelek, v katerem vlagajo sveže ribe v škatle. Sedanja ureditev dvorane, v kateri predelujejo sveže ribe ima sicer posebno napravo za vlaganje olja. Toda pomanjkljiva je V toliko, da ves postopek produkcije ni avtomatičen. Po novem postopku, kakor ga je predlagala skupina imenovanih Ireh delavcev, pa se bo vršilo vlaganje svežih rib na avtomatičen način in tako, da se ne bo po nepotrebnem razlila niti kapljica olja. Poleg tega ne bo treba v bodoče prevažati kositrnih škatel z enega banka !T)a' drugega, s čemer bo prihraiije-ne tudi mnogo delovne šTRT'"" Nadalje so imenovani trije specializirani delavci predlagali izdelavo posebnega stroja, pomočjo katerega bodo lahko izvedli popolnejšo sterilizacijo produkta. Z uporabo okroglih škaitel se bo zboljšala kakovost produkta in povečala tudi množina produkta. Vsi trije nova-torji delajo na tem, da bodo novi aparati čimprej izgotovljeni Tov. Karbončič, ki je bil tudi odlikovan, je predložil na-črt za graditev posebnega objekta, ki je bil v tovarni Ampelea že davno Za izboljšanje in povečanje produkcije že davno potreben. V tej zgradbi bo obsežen prostor za sodarje. Delavec Chicco Nikolaj pa je izumil izredno praktičen voziček za prevažanja svežih rib, medtem ko ie tov. Pustetta Emil predlagal zgraditev novega ko košnjaka in svinjaka za delavsko menzo. To so v kratkem naštete novotarije, ki so jih predlagali v tovarni Ampelea njem lastni delavci. S tem vidimo, da je imel hatečaj, ki ga ie tovarniški delavski svet razglasil za vse strokovne delavce, popoln uspeh. Prav bi bilo, da bi la vzgled posnemali tudi ostali delavski sveti v raznih delovnih kolektivih našega okrožja. Hkrati je to prvi primer, da sodelujejo delavci pri reševanju najvažnejših vprašanj njihovega podjetja oziroma obrata, ter da podvzemajo na lastno iniciativo potrebne ukrepe za dvig produkcije v tovarnah itd, kjer delajo oni sami. Isto časno imamo prvi primer, lz katerega je razvidna praktična vloga in pomen delavskih svetov. Sv. Peter Tudi v naši vasi bomo gradili zadružni dom Bivši režim nam ni dal možnosti, da bi si zgradili poslopje, kjer bi se združevali ter pomenili o raznih gospodarskih in drugih važnih vprašanjih. Se danes nimamo nobenega primernega prostora ne za trgovino, ne za gostilno, prav za nobeno stvar, kar bi nam pripomoglo za naš gospodarski in kulturni razvoj. Interes nekdanjih režimov je bil pač ta, da smo čimbolj zaostajali, kajti le tako so nas lahko izkoriščali kakor So hoteli. Toda takoj po osvoboditvi so naši ljudje predlagali da bi se v vasi zgradila primerna stavba, kjer bj imeli prostore za naše zadružne obrate, rdeči kotiček s čitalnico ter dvorano za kulturne prireditve in zborovanja. Tako bi prišli do pravega gospodarskega in kulturnega središča v vasi. Na povabilo je prišel te dni V vas stavbeni tehnik iz Ko- pra, ki je zakoličil prostor, na katerem bo stal bodoči zadružni dom. Vaščani so veseli tega dogodka, ker vidijo, da bomo kmalu pričeli graditi in da ne bomo ve> odlašali z postavitvijo doma. Po vasi se že zbirajo in razgovarjajo o tem, da bo treba dati vse sile, da bo dom čimpreje zgrajen. Kamna smo že izkopali skoro dovolj samo prevoziti ga bo treba na gradi-lišče. Temelje pa bomo pričeli kopati prihodnje dni, kakor smo že sklenili na zadnjem množ’čnem sestanku v soboto. Obila. udeležba na tem zborovanju je znak, da so naši va-ščan.L pripravljeni dati, vse potrebno, da bo zadružni dom — ta socialistična stavba v kratkem zgrajena. Na sestanku smo obravnavali tudi ustanovitev frontovske brigade, v katero naj bi se vključili vsi člani SIAU. Brigada bi delala po skupinah dnevno in neprestano. Razgo-varjali smo se tudi o posojilu, ki naj bi ga dali vsi vaščani. S tem bi si zagotovili sredstva za nabavo gradbenega materiala ter za plačilo kvalificiranih delavcev. Ne glede na klevete in ovire, ki nam jih stavijo naši nasprotniki bomo pri gradnji doma tudi v bodoče premagali vse težkoče. Tako bo naš zadružni dom kmalu zgrajen. Šahovski turnir za mladinsko prvenstvo Izidi V.do VILkola V y. kolu so bile ostre borbe s previdno igro. Grosek je premagal Robleka, Njegovan Silo in Ribarič Habeta. Prijon je premagal Cudermana. Neodločeno so končali partije Mi-kunda, Blinc, Trampuž-Horgat in Vavpetič-Ramšak. Podkrajšek je bil prost. VI. VII. in VIII. kolo se 1-grajo v Portorožu, kjer je o-bisk publike zelo zadovoljiv in z zanimanjem spremljajo potek posameznih partij. V VI. kolu so bili doseženi naslednji rezultati: Roblek je premagal Prijema, Podkrajšek je zgubil proti Mlkundi, Cuderman proti Vavpetiču, Habe proti Trampužu in Sila proti Ribariču. Remis sta se končali partiji Blinc-Njegovan in Hor-vat-Grosek. Ramšak je bil prost. V VII. kolu So bile odigrane važne partije, ki so dale ali zelo ostre, ali pa zelo previdne igre. Njegovan je utrpel svoj drugi poraz, tokrat od Podkrajška. Rivala Ribarič in Blinc sta igrala neodločeno, prav tako pari Trampuž-Sila, Prijon-Horgat, in Ramšak-Cuderman. Grosek je z lahkoto premagal Habeta, Vavpetič pa je premagal Robleka, kar je za slednjega že tretji poraz na tem turnirju. Mikunda je bil prost. STANJE PO VII. KOLU: GROSEK 6 in pol točke Ribarič 6, Blinc, Vavpetič 4 1/2, (1), Trampuž 4 1/2, Mikunda 4 (1), Njegovan 4, Podkrajšek 3 1/2 (1), Roblek 3 1/2. Horvat 2 1/2, Ramšak 2 (1), Cuderman 2, Sila 1, Prijon 1/2, Habe 0. Deveto in vsa naslednja kola se bodo igrala zopet v Piranu, in sicer od sobote 15. t- m. dalje od 20. do 24. ure v dvorani Ljudskega doma. Vstop je prost in pričakovati je, da bo vedno večji obisk. Obveslilo dijakom Pomorskega lehnikuma Pomorski tehnikum v Piranu poziva vse vpisane kan didate za novo šolsko leto, da se v nedeljo 16. julija točno ob 8. uri zjutraj zglasijo na PT zaradi zdravniškega pregleda in polaganja sprejemnega izpita. Kandidati, ki še niso predložili predpisanih dokumentov, naj jih prinesejo s seboj in predložijo v tajništvu. Ravnateljstvo Pomorskega tehnikuma Tekmovalna lestvica za "Potfal discipline,, Zveza društev za telesno vzgojo je za nogometna društva organizirate tekmov nje za «Pokal discipline« Istrskega okrožja. Namen tega tekmovanja -je bil, da tekmujejo športniki tud; glede športne discipline in šp rtne zavesti. V lem oziru je značilna spo. daj navedena lestvica, iz katere razvidimo, da je na primer moštvo Meduza B, ki je zmagalo v tej tekmi, imelo sa mo en disciplinski pregrešek, društvo Piran B pa nič manj kakor 403 disciplinske pr. stop. ke. Vse to velja za leto 1949-50. Lestvica je sledeča: Meduza B 1 Partizan 2 Dajla 3 Arrigoni B 15 Soline 20 Buje 23 Rdeča zvezda 25 Aurora B 26 Nova vas 30 Nova vas 33 Umag B 40 Strunjan 51 Seget 90 Portorož 276 Piran B 403 SEMEDELA Tani. kjer je nekdaj stanoval italijanski mogotec — grof, se danes gradi in utrjuje kmetijska zadruga. Ta grof je imel v Semedeli več kolonov, kate-le je izkoriščal, da sq morali zanj garati in delati, na koncu leta pa jih je. za plačilo izgnal s posestva. Bivši kolon Bandel je pripovedoval: «Da je bolje, če vsi umrjemo, kakor da bi se ponovno vrnil v tlačanstvo. Niti živine ne mučimo na ta način, kakor je grof mučil nas.« Sele po težki in krvavi borbi smo postali gospodarji svoje-ga dela. Danes smo pripravljeni braniti vse te pridobitve. Med zadružniki vlada veliko zanimanje o zadružnem'delu in gospodarstvu. Počutijo se dobro. ker si sam&gospodarijo in nimajo več strahu, da bj jih kdo izgnal s posestva, ali da bi jim grozila brezposelnost, kot se je to dogajalo pod fašistično Italijo. Agrarna reforma je dala vsakemu zemljo, katero obdeluje in tudi sam uživa sad svojega dela . Za hitrejše izboljšanje in nabavljanje vseh življenjskih potrebščin. so tudi Semedelčani ustanovili prvega maja 1948 s vojo kmetijsko zadrugo. Takoj po ustanovitvi je začela dobro poslovati in so bili vsi ljudje zadovoljni, ker jim ni bilo več treba za vsako malenkost hoditi v mesto in tako izgubljati dragoceni čas. Naleteli pa so na različne težave in ovire, katere pa so z dobro voljo 1 premagali. Največja ovira raz- Pregled prometnih knjižic Na podlagi ukaza št. 11 VU-JA o obvezni prijavi spremembe lastnine in tehničnega stanja motornih vozil in prikolic z dne 1. oktobra 1948 (Uradni list Vojne uprave JA cone STO in IOLO štev. 7/48) in odločbg o reviziji motornih vozil Z dne 20. maja 1950 izdaja Poverjeništvo za notranje zadeve Istrskega okrožnega ljudskega odbora sledečo ODLOČBO o pregledu prometnih knjižic osebnih in poltovomih avtomobilov do 1 tone nosilnosti ter motociklov v prometu in izven njega in o izdaji dovoljenj za vožnjo. Clen 1. Za vožnjo z osebnimi in pol-tovomimi avtomobili do 1 tone nosilnosti ter motocikli se uvedejo z 21. julijem 1950 posebna dovoljenja za vožnjo. Dovoljenja za vožnjo v obliki trikotnika veljajo 3 mesece in morajo bit; pritrjena na vidnem mestu vozila. Clen 2. Lastnik osebnih in poltovor-nih avtomobilov do lt. nosilnosti ter motociklov v prometu in izven njega so dolžni dostavit; prometne knjižic^ v pregled posebni komisiji, določeni v ta namen po Poverjeništvu za notranje zadeve IOLO. Clen 3. Komisija bo delovala y prostorih prometnega razdelka pri Poverjeništvu za notranje za-deve Okrajnega ljudskega odbora v Kopru in Bujah od 15. do 20. Julija 1950. Clen 4. Prijavitelji so dolžni pri pregledu prometnih knjižic predložiti prošnjo za izdajo dovoljenja za vožnjo za zgoraj naznačena motorna vozila. Tiskovine za prošnjo sg bodo delile lastnikom motornih vozil v uradih označenih v čl. 3 od 15. do 20. julija 1950. Clen 5. Vozila navedena v členu 2 te odločbe, čigar lastniki ng bodo v posesti dovoljenj za vožnjo iz člena 1 te odločbe, se ne smejo pustiti po označenem roku v promet. Kršilci te odločbg bodo kaznovani po obstoječih predpisih. Clen 6. Ta odločba stopi takoj v veljavo. Smrt fašizmu! Svobodo narodu! Koper, 15. julija 1950 V. d. poverjenika za notr. zadeve: DORKO VOLK Šmarje Mladina se zelo zanima za šport V maju letos Je mladina v naši vasi ustanovila nogometno skupino «Branik», v katero se je vpisalo 26 mladincev. 11 od teh sestavlja nogometno skupino, ki igra vsako nedeljo. Do sedaj je imela žg 5 nastopov. Igrala je proti nogometni skupini iz Bosamarina. Ob otvoritvi zadružnega doma 25. junija je igrala proti skupin; ;z Nove vasi z izidom 5:0. Moremo povedati, da so skupini iz Nove Vasi pomagali tudi igralci od ZDTV iz Kopra pa So jih vseeno premagali. Vse kaže, da se bo naša nogometna skupina lahko dobro razvila. Dosedanji uspehi so mladince zelo vzpodbudili tako, da bodo imeli še več veselja za naprej. Želimo jim kar največ uspehov in napredka na športnem polju. voja v zadrugi je bil Santo Gri-žonič, ki je bil zaposlen kot poslovodja in je to delo vršil zelo malomarno. Tudi so ljudje opazili, da je več stvari izginilo iz zadruge. Člani zadruge so to kmalu opazili, Grižonič je občutil, da so mu na sledu in je zbežal v Trst ter odnesel s sabo precejšnjo vsoto denarja. Eo tem primeru nepoštenja posluje zadruga dobro in je iz dneva V dan opaziti rast in napredek. V kratkem času so zgradili nove prostore za trgovino jestvin, oblačilnega blaga in železnine. Uredili so nov prostor za skladišče umetnih gnojil, in škropil ter žgradili novo skladišče za odkup. V letu 1948 je zadruga odkupila nad 65 vagonov raznega sadja in zelenjave. Ista količino je odkupila tudi lansko leto. V tekočem letu je bilo do sedaj odkupljenega 86.200 kg graha, 56.135 kg paradižnika, 25.494 kg fižola, 80-680 kg češenj, 15.917 kg hrušk, 10218 kg breskev in 225.680 kg raznega drugega sadja. V poslednjih urah vidiš dolgo vrsto vozov, ki čakajo, da oddajo sadje. V zadrugi imajo nameščenci polne roke dela. Eden tehta sadje, drugi izplačuje, o-stali zbirajo in sortirajo ter pripravljajo za odvoz na tržišča. Ko je vse sadje in zelenjava spravljeno y izvozne zaboje, ga naložijo in odpeljejo, tako da ne ostane čez noč v skladišču. Ta kmetijska zadruga ima tudi ekonomijo, katero bodo v tem letu precej povečali. Letos bodo zgradili hlev za 30 prašičev in kokošnjak. Te dni bodo začeli popravljati tudi prostor za trgovino mešanega blaga. Ta trgovina bo zgrajena ln o-premljena za vse‘potrebe. Tako kot ta kmetijska zadruga, naj bi se razvijale tudi ostale zadruge, da bo čimprej odpravljena tudi v tem pogledu razlika med mestom in vasjo. Strelski šporl v Kopru V okviru sindikalnega športnega društva «Proleter» iz Kopra so bile 9. in 1Q. julija medmestne strelske tekme med skupinami članov, mladincev in mladink «Proleterja» i2 Kopra in Celja. Tekme so bile V koprskem pristanišču na plavajoče torče na daljavo 50, 150 in 200 m. V streljanju na 150 m so zmagali mladinci «Proleterja» iz Kopra z 253 točkami proti 217 točk mladincev iz Celja. Najboljše mesto je dosegel tov. Markežič Jadran od «Proleter-ja» jz Kopra s 96 toškami. Temu je sledil tov. Tarzan Polde s 93 točkami. Od mladink je dosegla v streljanju na 50 m največ točk — — tovarišica Skočir Ivanka iz Celja, od mladink «Proleter-ja» iz Kopra pa tovarišica Zan-koli{ Štefanija 54 točk. V tej tekmi so zmagale celjske mladinke s 159 točkami proti 136 točk mladink cProle-terja« iz Kopra. Med člani s0 v streljanju na 200 m daljave zmagali Celjani s 354 točkami proti 286 točk članov «Proleterja». Največ točk — 94 — je dobil tov. Mušič Ljuban od «Proleterja» iz Kopra, od Celjanov pa tovariš togkdiŠar Avgust’ ^ ima 85 El-- 14. julija 1950 Dvanajst novih premogovnikov v Jugoslaviji Proizvodnja premoga je bila ieta 1949 za 96 odst. večja kakor leta 1939 >PODARST¥0 f TRGOVINA • INDUSTRIJA • PROMET • FINANCE~f V kratkem bodo predvajali v jugoslovanskih kino dvoranah nov jugoslovanski film «Je-zeron. To je eden največjih lilmov, ki so jih do sedaj napravili v Jugoslaviji. Film «Je-Vas>,u»c* v Hercegovini, kjer se na bližnji reki Rama gradi velika k‘b° skui>DO z hidrocentralami na Neretvi predstavljala največje delo Kla .Pe , k6' L‘!mU so(,eluJeJo igralci beograjske Drame, dramske skupine radia ............................... *” V slavni vlogi igrajo: Milivoje Zivanovič, Beograd in učenci beograjske filmske'šole, Vera Ilič, Milan Puzič in Sotler DVE LETI DELA noulnarsKofliplomaisHe uisohe sole o Beogradu V začetku tega meseca je poteklo dve leti delovanja prve novinarsko - diplomatske visoke šole v Beogradu.’ Namen šole je dvigniti in usposobiti visoko kvalificirane novinarske, publi. cistične in diplomatsko-konzu-lame kadre. Prvo šolsko leto se je začelo oktobra meseca 1948. V to šoio se je vpisalo 200 študentov na novinarski in diplomatski oddelek. Nekateri od’ teh študentov so bili do vpisa v šolo sodelavci centralnih in republiških listov, radijskih pcetaj, agencije Tanjug, pripadniki Jugoslovanske armade ali nameščenci diplomatskih predstavništev. Novinarske in diplomatske ustanove ter Svet Za znanstvo in kulturo so dodelili vsem rednim študentom na tej šoli štipendije, medtem ko je uprava šole zagotovila študentom Iz notranjosti stanovanja in prehrano. Učni program je predvsem zajel gradivo, ki naj da novinarju ali diplomatskemu nameščencu nove socialistične Jugoslavije široko kulturne, znanje in naj ga pripravi za praktično delo. V učnem načrtu je poleg marksizma-leninizma vključeno učenje politične ekonomije, zgodovine, filozofije, splošne narodnostne zgodovine, zgodovine diplomacije, politično-gospodarsko zemijepisje sveta in Jugoslavije, svetovna m narodna književnost in nekaj drugih predmetov. Vzporedno z društvenim učenjem se študenti učij0 tudi po dva tuja jezika. kov in splošne zgodovine, so I lo nekako otežkočeno zaradi P°^azali, da je dej izrednih slu- nezadostnega števila profesor- Šateljev dobro zajel študij. Po. vpreena ocena iz politične ekonomije, književne teorije in jezikov gotovo ni nižja od po-vprečne ocene rednih študentov, medtem ko so izredni slu-štelji na izpitih splošne zgodovine dosegli boljie uspehe od svojih kolegov, ki redno študirajo. V prvem letu šole je bilo de- jev za nekatere predmete in potrebnih prostorov za delo. Uprava šole dela na tem, da bo v tem letu odpravila vse pomanjkljivosti. Študenti so s pomočjo šolske uprave odprli zadružno prodajalno knjig. Poleg tega so ustanovili tudi svojo bogato knjižnico znanstvene literature v vseh jezikih. Razvoj jugoslovanske premogovne industrije po o-svoboditvj se more primerno oceniti le. se poznamo vsaj nekaj glavnih podatkov o proizvodnji premoga v stari Jugoslaviji. Razen tega je treba upoštevati, da so bili rudniki in industrija med vojno opustošeni do 65 odst. predvojne vrednosti. Preden se je proizvodnja premoga mogla razviti, je terjala obnova premogovnikov velikanske napore. Nadalje moramo upoštevati, da je bila večina premogovnikov v FLRJ le slabo mehanizirana. Marsikdo ne ve, da je stara Jugoslavija uvažala premog. Proizvodnja premoga pred vojno je naraščala zelo počasi. Toda ne le, da je počasi naraščala, marveč je med svetovno gospodarsko krizo celo nazadovala. Ce vzamemo za osnovo proizvodnjo leta 1931, drugo leto gospodarske krize (indeksna številka 100), je proizvodnja nazadovala se leta 1932, ko je znašala 92 odst. v primeri z letom 1930, in leta 1933, ko se je znižala na 86 odst. Leta 1934 je začela počasi naraščati: povečala se je na 90 odst.; leta 1936 pa Se ved no ni dosegla višine leta 1931, marveč je znašala komaj 91 odst- Sele leta 1937 je bila za 3 odst-ve ja kakor | proizvodnjo prihodnja leta. leta 1930. Bosna bo postala močno sre- Anarhija kapitalista nega j dlšče naše premogovne indu-gospodarstva se kaže v tem, : strije. S tem pa ni rečeno, da je Jugoslavija leta 1937, da ne napreduje premogov- ko so kapitalisti tožili o «nadprodukciji» tudi tam, uvažala premog Dandanes seveda ne uvažajo premoga- Razen tega se bodo osamosvojili v proiz- na proizvodnja tudi v dru-gih ljudskih republikah. Na-raš'a tudi v Sloveniji, kjer se je pred vojno zdelo, da so premogovniki že zelo izčrpani in da nimajo več posebne Koliko kilovatnih ur električneenergije morejo dati izkoristljive vodne sile Slovenije vodnji koksa, ki ga bodo prihodnosti Z zgraditvijo proizvajali iz slabših vrst > drugega jaška v Velenju se Tako uprava šole kakor študentje so imeli v začetku leta skupno in osnovno nalogo: borbo za čim boljšo osvojitev učnih predmetov in polaganje vseh izpitov v julijskem roku. V prvem letu študija ie bila povprečna ocena vseh predmetov. izvzemii splošno zgodovino, višja od 8. Vsak tretji študent je dosegel odličen uspeh, vsi drug; p« so dosegli oceno zelo dobro. Skoraj isti uspeh je bil dosežen v tem letu, čeprav je bil kriterij študija zaostren. Največji zaslugo za uspešno delo na šoli ima partijska organizacija. Ona je nadzorovala delo vsakega posameznika. Uvedena je bila praksa, da vsak študent, član partije, pojasni organizaciji svoj način učenja, koliko gradiva je proučil in čas, ki gg je uporabil, ter kakšnega gradiva se je posluževal. Vsi tisti študenti, k: so trenutno zanemarjali učenje, so se pred partijsko organizacijo obvezali, da bodo v kratkem času dosegli svoje tovariše. Partijski oddelek je izvrševanje teh obvez strogo nadzoroval. Partijska organizacija je pobijala škodljiv način učenja posameznih študentov, ki so učili izključno iz beležk predavanj, ne da bi se posluževali literature. Na visoki novinarsko-dlplo-matskj šoli polagajo izpite tudi številni izredni slušatelji, ki so ravno tako dosegli dobre uspehe. Izpiti jz politične ekonomije, književne teorije, jezi- V kratkem bomo začeli objavljati Jurčičeve »Rokovnjače" Naročite se zato na ,, Pri morski dnevnik/" Mnogo se nas je nabralo tisto sončno nedeljo meseca aprila pred drugim vhodom avtobusne postaje v Trstu. Tudi otrok je bilo precej in precej potrpežljivo so čakali. Samo moja mala nečakinja je bila nemirna. Čakali sm0 avtobus že precej časa, ki ga ni hotelo bi ti od nikoder, čeprav je bilo najavljeno, da bo vozil vsake pol ure. Morda ga ie nalašč kdo zadržal, da bi nam dal priliko videti dva Vidalijeva aktivista. brez dvoma tja nalašč poslana. Videli smo jih, kako sta prišla in se postavila na desno od vrat. k zidu, da bi jih vsi videli. Gledala sta na nas zbegano kot dva brodolomca po viharju. Vztrajala sta na svojem mestu, čeprav bi najraje zbežala pred našimi pomilovalnimi pogledi. M... In K... sta bila dobro poznana aktivista na terenu. Po zloglasni resoluciji Informbiro-ja sta postala zvesta vidalljev-ca. Morda sta hotela s svojo prisotnostjo vabiti kakšnega bivšega znanca In ga nagovoriti, da bj se ne udeležil tabora Osvobodilne fronte. Ko je prišel avtobus, je množica vstopila vanj. Vidalijevca sta ostala sama in z zgubljenimi očmi gledala za izletniki, ki so odhajali na Opčine. Na poti proti Opčinam je moja mala nečakinja dejala svoji sošolki, ki jo je dobila v avtobusu; «Glej, kako nas pozdravljajo.* Pogledajo skozi okno in vidim skupino vidali-jevcev, ki so besni kazali pesti proti nam. S svojimi grožnjami niso odjenjali. dokler avtobus ni zavil v ovinek. V lepi kraški dolini na Opčinah je bilo vse veselo razpoloženo. Na visokih drogih so plapolale zastave bratstva in miru in pozdravljale prihajajoče zborovalce. Otroci so se veselo igrali okrog odra in v dolini postavljenega plesišča. Na zborovanju je govoril y slovenščini tov. Franc Stoka. Njegov govor je bil zelo važen, morda najbolj važen govor preteklega leta. Vzbudil je zanimanje ne sajnp pri nas, jjmpak celo pri raznih kominformistih. Za njim je govorij v italijanščini tov. Laurenti. ki je v jedrnatih besedah povedal pomen dneva ustanovitve Osvobodilne fronte in vstaje 1945. leta v Italiji. Partizanski zbor ie zapel več borbenih pesmi, ki so privabile v bližino tudi nekatere vi-dalijevce. ki so imeli isti dan na Opčinah neko zborovanje »bratstva*. Skušali so izzvati nerede. Množica jih je takoj odločno zapodila. Po nastorpu folklorne skupine in ljudskem rajanju smo pričeli počasi zapuščat; tabor. Mrak je počasi silil k tlom in je zaman iskal svoj plen. Luč resnice je bleščala slehernemu očeh. Ob povratku so se v naš avtobus vrinili tudi štirje vidalijevci. Niti eden od teh ni bil domačin. P0 govorici so bi-li vsi štirje tujci, ki niso mogli razumeti našega praznika. ALEKSANDER MOZETIČ GLAS IZ OBČINSKA 0 tržaškem velesejmu K poročilu u «GospodarstLu» (Omenjeni dopis smo prejeli za jubilejno številko, ki ga zaradi pomanjkanja prostora v njej nismo mogli objaviti. Zat0 ga objavljamo v današnji številki). o pripravah za velesejem, zlasti o propagandnih brošurah in lepakih, bi rad dodal nekaj pripomb. Edini lepak, ki je do sedaj bil natiskan, napravlja vtis, da je bil zamišljen v prvi vrsti kot propaganda za itali-janstvo Trsta, ne pa za tržaško trgovino in industrijo ter pomorstvo. Primerjal sem ta lepak z lepakom padovanskega sejma, ki so ga nalepili po tržaških zidovih. Vsak gledalec takoj opazi, da ima padovanski lepak nekaj značilnega za Padovo, medtem ko se zdi, da je tržaški natiskan predvsem zato, da so italijansko zastavico potisnili p ospredje; tržaškega nima lepak prav nič na sebi. Propagandne brošure za tržaški velesejem so bile natisnjene v vseh mogočih jezikih razen v slovenskem, ki je jezik tretjine tržaškega prebivalstva. Slučajno mi je prišel v roke katalog, ki so ga natisnili za lanski sejem v Bolzanu pod naslovom «Fiera di Bolzano — Bozner Messe», Ze sam naslov kaže, da je bil natisnjen ves katalog dvojezično, t. j. v italijanščini in nemščini, čeprav je Bolzan ped Italijo in ni morda «svobodno ozemljen, kakor je Tržaško ozemlje. V obeh jezikih je natiskan tudi pozdrav italijanskega zunanjega ministra gr. Sforze, ki je poudaril, da je sejem v interesa Bolzana in s tem tudi v interesu Italije; takšne mednarodne manifestacije lahko samo služijo idealu solidarnosti med narodi, ki je najvišji smoter italijanske mednarodne politike. Tako Sfcrrza. Kaj ko bi se tega zavedali tudi prireditelji Tržaškega sejma in upoštevali tudi želje domačega ljudstva, kar bi bilo samo v korist tržaškemu gospodarstvu. Naj. še dodam, da so bili v častnem odboru bolzanskega sejma: grof Sforza kot predsednik, člani; Tupini, minister za javna dela; Segni, minister za poljedelstvo; Lombardo, minister za industrijo; Bertove, minister za zunanjo trgovino; Andreotti, pomočnik pri predsedništvu vla-de, in Burasca, pomočnik ministra Za zunanje zadeta. (Iz »Gospodarstva*) premoga, med drugim celo iz lignita. Drugje na svetu se jim še ni posrečilo rediti to tehnološko vprašanje, medtem ko v Jugoslavij že gradijo veliko koksarno (v Lukav-cu) pri Tuzli, kjer bodo predelovali bosenski premog v koks. Domači koks tudi že preskušajo v metalurgiji. Proizvodnja premoga v novi Jugoslaviji narašča od leta do leta: Kako naglo je naraščala proizvodnja premoga v Jugoslaviji, brž ko so obnovili premogovnike, sprevidimo iz tega: že leta 1946 je bila proizvodnja večja kakor leta 1939. Lani pa je bila proizvodnja premoga za 96,4% več-ja kakor leta 1939. Leta 1947 je proizvodnja premoga narasla za 40%, leta 1948 za 61% in lani za 77% v primeri z letom 1946. Na proizvodnjo premoga zelo vplivajo novi premogovniški obrati, k; jih je v letih 1946 do 1949 začelo obratovati 12. Nanje odpade skoraj 30% proizvodnje premogovne industrije stare Jugoslavi-je. Medtem ko so bili premogovniki v stari Jugoslaviji že precej izčrpani, tako da so se znane zaloge premoga naglo krčile, pa po osvoboditvi zaloge zelo naglo naraščajo. Raziskovalci neutrudno in z velikim uspehom odkrivajo nadaljnja ležišča premoga in tako zagotavljajo obratovanje premogovnikov na stotine let. Zelo naglo se razvija proizvodnja premoga zlasti v bosenskih premogovnikih, kjer bodo že letos nakopali skoraj toliko premoga kakor pred vojno v vsej državi. Letos bodo zelo mnogo vložili v premogovniške obrate in tako omogočili mnogo večjo bo proizvodnja premoga v Sloveniji bistveno povečala-Proizvodnja premoga pa ne narašča samo zaradi razširjanja premogovniških o-bratov, odpiranja novih premogovnikov in zaradi mehanizacije. Na povečanje proizvodnje zelo vpliva narašča-nje storilnosti. Jugoslovanski najpomembnejši premogovniki so bili med vojno bolj ali manj izropani. Zaradi tega je bila storilnost spočetka sorazmerno majhna. Medtem ko je leta 1946 znašala šele 84% predvojne ga učinka, je bila leta 1947 že za 16% večja kakor pred vojno ali za 56°( večja kakor leta 1946. Med petletko bo treba doseči za 90% večjo storilnost kakor pred vojno. Ob koncu prve polovice petletke smo že dosegli 50°/, planirane storilnosti ob koncu petletke. Po osvoboditvi storilnost v premogovnikih ni naraščala v vseh ljudskih republikah enako. To je razumljivo, ker je bila na primer v Sloveniji že pred vojno sorazmerno visoka: zato se v Sloveniji po vojni ni tako zelo povečala kakor v drugih ljudskih republikah. V primeri z le-tom 1939 se je storilnost v Sloveniji lani povečala za 7%. medtem ko je na primer v Hrvatski narasla celo za 71, v Srbiji za 56 in v Bosni in Hercegovini za 29%. Gibanje za večjo storilnost, ki se je lani začelo najprej v rudarstvu, je mnogo pripomoglo, da je storilnost naraščala zlasti v drugem polletju. S tem so bili ustvarjeni pogoji za uspešno izpolnjevanje velikih planskih nalog v rudarstvu do konca petletko. Predstojnik Inštituta za industrijsko hidrotehniko na ljubljanski univerzi dr. ing. M. Go-Ijevšček je objavil študijo «Iz-koristljive vodne sile Slovenije», v kateri obravnava eno najvažnejših vprašanj gospodar, stva Slovenije. V nasprotju s priročniki ekonomske geografije, kjer je tudi najti podatke o izkoristljivih vodnih silah, je prednost njegovega dela, da sloni na obsežnem raziskovalnem delu, ki do podrobnosti upošteva krajevne, hidrološke in geološke razmere. Doslej je bil na razpolago študij inž. Slebin-gerja iz 1946 ((Vodne sile Slo-venijes, kjer je avtor ocenil brutto vodne sile in ((predlog za vodno gospodarsko izrabo obvodja Save do Breganen, ki ga je izdelal hidrobiro ministrstva za gradnje LRS na začetku 1948. Glavno delo je opravil šele Inštitut Za industrijsko hidrotehniko in tako je mogel inž. Goljevšiek povzeti kopico tehničnih elaboratov in mnogo znanstvenega dela v svoji študiji. Zdaj končno vemo, koliko izkoristljivih vodnih sil ima Slovenija, koliko hidro-central bo treba še graditi, koliko bodo znašale investicije in kako je mogoče izravnati posamezne reke (da bosta gladina in količina vode vse leto kar najmanj nihali ter bo voda Čimbolj enakomerno razdeljena na vse letne čase). Proizvodnja električne energije v Sloveniji je znašala leta 1939 okrog 360 milijonov kilovatnih ur, vštevši kalorične centrale. Toda izkoristljive vodne sile bi mogle dati na leto 6 milijard 650 milijonov kilovatnih ur. Do 1952 se bo proizvodnja električne energije, kakor računajo, povečala na 1300 milijonov kwh (v vsej državi na 4.350 milijonov kwh). V Sloveniji bodo izkoriščali do 1952 primerne vodne sile in bodo dosegli proizvodnjo 6.650 milijonov kioh letno. Računajo, da je v Sloveniji dejansko izkoristljivih 58,6 odstotkov vodnih sil, v vsej državi pa 50 odstotkov. Zmogljivost vseh slovenskih hidrocentral bo znašala 874.000 kuih, hidrocentrale vse Jugoslavije pa bi pri izko- riščanju vse izkoristljive vodne sile imele zmogljivost 2.5 do 3.3 milijona kilovatov, tako da bi proizvodnja električne energije znašala 20 do 29 milijard kwh letno. Vidimo, da ima Slo-1/4 do 1/3 izkoristljivih sil vse države. PORAZDELITEV VODNIH SIL Glavna obvodna območjti Slovenije so tri: 1. soško obvod je z zmogljivostjo 145.854 kwh, kar da 1-202 milijonov kwh e-nergije letno ali 16,6 odstotkov izkoristljivih vodnih sil, 2. ob-vodje Save z 388.740 kwh ali 2-968 milijonov kwh in 44,6 odstotki, 3. na Dravo odpade 339.562 kwh ali 2.380 milijonov že. da je gradnja ob tej reki posebno priporočljiva. Elektrarne se bodo sevedi razlikovale po konstrukcijah, v skladu z različnimi vodnim in krajevnimi razmerami. Zgradili bi lahko 21 visokotlačnih central (te izkoriščajo padec vode od 5 do 25 m), 45 sred-njetlačnih (25-100 m) in 5S nizkotlačnih) nad 100 metrov POTREBNIH JE 56 DOLINSKIH PREGRAD Graditev hidrocentral je AVČ tesneje povezana z ureditvijo dolinskih pregrad za akutnaIff-cijo — velike zbiralnike vodečim več vode je mogoče zadrževati tem laže dosežemo it' vuzmcA- DRAVOCRAD *JiDRO£rtERC£T«‘ Vl» h na Soči so preračunani na 5,8 milijard din; za 78 central na Savi z letnim učinkom 2968 milijonov ktvh bi izdali 19,2 milijard din in za 18 elektrarn na Dravi z učinkom 2.580 milijonov kwh okrog 10,1 milijard din. Najcenejše bi bile dravske centrale in najdražje one na Savi. Na soškem območju je mogoče zgraditi 5 velikih central, ki bi imele skupni učinek 91.792 kilovatov ali letno 692 milijonov kwh električne energije. Razen največje že zgrajene elektrarne pri Doblarjih bo druga največja centrala na Soči pri Trnovem. Na Savi pa bo največja pri Ponovičah pri Litiji. Močno hidrocentralo je mogoče zgraditi tudi na. Uncu pri Logatcu. Deset velikih hidrocentral ob Dravi bo izkori-[ščato 90,5 odstotkov izko-ristlji. I ve vodne sile te reke, /car ka- iavnavo vode v rekah med & nimi časi. Med deževno dobe ko kopni sneg se voda za velikimi jezovi navzgor r strugi. Odteka samo toliko 9*T de kolikor je potrebujejo J* drocentrale in drugi korist**:' V Sloveniji bo treba zgrl>* 56 dolinskih pregrad: n® škem območju 18, savskep “ in na dravskem 4. Devet 8" višjih bo od 50-60 m 15 fih jjč ,od 40 do 50 m visoskih, M FJ 30 do 40 m, 10 od 20 do 3» 2. in 11 od 10 do 20 m. Sačs* vodni sistem bo najlaže ti in doseči največjo korist*/ akumulacijo, manj ugodne tf? mere so na Soči, nePov0^jt pa na Dravi. Savo bo mod®* izravnati n. pr. pri RadovUl do 69.5 odst., pri Tacnu do odst., pri Zidanem mostu 27.7 odst. in pri Bregani 2l‘ odst. Medtem ko bo mogoP * Sočo in Savo v spodnjem, dd* na izravnati do 25 odst. bodo . Dravi dosegli komaj 10 nc izravnavo. Skupno za jezovi okrog 569 kubičnih metrov vode, jjj i Ijeno pa bo vsega skupti kvadratnih kilometrov ja. Največji bazen pri Ijici bo vseboval 105 milh®* kub- metrov vode. Tudi Planinsko polje bo velik * « ralnik vode: tam bodo žMJv vsaj 34 milijonov kub. m^j|i Sl«* ir Strokovnjaki, ki so P* izkoristljive vodne sile o veniji in izdelali načrt« *® ^ koriščanje njenega velik™, vodnega bogastva, so u9ot0LA da se Slovenija uvršča najbogatejša področja V * pi po vodnih silah. Illlltlltllllilllll .............................................................................................................................................................................................................................................................. VII. ,.SVETO LETO" OD DANTEJA DO LETOS In na koncu vabi vse «ne L MIHO VIL O VIČ glede na raso in kasto», ki so obloženi z grehi in ki se želijo otresti grehov, da se pripravijo in odpotujejo v Rim. «V Rim, kjer se bo manifestirala nadnaravna previdnost božja. Grehov si boste oprali tu na tej blagoslovljeni zemlji, ki je videla zmagoslavje prvih mučencev, kjer je neporusljivi temeti, na Katerega ooste oslonili vase težnje, na kraju slavnega groba apostola sv. Petra in živega Kristusovega namestnika». Pridite in odpuščeni vam bodo vsi grehi, te boste z molitvijo, ki jo je za to priliko napisal papež sam, obiskali baziliko Sv. Petra in Se tri druge bazilike. V tej molitvi so vzdihi; »O Bog, daj slabotnim odpoved, mladeničem vero in moč, mladini ženam čistost,-beguncem in ujetnikom njihovo izgubljeno domovino-.. vsem pa milost kot poroštvo za pripravo na resnično srečo v nebesih- Amen*. Za sveto leto so pregledani vsi programi rimskih gle- Beatifikacije so največja privlačnosf za furisle „grešnike" v lem svelem lelu Udrti nima iwiin(xin (failin lahkou&iiieg^i (/Iclaimci in zcipelinfa £i}&, (fie, zio /> iiofpha dališč, varietejev, barov in kinopredstav. Pripravljeni so mnogi filmi. Glavne privlačnosti za tisoče turistov grešnikov pa bodo one v programu samega svetega leta. Vsajc mesec bosta po ena ali dve beatifikaciji in kanonizaciji. Papež se je pobrigal za to, da se napolnijo rajske dvorane z novimi svetniki in blaženimi. Beatifikacije so sledeče: Vincent Pallotti, ustanovitelj reda pallottincev, Marija Desola-ta Torres Acosta (Španija), Vincema Maria Lopez Vicu-na (Španija), Dominico Savici, Pavla Elizabetta Ceri-oli. Za svetnike bodo proglašeni: Maria de Rodat, Antoi-ne Claret, Bartolomeo Capi-tani, Vincenzo Gernsa, fran- coska kraljica Jeanne Valois. Vincenzo Stranchi, Antonio Bianelli itd. Največjo atrakcijo pa bo vsekakor vzbudila ceremonija, s katero bo proglašena za svetnico Italijanka Marija Goretti, katero je neki seksualni prenapetež podlo napadel- Ta je prebil 30 let v ječi, iz nje je odšel spokorjen in zdaj je redovnik. Osebno bo prisostvoval svečanosti, na kateri bo njegova žrtev, skupno z njeno materjo, proglašena za svetnico 11. aprila 1950. Udeležila se je bo o-gromna množica, zato da vidi v redovniški halji in kleče pred papežem v baziliki Svetega Petra spokorjenega zločinca- Tudi film o Mariji Goretti in njeni tragični ljubezni, ki ga je za to priliko snemalo neko od Vatikana finansirano filmsko podjetje in ki je bil na zadnjem festivalu v Benetkah nagrajen, bo ostal vse sveto leto na sporedu. Največji dogodek svetega leta pa bo kljub temu proglasitev dogme v rVnebov-zetju blažene Device Marije*. s preprostimi besedami povedano, bo ta dogma potrdila «za vse čase*, da ni Marija hči Ane in Jakoba, žena Jožetova, devica in mati Jezusa Kristusa, kraljica apostolov, nikdar umrla, temveč so jo nesli angeli fizično v nebesa. V ta namen bo papež sklical «Concilium vecumenicum*. kateremu bo prisostvovalo 59 S. R. G. Cardinales etsi Episcopi*, 10 predvsem gojenju in čifie (cevoli), ki se pc na tržaškem trgu in bližnjih pokrajinah ItaliJe- Arzenal predeluje Libertj/ v motorne I*® Lloydov arzenal bo Pri*eL^ ve dni avgusta z delom na d Liberty-ladjah družbe )^r zione Ilbera trlestinan, ki Ju v do predelali iz parnika v torni ladji. Mit m#!*! »a jrašlM seji ATI poroča, da je uPr% velesejma u Gradcu, rezerl‘/,%aj za tržaške raztavljalce prostora v paviljonu za ^ stroje, nekaj pa tudi P* stavi težkih strojev. Sejem ^g pro 30. septembra in traja 8. oktobra. MONTECCHI. St. a, UL nad. - Telefon Stev. »3-808. — UPRAVA: ULICA SV. FRANČIŠKA SL 20 - Telefonska SL 73-38 8.JIM2 In od 15-18 . Tel. 29-477. Cene oglasov: Za vsak mm višine v Sirim t stolpca: trgovski 60, flnančno-upravnl tOO, osmrtnice 90 lir. „..^-11, c-r.Za z* vsak mm Strine 1 stolpca za vse vrste oglasov po 10 din. g. ureanik Stanislav RENKO. — Tiska Tržaški tiskarski »vod. — Pod rut: Gorica, Ul. S. Pelllco ML, TeL 11-32 - Koper, Ul. BattlsM 30la-I, Tel. 70. NAROČNINA: Cona A: mesečna 260, četrtletna 750, polletna 1400, celoletna 2600 lir; cona B: Izvod 3, mesečno 70 din; FLRJ: Izvod 4.50, mesečno 90 d|rl PoStnl tekoči račun za STO-ZVU: Založništvo tržaškega tiska. Trst 11,5374. — Za Jugoslavijo: Agencija demokratičnega Inozemskega t|sKa Ljubljana, TyrSeva 34 . tel. 49-63, tekoči račun pri Komunali;) banki v Ljubljani 8-1-90603-7. — Izdaja Založništvo tržaSkega tiska D.ZO.Z. . TRS^