s podpbami Za spodnje razrede srednjih šol izdelal Dr. Alojzij Pokorny. s Poslovenil Fran Erjavec, profesor na c. kr. viši realki v Gorici. Drugo predelano in pomnoženo izdanje s 490 podobami. Založila in na svetlo dala Matica slovenska v Ljubljani 1872. ---- - ■V IPIR-A-G-I. Natisnil Henrik M e r c y. /!W}yA 158349 Pregled in kazalo, Stran Vvod.l Kje se živali nahajajo, v čem nam koristijo in škodujejo, kako se lovč in spra¬ vljajo (Berilo) . 3 Opis posameznih živalskih vrst .7 I. Red. Sesavci (Mammalia).7 1. Razred. Opice (Simiae) ..7 a. Afrikanske in azijanske opice .... 7 b. Amerikanske opice.10 2. „ Prhutarji (Cheirdptera).11 3. „ Žužkojedi (Insectivora).14 4. „ Zveri (Carnivora).15 a. Mačke (Felina).15 * Evropske mačke.15 ** Afrikanske in azijanske mačke .... 17 *** Amerikanske mačke.19 b. Psi (Canina).20 c. Kune (Mustelina).25 d. Medvedje (Ursina).28 5. „ Glodavci (Glires).30 a. Veverice (Sciurina).30 b. Miši (Murina).31 c. Zajci (Leporina) . 34 d. Drugi znameniti glodavci .35 6. „ Redkozobi (Edentata).37 7. „ Kopitarji (Rolidungula).39 8. „ Dvoparkljarji (Bisiilca).41 a. Rogarji (Cavicčrnia).41 b. Jeleni (Cervini).47 , c. Kamele (Camelini).50 9. B Mnogoparkljarji (Multdngula).53 10. „ Plavutonožci (Pinnipčdiaj.58 11. „ Ribaki (Cetacea).59 a. Pliskavke.59 b. Kiti.61 12. B Vrečarji (Marsupialia).62 „ 13. „ Kljunaši (Monotremata) .64 II. Red. Ptiči (Aves) .66 1. Razred. Ujede (Rapaces).66 a. Podnevne ujede.66 b. Ponočne ujede.69 f) Plezavci (Scansčres).71 a. Domači.71 b. Ptuji.73 a* IV Pregled in kazalo. 3. Razred. Vpijati (Clamatčres) . a. Domači. b. Ptuji . 4. „ Pevci (Oscines) .... a. Silokljuni (Subulirdstres) . * Drozdi. ** Pravi pevci .... b. Zobokljuni (Dentirostres) . c. Sirokljuni (Fissirostres) d. Debelokljuni (Conirostres) «• Velekljuni (Magnirostres) . 5. „ Golobje (Columbae) . 6. ,, Kure (Gallinaceae) a. Poljske kure (Tetraonidae) b. Prave kure (Gallinae) . c. Fazani (Phasianidae) . 7. „ Brzoteki (Cursores) 8. ,, Močvirniki (Grallatores) .• . a. Dolgovezne koke (Alectorides) b. Čaplje (Herodii) c. Kljunaši (Limicolae) d. Kokoške. 9. „ Plovci (Natatores) a. Race (Anatides) b. Dolgokrilci (Longipennes) e. Veslonožci (Steganopodes) d. Potapljavci (Col^mbidae) . e. Alki (Alcidae) .... III. Red. Plazavci (Reptilia). 1. Razred. Želve (Testudines) 2. „ Kuščarice (Saui-ii) 3. „ Kače (Serpentes) . a. Nestrupene. b. Strupene. IV. Red. Krkoni (Ampbibia). 1. Razred. Brezrepi k. ali žabe (Batrachia) 2. „ Repati k. ali pupki (Caudata) V. Red. Ribe (Pisces). 1. Razred. Ostroplute (Acanthopteri) a. Okunovci (Percoidei) . b. Oklopnice (Cataphracti) c. Lovrate (Sparoidei) d. Lokarde (Scomberoidei) . e. Žabovke (Batrachoidei) 2. „ Mehkoplute (Malacčpteri) a. Trboplute (M. abdominales) * Sladkovodne .... ** Morske. b. Grloplute (M. jugulares) . e. Golotrbe (M. apodes) . d. Druge znamenite mehkoplute 3. „ Hrustnice (Chondracantbi) a. Sklenoluske (Ganoidei) b. Prečnouste (Plagidstomi) . . . c. Oblouste (Cvclostomi) . VI. Red. Žuželke (Insecta) ........ 1. Razred. Hrošči (Coleoptera) . a. Petočleni (Pentamera) 1. Plojkaši (Lamellicdrnia) 2. Brzci (Cardbidae) . Stran 75 75 76 78 78 78 79 81 82 84 89 92 94 94 96 98 100 102 102 102 105 107 108 108 110 112 114 114 117 117 118 123 123 125 129 129 130 133 133 133 135 136 138 140 141 141 141 144 145 147 148 150 150 151 153 155 155 155 155 158 Pregled in kazalo. V Stran 3. Povodnjaki (Hydrocanthari) .... 160 4..Kratkokrilci (Brachelytra).161 5. Kij asi (Clavicdrnia).161 6. Pilaši (Serricornia).162 b. Raznofileni (Heteromera).165 1. Priščnjaki (Vesicantia).165 2. Črnuhi (Melanosomata).165 c. četveročleni (Tetramera).166 1. Rilčkarji (Curculičnida).166 2. Lubadarji (Bostrichidae).169 3. Rogini (Longicornia).170 4. Sjajniki (Chrysomelinae).171 d. Tročleni (Trimera).172 2. Razred. Kožokrilci (Hymenoptera).173 a. Družni k. (H. socialia).173 * Medičarji.173 ** Ose.175 *** Mravlje.176 b. Rastlinske ose (Phytospheces) .... 178 c. Zajedni k. (Parasitica).179 * Šiškarice (Cynipidae).179 ** Najezdniki (Ichneumonidae).180 3. „ Metulji (Lepidoptera).182 a. Dnevniki (Diurna) . 182 b. Somračniki (Crepuscularia).187 c. Ponočnjaki (Nocttirna).189 * Prelci (Bdmbyces).189 ** Sovke (Noctuae).195 *** Pedici (Geometrae).196 d. Metuljčki (Microlepidoptera) ..... 198 4. Razred. Dvokrilci (Diptera).201 a. Prave muhe (Brachycera).201 b. Mušice (Nemocera) ..204 c. Nekrilati (Aphaniptera).205 5. „ Mrežokrilci (Neuroptera).206 6. „ Ravnokrilci (Orthdptera).207 a. Jednakokrilci ..207 b. Tekalci (Cursoria) ........ 210 c. Skakavci (Saltatoria).212 7. „ Polukrilci (Hemiptera).215 a. Raznokrilci (Heteroptera).215 * Pozemne stenice.215 ** Povodne stenice.216 b. Jednakokrilci (Homčptera).217 * Cvrčki 217 ** Rastlinske uši.218 c. Brezkrilci (Aptera).220 VII. Red. Stonoge (Myriapoda).222 1. Razred. Strige (Scolopendridae).222 2. „ Gostonogi (Julidae).222 VIII. Red. Pajkovci (Arachnoidea).224 1. Razred. Ščipavci (Scorpionida).224 2. „ Pravi i>ajki (Aranina).225 3. „ Nepravi pajki (Opilidnida).228 4. , Grinje ali pršice (Acarina).229 IX. Red Kosarji ali raki (Crustacea).231 1. Razred. Desetonožci (Decapoda).231 a. Dolgorepi (Macriira).231 b. Polurepi (Anomiira).233 c. Kratkorepi (Brachvdra).233 2 V v o d. Prirodopis nas uči prirodnine po njihovih znamenjih razlikovati, imeno¬ vati, opisovati in vredovati. Vrh tega se v prirodopisu strinja vse naše znanje o prirodninah. Kakor so tri raznalprirodna kraljestva, tako so tudi trije deli pri rb dopis a, namreč: 1. Prirodopis živalstva ali zoologija. 2. Prirodopis rastlinstva ali botanika. 3. Prirodopis rudninstva ali mineralogija. Kje se živali nahajajo, v čem nam koristijo in škodijo, kako se love in spravljajo. (Berilo.) Na kopni zemlji, v zraku in v vodi stanujejo v tej isti meri mnogovrstne živali. Na kopni zemlji živi mnogo živali, ki že po velikosti, postavi in načinu življenja lehko padajo v oči; ali mnogo več je na kopni zemlji manjših, ne¬ znatnih živalec, ki so po gostem skrite in jih torej človek lehko zgreši, če posebno ne pazi na nje. Po zraku se poganjajo trume pisanih tičev in nešte- vilni roji žuželek. Največ živali pa živi v vodi. Tukaj najdeš najčudniše živalske podobe, tu vidiš največe in najmanjše živali in teh časih toliko, da jih ni nikakor moči prešteti in da število kopnih živali daleč presegajo. Vsaka dežela ima svoje živalstvo. Kako različne so po pismih potnikov živali vročih dežel od živali mrzlih krajev ! Kdo še ni slišal od slona, nosoroga, kamele, od žirafe, leva, tigra, od tiča noja, od krokodila in velikanske kače, ali kdo ni teh živali videl vsaj v podobah ? Kdo ni še bral, kako so onde gozdi polni gibkih opic in pisanih jezičnih papig, kako svrče po zraku najlepši in najmanjši tiči (kolibri), sveteči se kakor žlahna kamena v polni solnčni svitlobi in kako s tisoč in tisoč pisanimi žuželkami vred švigajo prelepi veliki metulji. Kdo pa zraven tudi ni izvedel, da v teh deželah stanujejo tudi divje, krvoločne in strupene živali in da gosti roji pikajočih mušic časih celo zatemne žarko solnce. — Mrzli kraji pa nimajo ne toliko in ne tako očitnih živali in vendar so nektere samo tem krajem lastne, naprimer nektere, ki dajejo dragoceno kožuhovino, kakor sobol in hermelin, potem severni jeleni, beli medvedi, tulnji, kiti in še mnogo drugih. Tudi pri nas se vidi, da niso po vseh krajih živali enako razdeljene. Na naših snežnikih žive druge živali, nego po ravninah in po polji, celo posamezne reke in manjši okraji imajo svoje posebne vrste. Dočim ta pisana mnogovrstnost v živalstvu izbuja radovednost, je človek z druge strani že v naj starejših časih bil pozoren na živali, kajti so mu nektere bile na veliko korist, zopet druge so se pa njemu in njegovemu imetku kazale jako škodljive ali celo nevarne. 1 * 4 T v o d. Že od nekdaj so si ljudje udomačili nektere živali, da so je kot domače lože in bolje mogli rabiti in to posebno take, ki so se dale lahko udomačiti in posebno dobro rabiti, so se jako množile, in bile človeku bolj privržene. Mnoge, ki so posebno močne, služijo za ježo, za tovorjenje, za vožnjo i. t. d., druge za lov; nektere čuvajo in branijo človekovo lastnino in tudi njegovo življenje, druge mu pokončujejo škodljive živali, druge ima spet le za veselje. Mnoge mu še žive dajo koristne stvari, kakor mleko, jajca, vosek in med, volno, perje i. t. d.; večidel ima pa od mrtvih še večo korist. Skoro je ni stvarce na njihovem telesu, ki bi ne bila za kakovo rabo. Sosebno imenitne so one, ki dajo človeku velik del živeža in snovi za obleko. Razen domačih živali je še mnogo divjih, ki so človeku tudi koristne. Pomislimo samo na razno divjačino, na obilne ribe, rake, školjke, dalje na mnoge živali, ki nam dajo le posamezne koristne stvari ali pa druge škodljive živali proganjajo. ■—• Iz tega vidimo, kako imenitne so živali v gospodarstvu kakor predmeti živinoreje, bčelarstva, ribštva in lova. Nekteri narodi celo ne morejo živeti brez nekterih živali, na pr. Laponec ne brez severnega jelena, Gronlandec ne brez tulnja, Arabec ne brez velbloda. Kakor koristne so nektere živali človeku, tako škodljive so mu druge. Največi človekovi sovražniki so zveri zarad svoje moči in strupene živali zarad strupa; zatorej te povsod pobijajo in v dobro naseljenih krajih so že skoro iztrebljene ali vsaj redke. Manj vspešen je človekov boj proti nekterim drugim manjšim živalcam, ki večkrat napadajo in pokončavajo človeku živež in drugo lastnino, ki pridejo celo v človekovo stanovanje ter so časih velika nadloga za ljudi in domačo živino. Proti neznani množici teh sicer neznatnih ali vendar jako nevarnih sovražnikov obvaruje nas navadno samo natančna vednost njihovega življenja, ker le ta vednost nam daje na roko pripomočke za njihovo pokončavanje. Ako pomislimo, da take živali pokončajo cele žitne zaloge, velike črede, prostorne gozde in časih celo vse rastlinstvo kacega kraja, bode vsak previdel, da je ravno na te živali treba posebno paziti. Žival najlaglje spoznaš, ako imaš priložnost, dajo moreš živo ogledovati. Tako priložnost lehko dobi mlad, pazljiv in radoveden prirodo- slovec. Najprej bo opazoval domače živali, ki je ljudje drže zarad koristi ali veselja. Kmalo bo te in tudi razne tiče pevke in druge živali, ki se rade naseljujejo blizu človeka, poznal po postavi in po načinu življenja. Posebno bo opazoval razne živali, ki so za živež ali za kako drugo stvar, ktere streljamo ali lovimo in rad bode zahajal na taka mesta, kjer se jih vidi več skupaj. Nikoli ne bode zamudil priložnosti v zverinjakih ali menažerijah ogledovati najznamenitiše domače in tuje živali. Kmalo bode opazil, clo so male živalce ne le samo najštevilniše, ampak tudi najznamenitiše. Po vseh sprehodih bode posebno te lovil, zraven pa pazil na način njihovega življenja in rad bode žive dalj časa ogledoval. Da jih je moči bolj zložno opazovati, V v o d. 5 donašal jih bode žive domu ter jih preskrbljeval s primerno hrano. Tako si lahko napraviš majhno menažerijo, ki ne vzame mnogo prostora, ne dela velicih stroškov in vendar daje mnogo veselja in poduka. — Glede lovi in spravljanja živali opomnimo to-le : Veče živali loviti in ubijati je prav sitno in otepalno delo, in prav za prav lovčeva skrb. Navadno jih streljajo ali pa love v jame, zanke, mreže, na limanice i. t. d. Manjše živali se love ali z roko ali s posebnimi mrežami. Mreže so ali iz tenčice ali pa iz platna. V tenčico se love metulji in druge krilate žuželke, v platneno mrežo pa povodne žuželke, tudi se ž njo smučejo travniki in grmovje. Taka mreža se navadno nasadi na palico. Mesto metuljne mreže služi tudi zaklopnica; to so namreč neke škarje s plošnatima štirivo- glastima, s tenčico prepreženima ročicama, ki se dobro zaklapate. V mrežo ali zaklopnico ujete žuželke (metulje, mrežokrilce, muhe in nektere pravokrilce) nabadaj tekoj na posebne igle ter jih spravljaj v škatljo, ko si jih poprej umoril stisnivšijim oprsje od strani. Hrošče in druge manjše živali je najbolje devati v majhne flašice z vinskim cvetom ali pa z etrom napolnjene. Za kuščarje, kače, žabe in veče povodne živali je tudi dobra veča plehnata škatlja ali pa vreča. Vsaka žival se mora spraviti v posebno shrambo, n. pr. majhne škatljice, pušice, flašice i. t. d. Ravno tako moraš tudi delati, če hočeš manjše živali (n. pr. gosenice) žive domu prinesti. Zlasti ne smeš živih roparjev (n. pr. pajkov, mesojedih hroščev i. t. d.) z druzimi skup zapirati. Pri takem lovu je pa tudi treba opreznosti, da se človek škode obva¬ ruje. Kuščarje in žabe smeš z golo roko prijeti, pri krastačah in močeradih pa to ni varno zarad ostudnega soka, ki se jim cedi iz kože. Kačo smeš le takrat brez posebne priprave ujeti, kedar jo prav dobro poznaš in veš, da ni škodljiva; sicer je pa kazni vredna lahkomiselnost in predrznost o nepravem času, ki je bila, kakor priča dosti nesreč, večkrat hudo kaznovana. Razen tega se je treba varovati tudi pikajočih žuželk. Če jo lepo ob sredi primes, ne more ti nič. V ostalem tak vbod sicer boli, toda ni nevaren in vsaka hladeča oklada zmanjša bolečino. Če si živali domu prinesel, tedaj nastane vprašanje, kako bi je spravil, žive ali mrtve. Truda vredno je izrejati gosenice. Paziti pa moraš, na kteri rastlini si jo našel, in take hrane jej moraš vsaki dan donašati. Če ne veš, kaj je, poskusi s kropivami, ki gredo mnogim gosenicam prav v tek. če si gosenico strpljivo redil, bodeš videl, kako se zapreda in kako v mešičku kakor v trugi počiva in čaka vstajenja, ki pa pride časih še le črez več mesecev. Vsacega ki je enkrat gledal, kako se grda gosenica sprominja v pisanega metulja, bode ta promemba gotovo navdajala z živim veseljem do prirodopisnega nauka. Ako hočeš žival mrtvo spraviti, moraš jo poprej za to pripraviti (pre¬ parirati). Veče živali se navadno odero, to je sleče se jim koža z dlako, perjem : 6 V v o d. ali luskami vred in očiščen, z arsenikovim mazilom namazan meh se potem natlači s predivom, volno, mahom i. t. d. Za navadnega nabiralca je dosti, če ima natlačene tiče pevke in manjše živali, n. pr. veverice, podlasice, krte i. t. d., in če spravlja njih posamezne dele, postavim, črepino, zobe, noge, roge, jajca, ki se morajo pa poprej izpihati i. t. d. Tudi kuščarji, kače in ribe se dajo natlačiti; ker pa izgube bolj ali manj svojo naravno podobo, spravljajo se navadno v vinski cvet, ki je sploh najboljši pripomoček ohraniti vse mehke živali, ki bi se sicer skrčile in zgnjile. — Žuželke se nabadajo na enako visoke, tanje ali debeleje igle; pri tem se tudi poravnajo tipalnice, usta in noge; pri metuljih, mrežokrilcih in nekterih ravnokrilcih se tudi krila razširijo. Krila se dajo najbolje razpeti na tako imenovanem razpenjalu, ki obstoji iz dveh vzporednih deščic, ki ste toliko razmaknjeni, da ima med njima žuželkino truplo prostora. Razširjena krila se potem pritrdijo z ozkimi papirčki in z iglami. Dokler se popolnoma ne posuši, ostane na deščici in potem za zmirom obdrži razpeta krila. Za veče in manjše žuželke je tudi treba raznih razpenjal, kakor so trupla debela in krila široka. •— Tako pripravljene žuželke se deno potem v dobro se zapirajoče škatlje ali pa v omare s predalci, ki imajo na dnu probkovo (korkovo) skorjo, mehek les ali kako drugo lahko prebodljivo stvar. Taka zbirka se mora večkrat pre¬ gledati, da je nektere škodljive žuželke ne poškodujejo. Take načete žuželke je najbolj preč iz zbirke vreči. — Kdor misli nabirati lupine polžev, školjk in drugih povodnih živali, mora poprej iztrebiti žival in lupine lepo osnažiti. Ena največih in najbogatejših zbirek domačih in tujih živali je v c. k. dvorskem prirodninskem kabinetu na Dunaji. Tu najdeš velik del živali vsega sveta, ki so prav lepo ohranjene in pripravno in podučno razstavljene, da človek vse zložno in na tanko lehko ogleda. Vsakemu, kdor ima priložnost, bodi priporočeno, naj obišče ta imenitni zavod. — Zanimivo in ob enem podučno je pohajanje zverinjakov ali pa cesarske menažerije v Schonbrunnu. Tu videvaš žive živali in opazuješ kako se nosijo in vedo, tukaj še le žival prav spoznaš, -v- Tudi po druzih krajih ima človek večkrat priložnost ogle¬ dovati živali v večih in manjših zbirkah; kjer pa tudi teh ni, jih morajo nadomestovati dobre živalske podobe. No vsakemu, kdor ima srce za to, stoji povsodi odprta priroda, v njej bode za svoj poduk na vse strani našel neizcrpljiv zaklad. Opis posameznih živalskih vrst. 1. Red: S e savci. (©augetljiere, Mammalia.) 1. Razred: Opice (Slffert, Simiae). a) Afrikanske in azijanske opice (opice starega sveta). 1. Gorila. 1. Gorila (ber ©ovittct, Troglo- dytes Gonila) je največa in najmoč¬ nejša opica. Visok je b'l„ črevlja ter jako krepkega, z dolgo črno dlako obrastenega telesa. Na temenu ima kocinast greben, kterega lehko pri¬ vzdigne. čelo ima nizko, lice izbuljeno, nos potlačen. Strašansko zobovje se odlikuje z velikimi stršečimi očnjaki. Na prednjih, do kolen segajočih, ka¬ kor tudi na zadnjih rokah ima velikan¬ ske palce. Gorila živi na reki Gabun v dolnji Gui- neji (v primorji zapadne Afrike), kjer so ga našli še le leta 1848. Tamkaj prebiva v gostih lesovih na drevesih, ki mu dajo plodove za hrano. Tako je gibek in močan, da so celo leopardi, levi in sloni v strahu pred njim in tudi zamorci se ga bojd. O njem se sploh misli, da ga ni mogoče ukrotiti. 2. Šimpans (ber ©djimpanfe, Tro- glodytes niger) je Gorili podoben, toda je manjši in slabši. Visok je samo4'/ 2 črevlja in je z gladko, črno, povsodi 8 Sesavei. enako dolgo dlako obrasten. Života je kratkega in debelega, roke so tenke ali vendar močne, ušesa so od glavejjodmaknjena. Ta opica stanuje v družbah po gozdih gornje in dolnje Guineje v primorji zapadne Afrike in živi na drevesih, kjer si iz nalomljenih vej napravi neko gnjezdo. Ni tako divji, kakor Gorila, v mladosti ga je leliko ukrotiti in večkrat so že žive pripeljali v Evropo. 2. Šimpans. 3. Orang-utang ali divji mož (Drang Utang ober 2Balbmenfdj, Pithecus Satyrus) je k večemu 4 črevlje visok ter je z dolgimi rjavimi kocinami porasten. Prednje roke so jako dolge in mu segajo skoro do gležnjev. Orang-utang živi posamezen po gostih gozdih na otoku Borneo. Počasen je, oprezen in miren. V sili se brani z dolgimi rokami in z močnimi zobmi. — Orang-utangu podobni, toda mnogo manjši so dolgoroki Giboni (®ibBon, Hjdobates Lar i dr.) po indijskih otocih. Kakor vse dosle omenjene opice tudi giboni nimajo niti repa niti ustnih mošnjic. 4. Navadna turška opica ali Magot (ber gemeine, turfifdie Slffc ober iDfagot, Inuus ecaudatus) je 2—3 črevlje visok in rumeno-sive dlake. Glave je okro- glaste, obraza bledega. Brez repa je, v ustih pa ima mošnjice. Živi v severni Afriki in tudi na gibraltarskih pečinah v Evropi. Nahaja se po strmih in skalovitih rebrih ter se hrani s plodovi, črvi in žužki, kterih išče pod kamenjem. Dokler je mlada, je prav smešna, v starosti je pa, kakor vse druge opice, hudobna in celo nevarna Opice 9 ker grize. Znano je, da vse posnema, kar vidi, da ljudje delajo; prekanjena je in rada krade, svoje mlade neizrečeno ljubi. Kedar je jezna, grozi se in klepeče z zobmi. V suž- nosti je sadje, zelenjavo, kruh in razne žužke. 5. Mandril ali gozdni hudir (ber ©atbteufel, Papio Mormon) je 3—4 črevlje visok, sploh je sivkasto-rjave dlake, na hrbtu pa zelenkaste. Podolgasta glava je zarad obilne brade videti jako široka, sosebno pa pada v oči kakor škrlat rdeči nos sredi plavili, po dolgem brazdastih lic. Ustne mošnjice so velike, rep samo 2—3 palce dolg, žuljeva zadnjica je pa gola in živo rdeče in plavo pisana. Ta grda in hudobna opica je v Guineji doma, kjer prav spretno pleza po skalovji in drevji, po gostem se tudi videva po menažerijah. Pred divjim mandrilom so ljudje v strahu zarad neizmerne njegove moči in divjosti, pa tudi v sužnosti je kakor hudobna, zvita in nesramna opica na slabem glasu. V Afriki žive tudi mnoge dolgorepe opice, med njimi brhke morske mačke (Sfficcr« fatjen), kakor na pr. zelena morska mačka (Cercopitliecus sabaeus) od Senegala. Opice starega sveta imajo ozek nosni hripelj in navzdol obrnjene nosnice; torej se tudi ozkonose opice (©djmatnafen, simiae catarrhinae) imenujejo. Na vsaki strani imajo 5 kočnjakov, nektere so repate, druge so brez repa ; nikdar se pa za rep ne obešajo, niti ž njim posezajo po stvareh. 4. Magot. 5. Mandril. 10 Sesavci. d) Amerikanske opice (Opice novega sveta). 6. Vriskač 6. Rjavi vriskač (ber rotfje 93rtiQaffe, Mycetes seniculus) je do 2 črevlja visok, dlake je rjave, dolzega, na koncu golega repa, ki mu služi kot peta roka, ž njim se podržuje, oprijemlje in poseza po stvareh, za- nj se obeša in ziblje z glavo navzdol viseč. Ustnih mošnjic nima, zato ima panaježični kosti čudovitmehur, s kterim lehko glas ukrepi. Vriskač živi družno po južno- amerikanskih prvotnih gozdih na drevji ter se živi od listja in sadja. Ne¬ kaj posebnega je njegovo tožno rjo¬ venje, ki se po samotnih gozdih, po¬ sebno v tihi noči, daleč razlega. Vsa družba začne ob enem vriščati in dreti se in potem spet hipoma preneha. 7. Rjavi zvitorepec ali cvilež ((ber Braune 9toftfdjtt>anj= ober SSBtnfelaffe, Cebus Apella) je 1 — 1 ! / s črevlja visok. Rep je dolg, do konca kos¬ mat, ž njim se jako spretno za veje popri- jetnije. Glasilnegame¬ hurja nima. Cvilež se pogosto nahaja po guijanskih goz¬ dih, kjer živi v večih dru¬ ščinah. Od tod ga tudi prineso v Evropo, in vidi se tu in tam po menaže- rijah. Živ je in se da lehko krotiti. Indijaui ga jedo. 7. Zvitorepec. Majhen, ali sosebno brhek je amerikanski evič (oaS 8Bttenftffdf)en, Midas rosalia), ki ima na sprednjih udih šapice (tačice) iu samo na zadnjih roke s plošnatim nohtom na palcu. Prhutarji. 11 Opice novega sveta imajo širok nosni hripeljin na stran obrnjene nosnice, zovemo jih zato tudi šironose opice (®reitnafen, simiae platyr- rhinae). Na vsaki strani imajo 6 kočnjakov in dolgi rep jim služi za oprije¬ manje in posezanje. Opice imajo na prednjih in zadnjih udih roke s 5 prostimi prsti, med njimi se more palec z vsemi drugimi sklepati- Zato opice tudi imenujemo četveroroke (SBierljanber, Quadrumana). Njihovo zobovje je popolno in stisnjeno, imajo namreč zobe trojne vrste brez škrbin. Opice imajo v vsaki čeljusti po 4 sekavce, 2 očnjaka'in 10 (amerikanske 12) kočnjakov. Oči gledajo naravnost naprej. S pomočjo zadnjih rok opica spretno pleza, toda po koncu na njih ne more hoditi. Velike opice imajo samo v mladosti okroglasto, človeški podobno glavo, v starosti je pa čelo nazaj stisnjeno in čeljusti se izbočijo. Mnoge opice imajo kakor zveri velike in stršeče očnjake, gosta dlaka pokriva vse telo razen obraza in dlani. Opične dušne zmožnosti in navade niso baš posebne hvale vredne. Govoriti ne morejo in samo nektere je moči v mladosti krotiti in tomljati. Opice prebivajo samo po gostih gozdih in strmih pečinah v toplih deželah Azije, Afrike in južne Amerike. V Evropi živi ena sama vrst (zgoraj opisana turška opica) na gibraltarskem skalovji. Njihova hrana so plodovi, tičja jajca in mali mrčes, nektere jedo tudi male tiče. Z opicami v rodu so po[luopice (§atbaffen, Prosimii), ki imajo na kazalcu zadnjih rok krempelj, sicer pa plošnate nohtove, kakor opice. Nočne so živali, stanujoče samo na Madagaskaru in na indijskih otocih. Maki (Lemur Catta) in lori (Stenops tardigradus) spadata semkaj. 2. Kazred: Prhutarji ©lattert^iere, Cheiroptera). 8. Navadni ušati netopir (bie gemeine OjrarijlebermauS, Plecotus auritus) je 2—3 palce dolg in z razpeto mreno meri 9 palcev v širjavo. Miši podobno 8. Ušati netopir, plazeči se po tleh. 9. Ušati netopir, razpet. telo kratke dlake je zgoraj dimasto, spodaj pa belkasto sivo. črez mero velika, povprek nabrana ušesa so za dve glavi dolga ter imajo dolge špičaste 12 Sesavci' zaklopce. Zobovje je popolno in ostro. Sprednja uda sta znatno daljša od zadnjih in imata štiri jako podaljšane prste in pa kratek krempelj čast palec- Med podaljšanimi prsti je razprostrta gola tenka mreni ca, ki ob truplu kakor plašček sega do zadnjih nog in tudi rep obdaja. Kratki prsti na zadnjih nogah so prosti. Ušati netopir nahaja se skoro po vsej Evropi ter se po dnevi skriva v staro zidovje, pod strehe, v dupla in razsedeno skalovje. Po noči leta prav spretno po svetlih gozdih, vrteh in drevoredih loveč si vsakoršne žuželke, zlasti muhe in ponočne metulje. Jako je požrešen, opazovali so, da je za en obrok 60-70 muh požrl. Še mnogi drugi, tudi znatno veČi netopirji letajo ali že o mraku ali pa pozneje v noči vegasto okoli iščoč si svojega plena »'pomočjo tenkega sluha in voha.. Za mrtve živalce hrza salo ne marajo. Ako pade netopir na zemljo, plazi nespretno sem ter tam, ker se ne more tekoj od tal vzdigniti, toraj skuša splezati na kako stvar, da od onod spet sprhne. Y miru in V zimskem spanji se obesi z zadnjima nogama z glavo navzdol viseč in zgane mreno oh sebi. (J). Podkovnjak (bte gtojie £mfetfennafe, Rhinolophus ferrum ecprinum) je do 3V 2 palca dolg, razpet pa meri nekoliko črez en črevelj. Na nosu ima čuden kožnat nastavek, namreč široko krpo v podobi podkve vrezano, vrh nje pa špičast rogljiček. Precej velika ušesa so brez zaklopca. Ta netopir se časih v veliki množici nahaja po jamah in podmolih, v razvalinah in pod strehami. Izleti še le pozno v noč in ne prhuta tako visoko kakor drugi netopirji. Neki domač prirodopisec je opazoval, da časih podkovnjaki ušatim netopirjem kri izpijo, toda ti se branijo, napadejo silnike ter jih požro. č 10. Krvoses ali vampir (ber aScunpbt, Phyllostoma Spectrum) ima na nosu tudi listaste krpe. Dolg je 5—6 palcev, razpet pa zajame 15 palcev. Jako pogosto se nahaja v južni Ameriki, posebno v Guijani ter spečim živalim, zlasti govedom in konjem, časih celo človeku pije kri prisesavši se na nje z ustnicami in z bra¬ davičastim jezikom. Konjem in govedom se obeša na hrbet, ljudem pa le redkokedaj in sicer Prhutarji. 13 na nogo, toda rana je majhna in brez vse nevarnosti. Krvoses pa ne pije samo krvi, temveč je tudi žuželke in sočne plodove. 11. Leteči pes ali Kalong (ber fltegenbe jpunb, Pteropus edulis) je največi prhutar. Po dolgem meri l'/ 4 črevlja, v širjavo pa razpet 4—5 črevljev. V glavo je podoben, psu, zašpičena ušesa so gola, telo je pa z gosto temno- rjavo dlako obrasteno. Zarad manjkajočega repa je letna mrena med zadnjimi nogami ozka. Prhutarji imajo prednja dva uda ustvarjena za letanje, v ta namen sta znatno povekšana, dočim so zadnje noge in truplo za čudo majhne. Sosebno dolgi so 3 zadnji prsti na prednjih udih, palec je pa kratek in kaveljčast. Tenka gola mrenica se razprostira med udi in med podaljšanimi prsti prednjih nog. Mnogi imajo pri ušesih, pa tudi na nosu čudne koznate krpe. Po hrani razlikujemo žužkojede, krvosese in plodojede ‘prhutarje. Naši domači netopirji so vsi jako nedolžne živalce, ki nam s požrešnim pokončavanjem škodljivega mrčesa koristijo. Zimo prespe v skriviščih. Leteči psi se pogosto nahajajo na velikih indijskih otocih. Po dnevi počivajo z zad¬ njimi nogami za veje obešeni, z glavo navzdol obrnjeni, zvečer pa na stotine prhutajo okoli in žro sočno sadje. Po vrteh so za tega delj škodljive, sicer pa prav nedolžne živali. Leteči pes. 14 Sesavci. 3. Razred: Žužkojedi (^nfeftenfreffer, Insectlvora). 12. Krt (bcr 3J?auIitmrf, Talpa europaea) je 5 palcev dolg, trupla je valjastega, dlake pa modro-črnikaste, goste in mehke. Glava se konča v dolg, hrustančast, jako občutljiv rilček; kratke, široke in gole prednje šapice so rokam podobne in so mnogo močnejše od zadnjih nog. Predrobne oči in tudi ušesa so v dlaki skrita. Rep je kratek. Krtovo telo je ustvarjeno za življenje pod zemljo. Živi namreč v podzemnih, na daleč razpeljanih rovih, ktere sam koplje loveč si črvov in ogercev. Stanuje pod zemljo v kotličku, okoli kterega gresta dva rova, drug nad drugem; iz tega stanovanja hodi trikrat na dan v lov po gladki, časih 100 črevljev dolgi poti. Ker je' zelo požrešen, pokonča veliko škod¬ ljivega mrčesa, je torej prav koristna žival, če tudi krtine po vrtih in travnikih niso všeč gospodarjem. Po zimi ne spi, ampak se le globokeje v zemljo zarije. 13. Mala rovka ali brčica (bte 3tt>ergfpi|mcm3, Sorex pygmaeus) je samo l 3 / 4 palca dolga in ima l’/ 4 palca dolg rep. Kakor vse druge rovke je tudi ona mišje postave, svilaste rjavkaste dlake, ima špičast, jako gibek, brkati rilček, ostro in popolno zobovje, razločne oči, velika gola ušesa, enake, ozke prednje in zadnje',nožiče in za njeno velikost precej dolg, toda ne pregosto kosmat rep. Na severni strani alpinskih gora je rovka najmanjši sesavec, in samo išeča rovka (Sorex suaveolens) je še nekoliko manjša. No pri vsej ma- losti je vendar jako požrešna, kakor sploh vse njene sorodnice. Hrani se z žužki, črvi, mladimi pticami, mrtvimi mišimii. t. d. Psi in mačke jih ne jedo. rf/ VF , kajti imajo neki zopern duh. Prebivajo po luknjah, sosebno kraj voda. — Pri nas živi še več rovk, največa pa z re¬ pom vred ni daljša od 5 palcev. Po- 14. Rovka ali hrčica. Zveri. 15 vodna rovka (iSafferfpitinuruš, Sorex f6diens) jako dobro plava, ker ima nožiče s trepa- vicami obrastene. 14. Jež (ber $gel, Erinaceus europaeus) je 10 palcev dolg, ima špičast rilček in kratek rep. Po hrbtu in po straneh je obrasten s palec dolgimi bodicami, trebuh mu pa pokriva mehka rjava dla¬ ka. Lahko se zvije v klob¬ čič, skrivši glavo in noge, in potegnivši hodljivo kožo prek sebe. Jež živi v grmovji in po močvirnih gozdih. Po¬ nočnjak je po dnevi skrit, po noči gre pa na lov. Žabe, miši, žuželke in polži so nje¬ gova hrana, tudi sadja in drugega korenja ne zameta, 15. Jež. celo pik strupene kače mu ne škoduje. Na zimo si izkoplje jamo, se zvije in prespi vso zimo. Tu in tam ga imajo po hišah, da lovi šurke in drugi nadležni mrčes. Žužkojedi so majhni, ponočni, pod zemljo živeči sesavci. Gobec jim je podaljšan v rilček, kratke noge so ustvarjene za kopanje, hodijo pa po podplatih. Zobovje je popolno, prednji kočnjaki so enostavno špičasti in očnjakom podobni, zadnji imajo pa po več špic. 4. Razred: Zveri (9tau6tljim, Carnivora). a) Mačke (Hajjen, Felina). * Evropske mačke. 15. Domača mačka (bte $au§fa|e, Felis domestica) ima tenko mehko dlako razne barve, tenko vitko telo/okroglasto kratko glavo, rep je daljši od polovice telesa in proti koncu tanjši. Zobovje ima popolno ; kočnjakov ima v gornji čeljusti po štiri na vsaki strani, v dolnji pa samo tri; jezik je raskav ali oster, punčica v očesu podolgasta, razpoki podobna. Na prednjih nogah ima pet, na zadnjih štiri prste z ostrimi kremplji, ktere lehko skrči in skrije. Mačka je razen polarnih krajev povsod domača žival; nekteri si jo derže za veselje, večidel pa, da lovi miši in podgane. V Egyptu so jo že v starodavnih časih ukrotili, v Evropo je prišla še le v srednjem veku in od tod se je razširila dalje po svetu. Da-si ravno je 16 S e s a v c i. 16. Domača mačka. udomačena, vendar je bolj hiši nego človeku privržena in svoje roparske natore nikdar po¬ polnoma ne zataji. Ker je snažna, gibka in igre željna, prikupi se mnogemu človeku. Kedar jej je po godu, prede in gode, razdražena pa puha in pluje, pa tudi rada praska in grize. Zalezuje miši, podgane in male tiče in je pograbi v skoku nenadoma. Lasten jej je mijav¬ kajoči jglas, in pa to , da se jej dlaka sveti, ako jo v temi nazaj gladiš in da je v nektere jako dišeče rastline posebno zaljub¬ ljena. 16. Divja mačka (bie itttlbe Satje, Felis Catus) je mnogo veča od domače in ima gosto rnmeno-sivkasto dlako s temnimi poprečnimi progami; skozi in skozi enako debel rep je krajši od polovice telesa in ima tudi črne poprečne proge. Divja mačka živi v evropskih goratih gozdih, posebno na .Ruskem, pa jih je od dne do dne manj, ker jo povsod zelo pro- ganiajo. Kože dajo dobro kožuhovino, sicer je pa prekanjena in močna zver, ki je div¬ jačini, posebno zajcem, mladim srnam, faza¬ nom i. t. d. jako škodljiva. Primerilo se je tudi, da je bila človeku nevarna. 17. Ris (ber 8udj3, Felis lynx) je 17. Divja mačka. 3črevlje dolg, dlake je rdečkasto-rjave z nerednimi temnimi lisami in kratkega repa. Na koncu ušes ima šopek črne dlake. Živi po goratih gozdih v Evropi in sicer na drevji. Ris je najnevarniša evropska zver; no zdaj je že precej iztrebljen, skoro samo po severnih krajih se še nahaja. Preži Zveri. 18. Ris. na jelene in srne, tudi na severne jelene in celo na lose, jim skoči na hrbet vratne žile. Koža da imenitno krzno. m pregrizne ** Afrikanske in azijanske mačke. 18. Lev (ber Some, Felis leo) , tudi kralj vseli živali imenovan, je 5—7 črevljev dolg, po vsem telesu enake rumenkaste dlake, glave velike, bolj četverovoglate nego okrogle, širocih močnik prsi in tencega zadnjega konca; Živalstvo. 18 Sesavci. 3 črevlje dolgi rep ima na koncu kito daljše dlake in v njej skrito roženo špico. Samca še posebno krasi obilna griva, ki mu obdaja glavo ter pada po prsih in plečih. Lev stanuje sedaj po planjavah in gorah Afrike in toplejše Azije, v prejšnjih časih ' se je nahajal celo na Grškem, sploh jih je tačas moralo biti mnogo več nego dandenes. Stari Rimljani so jih namreč za svoje bojne igre časih po več sto nalovili, tako je na pr. Pompej šest sto levov na enkrat spustil na bojišče. Zarad njegovega dostojnega držanja, njegove drzne srčnosti in silne moči ga imajo' že od nekdaj v čislu. Pravijo, da človeka napada samo takrat, ako ga draži ali pa če beži pred njim. Približavši se na kacih 10—12 stopinj, se vleže in potem skoči na svoj plen; če mu skok izpodleti, pravijo, da ne skače rad v drugo. Napaden ali ranjen, strašno rjove in se brani tudi proti več ljudem. Tako je močan, da z enim udarcem konja na tla pobije in s teletom v žrelu po več ur daleč beži. Posebno srčno brani svoje mlade. Mlad se da ukrotiti in se marsičesa nauči; svojemu stre- žaju je hvaležen. Kakor nočna zver leži po dnevi v hosti skrit in še le pod noč zapusti brlog in z grmečim rjovenjem naznanja, da gre na lov. Kedar zunaj ne najde plena, večkrat prilomasti v selišča, zakolje in odnese domačo žival in ravno zato je jako škodljiva zver. V algerski provinciji Konstantine cenijo škodo, ki jo stori en lev skozi leto in dan, na 1500 tolarjev. 19. Tiger tudi bengalski tiger (ber SonigSttger, Felis tigris) imenovan, ima 6—8 črevljev dolgo, zleknjeno telo, dlake je rdečkasto-rumene, na trebuhu bele"s poprečnimi črnimi progami. Tudi 3 črevlje dolgi rep ima črne kolobarčke. 20. Tiger. Tiger je najgrozovitniša zver, ker se v njem strinja neizrečena moč in neznana krvo¬ ločnost. Nahaja se v vsej južni polovici Azije, zlasti pa v vzhodni Indiji in preži na svoj plen najrajši na zarastenih bregovih. Oblada največe živali, napada črede ter kolje v svoji krvoločnosti mnogo več, nego more požreti. Sosebno nevaren je tiger zarad drzovitih na¬ padov na ljudi, ktere dostikrat odnese iz sredi vasi ali pa izmed potnikov na cesti. Nektere vasi v vzhodni Indiji so morali ljudje popolnoma zapustiti, ker nikdo ni bil varen pred strašnimi krvoloki. Love ga z gonjači, časih se združi več tisoč ljudi, ali vendar je lov na tigre zmerom jako nevaren. Zveri. 19 20. Leopard (ber 8eoparb ober $arber, Felis leopardus) naraste 4 črevlje v dolgost; dlake je rdečkasto rumene, na trebuhu bele. Na vsaki strani ima 6—7 vrst okroglih lis, a vsaka obstoji iz 3—6 črnih peg. Dva črevlja dolgi repi, glava in noge so tudi črno pegaste. 21. Panter. Stanuje po afrikanskih gozdih, pleza jako spretno po drevji in skače na opice, ptice, antilope, koze, ovce in ljudi. V postavi, vedenji in prebivališču mu je jako podoben in¬ dijski panter (Felis pardus), samo da je jasnejše barve in manj gosto pegast. Na otoku Java se dobi tudi črni panter (Felis Melas). *** Amerikanske mačke. 21. Kuguar, puma ali amerikanski lev (ber amertfa> ntfdje Sorče, Felis concolor) je enobarvena, belkasto rumena, 4 črevlje dolga in vitka mačka brez grive in brez kite na repu. Kuguar je v vsej Ameriki, posebno v goratih gozdih, doma. Človeka se hoji in mu ni nevaren, ali brezmerno davi črede, posebno ovce in zato je jako škodljiv. 22. Puma. 2 * 20 Sesavci. 22. Jaguar ali amerikanski tiger (bet - Jaguar, Felis onza) je rijaste dlake, po dolgem ima 4—6 vrst velicik črnkastik okroglik kolobarčkov, a vsaki kolobarček ima v sredi liso. Dolg je 4—5 črevljev, rep pa 2 črevlja. Ta krasno pisana mačka prebiva po gozdih vroče Amerike in je tamkaj največa in najnevarniša zver, kajti napada velike domače živali in dostikrat celo človeka. Škodljivo zver strastno proganjajo in so jo res že precej iztrebili. b) Psi (£unie, Canina). 23. Domači pes'(ber .£)au§l)itnb, Canis familiaris) je jako različne postave. No vendar imajo vsi psi podolgovato glavo, popolno in ostro zobovje, v gornji cvet vseh zveri. Vse so zleknjenega telesa, okroglaste glave, krat¬ kega brkatega gobca. Zobje so močni, toda jik malo imajo, v zgornji čeljusti namreč po 4, v spodnji samo po 3 kočnjake na vsaki strani. Zakrivljene, ostre kremplje po volji lekko skrčijo, zato ostanejo zme¬ rom špičasti. Vrb tega imajo tudi razkav jezik in podolgasto punčico v očesu, ki se v temi razširi', toraj tudi po noči vidijo, in oči se jim svetijo v temi. Vse mačke , ki najrajše po noči svoj plen zalezavajo, po dnevi Zveri. 21 čeljusti na vsaki strani šest, v dolnji pa sedem rogljatih kočnjakov. Očesna punčica je okrogla, jezik gladek in dolg, na prednjih nogah ima pet, na zadnjih štiri prste s topimi negibkimi kremplji. Od svojih sorodnikov, od volka in lisice, se razlikuje po zhočeni glavi in po kvišku na levo zasukanem repu. Najimenitniše pasje zvrsti so: hrt, lovski pes, jazbečar, ovčarski pes, koder in doga. 1. Hrt (ber SBinbfjunb, C. lepo- rarius) ima ozko dolgo glavo, jako špi- čast gobec, ozka odmaknjena ušesa, dolg in mršav život. Noge so visoke in suhe, dlaka kratka, gladka in sivo rumenkasta. Posebno dober je za lov in za urni tek. 2. Lovski pes (ber gagbbunb, C. venaticus), kakor tudi temu podobni vižel (ber ©piirljutrb, C. sagax), pti¬ čar (ber 58orftef)f)unb) in prepeličar (ber SBadjtelfjunb, 0. avicularius) imajo zmerno podaljšano, jako zbočeno glavo in velika zaokrožena in mahadrava ušesa. Velikosti so srednje, navadno so gladke bele ali rumenkaste dlake, časih imajo rjave ali črne lise. Ti psi imajo neizrečeno dober voh, zraven so dobre glave, urni in močni ter so zato po¬ sebno spretni pri zasledovanji in pre¬ ganjanji divjačine. 3. Jazbečar (ber ©adjžijunb, C. včrtagus) je majhen pes nizkih nog, 26. Hrt. 22 Se s avci. širocih mahadravih ušes in debelega kratkega repa. Noge so v kolenih navadno skrivljene; dlake je-gladke rumeno-rjavkaste, večkrat tudi črno ali belo-lisast. Srčan je, ali zraven potuhnjen in rad grize. Rabijo ga za lov na živali, v podzemeljskih luknjah živeče (posta¬ vim: lisice, jazbece, vidre, bobre, kunce ali domače zajce). 4. Ovčarski pes (ber ©djdfertiunb, C. pastoreus) in njegova dva najbliža. sorodnika: hišni pes in špice lj (ber §ofl)unb, C. villaticus; @pi(5, C. pomeranus) imajo jako zbočeno glavo, špičast gobec in majhna po koncu stoječa ušesa. Navadno so črne ali sivkaste dolge dlake; dobe se tudi z gladko in rjavkasto dlako. Srčni so in živahni, radi lajajo, dobri so čuvaji in se marsičesa nauče. Večidel so na dvoriščih priklenjeni, ali pa pomagajo živino goniti. 5. Koder (ber spubel, C. aquaticus), znan in priljubljen domač pes, je debele glave, širocih mahadravih ušes, kratkih nog in dolge, časih svilaste, časih volnaste, kodrave dlake. Navadno je bel ali črn, pa tudi belo- ali črno lisast. Ker je najrazumniši, najdobročud- niši, najubogljiviši in najpazljiviši med vsemi psi, drže si ga ljudje posebno za veselje. Rad gre v vodo, zato mu tudi pravijo povodni pes. Kodru podoben je pes iz no¬ vega Fundlanda (9Jeufounb(anber>§unb, C. terrae novae s. canadensis) v Ameriki; med prsti ima plavno kožo in je že mnogo ljudi iz vode otel. — H kodrom se prištevajo tudi mali naročni psički (©čfjoofjljunbcijen); med kterimi bolonjski psiček in levček (Solognejer- unb SSmenfjttnbdjen), dostikrat nista veča od veverice. 6. Razne doge (Soggen, C. mastivus) se lehko poznajo na široki glavi, na topem gobcu, na debelih visečih ustnicah in na malih, samo na pol visečih ušesih. Ti psi so na¬ vadno veliki, čvrste postave in necega sosebno divjega pogleda. Resnobni so, zraven srčni in posebno dobri čuvaji; priklenjeni ali razdraženi preji popadajo nego lajajo. Slediti ne znajo nič prav dobro, tudi niso tako razumni kakor drugi psi Dlake so navadno kratke in gladke, al razne barve. K dogam se prišteva tudi čemerni mesarski pes ali samsov (Suffenfieijjer), mali okroglogiavi in njergavi rnops in vrli brnardinski psi (bie 53ernl)arb§« Ijunbe, C. St. Bernardi). Žalibog, da so od leta 1816 izumrli. Bili so telečje velikosti, kocasti, rjavo in rumeno lisasti. Imeli so jih v 7516 črevljev nad morjem ležečem samostanu sv. Bernarda na Švicarskem, da so zasledovali potnike, kterim se je na potu črez 10.000 čre¬ vljev visoko goro kaka nesreča pripetila. Najdelavniši in najimenitniši med njimi je bil pes z imenom Bari. Dvanajst let je služil v samostanu ter je več nego štirdesetim ljudem otel življenje. Pes je edina domača žival, ki je šel za človekom po vsem svetu. V vzhodni Indiji in v novi Holandiji in nekoliko tudi v Ameriki so našli divje ali vsaj popolno podivjane pse, ki v društvu love in ropajo. Nobena žival se ni na vsakovrstno hrano tako privadila kakor pes; v Grenlandiji je skoro same ribe, na otokih velikega oceana samo rastlinsko hrano, pri nas pa pomešano. Psa so že v starih časih čislali kakor eno najkoristniših živali. In res zasluži to pred¬ nost, kajti je udan svojemu gospodarju, uboga ga na miglej, čuva in brani njega in njegovo premoženje. Ker je poiičen, uren, močen in ker zna dobro slediti, je jako koristen pri lovu. Sledi, goni in lovi divjačino; postavlja se pred perutnino, žganj a perutnino in ribe in išče gomoljike, naj de tatu in morilca; reši človeka iz vode ali iz plazov po planinah; čuva čredo in jo drži v redu. Veče pse vprezajo v mrzlih krajih v sani, pri nas pa pred male vozičke. Na otokih velikega oceana ga pitajo kakor pri nas prešiča. Na dalje ve vsak, kako pes s svojim obnašanjem in z marsikterimi burkami in mojstrijami, ki se jih lahko nauči, razveseljuje človeka. Ne¬ varen je človeku samo zarad neke strahovite bolezni, pasje stekline namreč, ki preide tudi na človeka ali na živali od tacega steklega psa ugrizene. Stekel pes izgubi svojo navadno prijaznost, postane žalosten, išče samote, ne je in ne pije. Svojega gospodarja ne posluša, ali ga še celo ne pozna in vsako stvar popada. Oči ima kalne, ušesa in rep pobesi. Pozneje tišči pene, jezik je svinčene barve in visi iz gobca, ■ Zveri. 23 oči mu zaiude, rep stisne med zadnje noge ; dlaka se mu ježi, zobmi škriplje, hripav je in nič več ne laja, opoteka se in suče v kolobarjih. Vse kar doseže, popada in grize. Na zadnje pade na tla in zvijaje se crkne. — Mislijo, da je vzrok te bolezni prenapeti trud, slab pokvarjen živež, pomanjkanje čiste pitne vode, velika vročina ali mraz, posebno če. se hitro menjata. Po mestih morajo zato psi torbe na ulicah nositi, da nevarnost popadanja ni tolika. Na koncu omenimo še nektere posebnosti domačega psa: Pije loptaje, ima mrzel moker nos, poti se malo; če mu je vroče, pomoli jezik iz gobca; mesto, kamor se misli vleči,.nekolikokrat obide; prišedšega gospodarja pozdravlja z miganjem repa; pri jedi prosjači; če je kaj vkradel, stisne rep med noge in se izmuza izpred oči; pri godbi tuli in polne lune ne more videti i. t. d. 24. Yolk (ber SBolf, Canis lupus) je podoben velicemu ovčarskemu psu. Dolg je blizu 3 črevlje in pol, glava je špičasta, čelo plošnato, ušesa mu stoje po koncu, oči so na pošev. Porasten je z gosto rumenkasto-sivo dlako, metlast rep je pobešen. 27. Volk. Volk živi v krdelih po poljskih, ruskih in norveških gozdih. Drugod v Evropi je že precej iztrebljen, le sem ter tje se prikaže kak pritepenec. Tudi pri nas se nahajajo še tu in tam, zlasti po notranjem Krajskem, kamor prihajajo iz sosednega Hrvatskega. Volk je požrešna in krvoloka zver, pokolje več, nego mu je treba. Navadno napada samo divjačino ali pa domače živali, posebno ovce; če pa lakota pritisne, nevaren je tudi govedom, konjem in celo ljudem. Mlad se da ukrotiti; njegova koža je dobra kožuhovina in daje tudi močno usnje. Na Grškem, Turškem in v mali Aziji prebiva manjši rjasti šakal j (ber ©djafal ober ©otbmolf, Canis aureus), ki po noči tule v krdelih napada manjše živali. 25. Lisica (ber §udjž, Canis vulpes) je največ pol tretji črevelj dolga; gobca je jako špičastega, podolgasto-okrogle punčice in rijaste dlake. Košati, skoro kakor telo dolgi rep se jej vlači po tleh. Lisica živi v vsej Evropi, Aziji in severni Ameriki; svojo luknjo si koplje najrajša po goratih listnatih gozdih. Hrani se z malimi poljskimi in gozdnimi živalimi, zalezuje pa 24 Sesavci. 28. Lisica. tudi perutnino okoli hiš in njena prekanjenost je prišla v pregovor. Daje dobro kožuhovino, mlada se udomači. V severnih krajih živi polarna lisica (jlotarfudjS, Canis lagopus), ki je po letu črno-rjavkasta, po zimi pa bela. Neverjetno drzovita! žival je časih ljudem velika nadloga. 26. Progasta hijena (bte geftreifte |)t)diie, Hyaena striata) ima velikost in postavo velicega psa. Al glava je debela in neukretna, kvišku stoječa ušesa so velika in gola, prednji konec je viši in močneji od zadnjega, zato se grivasti hrbet spušča strmo proti repu. Dlake je sive s črno-rjavimi poprečnimi progami. — Podobna jej je lisasta hijena (bte geftedte |ji)dne, Hyaena crocuta), kise pa razlikuje s krajšo grivo in z črno rjavimi lisami. Zveri. 25 Hijene so ponočne zveri zoperne vnanjosti. Hodijo s p obešeno glavo, krivim hrbtom in hromim korakom. Žive v Afriki in južni Aziji, bolj bojazljive so nego srčne, hranijo se večidel z mrho in so zategadelj nekoliko koristne. Glad jih vendar časih ohrabri do neverjetne drzovitosti, takrat napadajo domače živali in celo otroke, al odrasli ljudje se jih ne boje posebno. Da bi speče ljudi morile in mrtvece izkapavale, vsaj v severni Afriki ni znano. Vendar so zarad strahovite požrešnosti in samogoltnosti, zarad ostudne postave in groznega rjovetja ljudem bolj odurne, nego bi sploh zaslužile. — Lisasta hijena se nahaja samo v južni in vzhodni Afriki. 30. Ihneumon. V Afriki živi tudi ihneumon (ba§ gdjneumon ober ipijaraonžratte, Her- pestes ichneumon), majhna, zleknjena zver, ki pripada neki posebni razstavki med zvermi, namreč cibetovkam (3if>etfifa£en). Koristi stem, da pokončuje krokodilova jajca, sicer je pa tudi miši, ptice, kače i. dr. Vse zveri pasjega ple¬ mena imajo podolgasto glavo, gladek jezik in na prstih tope, negibke kremplje. V gornji čeljusti imajo na vsaki strani 6, v dolnji 7 kočnjakov (samo hijene imajo zgoraj 5, zdolaj 4). c) Kune (iOlarber, Mustelina). 27. Podlasica ali lasica (bag SBiefel, Foetorius vulgaris), je ena izmed najmanjših zveri, dolga je samo 6—7 palcev. Njeno zleknjeno telo je zgoraj cimetove barve, spodaj pa bele ; poldrugi palec dolgi rep je rjav kakor hrbet. Podlasica živi v grobljah, v luknjah pod zemljo i. t. d., in da-si tudi je majhna, vendar je krvoločna in pogumna. Večkrat napada živali, ki so veče od nje, postavim, zajce (divje in domače) in kuretnino, navadno davi pa le miši, podgane in krte, celo proti človeku se trdovratno brani. Ses avci. 32. Lasiča in hermelin, zadnji v zimski obleki. 33. Dihur. 28. Hermelin ali velika podlasica (hermelin, Foetorius ennineus) je podobna podla¬ sici. Dolg je 9 palcev in ima dragocen jasno rjav kožuh, ki po zimi popolnoma pobeli, samo 3'/ 3 palca dolgi rep ostane na koncu tudi po zimi črn. Hermelin živi in se vede kakor podlasica. Nahaja se sem ter tje pri nas, sosebno pa v severni Evropi in Aziji, kjer ga prav pridno love, da si je taka lov jako težavna. 29. Dilnir (ber Foeto¬ rius putoriusjje 15 palcev dolg, dlako ima dvojno, gornja in daljša je črno-rjavkasta, spodnja in krajša pa rumenkasta; gob¬ ček, kolobarček okoli očes in konci ušes so beli. Rjavi rep je 6 palcev dolg. Dihur živi v duplih in v starem zidovji in tudi pod strehami in je naj- veči sovražnik kuretnine, posebno po zimi, ker zunaj ne dobi lehko mladih zajcev, jarebic, miši, žab i. t. d. Kožu¬ hovina nima sosebne cene, ker smrdi. 30. Domača kuna ali kuna belica (ber §>ctu<3» obet - ©teimnavber, Mustela foina) je malo veča od dihurja, dlake je bele, rep je malo dalji od polovice telesa. 34. Kuna belica. sivorjavkaste, le grlo in prsi so Belica živi v mestih in vaseh po hišah, pa (tudi med drvi, po grobljah in duplih. Kuna je strah in trepet vsej kuretnini; sicer je pa tudi miši, jajca, grozdje, črešnje i. t. d. Koža v zimi da čislano kožuhovino. Domači kuni je jako podobna kuna zlatica, tudi gozdna ali p lemeni t a kuna (ber 33cium= ober ©beltnarber, Mustela martes) v rumenkasto rjavem kožuhu z rdečkasto 'rumeno liso na prsih. Nahaja se po gozdih v duplih in kolje perušasto divjačino, zajce,miši, veverice, zraven pa je tudi žužke in sladke plodove. Zveri. 27 Njeno krzno je prekrasno, toda še lepše in dragocenišeje krzno sibirskega s obola (bcrgobel, Mustela zibelina), kije v postavi in velikosti kunam podoben, samo da na grlu nima očevidne lise. Prebiva samo po najpustejših sibirskih gorah, kjer ga po zimi love z velikimi težavami in nevarnostimi. 31. Tidra (bie ^tfdjotter, Lutra vulgaris), zraste 2'/ s črevlja dolga ter je široke in plošnate glave, zaokroženega gobca z dolgimi brkami, malih zapornih ušes in jako krepkega, do 15 palcev dolzega, plošnatega repa. Zle¬ knjeno, temno-rjavo truplo stoji na kratkih nogah, čegar prsti so z golo plavno kožico zvezani. 35. Vidra. Po dnevi je skrita v luknjah na bregu voda, plavati zna izvrstno ter se hrani zlasti z ribami. Iier je jako požrešna, napravi večkrat veliko škodo v rekah in ribnjakih. Za tega delj in tudi zaratl kože in mesa jo jako proganjajo. Mlado vidro človek tudi nauči, da mn ribe lovi. 32. Jazbec (ber ©adjS, Meles Taxus), je 2—3 črevlje dolga zver špi- častega gobca in neukretnega, proti zadnjemu koncu vse debelejšega trupla. 36. Jazbec. 28 Sesavci. -Groba dlaka je zgoraj jasnejša, rumenkasto bela, na glavi skoro čisto bela, rspodaj pa črnikasta, temna proga mu tudi sega prek oči in prek kratkih ušes. Pri boji stopa na širok podplat, v neki žlezi mu se pa nabira neka rumenkasta, zoperno dišeča mast. Jazbec si izkoplje v gozdu jazbino, to je luknjo z več predali. Po dnevi in po zimi «pi zvit v jazbini, zapusti jo samo po noči, da si išče korenine, sadja, žuželk, mladih zajcev, poljskih miši, kač, žab, tičjih jajec i t. d. za hrano. Mlad jazbec se da privaditi, al raz¬ dražen rad grize. Iz kože delajo lovske torbe, ž njo prevlačijo potne skrinjice i t. d., iz -dlake delajo čopiče zamalarje. Lovci ga večkrat izkopljejo iz jazbine, v kteri so ga psi jaz¬ bečarji zasledili. Vse zveri kun j ega plemena so zleknjenega telesa, kratkih nog, glad¬ kega jezika in močnih negibkih krempljev. Zobovje imajo popolno, za največim kočnjakom (deračem) imajo samo še en majhen zob. Da-si tudi niso ravno velike, vendar so krvoločne ponočne zveri in ker so tanke in gibke, splazijo se lehko tudi skozi ozke luknje ter zalezujejo posebno male sesavce in ptice. Navadno skačejo živalim za vrat in večkrat pomore več, nego morejo pojesti. Za tega delj so domači perutnini in mladi divjačini nevarne, po drugi strani pa človeku koristijo s krasno, večidel dragoceno kožuhovino. — Od pravih kun se po vnanjosti .razlikuje vidra in pa jazbec. Prva se zarad plavutnih nog približava tulnjem, neukretni jazbec pa s širocimi podplati 5 medvedom. d ) Medvedje (Saten, Ursma). 33. Rjavi medved (ber Braune 39ar, Ursus arctos) je največa, 5—6 čre- vljev dolga evropska zver kratkega repa. Neukretno telo obrasteno je z dolgo in gosto rjavkasto dlako, čelo ima jako zbočeno, gobec pa kratek 37. Rjavi medved. Zveri 2 » in špičast. Hodi po širocih golih podplatih, na prstih ima pa dolge ostre in močne kremplje. Bujavi medved živi pe vsej Evropi, pri nas in v južnih deželah samo na planinah (v Alpah, Karpatih in Pirenejah); v severni in vzhodni Evropi se nahaja sploh po sa¬ motnih in stalovitih jarkih. Na Nemškem, kjer jih je nekdaj mnogo bilo, so zdaj iztre¬ bljeni. Je male živali, sadje, med in žuželke, človeka napade le, kedar je razdražen ali jako- gladen, a takrat je nevaren. Ker urno teče, dobro pleza in plava, zato mu je tudi težko uiti. Ako ga človek razdraži, začne momljati, postavi se na zadnje noge, s prednjima tacama pa sega po človeku. Pred zimo ga obilna hrana udebeli, potem se zavleče v brlog in zaspi, če tudi ne posebno trdno, na pomlad se probudi mršav. Medvedovo meso seje in koža da dobro kožuhovino. Mlad se da ukrotiti in se nauči plesati i t. d. 34. Beli medved (ber @t§£>ar, Ursus maritinrus) je veči in nevarniši od našega medveda. Dlake je srebernasto-rumenkaste, glave bolj plošnate in vse telo je bolj zleknjeno. Podplati so veliki, kremplji pa v primeri majhni. Prebiva samo v severnih polarnih krajih, neobčutljiv je za največi mraz, po zimi se zakoplje v sneg in led. Hrani se s samo mesnino (ribami, tulnji, mrtvimi kiti), plava izvrstno in je tudi ljudem nevaren. Njegovo krzno jako čislajo. — V Ameriki se nahaja črni med¬ ved, v vzhodni Indiji pa šobasti medved. Vsi medvedje hodijo po širocih podplatih, torej se tudi podplatarji (©O^tettganger, Plantigrada) imenujejo. Njihovo zobovje je popolno, očnjaki so veliki, kočnjaki topo grbasti. Hranijo se nekaj z rastlinami, nekaj z živa- limi in še lehko udebele. Za največim kočnjakom (deračem) stoje na vsaki strani še 4 grbasti zobovi. 30 S e s a v c i. Pregled zveri. K zverem spadajo: mačke, psi, kune in medvedje. Vse te živali napa¬ dajo druge živali, jih obladajo bodi si s silo ali zvijačo ter jih razmrcvarijo. V ta namen imajo popolno ostro zobovje in močne kremplje na krepkih udih. Kočnjaki so špičasti in različne velikosti. Največi se imenuje derač (9tei(š* ; kočnjaki med deračem in med velicimi stršečimi očnjaki so nepravi (SMenjaljtte), za deračem pa pravi ali grbasti (Docferjalpte). Zveri veči del stopajo in hodijo po prstih (gdjengdnger, Digitigrada), samo medvedje in jazbec so podplatarji (©oljlenganger, Plantigrada). Vse zveri imajo bistre čute, posebno razvit je vid, sluh in voh ali vonj. Zveri so raz¬ prostranjene po vsej zemlji, toda v obdelanih pokrajinah jih je od dne do dne manj, nekoliko zato, ker jih pridno love in pobijajo, 'nekoliko pa tudi zato, ker jim pomanjkuje živeža. 5. Razred: Crlodavci (91agetf)tere, Glires). a) Veverice (©dtprndjen, Sciurina). 35. Navadna veverica (ba§ gemeine ©tdjfjijrncEjen, Sciurus vulgaris) je 7 —8 palcev dolga živalca, na ušesih ima dlakave čopke, rep je dolg kakor 39. Veverica. telo in dlaka na njem je razdeljena na dve strani. Naša veverica je navadno rijasta, na trebuhu belkasta, dobi se časih tudi popolnoma črna in v severnih krajih modro-pepelnata. Veverica živi po gozdih zmerno-toplih krajev in nadomestuje tu opice, kterim je po spretnosti v plezanji in v svojem ponašanji podobna. V mladosti ujeta postane kmalu domača in krotka. Hrani se s semenjem in plodovi gozdnih dreves. Jedoč sede na zadnje noge, s prednjimi pa nosi hrano v usta. Po zimi prebiva, toda brez pravega zimskega spanja, v mehko nastlanem gnjezdu, bodi si v duplu ali pa v podzemeljski luknji. Kjer se preveč ne plode, niso baš škodljive. V ve¬ likih množicah so pa lehko strašna nadloga za cele pokrajine, kakor na pr. siva veve¬ rica (baž graue ©djljijnujjen, Sciurus leucotis), ki v združenih državah severne Amerike pu¬ stoši polja in vrte. Glodavci. 31 36. Svizec ali mar- motica (ba§ Sllpen^SKur* mett^ier, Arctomjs mar- motta) je velik kakor domači zajec. Neukretna žival ima debelo, široko glavo, majhna okroglasta ušesa so skrita v rumen¬ kasto sivem kožuhu; in košati rep je komaj za tretji del tako dolg, kakor telo. Na nogah ima gol podplat in močne črne kremplje. Svizec prebiva po naj- viših planinah v Alpah in srednjih Karpatih. Živi družno v podzemeljskih luknjah, ktere si vedno na solnčni strani izkoplje. V teh luknjah prespi dolgo zimo; od srede maja do srede septembra se pase pod milim nebom, izpostavljena straža pa pasočim naznanja z žvižgom bližajočo se nevarnost. V vedenji je precej neukreten, ali vendar je tudi on kakor veverica na zadnjih nogah sede. Savojardi ga nauče vsakoršnih mojstrij in potem gredo ž njim po svetu. 40. Svizec. Veverice imajo enako dolge noge in proste prste. Ušesa, rep in šape so gosto kosmate. b) Miši (SJldufe, Murina). 37. Hišna miš (bte £>ati§» mauž, Mus musculus) je navadno sivkasta, redkokedaj bela; dolga je samo 3y a palca, ravno tako dolg je goli luskavi rep. Velika ušesa so k glavi pritisnjena, gladka dlaka je mehka in kratka. Miš živi- povsod, kjer ima člo¬ vek svoje prebivališče; počasi se je razplodila po vseh delih sveta, proti človekovi volji ga spremlja povsod. Prebiva po luknjah in po zakotjih in pregloje lesene stene, celo zidovje. 41. Hišna miš. 32 Sesavci. Ker ogloje vsakoršen človeški živež, zato je nadležna in škodljiva, posebno če se jako zaplodi. 38. Sita podgana (bie Sanbervatte, Mus decumanus) je 9 palcev dolga, goli luskavi rep je pa krajši od telesa, namreč samo 7 palcev dolg. Dlake je rdečkasto sive, ušesa so dolga samo za tretji del glave. 42. Hišna podgana (zdolaj) in siva podgana (zgoraj). Ta velika podgana živi dandenes v Evropi po vseh večih mestih, da si ravno je sredi minulega stoletja bila tu še neznana. Po vsej priliki se je tedaj še le v novejšem času k nam pritepla iz Azije, bržčas iz Perzije. Ta podgana je med vsemi najškodljiviša, žre vse užitno in jako dobro plava. Po ladijah je zdaj zatrošena po vsej zemlji. Prej je bila pri nas navadna manjša črno rjavkasta hišna podgana (bie §aue>ratte, Mus rattus), toda močnejša azijanska sivka jo je povsod izpodrinila, tako da je sedaj že jako redka. 39. Poljska miš (bie $elbmau§, Hypudaeus arvalis) je velika kakor hišna miš, al ima debelo glavo, kratek, širok gobček in kratek, samo 1 palec dolg dlakav rep. Kakor je ta živalca majhna, napravi vendar časih veliko škodo. Prebiva posebno na peščenih njivah in senožetih, kjer se v vročih letih neverjetno hitro plodi, preriva zemljo na vse strani in razgloda vso rast. Samo povodnji, kužne bolezni in mišojede ptice morejo to splošno nadlogo spet zavrniti v navadne meje. — Njej podobna ali mnogo veča je p ovo dna Glodavci. 33 43. Poljska miš. 44. Leming 40. Severni leming (ber norbifdje Semming, Hypudaeus lem- nus) je 5 palcev dolg glodavec in ima kratek al jako kosmat rep. Rjavo rumenkasta koža je črno lisasta, sapice so spretne za kopanje. Prebiva po goratih švedskih in norveških pokrajinah in živi kakor sploh poljske miši. Na glas je prišel po tem, da časih vsled prevelike plo¬ ditve v brezštevilnih krdelih zapusti svojo domačijo in potuje dalje zme¬ rom v eno,mer, in od nobena zapreka ne more mingi preplavajo reke in tujejo skozi mesta in vasi, preplezajo - gore in skalovje. Za njimi ihodijo ” medvedje, lisice, kune in lasice, krdela roparskih ptičev jih pa spremljajo v zraku. Tem sovražnikom se pridruži še človek, na tisoče in tisoče jih pa onemore in pogine na potu. Tako ta, s početka strahovito pustošeča živa reka lemingovvse bolj in bolj gine ter se naposled popolnoma izgubi. — Enako potujejo tudi neke sibirske podzemne miši vsacega leta na pomlad. Lovci so teh miši jako veseli, ker za njimi pritiskajo kune, soboli, risi in druge zveri v dragocenih kožuhih. 41. Hrček ali skriček (ber £>amfter, Cricetus frumentarius) je s sivo podgano enake velikosti in postave, samo da je rjavkast in da ima kratek, 2 palca dolg kosmat rep in velike mošnjice v ustili. 45. Hrček. Kakor druge miši živi tudi on v podzemeljskih luknjah in se hrani večidel z žitom, ktero v svoje ustne mošnjice spravlja in domu nosi, da ima po zimi kaj jesti. Svoje stano¬ vanje si napravlja po rahlih njivah, 3—4 črevlje pod zemljo; stanovanje ima navadno več predelov, v enem, ki je s travo in z mahom nastlan, stanuje, v druge pa spravlja žito, korenje i. t. d. Y njegovo stanovanje pelje ena luknja od strani, ena pa ravno navpik, Živalstvo. g podgana (bie SBafferratte, Hypudaeus amphibius), ki najraj ša prebiva okoli vodnih grabnov in potokov ter kakor krt preriva zemljo. 34 Se savc i. skoz to siplje žito iz ustnih mošnjic. En sam hrček nanosi v svoje hrame okoli cent žita; iz tega se vidi, da je jako škodljiv, posebno kjer se jako plodi kakor n. pr. na Saksonskem. Zato ga pridno pobijajo, ali žival je kaj srčna, grize in popada in celo v človeka se zaganja. Najbolje je, ako se po zimi z žitom vred izkoplje. Miši imajo proste prste, gola ali le malo dlakava ušesa, ravno take noge in rep. Lastno jim je tudi podzemeljsko življenje, jak zarod in nekterim tudi daleka potovanja. Miši spadajo med najškodljiviše živali, časih so celim deželam nadloga, naselijo se celo v človeška stanišča. c) Zajci ®afen, Leporina). 42. Divji ali poljski zajec (ber gemeine $afe, Lepus timidus) je blizu 2 črevlja dolg, zgoraj rjavo sivkast, zdolaj bel. Ušesa so daljša od glave in na koncu črna; velicih očes veje (trepalnice) ne pokrivajo popolnoma; zadnje noge so daljše od prednjih in zdolaj beli, zgoraj črni rep je kratek in zafrknjen. 46. Poljski zajec. Zajec živi skoro v vsej Evropi po polji in po gozdih; zarad okusnega mesa in zarad kože ga jako proganjajo. če se preveč zaplodi, je škodljiv, ker objeda poljske sadeže in mlada drevesca. 'Po posebnost ima, da spi z odprtimi očmi in da pri vsaki nevarnosti beži in se zanese na svoje pete, ker nima drugega orožja, da bi se branil. V Alpah se nahaja planinski zajec (ter ©djneefjafe, Lepus variabilis), ki po zimi pobeli ves razen črnih ušesnih robov. GlodaTci. 35 gornji d) Drugi znameniti glodavci. 44. Bober (ber SBtber, Castor fiber) je eden največih glodavcev. Dolg je 3 črevlje, dlaka je gosta in dvojna; daljša je debelejša in rjava, krajša rumenkasta in volnata. Na zadnjih nogah ima med prsti plavno kožo, telo se konča v širok, plošnat in luskav rep. Omeniti moramo žlezo, v kteri se nabira neka rumenkasta jako dišeča stvar, bobrovina ali pibrovina (93i&er= tjeil) imenovana. Bobri so družne živali ter se nahajajo ob rekah in jezerih v Evropi, Aziji in severni Ame¬ riki. Iz oglodanih vej in mladih, časih črevelj debelih dreves si napravijo skupna, kopičasta sta¬ novanja, ktera jim proti deroči vodi varuje z enake snovi postav¬ ljen jez. Njihove stavbe so neizmerno čvrste, ker med veje mešajo blato, kamenje in bičje. Hranijo se z listjem in skorjo mladega drevja in grmovja. Po letu žive posamezno v luknjah na bregu, na zimo se še le pre- ^g g ^ selijo v skupno stanovanje. Za- rad dragocenega krzna in zarad zdravilne bobrovine ga tako strastno proganjajo, da je dandenes v Evropi že jako redek in tudi v Sibiriji za čudo hitro ginejo. 43. Kunec ali domači zajec (ba§ ®anittd?en, Lepus cuniculus) je samo 15 palcev dolg in sicer divjemu zajcu podoben, samo da nima tako dolgih zadnjih nog in da so sivkasto rjavo obrobljena ušesa krajša od glave. Kunci stanujejo pod zemljo v ro- veh, ki si jih sami kopljejo. Nahajajo se bolj po toplejših krajih in niso tako plahi in brzonogi, kakor poljski zajec. Žive družno, neizrečeno hitro se plodč in se lehko dado udomačiti. Meso se je in tudi koža se rabi. Zajci imajo daljše zadnje noge, čeljustnici za dvema dletastima zobema še dva 3 * 36 Sesavci. 50. Skakač. 51. Bobrova lobanja. glodavec 45. Ježevec (bcrš ©tadjjelfdjraetn, Hystrix cristata) je blizu 2 črevlja dolg telesa, Na nogah ima močne kremplje za kopanje,. na hrbtu mu pa med ščetinasto dlako strše 10 — 15 palcev dolge svetle bodice, črno rjave z belimi kolobarci. Na repu so te bodice krajše in cevkaste. J eževeo je precej lena ži- živeča po luknjah, ktere si izkoplje, ali pa v grmovji. Kruli kakor prešič. Doma je v južni Evropi, posebno pa v Afriki. Meso se je in na bodice natikajo malarji svoje 49. Ježevec. čopiče. Bodice lahko našo¬ piri, toda streljati ž njimi 46. Egipetski ska¬ kač (bie agljptifdje @bring* mauS, Dipus aegj^ptius) je samo G—7 palcev dolg, pa ima 8 palcev dolg, na koncu čopast rej} in skakalne noge, ki so 6 krat daljše od prednjih. Na glavi ima dolga, kvišku stoječa ušesa, ve¬ like oči in jako dolge brke. Zali in urni skakači žive družno v puščavah in stepah severnejAfrike, Sirije in Arabije. Jako so okretni in delajo za čudo velike skoke, v žemlji si kopljejo globoke luknje. Hranijo se s koreninami, listjem in plodovi. Človeku niso niti na po¬ sebno korist, niti na škodo. Vsiglodavci imajo v vsaki čeljusti po dva ostra dletasta prednja zoba, skterimaglojejo svojo hrano in tudi druge, celo jako trde stvari. Med Redkozobi. 37 temi prednjimi zobmi in med kočnjaki je prazen prostor, ker nimajo očnjakov. Glodavcj se branijo večidel z' rastlinami in so časih, kedar se v velikih množicah pokažejo, deželam velika preglavica, nekteri so nam vendar tudi na več strani koristni ali pa so znameniti zarad svojih umetniških' nagonov. 6. Razred: Redkozobi (gdjnarme a([ ober (£inIjornfifdj, Monodon monoceros), je 12—16 črevljev dolga in črez pleča 3—4 črevlje široka pliskavka. Kože je gole in lisaste, glave majhne in tope. Iz brezzobih ust mu naravnost naprej moli veliko, vijakasto zavito oklo. 92. Samorog ali narval. Narval živi v severnem ledenem morji in je miroljubna in nedolžna žival, hraneča se z malimi ribami in morskimi živalimi. časih 6—8 črevljev dolgo oklo je tako močno, da ž njim lehko 3 palce debelo hrastovo platnico na ladiji prodre, no to strahovito orožje rabi samo za brambo. Zob se izdeluje kakor slonova kost. 82. Glavač ali kašelot (ber jJSottftfdj, Cachelot, Physeter macrocephalus) je največi morski velikan. Dolg je 60—70 črevljev, al neprimerno velika glava sama je za tretji del vsega telesa. Gornja čeljust je neznano velika in brez zob, na topem gobcu ima v brizglo spromenjene nosnice; spodnja čeljust je majhna, ozka, z mnogimi spičastimi zobmi nasajena. Majhne oči so na straneh glave blizu prsnih plavut. Truplo se proti zadnjemu koncu jako zožuje in se konča v velikansko dvokrilato repno plavuto. Gola koža je zgoraj črna, spodaj belkasta. Glavač živi družbeno po vseh morjih in je groza vseh drugih morskih živali, al največ se prehrani z mekužci in ribami. Kazen masti in zob dobivamo od njega še dve posebni stvari, kitov mozek ali spermacet in ambro. Kitov mozek je v živi živali oljnata, Eibaki. Gl 93. Glavač ali potval. kakor mleko bela tekočina, ki se na zraku strdi. Ta mozek se dobiva v posebnih predalih, zlasti pod kožo na glavi in nekoliko tudi po hrbtu. Ambra je smolasta, bela ali siva pri¬ jetno dišeča tvar, ki se nahaja v glavačevem telesu, ali pa v morji in po bregovih. Leta 1853 po leti so vjeli 6 mladih glavačev blizo Novega grada v Istri. Okostnica (skelet) naj- večega, 35 črevljev dolzega, nahaja se v c. k. dvorskem prirodnem kabinetu na Dunaji. b) Kiti (ed)te SCate). 83. Pravi ali grenlandski kit (ber eigentltdje uber gronldnbifdje ŠHMfifcf), Balaena Mysticetus) je redko kedaj 60 črevljev dolg. Velika glava, tretji del vsega telesa, se spredaj zožuje in ima v primeri jako veliko brezzobo dolnjo in ozko gornjo čeljust. Od gornje čeljusti mu namesto zob vise v usta rožene ploče, ki stoje druga tik druge in se „usi“ imenujejo. Vrli glave v sredi se vidijo razdeljene zavite nosnice ali brizglje. Male oči stoje prav na strani, kjer se usta odpirajo blizu prednjih plavut. Telo se mu konča v prav široko repno plavuto. Zgoraj je črn, spodaj bel. 94. Kit. 62 S e savci. 95. klokan. Kit živi največ ali posamezen ali na par v severnem ledenem morji; neki drug, temu podoben kit živi pa tudi v južnem ledenem morji. Akoravno je žrelo neznano veliko, da ima čolnič z brodniki v njem dovolj prostora, je vendar goltanec tako ozek, da more samo majhne morske živalce, n. pr. rake, polže in polipe požirati. Od kita se dobiva ribja kost in ribja mast. Ribja kost so rožene ploče ali usi, kterih ima črez 300 v gornji čeljusti, v sredi so najdalji, namreč 10—12 in celo 15 črevljev dolgi, 8—10 palcev široki in na no¬ tranjem robu resasti. Ribja mast se dobiva iz Špeha, ki za 1 črevelj na debelo vse telo ob¬ daja. Kit srednje velikosti ima blizu 2000 centov, tedaj odvaga 200 pitanih volov ali pa 30 slonov. Ribja kost sama vaga časih črez 30 centov, ribja mast pa 800 centov. — Veliko ladij gre vsako leto kitov lovit. Ko lovci kita zapazijo, bližajo se mu oprezno v posebnih čolničkih, in ko so se mu dosti približali, napadejo ga z ostvami. Akoprem ranjen kit tekoj izgine pod vodo, mora vendar spet priti na površje, da si oddahne, kar se zgodi za 5—10 minut, časih pa tudi še le za četrt ali celo pol ure. Zdajci ga z novimi ostvami in sulicami tako dolgo zbadajo, da se izkrvavi in pogine. Vsi ribaki imajo golo, ribi podobno telo in le dve prednji v plavute spremenjeni nogi. Zadnjih nog nimajo, zato imajo pa veliko repno plavuto za veslanje, ki pa ne stoji navpik kakor pri ribah, ampak ravno. Žive vedno le v vodi. S toplo krvjo in z dihanjem na zraku se očevidno in lehko od pravih rib razlikujejo. 12. Razred: Vrečarji (SBeutcttfjierc, Marsupialia). 84. Velikanski klokan ali kengnruj (ba§ 9aejen4{dnguruf), Halmatiirus giganteus) je po koncu stoječ 5 črevljev visok in je jako čudne postave, ker Vrečarji. 63 ie prednji del života majhen in slab, zadnji del pa nenavadno zastaven in močan. Na mali drobni glavi stoje špičasta ušesa po koncu. Krepke zadnje noge so D-—6 krat daljše od prednjih, na nje žival seda in z njimi skače,, pri tem jim je v pomoč 3 črevlje dolgi in jako močni rep. Mehka in kratka dlaka je zgoraj sivkasto rjava, spodaj belkasta. Samica ima na trebuhu prostorno vrečo, va-njo spravlja jako negodne, s prva samo 1 palec dolge mladiče ter jih ondi doji z mlekom in nosi tako dolgo sebo, da se morejo gibati in si sami hrane iskati. Toda tudi še pozneje v nevarnosti radi pobe¬ gnejo v materino torbo, iz ktere se zvedavo za sovražnikom ozirajo. Veliki klokan živi po travnatih planjavah južne in zapadne Nove Holandije in Van- dimenove zemlje, in je ondi največi sesavec. Pase se v travi, love ga zarad okusnega mesa- Ne hodi, temveč samo skače, ato jako hitro, kajti v enem skoku preskoči 15—20 črevljev. V zadregi brani se pogumno, njegove brce z zadnjimi krepkimi nogami so celo nevarne. 85. Surinamski lirbtonos (bte rmamifdje Seutelratte, Didelpkys dorsi- gera) je samo 6 palcev dolga in ima tenek gol rep, ki je daljši od telesa. Podobna je podgani, špičasti gobček je brkat, velika ušesa so okrogla, kožuh je rjavkasto siv, noge so pa kratke in enako dolge. Samica na trebuhu nima prave vrečice, temveč samo kožnate gube. Poodrasli mladički zato materi splezajo na hrbet in ovijo svoje repke okoli nazaj zavihanega materinega repa. Ta v Surinamu živeča žival naj nam bo za primer mnogoštevilnih drugih sorodnih vrst, stanujočih v toplejši Ameriki. Vse so odurne grde živali od mišje do mačje velikosti,, žive po gozdih in po noči love ptiče, kuščarje, žabe in velike žužke, človeku niso niti po¬ sebno koristne, niti znatno škodljive. Vrečarji imajo na trebuhu neko posebno spravo, tako imenovano, vrečo (marsupium), v kteri se jako majhni in negodni mladiči gode. Nekteri vrečarji so sicer brez te sprave, toda vsem ste lastni dve posebni kosti za podporo te vreče (vrečni kosti). Doma so v Avstraliji in Ameriki, nekteri so zverske čudi in love druge živali, druge se pa hranijo z rastlinami. 96. Hrbtonos. 64 S e s a v c i. 13. Razred: Kljunaši (@djnci£>eltljiere, Monotremata). 86. Čudoviti kljunaš (bas fonbevbare ©cfma6e(tf)ier, Ornithorhfnchus para- doxus) je podoben mali vidri, toda ima brezzoba, cevkasta, račjemu kljunu podobna usta. Na vsaki nogi ima pet ostrokrempljastik, s plavno mreno zve¬ zanih prstov. Oči so majhne, ušes ni videti, rep je pa kratek in plošnat. Samec ima na zadnjih nogah dolgo otlo ostrogo. 97. Kljunaš. Kljunaš se nahaja v južni Novi Holandiji in v Vandimenovi zemlji po luknjah kraj voda. Največ je v vodi in brba po blatu loveč črve in druge male živalce. Lehko se zvije kakor jež. Neka druga podobna al na suhem živeča novoholandska žival je kopnikljunaš ali kljunat[i ježek (ter ©dpiabeliget, Echydna hystrix), ki je s kratkimi bodicami obrasten. Novoholandski kljunaši so za prirodoslovca zato tako zanimivi, ker mnogo na teh živalih že spominja na ptiče. Njihova usta so brezzoba in ptičjemu kljunu podobna; kakor ptice imajo tudi oni tako imenovane vilice (druga ključnica) in na koncu trupla samo en skupni telesni predor. Al vendar so te čudne živali pravi sesavci, kajti kote žive, če tudi negodne mladiče in jih sprva hranijo z mlekom. Kljunast G5 Pregled sesavcev. Vsi sesavci (©augetljiere, mammalia) imajo trdno okostnico (ogrodje) in rdečo toplo kri, dihajo s pluči in kote žive mlade, ktere s prva hranijo z mlekom. Navadno so z dlako pokrite, večidel imajo različne zobe in štiri, raznim opravkom služeče ude. Najnepopolniši sesavci so gotovo kljunaši, in prvi za njimi so vrečarji. Druge ločimo po udih v pr st ar j e ali krempljarje (Slagelt^iere), parkljarje (§uftl)tere), in plavutarje (^lojjentljtere). Prstarji imajo proste, gibke in z nohti ali kremplji pokrite prste; pri parkljarjih so prsti tudi prosti ali malo gibki in v rožene nožnice ali parklje obuti; pri plavutarjih naposled so negibki prsti v kožo zaviti in v plavuto spromenjeni. K višim sesavcem spadajo in sicer : a) k kr empljarj e m : opice, prhu- tarji, žužkojedi, zveri, glodavci in redkozobi; b) k parkljarjem: kopitarji, dvoparkljarji in mnogoparkljarji; c) k plavutarjem: tulnji in ribaki. Živalstvo. 5 98. Beloglavi jastreb. 2. Red: JPtioi. (SBoget, Aves.) 1. Razred: Ujede ali roparji (SRaubooget, Rapaces). a) Podnevne ujede (Sagraubuiigel). 87. Beloglavi jastreb (ber toeigfopfige ©eter, Vultur fulvus) je B'/ 2 črevlja dolg, z razpetimi perutnicami meri 8 črevljev. Glava in vrat sta porastena s kratkim, belim, ščetinastim pubom, ki se na spodnjem vratu podaljša v pernati ovratnik. Ostalo perje je rjasto, samo rep in perutnice so črnikaste. Močan, debel kljun je raven, na koncu pa kljukasto zavit. Štirje močni prsti na nogah imajo le tope in slabo zakrivljene kremplje. Ujede ali roparji. 67 89. Brkati s6r (ber 8ammer= ober 33artgeier, Gjpaetos 4 črevlje, od kterih pa na sam rep pride do 2 črevlja, z razpetimi perutni¬ cami meri 8—9 črevljev. Perje je na hrbtu sivkasto-rjavo, na trebuhu rjasto; tudi glava in vrat sta s kratkim, belo-rumenkastim perjem porastena. Močni kljun je na korenu raven, na koncu pa kljukasto zavit. Na podbradku ima ščetinaste brke. Kratke noge so tje do prstov pernate in imajo dolge, zakriv¬ ljene in ostre kremplje. Brkati ser spada s prejšnjima dvema k največim ujedam. Stanuje na Pirenejah in Alpah, na sardinskih in grških gorah, pa tudi po azijanskih in severo-afrikanskih planinah. V Alpah je strah in groza za gamse, ovce, koze, svizce, gozdne kure, lisice, zajce in druge enake živali, na ktere iz viška plane. Veče živali in celo [človeka skuša v prepad pahniti, 5 * Ta jastreb je ena največik in najmočnejših ptic; prebiva po vsej Afriki, v Siriji in v južni Evropi, časih prileti tudi k nam. Prenočuje v gorah, proti poldnevu izleti in kroži črez planjave. V neizmerni višavi zapazi z bistrim očesom vsako večo mrho, se spusti skoro navpik na-njo ter jo žre z neizrečeno samogoltnostjo. Navadno se okoli crknetine zbirajo jastrebi, vrani in druge mrhojede ptice, ki se za vsak zalogaj koljejo in odrivajo. Jastreb je tako požrešen, da na enkrat pogoltne 3—4 funte mesa, pri veči mrhi se nažre tako, da se potem skoro ne more od tal vzdigniti. No za vroče kraje so jastreb in njegovi tovariši jako koristne ptice, ker pospravijo mrho, ki bi sicer zrak okužila. Zato ga puste, da spremlja karavane in celo po mestih mu nihče nič žalega ne 88. Kondor ali prav za prav kuntur (ber Gonbor, Sarcorhamphus Gryphus)je 3'/a črevlja dolg, črez raz¬ pete perutnice pa meri na¬ vadno 10, redkokedaj 13 črevljev. Perja je črnega, samo ovratnik in perutnice so bele. Goli vrat je višnjevo rdeč, a rdečkasto z red¬ kimi ščetini cami porasteno glavo mu krasi mesnat greben. Kondor živi samo po naj- viših grebenih andeških gora v južni Ameriki ter se vzdigne črez 20000 črevljev visoko v zrak. Iz te strašanske visočine preži na veče mrtve živali, se spusti na-nje in je s tako požrešnostjo žre, da potem ne more zleteti in tačas gaje lehko v zanke vjeti. 68 'Ptiči. na Švajcarskem se je dogodilo, da je otroke odnesel. Mnogi pa ta hudodelstva pripisujejo planinskemu orlu. Na Španskem in sploh v toplejših krajih žre večidel mrhovino, zlasti kosti. Ta velika ujeda ima v postavi in v vedenji nekaj jastrebovega, nekaj orlovega. Kljun in perutnice so jastrebove; noge z velikimi kremplji, pernato glavo in vrat in srčnost ima pa orlovo. 90. Planinski orel (ber ©teinabler, Aquila fulva) meri po dolgem 3 črevlje, z razprostrtimi perutnicami pa črez 6 črevljev v širjavo. Sploh je zagorelo rjav, po glavi in vratu je zgoraj rjast in s špičastim perjem pokrit, voščenica na kljunu in prsti so rumeni. Od korena raven kljun je spredaj kljukasto vkrivljen. Tršate noge so tje do prstov pernate, močni kremplji so nenavadno dolgi in ostri. Perutnice rep skoro popolnoma pokrivajo. Ser. 101. Planinski orel. Planinski orel prebiva po gozdnatih gorah vse Evrope, severne Azije in severne Ame¬ rike, in spada med najdrzniše in najmočnejše zračne roparje. Preži sosebno na veče. sesavce in ptice, zlasti na mlade jelene in srne, na zajce, jagnjeta, gosi, kure in enake živali, in je zato jako škodljiv. Njegovo moško pokončno držanje, drzan vzlet pod oblake, dostojno ve¬ denje in njegovo nenavadno moč mora tudi človek občudovati, zato je bil orel že od nekdaj kakor kralj vseh ptičev (kakor Jupitrov ptič) v veliki časti. Vrani, sokoli, lastavice, in (Jjede ali roparji. 6» galebi se ga posamezni boje, toda v veliko jato zbrani se po mogočnosti nad njim maščujejo s tem, da ga neprestano proganjajo in dražijo. — V jugo-vzhodni Evropi in vjutrovih de¬ želah, v Avstriji posebno na gozdnatih donavskih otocih in po ogerskih močvirjih živi temu podobni kraljevi orel (t>er Sciifcr* ober .Sontgžabler, Acpiila imperialis). Majhen ali jako drzovit ropar je kragulj (ber §abid)t ober §iif)nevgeter, Astur pa- lumbarius). Nahaja se po vsej Evropi blizu vasi, preži na kuretnino in proganja vsakovrstne ptice, zlasti jarebice, golobe in ptice pevke. Dostikrat je tako silen in predrzen, da v pričo človeka odnese perutnino iz dvorišča. — Kragulju podoben, al znatno manjši je skobec (ber @perber ober fjinfentalhdjt, Astur nisus), ki posebno vrabce in druge male ptičke zalezuje. 91. Sokol selec (ber SBaitberfal! ober SauBenfatf, Falco peregrimis) je l'/ s črevlja dolg, a razpet meri 3—4 črevlje. Zgoraj je pepelast s črnimi poprečnimi lisami, spodaj pa rdečkasto- bel s počreznimi pro¬ gami. Rep ima 9—12 črnih poprečnih pasov. Voščenica in noge so rumene. Kljun je kratek, že od korena zakrivljen in gornja čeljust ima zobu podobno škrbino. Noge imajo kratke krake z dolgimi prsti in močnimi, ostrimi kremplji; perutnice so dolge in špičaste. Ta sokol živi po vsej Evropi; na jesen grč od nas proti jugu, a drugi njegovega rodu pridejo iz severnih krajev k nam. Močan in predrzen ropar lovi vsaktere ptice od vrabčeve do gosje velikosti in napravlja časih veliko škodo. Nekdaj so jihtomljaliza lov na druge ptice, posebno na žrjave, čaplje, divje gosi, race in droplje. Tako tomljanje je jako težavno in'otepalno delo, ker se mora plah ptič privaditi ljudem, konjem in psom in zraven se mora tudi naučiti za pokazanim plenom leteti, ga pograbiti in potem na lovcev Najimenitniši za tega delj je bil od selca veči inmočneji sokol lovec (ber gagbfal candicans) iz Islanda. I) Ponočne ujede (9tad)traub6ijget). 92. Velika uharica tudi vjer ali bubuj (bie grofje Dfjreute ober U6u, Strix bubo) je 2 črevlja dolga, razpeta meri pa skoro 6 črevljev. Ker je perje rahlo, mehko in našopirjeno, videti je truplo, posebno pa glava, jako debela. Rjasto perje je temno plamenasto, spodaj pa z nazobčanimi podol- gastimi lisami poprskano. Na okroglasti glavi jej nad ušesi stojita dolga 70 Ptiči. prnata čopa, ktera leliko pobesi ali privzdigne. Rdeče-rumene oči so velike in leže globoko vdrte sredi pernatega venca. Kratki, črni kljun je tekoj od korena kljukasto vkrivljen. Noge in celo prsti, od kterih enega žival lehko naprej ali nazaj obrne, so gosto pernati. Uharica stanuje po skalovitih goratih gozdih v Evropi in Aziji; po dnevi se skriva vje, staro zidovje ali v dupla, po noči pa leta tiho okoli in lovi veče in manjše živali Uharica v pečevje, in napravi časih med divjačino veliko škode. Njeni ukajoči glas, ki je v tihi noči in v sa¬ motnem gozdu še strašnejši, je kriv mnogim praznovernim pravljicam. Akoprem je po noči uharica velik strah vsem pticam, jo te vendar, ako jo po dnevi zalotijo, brezi strahii oble¬ tavajo in neumorno dražijo. Zato tudi jernljo lovci to sovo seboj na lov, da jim privabi druge male ptice. 93. Pegasta sova (bie ©djleiereute, Strix flammea) ima posebno fino, mehko in lepo pisano perje. Zgoraj je pepelasta, spodaj rjasta. Po hrbtu ima mnogo poprečnih prog, na dolnji strani pa rjave bisernate pege. Velike črne oči obdaja lep venec od tenko razčehanega belkastega perja. Glava je nekoliko plošnata in je brez čopov, čeravno je ušesna luknja jako velika. Ta lepa sova je v srednji Evropi in vsrednjiAziji doma in se nahaja celo po mestih pod strehami. Po noči lovi miši, krte in rovke, in s tem koristi. 103. Uharica ali bubuj. 104. Pegasta sova. Plezavci. 71 Vse ujede se hranijo z mesom drugih živali, zato imajo močan, na korenu z voščeno kožo prevlečen kljun, čegar gornji del je na koncu kljukasto vkrivljen. Tudi noge so tršate in močne; prsti, od kterili so trije naprej, eden pa nazaj obrnjen, imajo velike krive kremplje. Primeri v pod. 105 in 106 glavo in nogo ribjega orla (^lufabler, Pandion haliaetos). Podnevnim 2. Razred: Plezavci (Sletteroogel, Scansores). a) Domači. 94. Črna žolna (ber fSdjinargfpedjt, Picus Martius) je 14 palcev dolga in razen živo rdečega temena črna kakor ogel. Na ravnem, dolgem, robatem kljunu so nosnice s kratkimi ščetinami pokrite, špičasti, izprožni jezik je pa s kaveljci oborožen. Na nogah ima spredaj dva nekoliko zrastena, zadaj pa, dva prosta prsta. Trdi klinasti rep mu služi pri plezanji za oporo. ujedam so oči na stran obrnjene, perje je gosto, letavna ’peresa močna 'in trda; nočne ujede imajo pa velike naprej obrnjene oči, mehko perje z vitkimi letavnimi peresi. Prvi so dobri letavci in imajo posebno bister vid in dober voh. [Žive na pare, priprosto gnjezdo si napravijo na pečevji ali na visocik drevesih iz suhljadi, slame, trave i. t. d. in ležejo malo jajec. Mladiči so obrasteni z mehkim puhom in stari je morajo dolgo pitati. Leni, plačljivi, mrho žroči jastrebi ločijo se že po goli glavi, golem vratu in po topih krempljih od drznih orlov in sokolov, ki jedo le plenjene živali. Nektere ujede so koristne, kakor na pr. naša miši ganobeča kanja (33ufjarb, Butea vulgaris), afrikanski pisar ali kačji orel (©ecretar ober ©djiangenabter, Serpentarius secretarius) in dr. 105. Noga ribjegajorla. 106. Glava ribjega orla. 72 Ptiči. črna žolna je v gozdih severne Evrope in Azije stalna ptica ter se hrani z raznimi žuželkami, posebno pa z velicimi mravljami. S trdim kljunom trka in kljuje na debla in hitro napravi globoke luknje, iz kterih potem s suličastim jezikom vlači prestrašene žužke. Za tako delo ima posebno ustvarjene noge, s kterimi se ne samo oprijemlje, temveč se tudi po deblu hitro navzgor pomika. Za [gnjezdo si z velikim trudom izteše v gnjilem deblu luknjo, v kteri potem vali več let poredoma. Razen črne žolne nahaja se po naših gozdih tudi manjša zelena žolna (®riinfpecf)t, Picus viridis) in več vrst detlov (Š8unt(ped)t). 95. Kukavica (ber Sufuf, Cuculus canorus) je 13 palcev dolga, zgoraj pepelasta, spodaj bela s črnikastimi povprečnimi progami. Na kratkih, rumenih nogah zunanji prst po volji naprej [ali nazaj obrne. Perutnice so ozke in špičaste, rep dolg in klinast, kljun pa polahko vkrivljen. Ta po svojem kričečem, samo dva tona obsežnem glasu sploh znana ptica prezimuje v Afriki, od koder se sredi meseca aprila ali v početku maja vrača v naše kraje. Hrani se z žuželkami, zlasti s kosmatimi gosenicami in je zarad tega jako koristna. Krhke gosenčje dlake se zabadajo v želodčevo kožo, zatoječasih želodec znotraj gosto kosmat. Kukavica je plaha ptica ter se rada skriva v goste krošnje, da je ni z lepa dobiti na oči. Ta ptica ima to po¬ sebno lastnost, da 4—6 krat po eno jajce podmeta malim pevcem v gnjezda (navadno penici, pastirici, taščici, palčku in še dragim) ter jim prepusti valitev in skrb za izvaljene mladiče. Hitro rastoča mlada kukavica navadno izpodrine ostale mladiče, no vendar ga ptuji rejniki z največo skrbnostjo pitajo in odgajajo. 107. Črna žolna. 108. Kukavica. Plezavci. 73 b ) Ptuji. 96. JJumenoglava amazonska papiga (ber gel&tiipfige Slmagonenpapaget, Psittacus amazonicus) je 1 črevelj dolga in sploh zelena, samo po glavi je ramena, okoli kljuna plava; zgib na perutnicah, srednja letavna peresa in trtica je rdeča. Debela in trda gornja čeljust je kaveljčasto zakrivljena brez kratko in topo dolnjo čeljust. Jezik je debel in mesnat. Noge, na kterih sta dva prsta naprej, dva pa nazaj obrnjena, jej ne služijo samo za plezanje temveč tudi za prijemanje hrane, ktero te ptice z eno nogo kljunu podajajo. Ta papiga živi v brazilijanskih gozdih na amazonski reki, kjer v velikih družbah pleza po drevji. USTa večer se glasno dere, po dnevi pa, ko po vrteh obira pomaranče, ne da glasu od sebe. Pogostoma jo prinašajo v Evropo, ker se lehko nauči govoriti in tudi sicer s smešnim vedenjem človeka razveseljuje. V sužnosti je vse, toda grize, kogar ne pozna. — V vročih deželah se nahajajo mnoge druge papige, ki so večidel živo pisanega perja. Dobe se pa tudi neznatne, enobarvene vrste, kakor na pr. jako podučna siva papiga(ctfdjgrauer iPapagei, Psittacus Erithacus). Po prebivališču, vedenji in življenji so papige podobne opicam. 109. Amazonska papiga. 110. Arara. 97. Dolgorepi arara ali makao (ber langfdjmansige Strara obcr Itkacao, Macrocercus macao) je ena največih in najbolj pisanih papig. Dolg je tri črevlje, od kterih pa skoro dva črevlja odpadeta na špičast rep, na kterem se peresa skladoma pokrivajo. Kljun je neznansko močan in skrivljen, lice nekoliko golo, perje kakor škrlat rdeče, plavo in zeleno. Živi v južni Ameriki in gnjezdi v duplih. 74 Ptiči. 111. Kakaduj 98. Rumenočopasti kakaduj (ber gelbljau&ige Salabu, Cacatua sulphurea) je blizu 1 črevelj dolga papiga belega perja s premično, kakor žveplo rumeno perjanico na glavi. Rep je kratek in zaokrožen. Živi na moluških otocih, od koder ga pogosto živega prinašajo v Evropo. Kakor sploh papige učaka tudi kakaduj veliko starost, celo v sužuosti živi okoli IDO let. 112. Ariel-tukan. - 99. Toko ali veliki tukan (ber $oco=21utan ober groge ^fefferfreffer, Rkam- pliastus Točo) je 27 palcev dolga kakor vran črna ptica z belim 'grlom. Neprimerno velik, al lekak kljun je pomarančaste barve, samo na zakrivljenem koncu črn. Jezik je ozek, roženast in na robu razčehan. Noge so prikladne za plezanje. Plahi tukan samotari po braziiijanskih pragozdih hraneč se s sočnimi jagodami (so- sebno s papriko, zato mu tudi pravijo paprikaš), pa tudi z raznimi plodovi, žužki in malimi živalimi. Po vnanji postavi in tudi po življenji mu je podoben Ari el (ber Slrieltufan, Rhamphastus Ariel), ki je videti v pod. 112. Pleza v ci imajo na nogah dva prsta naprej, dva pa nazaj obrnjena. Take noge so posebno spretne za oprijemanje in plezanje po drevji. Kljun je ali raven, ali prikrivljen. Hranijo se z žuželkami ali s plodovi. Pri Vpijati. 75 nas živi samo nekoliko jako koristnih vrst, večidel pa prebivajo po vročih deželah ter se odlikujejo s posebno kričečimi barvami, al neugodnim glasom. 3. Razred: Vpijati (©djreibbget, Clamatores). a) domači. 100. Vodomec (ber (SišDoget, Alcedo ispida) je 5 do 6 palcev dolg ptič kratkega, zajetnega trupla. Teme in kreljuti so posute s plavozelenimi pikicami, hrbet in jako kratki rep je plav, trebuh pa rjast. Ravni, robati kljun je jako dolg in krepak. Drobne nožiče imajo spredaj 3, zadaj pa en kratek prst. Ta lepa stalna ptica najrajša prebiva okoli plitvih voda prežeč na male ribice, pi¬ javke in vodne žuželke. Po zimi se drži nezamrznjenih potokov. 101. Zlata ali zelena vrana (bte blaue SRacfe ober SRanbelfrdlje, Coracias garrula) je 14 palcev dolga in razen cimetasto rjavega hrbta lepo plavo zelenkasta. Slabi kljun je malo prikrivljen, kratke pa krepke noge imajo- spredaj 8, zadaj pa en prst. Zelena vrana je selivka in prebiva črez poletje po ravnih gozdih. Hrani se žužki in malimi žabami, za žito ne mara. 102. Navadni udeb, odap ali smrdokavra, (ber gemeitte 2Etebef)opf, 1 epops) je 9 palcev dolga in ima 2 palca dolg, tenak kljun. Zgoraj je rjast, 114 Zelena ali zlata vrana. 76 Ptiči. spodaj belkast, rep in perutnice so črne in belo pasaste. Glavo mu krasi velika lepa, razšepirna perjanica. Na kratkih krepkih nogah ima 3 prednje in en zadnji prst. S) Ptuji. 103. Rubinasti kolibrij (ber 9tubintopas=5¥oli6rt, Trochilus moscjuilus) je eden najmanjših in najzališih ptičkov. Dolg je samo 3’/ s palca, glava mu se šari rdeče kakor rubin, na grlu je rdečkasto rumen ter se iskri zlato zeleno, sicer je pa zgoraj črnorjav, spodaj bel. Kljun je dolg, raven in tenak, izprožni jezik je pa na dva nitkasta konca razcepljen. Slabotne, jako krotke nožiče so tj e do prstov pernate, perutnice so pa krepke in ozke. Ta kolibri in še mnogi drugi temu podobni in prekrasno pisani žive v vroči Ameriki, zlasti v Brasiliji, kjer svrčč okoli cvetočih rastlin utikaje v cvete dolgi kljun, toda ne pijo medu, temveč love male žuželke. Nektere vrste teh prezalih in živahnih ptičkov so samo 1 palec dolge, njihova iz bombaža narejena gnjezda niso veča od orehove lupine in jajčeca so gra¬ hove debelosti. Ujeti ne žive dolgo. — Nekterim kolibrijem so posamezna peresa jako po¬ daljšana, na pr. čudovitemu medosesu (ber »unberlktre §omg=ficK6ri, Mellisuga mira- bilis), čegar najdaljša repna peresa so 4 palce dolga, dočim sam ptič ni daljši nego 2 palca. Samice nimajo tako živo pisanega perja na pr. samica severo-amerikanskega navadnega 115. Udeb ali smrdokavra. Ta selivka naših gozdov se hrani s črviči in hrošči, ktere vlači ! iz živinskega blata in iz zemlje. Zarad kratkega jezika jih ne more drugače pogoltniti, da jih meče kvišku in prestreza v kljun. Gnjezdi v duplih in je zarad nesnage in smradu neugodna ptica. Vpijati. 77 117. (rizdavi medoses. 118. Kolibrijevo gnjezdo. kolibrija (getneiner fiolibri, Trochilus colubris), samci so pa navadno bogato opravljeni, kakor na pr. samec g i z d a v e g a m e d o s e s a (ber pradjtige ^ontg^olibri, Mellisuga magnifica). 104. Veliki kljunorožec (ber grofe Dlctšljornbogel, Biiceros rhinoceros) je velik kakor puran in črn kakor vran (krokar), razen belili nog, belega repa in trebuha. Črevelj dolgi, neprimerno velik ali lehak kljun je na korenufičrn, 119. Navadni kolibri. 121. Lirorepec. lunorožec. 78 Ptiči. v sredi rdečkast a na zakrivljenem koncu rumenkast. Na kljunu nosi navzgor zakrivljen roženast nastavek. Kljunorožec živi na Filipinih, na Javi in Sumatri hraneč se po vranje z vsem, kar je užitno, na pr. s plodovi, semeni, žužki, mišimi in mrhovino. 105. Novoholandski lirorepec (ber neuljollanbifdje Seierfdjmcmj, Maenura superba) je fazanove velikosti ter je splob rjav, po trebuhu pa pepelast. Kljun je raven in tenak, noge visoke in drobne, z dolgimi topo krempljastimi prsti. Veličastna so pa samčeva repna peresa, kterihjelGin sicer trovrstnih. Dve zunanji, gosto kosmati ste v podobi lire zaviti, dve drugi imate samo po eni strani kosmačo, ostala so pa narazen stoječa ter imajo redko, razčehano kosmačo. Lirorepec prebiva po skalovitih goščavah Neusudwales-a v novi Holandiji. Jako plaha ptica se hrani s črvi in žužki, za kterimi brska po zemlji. Vpijati nimajo nog za plezanje, kakor plezavci, niti posebnega pevskega stroja, kakor naslednji pevci. V perutnici imajo 10 letavnih peres in kraki na nogah so spredaj pločasti. Sicer so pa jako različne postave. 4. Razred: Pevci (orf* jdjroalbe, Hirundo rustica) je 6 pal- dolga, zgoraj svetlo plav- kasto črna, spodaj bela ali rdeč¬ kasta, čelo in grlo je rjasto. Kljun je kratek, plošnat, skoro trivoglat; perutnice so jako dolge in špi- časte, zunanja repna peresa so 129. Domača ali kmetska lastavica. tudi daljša od drugih, zato je rep škarjast. Kazen srednjih dveh so repna peresa belo pikasta. Kratke gole nožiče imajo jako male prste. Ta lastavica nahaja se po letu povsod v Evropi, zlasti na kmetih ter gnjezdi, ako je le mogoče, pod streho, na pr. v vežah, stajah, kuhinjah in celo v dimnikih. Gnjezdo naredi iz blata. Hrani se samo z malimi žuželkami, zlasti muhami, loveč jih letaje. Lastavice so rade blizu človeka ter letajo glasno cvrče brez strahu celo po hišah. Za tega delj in tudi zarad koristi, še posebno pa kakor pidjazne oznanovalke zaželene pomladi so lastavice povsod priljubljene ptice. Izvrstne so letavke, jeseni se v velikih jatah selijo v Afriko. — Tej v vsem podobna je nekoliko manjša hišna ali mestna lastavica (tie §au§= ober gcnfterfcfjmalbe, Hirundo iirbica), ki gnjezdi zunaj na hišah.' Na grlu nima belih pik na krajšem, plitko škarjastem repu. Pevci. 83 113. Hudournik ali brizga (ber ©eglerober bte IDhttterfdjroctlbe, Cypselus apus) je 7 palcev dolg, sploh črnikast, samo na grlu bel. Močne, sabljaste perutnice so jako dolge, nožiče pa neznano kratke in vsi štirje prsti so naprej obr¬ njeni. Zato ne more hoditi, temveč se s krempeljci samo obeša in oprijemlje po zidovih in pečinah. Hudourniki obletavajo neizrečeno brzo v velikih jatah neprestano kričeč stare zidove in turne, kjer tudi gnjezdijo. Od tal se ne morejo lehko vzdigniti. Selci so in love žuželke letaje po zraku. 114. Evropska podliujka, legeiij ali kozomolza (bie europ 9cacf)t)c^roa(6e ober ber .giegemtielfer, Caprimulgus europaeus) je 9 palcev dolga ter ima kakor sova rahlo, mehko perje zamokle barve. Kratki široki kljun je obrasten s ščetinastimi brkami ter se odpira v dva palca široko, rumeno poltno zijalo. Temne oči so velike, perutnice jako dolge in špičaste, na nogah so pa trije prsti naprej, eden pa nazaj obrnjen. 132. Podhujka. Podhujka je selivka, ki leta samo po noči hlastaje po velieih hroščih in nočnih me¬ tuljih. Po dnevi žedi skrita na tleh ali pa na nizkih vejah. Vse lastavice so zleknjenega telesa, kratkega, širocega kljuna in jako dolgih in ozkih perutnic, s kterimi morejo izvrstno in vztrajno letati. Noge 6 * 115. Salangana (bte ©atangane, Collocalia esculenta) je majhna, samo 3 '/ 2 palca dolga, zgoraj rjava, spodaj belkasta lastavica. * Salangana je imenitna zarad užitnih gnjezd, ktera na otoku Java prileplja na nepri¬ stopne skale in v podmole nad morjem. Gnjezda so podobna plitkim skledicam ter so na¬ rejena iz neke bele, trde in krhke tvarine, ki se vvroči vodi razmoči in usluzi kakor klej. Da-si so ta gnjezda sama ob sebi skoro brez vsega okusa, vendar veljajo v Kini in vzhodni Indiji za sosebno slaščico. Gnjezdo bržčas ni nič druzega nego obilna usušena ptičeva slina. 84 Ptiči. so pa kratke in spretne samo za oprijemanje ali obešanje. Selivke so hraneče se zgol z žuželkami, ktere si leteč love ter so za tega clelj koristne ptice. Zaracl razklanega kljuna in širocega zijala jih imenujemo širokljune. 133. Salangana. 135. Plašica ali remec. 134. Senica. '•) Debelokljuni (Segelfdjnahter, Conirostres). 116. Senica (bie J?oI)Imetfe, Parus major) je 5 do 6‘/s palca dolga ter je po hrbtu rumeno zelenkasta, po trebuhu pa rumena. Teme, grlo in široka proga posredi prs in trebuha je črna, rep in perutnice so pa sive. Kratki kljun je kopičast, to je v ko¬ renu čvrst, debel, kratek in žašpičen. Okro¬ gle nosnice se odpirajo na kljunovem korenu ter so s ščetinastim perjem zakrite. Na kratkih krakih ima čvrste prste in jako zakrivljene kremplje za obešanje in plezanje. Perje je tenko in rahlo. Senica je jako navadna in stalna ptica po naših gozdih, jeseni pride v nižave, kjer ostane po zimi, le redko kedaj nas zapusti. Bazen žuželek je vsakoršna semena, še celo meso, zlasti pa možgane manjših ptičev, ktere zavratno napada. Gnjezdi po Pevci. 85 118. Blesk (bev Sernbetjjer ober Strfdjfin!, Fringilla coccothraustes) je kacih 6 palcev dolg, sivo rjav, v tilniku jasno siv, na grlu in perutnicah pa črn kot žamet. Odlikuje se z neprimerno debelim, jako kratkim kopioastim kljunom, kteri z lahka stare tudi trdo črešnjevo koščico. duplih, vali dvakrat na leto in znese po 8—12 belih, rjasto pikčastih jajec. — Nekoliko manjša, na hrbtu rjasta, spodaj bela plašica ali remec (i>ie Seutelmeife, Parus pendu- hnus) prebiva po trstovji velicih ogerskih močvirij, kjer svoje umetno mošnjasto gnjezdo pripne na trst ali na vrbovo, nad vodo visečo vejico. Gnjezdo je stkano iz rastlinske volne, vmes je pa vpletena kaka bilka ali vlakno. 117. Poljski škrjanec ali škrlec (bie jveibierdje, Alauda arvensis) je 6 palcev dolg, zgoraj je prsteno rjav, a vsako pero je jasnejše obrobljeno, spodaj je belkast z rjavimi podolgastimi lisami na prsih. Kljun je zdaljšan, jajaste nosnice so s perjem zakrite, na nogah ima ravne kremplje. V oči pada sosebno raven ostrogast krempelj na zadnjem prstu, ki je tako dolg kakor prst sam. 136. Poljski škrlec ali škrjanec. Dlesk. Škrjanec prebiva po vsej Evropi na poljanah, za gozd in hosto ne mara ter se hrani skoro s samim semenjem. Preprosto gnjezdo si napravlja na tleh. v plitki jamici, v ktero položi štiri ali pet zamazano belih, rjavo pikastih jajčec. Samovlastno mu je ugodno petje. Pevajoč se dvigne od tal, vznaša se po velikih ovinkih v sinjo višavo, potem se polahkoma spušča niže in končavši svojo pesem pada kakor kamen na zemljo. Škrjanec je priljubljen kakor eden prvih oznanovalcev bližajoče se pomladi pa tudi čislan zarad okusnega mesa. Zato mu človek in vsakoršna zverad streže po življenji. — Škrjancu podoben je strnad (ber ©olbcunmer, Emberiza citrinella). pri nas povsod navaden stalen ptič, ki se od škrlca razlikuje po zlato rumenih prsih in po brezostrožnem zadnjem prstu. 86 Ptiči. Dlesk se klati po krajih, kjer je nmogo sadnega drevja, in po listnatih gozdih teroč in jedoč razno drevesno semenje. 119. Kalin ali popkar (ber ®tmpe( ober Slutfinf, Fringilla Pjurhula) je 5—6 palcev dolg in je zgoraj siv, spodaj pa rdeč kakor cinober. Kapica, rep in perutnice so črne. Samica je spodaj plavkasto siva. Mladiči nimajo črne kapice. Kljun je jako kratek, debel in trd, gornja čeljust pri- krivljena, Ta po naših gozdih navadni klatež zoblje razna semena. Gnjezdo postavlja v rogovilo mladega drevesa in znese 4—5 zelenkastih, rjavo pikčastih jajec. Sploh velja za neumnega, ker se da. lehko ujeti in ker ima za uk trdo glavo. Mlad se vendar lehko nauči tuje pesmi toda v sužnosti ne živi dolgo. 138. Kalin. 139. Lišček. 120. Lišček (ber ©tieglitj ober Diftelfinf, Fringilla earduelis) je 4 palce dolg ter se odlikuje z lepim pisanim perjem. Hrbet je sivkasto rjav, trebuh belkast, teme in tilnik sta črna, čelo in grlo tj e do očes rdeče kot kri, rep in rumeno prepasane perutnice so črne, na koncu belo zarobljene. Ta lepojpernata stalna ptica se rada drži vasi ter se hrani največ z osatnim semenom. Zarad ugodnega petja ga imajo pogostoma v kletkah zaprtega. — Še bolj čislan je zarad glasnega in vztrajnega petja ščinkovec ali zeba (ber 58udj* ober Ebelfinf, Fringilla coelebs', ki je rajnega grla in prsi, preko perutnic ima pa dva bela pasca. — Najmanjši tega rodu je znani, zgoraj zelenkasti, spodaj rumeni č i ž e k (ber 8df>3/ Fringilla spinus\ ki zoblje najrajši oljnata semena, sosebno konopljo in mak. — Semkaj spada tudi domači vrabec (ber §aušfperling, Fringilla domestica), oprezen in pretkan stalni ptič, ki se povsod, kjer se žito seje, naseli v človekovo sosedstvo. Nadležen je zarad neprestanega čivkanja in zobanja žitnega semena, na drugi strani pa spet koristi s pokončavanjem škodljivega Pevci. 87 mrčesa na pomlad. Pri nas vali dvakrat ali trikrat na leto, gnjezdo si napravlja na pod¬ strešji, pa tudi na drevji. 121. Kanarec (ber Sanartenoogel, Fringilla canaria) je 5 palcev dolg, divji je skoro ves zelen na rumenkasto se spreminjajoč, v sužnosti pa bolj ali manj rumen. Kanarec je eden najkrotkejih in najbolj priljubljenih ptičev, jkar jih ljudje navadno drže po gajbicah. Doma je iz kanarskih otokov, sedaj jih pa na Tirolskem, na Harzu in po drugih krajih vzrejajo na veliko. Poje sosebno ugodno in neutrudeno, nauči se tudi ptujih napevov. Časih ga tudi izurijo v vsakovrstnih malih umetnijah. 140. Kanarec. 141. Krivokljun. 122 Erivokljun ali blask.(ber Sreug* ober SrummjdjnaM, L6xia curvi- rostra) je 6 palcev dolg in je znamenit zarad čudnega kljuna, čeljusti so si namreč navskriž, gornja je navzdol, dolnja pa mimo gornje navzgor zakriv¬ ljena. Odrasli samec je živo rdeč kakor c.inober, samo rep in perutnice so črno sive. Mladi samci so zelenkasto rumeni, samice pa sive. Ta čudni klatež živi družbeno po naših jelovih gozdih in se hrani večidel z jelovim semenom. S krivim kljunom se oprijemljejo za veje in plezajo jako spretno, kakor papige. Za valitev nima odločenega časa, večkrat gnjezdi in vali sredi največe zime. 123. Družbeni tkalec ali republikanec (ber gefeHige SPeberoogel ober Slepublifatter, Ploceus socius) je velik kakor kalin, zgoraj je zelenkasto rjav, spodaj pa rumen kot usnje. Glava, perutnice in rep so črnikasti. Kljun je kopičast. Živi v južni Afriki in je znamenit zarad tega, ker si cela jata dela skupna gnjezda. Najpredi si iz travnih bilk na kacem drevesu spioto streho, ki jih varuje pred dežjem, potem 88 Ptiči. 342. Gnjezdo družnega tkalca. 143. Gnjezdo Maliali-tkalca. pa pod njo iz mehkih tvarin stavijo prava gnjezda, tikoma gnjezdo do gnjezda. Drugi v Afriki, topli Aziji in Ameriki živeči tkalci delajo tudi jako umetna, iz trave in site spletena mošnjasta gnjezda ter jih obešajo konci vej naredivši vhod na spodnji strani, da razen ptice ne more kaka druga žival do jajec in mladičev. [Primeri gnjezdo Mahali- tkalca (bet SDtaljali « SBebersogel, Ploceus Mahali)]. Debelo kljuni imajo debel močan, spredaj zašpičen kljun brez kljuke na koncu, ki je spreten za trenje trdih močnatih ali oljnatih semen. Po letu jedo vendar skoro Pevci. 89 vsi tudi žuželke in črve, nekteri še rajši nego semena. Največ so stalne ptice in mnogi spadajo med najpri- ljubljeniše hišne ptičke, ker imajo ugoden glas, se kmalu udomačijo in ker jih ni težko prehraniti. e) Velekljuni (Srojjfctjndbler, Magniro stres); 124. Pravi vran ali krokar (ber eigeiittidje cber Soltra&e, Corvus Corax) je 2 črevlja dolg, z razpetimi perutnicami pa zajame nekaj črez 4 črevlje. Ves je črn, tudi kljun in noge, perje je svetlo in se v plavo spreminja. Močan kljun je zbočen, perutnice pa pokrivajo popolnoma zaokroženi klinasti rep. 145. Vran ali krokar. Vran se naliaja po vsej Evropi in severni Aziji ter gnjezdi samotno v visocili gozdih in pečinah. V veliko plitko, iz suhljadi in maha zneseno gnjezdo položi samica meseca sušca 4 do 5 zelenkastih, rjavo pegastih jajec. Vrani jedo vse užitno: črve, žužke, žabe, mlade ptiče, zajce, sadje, zelenjav in celo mrhovino. Radi kradejo svitle bliščeče stvari so sploh oprezne in pretkane ptice. Znan je njihov neugodni krokajoči glas, no vendar nauče tudi besede izgovarjati. 125. Črna vrana (bie fdjtuarje $raf)e, Corvus corone) je samo 15 palcev dolga ter ima močan, nezbočen, raven kljun, sicer je pa v vsem vranu podobna. Nahaja se v velikih jatah po hostah in blizu selišč. Rada brba po gnoji, toda se ne hrani samo s črvi, žužki in mrhovino, temveč napada tudi mlade ptice, zoblje posejano žito in tudi sadje in brstje jej grč v slast. Zato jo tudi lovci imajo na rovašu in jo streljajo iz 90 Ptiči 147. Sraka, 126. Sraka (bie (Slfter, Corvus Pica) je dolga kakor vrana al drobnejša. Perje ima spreminjasto in pisano, klinasti rep je daljši od trupla in kratke perutnice ga ne pokrivajo. Trebuh in pleča so bela, rep se blišči zlato zelenkasto, ostalo truplo je črno. 148. 146. Siva vrana. nalašč za to narejenih skrivišč. — Črni vrani jako podobna je na rdečkasto se spreminja¬ joča poljska vrana (bie ©aattrdfje, Corvus frugilegus), ki ima na korenu gol .kljun, ker si z vednim zabadanjem v zemljo odrgne ščetinasto perje. — Po severnih pokrajinah, in po zimi tudi pri nas je navadna siva vrana (bie DJebetfrdfie, Corvus Cornix), ki?je'razen črne glave, grla, perutnic in repa vsa siva. — Mnogo manjša je kavka (bie ®of)Ie, Corvus monedula), ki je samo po glavi in tilniku siva, sicer pa svetlo črna. Gnjezdi v starih zido¬ vih ali pa na cerkvenih turnih in se hitro udomači. Pevci. 91 Sraka je jako živahna in jezična in rada krade svetle stvari ter jih znaša v svoje gnjezdo na vrhunec visocih dreves. Stanuje po vsej Evropi in severni Aziji hraneč se po vranje z vsem, kar se da užiti. Mlada se kmalu udomači in se nauči žvižgati in govoriti. 127. Šoja ali šoga (ber (SidjeOjeljer, Garrulus glandarius) je 1 črevelj dolga in v obče rdečkasto siva; gornja peresa na perutnicah so lepo črno, plavo in belo pasasta, letavna in repna peresa so črna, navzgor pa bela. Kljun je kratek. Na glavi ima pernato kapo in perutnice pokrivajo samo polovico repa. 149 Škorec. Šojaprebivapo gozdih srednje in severne Evrope hraneč se po letu z žuželkami, črvi in žitom, po zimi pa z želodom in žirom. Manjšim pticam krade jajca iz gnjezda in tudi mladiče mrcvari in žre. 128. Škorec (ber @taar, Sturnus vulgaris) je 7 palcev dolg, črno perje se mu spre¬ minja na zelenkasto in vijoli¬ často , po plečih, dolnjih pe¬ rutnicah in po trebuhu je pa belo pikčasto. Rumeni kljun je raven, na koncu plošnat. 150. Kajčica. Škorec je živahen in jezičen selec, ki večkrat v velikih družbah gnjezdi v duplih in otlih zidovih. Hrani se največ z žužki, ktere celo pasoči se živini s hrbta obira, jeseni pa v brezštevilnih jatah odleti v toplejše pokrajine. V sužnosti je jako zabaven, nauči se, da- si tudi nerazločno, govoriti in pesmi žvižgati. 129. Prava rajčica (ber eigentlidje ^araluesooget, Paradisea apoda) je 92 Ptiči. kaykine velikosti. Po hrbtu in trebuhu je kostanjasta, na glavi in vratu pomarančasta, na čelu črna, na grlu zelena kakor smaragd. Samci imajo neizrečeno tenka in dolga, kakor zlato rumena peresa, ki jim vihrajo izpod perutnic, v repu pa dve črez 2 črevlja dolgi peresi brez kosmače. Zarad teli prekrasnih, vihrajočih, iz hokov izvirajočih perjanic imenitna ptica živi družbeno samo v novi Guineji in na sosednih otocih. Domačini (Papuani) jih ondi streljajo s topimi pušicami in jih, izruvavši jim noge, kakoivdragoceno gizdo prodajajo v Evropo. Velekljuni ali vrani so srednji ptiči moč¬ nega, skoro ravnega kljuna, na kterem so nosnice popolnoma ali vsaj nekoliko pokrite s ščetinastim perjem. Imajo čvrste noge za hojo, a na njih obru- šene kratke kremplje. Žive po vsej zemlji, neugodno krokajo in žro vse. Pevci se z gotovostjo poznajo le po nekem notranjem znaku, namreč po pevskem stroji (@ingapparat), to je, iz 8 ali 10 parnih mišic obstoječa naprava na spodnjem koncu sapnika. No vendar so večidel le samci zmožni za blagoglasno in premenljivo petje in nekteri imajo s pevskim strojem vred neugoden glas (na pr. vrani in vrane). Zunanji znaki vseh skoro pevcev so: obuti kraki (to je posamezne rožene pločice na nogah se stope v gladko golenico) in pa devet letavnih peres v perutnici. Pevci prebivajo sosebno po zmerno toplih deželah, kjer tudi vale v umetno izdelanih gnjezdih, na zimo se pa umaknejo v toplejše kraje. Hranijo se z žužki, črvi in semenjem, nekteri žro tudi mrhovino. Po kljunu razlikujemo: šilokljune, zobokljune, širokljune, debelokljune in velekljune. 5. Razred: Golobje (Sauben, Coliimbae). 130. Divji poljski golob (bie intlbe gelbtaube, Columba livia) je 10 '/ s palca dolg in je sploh temno pepelaste barve, prek perutnic ima dva črna pasa, hrbet je bel, vrat se pa spreminja zelenkasto. Nekoliko zbočeni kljun je mehak in na korenu in okoli nosnic z mehko voskasto kožo obrasten. Na kratkih nogah stoji zadnji prst v isti višini s prednjimi tremi. Gosto in trdo perje se k truplu prilega. 151. Vranov kljun. Golobje. 93 Ta golob živi družbeno v velikih jatah po pečinah in breznih okoli srednjega morja (pri nas sosebno na Krasu), ali človek ga je že v starodavnih časih udomačil in v brezšte¬ vilnih zvrstčh po vsem svetu razplodil. časih domači golob zopet podivja ter gnjezdi po turnih in razvalinah. Hrani se samo s trdim semenjem, ktero pa popred v guši ali grbancu meči. Neznano hitro leti, v eni uri preleti 10 milj. Ker ima zraven še sosebno dober spomin za kraje ter se vedno vrača tjekaj, kjer je valil, zato jih rabijo za prenašanja pisem in važnih novic (na pr. v zadnji prusko francoski vojski). Čislajo ga tudi zaradi mesa, na polji je pa časih škodljiv. — Manjša, lepo pisana grlica (bte Shntettaube, Columba turtur), prebiva po lesovih in se seli na jesen v južne kraje. 152. Poljski golob. 153. Golob selec. 131. Golob selec (bte 2Bcmbertau6e, Columba migratoria) je veči od na¬ šega divjega goloba. Dolg je 16 palcev in ima dolg klinast rep. Nahaja se v severni Ameriki, kjer se ob času valitve zgrne v strašanske jate, časih na milijone in milijone, da zasedejo več štirjaških milj in daleč okoli vse opustošijo in vso rast zatro. Leteča jata zatemni solnce, da nastane mrak; na stotine jih gnjezdi na enem drevesu, da se pod njihovo težo šibe in lome debele veje. Bližnji stanovalci jih toliko polove in pobijejo, da ž njimi celo svinje pitajo. Golobje imajo na korenu mehak kljun. Zadnji prst stoji s prednjimi v isti višini. Perutnice so dolge in špičaste, perje gosto in gladko. — Žive s^paroma, njihovi mladici se izvale jako negodni in stari jih pitajo iz grbanca (guše) z neko sirasto kašo. Hodijo korakoma, lete pa neizrečeno hitro in vztrajno. _ Vi Ptiči. 154. Divji petelin. 6. Eazred: Kure (£)ufjner, Gallinaceae). a) Poljske kure (g-eIMjilfjner, Tetračnidae). 132. Divji petelin (ber Sluerljaljn, Tetrao urogallus) je naša največa divja kura, kajti meri po dolgem 3 črevlje in telita 9 funtov. Močan kljun je kljukasto zakrivljen kakor pri ujedah, rep je širok in v podobi pahljača zaokrožen, a izpod kljuna mu visi črna prnata brada in noge so tje do prstov pernate. Petelinje zamoklo rjavega perja, glava in prsi mu se pa spreminjajo na zeleno, na bokih je pa bel. Mnogo manjša kokoš je rjasta in črno in belo lisasta. Divji petelin je jako plah in prevejan stalen ptič naših visocih gorskih gozdov ter se hrani z jagodami, popki, jelovim in smrekovim brstjem, vmes pa zoblje tudi črve in žužke. Nekaj posebnega in zanimivega je lov na divje peteline. Lovš se pa samo meseca marca ali aprila, kedar petelin „poje.“ Takrat namreč vabi in kliče na kacem drevesu sedeč s čudnimi glasovi in smešnim vedenjem svojih 6—7 kokoši, zraven je pa sicer tako oprezen ptič slep in gluh za vse, kar se okoli njega godi. 155. Divja kokoš. U Kure 95 133. Ruševec ali škarjevee (ber 23irff)aljjt, ©d)ilb< ober ©ptelljatjn, Tetrao tetrix) je 2 črevlja dolg, plavkasto črn, zgib na kreljutih in pas na perutnicah je bel, sosebno ga pa krase na ven vkrivljena zunanja repna peresa. Oko mu obdaja gol, jasno rdeč kolobarček. Manjša kokoš je rjasta in črno"pegasta. 156. Ruševec. Ruševec prebiva po redkih gozdih in po goščavah. Hrani se z brstjem, jagodami, žužki in črvi. Jako je plah in love ga tudi samo na pomlad, kedar ..poje.“ Lovci si ruševčeva repna peresa (krivce) radi zatikajo za klobuke. 134. Jarebica (ba§ 9te&f)uf)n, Perdix cinerea) je 10 palcev dolga, zgoraj rjavkasta, spodaj pepelasta s temnejšimi ali jasnejšimi poprečnimi progami in pegami. Samci imajo na prsih veliko kostanjevo liso. Ta zarad okusnega mesa sploh znana stalna ptica se nahaja na polji in živi v dru¬ žinah (lovci imenujejo stara dva z mladino „kito“). Hrani se z žitom in žužki, v snež- natih zimah, zlasti ako nastane poledica, jako stradajo in gi- nejo. Jarebica je jako plaha, pri najmanjši nevarnosti po¬ čene na tla in se potuhne, skuša uteči ali se skriti v vi - šoki travi. Le v največi ne- varnostise vzdignejo z velikim hrupom in pokom, pa kmalu spet sedejo na varniši kraj 157. Jarebica i 96 Ptiči. med žito ali v grmovje. Love jih s psom ptičarjem. — ,Pri nas na Krasu živi tudi skalni jareb ali kotorna (@tein< f)ui)n, Perdix saxatilis). 1B5. Prepelica (bie SSadjtel, Coturnix dactylisonans) je mnogo manjša odjarebice, samo 7 palcev dolga ter je zgoraj rjava, vsako pero je pa po sredi jasno počrtano. Rep je jako kratek, zato je truplo videti kebasto. Samec ima temno- rjavo grlo. Prepelica je edina selivka med kurami, ktero na potu skozi južno Evropo lovč in streljajo, da je groza, in mnogo jih tudi onemore in v morji pogine. Pri nas jo lovč zarad mesa pa tudi živo radi zapirajo v gajbe zarad prijetnega, da-si tudi enoličnega petja. Druge poljske kure so: bela, tje do krempljev pernata snežna j arebica ali belica (Sditterfjuljn, Lagopus alpinus) in pa okusna, veliki jarebici podobna leščarka ali rdeča j are bic a (ter §afelfjuljn, Tetrao bonasia'. Prva živi po planinah, druga pa gorskih gozdih, zlasti po krčevinah. _ 168. Prepelica. Poljske kure imajo gosto pernato glavo in noge brez ostrog. b) Prave kure (ečfjte Ijitljner, Gallinae). 159. Bankivski petelin. 136. Domača kura ali puta [petelin, kokoš, pišče] (ba§ |)auš» ijuljn, Gallus domesticus) je črez 1 črevelj dolga ter ima na glavi rdeč, mesnat, nazobčan greben in na grlu viseč podbradek. Sr¬ pasto navzgor zavihani rep po¬ kriva tenko gornje perje. Petelin, ki se sploh od kokoši odlikuje po znatniši velikosti, lepšem perji in večem grebenu, ima na krakih ostroge. Ta sedaj v mnogobrojnih zvrstčh po vsej zemlji razširjena ptica izvira od vzhodno indijske bankivske ko¬ koši (Santitaljaljn, Gallus bankiva), ki še na otoku Java živi divja. Razen mesa dobivamo od kokoši tudi jajca, ktera nese skoro vse leto, razen onega časa, kedar se brije, kar se navadno godi Kure. 97 meseca septembra. V Egiptu so imeli posebne peci, kjer so se iz jajec piščeta valila brez kokoši. Na Španskem in Angleškem odgojivajo in vadijo peteline za bojne igre. — Razen naših navadnih kokoši videvajo setu in tam nektere druge velike kokoši, sosebno kokin- kinke, bramanke in sumatranke, ki so vse iz vzhodne Azije doma. 137. Puran (ber Srutlja^n ober $nbtan, Meleagris Gallopavo) je 3 do o'!, črevlja dolg in sploh plavkasto zelen. Kljun, glavo in vrat pokriva gola, bradavičasta, ohlapna koža, ki se nad kljunom konča v mesnat, viseč cape- telj. Koža je plavkasta, bradavice pa rdeče. Samec časih razprostre repna peresa v kolo ter se skrčenim vratom in zarudelim licem nosi mastito glasno kavdrajoč in z razprtimi perutnicami po tleh bruseč. Pura je rdečkasto siva. Nahaja se tudi neka sosebno čislana bela Živalstvo. Ta pri nas sedaj navadna kura je iz severne Amerike doma ter živi ondi po gozdih, kakor pri nas naše gozdne kure. Stoprv v 16. stoletji so purana prinesli v Evropo zarad okusnega mesa. Vzpitan tehta do 20 funtov, v južnih pokrajinah, [na pr. v Dalmaciji tudi lehko podivja. Srep pogled ali rdeča barva ga časih tako ujezi, da kakor besen skoči na človeka. 160. Puran. 98 Ptiči. Prave kure imajo mesnate izrastke na glavi in samci nosijo ostroge na krakih. Doma so iz ptujih krajev, al zarad mnoge koristi jih pri nas drže kakor domače živali. c) Fazani (gafancn, Phasianidae). 138. Pav (ber 'Pfau, Pavo cristatus) je ena največih in najlepših kur. Na glavi nosi pernato krono iz tenkih, na koncu razširjenih peres. Po glavi, vratu in trebuhu je temnoplav, luskava peresa na hrbtu se blišče zlato zelenkasto. Samec lehko razgrne 3 do 5 črevljev dolga repna peresa v kolo. Ta peresa, ki so sicer jako različne dolgosti, imajo bele tule in posamezna raztresena peresca, na koncu pa prekrasno zlato zelenkasto se bliščečo kosmačo s plavim očesom. Pav živi še dandenes v velicih družbah divji po gozdih vzhodne Indije in na sun- dajskih otooih, znan je bil pa že Grkom in Rimljanom. Zdaj ga imajo za gizdo po vsej Evropi. Mraz mu ne dč dobro, rad seda na višave, na drevesa in strehe in od onod se oglaša z jako neugodnim krikom. V starem, še celo v srednjem veku je veljal pav za slaščico, zlasti jezik in možgani. — Nahajajo se tudi popolnoma beli pavi. 139. Navadni fazan (ber gerobljnlidje grajan, Phasianus colchicus) je velik kakor domač petelin, toda je daljši in tanjši. Ima dva črevlja dolga, vpo- gnjena repna peresa in je gol okoli očes. Samec je rjastega, zlato se bliščega perja, na glavi in po vratu pa temno zelen. Kokoš je zamoklo rjava in sivo pisana. Ta fazan je doma iz Kolhide (denašnje Mingrelije na Kavkazu) in Grki so ga že odavnaj zarad okusnega mesa prinesli v Evropo, Rimljani so ga pa dalje razširili. Zdaj jih rede v fazanjakih (to je ograjen ali z vodo otočen gozd), kjer se po letu pašo pod milim nebom, prezimujejo pa v hišah, nalašč za nje pripravljenih. Mnogo tisoč fazanov se na ta Kure. 99 Kure imajo jako top, zbočen, na korenu trd kljun; iznad nosnic stoje neki zaklopci; precej dolge, za grebanje ustvarjene noge imajo široke tope kremplje. Kratki zadnji prst stoji više nego prednji trije, ki so s kratko kožico zvezani. Kure dobro tekajo, letajo pa težko in neukretno. Večidel žive v večih družbah ter se jako plode. Mladiči (kebčeki) se izvale že precej godni in kmalu tekajo okoli. Hranijo se največ z zrnjem in plodovi, ktere poprej v guši ali grbancu meče. Kure spadajo med najkoristniše ptice, ker imajo tečno in okusno meso, se leliko plode in neso mnogo jajec. način izreja na Češkem in po donavskih otocih. V mehkih zimah jim tudi zunaj posipajo pšenice in časih popolnoma podivjajo. Fazanova jajca dado večkrat puram valiti. Zlati fazan (ber ©olbfafan, Phasianus pictus) je po žarečem, živo pisanem perji odlična kitajska ptica, ktero tudi v Evropi drže tu ali tam za zabavo. Takisto se sem ter tje tudi videva kitajski srebrni fazan (ber igil&erfafan, Phasianus nycthemerus.) Zgoraj je bel z valovitimi črnimi črtami, spodaj pa črn, na plavkasto se spreminjajoč. 162. a) Srebrni fazan, 6) zlati fazan, c) navadni fazan. 7 * 100 Ptiči. 140. Afrikanski noj (btr afrifantfd^C ©traiiB, Stnitkio Camelus) jenajviši ptič, visok je namreč 8 črevljev. Mala plošnata glava je gola in je nasajena na dolgem, jako gibkem, tudi golem vratu. Perje na razmerno kratkem truplu je sosebno mehko in rahlo, celo repna in letavna peresa so mahadrava in puhasta. M a dolzik golih nogah ima samo dva prsta. Velike, s trepalni¬ cami in obrvimi zavarovane oči so bolj gibčne, nego pri drugih pticah. Perje je razen belih repnih in letavnih peres črno, pri samici pa sivo. Noj prebiva v večih družbah po neizmernih afrikanskih puščavah. Da si tudi mu teža in kratke mahadrave perutnice ne dado vzdigniti se od‘tal, je vendar tako urnih nog, da ga konj komaj dohaja. Hrani se z rastlinami, zraven pa tudi kamenčke, črepine, žreblje i. dr. st. brez škode pogoltne. Plitka jama v pesku mu je za gnjezdo, v ktero samica položi 15—18 belkastih, po 11 funte težkih jajec, od kterih eno samo zaleže za 24 kokošjih, Valitev prepušča ob dnevi solnčnim žarkom. Lovč ga in krote zarad dragocenih peres iz repa in perutnic. 7. Razred: Brzoteki (Saufuoget, Cursores). Brzoteki. 101 Vsi b r z o t e k i so močne, krepke postave, krnavik, za letanje nesposobnih kreljuti. Na dolgih, močnih, golih nogah imajo samo 2 ali 3 prednje prste brez zadnjega. Da-si tudi so pravi ptiči, se vendar v .mnogem obziru, tako na pr. po dlaka¬ vem perji in kopitastih krempljih 165. Kivi. približujejo sesavcem. Prebivajo večidel na južni zemeljski poluti ter se hranijo z rastlinami. Južna Amerika ima svojega po¬ sebnega noja, nandu (Rhea ameri- cana) imenovanega, ki je manjši od afrikanskega in ima 3 prste. Takisto ima Nova Holandija troprstega noja z imenom emu (Dromaeus Novae Hollandiae). V Indiji žive kazuari (Casuarius indicus) z žimasto razče- hanim perjem. Na glavi nosi širok rožen greben, ob golem, bradavičastem vratu mu visite dve mesnati krpi. Najčudovitiše postave je pa avstralski kivi ali noj kljunač (.Simi ober ©djnepfenflraufj, Apteryx australis), ki ima samo krnaste kratke kreljuti in jako dolg, tenak kljun z ravno tako dolgimi nosnicami. Perja je rjavega, | ščetinastega. Ponočnjak je in tava po j močvirnih gozdih Novega Seelanda, jako je redek in še le od nedavna znan. Od brzotekov poznamo tudi več že izumrlih vrst, ki niso mogli leteti in nekteri so bili celo veči in močneji od noja. Največ jih je živelo na Novem Seelandu, znani so pod imenom mo a (Dinornis). Indijski kazuar. 102 Ptiči. 8. Razred: Močvirniki (©umpfDogel, Grallatores). a) Dolgovezne koke (§ilfjncrftetgen, Alectorides). 141. Velika droplja (bie grojje SAetppe, Otis tar da) je naj teža ptica v Evropi, visoka je 3 ! / s črevlja in do 30 funtov težka. Zbočeni kljun je močan, na podbradku ima stršeče brke. Glava in vrat je pepelast, hrbet rjast s črnimi valovitimi pasovi, trebuh in krovna peresa na perutnicah so bela, rjasti, po sredi črno pasasti rep je tudi belo zarobljen. Noge so spodaj gole in nimajo zadnjega prsta. Ta velika ptica prebiva po obdelanih ravninah srednje Evrope, pravega močvirja in gozda se paogiblje. V Austriji jih je največ na Ogerskem, sploh pa na južnem Ruskem. Da-si tudi zna dobro leteti, vendar se bolj zanaša na urnost svojih nog. Plaha je in ob¬ zirna, zato jo je jako težko zalesti. Udomačiti se ne da. 1G6. Droplja. 167. Žerjav. h) čaplje (Stciljer, Herodii. 142. Žerjav (ber ®rantd), Grus cinerea) je 4 črevlje visok in črez raz¬ grnjene perutnice meri blizu 7 črevljev. Perje je enolično pepelasto, samo Močvirniki. 103 čelo, grlo in noge so črne, goli tilnik in oko pa živo rdeče. Zadnja peresa v perutnicah mu. kakor perjanica vise črez rep. Kavni kljun je malo daljši od debele glave. Zadnji prst na dolzih, golih nogah se komaj tal dotika. Žerjav stanuje po močvirjih severne Evrope 'in Azije, jeseni se pa seli na jug. Na¬ vadno lete jako visoko v podobi klina. Ta jako plahi in oprezni ptič se hrani % vsako vrstnimi žužki, črvi in drugimi malimi živalcami, zoblje pa tudi zrnje, zlasti lečo in pšenico Gnjezdo napravi v velikih močvirjih na najnepristopniših mestih. Mladiči so užitni. Ta ptič se tudi udomači in je svojemu gospodarju sosebno privržen. 143. Siva čaplja (ber getooljntidje ^ifdjreiljcr, Ardea cinerea) je skoro žer¬ javove postave in velikosti. Zgoraj je pepelasta, spodaj bela, spredaj vratu črno marogasta. Na tilniku ima 4 palce dolgo, visečo, plavkasto črno perjanico. Dolgi, ravni in špičasti kljun in oči so živo rumene, noge pa ru¬ menkasto zelene. Zadnji prst stoji s prednjimi tremi v isti višini. Selec je in stanuje blizu ribnjakov in jezer, gnjezdi pa v močvirjih na nepristopnih mestih, časih v veliki družbi. Jako je plah in oprezen. V plitki vodi preži na ribe in jih zna prav spretno loviti, zato je ribštvu škodljiv. Poprej so ga lovili s sokoli. — V južnih krajih, že na spodnji Donavi se nahaja čisto bela srebrasta čaplja (@iI6ermf)er, Ardea egretta), njena prekrasna hrbtna peresa se nosijo za gizdo in se jako drago plačujejo. Drugi močvirniki čapljinega plemena so : Rožasti flamingo (ber rofenrotlje glatningo, Phoenicopterus roseus) debelega, zakrivljenega kljuna in nenavadno dolzega vratu in dolgih 168. Siva čaplja. 169. flamingo. 104 Ptič.i. 170. Žličarka. nog, na kterih so prsti s plavno pečico zve¬ zani, prava spaka med pticami; žličarka (ter Soffelmfjer, Platalea leucorodia) s ploš- natim, spredaj zaokroženi, zdolbeni lopatici ali žlici podobnim kljunom; ibisi s tenkim, dolgim, srpasto zakrivljenim kljunom, eno vrst (Ibis religiosal so Egipčani za svetnika častili; grdi, gologlavi, mrhojedi marabu j iz Afrike (Ciconia marabu), čegar nežna bela hrbtna peresa se nosijo za gizdo i m. dr. 144. Bela štorklja tudi štrk, štrok, roda, žabogolt imenovana — (ber tceijje @tord), Ciconia alba) je 3 črevlje ltz Marallu J- visoka, vsa bela razen črnih perutnic in tudi okoli očes ima gol črn kolobar. Dolgi špičasti kljun in noge so rdeče. Močvirniki. 105 Štorklja je selivka, ki se zgodaj s pomladi paroma vrača iz Afrike, kjer je prezimo¬ vala, in je rada blizu ljudi. Skozi nektere kraje samo potuje (na pr. skozi naše slovenske), drugod se pa naseli sred vasi in mest na drevesa in strehe. V tacik krajih je sploh znana in priljubljena, dado jej celo kako staro kolo na strešno sleme, dasi laže gnjezdo napravi. Ure in ure stoji na eni nogi in klopoče s kljunom. Hrani se z žužki, črvi, žabami, kuščarji, kačami, celo z malimi ribicami, ptiči, mišimi in mladimi zajci. Jeseni se štorklje zbirajo v veče jate in potujejo visoko nad oblaki, večkrat nedogledni našim očem, v toplejše pokrajine. 174. Sljuka. c) Kljunači (©djnepfen, Limicolae). 145. Sljuka (bte SBatbfdjnepfe, Scolopax rusticola) je črez črevelj dolga ptica rjastega z rumenkastimi in pasovi. Ravni, dolgi in kljun je na korenu meliak na špici s čutljivo kožico vlečen. Noge so 1 To sploh znano dujejo lovci zarad okusnega Gnjezdi večidel po severnih torej jo pri nas streljajo le na skozi naše kraje, to je, s pomladi jeseni. Sljuka je nočna ptica in se hrani z žužki in črvi, jktere z dolžim 106 Ptiči. kljunom vlači iz pod listja in iz blata. Neka manjša vrst kljunačev je kozica (tote Slioošfdjnepfe). 176. Polojnik. 175. Priba ali vivek. 146. Priba ali vivek (ber $te£>i£, Vanellus cristatus) je 1 črevelj dolg in se odlikuje z dolgim privihanim čopom na glavi in pisanim perjem. Teme, in zadnja polovica repa je črna, hrbet se sveti kovinsko zeleno spreminjajoč se na rdečkasto, trebuh in vrat po straneh je bel. Kljun je krajši od glave. Močvirniki. 107 Priba stanuje po letu na močvirnih travnikih srednje Evrope. Ni je skoro mogoče zgrešiti, ker se oznanja z velikim vrišcem, živahnim vedenjem in letanjem na vinke. Velika rumeno zelenkasta in rjavo pegasta jajca znese v travo; ker so jako okusna, zato jih ljudje pobirajo. — V kljunačevo pleme spada med ostalimi tudi rdečenogi polojnik (ber roti)« fiijjige @tranbreiter, Himantopus rufiges), čegar tenke rdeče noge niso v nikakoršni razmeri z zgoraj črnim, spodaj belim truplom golobje velikosti, in pa svadljivec ali togotnik (ber fampfljaljn, Machetes pugnax>, čegar samci imajo na vratu privzdigljiv pernat plašček ter se meseca maja med sebo togotno bojujejo. d) Kokoške (SBafferijiUjner) 147. Zelenonoga tukalica (b aS grimfufjige 9iof)rl)u(jn, Seidjfjuljn, Gallinula chloropus) je 1 črevelj dolga, zgoraj enolično rjavkasto črna, spodaj plavkasto tukalica. siva. Prva letavna in pa krovna peresa na repu so belo obrobljena. Kljun je krajši od glave, iznad kljuna ima na čelu golo kožnatoliso. Trije jako dolgi prednji prsti in kraki zelenkasti. Najrajša stanuje priribnja- kih, ki so s trstovjem obra- steni, ter se hrani z vodnimi žuželkami in mehkimi rastlinami Jako dobro plava in se zna tudi izvrstno potapljati. Meso nima 179. Črna liska. 108 Ptiči. 181 Divja raca.. ---- - .... - 1— I posebne cene. — Njej podobna je črna liska (baž fcEpnavje SBafferljuljn, Fulica atra), ki je veča od tukalice in enolično sivo črna, zgoraj temnejša, spodaj jasnejša, samo kožnata lisa na čelu je bela. Trije dolgi prednji prsti so obrobljeni s krivinasto izrezanimi plavnimi krpami. Liska je ena najnavadniših močvirnih ptie stanujoča v mirnih ribnjakih in jezerih s trstovjem obrastenih. Močvirnike imenujemo tudi dolgokrake (©tetjenoogel, Grallatores), ker imajo večidel dolge, gole krake, da lože brodijo po močvirjih in plitčinak. Lete izvrstno, hranijo se z manjšimi ali večimi vodnimi živalimi. V naših krajih so vsi selci. 9. Razred: Plovci (au6en= 33afiliSJ, Basiliscus mitratus) je 3 črevlje dolg kuščar z razno visokim hrbtnim grebenom in s kožnato kapo na glavi, ktero lehko napihne. Živi v srednji Ameriki in spominja po svoji čudoviti postavi na baziliska iz starega veka, o kterem pripoveda pravljica, da nosi zlato 202. Legvan. 122 Plazavci. krono na glavi, da ima žareč iezik,da s svojim pogledom vsa živa bitja v ka- 'oromeni, da čuva neizmerne t- d. . 68 . Navadni ali nilski kro- (bct§ gem. ober Stih Strolobtl, Crocodilus vulgaris) je velikanskj 20 črevljev dolg kuš¬ čar. Zleknjeno truplo počiva na štirih kratkih plavnih nogah, po¬ krito je s trdimi koščenimi ščiti ter se konča v dolg, stisnjen, zgoraj kakor pila (žaga) nazobčan, močan rep. Po vrhu je rumenkasto zelen in črno lisast, spodaj pa ble- dejši. Plošnata glava z majhnimi, svetlimi, precej daleč odzad le¬ žečimi očmi je polna jamic in krivih brazd. V širokem žrelu ima razno dolge, špičaste, raztre¬ seno vsajene zobe. Kratki jezik je s spodnjofstranjo prirastem 204. Nilski krokodil. Nahaja se pogosto v Nilu, Senegalu in drugih afrikanskih rekah. Strašna zver je tudi človeku jako nevarna. Po dnevi leži navadno mirno na bregu, po noči pa hodi na lov. Na suhem je dosti neukreten, posebno se počasi obrača, toliko urniši je pa v vodi. V pesek znese karih 100 trdolupinastih jajec, velicih kakor gosja. Ta jajca zalazova sosebno ihneumon (ber IJdjneumon ober ipijuiaoušratte, Herpestes ichneumon) in pa opominjač (bie SBarnetbedjje, Varanus niloticus). Tudi stare krokodile ljudje pridno proganjajo in nektera ljudstva ga celo jedo. Toda lov na krokodile je zmerom jako nevaren. V Egiptu, kjer je prej bil prav navaden, so ga sosebno častili. — Krokodilu podobne živali nahajajo se po vseh rekah vro¬ čega pasa. V Ameriki živč v veliki množini v amazonski reki, Orinoku in Misisapiji, ime¬ nujejo jih kajmane ali aligatorje. Krokodil iz reke Ganges v vzhodni Indiji zove se gavial. Kače. 123 Kuščarice so zleknjene, z luskami ali ščiti pokrite živali, kterim se žrelo ne da na stran razširiti. Večidel imajo štiri noge, hranijo se z drugimi živalimi, vendar razen krokodila ni nobena škodljiva. Mnoge kuščarice sta¬ nujoče v vročih pokrajinah se odlikujejo z jako čudno in nenavadno postavo. Njihov jezik je različen, pri nekterih je globoko razcepljen (pri pravih kuš¬ čarjih), pri drugih vlečen in glistast (na pr. pri kameleonu), spet pri druzih neprimerno debel (na pr. pri legvanu, letečem zmaji in bazilisku), naposled pri nekterih jako kratek (na pr. pri slepcu). 3. Razred: Kače (©djlatigen, Serpentes'). a) Nestrupene. 169. Belouška (bie Dfingelnatter, Coluber natrix) je blizu 4 črevlje dolga. Zgoraj je zelenkasto ali plavkasto siva ter je pokrita z drobnimi luskami; velike obročkaste luske na trebuhu so črne in ob straneh belo lisaste. Tudi na glavi ima veče luske (ščite), a na šinjaku dve veliki, belkasti lisi. 205. Belouška. Belouška je naša najnavadniša kača. Rada se drži vode, dobro plava (pravijo jej zato tudi vodna kača) in zalazova žabe, martinčeke. miši in druge male živalce. Popolnoma, je neškodljiva, meseca avgusta znese pod gnoj, rahlo prsti.t. d. 20—30 tenkokožnatih, kakor na vrvici nanizanih jajec. Druge neškodljive domače kače so: smokulj a (glatte ober iifter* reidjifcbe Skatter, Coluber austriacus), belica (geI6tid)e Stotter, Coluber flavescens), vož (He§hilap§4katter, Coluber Aesculapii) in črnica (Coluber carbonarius). 170. Navadni udav ali velikanska kača (bie gemeine jRtefenfdfjlcmge, $Mg§= jdjtange ober Slbgottfdjlange, Boa constrictor) je navadno debela kakor moška roka v lehteh in ni črez 10 črevljev dolga. Rdečkasto rumena je in ima po hrbtu rogljast trak, ki je sostavljen iz nepravilnih, rjastih lis. Srčasta glava 124 Pl a z avci. je, kakor ostalo telo, pokrita z drobnimi luskami. Pred koncem repa ima dve krnasti nožiči, ki ste pa zunaj videti kakor dva krempeljca. Udav se pogosto nahaja v vlažnih brazilijanskih pragozdih, toda ne grd v vodo, tem¬ več preži, na kaeem drevesu viseč, na manjše sesavce, se z neznansko močjo ovije okoli njih, jim stere kosti in je počasi pogoltne cele, ker je žrelo jako raztezno. Nažrt leži kakor mrtev in prebavlja, dokler ga lakota ne prisili, da se ogleda za novim plenom. Brazilijanci se ga malo boje, pobijajo ga s kolmi in rabijo kožo za razne stvari. V Ameriki živi še 207. Pisani kravoses. Kače. 125 veči udav, anakonda (Slnafonba, Boa scjtale), ki naraste črez 20 črevljev v dolgost ter prebiva najrajši pri vodi ali v vodi. — Vzhodnja Indija in Afrika imate svoje posebne udave, pitone ali kravosese ($fjt)tone ober ©djlinger) zvane. Toda tudi največi med njimi na pr. pisani kravoses (ber Stgerfcfjtinger, Pvthon tigris) je redkokedaj 24 črevljev dolg, nerazdražen človeka ne napada in ne more pogoltniti živali veče od srne. Sploh se velikost in strahovitost velikanskih kač navadno pretirava, o čemer se vsak lehko prepriča vmena- žerijah. Vendar se je že dogodilo, da je mali udav človeka tako stisnil, da je moral umreti. 208. Gad. Gad je edina strupena kača srednje Evrope ter stanuje po gorah na suhih skalnatih mestih, pa tudi na prisojnih senožetih in celo v močvirjih Najrajši se drži nizkega grmovja ali pa kamenja, ktero solnce pregreva. Uje samo razdražen, al s kratkimi, malimi zobci usnja na črevljih ne more prebosti Gadov pik je podoben iglinemu vbodu, toda je jako nevaren in časih celo smrten. Sosebno hitro deluje strup ob vročih dnevih, časih že v ne¬ koliko minatah. Od gada ujeden človek čuti hude bolečine, pičen ud oteka, človeka obhajajo slabosti, moči ga zapuščajo, v glavi se mu vrti in naposled omedli. Odrasten človek na¬ vadno dalj časa boleha, časih pa tudi umrje. Pri plitkih ranah dostikrat že pomaga, če se 171. Gad (bie 93tper ober Sreugotter, Vipera berus) je mala strupena kača, redkokedaj črez 2 črevlja dolg in za prst debel. Zgoraj je siv ali rjast, po hrbtu ima zamoklo rjav, rogljast trak, po straneh pa vrsto okroglih črnikastih lis. Na tilniku ima zagorelo rjavo, križu podobno marogo, po trebuhu je pa črn in belo pikast. Glava je drobno luskava, v gornji čeljusti ima dva daljša, otla strupena zoba, ktera lehko privzdigne. 126 P1 az avc i. rana izpere; globokeja se mora pa z nožem razrezati, da kri tern hitreje odteka; tudi je dobro, .rano oprezno izsesati ali izžgati in pičen ud podrezati, pred vsem pa je treba hitro iskati zdravniške pomoči. — Pri nas že in naprej proti jugu se nahaja gadu podoben, toda veči in nevarniši modras (Sanbbiper, Vipera amodytes), ki ima na nosu mehakrožiček. 172. Severuo-amerikmska klopotača (bte norbamerifanifdj.e Slapperfdjlange, Crotalus durissus) je 5—6 črevljev dolga in kakor roka v lehteh debela. Pokrita je z velicimi luskami, barve je zelenkasto rumene, na hrbtu ima velike črne, belo obrobljene kupaste pege, po straneh ravno take, samo da manjše. Na glavi ima dve globoki jamici, a na koncu repa klopotec iz ;enih kolobarcev, s kterimi nekako čudno škrebeta. 209. Klopotača. Klopotača je najstrupeniša kača v severni Ameriki, njen pik umori človeka časih že v 10—12 minutah. V južni Ameriki živi druga, ravno tako strahovita klopotača (Crotalus horridus). 173. Indijska naočarka (bte tnbifdje 23ri£(eiifdjlartge, Naja tripudians), je 5 črevljev dolga, jako nevarna strupnica. Razdražena se spne s tretjino trupla po koncu, napihne jako raztezen vrat, da se človeku zdi, kakor bi mala glava sedela na dvakrat širji, obli ploči in pri tem se na vratu pokažejo temno rjavkaste maroge, ki so nekoliko naočnikom podobne. Svoj plen pograbi v skoku. Kraj vse nevarnosti vendar indijski glumci vedo naočarko zgodbo privabiti in uloviti, potem jej izrujejo strupene zobe ter jo izurijo v mnogoterih mojstrijah. — V Egiptu živi, druga, tej podobna kača, ki je znana pod imenom Kleopatrina kača (Kaja haje). 210. Naočarka. Vse kače imajo zleknjeno, valjasto, z luskami pokrito, breznožno telo ter se zvijaje gibljejo po tleb, po vodi ali pa po drevji. Njihovo žrelo in golt je jako raztezen, torej svoj plen, večidel manjše sesavce ali ptice, cel pogoltnejo. Nazaj zakrivljeni zobje in obilna slina jim pomagajo pri požiranji. Nestrupene kače večidel pograbijo plen naravnost s širokim žrelom ter ga živega pogoltnejo, udavi se poprej ovijo okoli njega ter ga stero, strupene kače pa pikajo in potem čakajo, da ga strup umori. Po žretji so kače napete in lene, večkrat teden dni prebavljajo in sploh redkokedaj žro. — Strupene kače nimajo splošnega zunanjega znaka, po kterih bi jih človek za gotovo mogel spoznati. Res je, da imajo večidel z drobnimi luskami pokrito, zadaj nerazmerno široko glavo, toda edini zanesljivi znak sta dva daljša, vkrivljena, otla zoba v gornji čeljusti, skozi ktera se iz posebnega mehurčka izlije strup, kedar kača piči. Strup (otrov) je prozorna, rumenkasta tekočina brez duha in brez okusa, v želodcu nič ne škoduje, v krvi pa vzrokuje slabosti in bolehanje, časih pa tudi smrt v nekoliko minutah. Niso vse strupene kače enako nevarne, tudi pri eni in isti kači so nasledki različni ter so odvisni od velikosti in starosti kače, od množine strupa, ki je prišla v rano, od podnebja in letnega časa, in naposled posebno od mesta, ktero je ujedeno. — Pik strupene kače je podoben vbodu dveh tenkih 128 Plazavci. igel. Z dolgim razteznim, razcepljenim in mehkim jezikom nobena kača ne more raniti. Pregled plazavcev. Plazavci imajo trdno okostnico (ogrodi), rdečo al mrzlo kri in dišejo vedno s pluči. Pokrite so z roženimi luskami, redkeje s koščenimi ščiti, ter neso suha, mehkokožna jajca, ktera solnčna toplota izvali. Iz jajec se tekoj izvale živali, podobne svojina roditeljem. Semkaj spadajo: 1. Želve, 2. kuščarice, 3. kače. 4. Red: Gole dvoživke ali krkoii (SCmjhpbien ober Surd^e, Amphibia.) 1. Razred: Brezrepi krkoni ali žabe (grofje, Batrachia). 174. Zelena rega ali božja žabica (ber griitte Sau&frofdj, Hyla viridis) komaj dva palca dolga, zgoraj jasno zelena, spodaj rumenkasto bela, izza vsacega očesa jej sega rjava proga po boku. Po letu porjavi, naposled osivi. Na grlu ima samec glasilni mebur , kterega pri regljanji napihne. Kratko golo telo nosijo štiri noge, a prsti imajo plošnate krpice za plezanje. Zadnje noge so daljše, prsti na njih so do polovice zvezani s plavno kožico. Popolnoma razvite rege žive na grmovji in drevji, kjer preže na žuželke. Z nimi krpicami na prstih se prilepi na listje in celo na steklo. Sluzava jajca položi vkepah v vodo. Po zimi se zarije v blato. Ljudje mislijo, da njeno glasno regljanje dež nazna- nuje, zato jo pogostoma kakor vremenskega proroka drže v steklenicah ter jo z muhami. 212. Bega ali božja žabica. 21ii. Zelena 175. Zelena žaba (ber griitte Safferfrofdj, Rana esculenta) je 3 do 4 palce dolga ter je zelena, po hrbtu pa ima 3 rumenkaste proge in je sem ter tje črno pegasta. Samec ima dva obla glasilna mehurja,' ki se pri regljanji pokažeta v ustnem kotu. Od prednjih mnogo daljše zadnje noge imajo celo plavno pečico. Živalstvo. 9 130 Gole dvoživke. Ta žaba se nahaja povsod po stoječih in tekočih vodah ter se hrani z žuželkami, golimi polži in črvi. — Navadna je pri nas tudi rjava rosnica ali hrženica ((ber ©raž« frofdj, Rana temporaria) ki je pa več na kopnem nego v vodi in ima črnopikaste sence. Obe ležete jajca v vodo v velikih kepah, po zimi se pa zarijete v blato. Stegna zadnjih nog se jedo. — Z žabami je tudi vrodu urh , skok ali pubič (bie Itnfe ober geuerfrote, Bombinator igneus), kterega je lehko poznati na pomarančastem trebuhu in po žalostnem glasu. 176. Navadna krastača (bie gemeine Šrote, Bufo cinereus) naraste 4 do 5 palcev v dolgost ter je po vsem telesu posuta z večimi in manjšimi bra¬ davicami, dve posebno veliki ima za ušesi. Grdo, neukretno, rjavkasto ali sivo zelenkasto truplo počiva na štirih kratkih, neenakih nogah, a zadnje imajo kratko plavno pečico. Krastača živi pod kamenjem, v duplih, po temnih, vlažnih in senčnatih krajih. Ta ponočna in samotna,žival je grde postave, okorne hoje, ostudne barve ingnjusne kože; razdražena se napihuje, smradi in pušča neki belkast jedek sok iz bradavic. Zarad teh neprijetnih last¬ nosti jo ljudje večidel mrzč in proganjajo, da-si ravno ni škodljiva ali celo strupena; marveč koristna. Hrani se z žuželkami, polži in črvi ter učaka visoko starost. 2. Razred: Repati krkoni ali pupki (2Mdje, Caudata). Močarad (ber geffecftc ©alamanber, Salamandra maculata) je do dolg in je podoben kuščarju. Zleknjeno, repato telo je golo, a koža 214. Navadna krastača. 215. Amerikanska pipa. 177. Amerikanska pipa (bie amertlantfdje SBabentrcte, Pipa dorsigera) je jako velika, neukretna in ostudna krastača imajoča na hrbtu jamice, podobne bčeljemu satovji. V vodo znesena jajca samec spravi samici na hrbet v jamice, kjer se dalje razvijajo in mati nosi izlezle mladiče sebo naj!hrbtu do popolnega razvitka. Pipa prebiva po temnih gozdih vroče Amerike in se hrani z žuželkami. Dolga je 8, pa 4 palce. Kepati krkoni. 131 poti iz posebnih žlez, zlasti za ušesi in po hrbtu neki jedek sok, kakor pri krastačah, črn je kakor žamet in ima velike neredne rumene lise po sebi. 216. Močarad. Močarad živi v vlažnih, senčnatih gozdih pod kamenjem in listjem. Po dolzem deže- vanji pride iz svojega zakotja in se hrani z žuželkami, črvi in polži. Preje so ljudje po krivem menili, da v ognji ne izgori. Mladiči žive v bistrih studenčinah. 179. Teliti pupek (ber groge SBaffermotdj, Triton cristatus) je 6 palcev dolg. Zleknjeno telo je črno pegasto, zgoraj zamazano zelenkasto, spodaj rumenkasto ter se konča v veslast, od strani stisnjen rep. Samec ima visok kožnat greben po hrbtu. 217. Veliki pupek. Pupki stanujejo v čistih, stoječih vodah, jako so živahni, gibljejo se veslajoč in se večkrat levijo. Izgubljene noge, rep in oči jim k nialu spet narasto. Žuželke, črvi, polži in druge vodne živalce so njihova brana. 180. Močarila ali človeška ribica (ber @rotten»0tm, Proteus anguineus) je 1 črevelj dolga in za prst debela. Zleknjeno, valjasto telo se konča v plošnat veslast rep. Poltne barve je in jako tenke gole kože. Pikčaste oči so skrite pod kožo, na vratu jej pa ob vsaki strani vise trije jasno rdeči škeržni šopki. Male, nepopolne, voskaste nožiče stoje daleč narazen, prednje imajo po tri, zadnje samo po dva prosta prsta. Ta znamenita živalca živi v podzemeljskih vodah na Kranjskem in v Dalmaciji, po¬ sebno v črni jami blizu Postojne na Notranjskem. Proti svetlobi je jako občutljiva, vposo- 9* 132 Gole. dvoživke. 218. Močarila ali človeška ribica. dah pa živi več let brez vse vidne hrane, samo da se jej voda večkrat promeni. Ni baš dolgo, kar je ta živalca znana, a izbudila je splošno pozornost zarad samovlastne postave in čudnega življenja. Ker skozi vse življenje diha s škrgami, imeli so jo spočetka za ličinko kake druge živali. _ Pregled dvoživek. Dvoživke ali krkoni imaj o trdno okostnico (ogrodi), rdečo al hladno kri, in dihajo vsaj v neki dobi svojega življenja s škrgami. Po telesu nimajo niti lusek niti ščitev, temveč samo golo, sluzavo kožo ter so ali kratki in široki, kakor na pr. žabe, ali pa zleknjeni in repati, kakor pupki. Posebno imenitno je pri njih to, da v mladosti prav nič niso podobni starim. Iz sluzavih jajec se namreč izvale tako imenovani paglavci 219. Kako se žaba preobrazuje. a) jajce z mladim paglavcem, b ) paglavec izlezel iz jajca, c) paglavec od zgoraj, d) od strani (podobe a—d so povečane), e) paglavec z zadnjimi nogami, f) z vsemi štirimi no¬ gami in krnavim repkom. ($autquappen), ki so brez nog, podobni ribicam, dihajo z zunanjimi škrgami ter veslajo z repom. Še le pozneje dobe zadnje, potem prednje noge, škrge se posuše in rep se izgubi. Zdajci gre žival iz vode, diha s pluči in s svojo podobo menja ves način življenja, večkrat tudi hrano. Torej pravimo, da se dvoživke preobrazivajo (Sttetamorjhjofe). S. Red: Ribe. (gtfdje, Pisces.) 1. Razred: Ostroplute (Stadjetflcjjer, Acanthopteri). a ) Oku novci (S3arfd)e, Percoidei). 181. Ostriž ali okun (ber gtujšbarfd), Perca fluviatilis) je redkokedaj črez 1 črevelj dolg in 2—3 funte težek. Pokrit je s precej velikimi, trdimi, razkavimi luskami. Od zadaj goli škržni pokrovec je na robu ostro zobčast, čeljusti in nebo so z malimi, enakimi, ostrimi zobmi nasajeni, jezik je pa gladek. Na zgurenem hrbtu ima dve plavuti, prva ima enostavne, trde in špičaste, druga pa mehke in razrezljane trake. Trbušne plavute stoje pod prsnimi. Barve je sploh zelenkasto rumene, prek hrbta črno marogast, trebuh in predrepna plavuta je rdeča. Jako požrešen ropar prebiva po vseh naših sladkih vodah. Love ga zarad mesa. Mnogo koščic ima in z bodicami v prvi hrbtni plavuti človeka lehko rani. 182. Smuč (ber §>edjt&ar]'d) ober @djiet, Lucioperca Sandra) je zleknjenega telesa, kakor ščuka, 3—4 črevljedolg in do 30 funtov težek. Ima velika okla in prek sivega hrbta mnogo črnih pasov. Po bokih in po trebuhu je srebrnast. Buške so drobne, plavute ostriževim podobne. 134 Kib e. Smuč spada med najokusniše sladkovodne ribe v srednji Evropi. Sosebno veliki so v ogerskih jezerih, kjer jih po zimi pod ledom mnogo polove. 183. Ljubin (ber ©eebctrfdj, laško: bran z in, latinsko: Labrax lupus) je do 3 črevlje dolg in črez 12 funtov težek. Po hrbtu je jeklene barve in temno progast, na bokih plavkast, po trebuhu pa srebrnast. Zobje in plavute so kakor ostriževe, toda ima drobne luske, razkav jezik in luskav skržni pokrovec. Ta že v starem veku zarad okusnega mesa jako imenitna riba živi v srednjem in atlantskem morji, nahaja se tudi v sladki vodi na ustjih večihjrek. Požrešen je kakor vsi okuni. Love ga na trnike (odice). 184. Rdeča bradačica alitrilja (bte rotf)e iOceerbnrbe, laško: bar bone, lat. Mullus barbatus) je 1 do 17 s črevlja dolga in 2 do 3 funte težka. Pokrita je z velikimi, lehko odpadajočimi luskami, ima majhne slabe zobce in na obradku dva dolga, viseča brka. Živa je lepo rdeča kakor karmin, na trebuhu se pa blišči srebrnasto. Ta okusna morska riba se nahaja okoli bregov srednjega in atlantskega morja, a i Ostroplute. 135 v starem veku so jo časih neverjetno drago plačevali. Rimljanom je bila največa zabava gledati umirajočo to ribo, kako barve sprominja. b) Oklopnice ($anjerwangen, Cataphracti). 185. Kruleč ali morska lastavica (ber fdjroctlbettartige Snurr^a^tt, laško: anzoleto [prav za prav angioletto], lat. Trigla kirundo) naraste do 2 črevlja v dolgost. Glava je grda, na licih koščena, prsne plavute so jako velike in pred njimi stoje na vsaki strani trije prosti, enostavni, členasti trakovi. Luske so drobne. 224. Kruleč ali morska lastavica. Ta čislana morska riba se precej pogostoma nahaja na vseh evropskih bregovih. Iz vode vzet zakruli in z velicimi prsnimi plavutami se lehko iz vode požene. 186. Morski petelin (ber europatfdje gtugljaljtt, Dactylopterus europaeus) je blizu 1 črevelj dolg, črez razpete prsne plavute pa meri 2 črevlja v žiro- 136 Ribe. 225. Morski petelin. Morski petelin je najnavadriiša leteča riba v srednjem morji. Od morskih roparjev proganjan vzdigne se s perutničastimi prsnimi plavutami iz vode več črevljev visoko, toda. kmalu spet pade nazaj v vodo, ker mu se plavute hitro posuše. Druga podobna vrsta živi v indijskem oceanu. kost. Prsne plavute so na koncu širocim oklopljena. Trbušne plavute so ozke. podobne, glava je pa c) Lovrate (SBraffen, Sparoidei). 187. Navadni zlatobrov (bie gemettte ©otbbrafje, laško dorada, lat. Chrys6phris aurata) naraste nekaj črez en črevelj v dolgost ter je sijajno srebrnasto siv s prekrasnim zlatim trakom prek oči in z mnogimi zlatimi progami po bokih. Hrbtna plavuta je nerazdeljena, a v vsaki čeljusti ima spredaj 6 močnih špičastih zob. 226. Kapelj. K oklopnicam, ki se odlikujejo s posebno urejenimi lici ribica, namreč vpodobljeni kapelj (g-lujjgroppe, Cottus gobio), luknjo med kamenje ter ja pogumno in neutrudno brani proti neprijateljem. ena sladkovodna svoja jajca v kako Ostroplute. 137 227. Zlatobrov. Zlatobrov, ki po svojih krasnih barvah hitro pada v oči, je velecenjena riba iz sred¬ njega mora hraneča se z morskimi polži in školjkami. 188. Navadni zobatec (bie gemeine 3raffe, lačko: dental, lat. Dentex vulgaris) je do 3 črevlje dolg in do 20 funtov težak. Srebrnastje, po hrbtu moder kakor nebo in po bokih modro pikast. V vsaki čeljusti ima 4 močne špičaste zobe in nerazdeljeno hrbtno plavuto. Zobatec je jako požrešna riba v srednjem in atlantskem morji. Zarad okusnega mesa ga jako cenijo in mnogo polove. 228. Zobatec. 138 K i b e. d) Lokarde (©ialreten, Scomberoidei). 189. Navadna lokarda ali vretenica (bte gemetne 3)iafrele, laško: scombro, lat. Scomber scombrus) je 1 do 1 '/ 2 črevlja dolga in z jako drobnimi luskami pokrita. Zgoraj je plavkasta in črno marogasta, spodaj srebrnasta. Prva hrbtna plavuta stoji daleč pred drugo, za ktero se še vrsti pet malih, nezvezanih plavutic, ravno tako tudi spodaj za predrepno plavuto. Lokarda se nahaja po vseh evropskih morjih ter je zlasti za Holandijo, Angleško in Francosko jako imenitna riba. Vsako poletje se te ribe polovi na milijone v mreže, ob tem •času namreč potuje v brezštevilnih vlakih sem ter tam. Pojesti se mora pa tekoj presna; v starih časih so iz lokard kuhali neko jako čislano ribjo juho (garum). 190. Tuna (ber Sljunftjcfi, laško: tonnino, lat. Thjnnus vulgaris) je jako velika morska riba, naraste namreč 6—8 črevljev v dolgost in 5—6 centov težka. Po plavo črnikastem hrbtu in po srebrnastem, pegastem trebuhu ima samo drobne, na belih prsih pa veče luske. Druga hrbtna plavuta stoji tik za prvo, za njo pa, kakor tudi za predrepno, še 8—9 malih plavutic. 230. Tuna. Ta velika riba živi na čopore v srednjem in črnem morji, časih na tisoč glav skupaj. Meso je okusno, samo škoda, da se jako hitro spridi. Sosebno imeniten je tunin lov za otok Sardinijo in Sicilijo, kjer jih love v mreže. Tudi na hrvatskem in dalmatinskem pri¬ morji jih mnogo polove v mreže, nabadajo pa tudi posamezne na ostve ali pa jih love na odice (trnike). Ostroplute. 139 232. Kovač ali sv. Petra riba. 231. Sabljak. Druga velika, tuni podobna in okusna riba iz srednjega morja je vpodobljeni sabljak (ber getrteine ©djroertftfcfj, laško: pešce spada, lat. Xipkias gladius), čegar gornja čeljust je v podobi topega, časih več črevljev dolzega meča podaljšana. S tem mečem je že mnogokrat prodrl na ladijah po več palcev debele deske. Kevaren pa prav za prav ni niti ljudem, niti ladijam. 191. Kovač ali sv. Petra riba (ber gemethe ©cmnenftfcfj ober @t. iPeterfifi^, laško: pešce di San Pietro, lat. Zeus faber) je blizu dva črevlja dolg ter je jajčaste podobe. Po hrbtu je rjavkast in rumeno progast, sicer srebrnato siv, a na vsaki strani ima črno liso. Hrbtna plavuta ni razdeljena ter ima v svojem prednjem delu 8—10 jako dolgih, nazaj zakrivljenih bodočih trakov. Hrbtna in tudi predrepna plavuta obrobljena je na dnu z močnimi bodicami, 140 Ki be. ki na spodnji strani segajo celo do grla. Usta leliko daleč iztegne, oči so mu pa visoko pomaknjene. Ta riba čudovite podobe živi posamezna na bregovih srednjega in atlantskega morja. Mesa je okusnega. Ta grda neukretna riba živi posamezna na dnu morja med vodnimi rastlinami prežeč na plen. Jako je požrešna, ribiči pa ne marajo mnogo za njo. Nahaja se skoro po vseh evrop¬ skih morjih. Ribe z bodočimi plavutami (ostroplute) so najpopolniše, kajti imajo pra¬ vilno podobo, dobro razvito koščeno okostnico (ogrodi) in vsaj v prednjem delu hrbtne plavute enostavne, nečlenaste bodoče trake. Večidel so morske ribe, sladkovodnih le malo spada semkaj. e) Žabovke (grofdjfifcfje, Batrachoidei). 192. Morska žaba (b er gemeine ©eeteufel ober grofdjftjdj, laško: diavolo di mar, rospo, lat. Lophius piscatorius) je 2 do 5 črevljev dolga ter ima nespodobno veliko, široko plošnato glavo in široko zijalo, z ostrimi zobmi oboroženo žrelo. Ostalo zamazano rjavkasto telo je za čudo tenko, sosebno kedar riba napihne svojo škržno vrečo. Na spodnji čeljusti in ob straneh ima mnogo gibkih krpic. Pahalčaste prsne plavute so nasajene. Prednja ima samo posamezne, nezvezane bodoče trake. Mekkoplute. 141 2. Razred: Mehkoplute (9D3eicE;fXoffer, Malacopteri). a ) Trboplute (58aud)»etii)fIoffer, Malacopteri abdominales). »Sladkovodne. 193. Navadni krap (ber gemetne Sarpfen, Cyprinus Carpio) je visocega slokega (krivega) hrbta in je z velikimi luskami pokrit. Zgoraj je plavo zelenkast, po bokih in na trebuhu rumenkast. Na gornji čeljusti ima 4 kratke brke. Čeljusti so brezzobe, goltne kosti so pa s plošnatimi in brazdastimi zobmi nasajene. V dolgi hrbtni plavuti je prvi trak močan, bodičast in nazobčan, vsi drugi so pa mehki, členasti in na koncu na šopke razčehani. Prsne plavute stoje pred trebušnimi, repna je rašljasta, predrepna pa kratka. 234. Krap. Krap je ena najnavadniših sladkovodnih rib hraneča se z mehkimi vodnimi zelmi, črnim glenom (blatom), črvi in žužki. Doma je prav za prav po stotečih in počasi tekočih vodah južne Evrope, no ker ga ni težko prehraniti in ker se hitro plodi, zanesli so ga dalje proti severu. Po ribnjakih drže največ krapa, ki je časih 3—4 črevlje dolg in 35—40 funtov težek. Nahajajo se tudi goli krapi brez lusk in taki, ki imajo jeden ali več redov jako velicih lusk. Največ rib iz naših rek in jezer je po brezzobih čeljustih in zobatih goltnih kosteh, po hrani, življenji in postavi krapu podobnih. Izmed 138 vrst avstrijanskih sladkovodnih rib jih je 77 (tedaj več od polovice) krapove podobe. Nektere imenitniše, navadno črez 1 črevelj dolge so: linj, mrena, kozel, platnica, podlest, klen;manjše, samo nekoliko palcev dolge ribe tega plemena so: mnogovrstne belice, piš kor, čik, kače la i. t. d. Izmed tujih krapov omenimo tu samo zlatico (®olbfifc^cf)cn, Cyprinus auratus) iz Kitaja, ktero pri nas pogosto drže zarad lepote po vrtnih ribnjakih in steklenicah. 194. Ščuka (ber §ed)t, Esox lucius) je jako požrešen ropar zleknjenega valjastega telesa, plošnate glave in velicih, neenacih, nazaj zakrivljenih špičastih zob v čeljustih in na nebu. Pokrita je z drobnimi luskami, kratka 142 Ribe. hrbtna plavuta stoji nad predrepno. Sploh je siva ali temnozelenkasta, spodaj bela. 235. Ščuka. Ščuka prebiva povsod po naših sladkih vodah ter ne je samo črvov, vodnih žužkov, rib in ribjih iker, žab, kač in podgan, temveč tudi liske, race in gosi poteza pod vodo; do¬ godilo se je celo, da je popala kopajočega se človeka. Ena sama velika ščuka napravi v ribnjakih zlasti med krapi veliko škodo. Zato drže ščuke v posebnih ribnjakih, kjer jih hranijo z manjšimi, manj cenjenimi ribami. Ščuka je časih 4-6 črevl„ev dolga in 50—60 funtov težka. 195. Losos (ber £acfj§, Salmo Salar) je navadno 2 do 4 črevlje dolg,i in 20 do 30 funtov težek, časih pa tudi še daljši in teži. Čeljusti, nebo, jezik in golt so nasajeni z močnimi, nazaj zakrivljenimi zobmi. Od dveh hrbtnih plavut stoji prva prava nad trebušnimi, druga manjša (tolsta plavuta) pa nad predrepno. Po hrbtu je plavkasto siv, po bokih in na trebuhu srebrnast, po glavi, hrbtu in po straneh je črno lisast. 236. Losos. Losos je prav za prav morska riba, kedar se pa drsti, potuje iz vzhodnega in sever¬ nega morja v reke ter pride preskočivši slapove, jezove in druge zapreke celo v majhne potoke. Njegovo rdečkasto meso jako čislajo, zlasti od renskega lososa. V Avstriji se nahaja samo v Labi in “Visli in v njihovih pntocih. Donavsko porečje ga nima. Tu ga pa nadome-. stuje podobni, še veči sulec ali solač (ber §ud)en, Salmo hucho), ki se odlikuje z belim mesom in dolgo glavo. Po alpinskih jezerih živi podobna, jako okusna glavatica (Sadjž* Jlehkoplute. forette, Trutta lacustris). Še druge manjše ribe lososovega plemena so: postrv, zla¬ to včica in lipan. Postrv (bie goreHe, Salmo fario) je navadno samo 1 črevelj dolga in 1 funt težka, da-si ravno se časih dobe tudi veče. Po hrbtu je zamazano zelenkasta, po bokih rumenkasta ali sivkasta in z mnogimi rdečimi ali črnikastimi okroglimi pikicami posuta. Po godu so jej samo mrzle, bistre studenčine in hitro tekoči gorski potoči; hrani se pa z vodnimi žužki in z muhami, za kterimi se prav spretno zna iz vode poganjati. Zato jo tudi love na umetno> narejene muhe. Zlatovčica (ter ©albling, Salmo salvellinus) je navadno veči od postrvi ter se lehko- spozna po pomarančastem trebuhu. Zlatovčica spada med najokusniše in najlepše ribe naših alpinskih jezer. Lipan (bie Slefdje ober Slfdj, Salmo thymallus) je na trebuhu srebrnast, a po trebuhu ni pikast. Hrbtna plavuta je sosebno visoka in dolga. Ta jako cenjena riba živi tudi po, bistrih vodah in gorskih potocih. 196. Som (ber SG3eI§ ober ©djaibett, Silurus glanis) je razen jesetre največa evropska rečna riba, kajti naraste 6—10 črevljev v dolgost in tehta 4—5 centov. Koža je gola brez lusk, zgoraj je temno zelenkast, spodaj belkast. Glava je velika in plošnata, široko žrelo je polno ostrih zob, okoli ust 238. Som. 144 Kihe. ima štiri krajše in dva jako dolga, večidel nazaj zavihana brka. Truplo se proti repu jako stanjšuje, majhna hrbtna plavuta je daleč naprej pomaknjena, jako dolga predrepna pa sega tj e do repne. Som je jako požrešen ropar, rad se skriva v blatu globocih mirnih krnic po rekah in jezerih, kjer z brki igraje se privabi male ribice k sebi. Žre pa tudi mrhovino in na spodnji Donavi je bil še celo kopajočim se nevaren. Samo mladih somov meso je okusno, stari so žilavi in zato malo cenjeni. **Morske. 197. Poletaš (kr fjocfpegettbe g-tugftfcf), Exocoetus volitaiis) je 5—10 palcev dolga, ščuki podobna riba z nenavadno dolzimi in širokimi prsnimi plavutami. 239. Poletaš. Živi v toplejših krajih atlantskega morja in more med vsemi letečimi ribami še najbolje leteti. Toda se tudi poletaš more k večemu pol minute uzdržati v zraku in kacih 400 črevljev v daljavo in največ 30 črevljev v višavo poleteti. Večkrat popadajo te ribe na kako ladijo v veselje potnikom. 198. Sled ali slanik (ber |)dring, Cliipea harengus) je blizu 1 črevelj dolga riba jako stisnjenega trupla in velicih, lehko izpadajočih lusk ter je zgoraj zamoklo sivo plavkast, spodaj srebrnast. Čeljusti, nebo in jezik so 240. Sled ali slanik. Mehkoplute. 145 nasajeni s tenkimi zobci, ktere je pa laglje opipati nego videti. Kratka hrbtna plavuta stoji nad trebušnimi skoro sredi telesa. Sled prebiva v neizmernih družbah po globočinah severno evropskih morij. Ob času drstenja (meseca aprila, maja in junija) zapusti globine ter se v strašanski množini prikaže na morskem površji potujoč proti bregovom in plitčinam med Norveškim, Angleškim in Francoskim. Tak sledji vlak je časih po več milj dolg in širok in tako gost, da človek ribe lehko z rokami grabi ali v posodo zajema, Daleč na okolo je morje motno (kalno) od iker in odrgnjenih lusek. Po drstenji izginejo spet vračajoč se v velike globočine na svoja navadna prebivališča. — Nijedna riba se ne prikaže v taki množini in nijedne se toliko ne polovi, kakor sledi. Holandija, Norveška, Angleška, Francoska in Nemčija pošiljajo vsako leto velika brodovja na sledjo lov, a lov sama, potem priprava in razpošiljatev daje zaslužek mnogo tisoč ljudem. No sledi ne potujejo zmerom v isto mčr, temveč jo rade menjajo, in po nekterih krajih zarad brezmernega lova njihova množina znatno pojema, — Sledi se ne jedč samo presne, temveč jih po načinu, kakor ga je izumel Holandež Viljem Beukel, razporijo, jim iztrebijo škrge in drob in, opravši jih v morski vodi, pomečejo je v razsol (©aljtade), posipljejo z grobo soljč, natlačijo v hrastove sode in razpošiljajo križem sveta. 241. Sardela. V srednjem morji živi več manjših ribic tega rodu, ki so pod imenom: sardele (SarbcUen, francosko Anchovis, lat. Engraulis encrasicholus) in sardine (@arbinen, Clupea sardina) sploh znane. Tudi teh rib se nalove velike množine ter se z njimi trguje kakor s sledmi. Sardele se navadno brez glav osoljene v sode natlačijo, male in nežne sardine se pa z oljem zalite spravljajo v dobro zaprte plehnate posode. b) Gr lop lutke (fieljlfloffer, Malacopteri jugulares.) 199. Trska (ber edjte ©tocfftfd) ober Sabljau [izgovori: kabljo], Gadus morrhua) je 2—4 črevlje dolga, 12—10 funtov težka riba navadne podobe. Ima tri hrbtne in dve predrepni plavuti, in od dolnje čeljusti jej visi nitkast brk. Trebušne plavute stoje pred prsnimi na grlu. Rumenkasto siva je in rjavo pikasta. Trska prebiva v severnih morjih okoli Evrope in severne Amerike v neizrečeni množavi. Tudi na lov te ribe se odpravijo vsako leto velika brodovja iz Francoske, Angleške in severne Amerike zlasti proti imenitnemu novofundlandskemu produ/ kjer jih vsako leto več kot dva milijona centov nalovč. Na liste razpadajoče meso je presno, posušeno in osoljeno Živalstvo. 10 146 Ribe. 242. Trska. užitno, iz tolstih jeter pa dobivamo jako cenjeno zdravilo: jetrno olje (?e6ertf)ran). V trgovini se prodajajo še mnoge druge tej pododne ribe pod raznimi imeni. Na zraku posušene zovejo se: trska ali bakalar, osoljene laberdan, osoljene in posušene pa klipka. Vse te ribe se plode v neznanskem številu, kajti ena sama trska znese več milijonov jajec. 200. Navadni jezik (bte gentetne guuge ober ©oljle, laško: s f o g g i o ali soglia, lat. Solea vulgaris) spada med čudne ploče, kterim je telo od strani jako stisnjeno, a glava je tako zavita, da so oči skupaj na eni strani. Gornja ali očesna stran je malo zbočena in temna, spodnja pa plošnata in bela. Hrbtna plavuta obdaja ves hrbet, predrepnja pa ves trebušni rob. Toda hrbet ni zgoraj in trebuh ni spodaj, kakor navadno pri drugih ribah, temveč desno in levo, riba torej plava na plošnati spodnji plati, to je: z bokom, zato jih tudi bokoplovke (@eitetifd)lniminer) zovemo. Jezik je podolgovat, zgoraj zelenkasto rjav in črno lisast, 12—15 palcev dolg in blizu 2 funta težek. 243. Jezik. Jezik prebiva po vseh evropskih morjih na peščenih plitčinah, najrajši na dnu. Vse ploče imajo okusno, jako čislano meso. Druge navadne vrste so: robec (ber ©tein&utt, laško: rombo, lat. Rhombus maximus), navadna p loč a (bie gemeine Stolic ober Pateife, Platessa vulgaris) in velikanska, časih več centov težka iver (§eilig£mtt, Hypoglossus maximus). Vse žive sosebno v severnem in vzhodnem morji. Mehkoplute. 147 201. Ustavljač ali prilep (ber ©djifbftfdj ober @djiffžljalter, Echeneis remora) je skoro 1 črevelj dolg in ima plošnato glavo s podolgovatim krožcem, ki je po 20 poprečnih pločicah na predalce razdeljen. 244. Ustavljač. Živi v srednjem in atlantskem morji ter se z omenjenim krožcem prisesa na ladije in velike ribe, ker sam plava počasi in nespretno. Časih so mornarji imeli vražo, da ta ribica more veliko .ladijo ustaviti. c) Golotrbe (MjIMudje, Malacopteri apodes). 202. Navadna jegulja (ber gemetne ober glujjaat, Anguilla vulgaris) je zleknjenega, valjastega, kačastega telesa in debele, jako opolzle kože, v kteri so drobne luske skrite. Glava je majhna, gornja čeljust krajša od dolnje. Tesne škržne pokline leže na strani blizu prsnih plavut; trebušnih plavut nima, hrbtna in predrepna pa obrobujete truplo ter ste z repno zvezani. Umazano zelena je, na trebuhu pa rumenkasta. 245. Jegulja. Jegulja stanuje po vseh evropskih rekah razen onih, ki se izlivajo v črno morje, torej je tudi vse donavsko porečje nima. (Na Slovenskem se dobi v Soči in v njenih pritocih: v Vipavi in Idrici). Jegulja potuje ob času drstenja iz rek v morje, tedaj narobe od lososa ali jesetra. Mlade, komaj 3 palce dolge jeguljice, vračajo se potem v dolzih, ozkih 10 * 148 Ribe. vlakih v reke in gredo celo v najmanjše potoke in studence. Jegulja je jako trdoživa ter se more dalj časa na suhem mpditi, zlasti po noči lazi rada na bližnja polja. Dolga je navadno 1—3, redkokedaj 5—6 črevljev, hrani se pa z majhnimi živalcami. 247. Morski konjič. Morski konjič se nahaja pogosto po vseh evropskih morjih in pada posebno v oči po svoji čudni postavi. Njegove škrge niso češljaste, temveč šopkaste. Hrani se s črvi in malimi morskimi živalcami, sam pa ni užiten, ker ima jako malo mesa. 246. V južni Ameriki se nahaja jegulja, ki ima elektrike v sebi in se zato električna jegulja ali drhtavec (ber gitteraal, Gymnotus electricus) imenuje. Živi v Braziliji in Venecueli po močvirjih in plitčinah ter more z električnimi udarci celo konje omamiti. Bazlikuje se od navadne jegulje po tem, da nima hrbtne plavute. — V srednjem morji živi ogor (bie SJlurane, Muraena helena), lepo pisana jegulja brez prsnih plavut, kterega so razkošni Rimljani v posebnih ribnjakih redili in časih z mesom sužnjikov pitali. d) Druge znamenite ribe mehkih plavut. 203. Navadni morski konjič (ba§ gemetne Seepferbdjen, Hippocampus brevirostris) je živ kacik 10 palcev dolg in raven, mrtev pa mnogo krajši podobi S zavit. Glava je konjski podobna, usta so pa cevkasta in brež¬ in v zoba. ščiti Trnnl r\ tako kakor četverorobi trebušnih plavut. rep s trdimi Mehkoplute. 149 204. lisasta ježarica (ber getigerte ^gelftfdj, Dfodon tigrinus) je 1 črevelj dolga ter je po vsem telesu pokrita s trdimi bodicami, stoječimi na tricepni korenini. Riba je prav za prav podolgasta in tenka, al se more kakor krogla napubniti. Sklenaste čeljusti strše iz ust kakor zobje. Trebušnih plavut nima. Ježarica živi v indijskem oceanu. iNjej podobna je bodoča gušavka (fropftger ©tacfjelbaucl} ober iiugetfifdj, Tetraodon hispidus) ki je z brezštevilnimi majhnimi^ bodicami posuta in se tudi lehko napihne. Razcepljene čeljusti strše iz ust liki papigin kljun. Živi v vseh morjih okoli Afrike. Nektere tej podobne ribe veljajo za strupene. 249. Bodoča gušavka. Ribe mehkoplute imajo trde koščice in vse njihove plavute, tudi hrbtne, sostavljene so iz mehkih, členastih, zgoraj na šopke razrezljanih trakov. Večina naših sladkovodnih rib spada semkaj. Po položaji trebušnih plavut jih razlikujemo v trboplutke, grloplutke in golotrbe. Pri trboplutkah stoje trebušne plavute daleč za prsnimi, pri grloplutkah pod ali celo pred prsnimi, golotrbe so pa brez trebušnih plavut. 248. Lisasta ježarica. 150 Ribe. 3. Razred: Hrustnice (ftnorpelftfck, Chondracanthi). a) Sklenoluske (@cf)metsfd)upper, Ganoidei). 205. Beluga ali viza (ber jpaufert, Acipenser huso) je zleknjenega, peto- robega telesa, kije samo na robeh pokrito s skle- nastimi, koščenimi ščiti, ležečimi v eni vrsti. Z enacimi ščiti pokrita glava je podaljšana v špičast gobec, pod njim leže poprečna mehka brezzoba usta, od kte- rik vise štirje trakasti brki. Škržna poklina je široka, repna plavuta neenaka in koža od ostrih zrn razkava. Po hrbtu je plavkasto siva, sicer bela kakor mleko. Beluga stanuje v črnem in hvalinskem morji in potuje odtod v reke vanje se izliva- Najbolj pogosto in naj- veče se nahajajo v Volgi, kjer je lov na beluge jako imeniten. Ulovili so ondi beljuge 20—25 črevljev dolge in 20 -28 cen¬ tov težke, in v eni ribi so enkrat našli 8 centov iker. Razen okusnega mesa dobiva se od nje največ iker za ka- vijar in še imenitniši ribji klej (§aujen6(afe, ichthyoeolla), ki se dobiva iz velicega mehurja te ribe in je raztopen v vroči vodi. — V Donavi je zdaj od dne do dne rejša, ter tam še ktera pride do Dunaja, al je k ve- 5—8 črevljev dolga in 1 do 2 centa težka. 250. Jeseter. Beluga spada k tako imenovanim jesetrom (@ti>re), ki so jej jako podobni. Pra- 251. Morski som. Hrustnice. 151 vega jesetra (eigentlicfier @tor, Acipenser Sturio), Donava nima, nahaja se pa v jadranskem, se¬ vernem in vzhodnem morji in v rekah v ta morja se izlivajočih. Nahaja se 5—G črevljev dolg in 1 cent težak. Od beluge se razlikuje sosebno po kratkih brkih in topih zrncih v raz- kavi koži. Od manjših jesetrov se vDonavi pogosto nahaja kečiga (@terfet ober ©tierf, Aci¬ penser ruthenus), ki je navadno črez 1 črevelj dolga in do 6 funtov težka. Morski som je jeden najstrahovitiših morskih velikanov, čegar velikost se je pa na¬ vadno ipak pretiravala, akoravno se je že dogodilo, da je celega človeka pogoltnil. S čudo¬ vito strpljivostjo in hitrostjo preplava vsa morja in sledi urne ladije po več dni. Love ga na železne kavlje, na kterih je vaba nataknjena. Razen hrapave kože in tolstih jeter se od požeruna le malokaj da, porabiti. — Med mnogimi vrstami tega rodu imajo nekteri jako čudno postavo. Tako na pr. ima kladvenicaali jarem (ber §antmeri)ai obet £ammerfifcfp Zygaena malleus) poprek podaljšano glavo z očmi na konceh. Žagarju (©agefijci) ober ©ageljai, Pristis antiquorum) je gobec podaljšan v dolg meč, komur so na obeh straneh vsa¬ jeni ostri zobje, da je gobec potem žagi podoben. b) Prečnouste (Ouevmduter, Plagiostomi). 206. Morski som ali požerun (ber SDIenfdienfiat, Squalus Carcharias) je jedna največih rib, kajti naraste, če tudi redkokedaj, črez 20 črevljev v dolgost, navadno je pa mnogo manjši. Gibko, tenko truplo stanjšuje se proti zadnjemu koncu vretenasto ter je s hrapavo, brezluskavo kožo pokrito. Veliko, široko žrelo se odpira pod naprej stršečim gobcem ter je nasajeno z več vrstami trioglatih, na robu ostro nasekanih zob, ktere more privzdi¬ gniti in položiti. Izza glave je na vsaki strani 5 škržnih poklin, a na hrbtu stojite dve plavuti. Zgoraj je plavo sivkast, 152 Ribe. (od zgoraj) (od spodaj) 254. Električni skat. 255. Trnjeva kamenica. Živi z drugimi električnimi skati vred pogosto v srednjem morji. Meso za jed nima sosebno cene. 208. Trnjeva kamenica (ber gemeitte ©tadjelrodjen, Kaja clavata) je štiri- oglastega, kupastega telesa, ki se konča v tenek in gibek rep z dvema hrbtnima plavutama. Po hrbtu je razkav in sem ter tj e posut z jajčastimi, koščenimi grbicami, na kterih sede kaveljčasti trni. 253. Žagar. 207. Lisasti električni skat (ber 3tugen«jjitterroc(en, Torpedo ocellata) je ploš- natega, krožcu podobnega, nekam čudnega telesa s petemi plavinii, okroglimi lisami na hrbtu, kratkim debelim repom in dvema hrbtnima plavutama. Telo je mehko in golo, ozgor stoje oči, spodaj na bledejši strani pa poprečna usta in na vsaki strani pet škržnik poklin. Med glavo in med velicimi plošnatimi prsnimi plavutami ima neki poseben organ, ki pripravlja elektriko. Hrustnice, 153 ; Živi prav pogosto po evropskih morjih, zlasti v severnem in atlantskem oceanu, toda ga za jed jako malo čislajo. c) Oblouste (Shmbmauler, Cyclostomi). 209. Piškur (Me gtujjprttfe ober ba§ Dleunatige, Petromyzon fluviatilis) je riba kačje ali jeguljine postave brez lusk in brez prsnih in trebušnih plavut. Z okroglimi, livkastimi usti se lehko prisesa na druge živali, izza glave na vratu ima na vsaki strani sedem škržnih luknjic in na koncu telesa dvokrpo plavuto brez trakov. Zgoraj temno zelena, spodaj srebrnasta riba dolga je 1 do 1 '/j črevlja. 256. Piškur (spodaj na levo usta). Piškur je jako okusna riba severno- in srednje evropskih voda, ki se prisesa na druge£mrtve in žive živali ter celo velike ribe malo po malem prevrta in povžije. V se¬ vernem morji se nahaja okusna mTnoga ali lampreda (Saraprete, Petromyzon marinus) imajoča takisto sedem škržnih lukenj na vsaki strani in sesajoča usta. Podobna je jegulji. Hrustnice razlikujejo se od druzih rib v tem, da v sebi nimajo trdih kosti ali koščic, temveč samo mehke in gibke hrustance. Za čudo spadajo, semkaj ne samo najnepopolniše, temveč tudi največe ribe. Pregled rib. Ribe imajo ali koščene ali hrustančaste ogrodi, rdečo mrzlo kri, ter dihajo zmerom s škrgami. Škrge leže tekoj izza glave ter so večidel sostavljene iz češljasto nabranih lističev, ki so na obločne kosti (na tako imenovani škržni oblok) prirastem in z več plošnatimi kostmi (s škržnim pokrovcem) pokriti. Škrge so ustvarjene za dihanje v vodi. Voda, ktero je riba z usti 154 E ib e. požrla, obliva za ustno otlino ležeče škrge ter se skoz škržno poklino zopet odceja. Na zraku se škrge hitro posuše in riba umrje, pa tudi v vodi, neimajoči presnega zraka, mora kmalu poginiti. Iz tega je razvidno, da tudi ribe enako drugim živalim, ne morejo brez zraka živeti. Navadno so ribe pokrite z luskami, redkejše s koščenimi ščiti, bodicami, zrni ali pa samo z golo, sluzavo kožo. Večidel ležejo čuda mnogo drobnih jajčec (ikre). Gibljejo se s plavutami, sostavljenimi iz vzporednih ali pahlja¬ často nabranih, bodi si koščenih, bodi si hrustančastih trakov, med kterimi se razprostira plavna mrenica. Kazen parnih prsnih in trebušnih plavut, ki se vjemajo z udi drugih živali, imajo ribe večidel še nekoliko neparnih plavut, ki se po mestu imenujejo: repna, hrbtna in predrepna. Večina rib stanuje v morji, v sladkih vodah živi le manjina, še manj je pa tacih, ki bi čas v morji, čas v sladki vodi živele. Nektere ribe, kterim po neki posebni napravi škrge dolgo ostanejo mokre, morejo dalj časa na suhem živeti, druge zopet se z dolgimi prsnimi plavutami lehko za nekoliko trenutkov iz vode v zrak vzdignejo. Po okostnici (ogrodih) dele se ribe na- kostnice in hrustnice. K prvim spadajo: ostroplute in mehkoplute, k zadnjim pa: skleno- luske, prečnouste in oblouste. 6. Red: Žuželke. (^njecten ober Serfe, Insecta). 1. Eazred: Hrošči (Itcifer, Coleoptera). a) Petočleni (fiinfgltebrige fiafcr, Pentamera). 1. Plojkaši (iBIattljbrnige, Lamellicornia). 210. Rjavi hrošč ali navadni keber (ber SJiaifdfer, Melolontha vulgaris) je 1 palec dolg in sploh črn, samo tipalnice, noge in gornja krila (pokrovke) 257. Rjavi hrošč in njegovo preobraženje. Zgoraj na levi strani dorasla ličinka, spodaj ravno tista od trebušne strani, pod njo buba (od trebušne in hrbtne strani); na desni strani leskova vejica z dvema hroščema (samec in samica). 156 Žuželke. so rjava. Telo je razdeljeno na troje, namreč na glavo, oprsje in zadek. Na glavi so vsajene tipainice, ki so na debelejšem koncu razcepljene na 6—7 gibkih plojk ali pločic. Oprsje obstoji iz treh obročkov, na kterih so vrastene noge in krila. Prvi obroček je največi in prosto gibek ter se vratni ščit ime¬ nuje, na njem je vrasten prvi par nog. Drugi prsni obroček nosi na gornji strani roženasta, rjava gornja krila ali pokrovke z majhnim ščitcem v sredi, spodaj pa drugi par nog. Na tretjem obročku naposled so zgoraj vrastena tenka, kožnata prava krila, zdolaj pa tretji par nog. Zadek obstoji iz šest roženastih obročkov ter se konča v dolgo, navzdol zavihano špico. Zadek je črn, samo ob straneh ima bele trioglaste pege. Hrošč se prikaže konec meseca aprila ali pa v začetku maja, ko pri nas drevje ozeleni. Z objedanjem listja, cvetja in mladih plodov napravi večkrat veliko škodo, zlasti če se prikaže v brezštevilnih množicah, kar se navadno zgodi vsako četvrto leto. Po dnevi sedi mirno po drevji, zvečer pa roji okoli. Kmalu se pa izgube zopet pod zemljo, od koder so prišli, in, položivši va-njo jajca, poginejo. Iz jajee izležejo se v 4—6 tednih črvom po¬ dobne ličinke ali ogerei, ki objedajo rastlinam korenine, so jako požrešni in prerivajo zemljo na vse strani. To škodljivo življenje pod zemljo traja 3—4 leta. Ko so popolnoma dorasli, podobni so dva palca dolgemu, bledo rumenkastemu, členastemu črvu, ki ima na prvih treh obročkih tri pare nog. H koncu četvrtega poletja se zabubijo ter se prihodnje pomladi pokažejo kakor popolni hrošči. — Hrošče bodeš najbolje pokončal, če jih otreseš z dreves in pobereš. Pri oranji in kopanji pokažejo se ogerei, a vrane, kavke, škrjanci in mnoge druge ptice jih pridno zobljejo. Tudi krt pod zemljo proganja ogerce, na zemlji pa lovč hrošče netopirji, ježi, kune in lisice. Meseca junija se pokaže po tratah hrošču podobna, toda manjša, kosmata, jasno rumena prosnica (ber 2}uni= obet Sradjtcifcr, Rhizotrogus solstitialis), ki se nahaja ravno tako pogosto in je takisto škodljiva kakor hrošč. 211. Zlata minica (ber ŠKofenfafer ober ©olbfafer, Getoma aurata) je malo manjša od hrošča, in ima kijaste, troliste tipainice in svetlo, zlato zelenkasto, plošnato truplo, ki se spodaj spreminja na bakreno rdečkasto. Pogosto se v vrtih nahaja po rožah, kterim razjeda cvetje. Čudnof je to, da njena ličinka živi v mravljiščih. 212. Rogač (ber .ptrfcfifdfer ober ^euerfdjroter, Lucanus cervus) je jeden največih domačih hroščev. Dolg je dva palca, pa tudi črez, zgoraj je kostanjeve, sicer črne barve. Sosebno se odlikuje z velicimi gornjimi čeljustimi, ki so pri samcu rogovju podobne. Dolge, češljaste tipainice so v sredi kolenčasto pregnjene. Glava je nenavadno široka, četverovoglasta ter je veča od vratnega ščita. Hrošči. 157 Bogač prebiva v hrastovji in se hrani od soka hrastovih mladik, ktere nagrizne z močnimi gor¬ njimi čeljustimi. Jajca znese v gnjila hrastova debia, kjer živi črvu podobna ličinka kacih 6 let do popolnega razvitka. — Bogači so sicer jako raz¬ lične velikosti. Mnogo manjša samica ima kratke čeljusti in majhno glavo. 259. Bogač ( a. samec, b. samica). 213. Govnač ali govnobrbee (ber Stofjfdfer, Geotrupes stercorarius) je 1 palec dolg, črn, zgoraj kovno zelen, spodaj časih plav kakor jeklo. Tipalnice imajo na koncu trolisti kij, jako zbočeno truplo je trdo in čvrsto, vratni ščit je gladek, pokrovke so pa pikčasto brazdaste. Govnač je počasen in neukreten, zvečer leta okoli glasno brenčeč in prebiva v govnu domačih živali ali pa v gnoji, kjer tudi njegova ličinka živi. V čreslu, sosebno v rastlinjakih, se nahaja kostanjevi nošorožeč (ber 9la§§ontIafer, Orfctes nasicčrnis), ki se odlikuje z zakrivljenim rogom na glavi. 260. Govnač. 261. Nosorožec. 158 Žuželke. 262. Herkul. Takisto ima tudi velikan vseh hroščev, južno amerikanski Herkul (§erfutež, Djnastes Hercules) na čelu rog, preko kterega pa štrči drug, na vratnem ščitu vzrasten in navzdol prikrivljen. Dolg je 5—6 palcev. 263. Listasta ali plojkasta tipalnica na¬ vadnega kebra. Ploj ka šem se tipalniee končajo v listasto (plojkasto) betico. — Vsi so močni in krepki žužki imajoči na glavi in na vratnem ščitu pogostoma čudne roženaste izrastke. Semkaj spadajo največi hrošči, ki pa žive samo v vročih deželah. Hranijo se nekoliko z rastlinsko tvarjo, kakor na pr.: z listjem, kore¬ ninami in gnjilim lesom, nekoliko pa z govnom in gnojem. Njihove ličinke so debeli, mehki, bledi in slepi črvi s tremi pari nog in precej dolgimi tipalnicami (ogerci, Sttger(inge). Za svoje popolno preobraženje potrebujejo časih več let. 2. Brzci (8auf!fifer, Carabidae). 214. Bakrenasti krešič (ber tupferrotlje Sauffdfer, Carabus cancellatus) je 10 črt dolg, zgoraj rdeč kakor baker, spodaj pa črn. Pokrovke imajo po dolzem tri vzvišena rebra, med njimi pa male nanizane, drobnim verižicam podobne grbice. Ta po vseh vrtih in poljih navaden hrošč teka hitro sem ter tam in napada in žre vse, na kar naleti. Sosebno všeč so mu goli polži, gosenice, ogerci i dr. st. — Ravno tako koristni so drugi krešiči, na pr. vijoličasti krešič (ber oei(d)en61aue Sauffafer, Carabus violaceus), zgoraj zlato zelenkasti, spodaj črni zlati krešič (bcr ©olbfdjmieb, Carabusaura- tus), medlo črni usnjak (ber Ceberlauftafer, Carabus coriaceus) i š. dr. Semkaj spada tudi Hrošči. 159 puškar (ber 23om6arbierfafer, Brachinus crepitans), majhen, 4 črte dolg, spredaj kakor opeka rdeč, spodaj črnikast hrošč s temno plavimi gornjimi krili. Razdražen prskne neki jedek sok proti svojemu neprijatelju in zraven se čuje slab prask. 215. Moškatnik ali otimač (ber SliofdjuSfdfer ober ^uppenrauber, Calosoma !' Sycophanta) je jeden najlepših brzcev, 1 palec dolg, ■/« palca širok. Truplo je temno vijoličasto, usta, tipalnice in noge so pa črne. Po dolgem progaste pokrovke blišče se zlato zeleno ter se na bakreno spreminjajo. Otimač diši po mošku in živi na drevji, kjer lovi in žre škodljive gosenice. Tudi nje¬ gova ličinka se hrani s škodljivim mrčesom, zato je moškatnik jako koristen hrošč. 264. Bakrenasti krešič z ličinko. 265. Moškatnik. 266. Poljski brzec. 216. Poljski brzec (ber ^elbfanbtdufer, Cicindela campestris) je 6 črt dolg, spodaj bakrenast, zgoraj jasno zelen, na pokrovkah belo pegast. Truplo .je ozko, podolgasto, noge dolge in tenke. Ta hrošč se pogosto nahaja po melinah in peščenih gričih, ob solnčnem vremenu je jako živahen in neznansko urno po tleh teka za plenom ali pa se tudi r po zraku za njim poganja. Njegove ličinke si dolbejo globoke luknje v zemljo in so tudi jako silovite. t Brzci imajo nitkaste, 11 členaste tipalnice, majhno glavo s krepkimi. [ celjustimi, dolge, tenke, za tekanje sposobne noge, nasproti pa večkrat krnasta krila in zrastene pokrovke. Vsi so urni roparji stanujoč pod kamenjem in mahom, za drevesnim lubom, po vrtih, poljih, tratah in gozdih. Navadno so ene barve, redkokedaj pisani, neugodno diše in ulovljeni puščajo neki rjavkast jedek sok od sebe. — Njihove ličinke so zleknjene, imajo tipalnice,. 160 Žuželke. tri pare nog in pikčaste oči. Hranijo se kakor popolni hrošči samo z živalsko hrano. 3. Povodnjaki (SEBafferfafer, Hydrocanthari). 217. Črni potapnik (ber ped) jamarje SBajferfafer , Hydrophilus piceus) je skoro dva palca dolg, plošnat, jajčaste podobe, črn kakor smola, spodaj temno rjav, jako gladek in svetel. Betičaste tipalnice so kratke, nitkaste pipalke (grefjfptjsen) pa jako dolge. Noge so plošnato stisnjene, z dolgimi gostimi kocinami porastene, za plavanje sposobne. Ta včliki, leni, počasni hrošč prebiva po stoječih vodah, zvečer pa leta okoli. Njegova dva palca dolga ličinka živi v vodi ter žre vodne žuželke in polže, dočim se hrošč prehrani z vodnimi rastlinami. 218. Obrobljeni kozak (ber geranberte Sdptmnmfdfer, Dytiscus marginalis) je 1 palec dolg in ] / s palca širok ter ima črnikaste, v širok rumen rob razširjene, po dolzem brazdaste pokrovke. Kratke tipalnice so nitkaste, stisnjene in trepavičaste zadnje noge so mnogo krepkejše od prednjih dveh parov. Kozaki so po ribnjakih in drugih stoječih vodah jako požrešni roparji. Plavajo jako spretno, po noči pa letajo okoli. Kedar si hote oddehniti, pomold zadek iz vode in privzdi¬ gnejo nekoliko pokrovke. Njihove ličinke so dolge in ozke ter imajo jako močne gornje čeljusti, šest nog in na koncu trupla dve cevki za dihanje. Jedo žužke, črve'in polže, pa tudi ikre in male ribice, cel6 velikim ribam se globoko zajedo v truplo. 267. Črni potapnik z ličinko. 268. Obrobljeni kozak z ličinko. Hrošči. 161 Kozakom podobni, toda manjši so kolovrti (SaumeJ. ober SJreljfafer, Gyrinus natator), ki se po vodah jako hitro in čudno vrte v kolobar. Povodnjaki so večidel roparji, ki so zarad plošnatega trupla in kocinastih nog sposobni za plavanje. 4 . Kratkokrilei (iturjflugter, Braehelytra). 219. Rusokrili graMlec (ber rotfiflitgelige Dtaubfafer, Staphylinus erythrop- terus) je 9 črt dolg, ozek, sem ter tje jasno rumeno kosmat. Tipalnice so nitkaste, okroglasta glava velika in širja nego vratni ščit. Zamoklo rdeče pokrovke so za čudo kratke in pokrivajo samo prve zadkove obročke. Ta jako gibki ropar, ki po svoji postavi spominja na strigalico, skrivi zadek navzgor in pušča hud duh od sebe, ako ga v roko vzameš. Enako drugim podobnim vrstam hrani se z mrhovino, gnojem in gnjijočimi rastlinami. Kratko krilce je lehko poznati po zleknjenem, jako gibkem telesu in po prikračenih pokrovkah, zraven tega so večkrat nenavadno dlakavi ali pa lepo pisani. Hranijo se z gnjijočimi živalskimi ali rastlinskimi tvarini, nekteri žive pa tudi v gljivah (gobah) in v mravljiščih. Njihove ličinke so popolnemu žužku precej podobne. 269. Rusokrili grabilec. 270. Grobar. 5. Kijaši (feulenl)6mige ihifer, Clavicornia). 220. Grobar (ber Sobtengraber, Necropkorus Yespillo) je 8 do 10 črt dolg, črn hrošč z dvema pomarančastima pasoma na pokrovkah. Krožcu Živalstvo. 11 162 Žuželke. podobni vratni ščit je spredaj z zlato rumenimi dlakami gosto porasten, a kratke tipalnice so proti koncu kijaste. Prirezane pokrovke ne pokrivajo vsega zadka. Ta koristni hrošč nahaja se pogosto okoli mrtvih miši in krtov, izpod kterih grehe zemljo tako dolgo, da jih naposled vse zakoplje. V zakopane živali leže potem svoja jajca, da imajo izlezle ličinke tekoj jesti. 221. Navadni Špehar (ber gerobljnttdje ©pedfafer, Dermestes lardarius) je d do 4 črte dolg, črn, pokrovke so na sprednji polovici pepelaste s tremi črnimi pikami na vsaki strani. Truplo je jajčasto, kratke tipalnice so razločno kijaste, glava je pa tje do očes skrita pod vratnim ščitom. 271. Špehar (povečan). 272. Ličinka in buba špeharjeva Kocinasta, temno rjava ličinka tega jako škodljivega hrošča živi v živalskih kožah, v kožuhovini, po hišah ravno tako kakor po prirodninskih zbirkah. Ako se hrošča dotakneš, se pritaji in se dela mrtvega. Ravno tako se tudi obnašajo majčkeni m u z e jniki (®abinet§* lafet, Anthrenus museorum & varius), ki so največi sovražniki prirodninskih zbirk, zlasti žuželek — in pa navadni svalček (ber jtnoHentafer, Anthrenus scrophulariae), kise pogosto nahaja na cvetji, časih pa tudi po izbah. Kijaši imajo kijaste, to je, proti koncu debelejše tipalnice. Njihove ličinke imajo 6 nog ter žive kakor hrošči od živalskih in rastlinskih tvari. 5. Pilaši (©agefjornige fiafer, Serricornia). 222. Kukec ali trdoglav (ber 2ro|fopf, Anobium pertinax) je 2—3 črte dolg hrošček zamoklo rjave barve in progasto pikčastih pokrovk. Telo je valjasto in trdo, tipalnice nitkaste a veliki vratni ščit pokriva skoro vso glavo. Kukec živi v raznem lesenem pohištvu, ktero razjeda in v črvojedino spreminja. Nje¬ gova kratkonožna, majhnemu belemu črvu podobna ličinka prevrta les na vse strani. Trdo- Hrošči. 168 glav mu pravimo zato, ker, če se ga le dotakneš, skrči noge in se dela mrtvega ter se ne gane, ako ga tudi na iglo nabodeš. Z glavo trka ob les, od tega nastane v lesu neko po¬ kanje, ki je nekoliko pikanju žepne ure podobno, zato ga praznoverni ljudje tudi imenujejo mrtvaško uro. — Razen tega živi po lesenem pohištvu še več temu podobnih, ali še manjših vrst. Kruhar (ber fflroC^lopffafcr, Anobiumpaniceum) jako majčeken, rjast hrošček razjeda posušene rastline po herharih. 278. Kukec z ličinko (povečan). 274. Kruhar z ličinko (povečan). 223. Poljska pokalica (ber @aat-©d)tteftfafer ober ©djmieb, Elater segetum) meri 5 črt, je rjava, sivo dlakava in ima sive, po dolgem črtaste pokrovke, rdeče tipalnice in noge. Telo je ozko, glava s pilastimi tipalnicami majhna, podkovasti vratni ščit pa jako velik. Poljska pokalica ima z mnogimi drugimi sorodnimi hrošči to lastnost, da se s po¬ močjo necega prsnega trna lehko kvišku požene, ako ga na hrbet povezneš, in pri tem se čuje neki pok. Po poljih in travnikih se pokalica nahaja povsod, jako je škodljiva, ker njena ličinka izpodjeda korenine. V vroči Ameriki žive pokalice, ki se po noči svetijo, na pr. zapadno-indijski svetlin (ber »eftinbifd&e Srudjtfafer, Pyrophorus noctilucus) na otoku Kuha. 275. Pokalica. 276. Zapadno-indijski svetlin. 277. Borov krasnik. a. hrošč. b. ličinka. 224. Borov krasnik (ber Siefertuj3racf)tfdfet, Buprestis Mariana) je 12—-14 črt dolg, rjavo medne barve in belo potresen. Široki, četverovoglasti vratni ščit ima 5, vsaka pokrovka pa 3 topa rebra in vsaka pokrovka vrli tega tudi še dve jamici medne barve. Truplo je podolgovato, tršato, glava, z drobno pilastimi tipalnicami se le malo vidi izpod vratnega ščita. 11 * 164 Žuželke. Krasnik je po borovih gozdih navaden hrošč. Njegova 2 palca dolga ličinka, kakor tudi hrošč, vrta po lesu. — V vročih deželah živi jako mnogo krasnikov, ki se blišče v naj- krasniših kovnih barvah in so sem ter tje tudi precej veliki. 225. Navadna kresnica ali ivanšMca (ber gemetne Seud&tffifer, etud) poljan* ttišfdfer, $oIjamuš»2Bitrmd)ett, Lamp^ris noctiluca) je 6 črt dolga, plošnata in rjava. Glava z velicimi očmi skrita je pod velicim vratnim ščitom. Samica nima kril in je podobna črvasti ličinki. Pod zadkom ima rumenkasto liso, ki se na živi živalci po noči lepo sveti. Kresnice so ponočne žuželke, ki v toplih poletnih večerih, sosebno konec junija (o kresu) kakor žareče iskre okoli letajo ali pa kakor tleče oglje po travi in v grmovjiležč. Leteč samec ne sveti tako lepo, kakor nekrilata samica. 278. Samec, ličinka, samica od kresnice. 279. Rjava sneženka. a. hrošč. b. ličinka. 226. Rjava sneženka (ber braune 'Sdjtteefčtfer, Cantharis fusca) je črez 6 črt dolga in 2 črti široka, zleknjena, plošnata, mehka in ima nitkaste tipalnice. Kratko dlakave pokrovke so črnosive, vratni ščit rdeč s črno piko v sredi, tipalnice in noge so črne. Viseča, od vratnega ščita nekoliko' pokrita glava ima precej močne gornje čeljusti. Roparska sneženka zalazova sosebno ušice (Slattlfiufe), tudi ščiplje v kožo, ako jo na roko uzameš, toda žalega ne more storiti. Pogosto jo je videti po grmovji in drevji, ličinka pa živi v zemlji. Ker te črne, žametaste ličinke časih že po zimi pririjejo iz zemlje in lazijo po snegu, dobil je hrošč ime sneženka. Pilaši imajo pilaste ali češljaste tipalnice in njihove ličinke žive večidel v rastlinah, zato so škodljive. Samo kresnica in sneženka se hranite z živalskimi tvarmi. Hrošči. 165 b ) Raznočleni (ungleidigltebrige $afer, Heteromera) (na prvih štirih nogah imajo po pet na zadnjih dveh samo po štiri člene.) 1. Priščnjaki (SBlafenjieljenbe jždfer, Vesicantia). 227. Španjska muha (ber gemetne ^flafterKfer ober bie fpantfdje gfltege, Lytta vesicatoria) je svetlo zelena, 5—10 črt dolga in 3 črte široka. Podolgasto truplo je mehko, velika glava tako debela kakor vratni ščit, dolge tipalnice so nitkaste. Španjska muha se meseca junija pogosto nahaja na jesenu, lipovki (španskem bezgu) in kalinovim, in se hrani z listjem teh dreves. Ta hrošč ima v sebi neki jako oster in jedek sok ter se posušen in v prah stolčen rabi v zdravilstvu za priščila (vezikatorije). Pri tem delu in tudi pri nabiranji hroščev je pa treba jako oprezno ravnati. 280. Španjska muha. 281. Travnica. 228. Navadna travnica (ber gemetne 3Katourm ober Celfdfer, Meloe pro- scarabaeus) je plavkasto črn, debel, širok hrošč, ki nekoliko na govnjača spominja. Toda je truplo mehko, pokrovke jako kratke, pravih kril prav nič nima, tipalnice so pa nizaste. Travnico je že v prvi pomladi pogosto najti v travi kraj potov. Ta lena in neukretna žuželka pušča, ako se je dotakneš, iz mehkega trupla rumenkast, neugodno dišeč sok, ki tudi nekterim ljudem kožo podmehuri, al vendar ni tako grizek, kakor od španjske muhe. Ličinko bčele večkrat slučajno pobero na cvetji in zaneso v panj, kjer se čudovito pre- obrazuje. 2. črnuhi (©dpcarjfafer, Melanosomata). 229. Mokar (ber 3Kittter ober SJieljlfafer, Tenebrio molitor) je 7 črt dolg, na pokrovkah črn, spodaj okoli nog pa rdečkasto rjav. Truplo je ozko, vratni ščit skoro četverovoglat, tipalnice pa nizaste. 166 Žuželke, Nahaja se po žitnicah, v mlinih in pri pekih prav pogosto. Povsod znane so tudi nje- j gove rumenkaste ličinke, tako imenovani močni črvi, ki so najboljša hrana za žužkojede j pevce. Prijatelji tacih ptičev jih nalašč rede v loncih, kamor se vloži star, nekoliko moker kruh, otrobi, volnate krpe, staro usnje i dr. st. 283. Smrtni sel. b. ličinka. Semkaj spada tudi narisani (pod. 283) smrtni sel (SEobtenfdfer, Blaps mortisaga), črn, jako zbočen hrošč, ki ne mareč za svetlobo živi v gujilem lesu in časih tudi po hišah. Praznoverni ljudje so ga popreje imeli za oznanjevalca smrti. c) Cetveročleni (SBievgliebrige Itdfer, Tetramera). 1. Rilčkarji (Dluffelfdfer, Curculionida). 230. Gtrahar (ber @r6fenntuffetfcifer, Bruchus piši) je majhen, 2 črti dolg, skoro četverovoglat, zamoklo rjav krošček z belo piko konec zadka. Glava je podaljšana v kratek in širok kljunček, tipalnice so proti koncu debelejše, stegna na zadnjih nogah udebeljena, krila so pa krajša od trupla. Grabar leže svoja jajca v grahovo stročje. Debele, breznoge, bele ličinke se vvrtajo v posamezna grahova zrna in ja izdolbejo popolnoma. Da si je hrošček majhen, vendar v velikem številu lehko mnogo graha pokonča. 28d. Grahar z ličinko in bubo. 285. Črni žužek in njegovo preobraženje. Hrošči. 167 231. Črni žužek (ber Sorn^iiffelfafer ober fcftiuarge Sorniuurm, Calandra grauaria) je komaj dve črti dolg, temno rjav, valjast in jako trd.. Glava je podaljšana v dolg, tenak, nekoliko vpognjen rilček, a na koncu rilčka so mala usta. Nitkaste, kolenčasto pregnjene tipalnice so vrastene sredi rilčka. Veliki, globoko pikasti vratni ščit je skoro tako dolg, kakor progasto pikaste pokrovke. Ta žužek spada med najškodljiviši mrčes, ki je že mnogokrat velike žitne zaloge v nič dejal. S tenkim rilčkom zvrta luknjico v žitno zrno in položi va-nje eno jajce, iz kterega se izvali breznoga, bledo rumena ličinka. Ličinke izjedo vso moko, da ostane le prazen meh, v kterem se potem ličinka zabubi. Žužek je tem bolj škodljiv, ker se neznansko hitro raz- ploduje (en sam par zaplodi v enem letu 6000 hroščev) in ker se škoda ne zapazi tako hitro. Ako se hočeš temu mrčesu ubraniti, najbolje storiš, ako žitnico večkrat odpiraš, da jo zrak prepihava in ako žito večkrat z lopatami premečeš. 232. Trtin ali trtanela (ber 9?e£>enftec^er, Rliynchites betuleti) je 2'/ a črte dolg rilčkar lepe kovinsko svetle, zelene ali plave barve. Vratni ščit je drobno pikčast, na pokrovkah pa ima več redov večih in manjših pik. Samec ima na vratnem ščitu dva naprej stoječa trna. S pomladi prerezuje listne petlje na vinski trti do polovice in položivši nekolika jajec na notranjo stran, zvije list skupaj. Listi se posuše in odpadejo v škodo grozda, ki se brez listov ne more razvijati. Pa tudi na sadnih drevesih trtin škodo dela. — Temu podobni bakrenasti slivar (bcv fupfcrrotfje 'bftaumenbofjrer, Ehynchites cupreus) leže jajca v mlade slive in marelice in prestriže s rilčkom petlje, da sad nezrel odpada. Drugi rilčkarji ravno ako delajo škodo na jablanah in hruškah. 286. Trtin. 287. Lešnikar. a. ličinka, b. buba. c. hrošč. 233. Lešnikar (ber iUufibhOrer, Balaninus nucum) je blizu 3 črte dolg, sivkasto rjav, gosto dlakav ter ima rjaste tipalnice in noge. Jako tenki rilček je skoro tako dolg kakor telo in nosi nalomljene tipalnice. Lešnikar leže jajca v lešnike in želode, dokler so še mehki in sicer v vsak lešnik po eno jajce. Izlezla ličinka požrč jedro, prevrta jeseni trdo lupino (odtod črvivi in piškavi lešniki), zarije se v zemljo ter se še le prihodnje leto spremeni v popolnega hrošča. 168 Žuželke. 234. Borov rilčkar (ber Stefernriiffetldfer, Hylobius pini) je 4 —6 črt dolg in največi, gozdom škodljivi rilčkar. Barve je zamoklo rjave, časih nagiblje malo na rdečkasto, podolgovato, jako trdo truplo je rjasto dlakavo, pokrovke so pa lisaste. Tipalnice so prirastene na koncu precej debelega, navzdol zakrivljenega rilca, ki je skoraj tako dolg, kakor okrogli vratni ščit. Živi pogosto v jelovih gozdih, sosebno na borih in smrekah. Ličinke žive v parobkih posekanih dreves. Še večo škodo delajo hrošči s tem, da razjedajo brstje in glojejo debla, veje in korenine. Najbolje se pokončujejo, ako se parobki izkopljejo in iz gozda spravijo. Rilčkarjem je glava podaljšana v krajši ali daljši, časih kakor nit tenak rilček. Mala usteča so na koncu rilca, tipalnice so večkrat kolenčaste in kijaste. Rilčkarji polagajo svoja jajca v vsakoršne, tudi najtrše rastlinske tvari in njihove mehke, breznoge ličinke jih popolnoma uničijo. Nektere žive v koreninah in deblih, druge na listji, cvetji in sadji. Vse so toraj škodljive. 235. Briljantar (ber SBriftcmtfafer, Etimus imperialis) je prekrasen 1 palec dolg rilčkar; njegov črno truplo ima zgoraj jamice, ki so, kakor tudi hroščeva trebušna plat, pokrite s predrobnimi, kovinsko zelenimi luskami, ki se na solncu v vseh mavričnih barvah prelivajo. Ta lepi hrošč, čegar lepoto bodeš stoprv pod povekšalnem steklom prav spoznal, živi v Braziliji. 289. Briljantar. Hrošči. 169 2. Lubadarji (ŠBorfenfitfer, Bostrichidae). 236. Smrekov lubadar ali pisar (bet gidjtenborfenfdfev ober Sudjbrucfer, Bostrichus typographus) je samo 2 črti dolg, 1 črto širok, rjav in popolnoma valjast. Mala?glava je skoro popolnoma skrita pod velicim zbočenim vratnim ščitom in jako.*kratke tipalnice so kijaste. Pokrovke so na koncu vtisnjene in imajo na strmem robu ob vsaki strani štiri zobce. 290. Smrekov lubadar 291. Rovi smrekovega lubadarja. Desuo hrošč in buba (povekšan). v naravni veličini in ličinka povekšana. Da-si je lubadar majhen hrošč, vendar je jeden najškodljiviših in je časih že velike smrekove gozde uničil. Okoli začetka ali srede meseca maja roji, potem se vvrta pod smre¬ kovo skorjo in si izdolbe raven in dolg rov, kamor polaga svoja jajca. Izlezle ličinke so podobne majhnim, breznogim, bledo rumenkastim črvičem in dolbejo lepo zvite, vedno širje postranske rove ter se na razširjenem koncu (v zibeli) zabubijo. Razviti hrošči pregrizejo potem lub in izlete zapustivši na lubu drobne luknjice, kakor bi bil s svincem prestreljen. Navadno si izbere le stara, bolehava, posušena ali od vetra podrta drevesa in stare parobke, ali pa posekan les. Ako se je pa jako zaplodil, napada tudi popolnoma zdrava in dorasla debla. Taka drevesa se poznajo po tem, da se začno v vrhu in tudi po vejah igle rdečiti in potem se kmalu posušč popolnoma. Najgotoviši pripomoček zatreti tega škodljivega hrošča, ki je 1783 na Harzu v enem letu 2 milijona debel 'usušil, je ta, da se vsa suha ali bolehna drevesa iz gozda spravijo. Ako se je lubadar že jako zaplodil, takrat ga je tudi dobro loviti na posebna drevesa, ki se nalašč posekajo in z vejami vred ležati puste. V taka drevesa se lubadar najrajši naseli, potem se drevesa spravijo iz gozda, ali pa se obelijo in lub se z zalego vred sožge. Je še več druzib lubadarjev, ki so več ali manj škodljivi. Tukaj omenimo le: boro¬ vega lubadarja (ber $tefern6aftfaferober ffiatbgartner, Hylesinus pinipčrda),rujavega hrošča z rilčkasto podaljšano glavo, ktere ne more pod vratni ščit skriti. Vrta sosebno v mlade borove veje, da potem odpadejo, in je drevo videti, kakor bi bilo obrezano. Nadalje so še razni likarji (©plintfafer, Eccoptogaster), ki se poznajo po vzvišenem zadku. Žive samo v listnatem drevji in posebno brestom, hrastom in slivam škodujejo. 170 Žuželke. Lubadarji so majhni valjasti hrošči brez rilčka, kratke glave in kratkih kolenčastih, kijastih tipalnic. Njihove črvičaste ličinke žive družbeno pod drevesnim lubom v sosebnih rovih med skorjo in lesom. To pa drevju jako škoduje, ker se po teh rovih prekida sokov tok v deblu, vsled česar se mora drevo posušiti. 292. Moškatni kozliček. Ta hrošč diši po mošku in živi na vrbah, ktere njegove ličinke razjedajo. — V hrastih živi 2 palca dolgi strigoš (Ser iRtefenbocf, Cerambyx heros); po>gorah se nahaja plavosiv- kasti, črnožametasto lisasti planinski kozliček (Ser Sllpcnbotf, Cerambyx alpinus). 238. Tesar (ber gimmermanrt, audj §auž6odf ober 3tmmer6ocf, Lamia aedilis) je 6 do 8 črt dolg, rjav in„ gosto sivo dlakav. Samčeve tipalnice so petkrat daljše od trupla, samica ima dolgo bodalce, s kterim jajca v les vsaja. Nahaja se pogosto na novo posekanem lesu, časih se pa še le v hišah prikaže iz brun, tramov in desak. Sem ter tam se v poslopjih dobi tudi črni kosec (ber 2Be6erbocf, Lamia textor) s krajšimi tipalnicami, zrnastim vratnim ščitom in ravno tacimi pokrovkami. V to- polah živi topolov kozliček (ber i)3appel=S3otfEdfcr, Saperda carcharias), čegar hrbet je poln črnih svetlih jamic. il. Eogini (SBocffdfer, Longicornia'. 237. Moškatni kozliček (ber 3Jtofdju§£>od ober SBeibenbocf, Cerambyx moschatus) ]e 12 do 15 črt dolg, ozek, kovinsko zelen ali bronast, povrh drobno razavo pikčast. Samec ima tipalnice daljše od trupla, ščetinaste in razločno.členaste. Hrošči. 171 Rogini se odlikujejo z nenavadno dolgimi tipalnicami. Največ so dobršno veliki hrošči podolgovatega telesa in izprožene glave, če jih vzameš v roko, cvilijo. Hrošči kakor tudi njihove ličinke razjedajo les, al vendar niso nikdar tako škodljivi, kakor mnogo manjši lubadarji in rilčkarji. 4. Sjajniki (©olbfafer, Chrysomelinae), 239. Prstni bolhač (ber grojje (Srbflof), Haltica oleracea) je dve črti dolg, kovinsko zelen ali plav. Mala glava nosi kratke, nitkaste tipalnice in se le malo vidi izpod vratnega ščita. Zadnje noge iipajo debela stegna za skakanje. Ta izvrstni skakač je z mnogimi drugimi še manjšimi sorodniki jako škodljiv sladki pesi, razni zelenjavi in tudi drugim rastlinam. Hrošč namreč kakor tudi ličinka njegova tako ogloje liste omenjenim rastlinam, da časih sama rebra ostanejo. 296. Prstni bolhač. 297. Rdeča topolovka. 172 Žuželke. 240. Rdeča topolovka (ber $appeln<33fottIafer, Chrysomela populi) je 4—5 črt dolga ter ima črn, plavo ali zeleno se bliščeč vratni ščit in rumeno rdeče pokrovke. Noge so vse enako razvite. Nahaja se povsod na mladih topolah in vrbah, ktere časih do golega obje. Tudi belkasta, črno pegasta ličinka živi na listji. — Drugi sijajniki se svetijo lepo zlato zelen¬ kasto ali vijoličasto. Sjajniki so kratkega, tršatega trupla, na pol skrite glave in kratkih nitkastih tipalnic. Njihove kratke ličinke imajo noge in so večidel živo pisane. Hranijo se s hrošči vred z listjem. d) Tr o čl eni (breigliebrige Safcr, Trimera). 241. Sedmopikčasta polonica ali božja kravica (ber fieknpunftirte Stiigel- fdfer ober SDiartenldfer, Coccinella septempunctata) je tri črte dolga, polu- kroglasta, zgoraj jako zbočena, spodaj ploš- nata. Pokrovke so rdeče in svetle in s sed¬ mimi črnimi pikami opisane.' Vratni ščit in ostalo truplo je črno. Tipalnice so kratke in betičaste. Ta povsod razprostranjeni znani hrošč hrani se ^ t,ro 5 kakor ličinka in kakor hrošč z ušicami ter je za a. hrosc. b. ličinka, c. buba. , ,. ,, , , , tega delj po vrtih jako koristen. Ako se ga dotakneš, pušča neki rumenkast, jako dišeč sok od sebe. Ličinka je 5 črt dolga, sivo črnikasta in rdeče pikasta. Hrošči so žuželke popolnega preobraženja in grizočih ust ter imajo štiri krila, od kojih so prednja (pokrovke) trda, roženasta in neprozorna, zadnja pa (prava krila) kožnata, večidel z žilicami premrežena in prozorna. Hrošč ima na glavi oči, tipalnice in usta. Oči so navadno velike in sostavljene, tipalnice so pa različne. Hroščeva usta obstoje iz gornj e in dolnj e u stmce in iz gornjih in dolnjih čeljusti. Na spodnji čeljusti in na spodnji ustni se vidijo še kratki, tipalnicam podobni organi, tako imenovane p i p a 1 k e (SLafter ober $refjf)>i|en). Od treh prsnih obročkov je prvi največi in prosto gibek, imenuje se vratni ščit. Druga dva prsna obročka, kakor tudi zadek pokrivajo pokrovke. — Ličinke so črvaste, nektere imajo na prvih treh Hrošči. 173 telesnih obročkih noge iogerci), druge so breznoge. Hrošči se dele po številu členov na stopalu v petočlene, raznočlene, četveročlene in tr o člene. 2. Razred: Kožokrilci (^autfliigter, Hymenoptera). a) Družni kožokrilci (gefettige, H. socialia). *Medičarji. 242. Bčela (bte £>ortigbtene, Apis mellifica) živi zmerom v velikih družbah, časih po 15—20 tisoč skupaj in še črez. V taki družbi (roj) je največ tako imenovanih delavk, potem nekoliko sto samcev ali trotov in jedna j edina samica, kraljica ali matica imenovana. Delavke, najmanjše med vsemi, imajo želo in na zadnjih nogah trde dlake (tako imenovano ščet), široko plošnato golenico in jako razširjeii gornji nožni člen (košek) za nabiranje cvetnega prahii. Nekoliko veči, sivo dlakavi troti so brez žela in brez ščeti, al imajo velike, na čelu stikajoče se oči. Matica je pa med vsemi bčelami največa, nima ščeti, toda na podolgastem zadku bodalce, s kterim jajca leže. — Vse bčele so tršatega, dlakavega telesa, kije z globokimi zarezami razdeljeno na glavo, prsi in zadek, vse imajo velike, sostavljene oči in še tri pikčasta očesca na temenu. Tipalnice so kratke, nitkaste, nalomljene, usta so pa sposobna za grizenje, pa tudi za lizanje sladkih sokov. Na oprsji so vrastena štiri ozka, kožnata, z malo žilami premrežena krila različne velikosti. Vsak roj poišče si najprej teman, topel in suh kraj, da si ustanovi svoje čudovito gospodarstvo, bodi si v kacem duplu, v otli pečini ali jpa v posodi, ki je nalašč za to pri¬ pravljena in iz slame ali protja spletena, aliipa iz desak zbita (košnica, ul, panj). Ako je mesto najdeno, tekoj se delavke lotijo dela. Najpredi pospravijo iz novega stana vso ne¬ snago, potem skrbno zamažejo vse luknjice, špranje in razpoke z posebnim voskom, samo žrelo za uhod in izhod ostane odprto. jZdajci stavijo delavke iz pravega voska navpik stoječe vrste okroglasto šesterovoglatih celic ali lončkov (tako imenovano s a tj e), kamor spravljajo živež (med in cvetni prah), in kjer se tudi zalega godi. V vsacem satu je več tisoč tacih lončkov in sicer v dveh skladih in lončki obeh skladov se s svojimi dni dotikujejo. Med dvema satoma je samo toliko prostora, kolikor ga je treba bčelam, da lehko sem ter tam hodijo. V tem, ko delavke stavijo nove lončke ali pa hrano prinašajo, leže matica vse poletje jajca in sicer najpredi več tisoč jajec, iz kterih se izvale delavke, pozneje vsaj 2000 jajec, iz kterih se razvijo trotje, in naposled okoli 16 jajec, izkojih pridejo mlade ma¬ tice. Že v treh dneh se iz jajca izvali ličinka, podobna majhnemu belemu črvičku, kterega delavke skrbno pitajo in ki v petih dneh že popolnoma doraste. Delavke zdajci lonček po¬ krijejo z voščenim pokrovcem in v 10 ali 11 dneh spremeni se ličinka v bubo in potem buba v popolno žuželko. Vse preobraženje traja 18—21 dni. Mlade matice odgojivajo se v po¬ sebnih večih, sodčekastih lončkih in dobivajo tudi boljšo hrano. Ko je matica znesla jajca, delavke pomore trote in je pomečejo iz panja. 174 Žuželke. ‘299. Bčela. a. trot, b. matica, c. delavka 300. a. ličinka, b. buba, c. jajce, (v naravni veličini). d. zadnja noga delavkina. Zarad hitrega plodenja je prostor v panji kmalu pretesen, zato se od časa do časa del novega zaroda pod vodstvom jedne mlade matice izseli iz panja osnovavši si novo gospodarstvo. Pravimo: bčele rojijo. Eoječe bčele ostanejo blizu starega panja ter se na¬ vadno vsedejo na kako vejo sprimii se v kepo. Človek jih lekko ogrebe v prazen panj, samo na to mu je treba paziti, da je matica zraven. — človek se že od starodavnih časov peča z bčelorejo vzemši pod svojo pazko te živalce, ki mu z medom in voskom koristijo. Vosek narejajo bčele iz svoje hrane, leze jim namreč v podobi malih pločic izmed zadkovih obroč¬ kov. Med pa dobivajo iz cvetja, ter ga hranijo v majhnem mehurčku, mali želodček imeno¬ vanemu. — Bčela delavka lehko občutljivo piči z otlim želom, no ker želo ostane v rani, poškodova se bčela tako hudo, da mora sama poginiti. Bčele in tudi druge žuželke pa le razdražene pikajo, toraj je najbolje, da je človek popolnoma miren, ako ga bčele obletavajo. Ako te je bčela pičila, pokladaj na pičeno mesto karkoli hladečega, na pr. mokro prst, mah i. dr. st. 243. Čmrlj (ber Čšrbfjummel, Bombus terrestris) je vedi od bčele in z dolgimi kosmatinami porasten. Črn je, samo spredaj na prsih, in na drugem zadkovem obročku ima širok rumen pas in na koncu trupla belo liso. čmrlj živi v majhnih družbah (največ kacih 100— 200 skupaj). Tudi pri njih se razlikujejo samci, samice in delavci. Gnjezdo si delajo v luknjah pod zemljo, iz voska delajo tudi lončke, kamor kakor bčele spravljajo med, cvetni prah in mlado zalego. Vendar satovje ni tako pravilno, niti tako veliko, kakor pri bčelah. 301. Čmrlj. Kožokrilci. 175 **Ose. 244. Navadna osa (feie gemeine ©cfpe, Vespa vulgaris) je 6— 7 črt dolga, slabo dlakava in gladka. Črna je, na glavi in oprsji rumeno pegasta, na zadku pa rumeno in črno pasasta. Na zadnjih nogah ima ozke gole golenice in enake člene na stopalih. Osa živi v velikih družbah in obeša svoje okroglo, kakor glava debelo gnjezdo na drevesa ali pa na podstrešja, dela je pa iz neke tvari, ki je najbolj podobna sivemu sušil¬ nemu papirju. To stvar si napravlja osa iz lesenih drobtinic, ki jih ogloje s starih ograj lesenih streh ali dreves, jih dobro zgrize in z lepljivo slino pomeša. Črez zimo ostane na¬ vadno samo nekoliko samic, in te postavijo tekoj s pomladi nekoliko lončkov in ležejo jajca vanje. Iz jajec se izvale breznoge ličinke, ki se pa kmalu zapredejo in v ose delavke pre¬ obrazijo. Te potem zidajo hišo dalje in zraven skrbe vedno se množečemu zarodu za po¬ trebno hrano. Tako napravijo več skladov tacih lončkov jednega vrh druzega, vsi so pa zaviti s tenkimi krpami od iste snovi, samo od zdolaj je odprto žrelo, skozi ktero ose ven in noter letajo. Stoprv pod jesen znese samica jajca, iz kterih se zopet samci in samice izvale. Toda tudi te poginejo z delavkami vred skoro vse, ker ose ne spravljajo zaloge za zimo in ker so za mraz jako občutljive. Samo nekoliko samic, ki so se poskrile pod mah. v dupla i. t. d., preživi zimo in te značno s pomladi spet delati, kakor je bilo malo poprej povedano. — Vse ose so pogumne in okretne žuželke hraneče se ne samo s sladkimi rast¬ linskimi sokovi in plodovi, temveč tudi z drugimi žuželkami in celo z mesom. Delavke in samice so tudi oborožene z želom, s kterim lehko jako občutljivo pičijo, toda samo razdražene. 302. Navadna osa z gnjezdom (osinjakom). 303. Sršenovo gnjezdo. 176 Žuželke. 305. Bjava mravlja. Samec, samica, delavka, ličinka, buba 304. Sršen v naravni Naša največa osa je sršen (bie jpornig, Vespa crabro), ki je palec dolg, rjast in na zadku rumeno pasast. Veliko gnjezdo napravi najrajši v hrastovem duplu. Sršenov pik je časih konjem in tudi ljudem jako nevaren. — Pri nas navadna tudi mala osa (bie Spapiermežpe, Polystes gallica), ki je gola, črna in rumeno pasasta ter ima jajčast zadek, ki se le s tenkim recljem drži oprsja. Dela majhna gnjezda, kacih 20 do 30 lončkov brez klo¬ buka in to gnjezdo obeša na grme, grede in ograje. — Druge ose žive pod zemljo v luknjah, ki si jih same izkopljejo, tako na pr. peščena osa (bie @anbme£>pe, Ammophila sabulosa) živeča na peščeni zemlji. Napada sosebno gosenice ter jih vlači v svoje luknje. ***Mravlje. 245. Navadna rjava mravlja (bie Braune SBalbametfe, Formica rufa) je 4 črte dolga, spredaj rdečkasta, zadaj pa rjava. Mnogoštevilne delavke so Kožokrilci. 177 brez kril in tudi sicer se lehko poznajo po debelejši glavi, močnih, grizočih gornjih čeljustih in manjših očeh. Samec in samica imata po štiri neenaka, kožnata krila, ki pa samici kmalu odpadejo. Vse imajo nitkaste, kakor nalomljene tipalnice, zadek se drži oprsja samo s tenkim recljem, kterega drobna luska pokriva. Namesto žela imajo na koncu zadka mehurček z ostrim, jedkim, močno dišečim sokom, kterega razdražene brizgajo od sebe. Mravlja živi v jako velikih družbah in dela po borovih in jelovih gozdih kopičasta gnjezda (mravljišča) iz zanikrno navrhovačenih tvari, na pr. iz peska, prsti, iverja, igel, listja in trhlenega drobiža. Od mravljišča so razpeljane posebne ceste ali uglajena pota, po kterih mravlje donašajo, kar jim je treba v gospodarstvu. Hranijo se sosebno s sladkimi rastlinskimi in živalskimi šoki, glojejo pa tudi plodove in manjše mrtve živali. Posebno rade hodijo za ušicami, da pijd sladki sok, tekoči tem uščm iz dveh cevi na zadku. Meseca avgusta letajo krilati samci in samice po zraku, pa kmalu popadajo na tla in potem ležejo samice v veče mravljiščine predele drobna, prostim očem komaj vidna jajca. V mravljišču se izvale bele breznoge ličinke, ktere delavke skrbno pitajo, dokler se ne zabubijo v tenkem zapredku. Te mešičke ljudje nabirajo in, umorivši je z vročino, pitajo ž njimi žužkojede ptiče pevce. Tem mešičkom ljudje po krivem pravijo: mra vljinja j aj ca. Tudi tem bubam strežejo delavke z veliko skrbjo, nosijo je pogosto na solnce in zopet nazaj v mravljišče. Sploh so delavke v vseh raznih opravilih neutrudne in njihova pridnost in marljivost je prišla v pregovor. Al za zimo ne zbirajo zalog, temveč se le zarijejo globokeje in otrpnejo. Med drugimi posebnostimi, ki jih imajo mravlje, je tudi ta, da trpč med seboj nektere druge žuželke, zlasti ličinke nekterih hroščev, dočim se proti drugim živalim in tudi proti človeku, če jim mravljišče razkapa, srčno branijo grizoč sj čeljustimi inj brizgajoč! mravljinjo kislino. 306. Mravlja debeloglavka. a. samec, b. samica, e. delavka. Nektere mravlje žive tudi v starih trhlih drevesih, delajo ondi gnjezda in dolbejo hodnike, na pr. velika, črna lesna mravlja (bie fcEjtnarje §oI&ameife, Formica ligniperda), Druge si kopljejo pod zemljo rove in luknje, pod kamenjem, med koreninami, v zidovji i. t. d. Semkaj spada mala rdečkasto rumena rosica (bie riitljUd)gel6e (Bartenanteife, Živalstvo. in 178 Žuželke. Myrmica rubra), in še navadniša rumeno rjavkasta drnovščica (iie Sdafenamcifc, Myrmica caespitum), ki imate obe tenko želo. Da si je že naših domačih mravelj dobršno število, vendar jih mravlje vročih krajev po množini in raznovrstnosti daleč prekose. Tako na pr. živi v Braziliji mravlja debeloglavka (bie groglčpfige$ug= obet SSifitenanteife, Attacepha- lotes), ki se v brezštevilnih množicah vsuje v človeška stanovanja, prežene človeka, pokonča vse užitno, pa tudi ves nadležen mrčes in v kratkem času celd drevesa ogoli. Aleks Hum¬ boldt pripoveduje, da se domačini na Rio Negru več mesecev hranijo z mravljami, ktere v testo zgnječene spravljajo v mošnje; tudi mnogo sesavcev se hrani z mravljami. Pri nas se iz mravelj dela mravski cvet (StmeifcnfpirituSj in potrebujejo se tudi za krepeče kopelji. b ) Rastlinske ose ppffanjemeežpen, Phytospheces). 246. BorOTa grizlica (bie $iefern=33Iattoe§pe, Lophjrus Pini) je po priliki velika kakor hišna muha in ima širok plošnat zadek. Manjši samec je črn ter ima češljaste tipalnice. Samica je veča, bledo rumena, njene tipalnice so pilaste. Grizlica je jedna najškodljiviših žuželek v gozdu in živi na navadnem in črnem boru (Pinus sylvestris & nigricans). Prikaže se navadno dvakrat na leto: v maji in juniji, in potem spet v avgustu in septembru. S tenkim zobčastim bodalcem zareže list in v zarezo položi jajce. Sosebno škodljiva je listje žroča rumenkasto rjava ličinka, ki je metuljevi gosenici podobna, samo da ima 22 nog. Zabubi se v gostem rjavem zapredku, in sicer pomladna za¬ lega na vejah, jesenska pa navadno na tlehfv mahu. 307. Borova grizlica. a. žuželka, b. ličinka, c. buha. 308. Velika lesna osa. a. žuželka, b. konec zadka od strani, c. ličinka. 247. Velika lesna osa (bie žfttefert^olgttjeSpe, Sirex gigas) je še črez 1 palec dolga žuželka podolgastega, valjastega telesa'z bodico na koncu, zraven Kožokrilei. 179 ktere ima samica še posebno črno bodalce, s kterim jajca vsaja. Prva dva in zadnji trije zadkpvi obročki so rumeni, srednji štirji pa črni kakor žamet. Samec ima rdeč zadek. Ta lesna osa vbada z dolgim bodalcem, ki pa ljudem ni nevaren, smrekovo in jelovo skorjo in vsaja va-njo jajca, črvu podobna ličinka se zarije 6—8 palcev globoko v les in nareja hodnike, široke kakor cevka na gosjem peresu. Z lesom pride tudi večkrat v mesta, kjer se še le v pohištvu razvije v popolno oso. Dogodilo se je že, daje osa, preobrazivša se, preglodala svinčeno pločo, da je prišla na dan. c) Zajčdni kožokrilci (©cfitnaro^cnbe §autjlitglcr, Parasitica), *Šiškarice ((Mtoežpen, Cynipidae). 248. Ježičarica (bie Snobpern-SaltoeSbe, Cynips calieis) je malo manjša od bišne muhe, sivo rjava in belkasto dlakava. Štiri neenaka krila segajo precej daleč črez zadek ter so prozorna kakor steklo, z nekoliko rjavimi žilicami premrežena. Tenke, nitkaste tipalnice so ravne, truplo je plošnato. Ježičarica roji v začetku maja, kedar cvete dob (poletni hrast, Quercus pedunculata), al človek jo zarad njene malosti lehko zgreši, kakor sploh vse šiškarice. Toliko očitniša je pa stvar, ktero ta mala žuželka napravi na hrastu. S tenkim, zakrivljenim bodalcem vsadi namreč ježičarica jajce na dno skledice, kjer sedi mladi želod. Vsled te rane spači se plod, namesto želoda postane neka nepravilno gubata stvar — tako imenovana ježi c a. V njej živi mala, svetlo bela, črvičasta [ličinka in buba. ftazvita ježičarica naposled skozi malo 309. Ježičarica. 310. Listna šiškarica. a. Ježičarica povekšana, l b. ježica od zunaj, a. šiška, b. v prorezu, o. žuželka. c. ježica prorezana. 12 * 180 Žuželke. luknjico izleze iz ježice. — Ježice jeseni počepajo z dreves, ljudje jih pobirajo, zlasti po velikih hrastovih gozdih na Ogerskem, Hrvatskem in v Slavoniji ter jih prodajajo za stro¬ jenje volovskih kož. Druga tej podobna šiškarica zabada v mali Aziji v hraste in dela prave šiške, to so okrogli, gladki izrastki z malo luknjico, skozi ktero jeizlezla žuželka. Tudi na naših hrastih delajo šiškarice take izrastke, tako na pr. listna šiškarica (tie Sidjenblattgattoežpe, Cynips folii), al vendar se levantinske najbolj cenijo ne samo za čreslo temveč tudi za tinto. Tem podobna rožna šiškarica (bie9tofen=@att»ežpe, Rhodites rosae) nareja na naših rožah izrastke, ki so časih debeli kakor jabelko ter so zunaj porasteni z zamršenimi vlakni. Ti izrastki se imenujejo rožne šiške ali bedeguari. — Mnogoštevilne druge šiškarice narejajo na raznih rastlinah najraznovrstniše šiške. Ni ga skoro rastlinskega dela od korena do ploda, kteri se ne bi, od šiškaric naboden, nabuhnil in v bolehav izrastek (šiško) spremenil. V teh šiškah ne stanujejo samo njihovi začetniki, večkrat se v njih nastanijo še druge šiškarice, tako imenovani gojstači (gininietber, inquilinae), kakor tudi najezdniki, ki se razvijajo v truplu teh šiškaric in njihovih gostačev. Iz ene same šiške se torej časih razvijajo jako različne žuželke. 311. Kožna šiškarica. a. šiška, b. v prorezu, c. šiškarica povekšana. najezdnik. **Najezduiki ((gdjlupftoeSpcn, Ichneumonidae). 249. Velikanski črni najezdnik (bie ungeffecfte imefettfcfjtupfttjefpe, Pimpla manifestator) je jedna največih evropskih vrst, dolg je črez 1 palec in ima Kožokrilci. 181 1 v, palca dolg sveder, kterega oklepate dve ščetini. Podolgovato truplo je svetlo črno, štiri neenaka krila so prozorna kakor steklo in premrežena z rjavimi žilami. Ta veliki najezdnik živi pri nas po gorskih gozdih. Z jako dolgim svedrom nahada samica v lesu živeče žuželke in spušča va-nje svoja jajca. Iz teh jajec izlezle ličinke se potem razvijajo in naposled končajo svojega hranitelja. 250. Rumenonogi goseničar (bte gelbbetttige SRaupenfdjlupfineSpe, Microgaster glomeratus) je samo l'/ 4 črte dolg, črn, na nogah rumen. Kakor steklo prozorna krila so premrežena z rjavimi žilami. Ta mali najezdnik vznemiruje sosehno gosenice zeljnega belina, kterim z bodalcem med obročke zasadi nekoliko jajec. Da-si ravno ima časih ena sama gosenica po ‘20 in še več jajec v sebi in se iz vsacega jajca izvali črvičasta ličinka, vendar to gosenico ne moti, da ne bi dalje žrla, se levila, in časih celo zabubila. Naposled _ ... . pa mora gosenica vendar le poginiti, najezdnikove ličinke 313- Jajca vsajajoči najez ni . zdaj pregrizejo gosenico m se kmalu zabubijo, zato na- Gosenica, iz ktere najezdnikove ličinke lezejo, b. Najezdnikove bube, povekšana. d. Ličinka povekšana. vadno vidimo zraven umorjene gosenice kupček malih zlato rumenih bubic. — Druga še manjša vrst je zlato zeleni bubičar (Pie golbgritnc i(Juppen»©d)lupf»e§pe, Pteromalus pu- parum), živeči v velikem številu v bubah raznih podnevnih metuljev, časih jih v eni sami stanuje črez 100. Najezdniki polagajo svoja jajca v telesa raznih žuželek, sosebno v jajca, gosenice in bube metuljev, v lesojede ličinke hroščev in nekterih kožokrilcev, v ušice in čelov pajke. 182 Žuželke. Ličinke žive na škodo tuje živali, za čudo pa znajo varovati najnežniši drob, da si zagoto¬ vijo brano do svojega popolnega razvitka, naposled pa vendar umorč svojega branitelja. Ravno zato so pa najezdniki jako koristni in imenitni v prirodnem gospodarstvu, ker skrbč, da se škodljive žuželke preveč ne zaplodijo. Kožokrilci so žuželke popolnega preobraženja imajoče štiri kožnata, prozorna, z malo žilami premrežena krila razne velikosti. Usta so grizoča. Samice imajo na koncu zadka otlo želo (pri družno živečih kožokrilcih), ali pa navadno dolg, z dvema zaklopnicama pokrit sveder ali bodalce, s kterim jajca vsajajo (pri rastlinojedih in zajednih kožokrilcih). Nekteri, kakor na pr. bčele, ose in mravlje, so posebno imenitni zarad svojega družnega živ¬ ljenja (živalske države) in zarad umetnijskih nagonov. Pa tudi druge, na pr. šiškarice, najezdniki in rastlinske ose so zarad koristi ali škode, ali pa zarad posebnega življenja vredne sosebne pazke. 3. Razred: Metulji (all)enfd)wang, Papilio Machaon) je lep velik, metulj z trovoglatimi prednjimi in rogljatimi zadnjimi krili. Rumen je kakor 184 Žuželke. žveplo ter ima okoli in okoli širok črn rob, na zunanji strani tega robu stoji vrsta polumesečastih peg, na prednji strani pa štiri velike rumene lise. Razen tega imajo zadnja krila v notranjem kotu rdeče oko. 317. Lastavičar z gosenico in bubo. Njegova zelenkasta gosenica ima črne, rdeče pikaste pasove in pokaže, skrivši glavo in vrat, spredaj mesnate vilice. Hrani se z raznimi kobulnicami, zlasti s koprcem. — Bolj pogosto nego lastavičar nahaja se pri nas temu podobni jadravec (ber ©egelfalter, Papilio Podalirius). Bledejši je ter ima samo na vnanji strani širok, črn, z rumeno črto razdeljen okrajec, prednji rob je rumen, po sredi gredd pa mnoge črne proge. Dolgorepata zadnja krila imajo v notranjem kotu modre oči. Gosenica živi na sadnem drevji in na hrastu. — V vročih deželah živi jako mnogo velicih in krasno pisanih enacih metuljev. Jeden največih in najkrasniših je vzhodno indijski Prijam (Papilio Priamus), ki meri 7 palcev v širjavo. **Bube vise na nitki poniglave (Suspensa). 254. Dnevni pavlinček (ba§ Stagpfauenauge, Vanessa Jo) je eden naj¬ lepših domačih metuljev. Oglata, na robu lepo izrezana krila so zgoraj rjasto rdeča, a na vsacem krilu se žari veliko, plavkasto, malo zaprano oko; spodaj ima pa na temnem dnu mnogo tenkih črnih potez in nekoliko valovitih črt. črna in belo pikasta, z dolgimi črnimi trni porastena gosenica živi vse poletje družno na veliki koprivi in na hmelu. Na robati, jasno sivi bubi je že poznati rilček, tipalnice in krila. 255. Admiral (ber Slbmiral, Vanessa Atalanta) ima žametasta črna krila in škrlatasti pas sredi prednjih kril. Razen tega so prednja krila v kotu belo lisasta, zadnja krila imajo žareč rdeč rob, spodaj so pa sivo marmorirana. Metulji. 18 ?) 318. Dnevni pavlinček z gosenico in bubo. Njegova rumenkasta!, poltna, rjava ali cel6 črnikasta gosenica ima po sebi rumene, razrastene bodice, na strani pa rumeno, polumesečasto progo« Živi na koprivah med spre¬ denim listjem. 319. Admiral (na desno spodnja plat). Gosenica in buba admiralova. 256. Pogrebec (ber $£rauermantel, Vanessa Antlopa) ima žametasta, zagorelo rjava oglata krila, z žveplenim, časih belim okrajcem in z modrimi lisami pred zunanjim robom. Dolnja stran je črna, s temnimi črtami in z belo piko v sredi. Gosenica tega lepega temnega metulja je črna, z belimi pikicami potresena, po hrbtu rdeče lisasta in z ostrimi bodicami oborožena. Živi na vrbah, topolah in brezah. Drugi lepi domači metulji so: Veliki koprivar ali veliki rjavec (ber groge ijudjž, Vanessa Polychloros) z oglatimi, jako nazobčanimi, zgoraj rjastimi in črno lisastimi krili; vpodobljeni, temu jako podobni mali koprivar ali mali rjavec (ber fleine gudjž ober Slteffelfalter, Vanessa urticae), čegar črna gosenica pogosto živi na koprivah in pa beli Ce (C-galter, Vanessa C-album), ki ima na zadnjih krilih spodaj beli latinski C. — Podoben je tudi rjavo, črno in belo lisasti osatnik (ber Siftetfalter, Vanessa cardui), ki je pa mnogo veči in ima slabo nazobčana krila. 186 Žuželke. Biserni ki imajo zgorai rumeno rjavkasta in črnopegasta krila, spodaj pa bisernato svetle pege in poteze. Največi med njimi je g O špica (ber Saifermcmtel ober ©itberftrid), Argynnis Paphia) imajoča oždol poprečne srebrnaste pase. Malibisernik (ber Heine 'jlerimutterfaUer, Argynnis Latonia) ima na spodnji strani posebno velike, lepo svetle bisernate pege, dočim ima veliki bisernik (ber groge 'jlerlmutterfalter, Argjnnis Aglaja) manjše ali mnogoštevilniše take pike. Plavčki ali okači (bte SBIauItnge ober Strgužfalter) so majčkini zali metuljčki, ki so zgoraj večidel jasno plavi, spodaj imajo pa na pepelastem dnu mnogošte¬ vilna, temna oka. Jeden najnavadniših je vpodobljeni gladeževec (ber §au= [jedjelfalter, Lycaena Alexis). — Temu po¬ doben, še manjši, zgoraj ognjeno žareč metulj je cekinček (ber ©ulatenfalter, L. Virgaureae). Spreminjavček (ber groge ©djitterfalter, Apatura Iris) ima črno rjava, belolisasta krila, ki se pri samcu na temno vijoličasto krasno prelivajo. — Lisar (baši ©amenbrett ober ©rettfpiel, Hipparchia Galatea) ima po krilih majhne, kockaste, bledo rumene in črne lise. 322. Gladeževec. Na levo samec, desno samica. Dnevniki se zato tako imenujejo, ker letajo po dnevi, najrajši pri solnčnem svitu. Sedeči drže svoja velika, lepo pisana krila kvišku ter imajo nitkaste, na koncu betičaste tipalnice, po kterih se tudi betičarji (feulert* prntge gulter, Rhopalocera) zovejo. Njihovo truplo je majhno in drobno. Njihove gosenice imajo 16 nog, navadno niso dlakave, dostikrat pa bodičaste. Rogljate bube se ne zapredajo, temveč se prosto obešajo, nektere z glavo po koncu, druge z glavo navzdol, ter so mnogokrat s srebrnatimi ali zlatimi lisami olepšane. Metulji. 187 323. Smrtoglavec, metulj, gosenica in buba. b ) Somračniki ali veščeci (3£6enbfalter, Crepuscularia). 257. Smrtoglavec (ber Sbbtertfopffdjioarmer, Acherontia Atropos) je velik, mrko barven metulj debelega, tršatega, proti koncu zašpičenega trupla in dolzih, ozkih kril. Na prsji se vidi neki obris, ki je nekoliko mrtvaški glavi podoben, od tod je tudi dobil ime. Prednja krila so zamoklo rjava in rumeno marogasta, zadnja krila rumena in dvakrat črno pasasta; rumeni zadek ima črne obročke. Ta veliki, debeli metulj cvili s čudnim tožnim glasom. Nahaja se tu in tam, toda nikjer baš pogosto. Velika, gola, zelenkasto rumena gosenica ima na predzadnjem členu špičast rog in živi na krompirjevcu. Jeseni se zabubi pod stoprv prihodnje leto meseca junija. 258. Borov veščec (ber ^iefernfdjtnarmer, Sphinx Pinastri) ima celoroba, nenazobčana krila. Prednja so pepelasta s tremi črnimi progami po sredi, zadnja pa rjavkasto siva; zadek je črno in belo pasast. Zelenkasta, rjasto in belo progasta rogata gosenica živi na boru, smreki in jelki ter je časih škodljiva. — Drugi somračniki celorobih kril so: mlečkar ali mlečkov veščec (ber 2Botfžmild)fcf)tDarmer, Sphinx euphorbiae) z zelenkastimi, rumeno pasastimi prednjimi in rožastimi, črno progastimi zadnjimi krili; kalinar ali kalinji veščec (ber Sigufterfdjmarmer, Sphinx Ligustri) s sivo rjavimi prednjimi in rožastimi, črno progastimi zadnjimi krili; mali, neznatni velerilec ($au6enfd)»anj ober @ternfrautfdjtt>drmer, Macroglossa stellatarum) s sivo rjavimi, črno obrobljenimi prednjimi, rjastimi, rjavo pasastimi zadnjimi krili in z dlakavim šopkom na koncu zadka. Ta veščec leta po dnevi glasno brneč okoli cvetja in 188 Ž‘u ž e 1 k e. ima sosebno dolg, zvit rilec, s kterim pije med. K soraračnikom z oskimi, pa zarezanimi krili spada večerni pavljin- k Cba§ 21bmt>pfauenciuge,Smermthus occel- zadnja krila so rdeča kakor breskov cvet in imajo na notranjem robu veliko, plavo, črno obrobljeno in črnoje- drasto oko; in pa temu podobni lipov v e š č e c (Sinbenfdjrodrmer, Smerinthus tiliae) brez oka na zadnjem krilu. 825. Velerilec na kovačniku sesajoč. 259. Bčelar (ber 33tenenfcfmxirntev ober bienencirtige @la§flitgler, Sesia apiformis) je po vnanjosti bolj bčeli ali osi, nego metulju po¬ doben. Krila namreč na nekterih mestih niso luskava, temveč pro¬ zorna kakor steklo, samo rob in žile so rjaste. Precej tenko truplo je rumeno in črno pasasto. Metulj leta o solnčnem svitu okoli, njegova bledorumenkasta, po hrbtu temnejše progasta gosenica pa živi v topolah. 260. Ivanjska ptičica (ba§ GšrbeidjebSBibbercljett ober 23(utfletnner, Bombyces). 261. Svilni prelec (ber SKaut&eerfpimter ober ©eibenfptnner, Bombyx mori) je neznaten, belkast metulj debelega trupla, z povprek progastimi, na robu prirezanimi krili. Samec ima jako češljaste, samica ščetinaste tipalnice. Svilni prelec je skoro edini človeku neposredno koristni metulj in spada k onim redkim žuželkam, ktere človek vzreja na veliko. Njegova prvotna domovina je Kitaj, kterega so v starem veku po svili, kot glavnem pridelku tudi deželo Serov imenovali. Stoprv pozneje so Grki in Rimljani izvedeli, odkod in kako se dobiva svila, ki je bila pri njih v taki ceni, da so jo z zlatom odvagovali. Stoprv v 6. stoletji sta namreč prinesla, tako pripoveduje pravljica, dva grška meniha v izotljenih palicah jajca tega metulja v Carigrad. Počasi se je razširjala reja te koristne žuželke črez Grško, Laško in južno Francosko, kjer se dandenes mnogo tisoč ljudi živi s pridelovanjem in izdelovanjem svile, dočim se sedaj sviloreja tudi pri nas in v severnih deželah vedno bolj razširja — Svilni prelec pride proti koncu julija iz bube. Samica leže kacili 200 - 300 plavkastih jajčec prosene velikosti, ki potem prezimijo. S pomladi, sredi ali konec maja, kedar bela murba (edina hrana svilcev) 190 Žuželke. listje poganja, izleze svilčeva gosenica iz jajčeca. Mlade gosenice (svilni črvi) so neznansko požrešne, hitro rasto in se levijo štirikrat. Navadno dorastejo v štirih tednih. Dorasla gosenica je 2% palca dolga, gola, bela in nosi na predzadnjem členu rožiček. Zdajci se začnč zapredati. Ko se je ž nekoliko nitimi pripela med veje, slamo i. t. d., zamota se v gost, dolg zapredek (kokon) v velikosti in podobi golobjega jajca. Posamezne plasti v zapredku pa niso enake. Zunanji rahli ovojek da tako imenovano kosmato ali zadnjo svilo (glorettfeihe); srednja plast obstoji iz pravilne, nezamršene niti kacih 900—1000 črevljev dolge in je najdragoceniša; notranja plast je jako zmetena in da tako imenovano svilno vato. Gosenica je s tem zapredkom gotova v štirih dneh. črez 18 ali 20 dni prodre metulj zapredek omehčavši ga z nekim sokom, ki mu teče iz ust. — Svilorejec mora sosebno na to paziti, da mu se gosenice ne izležejo, predno nima dovoljne hrane za nje. Potem morajo zmerom imeti dovolj presnega murbovega listja, da ne stradajo. Kedar so se zaprele, ne smemo puščati, da bi metulji prodrli mešičke, ako nam gre za svilo, temveč jih moramo pomoriti s suho toploto ali pa z vročo vodo. — Le srednja plast zapredka se da lepo odmotati, vendar je ena sama nit za navadno raho pretenka, torej se jih vzame večidel po pet ali šest skup Svila je navadno rumenkasto bela., redkokedaj bela kakor sneg ali pa 328. Svilni prelec. Zgoraj krpast list od bele murbe, na njem izlezle gosenčice, ena nekoliko veča in ena popolnoma dorasla; na levo samec in samica, ki jajca leže; na desno prerezan mešiček z bubo in spodaj cel mešiček. živo rumena. No ker je svilčeva gosenica jako občutljiva proti mrazu in mokroti in je podvržena kužnim boleznim, bilo je za svilarstvo jako potrebno in imenitno ogledati se po Metulji. 191 drugih trdnejših gosenicah za nadomestek. Da-si ravno nijeden med znanimi svilci nima tako tenke niti in pravilnega zapredka, kakor murbov prelec, vendar so tu in tam že poskušali z drugimi trdnimi in veljavnimi gosenicami. Semkaj spada gosenica kitajskega a j lan to v ega prelca (Sftlantfmžfpinner, Bombyx Cynthia) in vzhodno indijskega ricinovega prelca (SRicinušfpinner, Bombyx Arrjndia). Prvi se hrani z ajlantovim listjem (Ailanthus glandulosa), zadnji pa z ricinovim (Bicinus communis) in z listjem tkalske ščetice (Dipsacus ful- lonum). 262. PrstenlCar (ber SRittgelfptnner, Gastropacha neustria) je rumen in na prednjih krilih povprek dvakrat rjasto progast. 399. Prsteničar, njegova jajca, gosenica, buba, zapredek in metulj. Metulj se prikaže meseca julija in samica znese rjava, z neraztopnim klejem zlepljena jajca v podobi obročka ali prstena okoli mladik na drevji. Stoprv prihodnje pomladi se izležejo mlade gosenice, ki ostanejo do tretjega levljenja vse skup v mešičku, pozneje se pa razido. Po dolgem so modro rdeče in rumeno progaste, kosmate, po hrbtu jim gre bela črta, na glavi imajo pa dve črni piki. Meseca junija se zapredejo med listjem v tenek zapredek. Gosenica je sadnemu, pa tudi mnozemu drugemu listnatemu drevju neznano škodljiva. 263. Borov prelec (ber Sieferttfpimter, Gastropacha pini) je debel, zajeten, j rjav ponočnjak z belo prašnimi, sivimi prednjimi krili, ki imajo rjast, rogljat povprečen pas in belo piko v sredi. Ta metulj spada med one, ki so borom najškodljiviši. Prikaže se sredi meseca julija in položi svoja jajca na igle in veje. Gosenice se rede do jeseni z dolgimi borovimi iglami, potem se pa zarijejo v mah in tii prezimijo. Prihodnje leto žr<5 naprej do junija, potem se zapredo med iglami ali pa na deblu v siv zapredek ali mešiček. Dorasla gosenica je tri palce dolga, kosmata, rjava z belimi pikicami po straneh in z dvema črnima progama izza glave. Da se odvrne škoda, najbolje je pobirati in zatirati gosenice. V hrastovih gozdih, toda ne povsod in tudi ne vsako leto enako pogosto živi s p re¬ vo dni pr e 1 ec (ber iprojeffionžfpinner, Gastropacha processionea), čegar kosmate gosenice f 192 Žuželke. 330. Borov prelec. se poredoma v velicih vlakih sprehajajo, časih cele gozde obrstijo in se naposled v skupnem zapredku zabubijo. Od krhkih, lebko izpadajočih kocin se človeku lehko koža uname. 264. Vrbov zavrtač (ber 2Beiben£>oI)rer, Cossus ligniperda) je velik neznaten, črnikasto siv ponočnjak rjavo marogastih pred¬ njih kril, ki so z mnogimi ten¬ kimi, valovitimi poprečnimi pro¬ gami prestrta. Leteč brenči. Jako velika gola gosenica je poltne barve, doraste stoprv v dveh ali treh letih in prevrtava stare vrbe in topole vse križem. Dorasla se za¬ prede v mešiček, v kteri tudi priprede majhne trščice. — V divjem kostanji, v lipi, orehu in v drugih drevesih živi ravno tako škodljivi kostanjev prelec (fitofjtajlcmienfpinner, Cossus aesculi), kterega je lehko poznati po temno plavih pikastih in lisastih krilih. 331. Sprevodni prelec in njegova gosenica. 265. Gobovec (ber 3djnxtmmtpinnet, Liparis disparj je po vnanjosti jako različen. Samec je majhen, ima češljaste tipalnice in po rjavih krilih ne¬ jasne valovite črne črte. Mnogo veča samica ima ščetinaste tipalnice in je sivkasto bela. Metulji. 193 333. Zavrtaceva gosenica. Samica prevleče jajca z rjavimi svilastimi dlakami, ki jih ima na zadku, kakor s kakovo gobo. Debeloglava gosenica je rjavkasto siva in s tremi tenkimi rumenimi črtami^ s široko plavo hrbtno progo olepšana. Živi po vseh sadnih in sploh listnatih drevesih • 332. Vrbov zavrtač. 334. Gobovec. b. samica. a. samec. je jako škodljiva. Ravno tako škodljiva je tudi zlatoritka ((Solbafter, Liparis chrysorrhoea), ki je vsa bela razen rumenega zadka, in pa vrbov prelec (bet SSeibenjpinner, Liparis salicis), ki je ves bel kakor sneg ter se po¬ gosto nahaja po vrbah in topolih. — Med vsemi najškodljiviši je pa smrekov prelec (ber gicfitenfpinner, Liparis monacha) imajoč bela prednja krila z mnogimi črnimi črtami na siksak in belo sivkasta zadnja krila. Živi po smrekovih in borovih gozdih. Metulj leta"Ebnec meseca junija, jajca potem prezimijo in kos- 335. Smrekov.^prelec. mato bradavičaste gosenice se izležejo konec aprila, izjedajo listje od sredi, 'veči del odgrizenega lista pa spuste na tla. Živalstvo. -| o .a'.s 194 Žuželke. 266. Navadni kosmatinec (ber gemetne Sdrenfpitmer, Euprepia čaja) odlikuje se med prelci z živimi barvami. Prednja krila so rjava in z belimi križajočimi in strinjajočimi se progami pisana, zadnja so pa rdeča s plavimi, črno zarobljenimi pasovi olepšana. ~ 336. Kosmatinec, metulj in gosenica. Gosenica tega neškodljivega prelca nahaja se povsod na nizkih rastlinah. Kjava je in kosmata, dolge kocine jej rasto v šopkih iz bradavic. 267. Tčliki nočni pavlinček (ba§ grofje tkadjtpfauettauge ober ber Sirnfptttner, Saturnia pyri) spada med največe naše domače metulje. Ima siva, proti kraju zamoklo rjava krila, ki so s širokim, rumenkasto belim pasom zarob¬ ljena. Na vsacem krilu se vidi v sredi okroglo oko. 337. Mali nočni pavlinček. a. samec, b. zapredek, c. zapredek prerezan z bubo. Metulji. 195 Dorasla gosenica je rumenkasto zelena ter ima več s ščetinami obrastenih bradavic. Po letu živi na hruškah in druzih sadnih drevesih. Mešiček ali zapredek je iz rjave, grobo svilnate preje. Njemu jako podoben, al mnogo manjši je vpodobljeni m ali nočni pavlinček (bnš ffeine 9tac£)tpfauenauge, Saturnia carpini). — Jeden največih metuljev nasvetu je kitajski velikanski atlas (Sttlašfalter, Attacus Atlas). Z razpetimi krili meri 9 palcev in ima na vsacem krilu hruški podobno prozorno okno. Prelci so veči ponočnjaki majhne glave, debelega trupla in ščetinastih, pri samcih dvojno češljastih tipalnic. Samice so navadno veče in.debelejše od samcev, pa tudi bolj neukretne. Gosto dlakave, redkokedaj gole gosenice si napravijo iz tanjših ali grobejših svilastih niti gost zapredek ali mešiček. Zato imajo poseben organ odločujoč nek vlečen, lepljiv sok, ki se cedi iz dveh malih luknjic in se na zraku strdi v nitko. 268. Ozinma sovka (bie 2Binterfaat*@ute, A grd tis segetum) je ponočnjak srednje velikosti ščetinastih tipalnic, rumeno rjavih, črno prašnih in črno pisanih prednjih in belkastih zadnjih kril. Ta, sosebno v severni Evropi žitom jako škodljiv metulj, prikaže se meseca avgusta iu zuese svoja jajca v zemljo. Mlade gosenice izležejo se še iste jeseni in žro ozimna žita, prezimijo v zemlji in žro s pomladi dalje. Dorasla gosenica je črez dva palca dolga, gola, umazano zelena, črno pikasta in po dolgem progasta Škodljiva je tem bolj, ker se po dnevi skriva pod zemljo in žre samo po noči. Zabubi se v zemlji brez zapredka. — V severnih kra- [ jih živi po travnikih nič manj škodljiva travna sovka (Sražeule, Chareas graminis). Ta mrčes najbolje pokončavajo vrane in prešiči, ki se naženo na tako njivo ali travnik. — Po ' vrtih se nahaja škodljiva kapusova sovka (bie $oijIeule, Mamestra brassicae), po borovih ' gozdih pa borova sovka (bie giSftreneule, Trachea piniperda). 269. Rdeči trakar (bct§ rotfje Drbensbartb, Catocala elocata) je velika sovka in ima kakor cinober rdeča, dvakrat črno pasasta zadnja krila. Prednja krila so plavo pepelasta, preko njih se pa vlečete dve rjavi, zobčasti dvojni črti. **Sovke (@ufcn, Ndctuae). 338. Ozimna sovka. 339. Kapusova sovka. 13* 196 Žuželke. Gola, rjava, na osmem členu zabuhla gosenica živi na vrbah in topolih. — Temu po¬ dobni plavi trakar (ber Mane Drben§6anb, Cotocala fraxini) ima črna zadnja krila s ši¬ rokim, jasno plavim pasom ter je še veči od rdečega. Sovke imajo ščetinaste tipalnice, debelo, proti koncu stanjšano truplo, ozka, mrka prednja, in širja jasnejša zadnja krila. Njihove večidel gole gosenice so po dnevi skrite, in se zabubijo pod zemljo navadno brez zapredka. ***Pedici (Spanner, Geometrae). 270. Mali zimski pedic (ber Heine SBinterfpanner ober ^roftfdjmelterltng, Acidalia brumata) je majhen ponočnjak sivo rjavkaste barve. Prednja krila so temno progasta, zadnja so jasnejša. Belo sivkasta samica ima krnasta krila ter ne more leteti. Ta sadnemu drevju neznansko škodljivi pedic se pokaže stoprv konec oktobra in za¬ četek novembra. Brezlrrilna samica zleze na drevo in znese na listne in cvetne popke mnogo jajec (več nego dve sto). Tekoj s pomladi se gosenice izležejo, objedajo najpredi popke potem tudi listje in se naposled, lotijo tudi mladega sadja. Malo gosenico je lehko poznati Metulji. 197 po jasno zeleni barvi in po tem, da na trebuhu nima nog. Sredi ali konec meseca maja spuste se gosenice po nitkah z vej ter se zabubijo pod zemljo. Najhuji sovražniki tega škodljivega mrčesa so ptice pevke, ktere je za tega delj treba varovati. Tudi je dobro od junija do septembra zemljo okoli dreves okopati in potem poteptati, sadjerejec bo tudi dobro storil, ako meseca oktobra in novembra debla oveže s slamo, s kolomazom namazano, da 341. Mali zimski pedic. Gosenica. Samec. Samica. 342. Veliki zimski pedic. Samec. Samica. Gosenica. samice ne morejo na drevesa. — Ravno tako je škodljiv veliki zimski pedic (bet groge ffiinterfpanner obet SBlattrauber, Hibernia defoliaria), čegar rjaste gosenice od meseca maja do julija pustošijo sadna drevesa in breze. 271. Šarec, pestrun ali feosmuljni pedic (ber jpartefin ober ©tadjelbeeren- ©partner, Zerene grossulariata) je ponočnjak srednje velikosti in ima bela s črnimi okroglimi pegami posuta krila. Pred¬ nja krila so rjasto pasasta. Gosenica izleze meseca septembra iz jajca, se dvakrat levi in prezimi, dve črti dolga,, pod listjem. Prihodnje pomladi objeda z nova kosmulje in groz- dičje. Bela je, po trebuhu žafranasta in črno pikasta. 343. Šarec. Pedici imajo dolge nitkaste tipalnice, tenko telo in razmerno široka al nežna, v miru razprostrta krila. Njihove gosenice imajo 10 nog, namreč šest prsnih in štiri trebušne prav na koncu trupla. Gredoč se nagrbijo ter se sedaj s prednjimi, sedaj z zadnjimi nogami oprijemljejo, njihovo gibanje je torej podobno onemu, kedar mi z roko ped merimo. Zato jim pravimo pedici. Zabubijo se navadno brez zapredka pod mahom, v travi ali pod zemljo. 198 Žuželke. Ponočnjaki so dobili ime'odtod, ker so po dnevi navadno skriti in samo po noči okoli letajo. Njihove tipalnice so ščetinaste ali češljaste, in večidel mrka krila drže v miru zganjena v podobi strehe. Sicer so ti metulji dobršne velikosti, al jako različne postave. Delimo jih pa v prelce, sovke in pedice. Semkaj spadajo največi in najškodljiviši metulji. d) Metuljčki (Sleinfctjraetterlingi', Microlepidoptera). 272. Prosena vešča (ber ^irjegunSler, Pyralis silacealis) je majhen, zalo pisan metuljček s cimetastimi prednjimi in pepelastimi zadnjimi krili. Tipalnice so ščetinaste, pipalke in zadnje noge jako dolge. Gosenica živi v hmelovem steklu, v prosenih in koruzinih bilkah razjedajoča stržen, vsled tega se rastlina posuši. Po zimi se gosenica umakne v korenine, zato moraš, ako se hočeš tega mrčesa iznebiti, strnišče požgati. Tej podobne vešče žive v moki, v spridenem maslu, v bčelnih panjih (tu od voska in meda), kakor tudi v steblih, lateh in strokih živih rastlin. 34t. Prosena vešča. 345. Jabelčni zavijač. 346. Gosenica jabelčnega zavijača. 273. Jabelčni zavijač ali jabelčni molj (ber StpfebSBicfter, audj StpfeP ober Sirnmotte, Carpocapsa pomonana) je majhen al zal metuljček. Plavkasto siva, povprek tenko črtasta prednja krila imajo na vnanjem robu veliko kakor zlato se bliščeče oko. Enako velika zadnja krila so enolično rjasta. Ta škodljivi metulj je kriv, da so naša jabelka in naše hruške črvive. Leta meseca maja in leže jajca na mlade jabelčne in hruškove plodove. Male gosenice se vvrtajo skozi malo, skoro nevidno luknjico v mlade plodove in ostanejo v njih do jeseni. Skozi veliko, s črvojedino zaznamovano luknjo pririje na jesen spet ven ter se zabubi v belkastem zapredku med razpokano skorjo ali pa v hramih, kamor se sadje spravlja Časih je to pre-. obraženje že po letu končano in potem pride še en zarod, ki se loti tudi debelejih jabelk in hrušek. Jedini pomoček proti temu metulju je pridno pobirati in odstranjevati črvivo sadje. 274. Hrastov zavijač (ber GndjenMatbSBicfter, Tortrix viridana) se lehko . pozna po svetlo zelenih prednjih in belkasto sivih zadnjih krilih. Metulji. 199 Gosenica tega zalega metulja živi na hrastovem listji, ktero zvija v cevke. — Borov zavijač (ber $teferntrie6=2BicfIer, Tortrix Buoliana) ima srebrnasta, rjasto progasta prednja in siva zadnja krila. Njegova zamazano rjava, črnoglava gosenica živi v borovih popkih in v brstji, vsled tega drevje hira in se veje skrive. 347. Hrastov zavijač. 348. Borov zavijač. 349. Žitni molj. 275. Žitni molj (fete Sornmotte, Sornfd)a6e, audj tttetfjer Sormtmrm, Tinea granella) je dolgo resast, majhen, neznaten metulj ozkih prednjih kril. Prednja krila so sivo, rjavo in črnikasto marmorirana, zadnja pa enolično rjavkasta. Da si majhen, je vendar ta molj v žitnicah jako škodljiv. Metulj leta meseca maja, junija in julija in samica znese jajca na ržena in pšenična zrna. Mlade gosenice se vvrtajo v zrna, pripredejo še nekoliko zrn zraven in jih potem izjedo. V avgustu in septembi-u je mala, črvičasta,. skoro breznoga gosenica dorasla, gre iz žita ter se zaprede po stenah v mešiček, kteremu so tudi drobne trščice primešane. S tem, da žito večkrat z lopato premečeš, čistiš in žitnico odpiraš, da jo sapa propuhava, se bodeš vsaj nekoliko ubranil temu škodljivemu mrčesu. 276. Sufenjarski molj (bte ŠHeibermotte ober ®[etberfd)a&e, Tinea spretella) je jako majhen metulj svetlo rumenkastih prednjih in sivo rjavkastih, na robu trepavičastih zadnjih kril. Ta molj leta v društvu s podobnim, povsem enako pisanim pohištvenim molje m(9Kij6elmotte, Tinea bi- seliella) počenši od konca aprila vse poletje zvečer po hišah in se večkrat suče okoli goreče sveče. Po dnevi sedi mirno v temnih kotih, v omarah in na onih straneh po¬ hištva, ki so odsolnca obrnjene. Gosenica živi v suknjeni obleki, v kožuhovini, v žimi, v pernicah, živalskih kožah i. t. d., in tiči v malih cevkah, ktere si napravi iz zgrizene robe. V obleki napravi dolge žlebove, časih tudi majhne luknje. Zabubi se v omenjeni cevki. — Tega molja se obvarujemo, ako obleko večkrat obešamo na sapo in solnce ter jo pridno iztepamo in krtačimo, Jako dišeče stvari nič ne pomagajo, dobro je pa obleko ali pa ko- 350. Štirje najnavadniši molji naših žuhovino v platnene rute zavijati. Po naših hišah je stanovanj, namreč: a. h. Močnati molj še več vrst moljev, semkaj spada: krznarski molj (Tinea lacteella), c. d. suknjarski molj (bie ipeljmotte ober §aarfdia£>c, T. pelionella) in pa moč- (T. spretella, e. f. krznarski molj (T. nati molj (bte 9KeI)ljpcišmottf, T. lacteella), ki je znatno pelionella), in g.-k. pohištveni molj veči od družili in živi v moki in v močnatih jedeh. (T. biseliella). 200 Žuželke. 277. Petoprsti pernjak (bie lueife ^ebermotte, ober bn§ @cf)td)en--®etftdjen, Pterophorus pentadactjius) je jako lep, majhen, kakor sneg bel metulj, čegar prednja krila so v dva, zadnja pa v tri pernate čepe razrezana. 351. Kožni pernjak. 352. Šestoprsti pernjak. a. Y naravni velikosti. 6. Povekšan. Gosenica živi na slaku in na drugih zeleh. — Druge še lepše vrste so: rožni per¬ njak (baž Stofengeiftdjen, Pterophorus rhododactylus) in pa šestoprsti pernjak (bie ©eijjblatbgebertnotte, Alucita hexadactyla), čegar prednja in zadnja krila so razklana v 6 pernatih čepov. Metuljčke imenujemo najmanjše in na številu najmočnejše metulje dolzih, ščetinastih tipalnic in tencega trupla. Večidel letajo po noči. Njihove gole, 16 noge gosenice žive v raznovrstni robi ter se zabubijo v rahlem zapredku. Semkaj spadajo: vešče, zavijači, molji in pernjaki. Metulji so žuželke popolnega preobraženja, polžasto zavitega rilca in' štirih kril, ki so na obeh straneh posuta s prašnimi luskami, ki se dado 353. Metuljeve luske (jako povekšane). a. Kos krila dnevnega pavlinčka s poredanimi, kakor strešniki se pokrivajočimi luskami; b. c. d. posamezne luske še bolj povekšane in sicer: b. od dnevnega pavlinčka, c. odsmrto- glavca, in d. od rdečega trakarja. Dvokrilci. 201 lehko s kril obrisati, črvaste ličinke imenujemo gosenice, navadno imajo 16 (redkeje 10) nog, od kterih so prvi trije pari prsne noge, dalnji štirje pari trebušne noge, zadnji par pa tako imenovane potiskavke. Gosenice imajo močne čeljusti ter so jako požrešne, dočim popolni metulj z zvitim rilčkom more sesati samo rastlinske sokove. Gosenice se branijo z listjem, cvetjem in s plodovi, sem ter tje tudi z lesom in z drugimi trdnimi rastlin¬ skimi , redkeje živalskimi tvarmi. Zabubivša se gosenica se skrči in dobi tršo, roženo skorjo, večkrat se popreje še zamota v zapredek. Metulj znese svoja drobna in obilna jajca zmerom na tako mesto, kjer mlade gosenice tekoj najdejo primerne brane. Bazen svilca se morejo metulji vsi vprek imenovati škodljivi, in to tem več, čem množniši so. Da se ti škodljivci preveč ne zaplode, skrbe razen človeka tudi mnoge ptice, posebno pa velika množica najezdnikov. — Po velikostim življenji delimo metulje v dnevnike, somračnike ali veščece, ponočnjake in metuljčke. 4. Baz red: Dvokrilci (3tt>eiftugler, Diptera). a) Prave muhe s kratkimi tipalnicami (Braehycera), 278. Navadna hišna muha (bte gemettte ©tubettfliege, Musca domestica) je tri črte dolga in splob pepelasta. Na brbtu se vidijo štiri črne proge, zadek je črno pisan, trebuh pa bledo rumenkast. Glavo in oprsje deli globoka zareza. Oči so jako velike in z nekim rdečim sokom napolnjene. Jako kratke tipalnice so ščetinaste in tročlene. Baztezno sesalo je na koncu, razširjeno v sesalno pločico. Na oprsji ste vrasteni dve kožnati, prozorni, z malo žilicami premreženi krili, za njima pa dve luski pokrivate dve majhni nasajeni glavici (utripači). Na stopalu ima pod krempeljci dve majhni, lepljivi blazinici za oprijemanje na gladkih ploskvah. Hišna muha je jedna najnavadniših in daleč razširjenih žuželek. Nahaja se povsod po hišah in okoli njih, nadleguje živali in ljudi, ker je jako sitna in vse onečisti, al krvi ne pije. Hrani se z vsakovrstnimi tekočinami, pa tudi sladka na sladkorji in na drugih raztopnih tvareh. Jajca znese v gnoj, smeti, nesnažne pljuvalnike i. t. d. Izlezle ličinke so podobne majhnim belim brezglavim in breznogim črvičem, jako so požrešne ter jako hitro rasto. V 14 dneh so dorasle ter se spromene v bubo, ki je majhnemu, rjastemu sodčeku,podobna. V daljnih 14 dneh prileze iz sodčeka muha, prizdignivši gornji del kakor pokrovec. — Muhe se proti jeseni neznano hitro množe, zlasti okoli hlevov in kuhinj, kjer se najlaglje pre¬ hranijo. Po zimi poginejo razen nekterih po skrivših se v kako zatišje. 279. Plava mesarska muha (bte blaue ^etfclp ober Sntmmfliege, Musca vomitoria) je 5—6 črt dolga iu 2*/ 4 črte debela. Njeno truplo je svetlo, 202 Žuželke. 354. Hišna muha, buba, ličinka. 355. Mesarska muha. a. muha, b. ličinka 356. Zlata muha. , c. buba. zamoklo plavo in je povprek črno pasasto. Glava je črna, krila so kakor bi bila s tinto namazana, al prozorna. Ta velika muha pribrenči večkrat skozi odprto okno v izbo, in ker ne najde hitro ven, zaletava se pogosto v steklo ali v druge stvari. Samica položi jajca v majhnih kupčekih na meso, ali na mrho, časih celo človeku v gnoječe se rane. Kmalu se iz njih izvale ličinke, ki so neznano požrešne in tako hitro rasto, da so že za 24 ur 200krat teže, nego so bile s početka. V štirih ali petih dneh so popolnoma dorasle in merijo 5 črt. Ličinke se zabu¬ bijo v zemlji. Buha je podobna rjastemu, drobno nabranemu sodčeku. V 10 do 12 dneh se iz nje razvije muha, ki kmalu spet jajca leže, in tako je mogoče, da se. od enega samega para v enem poletji naplodi do 500 milijonov muh, — Ravno tako živi sijajna, smaragdasto zelena zlata muha (©olbfliege, Musca Caesar). ] Sivkasto bela, po hrbtu črno progasta, na zadku pa črno kockasta zapijunkarica (bie ©djnteijjfliege, Sarcophaga carnaria) znese ličinke, ki so se že v njenem telesu izvalile, na smeti in gnoj. — Mnogoštevilne druge muhe (Muscidae) hranijo se kakor ličinke s raz¬ novrstnimi gnjijočimi živalskimi in rastlinskimi tvarmi, ter se nahajajo po hlevih in gnojiščih, v gnjilem kapusu in salati, v čebuli, repi, v gomoljih in prezrelih plodovih, pa tudi v siru. 357. Zapljunkarica. 358. Konjski obad. Ličinka. 280. Konjski obad (bie ^ferbe-Sftagenftiege, Gastrus equi). je po priliki velik kakor bčela. Ozko, zašpičeno truplo porasteno je z rjastimi dlakami. Obad znese jajca konju na kolena, prsi, stegna, vrat ali pa na grivo. Izlezla ličinka konja na tem kraji draži, da se mora z jezikom lizati, in tako pridejo ličinke konju v gobec Dvokrilci. 203 in od tod v golt in v želodec. Tu se prikvači za želodčevo kožo in ne spusti, predno ni dorasla. Z neprebavljeno hrano gredč potem po črevih naprej, padejo z blatom vred iz konja ter se v zemlji ali v gnoji spromene v hubo, iz ktere zopet obad izleti. Časih ima kak konj v želodcu po več sto tacih ličink, a vendar ni videti, da bi to konju na zdravji kaj škodilo. 281. Goveji obad (bie Ddjjenbiešfltege ober ©affelfltege, Hjpoderma bovis) je velik kakor mesarska muka. Prednji del trupla je črn in ima tri podolgaste brazdice, ostalo truplo je rjasto dlakavo, krila so pa rjava, kakor bi bila okajena. Ta muha se pokaže po letu v največi vročini in zabada svoja jajca s posebnim bo¬ dalcem goveji živini v kožo, najrajši na hrbtu. Tu se napravi ulč ali mozul, v kterem ličinka živi. Dorasla se izmota iz ulesa, pade na zemljo ter se ondi zabubi. Ker ima eno samo go¬ vedo časih po 30 tacih ules, koža ob tem času ni toliko vredna, ker je na teh mestih tanjša. Drugi, temu podobni obadi žive jelenom, srnam in severnim jelenom pod kožo. — Ovčji obad (bie ©djafbremfe, Oestrus ovis) živi kakor ličinka v ovčjem nosu in jd' vzrok neki po¬ sebni bolezni, tresnica imenovani. — Naša domača živina se boji obadov ter jih pozna že od daleč po brnenji. Goveda se ponašajo, kakor bi bila besna, z zavihanim repom dirjastijo proti vodi ali pa v hlev ; ovce pa, čuteč sovražnika, staknejo glave skupaj in je drže kolikor mogoče nizko, da jim obadi ne morejo do nosa. — Obadi imajo krnasja usta, s kterimi ne morejo niti človeka niti živali vbosti. 359. Goveji obad in ličinka (povekšana). 360. Goveji brencelj. 282. Goveji brencelj (bie Ddjfcnbremje ober SBieljbrcmfe, Tabanns bovinus) je jako velika, 1 palec dolga muha. Zamoklo rjava je in ima po sredi ploš- natega zadka eno vrsto jasno rumenih, trivoglatih peg. Jako velike oči so na živi živali zelene. V sesalu ima štiri do šest ostrih in trdih ščetin, s kterimi zbada. Ta muha se prav pogosto nahaja po gozdih in po letu neznano muči goveda in konje. Samica namreč se hrani s krvjo, ktero s sesalom pije domači živini in zraven jako ob¬ čutljivo zbada. Rana je časih tolika, da še pozneje krvavi Ličinke žive pod zemljo, posebno 204 Žuželke. po travnikih in se zabubijo meseca junija. — Drugi brenclji so silni posebno pri sparnem vremenu, kedar se pripravlja k nevihti, in takrat celo človeka napadajo. Da-si so muhe na prvi pogled jako neznatne živalce, vendar se pokažejo za čuda mnogovrstne v podobi in življenji, ako se bliže z njimi soznanimo. Tako na pr. so mnoge grabežnice (Staubfliegen, Asilidae), ki napadajo in izsesajo druge muhe in žuželke. Druge, kakor na pr. goseničarke (iRaupenfliegen, Tachinae) zajedajo kakor ličinke druge ličinke, posebno gosenice in so za tega delj jako koristne. Nektere zopet, na pr. vrtavke ftiegen, Trypetae) žive kakor ličinke v osatnih cvetnih glavicah in nekterih sorodnih rastlinah, mnoge druge pa, kakor na pr. zale, dlakave, čmrljem podobne trepe talke (žgdjmebftiegen, Bombylidae) trepetajo nad cvetjem in sesajo medeni sok. b) Mušice z dolgimi tipalnicami (Nemocera). 283. Navadni komar (bte gemeitte Stecfimiicfe obet ©djnade, Culex pipiens) je blizu 3 črte dolg, ima jako majhno, okroglo glavico in ozek tenek zadek. Nitkaste tipalnice so pri samcu češljasto dlakave. Tenko sesalo je dolgo kakor pol telesa in ima v sebi štiri bodoče ščetine. Krila so ozka, noge tenke in dolge. (povekšan). B. ličinka. 362. Golubaški komar. Mušica povekšana- na levo ličinke, na desno bube, prve na vodni rastlini, zadnje na ka- menu sedeče. Krvoločni komar je povsod poznan; al v resnici le samice pikajo in pij o kri, samci se pa hranijo z rastlinskimi sokovi. Kakor ličinka živi komar po stoječih vodah. Samica znese namreč jajca v vodo, navadno kacih 300 v eni kepi. Ličinke so črvičaste, okrogle glave z močnimi čeljustimi ter imajo na koncu zadka dva izrastka za dihanje. Ličinka plava z glavo navzdol in lovi razne še manjše živalce. Tudi buba ostane v vodi, dokler krilati komar ne predere mešička in zleti v zrak, kjer se pokaže časih v strašanskih rojih. — Ko¬ marju po postavi in življenji jako podobne so številne vrste drugih mušic, ki so sosebno v vročih, pa tudi v mrzlih krajih znane z imenom moskitos. Te živalce so onim krajem neizrečena nadloga, zarad njih po nekterih pokrajinah ljudje ne morejo prebivati. Zvečer se navadno vzdignejo iz grezi in blata blizu velicih rek in močvirij ter v neverjetni množici Dvokrilci. 205 padejo na ljudi in živali. Od njihovega vboda uname se koža in večkrat se pokažejo še druge kožne bolezni, človek je po telesu poln priščev, kakor bi bil šiban, a tem krvolokom se človek ne ubrani niti s tenčico, niti s kadilom, niti z dišečimi mazili. 284. Banatski ali golubaški komar (bie &’oIum6atfdjer, ridjttger ©ofluba^er* ^tiege, Simulia maculata) je po vnanji postavi podoben jako majhni hišni muhi. Komaj 1 črto dolga mušica je plavkasto pepelasta. Ta mala mušica se prikaže časih v velicih gostih rojih na spodnji Donavi v banatski vojni krajini in v nasproti ležeči Srbiji. Takrat zapuste črede po naravnem nagonu pašnike in beže v vasi in hleve. Komarji poiščejo na živinčetu mehke nežne, gole dele, vsedajo se okoli oči, na gobec, v nosnice in lazijo celo v ušesa, v golt in v sapnik. Vsak vbod tega komarja vzrokuje pekoč srbež in trd boleč otok, ki stoprv črez osem ali deset dni splahne. Mnogo vbodov živino tudi umori in vsako leto pogine mnogo konj, goved in prascev od tega ko¬ marja; dogodilo se je že tudi, da so komarji majhne otroke pod milim nebom umorili. — V novejšem času je neki domač prirodoslovec našel, da ta mušica kakor ličinka in buba živi v bistrih gorskih potocih na kamenji in vodnih rastlinah, in zdaj je upanje, da bodo ljudje, odstranivši to kamenje in rastline iz vode, mogli z vspehom zalego na veliko po- končavati. Druge mušice delajo na raznih rastlinah majhne izrastke ali hrge, v kterih žive njihove ličinke. Imenujemo jih zato hržice (®affmiiden). Tudignjile gobe ali gljive so časih polne črvičastih ličink, iz kterih se tako imenovane mušice gljivarice (iJSiljmuden) razvi¬ jejo. Nahajajo se tudi številni veliki komarji, ki ne bodejo, na pr. veliki, dolgonogi koše- ninar ali senožetni komar. c) Nekrilati (gliigsltofe, Aphaniptera). 285. Bolha (ber Pulex irritans) je majhna, komaj 1 črto dolga, nekrilata svetlo rjava žuželka. Bolha ima od strani stisnjeno telo, jako kratke tipalnice, majhne črne oči, tenko sesalo in daleč naprej pomaknjene, neenako dolge noge za skakanje, s kterimi svojo dolgost več sto kratov lehko preskoči. Bolha vznemirja ljudi in živali in pije njihovo kri. Svoja neizmerno drobna jajčeca pa ne leže na ljudi ali živali, temveč v izbi na tla med razpoke, v smeti i. t. d. Iz jajca izlezla ličinka je podobna tenkemu, breznogemu črviču in se previja kakor kača. Hrani se z raznimi ži¬ valskimi drobci, ki jih najde v prahu in v smeteh, s slino in drugimi jedilnimi ostanki, padajočimi na tla. črez 11 dni se zabubi v nečem zapredku in črez daljnih 11 dni smukne popolna bolha iz zapredka. Vse preobraženje traje štiri tedne. Najgotoviši pripomoček zatreti ta sitni mrčes je ta, da se tla večkrat pometo in poriba.jo, in sploh čistota v hiši. — Bolha se v prirodopisu prišteva dvokrilcem, akoravno nima kril, in to zato, ker se v drugih lastnostih, zlasti pa v preobraževanji vjema z drugimi mušicami. 3fe. Bolha. a. samec, b. samica, c. jajce, (vse povekšano). 206 Žuželke. Dvokrilci so žuželke popolnega preobraževanja, sesajočih ust imajoče dve kožnati, z malo žilicami prepleteni, prozorni krili, za kterima stojite dve, z luskami pokriti utripači (krnasta zadjna krila) Okroglasto glavo veže samo jako tenek recelj z ostalim truplom. Oči so jako velike, rdečkaste, redkeje zlato zelene. Tipalnice so pri nekterih jako kratke in tričlene (pri pravili muhah), pri druzih so pa jako dolge in mnogočlene (pri komarjih). Sesalo se konča v sesalno pločico in skriva 4 ali 6 tenkih bodočih ščetin. Ličinke dvokrilcev so večidel brezglavi in breznogi črviči hraneči se z raznimi živalskimi in rastliskimi tvarini, nektere v vodi živeče ličinke pa imajo očevidno glavo in nožičasta gibala. Bube prvih so podobne sodčekom, bube drugih se pa imenujejo mumije. Popolne žuželke sesajo ali sladke rastlinske sokove ali pa kri. Te male, neznatne žuželke se pokažejo časih v strašanskih množicah ter so ljudem in večim živalim velika preglavica, na drugi strani so pa v še veči meri koristne, ker pospravijo mnogo gnjijočih in pre¬ perelih tvari. 286. Volkec (ber Stmeifentofoe, Myrmecoleon formicarius) je črez 1 palec dolga rjavkasta žuželka imajoča štiri prozorna, mrežasta, poldogasta, črno pegasta krila in kratke, glavičaste tipalnice. Popolna žuželka leta o mraku počasi med nizkim grmovjem. Kratka in široka šesto- noga ličinka je oborožena z močnimi čeljustimi in si napravlja v peščeni zemlji livku po¬ dobne jamice prežeč na vsakovrstne majhne žuželke, ki so toliko neoprezne, da pridejo blizu. Na dnu livka do glave v pesku skrita ličinka pograbi namreč v jamico se opoteka¬ jočo živalco ali pa jo še celo iz neke daljave zna v jamo strmoglaviti škropeč s peskom po njej. Zabubi se v okroglem, zunaj peskom posutem zapredku. 864. "V olkec, žuželka, ličinka, buba. 365. Mladoletnica, b. ličinka s tulcem. 287. Navadna tenčičarica (bie gemeine ^lorfliege, Hemerobius perla) je jako nežna, bledo ..zelenkasta žuželka s štirimi prozornimi, kakor tenčica 5. Razred: Mrežokrilci (97e(3flugler, Neuroptera). Ravnokrilci. 207 premreženimi, skoro enako velicimi krili, z nitkastimi tipalni cami in velicimi, kakor zlato se svetečimi očmi. Ta zala živalca obeša na dolgih pecljih viseča jajca po drevji in grmovji na dolnjo stran listja. Ličinke so- koristne s tem, da pokončujejo ušice. Zabubi se v okroglem zapredku. 288. Rumenkasta mladoletnica (bte gelblidje grufjlhtgšfltege, Phrjganea iiavicornis) je podobna majhnemu nočnemu metulju in ima štiri mrežasta, nad zadkom kakor streha zganjena, dlakava krila in jako dolge tipalnice. Zadnja krila so nabrana in širja od prednjih. Popolna žuželka znese svoja, v prozorno sluz zavita jajca na kamenje v vodo. Šesto- noga ličinka močnih čeljusti tiči skoro do glave v nečem tulcu, kterega si napravi iz rast¬ linskih drobtin, malih polževih lupin, peska i. t. d. Ta tulec nosi vedno sebo, kakor polž hišo, ter se v njem tudi zabubi. Mrežokrilciso žuželke popolnega preobraževanja s štirimi istovrstnimi, mrežastimi, neluskavimi krili in grizočimi usti. 6. Razred: Ravnokrilci (©rabffiigler, Orthoptera). 289. Pisani kačji pastir (bie hunte SBaffevjungfer, Calopterix splendens) ima veliko glavo, jako tenko in dolgo truplo in štiri enaka, mrežasta krila. Svetle oči so velike in .izbuljene, tipalnice kratke, nitkaste, čeljusti pa močne. Tenki zadek se sveti zlato zelenkasto ali pa zelen¬ kasto plavo. Prozorna nežna krila so ali popolnoma plava, ali samo po sredi plavkasto zelena, ali pa rjavkasta. To žuželko videvamo pogosto ob senčnatih potocih viseti nad vodo ali pa počivati na vodnih rastlinah. Druge vrste kačjih pastirjev, tako na pr. plošnati kačji pastir (toie plato gcbriicfte Safferjungfer, Libellula de- pressa) švigajo jako hitro po pekočem solncu. Leteč love muhe in druge žuželke ter so za tega delj ko¬ ristne. — V mladosti žive kačji pastirji 208 Žuželke. v vodi. Jajca namreč pokladajo v gručah pod vodne rastline in izlezle ličinke, ki so neko¬ liko že popolni žuželki podobne, samo da nimajo kril, so jako požrešne in love vsakovrstne vodne žuželke. Po večkratnem levljenji se ličinka spromeni v bubo, na kteri so že videti majhna krila. Kačjega pastirja buba vendar ne miruje, kakor je sicer večidel navadno pri žuželkah, temveč se giblje in neprenehoma žre. Naposled izleze iz vode, se prime za kako rastlino, koža na hrbtu jej poči in popolni kačji pastir se izmota iz leva. 290. Navadna jednodnevnica ali vodni cvet (bte gemetne ©tntagžfitege, Ephemera migata) je 1 palec dolg in l'/ 2 palca širok. Podolgovato truplo je rumeno in ima štiri mrežasta, rjavo pegasta krila, od kojih so zadnja mnogo manjša od prednjih. Tipalnice so kratke, tri ščetine na koncu zadka so pa mnogo daljše od žuželke. Usta so popolnoma krnasta. Jednodnevnice se za tega delj tako imenujejo, ker kakor popolne žuželke brez vse hrane žive samo kratek čas, večkrat samo nekoliko ur. Prikažejo se pa časih v taki mno¬ žini, da Ikakor goste snežinke napolnijo zrak in da njihova mrtva telesa po palec visoko pokrivajo vodo in bregove. Zarad brezštevilne množine je posebno znamenita dolgorepata jednodnevnica (bte langjdjmfinjige SintagšfKegp, Palingenia longicauda), ki ima samo dve tra- kasti, po 3 palce dolgi ščetini in se časih na Tki in dolnji Donavi hipoma pokaže v taki množavi, da jo grabijo na kupe, nakladajo na vozove in vozijo na polje za gnoj, ali pa domačo perutnino žnjo pitajo. Po drugih krajih jo po noči vabijo s prižganimi ognji, žival Kavno krilci. 209 se osmodi, počepa in potem jo prodajajo za tičje zobanje. — Jednodnevnice so podobne mušicam ali muham ter veči del svojega življenja prežive kakor požrešne ličinke in bube v vodi. Po večkratnem levljenji poči bubi koža in iž nje izleze žuželka, ki se za čudo potem še enkrat levi. Z ličinkami in bubami se hranijo mnoge druge živali, zlasti ribe. Jedno- dnevnične ličinke se pa zopet hranijo z manjšimi živalcami. 291. Vojaški termit (ber friegertfdje STernrite, Termes bellicosus) je rjav¬ kasto rumene barve in skoro 1 palec, samica celo 2’/ 2 palca dolga. Živi zmerom v velikih družbah, v kterih se razen samcev in samic nahajajo še delavci in vojaki. Samci imajo štiri mrežasta, bledo rumenkasta, neprozorna, lehko odpadajoča krila. Samice nosijo krila samo kratek čas, pozneje jih je pa lehko poznati po nerazmerno velikem zadku. Delavci so nekrilati, imajo majhno okroglasto glavo in skrite čeljusti. Vojaki so tudi brez kril, toda imajo štirivoglato glavo in močne dolge čeljusti. 370. Vojaški termit, samec, b. samica, c. vojak, d. delavec. Ta termit, jeden največih, živi v vroči Afriki in zida 10—12 črevljev visoke, jako čvrste prstene kopice, ki se dado komaj z železnim orodjem razrušiti. — V vročih deželah žive mnoge, manjše vrste termitov, ki so po postavi in življenji mravljam podobni in se zato tudi bele mravlje imenujejo. Za svetlobo ne marajo, preobrazujejo se nepopolnoma in imajo mrežasta motna krila. Mnogi zidajo iz zemlje obširna gnjezda, drugi stanujejo v drevesih ali pa pod zemljo v rovih, in ravno ti so človeku največa preglavica, ako se naselijo blizu nje¬ govega doma. Neopaženi namreč pridejo v hiše, zaloge in celd v ladije, izotlijo vso lesnino, zmerom po stremenu dalje gredoč, in naposled se les zruši, da si je od zunaj videti cel in nepoškodovan. Tako razdevajo ne samo trame, grede, pohištvo, škrinje z vsem, kar je notri temveč tudi cele hiše in celo velike ladije. Ladije so jih tudi zatrosile sem ter tje po Evropi. Tako na pr. živi neki majhen brazilijanski termit v toplih hišah cesarskega vrta v Schonbrunnu, gloje ondi lesene kadi, v kojih rasto drevesa, in tudi drugo lesnino, a kraj vsega truda ga dosle niso mogli popolnoma zatreti. 'Ker termiti v kratkem času razdenč vse, kar ni od kamena ali kovi, imenoval jih je Linne po vsej pravici preglav ico obeh Indij. Z druge Živilstvo, 14 210 Žuželke. strani pa spet koristijo v gozdih vročih dežel s tem, da razjedajo trhla in gnjila drevesa in zraven se ž njimi hranijo mnoge živali, v Afriki celo ljudje. 292. Navadna strigalica (ber gemetne Dfrttmrm, Forflcula auricularia) je podobna ozkemu hrošču in ima kratke, usnjaste pokrovke, pod kterimi so mnogo širja in daljša kožnata zadnja krila zganjena. Strigalica je rjava, plošnata, zadek se pa končuje v zakrivljene klešče. Ta od svetlobe bežeča, koristna žuželka se skuša pri najmanjši nevarnosti v kakov kotiček skriti. Ni pa res, da človeku zleze v uho, akoravno se navadno veruje. Istina je, da časih prileze tudi na človeka, toda samo zato, da bi se skrila v obleki. Ker strigalice glojejo cvetlice in sadje, torej je skušajo zvabiti v nalašč napravljena skrivališča, da jih potem-laglje pokončajo. 293. Kuhinjski ščurek ali Žohar (bie Sitdjenfdjabe, Blatta orientalis) še ni prav 1 palec dolga, zamoklo rjava žuželka plošnatega telesa in jako dolgih nitkastih tipalnic. Samo samec ima štiri krila, med kojimi, so gornja (po¬ krovke) usnjaste, kakor pri hroščih. Samice in ličinke so nekrilate. Ta ponočna, svetlobe se boječa žuželka je neki iz Azije doma, al je zdaj povsod raz¬ širjena. Ščurki prebivajo po hišah, najrajši v kuhinjah, posebno pri pekih, v krčmah in gostilnicah, kjer se pogosto nahajajo jedilni ostanki. Po dnevi sede na kupih po zidnih raz¬ pokah ali pa pod podom. Po noči pa, ko je pogasnil ogenj in so utrnile sveče, pridejo iz svojih kotov, se razkrope tiho po mizah in omarah in ogiojejovse, kar je količkaj užitnega, celo usnja se lotijo. Tu in tam je ravno tako škodljiv in nadležen mnogo manjši Švaba (beutfdje @dja6e, Blatta germanica), oba pa glede škodljivosti presega amerikanski veli- b) Tekalci (Saufer, Cursoria). 371. Strigalica. 372. Ščurek. a. samec, b. samica, c. jajca. Ravnokrilci. 211 kanski ščurek (9iiejenfcf)a6e, Blatta americana), ki je za mnoge pokrajine velika pregla¬ vica. Ščurke preganjajo s tem, da je polivajo s kropom, kadč z žveplom ali jim potresajo trupenega praha, ali pa v kuhinjo spustč ježa, ki jim je velik sovražnik. — Ščurek ne znese posameznih jajec, temveč po 16 skup v neko kožnato mošnjieo zavitih. 294. Hinavka ali bogomolka (bte gangljeufdjrecfe ober ©otteSanbeterin, Mantis religiosa) ima majhno glavico z nitkastimi tipalnicami, sedečo na ozkem, podolgastem oprsji kakor na kacem vratu. Zadek je širok in plošnat. Vsa žuželka je zelena ali rjavkasto rumena. Noge so precej dolge, sosebno krepke so grabežne prednje noge, na kterik se ostro zobata golenica proti izdolbenemu stegnu da zaklopniti kakor britva. Hinavka se nahaja po toplejših deželah, pa tudi pri nas, po travi in na nizkem grmovji, od kterega jo je zarad zelene barve težko razločiti. Navadno sedi mirno ali pa lazi počasi okoli loveč muhe in druge žuželke. V ta namen nosi glavo in oprsje po koncu in prednje noge povzdignjene, da je zmerom pripravljena pograbiti svoj plen. — Jajca znese v gručah na kakovo stebelce pritrdivši jih z neko vlečno, vsehlo tekočino. 295. Južno evropski suhi prot (bte jubetiropčttfdje e=@ptmten, Aranina). 314. Hišni pajek (bie §ausfptnne, Tegenaria domestica) je blizu 5 črt dolg, rumenkasto rjav in ima malo, z oprsjem zrasteno glavo, precej velik, jajčast zadek in štiri pare dolzih, kosmatih nog, od kojih sta prva dva para naprej , zadnja dva pa nazaj obrnjena. Na glavi je moči opaziti osem pikčastih očes v dveh vrstah po štiri skupaj stoječih, na koncu zadka pa šest bradavic, iz kterih prede niti. 397. Hišni pajek. 398. Noga hišnega pajka. Tega pajka nahajamo povsod po hišah, hlevih in skednih. V kotu med dvema stenama napravi tenko in gosto mrežo (pajčevino). Pajčevina visi skoro vodoravno z nekoliko nitimi na bližnje stene pripeta, na notranjo stran se pa stisne v valjasto cev, v kteri pajek mirno Živalstvo. 15 226 Paj ko vci. žedi in čaka, da se ulovi kaka muha ali kakova druga žuželka. Ujeti plen hitro pograbi ter ga odnese v svoj kotiček, kjer ga mirno poje. To nedolžno, mnogim ljudem pa jako odurno živalco proganjajo, ker onečisti stanovanja s pajčevino. 315. Križavec (bie ©reugfjrinne, Epeira Diadema) je mnogo veči od hiSnega pajka in ima jajčast, jako napet zadek rumenkaste ali pepelaste barve; sredi zadka se vidi na temnem polji iz belih peg sostavljen trojni križ. 399. Križavec. 400. Oči in usta križavčeva. Ta veliki pajek je pri nas povsod dobro znan zarad velicih kolesastih mrež, kters navpik in popolnoma prosto razpenja med veje, kole, zidove i. t. d. Kajprej potegne ravne niti, 401. Mreža s križavcem (samcem). Pravi pajki. 227 ktere se liki promerniki v okrogu vse strinjajo v središču. Potem jih na zavoj preplete z okroglastimi nitimi in tako napravi precej obširno mrežo. Križavec, kakor sploh vsi pajki, ki pletd kolesaste mreže, sedi sredi pajčevine in preži na plen. 316. Prava tarantola (bte edjte tarantel, Lycosa Tarantula) je črez palec dolga, zgoraj pepelasta, na prsih rjasta s črnimi pegami in črtami opisana. Tarantola živi v Apuliji na jugovzhodnem koncu Italije pri starem mestu Tarent. Tu prebiva pod zemljo v luknjah, ki so znotraj lepo opletene in s posebnim pokrovcem zaprte. Ta pajek je postal imeniten po pravljici, da po njem vjeden človek dobi neko posebno bolezen, od ktere ga samo nezmeren ples more ozdraviti. Več sorodnih pajkov živi v raznih krajih južne in srednje Evrope; njih se pa nikdo ne boji, tem manj, ker stanujejo na suhih in peščenih krajih in tekoj pobegnejo v svoje luknje, čim se jim kdo približa. Vsem pravim pajkom je majhna glavazrastena z oprsjem, in njihov mehki, nečlenasti, jajčasti ali oblasti zadek se prednjega života drži samo 15* 317. Veliki ptičji pajek (bte grofje $3ogeb@pimte, Migale avicularia) je 2 palca dolg, zamoklo rjav in ves obrasten z dolgimi gostimi kocinami. Do 3 palce dolge noge so proti koncu debeleje in s kaveljci oborožene. Ima močne, navzdol zakrivljene, kaveljčaste gornje čeljusti in samo štiri bradavice. Živi v vroči južni Ameriki v podzemeljskih luknjah in duplih, kjer si iz bele paj¬ čevine napravi ped dolgo cev, v kteri žedi po dnevi zapustivši jo stoprv zvečer, da si lovi razne žuželke. Pravijo, da časih celo male ptice napada izsesavši jim kri, kar pa ni ver¬ jetno, ker sicer nobeden drug pajek ne napastuje toplokrvnih živali. Besnica je pa, da celo od njega vgrizeni ljudje oteko in dobe vročico. 402. Tarantola. 403. Ptičji pajek. 228 Pajkovci. s tenkim recljem. Na glavi imajo osem, različno razstavljenih oči in močne, otle, kaveljčaste čeljusti, skozi ktere, liki strupene kače, puščajo strupen sok v rano uplenjene živalce. Na spodnji strani zadka je šest, redkokedaj samo štiri majhne bradavice z neštevilnimi luknjicami, skozi ktere se cedi vlečen, lepljiv sok v podobi jako tenkih niti. Z nogami more pajk iz več tenkih niti napraviti po potrebi debelejše, pritrditi jih na ugodnih mestih ter je preplesti v jako umetno mrežo, in sicer vsaka vrsta po svojem stano- vitem črtežu. V taki mreži ali pajek stanuje, ali pa v njo samo žuželke lovi. Drugi pajki spuščajo iz zadka dolge proste nitke, ktere veter s pajkom vred dalje nosi, dokler se na kaki stvari ne ustavijo. Nekteri pajki žive v pod¬ zemnih luknjah, ktere znotraj opletajo z žametasto pajčevino ter je časih celo z nekakim pokrovcem zapirajo; drugi stanujejo pod vodo med vodnimi rastlinami. Jajca pajki zavijajo v pajčevino, in tak zavitek je časih na videz jako podoben metuljevemu mešičku. ■— Vsi pajki samotarijo ter se kakor roparji hranijo z žuželkami, ktere ali nenadoma napadajo iz svojega skrivišča, ali pa je love v mreže ter je potem s strupenim vgrizom omamijo ali umore. Ljudem in večim živalim skoro nobeden ni nevaren, samo nekterih velicih pajkov v vročih deželah se ljudje po pravici ogibljejo, boječi se njihovega vgriza. 3. Razred: Nepravi pajki (Stfterfpinnen, Opilionida). 318. Suha južina ali matija (ber gemeine 2Se6erfitcd)t, Phalangium Opilio) je podoben pajku nenavadno dolzih in tencih nog. Sivkasto rjavi, kakor grah debeli zadek je s prednjim životom po¬ polnoma zrasten. Tenkočlenaste drobne noge mu lehko odpadejo, ako se ga le dotakneš, odpale noge še nekaj časa utripljejo. Predilnih bradavic nima, torej tudi pajčevine ne more delati. Suho južino pogosto videvamo z dolgo razkoračenimi nogami sedeti na zidovih, plo¬ tovih, deblih ali pa tudi v travi. Vznemirjeni koracajo z visoko vzdignjenim truplom. Ponočni, sicer popolnoma neškodljivi ropar, po dnevi mi¬ ruje, stoprv po noči gre majhnih žuželk lovit. 404. Matija ali suha južina. Grinje ali pršice. 229 Nepravi pajki so sicer podobni pravim, samo da nimajo predilnih bradavic, in da jim je zadek z oprsjem zrastel v eno celino. 4. Razred: Grinje ali pršice (9M6ett, Acarina). 319. Navadni klop, tudi klešč in laščec imenovan (bte gemetne .(jede ob er ber ^oljbocf, Ixodes Ricinus) je na tešče majhna pakrožna živalca, nič debelejša od kartnega papirja. Glava, oprsje in zadek je vse zrasteno v eno celoto, komaj se razločijo štirje pari tenkih nožič in s kljukicami oboroženo sesalo. Napit je debel kakor grah, fežol ali še celo kakor majhen lešnjak in je temno plavkaste barve. Klop živi v mahu ali pa na rastlinah in grmeh ter se obeša na ljudi in živali, ki hodijo po grmovji, ali ondi pose¬ dajo. Z rilčkom zarije se globoko v kožo in pije kri. S silo se ne da izdreti, kajti glava se odtrga, ostane v koži in na¬ pravi hudo ule. Treba ga je tedaj ali izrezati ali pa z oljem namazati, to ga umori in potem izpade sam. Po vročih de¬ želah je mnogo jako nevarnih klopov in drugih grinj. a & 405. Navadni klop. a. na tešče, b. napit. 320, Sirska pršica (bte Safemilbe, Acarus Siro) je jako majhna živalca, ktero v razpokah in jamicah sirove skorje komaj zapaziš kakor belo svetlo pikico. Povekševalno steklo nam pokaže na bledo rumenkastem truplu šče- tinaste dlake, štiri pare nog in sesalo. 406. Sirska pršica (od spodaj jako povekšana). 407. Srbeč (od spodaj jako povekšan). 230 Pajkovci. Sirska pršica živi, časih v grozenskih množicah, v starem siru ter ga naposled zmelje v belo moko. Sorodne živalce nahajamo tudi pogosto na starih smokvah, suhih češplah (slivah), v moki in na drugih jedilih. Tudi v vodi, na raznih rastlinah in živalih, celo na človeku žive pršice v nekterih kožnih boleznih. K zadnjimi spada srbeč (bie jtra^milbt, Sarcoptes scabiei), ki vrta pod kožo tenke rove in napravlja na koži gnjusen prišč, tako imenovane garje ali srab. Vse grinje imajo v dorasli dobi štiri pare nog in z glavoprsjem zrasten zadek. Njihova usta so sesajoča in nektere se nekako preobrazujejo. Pregled pajkovcev. Pajkovci so belokrvni členarji imajoči glavo in oprsje zrasteno v glavoprsje, osem pravih nog in dve do dvanajst enostavnih oči. Dihajo ali s plučnimi vrečicami ali pa z dušnicami. Nimajo niti tipalnic niti kril, niti se preobrazujejo. Semkaj spadajo: Ščipavci, pravi pajki, nepravi pajki in grinje. 9. Red: Kosarji ali raki. (SruftettHjiere ober Srebfe, Crustacea.) I. Kazred: Desetonozci (3e^nfiiger, Decapoda). a) Dolgorepi raki (?angfčE)toanstge firebfc, Macrura). 321. Potočni rab (ber ^-(uprcbž, Astacus fluviatilis) je pol črevlja dolg in pol funta težek. Pokritje s trdo lupino, ki je pri živem raku črno zelena, pri kuhanem pa jasno rdeča. Z glavo zrasteno oprsje oklepa ena velika lupina (koš imenovana). Na čelu je iztaknjena trivoglata špica. Okretne oči so velike, sostavljene in nasajene. Vnanje ščetinaste tipalnice so enostavne in jako dolge, notranje krajše so pa v dve nitki razcepljene. Na spodnji strani glavoprsja ima 6 parov čeljustnih nožič in 5 parov pravih nog, od kojih so prednje spromenjene v velike široke škarje. Zadek je izleknjen, očevidno členast ter ima spodaj kratke nožiče, na koncu pa pahljačasto razširjeno plavuto. Potočni rak živi po rekah, potocih, grabnih in ribnjakih ter se ob dnevi skriva v luknje, pod kamenje ali pa med korenine. Stoprv po noči hodi ali plava okoli ritensko veslajoč ter si išče za brano ribe, žabe, polže, črve in druge male živali, bodi si žive, bodi 408. Potočni rak. 409, Jastog. 232 Kožarji. si mrtve. Meseca julija in avgusta se naredi pod staro lupino nova, ravnokar olevljeni rak je mehak, tako imenovani mekuž (Sutterfrehg). Želodec leži precej za usti, pred levljenjem nahajamo v njem majhna, polovici graha podobna apnena zrna, tako zvane račje oči. Kazen kože naraste raku tudi odtrgana tipalnica ali ščipalnica. — Rake love ali z roko, ali pa v mreže, kamor se za vabo dene kaka mesenina, na pr. mrtve ribe. Raki so sosebno okusni v mesecih, ki so brez R, tedaj od maja do avgusta. Najimenitniši raki v Avstriji so krški (iz Krke na Dolenjskem) in trunski (iz reke Trune v gornji Avstriji), pa tudi okoli Ljubljane se dobodo lepi in okusni raki. Med presnimi zelenimi koprivami raki v kletih dolgo ostanejo živi. 322. Jastog (ber .fjutnmer, laško : Astiza, lat. Hommarus vulgaris) je podoben potočnemu raku, samo da je 1 do 1 '/•> črevlja dolg, debel kakor roka v lehteh in časih 10 do 12 funtov težek. Njegova lupina je temno rjavo lisasta (marmorina). Nahaja se na vseh evropskih morskih bregovih, največ pa v severnem morji, kjer jih v veliki množici polove, ž njimi trgujejo in polne ladije pošiljajo v primorska mesta. — V jadranskem morji se bolj pogostoma nahaja temu podobni, al manjši rak s škarjami, znan pod imenom škamp o (Scampo, Nepkrops norvegicus). 323. Kobiličiir (ber (peufdjredeufvebž ober Scutgufte, laško: rang ost a ali gri 11 o di mar, lat. Palinurus vulgaris) naraste do l'/ 8 črevlja v dolgost m tehta 12—15 funtov. Škarij nima, zunanje tipalnice so. jako dolge, tudi notranje so dobršno dolge in na koncu razcepljene. 410. Kobiličar, Desetonožci. 233 411. Puščavnik. Zgoraj je rak izvlečen iz lupine, spodaj na levo se je povlekel v lupino, na desno pa leze z lupino, g,- Puščavniki tiče v praznih polževih ali školjkinih lupinah, ktere vedno vlačijo sebo kakor polž svojo hišo, dokler jim ni pretesna, potem jo zamene z večo. Žival je vsa v lupini skrita, samo tipalniee in prednji pari nog gledajo iz nje. Šiloma jih ni moč iz lupine izvleči, ker se z repnimi priveski čvrsto prikvačijo za lupino. c) Kratkorepi raki (tabben, Brachyura). 325. Navadna rakovica (bte gemetne Sreibbe, laško : granzo, prav za prav granchio, lat. Portunus Maenas) je blizu dva palca dolga in ravno tako široka. Jajčasta oprsna lupina je plošnata, drobno zrnata, zelenkasto sive barve. Kratki zadek je pod oprsje podvit. Tipalniee so kratke, od petib Kobiličar je največi in najokusniši rak srednjega morja, že starim Rimljanom je bil znan z imenom ,docusta“ kakor posebna slaščica. b) Pol ur epi raki (^albfdjttianjer, Anomura). 324. Navadni puščavnik (ber gemeiite ©ttfieblerfrebg ober 23ernl)arb§!reb§, Pagiirus Bernhardus) je 5 do 6 palcev dolg. Zadek mu je mehak in krnast, zato ga skriva v prazne polževe lupine. Prednje noge so škarjaste, desna je pa zmerom veča od leve, četvrti in peti nožni par je pa krajci. n 234 Kosarji. parov nog ima prvi par ozke škarje, zadnji par se pa konča v plošnat, trepavičast člen. Ta rakovica plava izvrstno in živi v veliki množini na bregovih evropskih morij, sosebno pa v jadranskem morji. Zlasti za Benetke je imenitna kupčijska roba, nekaj jih pojedo, nekaj jih pa rabijo sardelam za vabo. — V severnem morji živi tej podobna, al časih črevelj široka rakovica (Cancer pagurus). 412. Navadna rakovica. 326. Morski pajek (bte getnetne SDterfjrimte, laško: granzon, prav za prav granckione, lat. Maja squinado) ima 4—5 palcev v promeru in je 413. Morski pajek. Drugi košarji. 235 po hrbtu z bodicami in grbami posut. Ostalo truplo in tudi dolge noge so kosmate. Kratki zadek podganjen je pod oprsje. Nahaja se pogosto v srednjem morji in je čislana jed, da-si njegova ostudna vnanjost, ne obeta nič posebnega. — Je še mnogo druzih rakovic. Nektere žive v rekah in jezerih, tako na pr. vjužni Evropi domača rečna rakovica (bie glujjfrabbe, Thelephusa fluviatilis); druge stanujejo na kopnem po močvirnih gozdih in potujejo vsako leto v velikih množicah naravnost k morju, da ondi jajca nesč, tako na pr. imenitna kopna rakovica na Antilah, zvana Turluru (Geearcinus ruricola). Skoro vse rakovice so užitne. Deseto n ožci so najpopolniši košarji. Glavo in truplo pokriva eua skupna hrbtna lupina. Njihove velike sostavljene oči so nasajene na gibki petlji. Desetonožci imajo 10 močno razvitih pravih nog, od kterih se prednje navadno končajo s škarjami. Truplo se okončuje v rep, po kterem dese- tonožce delimo v dolgorepe, polu repe in kratkorepe. 2. Razred: Drugi košarji. 327. Navadni prašiček (bie rgemeine 3)iauev4[jfe(, Oniscus murarius) je blizu pol palca dolg, podolgasto jajčast, tem¬ no siv s dvema vrstama jasnejših pik. Truplo je zgoraj obo¬ kano, spodaj plošnato in nosi 2 tipalnici in 14 kratkih eno¬ ličnih nog. Ta ponočna živalca se hrani z rastlinskimi tvarmi ter prebiva na vlažnih krajih pod kamenjem, lesom, v vrtih pod cvetnimi lonci i. t. d. Popolnoma je neškodljiva. — Nekteri prašički se morejo zviti. V vodi in celo v morji žive mnogi vodni prašički ali mokrice (SBafferaffeln). Nektere mokrice in tudi sploh mnogi košarji zajedajo ribe in velike ^ Prasičica morske sesavce. Znane so pod imenom ribje uši (gifdilttufe). 328. Krponožec (ber SlattfujjfreBš, Apus cancriformis) je 1 ] / a palca dolg in s plošnatim, kožnatim, hrbtnim ščitom pokrit. Zadek se konča v dve dolge ščetine, in mnogobrojne nožiče imajo krpaste in trepavičaste člene za plavanje. Neškodljiva živalca je imenitna sosebno zarad tega, ker se nektera leta pokaže v brezštevilnih množicah. Jajca po več let lehko počivajo v posušenem blatu, dokler se v ugodnih okolnostih hipoma razvijo. 329. Ostvar ali moluški rak (ber aMuffenftebž ober ipfeilfdjtnanj, Limulus Poljphemus) je dolg 1 črevelj in še črez. Telo je pokrito z obokanim, iz 415. Iirponožee. 416. Ostvar. dveh kosov sostavljenini ščitom, ki na vse strani sega ' črez truplo. Polu- mesečasti prednji kos ima po dolzem tri robove, sredi stranskih robov ima dve veliki sostavljeni očesi, spredaj nad srednjim robom sedite pa dve pikčasti očesci. Zadnji kos ščita je podaljšan v dolgo, gibko, ho- dežu podobno ost. Samo truplo je za čuda majhno in ima spre¬ daj 6 parov škarjastih, zadaj pa 5 parov krpastih škržnih nožič. Ostnarji so počasne živali, ki lazijo po blatu tropičnih morij, zlasti indijskega oceana. Njihove osti služijo za strelice (puščice), sem ter tam se tudi jedo živali in njihova jajca. 330. Kačji kljun ali lopar (bte gemettte GmtenmufdjeF, Lepas anatifera) je podoben školjki, ker živalca tiči v apnastib lupi¬ nah, kakor školjka. Toda hišica nima, kakor pri školjkah, dveh, temveč pet razno velicih koscev 417, Račji kljun. Drugi kolarji. 237 ter je z mesnatim recljem prirastena na kakovo podlogo. Od brezglave in brezoke živali iz hišice skozi neko razpoko moli šest parov nog, ki se končajo v roženaste, členaste in s ščetinami obrastene vitice. Te čudne živali nahajamo po vseh morjih v šopih viseče na skalah, kolih in ladijah. Toda niso zmerom tako prirastene. V prvi mladosti proste okoli plavajo ter so podobne malim rakom. Stoprv pozneje obsede na kaki stvari preobrazivši se v školjkasto žival. Njim podobni so tako zvani morski tulipani ali morski zvon čki (©eetutpen oi>cr ©eepocfen, Balanidae), ki se s svojimi nerecljatimi, zaprtemu cvetu podobnimi hišicami nastanijo na razne stvari v morji, pa tudi pogosto na žive kite. Pregled košarjev. Košar ji ali raki so belokrvni, nekrilati členarji z dvema ali šti¬ rimi tipalnicami in desetimi ali še več nogami in so pokriti z apneno, ali roženasto, redkokedaj kožnato lupino. Dihajo s škrgami in imajo ude na vseh telesnih obročkih, celo na zadku in repu. 10. Red: Črvi. (SBiirmer, Vermes.) 1. Razred: Kolobarniki (fltingetouvntcr, Annulata). 331. Deževnik ali podzemeljski črv (ber Diegemmtrm, Lumbricus agricola) naraste 1 črevelj v dolgost in ima valjasto, kakor peresna cev debelo, spredaj zašpičeno, rdečkasto telo, ki je sostavljeno iz mnogo (80—120) enoličnih obročkov. Glave in oči nima. Pod prvim rilčkastim obročkom so usta. Pod povekševalnim steklom vidimo na vsacem obročku osem kratkih ščetinic. V prednji tretjini telesa so nekteri obročki debelejši in širji, in delajo tako imenovani pas. d" " 418. Deževnik. d. Deževnik v naravni velikosti, b. glava od spredaj, c. glava od strani, d. nekoliko otroč¬ kov, vsak s štirimi pari ščetin, e. posamezna ščetina. — b. c. d. povečano, e. jako povečano. Ta povsod dobro znani črv živi v vlažni zemlji in pride po noči ali pa po dežji na površje. Hrani se z zemljo, kteri so gnjijoče rastlinske in živalske tvari primešane ; večkrat navleče slamne bilke, papirne obrezke, listje, perje i. t. d. v svoje luknje, da tam trohne in mu potem za hrano služijo. Njegovi največi sovražniki so krt, jež, hrčica ali rovka, ptice ujede, močvirne in plovke, krastača, močarad, ribe, hrošči krešici in stonoge. Tudi človek ga večkrat po nepotrebnem proganja. Po zimi se zarijejo 3 do 4 črevlje globoko pod zemljo. 332. Prava pijavka (ber mebiginifctje 33Iutegel, Sanguisuga medicinalis) je 3—5 palcev dolga in ima plošnato-okroglo, spredaj širje, zadaj ože, očevidno obročkasto telo brez ščetinastih nožic> in na vsakem koncu vdolbeno sesalce. Sredi prednjega, večega sesalca so trivoglasta usta s čvrstimi, drobno nazob- Kolobarniki. 239 čanimi čeljustimi. Po hrbtu je umazano zelena in ima po dolgem šest rjastih, črno pikčastih prog, plošnati trebuh je zelenkasto rumen in črno lisast. Pijavka živi navadno v stoječih, red¬ keje v počasi tekočih vodah in se hrani s krvjo, ktero pije ribam, žabam in drugim živalim prisesavši se na-nje. Pri nas je redka, ker so jo preveč lovili. Rabijo jo namreč v mnogih boleznih za odstranjenje krvi. Bolj pogostoma se še nahaja navadna pijavka (ber gebrihidjlidje Stutegel, Sanguisuga offici- nalis), ki se od prejšnje loči po zamoklo zelenem hrbtu in nelisastem trebuhu. Rabi se ravno tako kakor prava pijavka. Obe vrste redč tu in tam v posebnih ribnjakih. Plode se z jajci, ki so v neki gobast ovojek zavita. 333. Nagrbljeni cevkar (ber runglige 9tbljretm>urm ober bie šffiurm* rčBre, Serpula contortuplicata) tiči a. Cela žival, b. glava od zgoraj z očmi, c. glava ,. . n- _„ 1 , _,_.• od zdolaj z mesnatimi ustnicami, d. prorezan v valjasti, izpreviti, poprek progasti, golt B tremi zobčastimi čeljustimi. nagrbani apneni cevi. Črv ima spredaj jako zal venec iz češljastih, kakor škrlat rdečih škrž- nih niti in dva livkasta čopa, s kterima zapre cev, kedar se va-njo umakne. Nahaja se pogosto po vseh morjih prirasten na ka¬ menje, polže, školjke in druge stvari pod vodo. Kolobarniki imajo večidel rdečo mrzlo kri, očevidno iz kolo- barcev ali obročkov so- stavljeno telo, za gibanje pa nekteri ščetinaste no¬ žiče, drugi pa sesalca. 420. Cevkar. a. žival iz cevi potegnjena, b. konec škržnih niti od spredaj, c. od strani povekšan, d. več cevi skupaj, iz ene gleda žival (pomanjšano). 419. Prava pijavka. 240 Črvi. 2. Razred: Gliste (©ngetceibettrarmer, Helmmthes ali Entozoa). 334. Navadna glista (ber ©jntlttmrm, Ascaris lumbricoides) je 6 do 15 palcev dolga, kakor gosie pero debela, valjasta, proti obema koncema tanjša, Časih jasno, časih zamoklo rdeča. Ščetinastih nožič nima. Nahaja se jako pogosto v tenkem črevesu pri ljudeh in živalih, toda navadno ne dela nikakoršnih bolečin in se tudi lehko odpravi. Tej podobna, al jako majhna je otročja glista (tier ®nbertt>urm ober bie Stnbermabe, Oxyuris vermicularis), ki v veliki množini živi v otročjem črevesu, vzrokuje neugoden srbež in druge bolezni, pa navadno sama po sebi spet preide. Druge valjaste in nitkaste gliste žive ne samo v črevih, temveč tudi v drugih telesnih delih, pri ljudeh in živalih in dostikrat vzrokujejo najnevarniše bolezni. Tako na pr. se nahaja v vročih krajih struni podobni glasoviti podkožnjak ali živa struna (ber SDtebincngabenmurm, Filaria medinensis). Zarije se človeku pod kožo, zlasti na nogah in rokah in človek more zarad te gliste časih umreti, če se črv za časa polahko .ne izvleče in oprezno na palčico ne navije. V novejših časih so že večkrat v človeškem truplu prišli na sled mali glistici, lasnica ali trihin a (ber gabenmurnt, bie SCridjine, Ti-ichina spiralis) imenovani. 422. Otročja glista. 423. Lasnica ali trihina. o. samec, b. samica, c. jako A. Mesno vlakno polno trihin (malo povekšano). povekšana glava. B. zvita trihina iz mesnega vlakna (jako povek¬ šana). C. trihina iz črev (še bolj povekšana). Gliste. Lasnice se s prva prosto gibljejo po črevesu, potem se zaplodijo in mlade v grozenskem številu prevrtajo čreva in rijejo dalje po mesu. Prišedše na ugodno mesto se zvijo kakor male kačice, okoli njih se napravi neki apnen ovoj in na tem mestu se dalje ne spre¬ minjajo. Lasnica prvotno stanuje v svinjskem mesu in preide potem v človeka, ki je tako meso, zlasti surovo prekajeno svinjino, klobase i. t. d. Po črevesu se previjajoče in po mesu vrtajoče lasnice napravijo nevarne bolezni, ki se časih končajo s smrtjo. 335. Ozka trakulja (ber langgtiebrige 23anbttmra ober Settenrourm, Taenia Solium) naraste za čudo časih 20 črevljev v dolgost in še črez. Ime je dobila od plošnatega členastega telesa, ki je podobno ozkemu, samo 2—3 črte širocemu traku ali verižici. Posamezni členi so dvakrat daljši nego široki. Proti glavi so členi zmerom krajši in oži in prehajajo naposled v nečlenast vrat, na kterem sedi majhna okroglasta glava s štirimi sesalci. Barve je belkaste. 424. Ozka trakulja. a, Dorasla žival, od ktere je samo nekoliko raznih členov vpodobljenih. l>. Glava s kaveljci in štirimi sesalci, c. Ikra s pomoljeno glavo. d. Nekoliko mesnih vlaken, med njimi-dve ikri z vvihano glavo. Trakulja stanuje v človeškem tenkem črevesu. Časih človeka nič ne nadleguje, časih je pa povod najhujših bolečin. No zdravniki vedo to, kakor tudi druge gliste, odpraviti, toda je treba, da z glavo vred gre iz človeka, ker sicer členi kmalu spet z nova narastejo. — Ozka trakulja živi v mladosti kakor mehurnjak (SSlafennmnn) v svinjskem mesu in Špehu. To je namreč črnikast, kakor konopljino zrno velik voden mehurček, na kterem se že lehko opazi glava poznejšnje trakulje. Ta mehurnjak je znan pod imenom svinjska ikra ©inne, Cysticercus cellulosae). človek, ki je surovo, če tudi prekajeno (prevojeno) meso ali Špeh ikravega prašiča, dobi ikro v črevo, kjer se potem razvije v trakuljo. — Na Ruskem, Poljskem in v Švajci imajo ljudje mesto ozke trakulje bolj pogostoma široko trakuljo Živalstvo. -i/* 242 Črvi. (ber bceite SSanbmurm, Bothriocephalus latus), ki ima krajše in širje člene in glavo brez sesalec. Domišljajo si, da ga dobodo ljudje pijoč rečno vodo. V ovčjih možganih se pogostoma nahaja mehurnjak zvan vrtoglavec ali metljaj (Cie Ouefe, Coenurus cerebralis), od kterega ovca zboli in dobi tako imenovano vrtoglavico. V pasjem črevesu se ta mehurnjak razvije v posebno trakuljo. Gliste žive vsaj nekoliko časa v truplu drugih živali, v ktere pridejo ali s hrano, ali pa se od zunaj na-nje prikvačijo in va-nje vvrtajo. Ni ga mesta v živalskem truplu, izvzemši kosti, kamor ne bi gliste prodrle. V človeku so do zdaj našli že 32 vrst. Največ se jih nahaja v povodnih pticah in ribah. Postava in velikost je pri glistah jako mnogovrstna. Najnavadniše podobe so nitkaste, trakaste, mehurčaste in plošnate. členkovitost pri mnogih ni razločna, kri je belkasta. Mnoge gliste se čudovito preobrazujejo in potujejo skozi več živalskih trupel, a vendar pri tem ne poginejo. Pregled črvov. Črvi so navadno zleknjenega, valjastega ali pa plošnatega mehko- kožnega telesa, ki je bolj ali manj očevidno na člene razdeljeno. Nog ali prav nič nimajo, ali pa jih nadomestujejo kratke nečlenaste niti. Nekteri se gibljejo s pomočjo sesalec. Žive nekaj v vodi, v grezi ali v vlažni zemlji, nekaj pa v raznih organih drugih živali. Semkaj spadajo sosebno kolo- barniki in gliste. 11. Red: Mekužci. (SBeidjt^iere, Mollusca.) 1. Razred: Glavonožci (topffitjjler, Cephalopoda). 336. Navadna sipa ali črnica (ber gebraudjltcfje 5Dintenftfc§, laško: šepa, lat. Sepia officinalis) je do l'/ a črevlja dolga in obstoji iz golega jajčastega trupla in glave. Truplo je ovito z vrečasto kožo (plaščem), na glavi pa vidimo razen velicili oči še osem krajših in dve daljši, s sesalci posuti lovki (gangarme) okoli ust, ki so podobna papiginemu kljunu. Belkasta, rdeče pikčasta koža spreminja v življenji barvo, kakor kameleon. Pod hrbtno kožo ima jajčasto plošnato, koščeno lupino (bela ribja kost, os sepiae) in globo- keje v trebuhu s črno rjavim sokom napolnjen mehur. Ta čudna žival živi v vseh evropskih morjih, posebno pogosto v jadranskem. Plava ritensko se poganjajoč ali pa lazi z lovkami po dnu morja z glavo navzdol obrnjena, Pro- 16 * 425. Navadna sipa ali črnica. 426. Hobotnica, plazeča. 244 Mekužci. * ganjana ali razdražena brizgne kakor tinta črn sok od sebe, s kterim okoli sebe vodo tako skali (zmoti), da žival v tem lehko pobegne. Kakor grah debela jajca obeša v grozdastih gručah na kamena in morske rastline, znana so pod imenom morsko grozdje (50teer» trou6en, uvae marinae). Trdo in žilavo meso jedo po Laškem siromaki. Lehka bela hrbtna ploča rabi se za likanje, tudi se iz nje dela prah za zobe, iz temno rjavega soka pa slikarska barva (sepia). — Sipam podobne, toda še veče so hobotnice ali osmonožci (©eepolppen ober Sldjtfiijjer) imajoči osem enako dolzih lovk, s kterimi časih kopajoče se ljudi pograbijo in na dno potegnejo. V srednjem morji navadna hobotnica (©eepolpp, laško: folpo, lat. 6ctopus vulgaris) je z raztegnjenimi lovkami k večemu 2 do 3 črevlje dolga. Istina je, da so v drugih morjih še znatno veče, al itak jim do onih basniških velikanov še mnogo manjka. 427. Papirnata ladijica a. Žival na morskem površji, b. lupina, c. žival iz lupine vzeta, d. žival v vodi na levo , plavajoča. 337. Papirnata ladijica (ba§ ^apierboot ober bet ^3apiernautitu§, Argonauta Argo) ima po polževo zavito, jako tenko, belo, na zavoji pa temno rjavo hišico. V njej stanuje, toda ni na-njo prirastena, žival hobotničine podobe z osmimi lovkami, od kterih ste pa dve plavutasto razširjeni. Te dve objemate hišico in jo tudi izločujete iz sebe. Kakor drugi glavonožci se tudi ladijica plavajoč poganja ritensko. To gibanje je v zvezi z dihanjem, žival namreč pogoltnjeno vodo šiloma brizga iz tako imenovanega livka, to je namreč neka cevka, ki je v zvezi s škrgami. Živi v srednjem morji in je blizu osem palcev dolga. V indijskem morji živi brodnik (bfdjnecfe, Solarium perspectivum) ima nizko kegljasto hišo, ki je spodaj livkasto izdolbena. Na bregovih indijskega; oceana ni redek. 344. Navadno vretence (bie gemetne 24)urmfebe*fiegel(ifmecfe, Conus textilis) so v indijskem oceanu doma, in se visoko cenijo. Za posebno redke in lepe hišice se je v prejšnjih časih plačevalo po več sto goldinarjev. 347. Rdeče-ustni perutar (bie rotljmunbige g-liigelfdpiecfe, Strombus gigas) ima močno, orez 1 črevelj dolgo in ravno toliko široko, težko hišo, ki je spodaj jako trebušasta, zgoraj se pa zožuje v špičast kegelj. Ustje se razširja v veliko perutasto krilo'. Barve je bele ali poltae, na ustji pa lepo rožaste. 250 Mekužci. Čvrsto lupino tega velicega polža pogostoma prinašajo iz njega ponarejene kameje. 440. Pretkani zvrk. 441. Perutar. 442. Troblja. 348. Velika troblja (ba§ grofje STritonš* Ijorn, Tritonium nodiferum) spada med naj- veče polže, kajti je njegova hiša do pol¬ drugi črevelj dolga. Podobe je jajčasto kegljaste, navzdol trebušasta, s hrgami po¬ suta, belo in rjasto pisana. 443. Bodic Polži. 251 Ta veliki polž živi v srednjem in atlantskem oceanu. Ako mu se odlomi špica , se more na-nj trobiti, ker ima močan in doneč glas. Ako prazno hišo držiš na uho, slišiš notri neko šumenje, kar se pa opazuje pri vseh večih zavitih polževih lupinah. 349. Trnjevi bodic (ber ©ptmtenfopf ober bie feinbornjge gelfeitfdjneife, Murex tenuispina) ima proti prednjemu, koncu trebušasto, 5 palcev dolgo, s tremi vrstami tenkih bodcev nasajeno hišo, ki se konča v dolg recelj. Živi v indijskem oceanu v društvu z velikim bodicem (grofier @pirmen!opf, Murex crassispina), ki ima dolge in močne bodce. V srednjem in jadranskem morji se nahaja jako pogostoma volek (naš SBranbfjorn, laško: car us ol o, lat. Murex brandaris). Dolg je črez tri palce, siv ter ima betičasto, z dvema vrstama, močnih bodcev nasajeno hišo. V Trstu in Benetkah ga prineso v veliki množini na ribji trg. 350. Širo-kousti skrlatnik (bie roeitmiinbige ‘jhtrpurjdjitecJe, Purpura patula) je črez poltretji palec dolg ter ima jajčasto, trebušno, zamoklo rjavo hišo kratkega, hrgastega zavoja in jako širocega, izrezanega ustja. Žival ima v sebi neki poseben, kakor škrlat rdeč sok. Ta polž se z nekterimi drugimi sorodnimi nahaja v srednjem morji. V starih časih so jih nabirali in ž njimi barvali volno (tirski škrlat). Al to barvilo je bilo neznansko drago, ker polža ni lehko najti in ker ima vsak jako malo tega soka v sebi. Tudi ni barva tako lepa in živa, kakor od amerikanske košeniljke. — Temu podoben je upodobljeni, v indijskem morji živeči perzijski škrlatnik (bie perjtfdje ijSurpurfdjnecfe, Purpura persica). 351. Morsko ali sv. Petra uho (bas gemetne Seeofir ober bie fnottge Oljrfdjttecfe, Haliotis tuberculata) je podobno polovici školjke. Hišica je namreč plitva in pokriva žival samo na hrbtu, kakor ščit; ustje je tako veliko kakor hiša sama, a zavojev skoro ni videti. Hiša je rebrasta in ima več luknjic v eni vrsti, znotraj se pa spreminja v najlepših barvah. 444. Perzijski škrlatnik. 445. Morsko uho z živalijo. 252 M e k u ž c i. Nahaja se pogosto po vseh bregovih srednjega morja. Žival je živo zelena ter ima lep resast plašč. Škrge leže na hrbtu izpod omenjenih luknjic. 446. Lupina morskega uha od znotraj. 4-17 Brazdasti oklepnik. 352. Brazdasti oklopnik (bie gefiirdjte Sdferfdjttetfe, Cbiton sulcatus) ima hišico podobno hrbtnemu oklopu, ki je zložen iz osem poredoma ležečih kosov. Ta čudni polž, kteremu oklop samo hrbet pokriva, živi v severnem morji, jako malo se giblje ter se prileplja na skale ali pa na školjke. Ako ga odtrgaš, se zvije kakor nekteri prašički. 353. Tulčar (bie gemeine SBuvmfdjiietfe, Vermetus lumbricalis) ima cevkasto, samo na koncu pravilno zavito hišo, ktere spodnji zavoji so nepravilno raz¬ vlečeni. 448. Tulčar. Ta polž živi v atlantskem oceanu in je navadno v dnu morja prirasten na skale, polže ali školjke. Polži so mekužci imajoči očevidno glavo in na trebuhu, krožčast, mesnat podplat, tako imenovano nogo, s ktero se polži dalje pomikajo, zato jih tudi trebuhonožce (Seuidjfiijiler) zovemo. Glava nosi dve ali štiri Školjke. 253 tipalnice, ktere žival leliko v se potegae. Oči sede ali na koncu, ali pa na korenu večih dveh tipalnic. V ustih imajo hrapav jezik, s kterim strugajo hrano. Telo je časih golo, navadno pa tiči v zviti apneni hiši, v ktero se I na-njo prirastena žival večidel vsa lehko skrije. Hišica je vijakasto od leve I na desno, redkeje narobe od desne na levo okoli neke osi (vreteno) zavita, in je plošnata, ako zavoji leže v eni ravnini, ali keglja s ta, ako se zavoj nad zavoj vzdiguje, ali pa vsukana, ako gre zavoj okoli zavoja in zunanji vse notranje pokriva. Zavoji so ali pri sredi ali na koncu naj oži in najmanjši in se potem razširijo proti ustju, skozi ktero se polž z nečim delom’ svojega telesa lehko pokaže iz hiše. Ustje je časih jako veliko, okroglo ali jajčasto, časih pa jako ozko in razpoki podobno. Nekteri polži je zapirajo s posebnim apnenim ali roženastim pokrovcem. — Kopni in nekteri sladkovodni polži dihajo s pluči, drugi sladkovodni in vsi morski polži pa s škrgami. — Polži se hranijo nekaj z živalsko, nekaj pa z rastlinsko hrano. Glede postave in velikosti se opazuje pri polžih nekečena mnogo¬ vrstnost. Nekteri v vlažnem mahu živeči polžki so komaj 1 črto dolgi, drugi v toplejih morjih živeči imajo pa črez 1 črevelj dolge hiše. Mnogi polži se odlikujejo z zalimi ali čudovito obrazovanimi hišicami, ali pa z živimi in pisanimi barvami. Nekteri se jedo, mnogi pa dajo človeku še druge stvari za rabo. 3. Razred: Školjke (šDJufdjeln, Conchifera). a) Sladkovodne. 354. Velika jezerska školjka ali brezzobka (bte grofje 5£eidjmuf(ijel, Anadonta cygnea) ima 6 do 7 palcev dolge, tenke, krhke, jajčaste, plošnate 449. Jezerska školjka. 254 M e k u ž c i. lupine, ki so od zunaj zelene in rjavo progaste, znotraj pa plavkaste in svetle kakor biser. Lupine veže na hrbtu samo prožna (elastična) vez. Med lupinama leži žival imajoča samo rumenkasto mehko truplo brez glave in brez čvrstih delov. Dvokrpa koža, tako imenovani plašč, pod kterim leže škrge, obdaja žival kakor platnice knjigo. Na trebušni plati ima mesnat podaljšek, noga zvan, ktero žival pomoli med zevajočima lupinama, in se tako po mehkem blatu počasi pomika. Nahaja se pogosto po stoječih ali polagoma tekočih vodah, po močvirjih, jezerih, ribnjakih in grabnih. Žival je plevkega okusa in ni za jed, z lupino pa tu in tam mleko posnemajo. 355. Potočna bisernica (bte glujšperlmufdjel, tJnio margaritifer) ima 4 do 5 palcev dolge, podolgasto jajčaste, debele lupine, ki so od zunaj črne, znotraj imajo pa časih bisere manjše vrednosti. Jednaki lupini se sklapate na hrbtu s posebnimi zobci in jamicami. (Yse skupaj se imenuje sklep.) Žival je podobna živali velike jezerske školjke. 450. Potočna bisernica, na desno biser. Ta školjka prebiva v čistih, bistrih potocih in rekah, toda ne povsod. V našem cesarstvu jih je največ na Češkem. — Pri nas je po vseh tekočih rekah navadna jako plodna malarska školjka (bie 2J!alerflufjmufntige @ e «°I c » Tealia crassicornis); b. vdova (bie SBittme, Sagartia viduata); c stisnjen debelorogi morski šipek; d. zajedna Sagar- tia (Sagartia parasitica) na klapavici sedeča; e. rožasta Sagartia (Sagartia rosea); f. morski klinčec (©ecnelfe, Actinoloba dianthus); g. voščeni morski šipek (griine ©cerofe, Anthea cereus); h. morska veternica (©eeanetnone, Actinia effoeta). 268 Me š nj aki. lovk. Žival se prisesa z dolnjo krožčasto pločo na skale ali pa na druge stvari ter se more po volji stisniti ali pa zlekniti. Zleknjena je zgoraj 3 do 4 palce široka in je podobna odprtemu cvetu mnogoštevilnih lističev. Morske veternice žive v vseh morjih ter se morejo kjerkoli prilepiti in se počasi dalje plaziti. Hranijo se z malimi morskimi živalcami, dostikrat se ponašajo z najkrasnišimi barvami, kakor se tudi odlikujejo po veliki trdoživosti. Mnoge med njimi žgo na koži kakor morski klobuki. ** Polipi z notranjim čvrstim jedrom (skrlupniki). 369. Rdeče morsko pero (bte rotfje ©eefeber, Pennatula rubra) ima eno¬ stavno, peresni cevi podobno, 4—6 palcev dolgo stebelce, čegar gornja polovica je v peresčaste vejice razdeljeno. Po teh vejicah tiče v luknjicah mnogi majhni polipi vsak z osmimi lovkami. Morsko pero ni prirasteno, temveč je z dolnjim koncem zasajeno v rahlem mor¬ skem dnu. 468. Morsko pero. a. celi koralnik, b. košček z živalcami. 469. Savadna gijivača. a. od zgoraj, c. od spodaj, b. s strani. Polipi. 269 370. Gljivača (ber gemetne ^tljftcrn ober bie ^iljforafle, Fungia agarici- formis) izločuje v svoji notranjosti okrogel trd koralnik, kije zgoraj sostavljen iz trakasto nabranih, nazobčanih listov, spodaj je pa razkav. Žival ima raztresene lovke; ako se je dotakneš, skrči se in skrije med koralnikove liste. Gljivači imajo časih 1 črevelj v promeru in še črez. Med polipi so največe živali ter žive posamezne prosto na dnu morja. Njihov trdi, iz neke bele, apnene tvari narejen ko¬ ralnik je za čudo podoben klobuku nekterih gljiv (gob) na pr. pečenice (Agaricus cam- pestris, Epantpignon). 371. Rdeča plemenita korala (bie rotfie (rbetforalle, Corallium rubrum) dela vejnata, k večemu 1 črevelj visoka stebelca, ki so znotraj lepo rdeča in trda kakor kamen, zunaj pa z belkasto mesnato kožo prevlečena. Koža je polna otlih bradavic, v kterik tiče živalce, namreč majhni polipi. Kakor mleko bela živalca ima osem listastih, drobno nazobčanih lovk ter je razvita podobna belemu cvetu. Žival izločuje iz sebe ne samo vnanjo mesnato kožo, ki se pozneje posuši ter se da lehko oddrgniti, temveč tudi znotranjo kakor kamen trdo snov (koralnik). 470. Plemenita korala. a. celi koralnik, b. košček z živalcami (povečan). Plemenita korala nahaja se v srednjem morji sosebno blizu Sicilije in Afrike na več krajih in sicer poniglavo prirastena na skalah, to je z vejicami navzdol obrnjena. Lomijo jo s palicami in prestrezajo v podstavljene mreže. Samo notranja, trda in rdeča ko- ralnikova tvar izdeluje se v vsakovrstne lepoče. 270 M e š n j a k i. ipi z vnanjim čvrstim jedrom (strženci). (bie rotlje Orgetforafle, Tubipora mušica) je sosta- stoje liki piščali v orglah ena nad drugo in druga zraven druge ter so s poprečnimi stenami razdeljene na več prekatov. Koralnik je lepe temno rdeče barve. V vsaki cevki živi majhen polip, z osmimi lovkami. in indijskem morji in je jako čislan zarad lepe barve.. 471. Bdeče orglice,- a. koralnik, b. košček v naravni velikosti c. razprostrta živalca od zgoraj, d. živalca, leze iz cevke, e. prorez živalce v cevi. 373. Brsteča luknjičarka (bte fproffettbe 2Jžabreporc, Madrepora prolifera) dela drevesast koralnik, čegar veje so gosto posute z valjastimi, strčečimi, zgoraj prevrtanimi celicami. Nahaja se v društvu nekterih sorodnih vrst pogosto po vseh vročih morjih. Njihovi koralniki so časih 12 do 18 črevljev visoki. Polipi. 271 Druge korale delajo skorjaste prevlake ali pa zaokrožene nepravilne kamenene grude na skalnatem morskem dnu, kakor na pr. vpodobljeni zapadno indijski zvezdaš (runi)= flernige ©ternforalte, Astraea rotulosa). S tem, da živalce neprestano rasto in se množe, na¬ pravijo v morji malo po malem prostrane skalnate grebene in klečeti. Pri tacem koralniku pa ne sodeluje samo ena, temveč mnogo različnih koralnih vrst, ki so se z drugimi mor¬ skimi živalimi vred vse križem tu naselile. Nahajajo se pa zmerom v morskih plitčinah, navadno na morskih bregovih, ali pa v neki daljavi z morskim bregom vzpored se razpro¬ stirajoči. Sem ter tam se naselijo tudi na širocem morji, toda samo okrog vrhunca kacega holma, ki se iz morskega dna vzdiguje. In tu se lehko zgodi, da se tak koralni obod z mor¬ skim dnom vzdigne prikazavši se nad vodo v podobi nizkega kolobarjastega koralnega otoka ali celo otočja. 473. Zvezdaš. Živali, stanujoče in delajoče na tacih koralnih grebenih, so večidel majhne, toda imajo navadno živahne barve ter so krasnemu cvetju podobne. Pogled na tak oživljeni ko¬ ralnih primerjajo cvetočemu travniku. Da je omama še veča, pripomorejo gosencam podobni morski črvi, pasoči se po tem cvetji in prekrasno pisane ribe, ki se liki metulji okoli pode. — Zlasti toplejši kraji indijskega morja in tihega oceana se odlikujejo z najrazno- vrstnišimi koralami, ki tu prebivajo po grebenastih bregovih in morskih plitčinah. Po lipi imajo mehko, valjasto ali kegljasto telo in usta okrožena z več ali manj vpoteznimi lovkami. Izleknjene živalce z razprostrtimi lovkami so podobne odprtim cvetlicam, zato jih tudi imenujemo živo cvetje ( 931 ument^tere, Anthozoa), a v prejšnjih časih so res veljale za pravo cvetje morskih rastlin. — Samo nekteri polipi so goli ter se morejo prosto po svoji volji gibati, večidel žive družno in so prirasteni ter izločujejo iz sebe neko čvrsto tvar, ki je večidel apno, redkeje nekova rožena snov. To čvrsto tvar, ktero polipi izločujejo ali na notranjo (skrlupniki), ali na vnanjo stran (strženci), zovemo koralnik. Podoben je časih nepravilni, z brezštevilnimi majhnimi luknjicami prevrtani kameneni gruči, časih pa ima jako zalo, bodi si dre- vesasto, ali listasto ali pahljačasto podobo. Stoprv v prošlom stoletji so ■272 Mešnjaki. zapazili, da te koralnike živalce delajo, popreje so je imeli ali za morske rastline, ali pa za mrtvo kamenje. Pregled mešnjakov. Mešnjaki so zvezdarji brez bodcev imajoči enostavno ali pa v več prekatov razdeljeno, mehasto telesno otlino, ki prebavlja hrano. Okoli ust stoji venec otlih, večidel vpoteznih lovk. V njihovi koži se nahajajo majčkine -apnene pločice, mnogi pa odločujejo bodi si na notranjo ali na vnanjo plat neko čvrsto snov, a družno skupaj živeči pogostoma med sebo zrastejo v koralnike. Semkaj spadajo klobučnjaki in polipi. 14. Red: IPraživali. (Urtljtere, Protozoa.) 1. Razred: Spužve (@d)tt>dmme, Spongiae). 374. Navadna spužva ali morska goba (ber gemetne 93abefd)ttximm, Spongia officinalis) se nahaja v kroglastih, luknjičavih iz jednako debelih roženastih niti sostavljenih gručah, ki željno vpijajo vodo ter so s spodnjo platjo pri- rastene. Barve je rjave, po vrhu je kosmata in polna lukenj.* Spužva živi v srednjem in rdečem morji prirastena na skalnato morsko dno. Tu jo ribiči trgajo, izpirajo, suše in prodajajo. V teli kupovnih spužvah je pa od živali ostalo samo iz roženih niti sostavljeno, prožno rebrovje. Žival po¬ kriva spužvo na površini in v luknjicah v podobi zdrizaste (sluzave) povlake, ki se sem ter tam odpira in zopet zapira. Po spužvi se voda neprestano pretaka, skozi male luknjice namreč vteka voda in ž njo hrana, skozi veče luknje pa zo¬ pet odteka. Ta vodni tok delajo in ravnajo posebne mige- taljke, to so majčkine, neprestano se gibljoče dlačice v živalci. t7t. Navadna morska spužva. Druge spužve imajo v svojem telesu razen roženega rebrovja še brezštevilne kreme¬ naste ali apnene igle. Spužve se pa dobodo tudi v sladki vodi, nektere se vvrtajo v polževe ali školjkine hišice ali pa v apnenčeve skale. 2. Razred: Močelke (Sfufgujjtljterdjett, Infusoria). 375. Meglenasta zvončica (ba§ neMartige ©[ocfentljierdjen, Vorticella nebulifera) je prostemu očesu videti kakor bela meglica na vodnih rastlinah. Živalstvo. Ig 274 Praživali. Velika je samo J / S4 črte in živi družno. Gledavši jo jako povečano opazimo, da so posamezne živalce zvončaste in da so nasajene na nitkaste petlje, ktero more živalca po volji ali zviti ali pa raztegniti. Zgoraj je živalca obrobljena z migetaljkami. Ta lepa živalca, ki je podobna pecljatemu cvetu od zvončice, nahaja se pogosto v stoječih vodah na gnjijočih rastlinah, pa tudi na vodnih polžih, mrtvih žuželkah i. dr. st. 376. Dolgovratka (ba§ entenartige |jafetljterdjen, Trachelius anas) je po vsem telesu z jednakimi, tenkimi trepavicami gosto obrastena in se konča v dolg tenek vrat, pod kterem se odpirajo usta. Živalca je ’/ I0 črte dolga, prozorna in brez barve. Nahaja se pogosto v nalivih in med vodnim okrakom. Tu poleg je vpodobljena v društvu nekterih podobnih trepavičastih močelk. I. Žive pike (Monas,), II. Dolgovratka (entcnart. galž- tfjierc()en, III. Klobasica iSBaljentfjierdien, Enchelys far- cimen), IV. P a p u č i c a dpantofjeltljierdien, Paramecium aurelia), V. Kapica (SMiient&ierdjen, Colpoda eucullus), VI. Ozka dolgovratka tTracheliusfasciolaris) [plazeča]. 377. Živa pika ali monada ' (baS fteinfte ipuntttljierdjen, ober bte ©Jjlujj* ntonabe, Monas Termo) se more samo pri največim povečanji opaziti kakor majben, brezbarven mehurček, ki jako hitro šviga sem ter tje. Preračunili so, da 1-—2000 tacih živalic gre na 1 črto in da jih 500 milijonov lehko živi v eni kaplji vode. Ta najmanjša vseh do zdaj znanih živali živi pogosto v stoječih, z gnjijočimi rastli¬ nami napolnjenih vodah, pa tudi v umetnih nalivih. Močelk e so neizmerno majhne, prostemu očesu večidel nevidne, jako enostavno ustvarjene živalce ter se gibljejo s trepavicami ali pa s po¬ sameznimi dolgimi nitkami. Močelke jih imenujemo, ker žive na mokrem, v stoječih vodah, pa tudi v umetnih nalivih, kjer so jih tudi najpredi za¬ pazili. Najlepše in najmnogovrstniše močelke se pa itak nahajajo v prostih 476. Močelke. 477. Žive pike. Korennožci. 275 stoječih vodah med vodnimi rastlinami. V čisti čvrsti vodi iz studencev, vodnjakov, potokov in rek teh živalic navadno ni. -- Stoprv po iznajdbi povečalnih stekel (mikroskopov) so se s temi živalcami bolje soznanili. Človek mora res strmeti nad njihovo neizmerno množico in hitro ploditvijo. Toda marsikaj, kar se govori o močelkah, prav za prav ne velja o teh živalcah, kajti še do najnovejšega časa so se pod imenom „močelke“ ali „infuzorije“ razumevala skoro vsa najmanjša bitja, dočim so se dandenes mnoga vvrstila med rastline, druga so se spoznala za više razvite živali ali pa za mladostne oblike drugih živali. 3. Eazred: Korennožci (SOBurjetfiijjer, Rhizopoda). 378. Raztegnjena menjačica (baS auSgeftrecfte SBed)feItfjterd)en, Amoeba porrecta) je jako mičkena, prostemu očesu komaj vidna sluzna trohica, ki na vse strani neprenehoma razteguje tenke niti, ki se zdaj daljšajo, zdaj spet krčijo. S temi na pol tekočnimi sluzavimi nitkami se živalca giblje in oprijemje za druge stvari, ž njimi pa tudi prijema hrano. Z drugimi jej sorodnimi vrstami živi v jadranskem morji ter je jako znamenita zarad svoje enostavnosti in zarad vedno se menjajoče postave. 478, Menjačica (jako povečana). 479. Beneški kolač (jako povečan). 379. Beneški kolač (ba§ 85enetianifdje Stabffjiercfjen, Rotalia veneta) meri po priliki '/ e črte v promeru ter ima zalo, iz kroglastih predalcev sostavljeno zvrkasto apneno hišico, ki je vsa z neizmerno tenkimi luknjicami provrtana. Iz ustia, kakor tudi iz teh luknjic pomalja živalca brezštevilne sluzne nitke ter se ž njimi giblje in brani. 18 * 276 Praživali. Živi v strašanski množini v lagunskem blatu okoli Benetek v društvu mnogih drugih sorodnih vrst. Korennožci so majhne, za čudo enostavno ustvarjene živali, obstoječe prav za prav samo iz žive, na pol tekočne, gibke, živalske sluzi (sarkoda). Ime korennožci so dobile od sluzavih, časih korenastih nitek, ktere pomaljajo ali na eno stran ali pa na vse strani. Nekteri so goli, drugi so pa v zale, na več prekatov razdeljene apnene hišice zaprti. Zadnji so pri vsej malosti vendar jako imenitni po brezštevilnih množicah. Njihove hišice napravijo s časom v morji znatne plasti, in nektero kamenje, zlasti nekteri apnenec in kredo, sostavljajo skoro same hišice teh živalic. Pregled praživali. Pod imenom praživali razumevamo vse one na nizki stopinji stoječe živali, ki nimajo niti stanovite samovlastne telesne postave, niti razločnih organov. Semkaj spadajo: spužve, močelke in korennožci. Pregled vsega živalstva. Pregledavši neizmerno različne podobe vsega živalstva, kmalu opazimo, da se dado po nekterih očitnih in imenitnih znakih razdeliti v več glavnih krdel. Mnoge živali se vjemajo v tem, da imajo v svoji notranjosti bolj ali manj razvito zvezano okostnico (skelet). Vse te živali za tega delj zovemo kostnjake (finodjent^iere). V okostnici je najimenitniši del hrbtenica ali hrbtišče, ki je sostavljeno iz kolobarčastih kosti, tako imenovanih vretenec (JBtrbel). Ker ima vsak kostnjak, tudi najnepopolniši, hrbtenico, kličemo jih tudi hrbteničarje (ŠRiidgrattljtere), in ker je hrbtenica zložena iz vretenec, pravimo jim tudi vretenčarji (Sirbeltljtere, Vertebrata). V nasprotji tem pa vse druge živali imenujemo brezvretenčarje (nrirbetlofe £I)tere, Ever- tebrata). Brez vretenčarjem je telo sostavljeno iz obročkastih členov, ali pa je nečlenasto. K prvim spadajo pravi členarji (©liebertljiere, Articulata seu Arthrozoa) imajoči očevidno členasto telo in noge, in pa črvi (SBurmer,. Vermes), ki imajo sicer večidel še členasto telo, ali nikdar členastih gibal. Živali (animalia). Pregled vsega živalstva. 277 K popolnoma nečlenastim brezvretenčarjem, ki se tudi sluznjaki ali trebuharji (Sdjteim* ober ©mtd)tljiere, Gastrozoa) zovejo, spadajo mekuž ci 9Betc^tf)iere, Mollusca), kterimje telo na levo in desno jednako razvito (somerno), zvezda rji (Straljltljiere, Radiata) s pravilnim, na več strani trakasto razvitim telesom in praživalce (Urt£)iere, Protozoa) s telesom brez stano- vite podobe. Vsako teh glavnih krdel živalstva je zopet razdeljeno na več redov. Sledeča majhna tablica predstavlja in razjasnuje razdelitev in notranjo zvezo najimenitniših redov živalstva. Vretenčarji (2Birbettf)iere, Verte- brata). A) Toplokrvni: 1. Sesavci (Mammalia). 2. Ptice (Aves). B) Hladnokrvni: 3. Plazavci (Reptilia). 4. Krkoni (Amphibia). 5. Ribe ^Pisces). A) Pravi čienarji s členastimi nogami (Arthrozoa): 6. Žuželke (Insecta). 7. Stonoge (Myriapoda). 8. Pajkovci (Arachnoidea). 9. Baki (Crustacea). Čienarji. (®tiebertl)iere). (Articulata). Brezvretenčarji. (9BirbeItofe ST^iere). (Evertebrata). B) Čienarji brez členastih nog: 10. črvi (Vermes). A) Somerni sluznjaki: 11. Mekužci (Mollusca). Sluznjaki. (Steudjtljiere) (Gastrozoa). B) Pravilni sluznjaki ali zvezdarji (Radiata): 12. Iglokožci (Echinodermata) 13. Mešnjaki (Coelenterata). C. Nepravilni sluznjaki: 14. Praživalce (Protozoa). Opis živalskega telesa sploh. 1. Zunanja oblika živalskega telesa. 1. Skoro pri vseli živalih se že od zunaj na telesu lehko razločijo trije glavni razdelki, namreč: glava, truplo in udje. Nektere živali nimajo udov, na pr. kače in mnogi črvi; nektere so celo brez glave, na pr. školjke in polipi. Truplo ima pa vsaka. Vse živalsko telo od zunaj pokriva koža. 2. Glava (caput) stoji na prednjem ali gornjem koncu trupla. Eazen ust so na glavi nameščena tudi najimenitniša čutila, namreč: oči, ušesa, nos in jezik. Pri nekterih živalih nosi glava še mnogotere izrastke, kakor roge, rogovje, mesnate grebene, tipalnice i. t. d. 3. Sosebno pozornost treba pri živali obračati na usta, ker so v ozki zvezi s hrano, življenjem in z vso notranjo napravo. Više živali imajo usta z negibljivo gornjo in z gibljivo dolnjo čeljustjo. Obe čeljusti ste ali z zobmi nasajeni, ali pa ste vtaknjeni v rezno roženo nožnico (kljun). Po velikosti in podobi zobov ali kljuna je lehko ukreniti, od česa se žival živi^ posebno ali spada k mesojedim ali rastlinojedim živalim. Eazen tega razli¬ kujemo po mestu in kakovosti: sekavce (prednji zobje), očnjake in kočnjake. členarji imajo nekteri grizoča, drugi sesajoča usta. Grizoča usta (grizalo) sostavljena so navadno iz dveh parov kleščastih čeljusti, ki se pri jedi gibljejo na stran. Sesajoča usta imajo pa različno ustvarjen rilec. 4. Oko je organ vida in stori, da morejo živali s pomočjo svetlobe videti vnanje stvari in prikazni. Na očesu se pri večih živalih že od zunaj lehko razloči razno barvano jedro (illugenftern) in v njem temna, bodi si okrogla ali podolgasta punčic a ali zenica (^upiHe, ©eljtodj). Spredaj pokriva oko prozorna kožica, rožni ca (|>ornI)aut) imenovana,, a pod njo leži okrogla, razno pisana (ali plava, rjava, siva ali črna) kožica, doga ali mavrica (9?fgen6ogfnf)cmt, $riš) zvana. In baš ta kožica dela jedro v očesu ter ima v sredi luknjico (zenico), skozi ktero prihaja svetloba v oko. Zenica ima to Opis živalskega telesa sploh. 279 lastnost, da se v temi razširi, v veliki svetlobi pa stisne. — Žival ima na¬ vadno po dve očesi, časih tudi več (pajki), redkeje eno samo (nekteri raki). Samo nekoliko vedno v temoti živečih živali je brlavih ali popolnoma slepih (močarila, gliste). Nekaj posebnega so sostavljene oči mnozih žuželek in rakov. 5. Uho je organ sluha, ž njim žival zaznava vsakovrstne glasove. Njegovi najimenitniši deli leže v glavi, pri večih živalih v skranici (v sencih). Zunaj se vidi navadno samo luknja, ktero pri nekterih živalih obdaja uhelj (O^rmufc^el) za krepčanje zvoka. Mnogo nižih živali čuje, da-si njihovega sluhala (©eljororgatt) ne poznamo. 6. Nos je organ voha, a jezik organ okusa. Ž njima zaznavajo živali dišeče in okusne stvari s pomočjo tenke sluznice (©djletmljaut), s ktero sta ta dva organa prevlečena. Pri mnogih živalih sta pa nos in jezik le malo sposobna za vohanje in kušanje, drugi pa ž njima grabijo in love svojo hrano, na pr. slon s rilčastim dolgim nosom, mravljinčar in_ žolna z dolgim prožnim jezikom i. t. d. 7. Truplo (truncus) je zunaj jako različne postave. Pri nekterih je krogljasto (morski ježek, gušavka), pri drugih oglasto (morske zvezde), pri nekterih plošnato (želve, kamenice) ali od strani stisnjeno (pri mnozih ribah), navadno pa valjasto, in sicer pri nekterih jako dolgo (pri kačah) ali pa tudi prav tenko in nitkasto (pri nekterih črvih). Mnogim členarjem deli globoka zareza truplo v dva dela, namreč v oprsje (Srufttajten) in zadek (^interletb). 8. Udje (artus) leže zunaj glave in trupla ter služijo ali za gibanje ali pa za prijemanje hrane. Navadno so na pare in po obeh straneh trupla jednako razdeljeni, redkokedaj so neparni ali pa jih celo nič ni. Po številu so jako različni. Nektere živali imajo samo dva, večina pa štiri ali šest, nektere tudi osem, deset in še več udov. Razlikujemo pa: roke, noge, perutnice, plavute in lovke. — Roka ima prosto gibke prste in jeden (palec) med njimi se lehko z vsemi drugimi stika ter naredi tako rekoč klešče, s kterimi prijema in drži in ki so sosebno spretne za plezanje po drevji. — Noga ima proste prste, toda palec se z drugimi ne more stikati ter služi navadno samo za hojo ali za plazenje. Ž njo se žival opira o zemljo, redkeje jo potrebuje tudi za druga opravila, na pr. za kopanje, plezanje, za brambo i. t. d. — Perutnice so udje, na kterih se žival vzdiga od tal in giblje po zraku. Večkrat je perutnica samo plošnato razpeta koža; tičem so pa pri letanji največ v pomoč dolga, krepka letavna peresa v kre- ljutih. — Plavuta je v bistvu razpeta plavna mrena in služi za veslanje, v vodi. — Lovke naposled zovemo nečlenaste ude nekterih vodnih živali, stoječe na glavi ali okoli ust, Z lovkami se žival giblje v vodi, sosebno si pa ž njimi lovi svojo hrano. 280 Opis živalskega telesa sploh. 9. Koža, s ktero je živalsko telo pokrito, je organ tipa. Po vrhu ima navadno še razne rožene ali koščene izrastke, na pr. lase, perje, luske ali ščite, redkeje je gola. Las ali dlaka je enostaven nitkast izrastek, ki s spodnjim, nekoliko razširjenim koncem, s tako imenovano čebulico v koži tiči. časih se več dlak zraste,' in tako nastanejo deheleje in trše ščetine ali celo hodci, ki pokrivajo nektere živali. Pero je tudi iz rožene snovi, je navadno zalo razrasteno in časih s krasnimi barvami opisano. Pero je sostavljeno iz cevi, ki je v koži zasajena, iz bet ve in kosmače, sicer je pa jako raznolično. Luske so rožene pločice v gornji kožici (tenici) nekterih živali. Š čit i naposled so veče ali manjše koščice vtaknjene v kožo nekterih živali. Ako se te koščene ploče sprimejo, nastane nepredoren oklop (iPanjer). časih pa tudi veče rožene luske imenujemo ščite. II. Notranja uredba živalskega telesa. 10. Najimenitniši živalski organi leže v telesu in so v najoži zvezi z vnanjo postavo in načinom življenja. Ti notranji organi posredujejo čutnost, gibanje, hranitev in ploditev. 11. Organi čutnosti so živci (nervi). Živci so podobni jako tenkim belim nitkam, ki so po vsem telesu razpeljane ter se pri viših živalih strinjajo v možganih in v hrbtnem mozgu. Živci so tudi posredniki za zaznavanje vnanjih vtisov, kar se godi po petih potih, to je po petih čutilih, namreč po vidu, sluhu, vohu, okusu,in tipu. Vsak čut ima svoje posebno orodje, svoj organ. 12. Gibanje živalskega telesa in njegovih posameznih delov izvajajo tako zvane mišice (SJluSfeln), ki so pri viših živalih prirastene na kosti. Mišice navadno imenujemo meso. Sostavljene so iz tenkih vzporednih vlaken ($afmt), ki se po vplivu živcev stiskajo ali krčijo in s tem vzrokujejo različna hotna ali nehotna gibanja. 13. Ogrodi ali okostnica (@Met) se nahaja sredi telesa viših živali ter je vsemu telesu za oporo, pa tudi za hrambo posameznim organom. Kakor telo ima tudi okostnica tri razdelke, namreč glavo, truplo in ude. 14. Glava je zložena iz več kosti. Nektere med njimi obdajajo veliko, od vseh strani zaprto otlino, izpolnjeno z možgani. Te kosti delajo ves gornji in zadnji del glave in se vse skupaj lobanja ali črepina imenujejo. Druge kosti sostavljajo prednji in dolnji del glave, tako zvano lice. Med temi ličnimi kostmi ste najimenitniši dve čeljusti (S?iefer), namreč dve podkovasti, pri nekterih živalih z zobmi oboroženi kosti, od kojih se navadno samo dolnja prosto giblje. 15. Truplo ima v sebi hrbtenico in še razne druge kosti, po kterih so udje v zvezi s truplom. Hrbtenica (SBirMfdu(e) je zložena iz mnozih Opis živalskega telesa sploh 281 posameznih obročkastih kosti, vretenca (3Btr6eI) zvanih, ki so tako nanizane (nabrane), da njihove otline delajo dolgo, nepretrgano cev za hrbtni mozeg. Po mestu razlikujemo: vratna, prsna, ledjična, medenična in repna vretenca. Na prsna vretenca so na obeh straneh prirastene tenke, ozke, polukrožne kosti, rebra (Ulippen) imenovane, ki se na prednji strani zgibajo proti plošnati kosti, prsnica ali grodnica (©vuftbein) zvani. — Prednja uda sta na truplo vezana s p leč e m (@d)ulter), zadnja dva pa z medenico ali skledico (Secfen). Pleče ima na hrbtu plošnato, trivoglato kost 1 o p a t i c o (Sdjutterblatt) in pri vseh živalih, ki potrebujejo prednjih udov ne samo za hojo, temveč tudi za kopanjej, plezanje, letanje in plavanje, pridruži se lopatici spredaj še tenka, kakor S zakrivljena kost, ključnica (©cfjtujfet&ein) imenovana. — Medenica je zložena iz več plošnatih, širokih, večidel zrastenih kosti, ki so z medeničnimi, v eno samo kost (sveta kost) zrastenimi vretenci zvezane in truplo na spodnjo in zadnjo stran zapirajo. 16. Kosti v udih so cevaste ter so zložene iz več, s sklepi vezanih členov. Na prednjih udih se ti členi imenujejo po vrsti od zgoraj navzdol: nadlehti (06erarm), podlehti (Unterarm), zapestje (jpanbrourjet), dlan (.ganbtefler, jDHttefljanb) in prsti (gtnger); na zadnjih udih pa: stegno (OberfdjenM), krača (ttuterfdfjenM) nart (^agtuurjel); stopalo tipiattfujj) in prsti (beljen). Vsak prst, bodi si na prednjem ali zadnjem udu ima zopet tri člene, samo palec dva. Nadlehti in stegno imajo po eno samo kost, podlehti in krača pa dve. Podlehti obstoj e namreč iz p o dl e h t n i c e (Stlenbein) in koželnice (©peidjenfiein), krača pa iz golenice (©cfjtenbein) in piščali (iPfeifem ober SEabenbein). Sklep med nadlehtmi in podlehtmi se imenuje komolec, oni med stegnom in kračo pa koleno, ki je pokrito s posebno okroglo koščico, pogačica ali iver imenovano. Zapestje ima osem, nart pa sedem manjših, v dveh vrstah ležečih koščic ; dlan in stopalo pa ravno toliko, v eni vrsti ležečih koščic, kolikor je prstov. 17. Za vzdržavanje življenja potrebuje žival živeža ali hrane, ktero posebni organi kakor' treba spreminjajo. To opravljajo organi za preba- vljenje, za obtok krvi in za dihanje. 18. Organi za prebavljenje (25erbauung§organe) spreminjajo z ra¬ stlinstva ali živalstva vzeto hrano tako, da za vzdržanje življenja sposobne snovi iz hrane odločijo in v nek poseben sok (hranilni sok) predelajo. Prebava se začne v ustih, iz kterih gredo skozi požiravnik (©peiferbfjre) v širjo vrečo, namreč v želodec (SKagett), a od tod se pomaknejo jako spremenjene v navadno dolga čreva (5Darm). Posebne tenke žilice, mez- govnice (Spmpljgefdjje) zvane, pijo hranilni sok iz črev; ono pa, kar ni za rabo, se izvrže iz telesa. 19. Hranilni, iz črev izpiti sok (mezga) gre zdaj v krvne žile, se pomeša s krvjo in teče ž njo vred k srcu. Srce je vrečasta mišica, kije 282 Opis živalskega telesa sploh. s kožicami navadno v štiri prekate (predale, Sammetn) razdeljena ter se neprenehoma zdaj krči, zdaj spet razteguje. Iz srca gre s hranilnim sokom pomešana temna (venozna) kri v dihala (Athmungsorgane), kjer se s pomočjo zraka nekako čudno spremeni ter se čista, jasno rdeča (arterielna) vrača zopet v srce. Od tod se pretaka po posebnih cevastih posodah, odvodnice ali bijoče žile (SIrterien ober i|M3abent) imenovanih, po vsem telesu. Na tem potu dohaja kri v vse organe, popusti ondi, kar je potrebno za rast in hranitev, nasproti pa tudi prime va-se mnoge nesposobne in izločene tvari, ter se s hranilnim sokom iz črev pomešana vrača zopet v srce po tako imenovanih dovodnicah ali krvnih žilah (23Iutabern ober 23enetx). Ker kri na tem potu iz srca po telesu in zopet nazaj v srce obteka tako rekoč celo telo, zato to krvno gibanje tudi imenujemo krvni obtok (SreiSlauf be§ 231utež) in organe, ki se pri tem obtoku vdeležujejo, namreč srce, odvodnice in dovodnice, zovemo organe krvnega obtoka. 20. Dihala (Slt^mimgžioerljciige), v kterih se temna, (venosna) za vzdr- žavanje življenja nesposobna kri s pomočjo zraka spreminja v jasno (arte- rielno), so tako ustvarjena, da more žival ž njimi samo na zraku ali pa samo v vodi dihati. Organi, s kterimi više živali dihajo na zraku, imenujejo se pluča (Sungett) ter leže sredi trupla na obeh straneh srca, a zrak more samo na eni strani noter in ven, namreč skozi sapnik (Suftro^re). Organe, s kterimi više živali v vodi dihajo, zovemo škrge ali pile (Sternen) i umeščene so zmerom tako, da jih z zrakom napolnjena voda lehko obliva. — Žuželke imajo pa samovlastna dihala, namreč posebne cevi, dušnice (Sttljenirbljren, Tracheen) imenovane, ki so po vsem telesu razpeljane ter se na strani telesnih obročkov odpirajo z majhnimi luknjicami. 21. Skoro vse živali se razplodujejo ali razmnožujejo z jajci, samo nektere rodijo žive mlade. Jajca so ali trdolupinasta (na pr. ptičja), ali pa mehkokožna (pri krkonih), pogosto pa jako majčkena (pri ribah in žuželkah). Trdolupinasta ptičja jajca izvali žival s svojo lastno telesno toploto. Vsem drugim živalim pa ja izvali solnčna toplota. Občudovati moramo živali, kako se brigajo za ohranitev svojih mladih, pa tudi prirodo, ki je zato skrbela, da se največ proganjane živali najbolj plode. Opis človeškega telesa. 1. človek (ber Sftenjd), Homo sapiens) je po telesu sploh zgrajen liki viši sesavci. Al vendar ga od živali razlikuje: pokončna hoja, dve krepki nogi z zleknjenimi koleni in plošnatim širokim stopalom, viseče in prostn gibke lehti z rokami, spretnimi za vsako tudi najumetniše delo, nadalje gladka, mehka, s tenkim tipnim čutom obdarjena koža, jako izobraževalna govorila, pred vsem pa njegove visoke dušne zmožnosti. Ta razloček je tako znaten, daje celo med najsurovišimi, na najniži stopinji telesnega in dušnega razvitka stoječimi ljudmi in med najbolj razvitimi živalimi, namreč med velikimi, brezrepimi, človeku podobnimi opicami, še zmerom široka vrzel. 2. človek stanuje po vsi zemlji, pod vsakim podnebjem. Ravno tako različna je tudi njegova hrana. Povsod živi družbeno, in baš ta družnost v rodbini, kakor tudi v državi je temelj njegove nravnosti. No ljudje se v telesnih lastnostih med sebo vendar tako razlikujejo, da se po njih dele v več ali manj plemen ali pasem (človeških vrst). Pri tej razdelitvi se gleda največ na kožno barvo, na obliko glave in kakovost las. 3. Tri človeška plemena prevagujejo, namreč : 1. črno, etijopsko ali zamorsko pleme, sosebno prikladno za, vroče podnebje, ima črno kožo, rodaste (kodraste), volnaste lase, ozko, od strani stisnjeno glavo, izbuljeno lice in napošev stoječe zobe. Razprostranjeno je v Afriki in vroči Ameriki ter šteje 130 milijonov. 2. Rumeno ali mongolsko pleme rumene kože, strumenastih las, skoro četverooglate glave, strčečih ličnih kosti, -napošev stoječih, ozko razpranih oči. V vzhodni in severni Aziji živi tega plemena 500 milijonov,, semkaj spadajo tudi Kitajci ali Kinezi, najžilaviše pleme. 3. Belo ali kavkaško pleme bele ali rjavkaste kože, gladkih, obilnih kis, somerne okroglaste glave in ravno stoječih zob. Šteje 550 mili¬ jonov ter je brez dvojbe telesno in duševno najbolj razvito in zato tudi po- vseh delih sveta razprostranjeno in gospodujoče pleme. .284 Opis človeškega telesa. Nasproti tem trem plemenom s 1230 milijoni glav izginejo ostala plemena, kterih je največ kacik 120 milijonov, a še ti vidno ginejo od •dne do dne. Semkaj spada rdeče ali amerikansko pleme, potem Avstralci, Hotentotje, Papuasi i. š. dr. 4. človeško telo je sostavljeno iz različno obrazovanih in zgrajenih delov ali organov, od kterih ima vsak svoje določeno opravilo. Med temi organi so kosti in zraven spa¬ dajoči hrustanci in vezi zložene v jako gibko celoto, tako imenovane ogrodi ali okostnico (Sfe(et), ki vsem drugim organom služi za oporo in za brambo mehkim, v velicih telesnih otlinah (v lobanji, prsih in trebuhu) ležečim delom (drobovju v širjem pomenu). Kazen kosti nahajamo skoro povsod v te¬ lesu tudi mišice ali meso (SDtitšfeln ober §(eifdj), zatem mrežo debelejih in tanjih cevi (ž i 1) in mrežo belih niti (živcev), dočim je zunanje površje zastrto z vnanjo kožo, notranje otline pa s sluznico (©djfeimljaut)’, a vsi organi so več ali manj pretkani ali oviti z vezno ple¬ tenino (Stnbegemebe). 5. Človeška o kostnica je zložena iz 213 posameznih kosti. Te kosti so med sebo ali čvrsto in nepremično zrastene, ali pa so po gibkih sklepih vezane. Po obliki razlikujemo sosebno plošnate in cevaste kosti. Kosti v glavi so večidel plošnate in nepremične, v truplu in v udih pa cevaste in gibke. Evo 213 človeških kosti: 13 kosti v lobanji ali črepini (©djabeb Inodjen) , namreč : čelo , 2 temenici, osnovnica, 2 senci, vsako s tremi slušnimi koščicami in 480. Človeška okostnica ali ogrodi. sitka ; 15 kosti v licu, namreč: 2 gornji čeljusti ■vsaka z 8 zobmi, 2 nebnici, 2 ličnici, 2 solznici, 2 nosni kosti, 2 nosni školjki, ralo, spodnja čeljust s 16 zobmi in podjezična kost; 26 kosti v hrbtenici, in sicer: 7 vratnih, 12 hrbtnih in 5 ledvičnih vretenec, križna ali sveta kost in sednica; 25 kosti v oprsji, namreč: 12 parov reber in prsnica ali grodnica; Opis človeškega telesa. 285- 2 kosti v medenici ali skledici; 2 krat 34 kosti v rokah, namreč: ključnica, lopatica, nadlelitniea,. podlehtnica in koželnica, 8 kosti v zapestji, 5 v dlani in 14 v prstih in-. 2 sesamovi koščici; 2 krat 32 kosti v nogah, in sicer: stegno, golenica in piščal,, pogačica ali iver, 7 kosti v nartu, 5 v stopalu in 14 v prstih. 8 7 G 5 4 3 2 481. Človeški zobovi. 1—2 sekavci, 3. očnjak, 4—8 kočnjaki. Kostem se morejo tudi prištevati zobje, vtaknjeni so v čeljusti z eno¬ stavno ali dvojno korenino ter se po mestu in obliku razlikujejo v prednjake ali sekavce, očnjake in kočnjake. Prvi sekavci, očnjaki in dva prva kočnjaka zgoraj inzdolaj (mlečnjaki) se izmene. Vsi zobje so prevlečeni z jako trdo tva¬ rino, zvana sklenina ali emalj. Odrasel človek ima 32 zob, namreč zgoraj 4,. spodaj 4 sekavce, a na vsaki strani vsake čeljusti po 1 očnjak in 5 kočnjakov. 6. človeške mišice se razlikujejo in ime¬ nujejo po mestu in po delovanji. Vsa gibanja na telesu, hodi si hotna ali nehotna, nastanejo po tem, da se dotične mišice skrčijo. Tako na pr. naredi mišica uklanjavka (Seiigetmtžfel), da se kak telesni del približa druzemu pod nekim kotom, miši ca s te g o v alk a (©trecfmuSfei) pa ta uklon spet poravna; mišica priteznica (SCttjteljer) potegne kak del telesa, na pr. nogo ali roko proti sredini trupla, mišica odtez- nica (Sibjieljer) ga povleče nazaj. Mišice vr¬ ti lj k e (3?ofltnu§fe(n) obračajo telesne dele na noter ali ven. Mišice zapornice (SdjltejjmuSfel) imajo podobo kolo- barjevo in zapirajo usta in oči. —• Hotne mišice, kterih je črez 500, so temno rdeče, njihova vlakna so povprek progasta. Nehotne mišice so blede in brez prečnih prog, njihovo gibanje je od volje neodvisno, tako na pr. pri; srcu, preponki, nadalje pri dihalnih, želodčevih in črevnih mišicah. 482. Mišice uklanjavke in stego- valke spodnjih lehti. 1—2 ukianjavke, 3 stegovalka, 4 gornje jlehtj, 5 podlehtnica, 6 koželnica. 286 Opis človeškega telesa. 483. Mišice na roki. 1—2 uklanjavke vse roke, 4 stegovalka za štiri prste brez palca, 5 stegovalka mezinčeva, 3, 6, 7 mišice vrtiljke za roko. 7. Krvne cevi ali žile so pri človeku kakor pri viših živalih med sebo vezane v mrežo, ki se na eni strani izgubi v najtanjše, prostemu očesu nevidne cevčice, na drugi strani se pa s svojimi glavnimi, po palec širokimi vejami strinja v osrednjem organu, namreč v srcu. človeško srce leži v prsni otlini med obema plučnima kriloma, nekoliko na levo pomaknjeno. Srce je podolgovato okrogla mesnata vreča (otla mišica), ležeča v tenkokožnatem mehurji, osrčje imenovanem. Navpični pretin je deli v desno in levo polovico, a vsaka polovica je po prečni steni zopet razdeljena v dva predala, gornji manjši se zove pri dvor (33orfammer), spodnji veči pa prekat (§erj!ammer). V desni pridvor vodite 2 veliki krvni žili (veliki dovodnici), po kterih se kri iz vsega telesa izliva v srce. Iz desnega srčnega prekata gre potem ta kri po plučni odvodnici v pluča, a odtod se potem po 4 plučnih dovodnicah zopet vrača v levi pridvor. Iz levega prekata pa izvira velika odvodnica ali aorta, po kteri se kri iz srca zopet po vsem telesu iztaka. Kri torej kroži po telesu v dveh kolobarjih, namreč iz srca v pluča in iz pluč zopet nazaj v srce, (mali obtok), potem pa iz srca po vsem telesu in odtod zopet nazaj v srce (veliki obtok). S tem, da se srce krepko skrči, tira kri udaroma v žile odvodnice ali arte¬ rije (jMšabevrt), in ta udar se čuti kakor srčno in žilno bilo' (^pev§= unb iputSfdjlag). Najtanjše vejice odvodnic niso debeleje od lasu in se tudi laskovice (jpaargefdjje) ime- 484. Človeško srce. 1 . Desni, 2 levi srčni prekat, 3 desni, 41evi pridvor, 5 velika odvodnica aorta), 6 plučna odvodnica, 7 začetek desne vratne in kijačnične odvodnice, 8 leva in desna ključnična odvodnica, 9 leva in desna vratna odvodnica, 10 gornja velika privodnica, 11 plučna pri- vodnica. Opis človeškega telesa. 287 nujejo. Te laskovice so prepletene v mrežico ter se na drugi strani zopet strinjajo v veče žile, po kterih se kri zopet k srcu vrača (dovodnice ali vene [Slutabern]. 8. Temna, iz telesa po veliki dovodnici k srcu se vračajoča (venosna) kri, spromem se v plučik bistveno in sicer po vplivu onega dela iz zraku, ki ga kisle c imenujemo. V tem kislecu izgori neki del oglenca v krvi ter se v podobi plina (oglenčeve kisline) z vodno paro in nepotrošenim delom zraka vred izdiha. Kri se po tem zopet ujasni, in dobi tudi večo toploto ter je sposobna telo iz nova hraniti. Pluča leže ob srcu in izpolnijo veči del prsne otline. Desno plučno krilo ima tri, levo pa dve krpi. Pluča so neka mehka, rahla, gobasta tka¬ nina iz podolgovato okroglih mehurčkov, ki so polni zraku in opleteni z fino mrežico najtanjših žilic laskovic. Ti plučni mehurčki so neizmerno majhni, našteli so jih okoli 1800 milijonov. Pri dihanji se prsni koš neprestano zdaj širi, zdaj spet vpada, in po tem gibanji dospe zrak skozi usta, nos, golt, jabelko, sapnik in njegove razrastke tja v plučne mehurčke in potem zopet po istem potu nazaj. Jabelko (Seljlfopf) je najgornji del sapnika ter je sostavljeno iz hru¬ stancev in mišic. Jako imenitno je zategadelj, ker v njem nastene glas. Na vratu se da lehko otipati, notri ima pa razpoki podoben vhod, tako imeno¬ vano glasilko (©timmrifse), ki se lehko razširi in zopet stisne. Pokriva jo premičen hrustanec, poklopec (&'et)tbecfet) zvan, njeni robovi so prožni (elastični) in natezni. Glas pa nastane po tem, da se ti prožni robovi jamejo tresti. Sapnik je zložen iz kolobarčastih hru¬ stancev ter se deli v dve glavni rogovili, ki se zopet dalje raznovrstno razraščajo, tako da se zadnji, najtanjši izrastki končajo ,v ■ plučnih mehurčkih. 9. Dočim je prsna otlina večidel izpolnjena s pluči in srcem, leže najimenitniši organi za prebavo v trebušni otlini. Prsno otlino deli od trebušne navprek napeta mesna koža, prepona (3merti£)fett) imenovana. Jedila gredo iz ust skozi nebo v golt in potem po kožnatem, za sapnikom ležečem požiravniku v želodec. Od srede neha visi mali jeziček. Želodec je podolgovata kož- nata vreča, ki leži v gornjem delu trebušne otline tikoma pod prepono in podj srcem. Na drugo stran se nadaljuje v črevo, ki je v gornjem, 485. Usta. in vrat prorezan. 1 ustna otlina, 2 mehko nebo, 3 bezgavke, 4 jezik, 5 poklopec 6 ščitek, 7 kolobarčast hrusta¬ nec, 8 požiravnik, 9 jabelko od znotraj, 10 sapnik. 288 Opis človeškega telesa. 12 do 20 črevljev dolgem delu tenko, v dolnjem, kacih 5—6 črevljev dolgem delu pa znatno debelejše, ter se potem tudi tenko in debelo črevo zove. Od želodca na desno leže precej obsežna, rjavkasto rdeča jetra, ki izlo¬ čujejo iz sebe neko posebno tekočino, žolc (©affe) imenovano, ki se zbira v žolčnem mehurji. Na levo od želodca se nahaja krvi polna sle z ena ali vranica (SOiilg). M a zadnji steni trebušne otline, torej za črevi, leži na 486. Prsna in trebušna otlina človeška. o. Nad prepono (v prsni otlini): podjezična kost; 2 jabelko; 3 brzlik;'4 sapnik; 5 prere¬ zana rebra; 6 desno plučno krilo; 15 oprsna koža; 16 levo plučno krilo; 17 prostor med 1 obema kriloma; 18 srce. b. |Pod prepono (v trebušni otlini,: 7 žolčni mehur: 8, 9 žolčni odtok; 10, 19 jetra; 20 trebušna slinavica; 21 želodec; 22 začetek črevesa ; 23 slezena; 11, 13, 24 debelo črevo ; 25 tenko črevo ; 12 slepo črevo, 14 scalni mehur. Opis človeškega telesa. 289 vsaki strani ena ledvica ali obist (Dltere) polumesečaste podobe. V ledvicah se izločuje moča (scalnica) ter se nabira v scalnem mehurji. 10. Živci (Štaben) so ali v podobi belih niti razpeljani po vsem telesu, ali pa se sem ter tje tudi nahajajo v večih gručah na pr. možgani, hrbte¬ njača in tako imenovani živčni ozli [Stabenfnoten]). Po opravilu razlikujemo živce za gibanje (33eibegung§nerbett), ki izvirajo iz možganov in posredujejo vsa hotna gibanja v posameznih telesnih delih, in živce za čut (Gnnpfirtbungšnerben), ki zunanje vtise privajajo mož¬ ganom ter jih tako zavesti izročajo. Prav prikladno se torej živci, ki so zopet zloženi iz zvezkov neizmerno tencih, vzporednih, nerazdeljenih vlaken, primerjajo telegrafnim žicam (dratom), služečim posredovanju vtisov, bodi si od znotraj na ven ali pa obratno. Možgani so belkasta, sem ter tje rdečkasto siva, mehka obla živčna tvarina, okoli 3 funte težka in po neki zarezi v velike in male možgane razdeljena. Na površji se vidijo črevasti ali kačasti zavoji, znotraj pa imajo različne zvitke in globeli. Veliki možgani napolnijo veči del lobanje ter se dele v čelne, temenske in zaglavne. Možgani se nastavljajo dalje v p o d a 1 j š a n i m o z e k (bcrlangertež ■Kart), a ta zopet dalje v hrbtenjačo (iliiidenmar!), ki se v podobi konopca ali vrvi proteza skozi vso hrbtenico ter oddaja na desno in levo 31 parov živcev. d87. Prorezani možgani. 488. Prorezana koža. 1. Veliki možgani; 2 bradelj; 3 vidni pomolek; 4 po- (jornja plast je tenčica, pod njo temna deljian mozeg; 5 živno drevesce ; 6 mali možgani; sluznica, potem usnjica; v tej na levo 7 hrbtenjača. lasni mešiček z lojnicami, na desno dve znojnici. Spodaj mezdra. 11. Vse, kar peteri čuti zaznavajo, vodijo posebni, iz možganov izvi¬ rajoči živci do zavesti. Organ opip a ali tipa je vnanja koža, ki je pokrita s prozorno, brez- barveno in brezčutno tenčico ali gornjo kožico (Oher^aut). Pod njo leži barvana sluznica, a pod to debela, čvrsta usnjica (Sebertjaut). V tej Živalstvo. 19 if)6 Opis človeškega telesa. zadnji koži nahajajo se razen znojnic, lojnic in lasnih mešičkov tudi tipalne brad a vičice (STafhndrjdjeit), to so namreč na koži, majhne grbice, v kterih se nahaja konec tencega živčnega vlakna, tako imenovano tipalno tele’sce (faftforperdjen), ktero posreduje občutke dotika, pritiska, mraza in toplote. Toda vse kožne grhice niso tudi ob enem tipalne bradavičice ; zadnjih je največ na koncu prstov. Takisto je tudi v bradavicah jezikove kože in gornjega neba razpeljan čutni živec, namreč živ ec z a oku s, a v nosni sluznici živec za voh (vonj). Da se občutki okusa in voha morejo zaznati, je potrebno, da okusne, in dišeče tvari pridejo v dotiko z omenjeno sluznico ter da se ondi razproste. 490. Prorezano oko. 1. nakovalo; 2 polukrožne cevi; 3polž;4kla- 1. Mišica očesne veje; 2 gornja mišica vr- divo; 5 uhelj ; 6 zunanja zvočnica ; 7 bobni- tiljka; 3 gornja očesna veja; otlina med lečo čeva otlina ; 8 bobnič; 9 ušesna troblja. in mavrico ; 5 beločnica; 6 žilnica; 7 mre¬ žnica; 8 steklovina; 9 prednji prekat; 10 ze¬ nica, 11 leča; 12 roženica; 13 mavrica; 14. vidni živec; 15 spodnja veja; 16 obstrt; 17. spodnja mišica vrtiljka. Organ sluha je uho, ki je pri človeku pregrajeno na vnanji, srednji in notranji razdelek. K vnanjemu razdelku spada: uhelj, vnanja'zvočnica (©efiorgang) in bobnič, to je tenka kožica, ki zapira prvi razdelek. V srednjem razdelku je z zrakom napolnjena bobničeva otlina (ipau- fcnptjle) in 3 majhne koščice (kladivo, nakovalo in stremen). Po neki cevi (ušesna troblja) je bobničeva otlina v zvezi z goltom. V notranjem razdelku se nahaja labirint (s preddvorom, polžem in 3 polukrožnimi kanali). Labirint je napolnjen z vodo, v njem se razprostira slušni živec. Zvok gre skozi bobnič in po slušnih koščicah do labirinta, zaziblje slušno vodo v valove, a ti valovi izbude s pomočjo slušnega živca v možganih občutek sluha. Srednji in notranji razdelek slušnega organa leže globoko v sencih, Opis Človeškega telesi. 291 ki so baš ondi trdi liki kamen ter tako čuvajo notranje nežne dele od po¬ škodovanja. Oko pri človeku leži v očesni otlini. Čuvajo je veje in trepavnice, gibljejo je očesne mišice, a solzne in maslene žleze je čistijo. Oko obdajajo tri kože, druga vrb druge, okrogla otlina je pa izpolnjena s prozornimi telesi. Vnanja koža je spredaj prozorna, kakor steklo ter se na tem mestu imenuje roženica (^iornljaut), sicer je pa bela, debela in neprozorna ter se zove beločnica. Druga koža obstaja iz žilnice (Stberljaut) in d o žic e ali mavrice (šftegeitbogenljaut). Zadnja je različno barvana, v sredi ima pa okrogli predor (zenica ali punčica); tudi je te lastnosti, da se more v temi jako skrčiti in s tem zenico razširiti. Očesna barva (plave, sive, rjave, črne oči) se ravna po barvi mavrice ali dožice (Iris). Žilnica je polna krvnik žil in črna. Tretja ali notranja koža se samo prilega na žilnico in ni prava koža, temveč samo jako tenko razprostrt vidni živec. Imenuje se mrežnica (9?e$()aut, retina). Notranjost očesa je po mavrici razdeljena na dva jako nejednaka predala, namreč prednji in zadnji očesni prekat. V prednjem prekatu se nabaja samo voda, v zadnjem pa tekoj za zenico kristalna leča, ostali prostor je pa napolnjen s prozorno, na pol strjeno steklovino. Svetlobni trakovi torej skozi roženico, vodo prednjega očesnega prekata in skozi zenico lehko prihajajo do kristalne leče in od tod skozi steklovino tja do mrežnice, to je, do vidnega živca. Na tem potu, sosebno skozi lečo, se pa svetlobni traki od svoje meri tako odklonijo, da nastanejo ravno tako, kakor pri stanovitih okolnostih v fotografovi temni kameri, od predmetov obratne in zmanjšane podobe, ki na mrežnici izbujajo občutek vida. Imenik opisanih živali v slovenskem, nemškem in latinskem jeziku. Številka za imenom kaže, daje pod onim brojem žival obširniše opisana Na strani Aal, gemeiner br. 202 . 147 Aben dfalter .... 187 Abendpfauenauge br. 258 188 Abgottsclilange br. 170 . 123 Acantkia lectularia br. 303 ..216 Acanthopteri .... 133 Acarina.229 Acarus siro br. 320 . . 229 Acepbala.261 j Acherontia Atropos br. 257 . 187 ; Achtfusser.244 Acidalia brumata br. 270 196 Acipenser liuso br. 205 .150 — ruthenus.151 — sturio.151 Acridium migratorium br. 299 213 Acridium stridulum . . 214 Actinia effoeta . . . . 267 ■ Actinia mesembrianthe- mum br 368 . . . 267 Actinoloba dianthus . . 267 Admiral br. 255 . . . .184 Aesche.143 Aeskulaps-HTatter . . . .123 J ffen . 7 Affe, gemeiner br. 4 . . 8 — tiirkischer br. 4 . . 8 Afferspinnrn .... 228 Agrotis segetum br. 268 195 : Ailantlmsspinner .... 191 Alauda arvensis br. 117 81 Albatros br. 151 . . . .111 Alca impennis br. 157 .114 Aicedo ispida br. ICO . 75 Alcidae.114 Alectorides.H>2 Aligator.122 Alk, grosser br. 157 . .114 Na strani Alken.114 Alk veliki br. 157 . . .114 Alki.1'4 Alpaka.52 Alpeubock . . ... 170 Alpenmurmelthier br. 36 30 Alpensteinbock br. 59 . 43 Alucita liexadactyla . . 200 Amazonenpapagei, gelb- kopfiger br. 96 . . 73 Ameisen.176 Ameisentresser, grosser br. 47.38 Ameisenlowe br. 286 . . 2' 6 AmmopUila sabulosa . . 176 Amoeba porrecta br. 378 275 Aniphibia.129 Amphibien.129 Amsel br. 106.78 Anakonda . 125 Anas Boschas br. 149 . 109 Anatides. 168 Anchovis.145 Angioletto br. 185 . . .135 Anguilla vulgaris br. 202 147 Anguis fragiiis br. 163 . 119 Annulata . .... .218 Anobium paniceum . . 163 — pertinax br. 222 . 162 Anadonta cygnaea br. 354 253 An o mu ra.233 Anser cinereus br. 118 . 108 Antbea cereus.207 Anthozoa . . . 267 Antbrenus museorum . 162 — sorophulariae . . 162 Antilope Dorcas br. 61 . 46 — rupicapra br. 60 . . 46 Antilope.• . 44 Anzoleto br. 185 .... 135 Apatura Iris , ..... 186 , Na 8‘rani ! Apfelmotte br. 273 . . 198 Apfelwickler br. 273 . .193 Aphaniptera . . . . 2u5 Aphis rosae br. 308 . . 218 Apkrophora spumaria br. 306 . 217 Apis mellifica br. 212 . 173 Apolon.183 Aptera .220 Aptenodytes patagonica br. 1.68.115 Apteryx australis . . 101 Apns'eancriformis br.328 205 j Aquila fulva br. 90 . . 68 — imperialis.69 Aracbiioidea.224 Ara ni na .225 Arara dolgorepi br. 97 . 73 — Iangscliwanzigerbr. 97 73 Arctomys marmotta br 36 31 Ardea cinerea br. 143 . 103 — egretta.103 Argonauta Argo br. 337 244 Argusfalter.186 Argynnis Aglaja ... 186 — Latonia.186 — Paphia.186 Ariel.74 Annpolyp, grilnerbr.367 266 Ascaris lumbricoides br. 334 . 240 Asch.143 A s i 1 i d a e .204 Assel, Mauer- br. - !! 28 . 235 I Astacus fluviatilisbr. 321 231 Asterias aurantiaca . . 263 i — rubens br. 365 . . . 263 I Asteroidea .263 Astiza.232 Astraea rotulosa . . . .271 Astur nisus.69 Imenik opisanih živali 293 Na strani Astur palumbarius ... 63 Atlasfalter.195 Atlas velikanski .... 195 Atta cephalotes . . . .178 Attacus Atlas.195 Auchenia huanaco . . 52 — lama br 71 .... 51 — paco.52 — vikuna ...... 52 Anerliahn br. 1.12 ... 94 Auerochs amerikanischer br 55.43 Auerochs europaischer br. 55 ....... 42 Aufiiussthierchen .... 273 Augenspiegel, rother . . 183 Aurelia aurita br. 366 . 265 Aurorafalter.181 Auster, essbare br. 356 . 254 A ves.66 Bacillns Rossii br. 295 .211 Badesehivamm, gemeiner br. 174 271 Bar brauner br. 38 . . 29 — sehwarzer.29 Bar en.28 Barenspinner br. 2G6 . 19 4 Bakalar . . . .146 Balaena Mysticetus bi’. 83 61 Balam lae .217 Balaninus mieiim br. 253 167 Bandassel, gem br. 311 222 — grosse.222 Bandwurm, breiter . . . 242' — langgliedriger br. 335 2i 1 Bankivahahu.96 Barboue br. 184 . . . . 114 Barsche . . . . . . .135 Bartenwale .61 Bartgeier br. 89 . . . . 6/ Basiliscus mitratus br. 167.121 Basilisk, Haubpn- br. 167 121 Bastkafer, Kiefern- . . . 169 Batrachia . ... 129 Batrachoidei . . . -140 Ttanchfihssler .215 Bauchweichflosser . . .111 Bamnmarder.26 Baumivanze, graue . . .215 — ungefliigelte . . . . 2l6 Baumweissling br. 251 . 182 Bazilisk br. 167 ... . 121 Bčela br. 212.173 Bčelar br. 259 . 183 Belice .141 Belin glogov br. 251 . .182 — kapusov br. 252 . . 183 — ogerščični.181 — repični.183 Na strani Belin repni.183 Belouška br- 169 . . . .123 Beluga br. 205 .... 150 Bei-nhardshund br. 23 . 22 Bernhardskrebs br. 324 233 Bettwanze br. 303 . . .216 Beutelmeise.85 Beutelratte Surinam. . . 63 Beuteltliiere .62 Biba br. 338 . 245 Biber br. 44.35 Biene.173 Bienenschvvarmer br. 259 183 Biesfliege Ochsen- br. 231203 Birkhahn br. 133 ... 95 Birnmottc br. 237 . . . 193 Birnspinner br. 267 . . 194 Bisernica potočna br. 355 254 — prava br 358 . . . 256 Biserniki.186 Bisernih mali.186 — veliki ... .... 186 Bivol ..42 — kapski.42 Bison br. 56.43 Tiinulca ........ 41 Bi val ven.261 Bizon br. 56 ..... . 4-3 Bliiuling .186 B'aps mortisaga br. 229 169 Biask br. 122.87 Blasenivurm.241 Blatt. ivandelndes br. 296 212 Blatta americana . . . .211 — germanica.210 j — orientalis br. 293 . 210 Blattfusskrebs br. 328 . 2(5 B lattkafer .171 — Pappeln br. 2-40 . . 172 , Blattlaus, Beutel- . . . 2 1 9 — Rosen- br. 3 ’8 . . . 218 Blattwespe, Kiefern- br. 249 178 Bl.ndschleiche br. 163 . 119 Blumenthiere . . . 267 Blutegel, mediciniseher br. 2 >2..238 Blutegel, ungarischer . . 239 Blutfink br. 119 . . . . 86 Blutfleck bi-. 260 .... 188 Boa scytale.125 Boa constrictor br. 170 123 Bober br. 44.35 Bockkafer .170 Bodic trnjevi br. 349 . .251 — veliki .251 Bogomolka br. 294 . . .211 Bohrfliegen . . . . 204 Bohrmuschel br. 362 . . 259 Bohnvurm br. 363 . . . 260 Na strani Bolha br. 235 . . ... 205 Bolhač prstni br. 239 . 171 Bologneserhiindchen br. 23 .22 Bombardierkiifer .... 159 Bombinator Igneus . . .136 Bombus terrestris br. 243 174 Bombyces .189 Bombycillagarrula br. 111 81 Bombylidae .204 Bombyx Arryndia ... 191 — Cynthia ...... 191 — mori br. 261 . . . . 189 Borkenkafer . . . .169 Borovnjak br. 107 ... 78 Bos americanus br. 56 . 43 — bison br. 55 .... 42 — bubalus.42 — cafer.42 — taurus br. 54 ... 41 Bos.trichidae .... 169 Bostrichus typographus br 23«.169 Bothriocephalus latus . 242 Brache!ytra .... 161 Brachinus crepitans . . 159 Brachkafer.1F6 B rachy cera.201 Brachyura .233 Bradačica br. 184 . . . 134 Bradypus tridactylus br. 47 37 Bramor br. 297 ... .212 Branchiata.247 Brandhorn.251 Branjug br. 107 .... 78 Branzin br. 183 . . . .134 Brassen.136 Breitnasen .11 Brencelj goveji br. 282 . 203 Brettspiel.• . 186 Brezzobka br. 354 . . . 253 Briljantar br. 235 . . . 168 Brillantkafer br. 235 . . 168 Brillenschlange br. 173 . 126 Brinovka br 107 . . . . 73 Brizga br. 113 .... 83 Brodnik morski . . . .244 Bruchus piši br. 230 . . 166 Brullaffe. rother br. 6 . 10 Brz-c poljski br. 216 . 159 B rzci .158 Br zo t e ki .100 Bubičar.181 Bubuj.70 Buceros rhinoceros br. 103.77 Buchdrucker br. 236 . . 169 Buchfink.86 Bilcherskorpion ... 221 294 Imenik opisanih živali. Na strani Biiffel.42 — vom Cap.42 Bnfo cinereus br. 176 . 130 Bullenbeisser br. 23 . . 22 Buntspecht.72 Buprestis Marianabr. 224 163 Burjevka.113 Burnica.113 Busenthierchen .... 274 Bussard.71 Buteo vulgaris.71 Cabinetkafer.162 Cacatua sulphureabr. 99 74 Cachelot br. 82 .... 60 Calandragranariabr.231 167 Calopterix splendens br. 289 . . . 207 Calosoma Sycophanta br. 215 159 Camelini .50 Camelopardalis giraffa br. 68 49 Camelus bactrianus 'br. 70 51 Camelus dromedarius br. 69 50 Cancer pagurus .... 234 Can ina.20 Canis aquaticus br. 23 . 22 — aureus.23 — avicularis br. 23 . . 21 — canadensis br. 23 . 22 — familiaris br. 23 . . 20 — lupus br. 24 . . . . 23 — lagopus.24 — leporarius br. 23 . -21 — mastivus br. 23 . . 22 — pastoreus br. 23 . . 22 — pomeranus br. 23 . 22 — sagax br. 23 . . . . 21 — St. Bernardi br. 23 . 22 — terrae novae br. 23 22 — venaticus br. 23 . . 21 — Vertagus br. 23 . 21 — villaticus br. 23 . 22 — vulpes br 25 . . . . 23 Cantharis fusca br. 226 164 Cappa lunga.258 Capra hircus br. 58 . . 44 — ibex br. 69 .... 45 Caprimulgus europaeus . 83 Carabidae .158 Carabus auratus .... 158 — cancellatus br. 228 . 158 — coriaceus .... 168 — violacCns.168 Carar . 79 Carbo cormoranus . . .113 Carett-Schildkrote . . .118 Carnivora .15 Na strani Carpocapsa pomonana br. 278 . 198 Carusolo . 251 Castor fiber br. 44 . . . 35 Casuarius indicus . . .101 Cataphracti .... 135 Catocala fraxini . . . .196 — elocata br. 269 ... 195 Cau data.130 Cavicornia .41 Ce beli.185 Cebus Apella br. 7 . . 10 Cekinček.186 Cephalopoda .243 Cerambyx alpinus . . . 170 — heros . 170 — moschatus br. 237 . 170 Cercopitheus sabaeus . . 9 Cervini .47 Cervus alces br. 66 . . 48 — Capreolus br. 62 . . 47 — dama br. 64 . . . . 48 — elaphus br. 63 . . . 47 — tarandus br. 64 . . 48 Cetacea .59 Cetonia aurata br. 211 . 156 C-Falter.185 Cevkar nagrbljeni br. 333 239 Chamaeleo africanus br. 164. 120 Chamaleon afr. br. 164 . 120 Chareas graminis . . . 195 Cheiroptera .11 Chelifer cancroides . . . 224 Cbelonia imbricata . . . 118 — Midas br. 161 . . .118 Chiton sulcatus br. 352.252 Chondracanthi . .150 Chrysomeia populi br. 240172 Chrysomelinae . . .171 Chrysophrys aurata br. 187.136 Cibetovke.25 Cicada orni br. 305 . .217 Cicade, Manna- br. 305—217 Cicindela campestris br. 216.159 Ciconia alba br. 144 . . 104 — marabu.104 Cikovt.79 Cimex oleraceusbr. 301 215 Cinclus aquaticus ... 79 Citronenfalter.183 Clamatores .75 Clavicornia .151 Clupea Harengus br. 198 144 — sardina.145 Coccinella septempunctata br. 241.172 Coccus cacti br. 309 . .219 Na strani Coccus lacca .219 Cochenille br. 309 . . . 219 Cochlaea .261 Coelenterata.265 Coenurus cerebralis . . 242 Coleoptera .155 Colias Rhamni.183 Collocaliaesculentabr. 115 83 Colpoda cucullus .... 274 Coluber Aesculapii ... 123 — austriacus.123 — carbonarius .... 123 — flavescens . 123 — natrix br. 169 ... 123 Columba livia br. 130 . 92 — migratoria br. 131 . 93 — turtur.93 Columbae .92 Colymbidae.114 Conchae.261 Conchiferae .... 253 Conchylien .261 Condor br. 88.67 Conirostres .84 Conus marmoreus br. 346 249 — textilis.249 Coracias garrula br. 101 75 Corallium rubrumbr.371 269 Cormoran. 113 Corvus Corax br. 124 .89 — Cornix.90 — corone br. 125 ... 89 . — frugilegus.90 — monedula ... .90 — Pica br. 126 .... 90 Cossus aesculi.192 — ligniperda br. 264 , 192 Cottus gobio.136 CoturnixdactyIisonans br. 135.96 Crepuscularia . . . 187 Cricetus frumentarius br. 41. 33 Crocodilus vulgaris br. 168122 Crotalus durissus br. 172 126 — horridus.126 Crustacea.231 Cuculus canorus br. 95 . 72 Cuguar br. 21.19 Culex pipiens br. 283 . 204 Curculionida . . . . 166 Cursores . 100 Cursoria.210 Cvetje živo .267 Cvet vodni br. 290 .. . 208 Cvilež br. 7.10 Cvrček veliki br. 305 . . 217 Cvrčki ... ..... 217 Cyclostomi .153 Cygnus musicus . . . .110 Imenik opisanih živali. 295 Na strani Cygnus olor br. 151 . .110 Cynipidae.179 Cynips calicis br. 218 . 179 — folii.180 Cypraea moneta .... 249 — Tigris br. S45 . . . 249 Cyprinus auratus ... 141 — carpio br. 193 . . . 141 Cypselus apus br. 112 . 83 Cysticercus cellulosae . 241 čaplja siva br. 143 . . 103 srebrasta.103 č etver očleni . . . . 166 četveroroke .... 11 čigra navadna . 111 čigre.111 Čik.141 čižek.86 črnoglavka.80 čr n uhi.165 čmrlj br. 243 . 174 črepaha velikanska br.161118 črnica br. 336 . 243 črvee lakovi.219 — škrlatni br. 309 . .219 Črvi..238 Črv podzemeljski br. 331 238 Dachs br. 32.27 Dachshund br. 23 ... 21 Dactylopterus europaeus br. 186.135 Dameabrett.186 Damhirsch br. 64 ... 48 Damjek br. 64.48 Dasselfliege br. 282 . . 203 Dasypus novemcinctus br. n 48.37 Uasypus tricmctus ... 38 Datelj morski.258 Dattolo del mare .... 258 D eb eloklj uni .... 84 Debelokožci.58 Decapoda .231 Delfin pravi br. 80 ... 59 Delphin, echter br. 80 . 59 Delphine.59 Delphinus delphisbr. 80 59 Dental br. 188.137 Dentex vulgaris br. 188 137 Dentirostres . . . 81 Dermestes lardarius br.221162 Uesetonožci .231 D etli .72 Deževnik br. 331 .... 238 Diavolo di mar br. 192 . 140 Dickhauter.58 Didelphis dorsigera br. 85 63 Nastrani Digitigrada .... 30 Dihur br. 29.26 Dinornis.101 Dintenfisch gebr. br. 336 243 Diodon tigrinus br. 204 . 149 Diomedea esulans br. 154 111 Diptera .201 Dipus aegyptius br. 46 . 36 Distelfalter.185 Distelfink br. 120 ... 86 Diurna . 182 Dlesk br. 118.85 Dnevniki .182 Doga br. 23.22 Dogge br. 23.22 Dolile.90 Dolgok rak e.108 Dolgok rilci .110 Dolgovratka br. 376 . . 274 Dorada br. 187 .... 136 Dorfschwalbe br. 112 . . 82 Doritis Apollo.183 Dorndreher br. 110 . 81 Drache, fliegender br. 165 120 Draco volans br. 165 . .120 Drehkafer br. 218 . . .161 Dreskač.79 Drhtavec.148 Drnovščica.178 Dromaeus Novae Hollan- diae .101 Dromedar br. 69 ... 50 Droplja, velika br. 141 . 102 Drosseln.78 Drozdi .78 Drozeg.79 Drsavec br. 303 .... 216 Dukatenfalter.186 Dvokrilci.201 — nekrilati . . . . 205 Dvoparkljarji .41 Dvoživke.129 Dynastes Hercules . . . 158 Dytiscus marginalis br. 218.160 Eccoptogaster.160 Echeneis remora br 201 147 Echidna histrix .... 64 Ecliinodermata .... 262 Echinoidea .262 Echinus esculentus br. 364 262 Edelfink.86 Edelhirsch br. 63 ... 47 Edelmarder.26 Edelkoralle br. 371 . . 269 Edentata .37 Eichelheher br. 127 . . 91 Eichenblattgallvvespe . . 180 Eichhornchen . . . 30 — gemeines br. 35 . . 30 Na strani Eichhornchen, graues . 80 Eiderente br. 150 ... 109 Eidechse, Hinke br. 162 118 — graue br. 162 . . .118 — griine.119 Eidechsen .118 Eingeiueideiviirmer . . . 240 Einmiether .180 Einhornfisch br. 81 . . 60 Einhufer .39 Einsiedlerkrebs br. 324 . 233 Eintagsfliege,'gemeine br. 290 . 208 — langgeschvvanzte . . 208 Eisbar br. 34.29 Eisvogel br. 100 .... 75 Elater segetum br. 223 . 163 Elenthier br. 66 . . . . 48 Elephant, afrikanischer br 75 . •.56 — asiatischer br. 74 . 64 Elephas africanus br. 75 66 — indicus br. 74 ... 54 Elster br. 126.90 Emberizajcitrinella . . 85 Emu . 101 Emys europaea br. 159.117 Enchelys farcimen . . . 274 Engraulis encrasicholus 145 Eliten .108 Entenmuschel br. 3.30 . 236 Entimus imperialis br. 235 168 Entozoa .240 Epeira Diadema br. 315 226 Ephemera vulgata br. 289 208 Eguus Asinus br. 52 . . 40 — Caballus br. 51 . . . 39 — hinnus . . . • ... 40 — mulus.40 — Quagga.40 — Zebra.40 Erbsenkafer br. 230 . . 166 Erdfloh, grosser br. 239 171 Erdhummel br. 243 . .174 Erdmolch, gefleckter br. 178 130 Erinaceus europaeus br. 14.15 Esel br. 52.40 Esox lucius br. 194 . .141 Eulen (Falter) .... 195 Euprepia čaja br. 266 . 194 Exocoetusvolitansbr.l97 144 Fademvurm, Medina- . 240 Eaeton.114 Falco candicans .... 69 — peregrinus br. 91 . 69 Fangheuschrecke br. 294 211 Fasan. gewohnlicher br. 139.98 296 Imenik opisanih živali. Na strani 98 tr. 98 99 99 98 200 200 212 34 94 85 32 130 92 15 16 19 15 17 19 19 20 19 18 Fasanen .... Faulthier, dreizehiges 47. Fazan, navadni br. 139 — srebrni . . — zlati . . . Fazani .... Federmotte, Geissblatt — weisse br. 277 . Feldgrille br. 298 . Feldhase br. 42 . . Feldhiihner . . . Feldlerche br. 117 . Feldmaus br 39 . . Feldtaube, tvilde br. Felina. Felis Catus br. 16 . — concolor br. 21 — domestica br. 15 — leo br. 18 . . . ■— leopardus br. 20 — Melas. — onza br. 22 . . — pardus .... — tigris br. 19 . . Felsenschnecke, feindor- nige br. 349 .... 251 Fensterschwalbe br. 112 82 Feuerkrote.130 Feuerschroter br. 213 . 158 Fichtenborkenkafer br. 236 . 169 Fichtenspinner.193 Filaria medinensis . . . 240 Finkenhabicht.69 Finne.2H Fische . 133 Fischlause.235 Fischotter br. 31 ... 27 Fischreiher br. 143 . . 103 Fischsaugethiere ... 59 Fissirostres .... 82 Flamingo, rožasti . . . 103 Flatterthiere . . • . . 11 Fledermaus- Obren- ge- meine br. 8 .... 11 Fleischfliege, blaue br. 279 201 Fliege, Gollubaczer br. 284 . 205 — Kolumbatscher br. 284 . 205 — spanische br. 227 165 Floh br. 285 . 205 Florfliege, gemeine br. 287 206 Flossenthiere .65 Fliigelschnecke, rothmun- dige br 347 . . . . 249 Flugfisch, hochfliegender br. 197.144 Flughahn, Na strani europaischer 28 br. 185 Flussaal br. 202 . . Flussadler . Flussbarsch br. 181 Flussgroppe .... Flusskrabbe .... Flusskrebs br. 321 . Flusskrokodil . . Flussmuschel, Maler- Flusspferd br. 77 . Flussprieke br. 209 Fohreneule .... Foetorius ermineus br. — putorius br. 29 — vulgaris br. 27 . : Folpo. Forelle. Forficula auricularia 293 . : Formica ligniperda . — rufa br. 245 . . Fregattenvogel, schwarzer 113 Fringilla eanaria br. 121 86 — carduelis br. 120 .86 — coccotkraustes br. 118 85 — coelebs . 86 — domestica.88 — Pjrrhulia br. 119 . 86 — spinus.86 Frosehe . . . . . . 129 Froschfiseh br. 192 . . 140 Froschfis che . . . .140 Frostschmetterling br. 271196 Friihlingsfliege br. 288 . 207 Fuchs br. 25 ..... . 23 — grosser . 185 — kleiner.185 i Fulgoralaternaria br. 308 218 Fulica atra.108 Fungia agariciformis br. 370 . 269 135 147 71 133 136 235 231 122 254 56 153 195 26 26 25 . 244 . 143 )r. 210 177 176 Gad br. 171. Gadus morrhua br. 199 Gaga br. 150. Galeb br. 152. Gallinaceae . Gallinae. Gallinula chloropus br. 147.• . . Gallmucke . Gallus Bankiva . . . . — domesticus br. 136 . Galhvespen. Galltvespe, Knoppern- br. 245 . — Košen- . i Gams br. 60. 1 Ganoidei. 125 145 109 110 94 96 107 205 96 Na strani Gans, graue br. 148 . . 108 Garrulus glandarius br. 127.91 Gartenameise.177 Gasteropoda, .245 Gastropacha neustria br. 262 191 — pini br. 263 .... 191 ! — processionea .... 191 Gastrus equi br. 280 . . 202 j Gaščarica siva br. 162 . 118 j Gavial .122 Gazela br. 61 .... 46 i Gecarcinus ruricola . . 235 j Geier, tveisskopfiger br. 87 66 Geistcben, Schlehen- br. 278 . 200 | Gelse br. 284 . 190 Gemse br. 60.45 Geometrae . ... 198 i Geotrupes stercorarius br. 213.157 Geradflogler .207 ! Gespenstheuschrecken .211 Gibbon . 8 Gimpel br. 119 .... 86 Giraffe br. 68.49 Gladeževec . 186 ! Glasfliigler br. 259 . . lr-8 Glavač br. 82.60 Glavatica.142 Glavonolci .243 Gleichfliigler . . . 217 Gtire .s.30 Glista navadna br. 334 . 240 — otročja.240 Gliste .240 j Gljivača br, 370 .... 269 Gljivaric e.205 Globelnik br. 343 . . . 248 Glockenthierehen, nebel- artiges br. 375 . . 273 ! Glodavci .30 Gluhwurm.164 Gnjat morska luskava br. H59 . .. 257 Gnjat plemenita .... 258 Goba morska br. 374 . . 273 Gobovec br. 265 .... 192 193 85 Goldafter Goldammer Goldbrasse, gemeine br. Imenik opisanih živali. m Na strani Goliči ........ 116 Golob divji br. 130 ... 92 — selec br. 131 ... 93 Golobje .92 Golotrbe.147 Gorila br. 1. 7 Gos divja br. 148 . . . 108 — domača.108 — siva br 118 .... 108 Goseničar rumenonogi br. 250 . 181 Gosenicarke . . . . 204 Gospica.186 G-ostači.180 Gostonogi .222 Gostonog, navadni br. 312 222 Gottesanbeterin br. 29l 211 Govedo br. 54.41 Govnač br. 213 . . . 157 Govnobrbec br. 213 . . 157 Grobežnice . . . . 201 Grabilee, rusokrili br. 219 161 Grahar br. 230 Crallatoren . . . Granchio br. 325 Granchione br. 326 Granzo br. 325 . . Granzon br. 326 . . Graseule . Grasfrcsch. Grasmticke, Garten- — graue . Grillo di mar . . . Grinje . Griziica borova br. Grlica. Grloplute . . . Grobar br 220 Grossschnabler Grottenolm br. 180 . Grozdje morsko . . Griinader ..... Griinspecbt .... Grus cinerea br. 142 Gryllotalpa vulgaris 297 Gryllus campestris br. — domesticus Guanaco . . Gurtelthier, gem. br — dreigilrtl . . Gušavka bodoča . Gvanalco . . Gymnotus electricus Gypaetos barbatus br Gyrinus natator Haarschabe . . Habicht .... Haring br. 198 166 102 233 234 233 234 195 130 80 80 232 229 16 178 93 . 145 . 161 . 89 , 131 , 244 183 , 72 102 r. 010 98 212 . 213 . 52 43 37 . 38 . 149 . 52 . 148 89 67 . 161 199 69 144 Na strani Halbaffen .11 TJnlbthigbr .215 Haliotis' tuberculata br. 351. 251 Haimaturus giganteus br. 84.62 Halsthiercben, Band- • . 274 — entenartiges br. 376 274 Haltica oleracea br. 289 171 Hammerfisck.151 | Hammerhai.151 Hammermuschel .... 256 Hamster br. 41 .... 33 HandffSgler .13 Harlekin br 271 . . . . 197 liase, gemeiner br. 42 . 34 Haselhuhn.96 Hasen .34 Hauhechelfalter . . . .186 Hausbock br. 238 . . .170 Hausen br. 205 .... 150 Hausgrille.213 Haushuhn br. 136 ... 96 Haushund br. 23 ... . 20 Hauskatze br 15 . . . . 15 Hausmarder br. 30 . . . 26 Hausmaus br. 37 . . . . 31 Hausratte .32 Hausschwalbe br. 112 . 82 Haussperling.86 Hausspinne br. 314 . . 225 HautHugler .173 — geseilige . . - .173 I — schmarotzende . . .179 Hecht br. 194.141 Hecktbarsch br. 182 . , 133 Heckenweissling br 251 182 ; Heiligbutt .... 346 Helix pomatia br. 339 . 246 Helminthes .210 Hemerobius perla br. 287 206 Hemiptera .215 Herkules.158 Hermelin br. 28 ... . 26 Herodii .102 Herpestes ichneumon . . 25 Heter omera.165 Heteropte ra .... 215 Heupferd, grosses br. 301 214 Hibernia defoliaria . . .19? Hijena lisasta.24 — progasta br. 26 . . 24 Himantopus ruiipes . . 107 Hinavka br. 294 . . . .211 Hipparchia Galatea . . 186 Hippocampns brevirostris br. 21 m.148 Hippoglossus maximus . 146 Hippopotamus amphibins br. 77.56 Na strani j Hirsche .47 Hirschkafer br. 212 . . 156 Hirsezunsler br. 272 . . 198 Hirundo rustica br. 112 82 — urbica ....... 82 Hobotnica.214 Hockerschvvan br. 151 . 110 Hofhund br. 23 .... 22 Holzameise.177 Holzbock tMilbe) br. 320 229 Holzwespe, Riesen- br. 250 . 178 Homarus vulgaris br. 322 232 Homopte ra .217 Honigbiene br. 242 . 173 Honig-Kolibri, prachtiger 77 — tvunderbarer .... 76 Horniss.176 Hornthiere ..... 41 Hrbtonos surinamski br. 85 63 Hrbtoplovka br. 304 . .216 Hrček br. 41.33 Hrčica br. 13 . . . . 14 Hrošč br. 210.155 Hrošči . 155 Hrt br. 23 21 lir »stnice .150 Hrženica .130 H r ž i c e.205 Huchen.142 Hudir gozdni br. 5 . . . 9 Hudournik br. 113 .. . 83 Hiibner .94 Hiihnerechte. . . . 96 Huhnergeier.69 Huhnerstelzen.102 Hufeisennase, grosse br. 9 12 Hufthiere .61 Hummel br. 243 . . . .174 Hummer br. 323 .... 232 Hund, fliegender br. 11 . 13 — hleufoundlander br. 23 ........ 21 Hu n de.20 Ilyaena crocuta .... 24 — striata ..24 Hyane gefleckte . . . . 2t — gestreifte .... 24 Hydra viridis br. 367 . . 266 H ydrae .266 Hydrometra lacustris br. 303 216 Hydro canthari . . . 160 Hydrophilus piceus br, 217160 Hyla viridis br. 174 . . 129 Hylesinus piniperda . . 169 Hylobius pini br. 234 . . 168 Hgmmoptera .173 Hypoderma bovis br. 281 203 298 Imenik opisanih živali. Na strani Hypudaeus amphibius . 33 — arvalis br. 39 ... 32 — Iemnus br 40 ... 33 Hystrix cristata br. 45 . 36 Ibis ..■ . . 104 Ibis religiosa.104 Ichneumon.25 Ichneumonidae.180 Igel br. 14.15 Igelfisch, getigerter br.204149 lglokožci .262 Iguanatuberculatabr. 166 129 Ihneumon.25 Ikra svinjska.241 Iltiss br. 29 .... 26 Inclusa. 259 Indian br. 137.97 Infusoria .237 Insecta.156 Insecten.155 Insectenfresser .... 14 Insectivora .14 Inuus ecaudatus br. 4 . 8 Ivanščica br. 225 .... 164 Iver.146 Ixodes Ricinus br. 319 . 229 Jadravec ...*... 184 Jagdfalke, islandischer . 69 Jagdhund br. 23 . . . . 21 Jaguar br. 20.22 Jareb. skalni . . . . 96 Jarebica br. 134 ... . 95 — belica.96 — rdeča.96 — snežna.96 Jarem.151 Jastreb, beloglavi br. 87 66 Jastog br. 322 . 232 Jazbec br. 32.27 Jazbečar br. 23 .... 21 Jednakokrilci . . .207 Jednodnevnica br. 290 . 208 •— dolgorepa.208 Jednomišične . . .254 Jegulja, električna . . . 148 — navadna br. 202 . . 147 Jelen navadni br. 63 . . 47 — severni br. 65 ... 48 Jeleni .47 Jeseter.151 Jezik, navadni br. 200 . 146 Jež br. 15.14 Ježarica br. 204 .... 149 Ježek, kljunati ..... 64 — morski užitni br. 364 262 Ježevec br. 45.36 Ježičarica br. 248 . . . 179 Ježki morski . . . . 262 Johanniskafer br. 225 . 164 Johannisvvurmchen br. 225164 Na strani Julidae .222 Julus terrestris cr. 312 . 222 Junikafer ... . 156 Južina suha br. 318 . . 228 Kabljau br. 199 .... 145 Kača Kleopatrina . . . 126 — velikanska br. 170 . 123 Kače ..123 Kačela.141 Kačiča železna br. 312 . 222 Kafer .155 — blasenziehende . . .165 — blatthornige .... 155 — dreigliedrige .... 172 — funfgliedrige .... 155 — keulenhornige . . . 161 — sagehornige .... 162 — ungleichgliedrige . .165 — viergliedrige ... 166 Kaferschnecke, gefurchte br. 352 . 252 Kanguruh br. 84 . . . 62 Kasemilbe br. 320 . . . 229 Kahlbauche .147 Kaiseradler.69 Kaisermantel.186 Kaj man.122 Kakaduj br. 98 ... 74 Kalin br. 119.86 Kalinar.187 Kalong br. 11 . ... 13 Kalužnica navadna br. 342 247 Kameel, baktriscbesbr. 70 51 — einhockeriges br. 69 50 Kameele .50 Kamela dvogrba br. 70 . 51 — jednogrba br. 69 . . 50 Kamele . . ■ .... 50 Kameleon br. 169 . . . 120 Kamenica, trnjeva br. 208 152 Kameničar .79 Kamenovrt br. 362 . . . 259 Kampfhahn.107 Kanarec br. 121 . . . . 87 Kanarienvogel br. 121 .87 Kaninchen br. 43 ... 35 Kapelj .136 Kareta.118 Karpfen, gemeiner br. 193 141 Kašelot br. 82.60 Kašmirka.45 Katze, wilde br. 16 . . 16 Katzen .15 Iiauri.249 Kavka.90 Kazuar . 101 Kebčeki. . . • . . . 116 Keber, navadni br. 210.155 Kečiga.151 Kegelschnabler . . 81 Na strani Kegelschnecke, Marmor- br. 346 . 249 Kegelschnecke, Gewebe- 249 Kehlflosser .... 145 Kenguruj br. 84 . . . . 62 Kerfe .155 Kernbeisser br. 118 . . 85 Kettenvvurm br. 334 . . 241 Kiebitz br. 146 .... 106 Kiefernschvvarraer br. 238 187 Kiefernspinner br. 263 . 191 Kiemenschnecken .247 Kilavci .116 Kindermade.240 Kindenvurm.240 Kirschiink br. 118 .. . 85 Kit, pravi br. 83 . . . . 61 Kiti . . ■.59 Kivi.101 Kladvece . 266 Kladvenica.151 Klapavica, užitna br. 361 258 Klapperschlange, nord- amerikanischebr.172 126 — siidamerikauiscbe . 126 Klapperstorch br. 164 . 104 Kleiderlaus . ... 220 Kleidermotte br. 276 . . 199 Kleiderscbabe br. 276 . 199 Kleinschmetterlingel98 Klen.141 Klettervogel .71 Klešč br. 319.229 Klipka.146 Klobuk morski, navadni br. 368 . 265 Klobuki morski .... 265 IOokan, velikanski br. 84 62 Klop, navadni br. 319 . 229 Klopfk&fer, Brod- . . . 163 Klopotača, sev. amerikan- ska br. 172 .... 126 Kljun, račji br. 330 . . 236 Kijunači .105 Kljunaš čudoviti br. 86 . 64 Kljunači .64 Iiljunorožec veliki br. 104 77 Knollenkafer, gemeiner . 162 Knurrhabn, schvvalben- artiger br. 185 .. . 135 Kobilica selica br. 299 . 213 — zelena br. 300 . . .214 Kobiličar br. 323 ... . 232 Koder br. 23.,22 Kohleule.195 Koblmeise br. 116 . . . 84 Kohhveissling br. 252 . . 183 Koke, dolgovezne . 102 Kokoš br. 166.96 — bankivska.96 Imenik opisanih živali. 299 Na strani Kokoš bramanska ... 97 — kohinkinska .... 97 — sumatranka .... 97 Kokoške 107 Kolač, beneški br. 379 . 275 Kolibri, gemeiner ... 77 — Rubintopas- br. 103 76 Kolibrjj, navadni • ... 77 — rubinasti br. 103 . . 76 Kolkrabe br. 124 .... 89 Kolobarniki .... 238 Kolovrt.161 Kolumbatscherfliege br. 284 . 205 Komar banatski br. 284 205 — golubaški br. 284 . 205 — navadni br. 283 . . 204 — senožetni . 205 Kondor br. 88.67 Konigsadler.69 Konigsschlange br. 170 . 123 Konigstiger br. 19 . . . 18 Konj br. 51.39 — povodni br. 77 ... 66 Konjič, morski br. 203 . 148 Kopffussler .243 Kopflaus br. 310 ... . 210 Kopitarji .39 Koprivar, mali.185 — veliki.185 Korala plemenita br. 371 269 Korallentbiere . . .267 Korennožci .275 Kornjača grška br. 160.117 Kornjace .117 Kornmotte br. 276 . . . 199 Kornschabe br. 275 . . 199 Kormvurm, schwarzer br. 231.167 — weisser br. 275 . . . 199 Kos br. 106.78 — vodni.79 Kosec, črni.170 Kosmatinec, 'navadni br. 266 . 194 Kosarji.231 Košeniljka br. 309 . . . 219 Košeninar.205 Kotoma.96 Kovač br. 191.139 Koza, divja br. 60 ... 45 — domača br. 58 ... 44 Kozak, obrobljeni br. 218 160 Kozel, divji br. 69 . . 45 Kozliček, moškatni br.237 170 — planinski.170 — topolov.170 Kozomolza br. 114 .. . 83 Kozorog br. 59 .... 45 Kozel.141 Na strani Kožokrilei .173 — zajedni.179 Krabbe, gemeine br. 325 233 Krabben.233 Kr&he, schwarze br. 125 89 Kratzmilbe.230 Kragulj.69 Krallenaffen.11 Krammetsvogel br. 106 . 78 Kranich br. 142 . . . . 102 Krap, navadni br. 193 . 141 Krasnik, borovi br. 224 . 163 Krastača br. 176 ... . 130 Iiratkokrilci.161 Kravica božja br. 241 . 172 Kravoses, pisani . . . .125 Kravosesi. 125 Krebse .231 — kurzschwanzige 233 — langschwanzige 231 Krempljarji .... 65 Kresnica br. 225 . . ■ .164 Krešič bakrenasti br.214 158 — vijoličasti.158 — zlati .158 Kreuzotter br. 171 . . 126 Kreuzschnabel br. 122 . 87 Kreuzspinne br. 315 . . 226 Krivokljun br. 122 ... 87 Križavec br. 315 . . • ■ 226 Krkoni.129 — brezrepi .129 — repati.130 Krote, gemeine br. 176 . 130 Krokar br. 124 .... 89 Krokodil, navadni br. 168 122 — nilski br. 168 ... 122 Kropfgans br. 155 . . .112 Krponožec br. 328 . . . 235 Krt br. 14.12 Kruhar.163 Kruleč br. 185.135 Krummschnabel br. 122 87 Krustenthiere.231 Krvoses br. 10 .... 12 Kuchenschabe br. 293 . 210 Kugelfisch.149 Kugelkafer, siebenpunktir- ter br. 241 .... 172 Kuguar br. 19.21 Kukavica br. 95 . . . . 72 Kukec br. 222 .... 162 Kukuk br. 95.72 Kuna belica br. 30 . . . 26 — domača br. 30 ... 26 — gozdna ...... 26 — plemenita.26 — zlatica.26 Kunec br. 43 35 Kuntur br. 88.67 Na strani Kura, domača br. 136 . 96 Kure .94 Kure poljske .... 94 — prave.98 Kurzflilgler. . . .161 Kuščar .119 Kuščarice .118 Kvaga.40 Laberdan.146 Labrax lupus br. 183 . .J 34 Labud grbec br 151 . .110 — nemi br. 151 . . . 110 — pevec . 110 Lachmove br. 152 . . .110 Lachs br. 195 .... 142 Lachsforelle.142 Lacerta agilis br. 162 . 118 — viridis. 119 Ladjica, papirnata br. 337 244 Lammergeier br. 89 . . 67 Laufer .210 Lagopodus alpinus ... 96 Lakovec . 219 Lama br. 71.51 — divja.52 Lamellicornia . . . 155 Lamia aedilis br. 238 . 170 — textor . 170 Lampreda.153 Lamprete.• 153 Lampyris noctiluca br. 225164 Landkrabbe.235 Landschildkrote, griechi- sche br. 160 . . . . 117 Landwanzen .... 215 Langflugl er .... 110 Languste.232 Lanius collurio br. 110 . 81 Lanjec br. 64.48 Lappentaucher, grosser br. 156.114 Larus ridibundus br. 162 110 Lasiča br. 27.25 Lasnica .240 Lastavica domača br. 112 82 — bišna .82 — kmetska br. 112 . . 82 — mestna.82 — morska br. 185 . . 135 Lastavičar br. 253 . . .183 Lastavice.82 Lašcec br. 319.229 Laternentrager br. 308 . 218 Laubfrosch, griiner br. 174129 Laubheuscbrecke br. 301 214 Laufkafer .158 — kupferrother br. 214 158 — Leder- .158 — veilcbenblauer , . . 158 300 Imenik opisanih živali. Na strani LaufvSgtl .100 Legenj br. 114 .... 83 Legitan, gemeiner br. 166 121 Legvan, navadni br. 166 121 Leiersclnvanz, neuhollan- discher br. H>5 ■ . 78 Leming, severni br. 40 . 33 Lemming br. 40 . . . . 33 Lemur Catta. . . . 11 Lenivec troprsti br. 47 . 37 Leopard br. 19 .... 20 Lepidoptera .182 Leporina.34 Lepus cuuiculus br. 43 . 36 — timidus br. 42 ... 34 — variabilis.34 Leščarka.96 Lešnikar br. 233 . . . 167 Leucbtkafer, gemeiner br. 226 . 164 — tvestindischer . . . 163 Lev br. 17.18 — amerikanski br. 19 . 21 — morski.58 Levček br. 23 .... 22 Libeilula depressa . . . 207 Ligusterschvvarmer . . . 187 Likar.169 Limax agrestis br. 338 . 245 —. empiricorum .... 216 Limicolae .105 Limnaeus stagnalis br. 341. 247 Limulus Polyphemus br. 329 235 Lindenschwarmer . . . 188 Linj.141 Lipan.143 Liparis chrvsorrhoea . .193 — dispar Dr. 296 . . . 192 — monaeha . . • . .193 — saiicis ....... 193 Lippenbar.29 Lirorepec, novoholandski br. 105.78 Lisar. 186 Lisica br. 25.23 — polarna.24 Liska, črna.108 List, živi br. 296 . . . .212 Lišček br. 120' .... 86 Lithodomus dactjlus . . 258 Ljubin br. 163 . . . . 134 Locustaviridissimabr.301 214 Loffelreiher.104 Lowe br. 18.17 — amerikanischerbr.21 19 L6wenaffchen.10 Lowenbundchen br. 23 . 22 Lokarda, navadna br. 189 138 Na strani Lokarde.138 Longicornia .170 Longipennes .... 110 Lopar br. 330.236 Lophius piseatorius br. 192 140 Lophyrus pini.178 Lori.11 Los br. 66.48 Losos br. 195.142 Lovrate .136 Loxia curvirostra br. 122 87 Lubadar, borovi .... 169 — smrekov br. 236 . .169 Lubadarji .169 Lucanus Cervus br. 212 156 Luchs br. 17.16 Lucioperca Sandra br. 182133 Luknjičarka br. 373 . . 270 Lumbricus agricola br. .331.218 Lungenschnecken .215 Lupinarji . • . . . 261 Lurclie.129 Lusciola luscinia br. 108 79 — Philomela.79 Luskavec, kratkorepi br. 50 .' 38 Lutra vulgaris br. 31 . 27 Lycaena Alexis .... 18‘i — Virgaureae . . 186 Lyeosa tarantula br. 316 227 Lytta vesicatoria br. 227 165 Macao br. 97.73 Machetes pugnax . . . 107 jVIacrocercus macao br. 97 73 Macroglossa stellatarum 187 Macrura .231 Mačka, divja br. 16 . . 16 — domača br. 15 . . . 15 — morska zelena ... 9 Mačke . 15 — morske. 9 Madrepora prolifera br. 373 . 270 Madrepore, sprossende br. 37,3 . 270 Maenura superba br. 105 78 Mause .31 Magenfliege, Pferde-, br. 231. 202 Magnirostres . ... 89 Magot br. 4 . . . : . 8 Mabovci .116 Maikafer br. 210 . . . 155 Maivurm, gemeiner br. 228 . 165 Maja squinado br. 326 . 234 Makao br. 97 .... 73 Na strani 1 Maki..11 M a kr el e n.138 Makrele, gemeine br. 189 133 Malaeopteri .141 — abdominales . . 141 — apodes.147 — jugulares . . . 145 Malerflussmuschel . . . 2">4 Malleus vulgaris .... 256 Mainestra biassicae . . 195 Mammalia . . . . . . 7 Mandelkrabe br. 101 . . 75 Mandril br 5. 9 Manis brachyura br. 50 . 38 Mantis religiosa br. 295 ,'211 Marabuj.104 Marabustorcb .... -101 M a r d e r.25 Marienkafer br. 241 . . 172 Marmotica br. 36 . . . . 31 Marnu pl tli a .62 Martinček br. 162 . . .118 Matija br. 318.228 Mauerassel br. 327 . 235 Mauerschrvalbe br. 113 . 83 Maulbeerspinner br. 261 189 Maulesel.40 Maulthier.40 Maulvvurf br. 12 . ■ . . 14 Mauhvurfsgrille br. 297 212 Medičar j i ...... 173 Medoses č.udovifi .... 76 — gizdavi ...... 77 Medana e .265 Medved beli br. 34 . . . 29 -- črni.29 — morski.58 — rjavi br. 33 .... 28 — šobasti.29 Meerbarbe br. 184 . . . 134 Meerdattel.238 Meerkatze, grune ... 9 Meerlunge, blaue . . . 266 Meerspinne, gemeine.br. 3-26 234 Meertrauben.244 Meertulpen.237 Mehlkafer br. 229 . . . 165 Mehlspeismotte .... 199 Mehurnjak.241 Mekužci .243 Melanosomata . . 165 Meleagrina margaritifera br. 353 . 236 Meleagris Gallopavo br. 137 ........ 97 Meles Taxus br. 32 . . 27 Mellisuga magnifica . . 77 — mirabilis ’.76 imenik opisanih živali. 301 Na strani Meloe proscarabaeus br. 228.165 Melolontha vulgaris br. 2 0.155 Menjačica br. 378 . . . 275 Menschenhai br. 206 . .151 Meriuos.44 Merinoschaf.44 Mesečina, morska . . . 26(1 Messerscheide.258 Mešnjaki.265 Metlaj .242 Metuljčki.198 Metulji .182 Mezeg . ..40 Microgaster glomeratus br. 250.181 Midas Rosalia.10 Miesmuschel, essbare br. 360 . 258 Milben ........ 229 Minica, zlata br. 211 . . 156 Minoga.153 Misteidrossel .79 Miš, hišna br. 37 ... 31 — poljska br. 39 ... 32 Miši.31 Mladoletnica rumenkasta br. 288 ...... 207 Mlakar, navadni br. 341 247 Mleškar.187 Mnogoparkljarji .... 53 Moa . 101 Močarad br. 178 . . . .130 Močarila br. 180 . . . .131 Močetke .273 Močvirniki .102 Modras.126 Mobelmotte.199 Mokar br. 229 . 165 Mokrice . ..235 Molel,e .130 Molj jabelčni br. 273 . . 198 — krznarski.199 — močnati ..199 — pohištveni.199 — suknjarski br. 276 . 199 — žitni br. 275 .... 199 Mollusca.,243 Molukkenkrebs br. 329.235 Monada br 377 . . . 274 Monas termo br. 377 . . 274 Monodon monoceros br. 81.60 Moosschnepfe.106 Mops br. 23 . . . . ,22 Moschus moschiferus br. 67.49 Moschusbock br. 237 . . 170 Moschuskafer br. 2i6 . 159 Na strani Moschusthier, echtes. br. 67 49 Moškatnik br. 215 . . . 159 Mošnjičarica ....... 219 Mož divji br. 3 .... 8 Mravlja debeloglava . . 178 — lesna . 177 — rjava br. 245 . . 176 Mrav lj e .176 — bele.209 Mravljinčar, veliki br. 49 38 Mrena.141 Mrežokrilci .206 Mrož br. 79.58 Muller br. 229 .... 165 Muffelkafer, Erbsen- br. 230 .166 Muha hišna br. 278 . . 201 — mesarska br. 279 . 202 — španjska br. 227 . .165 — zlata . 202 Muhe prave.201 Mula.40 Mullus barbatus br. 184 134 Mvltungula .53 Muraena helena .... 148 Murane.148 Muren poljski br. 29S . 212 Murex brandaris . . . .251 — crassispina.251 — tenuispina br. 349 . 251 Murina.31 Murmelthier br. 36 . . . 31 Mus' decumanus br. 38 . 32 — musculus br. 37 . . 31 — rattus.32 Musca caesar.202 — carnaria .202 — domestica br. 278 . 201 — vomitoria br. 279 .201 Muschrtn .253 Muso duro br. 185 . . . 135 Mustela foina br. 30 . . 26 — martes.26 — zibellina.27 Muste lina 25 Mušice.204 Muzejnik.162 Mycetes seniculus br. 6 10 Mygale avicularia br. 317 227 Dljriapoda .222 Myrmecoleon formicarius or 286 . 206 Myrmecophaga jubata br. 49. 38 Myrmica caespitum . . 178 — rubra . 178 Mytilus edulis br. 360 . 258 Nachtfalter .... 189 Na strani Nachtigall br. 108 ... 97 Nachtpfauenauge, grosses br. 267 . 194 — kleines.195 Nachtraubvogel .... 69 Nachtschvvalbe, europai- sche br. 114 . . . 83 Nacktschnecke, Acker- br. 338 . 245 Nagethiere .30 Naja haje.126 — tripudians br. 173 .126 Najezdnik, črni velikanski 302 Imenik opisanih živali. Na strani Ohren-Fledermaus, ge- meine br. 8 .... 11 Ohrenqualle br. 366 . . 265 Ohrenrobbe, gemahnte . 56 Obrenenle, grosse br. 92 69 Obrscbnecke, knotige br. 351 . 251 Ohrwurm, gemeiner br. 292 ........ 210 Okač.186 Oklopnice .135 Oklopnik, brazdasti br. 352 . 252 Okun br. 1S1.133 Okunovci .133 Olm, Grotten- br. 180 . 131 Oniscus murarius br 327 235 Opica, navadna br. 4 . . 8 Opice . 7 — ozkonose .... 9 — šironose .11 Opiolionida .228 Opominjač.122 Oponašavec.79 Orang-utang br. 3 . . . 8 Ordensband, blaues . .196 — rothes br. 269 . . . 195 Orechie di San Pietro br. 351 . 234 Orel kačji.71 — kraljevi.69 — planinski br. 90 . . 68 — ribji.71 Orgelkoralle, rotbe br. 372 270 Orglice, rdeče.270 Ornithorhynchus parado- xus br. 86.64 Orthoptera .207 Oryctes nasicornis . . . 157 Osa, lesna br. 247 .. . 178 — mala.176 — navadna br. 244 . . 175 — peščena.-176 Osatnik.186 Oscines .78 Ose.175 — rastlinske .... 178 Osel br. 52.40 Osmonožec.244 Ostrea edulis br. 356 . . 254 Ostriga br. 356 .... 264 Ostriž br. 181.133 Ostroplute.133 Ostvar br. 329 . 235 Otaria jubata.58 Otimač br. 215.159 Otis tarda br. 141 .. . 102 Ovca domača br. 67 . . 43 Ovis aries br. 57. . . . 43 Na strani Ovnič.189 Oxyuris vermicularis . . 240 Paglavci.132 Pagurus Bernhardus br. 324 . 233 Pajek hišni br. 314 . . 225 — morski br. 326 . . . 234 — ptičji br. 317 . . . 227 Pajki nepravi .228 Pajki pravi .225 Pajkove!.224 Palček br. 109.80 Palingenia longicauda . 203 Palinurus vulgaris br. 323 232 Paludina vivipara br. 342 247 Pandion baliaetos ... 71 Panter.19 Panter črni.19 Panther.19 — schwarzer.19 Pantoffelthierchen . . . 274 Panzervvangen ... 135 Papagei, asebgrauer . . 73 Papierboot br. 337 . . . 244 Papiernautilus br. 337 . 244 Papierwespe.176 Papiga, amazonska br. 96 73 — siva.73 Papilio Macbaon br. 253 183 — Podalirius ... • . 184 — Priamus.184 Papio Mormon br. 5 . . 9 Paradiesvogel br. 129 . 91 Paradisea apoda br. 129 91 Paramecium aurelia . . 274 Parasitica .179 Parder br. 20.19 Parkljarji .65 Parus major br. 116 . . 84 — pendulinus.85 Pasanec, navadni br. 48 37 Pastir, kačji pisani br. 289 207 — plošnati .... • . 207 Pav br. 138.98 Pavlinček dnevni br. 254 184 — nočni mali . . . . 195 — — veliki br. 267 . . 194 — večerni . 188 Pavo cristatus br. 138 . 98 Pecten Jacobaeus br. 357 256 Pedic kosmuljni br. 271 197 — zimski mali br. 270 196 -veliki.197 Pedici .196 Pediculus capitis br. 310 220 — vestimenti.220 Pegam br. 111.81 Pelagia noetiluca .... 266 Na strani Pelecanus onocrotalus br. 155.112 Pelikan.112 Pelzmotte.199 Penica vrtna .80 Pennatula rubra br. 369 268 P entame ra .155 Pentatoma grisea . . . 215 Perca fluviatilis br. 181 133 Percoidei.133 Perdix cinerea br. 134 95 Perlmuschel, Fluss- br. 355 . 254 — echtebr. 358 .... 256 Perlmutterfalter .... 186 Pero morsko br. 369 . . 268 Pernjak, petoprsti br. 277 200 — rožni . 200 — šestoprsti.200 Perspectivschnecke br. 343 . 248 Perutar, rdečeustni br. 347,249 Pes bernardinski br. 23 . 22 — domači.23 — hišni.22 — leteči br. 11 .... 13 — lovski.21 — mesarski br. 23 . . 22 — morski br. 78 ... 58 — novega fundlanda . 22 — ovčarski.22 Pešce di San Pietro br. 191.139 Pešce spada.139 Pestrun br. z71 .... 197 Petelin br. 136 . . . . -96 — divji br. 132 ... 94 — morski br. 186 . . . 135 Petočleni .155 Petromyzon fluviatilis br. 209 . 153 Petromyzon marinus . . 153 Pevci .78 Pevci pravi .79 Peverone.258 Pfahhvurm br. 363 . . . 260 Pfau br. 138.98 Pfefferfresser, grosserbr. 99 74 Pfeilschwanz br. 329 . . 235 Pferd br. 51.39 Pferdebremse br. 281 . 203 Pflanz envvespen . .178 Pflasterkafer, gemeiner br. 227 . 165 Pflaumenbohrer' .... 167 Pfriemenschnabler 78 Phaeton aetbereus . . .114 Pkalangium Opilio br.818 228 Pharaonsratte.25 Imenik opisanih živali. 303 Na strani Phasianidae .... 98 Phasianus colchicus br. 139.98 Phasianus nycthemerus . 99 — pictus.99 Phoca vitulina br. 78 . 58 Phoenieopterus roseus . 103 Pholas dactylus br. 362 259 Phryganea flavicornis br. 288 . 207 Phyllium siccifolium br. 296 . 212 Phyllostoma spectrum br. 10.• . 12 Physeter macrocepbalus br. 83.60 Phy tospbeces . . . .178 Picus Martius bi, 94 . 71 — viridis .72 Pieris Brassicae br. 252 182 — cardamines .... 183 — crataegi br. 251 . .182 — napi.183 — rapae . 183 Pijavka navadna .... 239 — prava br. 332 ... 238 Pika, živa br. 377 .. . 274 Pilaši .162 Pilgermuscbel.256 Pilzmiicke.205 Pilzkoralle br. 370 . . . 269 Pilzstern, gemeiner br. 370 . 269 Pimpla manifestator . . 180 Pinguin, nordischer br. 157 .114 Pinguin, patagoniscber br. 108.115 Pingvin, patagonski br. 158 .115 Pingvin, severni br. 157 . 114 Pinna nobilis.258 — squamosa br. 369 . 257 Pinnipedia .68 Pipa amerikanska br. 167 130 — dorsigera br. 177 . 13') Pisar (ptič).7t Pisar (hrošč) br. 236 . . 169 Plsces . 133 Pišče br 136.96 Piškor.141 Piškur br. 209 . 153 Pithecus Satyrus br. 3 . 8 Piton.123 Pižmar br. 67.49 Plagiostomi. 151 Planorbis corneus br. 340247 Plantigrada .29 Plašica .85 Platalea leucorodia ... 104 Na strani Plateise . 146 Platessa vulg.146 Platnica.141 Plavček . 186 Plavutarji ... • . 65 Plavutonožci .58 Plazavci . 117 Plecotus auritus br. 8 .11 Plezavci ... .... 71 Pliskavka, prava br. 80 59 Ploceus Mahali .... 88 — socius br. 23 ... 87 Ploča .,.146 Plojk'aši.155 Plovci .108 Pl u carji .245 Pluk morski.266 Podgana, hišna .... 32 — povodna.33 — siva br. 38 . ... 33 Podhujka br. 114 ... 83 Podiceps cristatus br. 156 114 Podkovnjak br. 9 ... 12 Podkožnjak.240 Podlasica br. 27 . . . . 25 — velika br. 28 ... . 26 Podlest.14! Podplatarji.30 Pogrebec br. 256 .... 185 Pokalica, poljska . . . 163 Pokrovača br. 357 . . . 256 Polarbar br. 34 .... 29 Polarfuchs ..... 24 Poletaš br. 197 .... 144 Polivi .266 — goli ... ..... 266 — morski.267 — sladkovodni .... 266 Polojnik.107 Polonica br. 241 .... 172 Polukrilci .215 Polupen .266 Polypi .266 Polvstes gallica . . . .176 Polž, stekli br. 338 . . . 245 — vrtni br. 339 . . . .2)6 Polži .245 Ponirek, čopasti br. 156 114 Ponočnjaki .189 Popkar br. 119.86 Porculanka, pisana br. 345 249 Portunus Maenas br. 325 233 Porzellanschnecke, geti- gerte br. 345 . . . 249 Postrv. 143 P o tap 1 j a v c i . . . .114 Potapnik, črni br. 217 . 160 Potfisch br. 82 .... 60 Potwal br. 82.60 P o vodnjaki.160 Na strani Požerun br. 206 .... 161 Prachtkafer, Kiefern- br. 224 . 163 Prašiček, navadni br. 327 235 Praži vali.273 Prečnouste .151 Prelec ajlantov.191 — borov. 191 — kostanjev . 192 — ricinov.191 — smrekov.193 — sprevodni . 191 — svilni br. 261 ... 189 — vrbov . 193 Prelci.189 Prepelica br. 135 ... 96 Prepeličar br. 23 . .21 Prešič, domači br. 72 . 53 Prhutarji .11 Priba br. 146.106 Prijam.184 Prilep br. 201.147 Pristis antiquorum . . .151 Priščnjaki . ... 165 Procellaria glacialis br. 153.111 Processionsspinner . . .191 Prosimii .11 Prosnica .156 Prot suhi br. 295 . . .211 Proteus anguineus br. 180 131 Protozoa . 273 Prsteničar br. 262 ... 191 Pršica, sirska br. 320 . 229 Pršice .229 Psi.20 Psiček bolonjski br. 23 . 22 Psittacus amazonicus br. 96. . 73 Psittacus Erithacus . . 73 Pteramalus pupparum . 181 Pterophorus pentadacty- lus br. 277 .... 200 Pterophorus rhododacty- lus.200 Pteropus edulis br. 11 . 13 Ptica sv. Petra . . . .111 Ptičar br. 23.21 Ptiči.66 Ptičica ivanjska br. 260 188 Pubič.130 Pudel br. 23.22 Pulex irritans br. 285 . 205 Pulmonata .245 Puma br. 21.19 Punktthierchen br. 377.274 Pupek, veliki br. 179 . 129 Puppenriiuber br. 215 . 169 Puran br. 137.97 304 Imenik opisanih živali. M a strani Na strani Purpura patula br. 350.251 — persica.251 Purpurschnecke, pers. . 251 — vveitmiindige br. 350 251 Puščavnik, navadni br. 321233 Puškar.150 Puta br. 136.96 Pyralis silacealis br. 272198 Pyrophorus noctilucus . 163 Pyrrkocorus apteris . .216 Python tigris.125 Pythonschlange .... 125 Ouadrumana .11 (Juagga.40 Qualten .265 Quermauler.151 Qu0se.242 Rabe, eigentl. br. 124 . 89 Raca, divja br. 149 . .109 Race .H'8 Račke, blaue br. 101 . . 75 Radthierchen, venet. br. 379 . 275 Raja clavata br. 208 . . 152 Raičica br 129 ... 91 Rak moluški br. 329 . . 235 — potočni br. 321 . ■ 231 Raki .231 — dolgorepi .... 231 — kratkorepi.233 — polurepi . 233 Rakovica kopna .... 235 — navadna br. 325 . . 233 rečna.235 Rana esculenta br 175 . 129 — temporaria.130 Kangosta.232 Ropočeš .66 Rasenameise.178 Raubfliegen . 204 Raubkafer, rothiltig. br. 219. 161 Rmibtliiere . 15 RnubvSgel .65 Rauchsčh-vvalbe br. 112 . 82 Kaupenfliegen . . .254 RavrokrHci .207 Raznočleni .165 Rebenstecher br. 232 . .167 Rebhuhn br. 134 . . 95 Redkozobi .37 Rega, zelena br. 174 . .129 Regenwurm br. 331 . . 233 Ren br. 62.47 Reiher .102 Rennthier br. 65 . . . . 48 Remec.85 ReptiUen . ..117 Republikanec br. 123 .87 Rhamphastus Točo br. 99 74 — Ariel.74 Rhea americana . . • 101 Rhinoceros Indicus br. 76 56 Rhinolophus ferrum equi- num br. 9.12 Rhizopoda .275 Rhizostoma Cuvieri . . 2«G Rhizotrogus solstitialis . 156 Rhodites rosae.180 ; Rhumbus maximus . . . 146 , Rhynchitesbetuletibr.232 167 — cupreus . 167 | Riba sv. Petra br. 191 . 139 Ri.baki .59 Ribe.133 Ribica človeška br. 180.131 Ribič.111 Riccio di mar br. 364 . 262 j Ricinusspinner.191 Riesenbock . • ... 170 Riesenmuschel br. 361 . 258 Riesenschabe, amerik.' . 211 Riesenschlange br. 170.123 Rilčkar borovi br. 234 . 168 Rilčkarji .166 Rind, zahmes br. 54 . . 41 Rindenkorallen . .268 Ringelnatter br. 169 . .123 Eingelspinner br. 262 .191 Rincieluiiirmer .238 Ris br. 17.16 Rjavec, mali.185 -- veliki.185 Robec.146 Robben .58 Roda br. 144.104 Rogač br 212.156 Rogarji.41 Rogini.170 Ro hrenkorallen . .270 Rohrenmuscheln. .259 Rohremvurm br. H33 . . 239 Eohrhuhn, grunfussiges br. 147.107 Rollschtvanzaffe, brauner br. 7.10 Rombo.146 Roparji .66 Rosengeistchen .... 200 i Rosenkafer br. 211 . • • 156 Rosica.177 Rosnica.130 Rosskafer br. 213 . . . 157 Rosskastanienspinner . .192 Rotalia veneta br. 379 . 275 Rovka dišeča.14 i — mala br. 13 .... 14 — povodna.15 Na strani Ruderfiiss er .... 112 Ruderivanze br. 305 . .2 6 Rubenvveissling . . . . 183 Riibsaafrveissling .... 183 Ruckenscbvvinjmer br. 305 216 Russelkafer . . . .166 — Korn- br, 231 ... 167 — Kiefern- br. 231 . . 163 Rumenjak.183 Rundmauler . . . 153 Ruševec br. 133 .... 95 Saateule br. 268 .... 195 j Saatkrahe ....... 90 j Sabljak. 189 j Sagartia rosea.267 — parasitica.267 — viduata ..... 267 Sagartie, rosenrothe . . 267 — schmarotzende . . . 267 Sagefisch . 151 Siigehai.161 Siinger .79 Siiugethiere. 7 Salamandra maculata br. 178 130 Salangana br. 115 . . . 83 Salbling.. . 143 Salmo fario.143 — hucho.143 — Salar br. 165 . . . 142 — salvellinus . . . 143 — thymallus.143 Saltatoria .212 Samorog br. 81 .... 60 Samsov br. 23.22 Sandlaufer, Feld- br. 216 159 Sandviper.126 Sandvvespe.176 Sanguisuga medicinalis br. 3*2 238 — officinalis.239 Saperda carcharias . . . 170 Sarcorhampkus Gryphus br. 88.67 Sardela.145 Sardellen.-145 Sardina.145 Sardine.145 Saturnia carpini . . . . 195 — pyri br. 268 . . . .194 Satir ii .118 Scampo.232 Sc m^ores .71 Schaferhund br. 23 . . 22 Schabe, deutsche bi - . 293 210 Schaf, zabmes br. 67 . . 43 Schafbremse.203 Schafkameel br. 71 . . 51 Schaiden br. 196 .... 143 Schakal.23 Imenik opisanih živali. 305 Na strani Schalthiere .261 Scharbe .109 Schaumcicade br. S06 . 217 Sehaumzirpe br. S06 . . 217 SchelMsch .138 Schiel br. 182 . 133 Schiffsboot .244 Schiffshalter br. 201 . . 147 Schildfiseh br. 201 . . . 147 Schildhahn br. 133 . . 95 Schildkrote, Carett- . . 118 SchildkrSten .117 Schildlaus, Gummilack- . 219 — Scharlach- br. 309 . 219 Sehildwanze, gezierte br. 301.215 Schillerfalter, grosser . 186 Schimpanse br. 2 ... 7 Schlammschnecke, gewohn- liche br. 841 ... . 229 Schlangen .123 Schlangenadler .... 71 Schlauchthiere .265 Schleiereule br. 93 ... 70 Schlinger, getigerter . 125 Schlussmonade br. 377 . 274 Schlupfwespe, gefleckte Eiesen- br. 249 . . 185 — gelbbeinige Raupen- br. 250 . 181 — Puppen-.181 — ungefleckte Eiesen- . 180 Schlupfwespen . . .180 Schmalnasen .... 9 Schmelzschupper .... 160 Schmetterlinge .182 Schmied br. 223 .... 163 Schnabeligel.64 Schnabelthier, sonderbares br. 86.64 Schnacke br. 283 . . . 204 Schnarrheuschrecke . . 214 Schnecken .245 Schneehase.34 Schneehuhn.96 Schneekafer, brauner br. 226 . 164 Schnellkafer, Leucht- . 163 — Saat- br. 223 ... 163 Scbneplen .105 Schnepfenstrauss .... 101 Scbnurassel, gemeine br. 312.222 Scholle .146 Scbosshflndcben br. 23 (6) 22 SchreivGgel .75 Scbujjpenthier, kurzscbwan- ziges br. 50 . . . . 38 Schwtimme .273 Schwalbenschwanz br. 253 183 Živalstvo. Na strani Schwammspinner br. 265 192 Schwan, stummerbr. 151 110 Scbwarzdrossel br. 106 . 78 Schvvarzkafer ... 165 Schwarzspecht br. 94 . . 71 Schvvarzplattchen ... 80 Scbvvebfliegen . . .204 Schwein, vvildes .... 54 — zahmes br. 72 ... 53 ScbTvertfiscb.139 Schwimmkafer, gerander- ter br. 218 .... 160 SchvuimmvSgel .108 Sciurina .30 Sciurus leucotis .... 30 — vulgaris br. 35 ... 30 Scolopax rusticola br. 145 105 Seolopendra forficata br. 311.222 Seolopendra morsitans . 222 Scolopendridae . ... 222 Seomber scombrus br. 189138 Scomberoidei. . . . 138 Scombro br. 189 .... 138 Scorpio europaeus br.313 224 Scorpionida .224 Seeanemone, braune br. 368 . 267 Seebaren.58 Seebarseh, europaisober br. 183.134 Seeelephanten.58 Seefeder, rotbe br. 369.268 Seehunde .58 Seehund, gemeiner br. 78 58 .262 essbarer br. 364 . . 262 Seelowe.68 Seenelke.267 Seeohr, gemeines br. 351251 Seepferdcben, br. 203 . 148 Seepocken. 237 Seepolyp .244 Seequalle, leucbtende . . 266 Seerabe ... • ■ . . -113 Seerose, dickhornige . . 267 — grune . 267 Seesehildkrote, Riesen- br. 161.118 Seeschvvalbe, gemeine .111 Seestern, orangegelber . 263 — rothlicher br. 365 . 263 Seesterne .263 Seeteufel, gemeiner br. 192140 Seidenscbwanz br. 111 . 81 Seidenspinner br. 261 . 189 Seitenschvvimmer .... 146 Segelfalter.184 Segler br. 113.83 Sekretar.71 Na strani Sel smrtni.166 Senica br. 116.84 Sepia officinalis br. 336 243 Seppa.243 Ser brkati br. 89 ... 67 Serpentarius secretarius. 71 Serpentes .123 Serpula contortuplicata br. 333 . 239 Serricornia.162 Sesavcl ........ 7 Sesia apiformis br. 259 . 188 Sfoggio.146 Silberfasan.99 Silberreiher.103 Silberstrich.186 Silurus glanis br. 196 . 143 Simiae . 7 — eatarrhinae .... 9 — platyrrhinae .... 11 Simulia maculata br. 284 205 Singcicade br. 306 . .217 Singdrossel.79 Singschvvan.110 SingvOgel .78 Singzirpe br. 306 . . .217 Sipa, navadna br. 336 . 243 Sirex gigas br. 250 . . . 178 Sjajniki .171 Skakač, egipetski br. 46 36 Skakavci .212 Skampo.232 Skat, elektr. br. 207 . . 152 Sklenoluske .... 150 Skobec.69 Skok.130 Skorpion, europ. br. 313 224 Skorpione .224 Skriček br. 41.33 Skrlupniki .268 Slanik br. 198.144 Slavec br. 108.79 — veliki.79 Sled br. 198.144 Slepec br. 163.119 Slinar gozdni.246 — poljski br. 338 . . . 245 Slinarica br. 306 . . . 217 Slivar.167 Sljuka br. 145.105 Slon afrik. br. 75 ... 56 — indijski br. 74 . . 54 — morski.58 Smerinthus ocellatus br. 258 . 188 — tiliae.188 Smrdokavra br. 102 . . 75 Smrtoglavec br. 257 . . 187 Smuč Dr. 182.133 Sncženka, rjava br. 226 164 20 Imenik opisanih živali. 1106 Na strani Sobol.27 Socialia. 173 Soglia br. 2f0.146 Sohle.146 Sohlenganger . .29 Sokol lovec. 69 — selec br. 91 . . . . 69 Solač.142 Solariumperspectivum br. 343 . 248 Solea vulgaris br. 200 . 146 Solindungula .39 Som br. "196.143 — morski br. 206 ... 151 Sommateria molissima br. 150.109 S omračniki.187 Sonnenfisch br. 191 . 139 Sorex fodiens.15 — pygmaeus br. 13 , . 14 — suaveolens.14 Sova pegasta br. 93 . . 70 Sovka borova.195 — kapusova . 195 — ozimna br. 268 . . 195 — travna.195 Sovke.195 Spaltsehnabler 82 Spanner . . .196 Sparoidei . . . 136 Speckkafer br 221 . . 162 Sperber ... .69 Sphinx euphorbiae . 187 — ligustri . . .187 — Pinastri br. 258 . 187 Spielbahn br. 133 . . 95 Spinnenkopf br. 349 . 251 — grosser.251 Spinnenthiere .224 Spinner.189 Spitz br. 23.22 Spitzmaus.14 Splintkafer br. 236 . . . 169 Spongia officinalis br. 374 273 Spongiae ... . 273 Spottdrossel.79 Spreminjavček . . .186 Springer.212 Springmaus br. 46 . . 36 Sprosser.79 Spuhvurm br. 334 ... 240 Spužva, navadna br. 374 273 Spužve.273 Squalus Carcharias br. 200151 Sraka br. 126.90 Srakoper, rjavi br. 110 . 81 Srbeč.230 Srna br. 62.47 Sršen ..176 Staar br. J 28 ..... 71 Stabheusclirecke br. 295 211 Stachelbauch . . . 149 Stachelbeerenspanner br. 271.197 Stackelflosser .133 Stachelhauter ... 262 Stachelrochen br. 208 . 152 Stachelschvvein br. 45 . 36 Stapbylinus erythropterus br. 219 ... • 161 Stecbmticke br. 283 . . 204 Steckmuschel, edle ■ . • 258 — scbuppige br. 359 . 257 Steganopodes ... 112 Steinadler br. 90 . . .68 Steinbock br. 59 ... . 45 Steinbutt.146 Steindattel.258 Steindrossel ..... 79 Steinhuhn.96 Steinmarder br. 30 ... 26 Steissfuss br. 156 . . • 114 StelzenvBgel .108 Stenica nekrilata . . .215 — posteljna br. 302 216 — siva.215 Stenice povodne . .216 — pozemne . . . 215 Stenops tardigradus . . 11 Sterlet . . 151 Sterna hirundo 111 Sternkoralle ... ■ 271 Sternkrautschwarmer ■ 187 Stieglitz br. 120 ... 86 Stierl.151 i Stockfisch br. 199 . . .145 Štor .151 ! Stonoge.222 ! Storcb, iveisser br. 144 . 104 Strah suhi.211 Strakoš severni br. 153 .111 Standreiter.107 St. Petersfisch br. 191 . 139 St. Petersohr br. 352 . 251 Strauss, afr. br. 140 . . 100 Striga, navadna br. 311 222 — velika.222 Strigalica, navadna br. 292 . 210 Strige . 222 Strigoš.170 Strix bubo br. 92 ... 69 — flammea br. 93 . . . 70 Strnad.85 Strombus gigas br. 347 . 249 Struna, živa.240 Struthio Camelus br. 140 100 Stržek br. 109 .... 80 Strženci .270 Stubenfiiege br. 278 . 201 Na strani Sturmschwalbe.111 Sturmvogel br. 153 . . 111 Sturnus vulgaris br. 128 91 Subulirostres ... 78 Succincta . 182 Sulec.142 Susswasserpolypen 266 Sumpfscbildkrote, euro- paische br. 159 . . 117 Sumpfschnecke, gemeine br. 342 . 247 SumpfvOgel .102 Sus aper .54 — scrofa domestica br. 72 53 Suspensa . 184 Svadljivec.107 Svalček.162 Sveder živi br. 363 . 260 Svetilec surinamski br. 307 . 218 Svetlin, zap. indij. ... 163 Svitek, roženi br. 340 . 247 Svizec br. 36.31 Sylvia atricapilla ... 80 — hortensis.80 Syntomis phegea . . . .189 Šarec br. 271.197 Ščinkovec.86 Ščipavec, evropski br. 313224 — knjižni ...... 224 j — vodni. 217 Ščipavci .224 Ščuka br. 194.141 | Ščurek, kuhinjski br. 293 210 ) — velikanski.211 Šiloklj uni .78 Šimpans br. 2. 7 Širokljuni .82 Šiškarica listna .... 180 — rožna . 180 Šiškarice .179 Škarjevec br. 133 . . 95 Školjka jezerska br. 354 253 — malarska.254 — romarska br. 357 . 236 — velikanska br. 361 . 258 Školjke .253 Škorec br. 128.91 Škorpijon br. 313 . . . 224 Škratec pisani br. 301 . 215 Škrebetulja.214 Škrgarji .247 Škrjanec poljski br. 117 85 Škrlatnik perzijski . . 215 Imenik opisanih živali. 307 Na strani Škrlatnik širousti br. 350 251 Škrlec ......... 85 Šoga br. 127 ..... 91 Šoja.91 Šostar. . . 215 Špehar br. 221 . . . . 162 ,Špicelj br. 23 ..... 22 Štorklja, bela br. 144 . 104 Štrk . ..104 Strok.104 Švaba. 210 Tabanus bovinus br. 282 203 Tachinae .204 Tachypetes aquilus . . .113 Taenia Solium br. 335 . 241 Tagfalter . .... 182 Tagpfauenauge br. 254 . 184 Tagraubvogel ... 66 Talpa europaea br. 12 . 14 Tapir, amerikanischer . 54 Tapir amerikanski ... 54 Tapirus americanus . . 54 Tarantel br. 316 .... 227 Tarantola prava br. 316 227 Taschenkrebs . 232 Tauben .92 Taubenfalk br. 91 ... 69 Taubenschvvanz . . ,187 Tancher . ..... 114 Taumelkafer.161 Tausendfusser .222 Tealia crassicornis . . . 267 Tegenaria domestica br. 314 . 225 Teichhuhn br. 147 . . . 107 Teichmuschel, grosse br. 354 . 253 Tekaloi .210 Tellerschnecke br. 340 . 247 Tenčiearica br. 287 . 206 Tenebrio molitor br. 229 165 Teredo navališ br. 363 . 260 Termes bellicosus br. 291209 Termit br. 291 . . . . 209 Termite br, 291 .... 209 Tesar br. 238 .... 170 Testudines .117 Testudo graeca br. 160 . 117 Tetramera .166 Tetrao bonasia .... 96 - tetrix br. 133 ... 95 — urogallus br. 132 . 94 Tetraodon hispidus . . . 149 Tetraonidae .... 94 Thalassidroma pelagica . 111 Thelephusa fluviatilis , 233 Thunfisch br. 190 . . .138 Živalstvo. Na strani Thurmschnecke, gemeine br. 344 . 248 Thynnus vulgaris br. 190 138 Tiger, amerikanski br. 22 20 — bengalski br. 19 . . 18 Tinea biseliella .... 199 — granella br 276 . .199 — lacteella.199 — pelionella.199 i spretella br. 277 . . 199 Tkalec družni br. 123 . 87 — Mahali.88 Toco-Tukan br. 98 . . . 74 Todtengraber br. 220 . . 161 Todtenkafer.166 Todtenkopfschwarmer br. 257 . 187 Togotnik ..107 Toko br. 99.74 Tonnino . ...... 138 Tonovščica br. 152 . . . 110 Topolovka br. 240 . . . 172 Torpedo ocellata br. 254 152 Tortrix Buoliana’ . . . .199 — viridana br. 274 . .198 Trachea piniperda ... 195 Trachelius anas br. 376 274 — fascicularis . . . 274 Trakar plavi .... 196 — rdeči br. 269 . .195 Trakulja ozka br. 335 . 241 — široka .241 Trampelthier br. 70 . . 51 Trappe, grosse br. 141 . 102 Travnica br. 228 .... 165 Trauermantel br. 256 . . 185 Trboplute ...... 141 Trebuhonožci .245 Tr ep e talke .204 Trdoglav br. 222 . . . .162 Trdoživ br. 367 .... 266 Trichecus rosmarusbr. 79 58 Trichine .240 Trichina spiralis ... 240 Tridacna gigas br. 361 . 258 Trigla hirundo br. 185 . 135 Trilja br. 184.134 Trimera ... .... 172 Tripas.38 Triton cristatus br. 179 131 Tritonium nodiferum br. 348 . . .... 250 Tritonshorn.250 Troblja br. 348 .... 250 Trochilus colubris ... 77 — mosquitus br. 103 . 76 Tročleni .172 Troglodytes Gorilla br. 1 7 — niger br. 2. 7 Tropikvogel.114 Na strani Trotzkopf br. 222 . . .162 Trska br. 199.145 Trtanela br. 232 ... , 167 Trtin br. 132 .... 167 Truthahn br. 137 . . . . 97 Trutta lacustris .... 143 Trypetae .204 Tubipora mušica br. 372 270 Tukalica br. 147 ... . 107 Tukan br. 99 ..... 74 Tulčar br. 3^3 . ... 252 Tulenj, navadni br. 78 . 58 Tulipani, morski .... 237 Tulnice . ..259 Tuna br. 190.138 Tur amerikanski br. 56. 43 — evropski br. 55 . . 42 Turdus merula br. 106 . 78 — musicus.79 — pilaris br. 107 .. . 78 — polyglottus .... 79 — saxatilis.79 — viscivorus.79 Turluru.235 Turritella terebrabr. 344248 Turteltaube ..... 93 Udav, navadni br. 170 . 123 Udeb br. 102.75 Uharica, velika br. 92 . 69 Uho morsko br. 351 . . 251 — sv. Petra.251 Uhu br. 92.69 Ujede .66 Ungleichfliigler . . . 215 Unio margaritifer br. 355 254 — pictorum.254 Univalvae .261 Unke.130 Upupa epops br. 102. . 75 Ura mrtvaška.163 Urh.130 Ursus arctos br. 33 . . 28 — maritimus br..34 , . 29 Urthiere . 273 Usnjak.158 Ustavljač br. 201 .... 147 Uš, bela.220 — z glave br. 310 . . 220 Uši rastlinske . . .218 — ribje .235 Ušica rožna br. 308 . .218 Uvae marinae.244 Vanellus cristatus br. 146 106 Vanessa Antiopa br. 256 185 — Atalanta br. 255 . . 184 — C album.185 21 308 Imeuik opisanih živali. Na strani Vanessa cardui.185 — Io br. 254.184 — Polychloros .... 185 — urticae ....... 185 Vampir br. 10.12 Vampyr br. 10.12 Varanus niloticus . . . 122 Velekljuni .89 Velerilec.187 Vermes.238 Vermetus lumbricalis br. 353 . 252 V esicantia .165 Veslavka br. 304 .... 216 Veslonožci.112 Vespa crabro.176 — gallica .176 — vulgaris br. 244 . .175 Vešča prosena br. 278 . 198 Veščec borovi br. 258 . 187 — kalinji.187 — lipov.Is8 — mlečkov.187 V po pp ni "t R7 Veternica, rjava br.‘368’ 267 Veverice .30 Veverica, navadna br. 35 30 — siva.30 Vicuna.52 Vidra br. 31.27 Viehbremse br. 282 . . 203 Vielhufer .53 Vier bander .11 Vibarnica, mala . . . .111 Vikunja.• . 52 Viper br. 171.125 Vipera ammodytes . . . 126 — berus br. 171 . . . 125 Visitenameise.178 Vivek br. 146.106 Viza br. 205 150 Vižel br. 23.21 Vjer br. 92 69 Vodomec br. 100 ... 75 Vogel.66 Vogelspinne- br. 317 . . 227 Vol grbavi.42 Volek.251 Volk br. 24.23 Volkec br. 286.206 Vorstebhund br. 23 . . 21 Vorticella nebulifera br. 375 . 273 Vpijati .75 Vrabec domači .... 86 Vran morski.113 — pravi br. 124 ... 89 Vrana črna br. 125 . . 90 — poljska.90 — si va.. . 90 Na strani Vrana zelena br. 101 . . 75 — zlata.75 Vrečarji .62 Vretence, navadno br. 344 248 Vretenica br. 189 . . . 138 Vriskač, rjavi br. 6 .10 Vrtavke .204 Vrtoglavec.242 Vultur fulvus br. 87 . . 66 Wabenkr6te, amerika- niscbe br. 177 . . . 130 AVachholderdrosselbr. 106 78 Wacbtel br. 135 . . 96 AVachtelhund br. 23 (2) . 21 AValdameise, braune ,br. 245 ......... 176 V aldgartner .169 • AValdmensch br. 3 . . . 8 Waldschnecke.246 AValdschnepfe br. 145 . 105 AValdteufel br. 5 . . . . 9 Wale .59 AValfisch, echter .... 61 — eigentlicher br. 83 . 61 — gronlandischer br. 83 61 Walross br. 79 .... 58 AValzenthierchen .... 274 AVanderfalk br. 91 ... 69 AVanderheuschrecke br. 299 .213 VVanderrate br. 38 . . . . 32 Wandertaube br. 131 . . 93 Warneidechse.122 VVasseramsel ... 79 Wasserfrosch, griiner br. 175.129 AVasserhuhn, schwarzes 108 AVasserhuhner . . .107 Wasserhund br. 23 (5) . 21 AVasserjungfer, bunte br. 290 207 — ptattgedriickte . . 207 AVasserk&fer.160 — pechschwarzerbr.217 160 AVasserlaufer br. 304 . . 216 VVassermolch, grosser br. 179.131 VVasserratte.33 Wasserskorpion .... 217 VVasserspitzmaus .... 15 Wasserwanzen . . .201 Weberknecht, gemeiner 7! br. 318.228 Webervogel, geselliger br. 123.87 — Mahali-.88 Webespinnen .225 Wechselthierehen br. 378 275 Weichflosser .141 Na strani JVeichthiere . 243 AVeidenbock br. 237 . . 170 AVeidenbohrer br. 265 . 192 AVeidenspinner .... 193 Weinbergsschnecke, grosse br. 339 246 AVeissfleck .189 Wels br. 196.143 VVerre br. 298 .... 212 Wespe, gemeine br. 244 . 175 AViclcler, Eiclienblatt- br. 274 . 198 — Kieferntrieb . . . 199 AVidder br. 57 . .*. . . 42 AVidderchen, Erdeichel- br. 260 188 — Ringel-.189 AViedehopf, gemeiner br. 102 .... ’. 75 AViesel br. 27 .... 25 AVildente br. 149 .... 109 AVildgans br. 148 . . . 108 AVindkund br. 23 (1) . . 21 AVindspiel br. 23 (1) . . 21 AVinselaffe br. 7 .... 10 AVintersaateule br. 268 .195 AVinterspanner, grosser . 197 — kleiner br. 270 . . . 196 AVisent br. 55.42 AVitwe.267 Wolf br. 24.23 Wolfsmilchschwarmer . 187 AVurger, rotkrtickiger br. 116.81 AViirmer.238 AVurmrohre br. 333 . . . 239 AVurmschnecke br. 353 . 252 Wurzelfusser .275 AVurzelgualle.266 Xiphias gladius .... 139 'Lahnarme Sdugethiere . 37 Zahnbrasse br. 188 ... 137 Zahnschnabler . . . 81 Zajec domači br. 43 . . 35 — poljski br. 42 ... 34 Zapfiunkarica.202 Zaunkonig br. 109 ... 80 Zaunschltipfer.80 Zavijač borov.199 — hrastov br. 274 . . 198 — jabelčni br. 273 . . 198 Zavrtač vrbov br. 264 . 192 Zeba.86 Zebra br. 53.40 Zebu.42 Zecke br. 319.229 Zehenganger .... 30 Zehnfiisser .236 Imenik opisanih živali. 309 Na strani Zeisig.86 Zelenec.. . 119 Zerene grossulariata br. 271.197 Zeus faber br. 191 .. . 139 Zeva br. 361.258 Zibethkatze.25 Ziegenmelker br. 114 . . 83 Zimmerbock br. 238 . . 170 Zimmermann.170 Zitteraal .148 Zitterrochen br. 207 . . 151 Zlatica.141 Zlatobrov br. 187 ... 136 Zlatoritka.193 Zlatovčica.143 Zmaj, leteči br. 165 . . 120 Zobatec br. 188 . . . . 137 Zobel.27 Zobokljuni . 81 Zorica.183 Zrakoplavec.114 Na strani Zveri .15 Zvrk mramorasti br. 346 249 — pretkani.249 Zvezda morska pomaran¬ časta .263 — rdečkasta br. 365 . 263 Zvezdaš . 271 Zvezde morske . . . 263 Zvitorepec br. 7 . . . . 10 Zvončica, meglenasta br, 375 . 273 Zvončki, morski . . 237 Zuber br. 55.42 Zugameise.178 Zugheuschrecke .... 213 Zunge, gemeine br. 200 146 Zvieijliigler .201 Zvueihufer .41 Zwergspitzmaus .... 14 Zvgaena filipendulae br. 260 . 188 Žaba morska br. 192 . . 140 Na strani Žaba zelena br. 175 . . 129 Žabe .129 Žabica božja br. 174 . . 129 Žabogolt br. 144 . . . . 104 Žabovke .140 Žagar.151 Želva močvirna br. 159 .117 — morska br. 161 . .118 Želve.117 Žerjav br. 142.102 Žirafa br. 68.49 Žličarka.104 Žohar br. 293 . 210 Žolna, črna br. 94 . . . 71 — zelena ....... 72 Žužek, črni br. 231 . . 167 Žuželke.155 Žužkojedi.14 21 *