SEPTEMBER 1 C Eeridij g l P Štefan, kralj + 3 S Sabina 5 P Delavski dan 6 T Masen, opat ? S Regina 8 C Mali Šmaren ,2 l Peter Kla^r + 10_S_Nikolaj Tol. 5 J4' PobinkT •TNotUr- H S Poviš. sv.Križa 15 C Mati 7 žalosti lf P Kornelij + J PjEOT SLOYENSEI LIST 30 AMERIKI Geslo: Za vero in narod — ta pravico in resnico. — od boja 3fi imagei GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU; S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA S CHICAGI; ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE Jj ZEDIN JENIH DRŽAVAH, (Official Organ of font Slovenian OrganizationsJ if AJSTAKKJII III NAJBOLJ PRILJUBLJIlg ELOVENSJQ LIST y JEDRDŽENIBC DRŽAVAH i AMERIŠKIH« (NO.) 174. CHICAGO, ILL., PETEK, 9. SEPTEMBRA — FRIDAY, SEPTEMBER 9, 1938 LETNIK (VOL). XLVJL Čehoslovaška vlada stavila "končni predlog'*, obsegajoč devet točk, za spravo z Nemci. — Skoraj vse zahteve Nemcev izpolnjene. — Čehe skrbi točka, po kateri bodo v nemških pokrajinah izključno le nemški orožniki. Praga, Čehoslovaška. — Tukajšnja vlada je v torek zve-cer objavila nov načrt za poravnavo spora z nemško na-j^dnostno Manjšino. Predlogi, i Jih je v njem stavila, kažejo' da je šla vlada v resnici do tajnosti v svojem popušča-•1« napram Nemcem in je u-«cJila skoraj vsem njihovim ^htevam, s par izjemami, ki y resnici pomenila odcep etnske pokrajine. Novi načrt obse da ga devet točk. V Prvi točki se bah lmajo biti MALE DRŽAVE NEVTRALNE zasigurava, državnih služ-sti rZas^°Pane razne narodno-sv V- v sorazmerju s številom, s čimer se u-stavlja enakopravnost vseh Rodnosti. Druga točka dolo- l'od b° uradni§tvo kake na. nostne skupine služilo v po-ajini svojega naroda. V tre-tocld se nadalje daje pra, pou Nem'cem> da bodo v njih tieS.inah nastavljeni samo ^niski orožniki. Točka štiri iov°ri 0 enakopravnosti jezi-bo i^eta togka obljublja, da iotio *zava prisPevala 25 mili-defV d°larjev raznim prizadet? nemškim okrajem v Su-k 1" V šesti točki se dovolju-Ce "arodna avtonomija Nem-li v--dar ne tako, da bi bu satn' Nernci združeni v eno P°krajino, marveč bodo Vseh . govori, da se bodo v Usiovmlkih osrednje ^°do oh narod avnavali zaCeve svoje Ioga "°sti- V osmi točki se do-Prav'ic a Se bodo narodnostne Zakonf !Zasi^urale s posebnimi Škiru 1 ? dalJe. da bo nem, gal)la ajinam priznana le- Se konPraVica" V deveti točki itnajo Cn° g0vori o tem, da se °bravn 86 8lavne sporne točke io pritfVati tak°.i, dočim ima- 5arlamont"Uga vprašanja Pred toska Postala + , teve Ne korekoS na vse zah-dve Zavrnjeni ste le eni na posamezne okra-Točka "župe' vlade narodnostni odseki,ki Male države se ne zapletejo v vojno. London, Anglija. — Ako bo prišlo v Evropi do vcjne, bodo nekatere male države zopet o-stale neprizadete od nje; vsaj sklenile so,da bodo ostale nevtralne kakor v zadnji vojni. Te države so Švedska, Norveška, Finska, Nizozemska, Belgija, Luksemburg in Švica ter so združene v takozvano Oslo skupino. Izvzemši Belgije so bile v zadnji vojni vse nevtralne. Koncem julija so se zbrali zastopniki teh držav v Ko-penhagnu, kjer se je ponovno odločno povdarilo, da bodo o-stale nevtralne, in, da se bolj zasigurajo, so glasovale, da se smatra razveljavljenim točka v pravilih Lige narodov, po kateri morajo članice podvzeti vojaške in ekonomske sankcije proti kaki državi,ki drugo napade. -o- MOŽ, KI SE JE ZVESELIL ROPARJA Chicago, 111. —• Ponočnega vlomilca ljudje navadno niso veseli, ker ne pride z dobrim namenom. Neki Walter Thuel pa se je nasprotno nasmehljal, ko ga je v torek ponoči zbudil zvonec v njegovem stanovanju blizu Northbrook in mu javil, da je v njegovem salunu neki nepoklican obiskovalec. Vesel je bil zaradi tega, ker je videl, da njegova priprava za alarm, ki jo je sam instaliral, brezhibno deluje. Takoj je poklical policijo in ta je v salunu v resnici našla nekega moškega, ki se je splazil tja skozi okno. -o- . -i'mi je čehoslo-ada. kakor omenjeno, ci^-kjer C* b° ■s ' ^Pe' 116 do namreč, da po-so naseljeni Nem- ma 0Stala ena sama ce-j bo razdeljena v u uovo,- ga' da se Nemcem i !abkol Popolna svoboda, da Sijo ®Pre3'eli nemško ideo-5),°kl,ajiJaimreč. da bi svojo ski na L lahko na diktatorja »Pravljali. HušLr vlada v svojem ^°dii0 VJU tako daleč, se je ' glije ]{pryi vrsti na pritisk da An v Nftit jj^ si. prizadeva, J,' Vsak ako le mogo- I11 (,a bi lahko uda- , ivalstvr°Slovaško- Češko pre-y s lit VZel° te nove pred- nezadovolj , a v. -- Vznevoljuje ^da bol?cka- v kateri se dolo- "^mških pokrajinah J°mneva 'h ajti upravičeno slUČai,: a,.bodo te pokrajine pravo tam vojne tvorile arn^tna ;;nov' a^o bo DRŽAVA ČILE ZATIRA NAZIJSTVO Santiago, Cile. — Po izjalovljenem puču, ki so ga zadnji ponedeljek vprizorili tukaj naziji, je odredila vlada strogo preiskavo v vseh nazijskih središčih šircm države,da najde nadaljnje sledove, kdo je' sodeloval pri uporu. Pri tem je bilo aretiranih okrog 30 pokrajinskih nazijskih voditeljev in zaplenjenih več dokumentov. Ibanez, bivši diktator in kandidat za predsedniške volitve prihodnji mesec, pride kot obdolženi vodja vstaje, pred vojno sodišče. -o- ♦ DRAG LOV ZA MORILCEM Cleveland, O. — Tukajšnje mesto je tekom zadnjih treh let porabilo znesek $100,000 pri svojem lovu za takozvanim "torso" morilcem, katerega razsekane žrtve, doslej 12 po številu, so našli na zapuščenih krajih mesta. Policija pa sama priznava, da kljub temeljite, mu preiskovanju nima doslej ^ploh še nobenega sledu za zločincem. . PAPEŽEVO SVARILO Ožigosal plemensko preganjanje kot nekatoliško. Vatikan. — Papež Pij je ponovno podal izjavo, iz katere se vidi, kako zelo nasprotuje fašističnim in nazijskim naukom o razlikah, ki se delajo med posameznimi človeškimi plemeni. Njegove besede, ki jih je izgovoril pred 400 ita^ lijanskimi šolskimi učitelji, kateri so ga obiskali zadnji torek, se nanašajo predvsem na nedavne ukrepe italijanske vlade, po katerih se imajo izgnati Judje iz države. Sv. oče se je izrazil, da so te plemenske ideje "velika in resna zmo-ita, ki dosegajo*stopnjice oltarja in se naravnost dotikajo katoliškega nauka". -o-- SMRTNA KOSA Chicago, 111. — Zadnji torek je preminula tukaj 22 let stara Elizabeth Glavach, 1748 W. 21st St., ki zapušča poleg očeta, Mr. Andrew Glavach, tudi mačeho in več bratov ter sestra. Truplo pokojnice leži v mrtvaški kapeli pogr. zavoda Louis Zefran, od koder se bo vršil pogreb to soboto s sv. mašo v cerkvi sv. Štefana ob 10. uri in od tam na pokopališče sv. Jožefa. -o- SMRTNA NESREČA KRALJEVEGA SINA Miami, Fla. — Poškodbam, ki jih je zadobil zadnji torek v avtomobilski nesreči, je devet ur pozneje podlegel grof Covadonga, najstarejši sin bivšega španskega kralja Alfonza. V navadnih okoliščinah bi njegove poškodbe bržkone ne bile smrtne, toda grof je trpel na neki bolezni, znani pod imenom hemofilia, katera preprečuje, da bi se iz rane tekoča kri strdila in bi se s tem preprečila krvavitev. Pri nesreči si je zlomil nogo in dobil praske na čelu. Pokojni, ki je bil rojen leta 1907, je bil vsled svoje bolezni skozi celo •življenje v smrtni nevarnosti, kajti vsaka najmanjša rana mu je grozila biti usodna. Tako se je pred dvema letoma moral podvreči neki manjši operaciji; sledjlo je notranje krvavi j en je in grof je moral dobiti celih 14 transfuzij krvi, da-so mu po več tednih rešili življenje. -o- NESREČA, KJER JE NI PRIČAKOVAL Macon, Ga. — Neki Floyd Stimson je napravil že nad 1000 skokov s padalom iz aero^lana in nikdar se mu ni nič žalega pripetilo pri vsej nevarnosti, ki je združena s tem. Zadela pa ga je nesreča, kjer jo je najmanj pričakoval: Na letališču se je zadnji torek na tleh spotaknil, padel in si ranil spodnjo čeljust. ČAKAJO NA ZNAMENJE Napetost ob francosko-nemški mlsji je taka, da je treba le male iskrice za vojni požar. KR1ŽEMSVETA — Tokio, Japonska.—Okrog sto cseb je, kakor se računa, podleglo v elementarnih nesrečah, ki so zadnji torek obiskale Japonsko. V Takoaka je požar uničil okrog 2000 poslopij, po drugih krajih pa je zopet divjal tajfun, kateremu je sledila povodenj, ki je zalila do 15,000 hiš. — Nuremberg, Nemčija. — Stara nemška cesarska krona, katere zgodovina gre nazaj do Karla Velikega, je prišla nazaj v Nefmčijo, ko jo je zadnji torek prinesel semkaj z Dunaja avstrijski glavar, dr. Seyss-Inquart. Zadnji cesar, ki je nosil to krono, je bil Franc II. Habsburški, ki je resigni-ral leta 1806. — Moskva, Rusija. — Sovjetska Rusija je sprejela nov zakon, po katerem je omogočeno tujezemskim delavcem, ki prebivajo v inozemstvu, da lahko postanejo sovjetski dr, žavljani, ako jih parlament spozna vrednim. -o- ŠE EN KARDINAL UMRL Rim, Italija. — Tekom treh dni je smrt pobrala kar dva kardinala. Prvi je bil,kakcr že poročano, newyorški kardinal Hayes, drugi pa kardinal C Laurenti, prefekt svete kon-gregacije obredov, ki je podlegel srčni kapi v torek. Star ie bil 76 let'. -o- iz Jugoslavije Tragična smrt mladega dijaka, katerega je po nesreči ustrelil njegov inštruktor, ko se je igral s samokresom. — Primorje je letos uflrpelo veliko škodo zaradi suše in hudih neviht. — Druge vesti. ,B>ih roW* in Veznice v tU(li čei ah- V*nemirjeno pa esko Prebivalstvo v Su- ietih, kajti vidi, da bo prisilje no k izselitvi, ako bodo imeli tamkaj Nemci popolno oblast. Pariz, Francija. — Kakor pred kako predstavo na odru, kjer igralsko osobje pripravljeno čaka na znamenje,da nastopi, se zdi sedanja situacija cb francosko-nemški meji. U-trdbe na obeh straneh so natrpane z vojaštvom in le končnega povelja je treba, da se prične krvava igra. Po poročilih, ki prihajajo ,iz vladnih krogov, je Francija z vso resnostjo pripravljena za udarec, ki bo pomenil pravo vojno in ne samo kako grozilno potezo, ako se bo Nemčija dotaknila čehoslovaških meja. Tudi iz Anglije se glase podobna poročila, namreč, da bo dobila Francija od tamkaj takojšnjo pomoč, ako pride do vojne. Vendar pa obe državi, zlasti pa še Anglija, napenjate vse sile, da se prepreči konflikt, in zato m'ora čehoslovaška vlada tako daleč popuščati napram Nemcem. Nekatere govorice vedo povedati, da se francosko arma-dno poveljstvo ne strinja s čem popuščanjem,ker bo znak no oslabilo moč čehoslovaške armade, vendar pritisk Anglije je v tem1 oziru tak, da se mu ni mogoče upirati. -o- NI SE DAL PRESLEPITI ROPARJEM Chicago, 111. — Na Lake in Kedzie je Math. Baize v torek zvečer naletel na ava bandita, ki sta držala roke v žepih, kakor bi imela tamkaj skrite revolverje. Zahtevala sta od njega denar, toda Baize je nasprotno skočil proti njima, ju pretepel in pognal v beg, na kar je mirno odšel na svoj dom na 3303 Fulton st. -o-- ŠIRITE AMER. SLOVENCA" ŠIRITE AMER. SLOVENCA T TUDTE NA POBEGU IZ AVSTRIJE ŽENITOVANJSKA TRAGE DIJA Alexandretta, Sirija. — V nekem bližnjem mestu se je zadnji torek vršila poroka in 27 letni ženin, Hassan Albran, je po tamkajšnjih običajih splezal na drevo,ko je bila nevesta pripeljana k hiši; s tem se hoče baje pokazati, da je mož višji od žene. Družba pa, ki je pripeljala nevesto, je streljala in ena krogel je po riesreči zadela ženina na dre> vesu, da je ta mrtev padel na tla. . Ko je nevesta videla nesrečo, je od žalosti izvršila sa-moumor z bodalom, ki ga je imel ženin za pasom. -o- 'ŠIRITE AMER. SLOVENCA" Nesrečno naključje Ljubljana, 20. avg. — Po usodnem naključju je včeraj popoldne v Moškanjcih izgubil življenje 20 letni absolvent ljubljanske gimnazije Marijan Bolaffio, sin uglednega ve-letrgovca z vinom g. Evgena Bolaffia v Moškanjcih. Marijan se je marljivo pripravil,da bi kot privatist položil maturo. Starši so najeli inštruktorja, nekega akademika iz Most pri Ljubljani, ki je Marjana v Moškanjcih pripravljal na maturo. Marijan in njegov inštruktor sta bila velika prijatelja in delala sta lepe načrte za izlet s kolesi v Francijo, katerega sta nameravala napraviti takoj po maturi. Včeraj popoldne je odšel Marijan h krojaču pomerjati ncvo obleko in inštruktor ga je Epi-t'ml j al. Ko je Marijan po-merjal obleko, se je njegov inštruktor ukvarjal s samokresom, ne vede, da je nabit. Samokres se je sprožil in Marijan se je zgrudil smrtno za. det v čelo. Nesrečnemu mladeniču takoj priskočili na pomoč, vse je.bilo zaman, ker je bil zadnjih zdihljajih. -o- Prizadete prebivalstvo Ljubljana, 21. avg. — Suša, ^dorasUih'oTrok. ki je skoraj dva in pol meseca vladala v Dalmaciji, je napravila poljedelcem ogromno škodo. hrana dalmatinskih kmetov, sta popolnoma uničena. Mnogo je suša škodovala tudi žitu. V samem splitskem okraju se računa, da znaša škoda okrog 15 milijonov. Lani so v tem okraju pridelali okrog 700 vagonov raznega žita in okrog 600 vagonov koruze, letos pa je žita komaj kakih 450, koru-'^0 ze pa kakih 200 vagonov. Krompirja je bilo tam lani 400 vagonov, letos pa komaj 150. Ko v dobrih letih zadostuje pridelek kmetom komaj do božiča, si lahko predstavljamo veliko pomanjkanje, ki čaka prebivalstvo letos. Vinogradi pa obetajo bogat pridelek, ki bo tudi po kakovosti dosti boljši od lanskega. So pa kraji, kjer so vinogradi hudo poškodovani od toče. Med zadnjo nevihto je toča pustošila na ozkem pasu od Reke in Sušaka do linije, ki se od Škrljeva spušča k morju. V Dragi in Orehovici in še v nekaterih drugih krajih so uničeni tudi vinogradi. -o- rec. Ko je tekočino izpil.je takoj zžtčutil v grlu in želodcu silne bolečine. Prepeljali so ga k zdravniku' v Kranj, ta je pa odredil prevoz v ljubljansko bolnico. Za izboljšanje telefonske zveze Beograd, 18. avg. — Poštno ministerstvo je sklenilo najeti pri Poštni hranilnici 100 milijonov dinarjev, katere bodo u-porabili za razširjanje in izboljšanje telefonske mreže v državi. _ j -o- Strela Z Rakeka poročajo, da je med hudim nalivom ' udarila strela na Radleku in upepelila kar šest gospodarskih poslopij. Dasi so bili gasilci takoj na mestu nesreče, niso mogli pomagatu.kgr. je primanjkovalo vode. -o- Žrtev poklica Smrtno se je ponesrečil elektrotehnik Franc Drnovšek v j rudniški centrali državnega s0, rudnika v Zabukovci. Pri ne-a ' kern popravilu je prišel v stik ' z visoko napetostjo in dasi takoj osvobojen toka, ni bilo zanj več pomoči. Pokojni si je bil uredil prijeten dom v Žalcu, kjer zapušča ženo in troje Nevarna nezgoda Neke noči je težko naložen Koruza in krompu-, glavna tovorni avto ]ast trgovca Luk„ mana iz Šoštanja v Šmartnem zavozil s ceste in se prevrnil v precej globok jarek. Na avtomobilu je bilo 2000 kg raznega blaga in pet dalmatinskih krošnjarjev. Pri tem je bil poškodovan same eden izmed krošnjarjev,katerega so pripeljali v mariborsko bolni- Povožena V ljubljansko bolnioo je bila pripeljana 26 letna delavka Pavla Gartnerjeva iz Kranja, katero je neki avtomobi-Jist podrl na tla, da je dobila močne notranja poškodbe. Prizor ob avstrijsko-švicarski meji, ko švicarski carinski uradnik pregleduje prtljago Judov, ki so pribežali preko meje, da se umaknejo nazijskemu preganjanju. Ko je prispelo večje število Judov, je bila Švica prisiljena da je ustanovila za nje koncentracijsko taborišče. Judovske organizacije v Švici so se i obvezale, da bodo skrbele za begunce. Usodna pomota V neki hiši v Strahinju pri Kranju je pil žganje 36 letni brezposelni krojač Jože Suš-nik iz Strahinja. Ko se je vrnil zvečer domov, bil je že nekoliko pijan, se mu je zahotelo še žganja'. Pomotoma pa je pograbil namesto steklenico z žganjem, za steklenico amo-nijaka in si ga natočil v. koza- DENARNE POŠIUATVE odpravljamo po dnevnem kurzu in so dostavljene prejemnikom brez vsakega odbitka na dom potom pošte. Včeraj so bile naše cene: V.Jugoslavijo: Za: Din: $ 2.55_______ $ 5.00.. $ 7.20.. $10.00.. $11.65.. 100 200 300 420 500 $23.00........1000 V Italijo: Za: Lir: $ 6.50_____ 100 $ 12.25_______ 200 $ 30.00____500 $ 57.00_____1000 $112.50........2000 $167.50........3000 Pri večjih svotah poseben popust Za izplačila v dolarjih: Za $ 5.00 pošljite -------------$ 5.75 Za $10.00 pošljite _____________,.$10.85 Za $25.00 pošljite ---------------$26.00 Vsa pisma pošljite na: JOHN JERICH 1849 We*? Cermak Road CHICAGO, ILL. m % 'AMERIKANSKI SLOVENEC' Petek, 9. septembra 1938 Amerikanski Slovenec ?rvi in najstarejši slovenski v list« Ameriki. . Ustanovljen leta 18fl, Izhaja vsak dan razun nedelj, ponedeljkov in dnevov po praznikih. Izdaja in tiska! EDINOST PUBLISHING CO. Naslov uredništva in uprave: 1849 W. Cermak Rd.,Chicago Telefon: CANAL 5544 Naročnina j -.$5.00 _ 2.SO _ 1.50 Za celo letff U Za pol leta _ Za čftrt leta Za Chicago, Kanado in Evropo: Za celp leto __$6.00 Za pol leta__3.00 Za četrt leta______1.75 JPo^rrtesrtfe številka ___3c The first and the Oldest Slovene Newspaper in America, Established 189k Issued daily, except Sunday* Monday and the day alter holiday«. Published by: EDINOST PUBLISHING CO. Address c! publication office: 1849 W. Cermak Rd.,Chicajro Phone: CANAL 5544 Subscription^ For one year __ For half a year _ For three months _ _$5.00 _„ 2.50 __ 1.5C Chicago, Canada and Europe: For one year__$6.00 For half a year _ 3.0.0 For three months _J..75 Single copy___— 3c Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office at Chicago, Illinois, under thi Act of March 3, 1879. J. M. Trunk: Nekaj vprašanj Malo uvoda. Vsak ne sme vprašati ali popraševati. Mnogokdaj lahko kdo poprašuje, pa ne more zahtevati odgovora. Sitneži poprašujejo. Pravijo tudi, da bedak lahko stavi vprašanja in sto modrijanov mu ne more odgovoriti. Morda meri to na kočljivo točko, kakšno je vprašanje. Dogodek. Profesor dr. Šket je bil včasih vrlo kritičen. Kot sedmošolec sem se mu malo zmrdal, pa sem bil v razredni knjigi! Zmrdal le, ne posmehnil. Pa se mu je eden tudi posmehnil. Profesor, če kdo, sme, popraševati, staviti vprašanja. To stoji. Res je stavil dr. Sket vprašanje vsemu razredu. Vse molči, le učenec G. se namuzne/ Ne uide profesorjevemu očesu. "G., kaj se smejite?" Ogenj v strehi. Opazilo je oko. Učenec je bil bistra glava, dobro zapisan, pa se ojunači. "G. profesor, ako mi zatrdite, da me ne kaznujete, povem odkrito." Oči-vidno je pri profesorju zmagala boljša stran. "Pa dobro. Povejte, ne kaznujem." G. se odkašlja. "Oprostite, smejati sem se moral, kako more kdo tako neumno vprašati." Resnično. Factum non fietum. Vse se je poravnalo. • Vprašanja. Ni treba, da bi kdo tudi odgovoril. Pilat je.vprašal: "Kaj je resnica?", pa ni dobil odgovora. He- 1 rod je mnogo vprašal, pa je sledil le molk. Člankar v "C. G." začne: "Nekoliko tisoč miljoriov videl le mizerijo, in izjavil, da je bolje sploh ne biti rojen ali po rojstvu takoj umreti. "Postavil na vrh zemeljskega življenja". Že, ampak zdaj je le suha polenta, morda bi prišlo do zabeljene polente, dalje pa ne, in vse skupaj je le mizerija. Think this over. Ako se člankar še tako trudi, da pokrije ta boj z malo lepšim obližem, češ, da "se tisti tihi, zaničevani in preganjani skromni mali ljudje, ki razkrivajo resnico in se trudijo, da bi utrli človeštvu pot v edinstvo, v katerem je moč za obrambo, za večje spoznanje, za prodiranje v še ne-razodete skrivnosti, za resnično gospodstvo človeštva, za napredek, ki povede naš rod do ciljev, ki jih komaj najsmelejši umovi slutijo", je to le obliž, frazerstvo, grobo povedano, zopet le malo zabeljena polenta. Roditi se, jesti in piti, umreti. Vsak cilj je le ta cilj, Še namaže materialist ta mizerni kruh malo z maslom, ko pravi: "S skupnim delom vseh postane zemlja, tako bogata in radodarna, lahko raj za vse." Morda. Ampak, če le tak raj, bi bil tudi tak raj mizerija vseh mizerij. Ampak en stavek je še zapisan. "In izven zemlje je še toliko sveta, kamor koprne spoznanja želje . . ." Ali je zapisal to zavestno, ali le nezavestno? "Še toliko sveta". Kakšnega? Ako je po materializmu s smrtjo vsega konec, kako morejo nekam "koprneti spoznanja želje", ko pri koncu sploh ne more biti spoznanja? Morda je le nekaj vsaj zaslutil, in če je, je ves "boj človeštva" postavljen na pesek, trhla tla, prazno vezanje lepih fraz. Konča: "V sliki "Blokada", ki kaže dogodke v sedanji Španiji, se dejanje zaključi s klicem: "Kje je vest sveta?" — To je. Tistega sveta, ki bi imel vest, še ni. Treba ga je šele ustvariti. . ." Ne trudite se. Ako je uvod, vaš uvod resničen, ga nikoli ne boste ustvarili, ker pri vašem materialističnem uvodu takega sveta ni, le na papirju je, toraj ga človeštvo tudi ne more ustvariti. vi Svet'. Pridobila sva 40 novih naročnin tekom dveh dni. Vsa čast naši naselbini, ki se je tako požrtvovalno in lju-beznjivo odzvala na to kampanjo za list "Novi Svet". Naj to pokaže, da v Indianapolisu živimo še vedno zavedni Slovenci. Najlepša hvala vsem vrlim našim družinam, ki so se naročili na "Novi Svet", kateri upam, da bo našo naselbino in vse nase slovenske družine častno in dostojno predstavil tukajšnji javnosti pa tudi naši nepozabni lepi stari domovini Sloveniji. Hvala najlepša vsem! Glede delavskih razmer pa seveda tudi iz naše naselbine ni ničesar pohvalnega za zapisati. Delo se ne cdpre, pa se ne cdpre. Nekateri delajo, a takih ki bi stalno delali je ma- mesto zadnjo nedeljo. Poleg veselih novic se pa vrste med nami tudi žalostni dogodki. Mnogokrat se dogodi, da sledi svatom v cerkev mrtvaški sprevod. Tak je življen-ski red, eni prihajajo, drugi odhajajo. Dne 2. sept. je umrla 18 letna mladenka Miss Paula Zore,hčerka vdove Mrs. Zore. Na mrtvaškem odru je ležala doma. Pogreb se je vršil na Delavski praznik ob 9 uri dopoldne. Na pogreb so prihiteli sorodniki iz Sheboygana in Detroita. Pri pogrebu, ki se ga je udeležilo veliko število znancev in prijateljev Zoreto-ve družine, se je dogodil zelo ganljiv slučaj. Na pogreb so prihitele tudi učiteljice redovnice sestre. Ena izmed njih, ki je pokojno učila na višji šoli in jo je zelo ljubila je prosi- lo. Sploh kar se tiče delavskih j la, da naj odpro krsto, da bi razmer je tu prav tako kakor; pokojnico svojo dobro in pri- tiEHfKIM KAMPANJA ZA "NOV! SVET" IN RAZNE VESTI IZ INDIANA-POLISA Indianapolis, Ind. Veliko sem že čital o veli-let je potrebovala priroda, da je ustvarila človeka. Priče-jkem splošnem zanimanju med la je zelo skromno, s protoplasmo, pa s celico, pa z delitvi- nfiMmi r°J'aki P° naselbinah za jo celice in potem so sledili nešteti procesi, ix katerih so Ižšle žive oblike brez števila Naposled se je prikazal človek in tudi on je moral prehoditi dolgo pot in preživeti mnogo izprememb, preden se je postavil v sedanji obliki na vrh zemeljskega življenja. Nadejal si je ime Homo sapiens — razumni človek." Tako tam. Nešteto je lahko vprašanj. Člankar ni dolžan odgovoriti. Vprašanja pa so bila stavljena že nekaj stoletij pred Kristom in se od miljonov stavljajo danes. N. pr. vprašanje, odkod priroda, odkod protoplasma, kdo ji je dal pogon, odkod pogon sploh? Tudi vprašanja o: kako? Ali so o evoluciji vsa vprašanja rešena? Ali ne ostaja ničesar več? Pisec ima pamet, razum — "raziimni človek". To je nekaj duševnega, ni materija. Protoplasma je bila le materija. Odkod, kako toraj do razuma, pameti? Omenim samole, da trdijo miljoni vsaj in se sklicujejo na trdne dokaze, da je duh neumrjoč: Kako bi priroda, protoplasma prišla do nekaj tako nezaslišanega, da bi ustvarila nele človeka, celo nekaj neumrjočega bi ustvarila? In če kdo taji neumrjočnost duha, duha, razuma v človeku ne more tajiti. Kako pride priroda, materija do duha? Ali naj obvelja, kakor pri dr. Šketu, kako more kdo tako neumno vprašati? Člankar stoji s tem začetkom popolnoma na naturalistične^ stališču o bistvu človeka. Ako bi bil samole ta uvod resničen, potem niti o razumu ne more biti govora, izraz "razum" bi pomenil le konvencionelno označbo. Morda je člankar tega mnenja, ker pravi: "Nadel si je ime Homo sapiens — razumen človek", le nadel, konvencionelno je to postalo, ampak sapientia — razum . .. take robe ni, in člankar bi z menoj vred ne imel razuma. Vprašanja, pa niso vsa le — neumna. Stopimo pa še korak dalje. Po mojem prepričanju le pogojno zopet. Recimo, da bi bilo naturalistično in materialistično stališče o postanku človeka pravilno, odgovarjalo tudi resnici, in vsaj člankar mora biti o tem subjektivno prepričan. S tem bi odpadlo vse, kar je nad materijo, Bog, duša, drugo življenje, odgovornost za dela, plačilo in kazen, nebesa in pekel, vsaka vera bi odpadla. Boj bi veljal edinole za neko boljše materielno življenje človeštva. Boj na sebi za isti namen priznam, tudi po idealističnem stališču je potreben. Kaj bi dosegel materialist? Da sem nazoren, bi rekel, da je človeštvo v dosedanjem boju doseglo nekaj polente, če gre vse po sreči, bi doseglo kvečemu malo zabeljene polente, nista više. Ali bi se res splačalo boriti se za kaj takega? Razsodnemu človeku bi utegnila v možgane siniti misel, da bi bilo skoroda bolje "zaštapati" to "prirodo", uničiti človeštvo, da bi bil konec te mizerije in takega mizernega življenja za vse in za vedno. Bizarna misel, pa je kljub temu le dosledna. Ni st morda porodila v mojih možganih. Enako že stoletji pred Kristom, je menda Plantnn izrekel isto misel, ko jc naš lepi mesečnik "Novi Svet". O tem so že veliko pisali in vzpodbujali kot še pokojni slov. pijonir Mr. Martin Kre-mesec iz Chicage, Veliko vzpodbudnega je o tem že napisal tudi naš vrli mož voditelj Mr. Anton Grdina iz Cle-velanda, Ohio. Potem Mr. Leon Mladič iz Chicage, Mr. J. Dolčič iz Girarda, O., Mr. John Kramarich iz Jolieta,Mr. Matija Klučevšek iz Johns-towna, Pa. in mnogi drugi. Vse je res, kar so zapisali o potrebi tega lista. Tudi jaz sem že delal načrte za razširjenje tega lista mesečnika v naši naselbini. In prilika se mi je ponudila baš sedaj, ko smo imeli kar dva praznika skupaj, to je bila zadnja nedelja in potem Delavski praznik v pon-deljek. Sklenil sem obiskati sleherno slovensko družino. To iz dveh razlogov. Prvič, da jih pridobim za list kot naročnike, drugič, da se dobi od njih zgodovinske podatke o njih samih in o naselbini. In to se mi je v dobri meri posrečilo, kar me naravnost zelo veseli, ker s tem bo maijsikak košček zanimive zgodovine naše naselbine ohranjen pred pozabo, ker bo to objavljeno v tem listu, ki bo ostal kot najdražja knjiga zanamcem in stari domovini, kjer bo zbrana zgodovina naših rojakov, ki bivajo po Ameriki. Prav res, kakor se je to že mnogokrat povda-rilo, da Slovenci v Ameriki smo po mnogih naselbinah silno veliko žrtvovali za svoje u-stanove, za svoje župnije, svoje šole, svoje domove in vsega, kar je ustvarilo naše življenje in naše delo tu v Ameriki. Koliko dela, koliko žrtev, koliko težko zasluženega denarja je vzidanega v vse te naše ustanove in naj na vse to kar tako pozabimo. Ne. Vsaj mal spomin v zgcdovin-> skill podatkih naj ostane za nami, zbran in objavljen, da bodo vsaj zanamci imeli kam pogleda,ti fia podatke, kako smo delali in žrtvovali za vso to. In bclj ko na to mislim, bolj sem navdušen za idejo, ki jo vodi mesečnik "Novi Svet", da je treba zbrati o vsem tem velikem delu zgodovino in jo ohraniti pred pozabo. Dragi moji, tujci ne bodo o nas pisali nobene zgodovine. Sami jo moramo zbrati in objaviti, drugače bomo ostali pozabljeni. In zato pravim sem res vesel, da sem šel na agitacijo in se mi je posrečilo zbrati toliko dragocenega materiala o nasi naselbini, ki bc podal pravo sliko o našem slovenskem življenju in delovanju v tej naselbini. Dobil sem še dobrega pomočnika, ki mi je vneto pomagal in dosegla sva uspeh, ki »sva ga oba vesela, najbolj ga bo vesel pa list 'No-' drugod. Brezposelnost premnoge tlači,mnoge pa tudi nezadosten majhen zaslužek Upajmo, da nam jesen prinese kaj več dela, saj tako ga obetajo, če je na to obetanje kaj dati. Bomo videli. Slovenskih novic imamo pa tudi pri nas mnogo. Samo to je, da smo za poročevanje bolj počasni. Letos smo imeli lepo število slovenskih porok. Na Spominski dan 30, maja se je vršila poroka v cerkvi sv. Trojice ženina Mr. Frank Ivanči-ča, z nevesto Miss Mary Flajs. Oba prihajata iz uglednih slovenskih družin. Dne 27. augusta pa je bila poroka ženina Mr. Antona Metelko z nevesto Miss Alojzijo Škodo. Ženin je sin ugledne Mr. in Mrs. Louis Metelkove družine in nevesta f)a prihaja iz spoštovane Škodotove družine. Dne 3. septembra pa je bila poroka ženina Mr. Jakoba Ko-ničnik, z nevesto Miss Josephi-no Lekše. Tudi te dva prihajata iz znanih spoštovanih slovenskih družin. Na Delavski praznik dne 5. sept. pa se je vršila poroka Mr. Josef a Čačnika, velespo-štovanega tukajšnega veljaka, dolgoletnega trgovca in gostilničarja, z Mrs. Mary Donas (Dermaš), tudi spoštovano in občepoznano Slovenko, lastnico gledališča in več drugih podjetij. Poroka se je vršila zjutraj ob 8 uri v cerkvi sv. Trojice. Zvečer se je pa vršilo veliko svatovanje v šolski dvorani sv. Trojice, katerega se je udeležilo skorc vsa Naselbina in veliko število Američanov in drugih narodnosti. Bilo je nad 700 udeležencev na svatbi, potem že veste, da je bila velika udeležba. Poročencema so prišli na svatbo čestitat številni mestni odličnjaki, kot mestni sodniki, razni drugi odlični mestni uradniki. Svatbe se je udeležilo tudi veliko po-znancev iz drugih naselbin. Bil je res zelo prijeten večer, ki bo ostal vsem v neizbrisnem spominu. Vsem poročencem.ki so zadnje čase stopili v zakcn želim mnogo božjega blagoslova in mnogo sreče! Te dni smo dobili na naši župniji tudi novega župnika v osebi Rev. Father Becoulda, dno učenko še enkrat videla. Ustregli so tej prošnji. Ob pogledu in veliki žalosti na pokojno pa pade sestra učiteljica v nezavest, kar je ganotje še bolj povečalo, da ni ostalo niti eno oko suho. Na Delavski praznik pa je preminul med nami rojak Frank Kenovšek, star okrog 60 let, rodom iz Savinjske doline na Štajerskem. Pogreb se je vršil v četrtek dne 8. sept. Bil je član več društev. Vsem, ki jih je Bqg poklical v večnost, naj sveti večna luč in naj počivajo v miru, dokler jih ne obudi angeljska tromba poslednji dan. Vsem preostalim sorodnikom,pa globoko sožalje! Moj dopis se je zelo zavlekel, pa ker se poredkoma o-glašam, sem bil pa to pot malo daljši. Najlepši pozdrav vsem rojakom v domači naselbini, kakor tudi vsem prijateljem in znancem po vsej Ameriki. Obenem apeliram na rojake po drugih naselbinah da store vSe kar se storiti da za mesečnik "Novi Svet". Razširimo ta lepi list! Frank Urajnar ■-o- KAKO SMO SE IMELI NA DELAVSKI PRAZNIK Joliet, III. Morda bote dragi čitatelji kaj radovedni, kako smo se imeli za delavski praznik v Jolietu. No, kaj bi rekel? Za nekatere je bil to dan veselja, za druge pa dan žalosti. Mladina je že taka, posebno kadar se vozi z avtomobilom, da ne znajo počasi voziti, ampak drvijo, kakor Elija. In seveda, vsaka reč ima svoj konec, tako tudi divja vožnja, ki se največkrat konča prav žalostno. Sicer ni to iz kake hudobije, samo neprevidnost je kriva nesreč, ki se dogajajo. Pa so nesreče včasih zares žalostne. Tako je prišlo radi neprevidne vožnje do strašne nesreče na No. Raynor Ave. in Hutchins St. Tam sta kolidiral dva avtomobila in pri tem sta bila na mestu ubita Edward Turk, star 20 let z Otis Ave., Rockdale, 111. in Matthew Zambrowski, star 17 let, tudi z Otis Ave., Rockdale. Smrtnonevarne poškodbe so pa dobili Carl in Wilfred Klein, stara po 20 in 18 let ter Arnold Humo, star 18 let, vsi iz Rock- ki je nastopil svoje službeno dale, 111. Manj nevarno poško- dovane so pa bile še dve osebi, neka Mr. in Mrs. Emersons iz Chicagg. Kakor je policaj povedal, je nesrečo povzročil avto ki je vozil iz Rockdale, katerega je vodil Carl Klein, kateri je prehitro vozil. Kakor so se zdravniki izjavili, bo izmed težko ranjenih težko kateri ostal P" življenju. Pred kratkim je tukaj umrl pionir John Rata j, ki je dočakal starost skoro 80 let. V Jolietu je živel okolu 50 let. Doma je bil iz Dolenje vasi, fara Šmihel na Dolenjskem. Bil je neporočen. Prosil bi vse naročnike "Ame-rikanskega Slovenca" in "Novega Svet", da bi se pridružili kampanji za "Novi Svet" in pridobili vsaj vsak po enega novega naročnika, če že več ne. Sedaj bo na vrsti opis Jolieta in bi bilo lepo, da bi bilo čim več naročnikov, da bi opis trajal vsaj deset mesecev, če ne več, da bodo tako tudi po drugih naselbinah brali o nas in videli koliko nas je, ki se zanimamo za katoliško časopisje. — Pozdrav. John Kramarich, zast. ■-o- V BRIDGEVILLE, BODO PEKLI KORUZO Bridgeville, Pa-Prihodnjo nedeljo 11. septembra bota tukajšnji ženski organizaciji društvo Krščanskih že' na in mater in podružnica Slovenske ženske zveze priredili velikanski piknik, kakoršnega Pennsylvania še ni videla. Pl!<* nik bo na cerkvenem vrtu, P°; leg cerkve sv. Barbare. Vabljenj ste cla pridetee na ta piknik vsi od blizu in daleč. Zlasti članih podružnice Slovenske ženske zveze vas vabijo. Mlada podružnica, ki je bila ustanovljena še-le pred kakimi tremi meseci P°" trebuje vsestranske pomoči i" navodil od starejših podružnic ZSZ., zato ste zlasti vabljen članice bližnjih in daljnih P°" družnic te lepe organizacije slovenskih žena v novi domov«11. Tako le si želimo, da bi vas P1'1' šlo vsaj po en bus iz Moon Bu°' Cannonsburga, Pittsburgha in Burgetstowna. Pridite, vam !(l1* eemo še enkrat in ob priliki vaših prireditev vam vrnemo-Pa tudi Materno društvo vab' svoje somišljenice, da pridete na to zares lepo prireditev. De' nar, ki ga izkupimo na tem P'1"' niku, poj de za cerkvene potrebe-Piknik se prične v nedeljo l1, septembra ob'2. uri popold"6' zaključi se ob 2. uri ponoči. ^ Torej pridite, mi vas pričakuj^ mo v velikem številu in smo za vašo udeležbo že hvaležne. Pridite, pili, še. M. U. -o- ZANIMIVA PISMA CHlCA' ŠKE SLOVENKE IZ STAREGA KRAJA Piše: Mary Blaj Borovnica, Jugoslavija . (Konec) w Ogledala sem si tudi Radf^ cerkev, ki je lepa, posebno S® prenovljenim oltarjem, le ell° e manjka in to so: cerkve1* orgije. Ljubi Radečani, stavljajte si slovensko cel* brez orgel j. Saj že posame^. slovensko srce kako mora (Dalje na 3. str) vam v naPreJ še ga bo«10 "TARZAN NEUSTRAŠENI" n (37) (Metropolitan Newspaper Service) Napisal: Edgar Rice BuiTOUftllS ' Kaj misliš," pravi Bob precej vznemirjen. "Kaj bodo neki ^eitaj napravili z nami ti divjaki?" — Jeff se je pri teh besedah ozrl po svojih ugrabiteljih in jih z mežikajočim pogledom pregledal, nakar se je obrnil k svojemu tovarišu in mu odgovoril: "Kakor sam' vidiš, kaj dobrega ne moremo pričakovati," "Najbolje,'na kar bi lahko upali, jc hitra smrt, brez strašnega mučenja," je nadaljeval pikro jelf. "Morebiti se pa Tarzanu le posreči da najde kako pot in nas reši," pristavi Mary še vedno polna zaupanja v Tarzana. — "Ha!" se jc nejevoljno namrdne Jeff; "ta si je že pomagal v svoj kurnik." Pri teh besedah so se mil zaiskrile oči v maščevalni jezi in je nadaljeval. "Menim, da bi se ne zlagal, če rečem, da je ta v tajni zvezi s temi divjaki in nus je nn sam izdal njitn v roke." — Mučna tišina jc po teh besedah nastala med ujetniki, katere so divjaki urno gnali proti svojemu domu. Na rešitev jim ni bilo misliti, kajti bila je nemogoča, to so dobro vedeli. Mučila jih je misel, da jih bodo divjaki najbrže strašno trpinčili. Visoko gori v kronah tisočletnih dreves je pa celi karavani sledil Tarzan, ki je videl vse. Oprezal je in čakal, da se mu ponudi kaka prilika da jih reši. ,„t- tŠ .■ V.,./'-.i ■-,:>.■.'-M . ' , • !1 Jetek, 9. septembra 1938 •AMERI&ANšRl SLOVENEC Stran g Družba sv. Družine {THE HOLY FAMILY SOCIETY) Vstanovljena 29. novembra 1914. 'Zedinjenih Državah 111 Inkorp. v drž. Illinois Severne Amerike. iJcOcZ. JW11CT, 111. 14. maja 1915. Naše geslo: "Vse za vero, dom in narod; vsi za enega, eden za vse." p GLAVNI ODBOR: predsednik: George Stonich, 429 N. Chicago St., Joliet, 111. j Podpredsednik: Joseph Klepec, 903 Woodruff Rd„ Joliet, 111. f; Podpredsednik: Kathrine Bayuk, 528 Lafayette St., Ottawa, 111. j^jnik: pfank J. Wedic, 301 Lime Street, Joliet, 111. ; 'aSajnik: John Petrič, 1004 N. Broadway St., Joliet, 111. , "®ovni vodja: Rev. Anzelm Mum, Willard, Wis. ; ^celnik publikacijske propagande DSD.: Rev. Aleksander Urankar, ' v OFM., 1852 W. 22nd Place, Chicago, 111. ; Vrtl°vm zdravnik: Dr. Martin J. Ivec, 452 N. Chicago St., Joliet, 111. NADZORNI ODBOR: Andrew Glavach, 1748 W. 21st St., Chicago, 111. Joseph L. Drasler, 1025 Wadsworth Ave., North Chicago, 111. Joseph Jerman, 20 W. Jackson St., Joliet, 111. POROTNI ODBOR: Joseph Pavlakovich, 39 Winchell St., Sharpsburg, Pa. ™ary Kremesec, 2323 So. Winchester Ave., Chicago, 111. i John Nemanich, 650 N. Hickory St., Chicago, 111. Predsednik Atletičnega odseka: John Rolih, 528 Bluff St., Joliet, Illinois. URADNO GLASILO: Amerikanski Slovenec", 1849 W. Cermak Rd, Ch.cago, 111. ter dne Januarja je D. S. D. izplačala svojim članom in članicam, niši-11)! dedičem raznih podpor, poškodnin in posmrtnin, ter bol- K1« Podpor v znesku $165,396.00. lek preiema se člane in članice od 16. do 55. leta. V mladinski odde-pa od rojstva do 16. leta. ličn Zavaruje se lahko za $250.00, $500.00 in $1000.00. Izdajajo se raz-yeaer certifikati "Whole Life", "Twenty Payment Life", in "Twenty train Endowment". Vsaki certifikat nosi denarno vrednost, tudi Cenil bolniška podpora. Družba sv. Družine 100% solventna. f-ojaki(inje)! Pristopita v njeno sredo. T0i:..a "adaljna pojasnila se obrnite na Glavni Urad — 301 Lime St., ^ Illinois. PRIBILI GA NA KRIZ IMENIK 10 naslovi krajevnih društev Družbe sv. Družine. Št 1 r\ U ' - Društvo lil. ^"puruštv° sv. Družine, Joliet, 1314 p edsednik John Kramarich, U03 vora St.; tajnik John Barbie, sich 3(yTuSt'; blagajnik Joseph Ger-lll. 5 . utehinson St. Vsi v Joliet, lio v m eja se vrši vsako četrto nede-Š°KSV t ,cu ob 1;30 popoldne v stari Št ; Jozefa. ^»e fli ?rUšiV0 sv- Družine, Mount 2. sich, 't1Ul: — Predsednik Mike Golda-»ith, p3"* m blagajnik Sam Golda-%t j.u- Box 656. Vsi v Mount Seja se vrši vsako drugo 3 Iffiesecu. Ill,, ^ Društvo sv. Družine, La Salle, 7 $t Veds" Anton Strukel, 1101 -1146 J? 'ajnik Anthony Kastigar Jr., St-; blaK- "Mary Kastigar, Se Vrjj v ,St Vsi v La Salle' IU- Seja V ®°'ski'rf ° druS° nedeljo v mesecu, P0p°ldne Vorani sv. Roka, ob 1. uri A 4 f, ^'p Ustvo sv. Družine, Bradley, < 462 t dS6dnik George Krall, P.O. S.bla„,'; ajmk John Zaje, P. O. Box 7' v fir !,Ca Anna Jamnick, Box 368. > twiey' 111 Seja se vrši vsako št. s*JdJO v mesecu. - Vr 7StV0 sv- Družine. Ottawa, ^t ta; Louis Basky, 1018 Poplar »nt JniK p ran 1/- T »eo 1 del L Street*11vFrank Less' 1206 Chest~ t- Vsi v Ottawa, Illinois. — se vsako sredo po tretji ne-b p j q v prostorih sobr. Frank 8. uri zvečer. .«i„ „ ..... m. ruštv° sv, c>c, JJ Družine, Wau- Predsednik Anton Ma- \»l?8aitiik°Tth Chicago, 111.; tajnik in S>Vor,r^ L' Drašler ml., 925 8ecu Se vrši Ave'> Waukegan, lil ob Dn,Vsal<0 Prvo soboto v me- °-vi SolsWi' . osmi uri do preklica v dvo—' -- - - rani na Tenth St. 5f6. i >> SV. Družine, Rock- s Ave . reds- Martin Žagar, 600 Ji, Jd, 724 7"lk >n blagajnik Michael 5i v p„ ,ead°w Ave., Rockdale, e, IU. Seja se vrši !Jo v mesecu v cerkve- "» dvr C?- nedel eiicas°.' Sr**0 sv- Družine> south St k Franu 7 Predsednik in bla-•V^jnik A*,herne- 2672 E- 79th - • thon_y Motz, 9630 Avenue Chicago, 111. Seja četrto nedeljo v me- Be vjsi v South S.81 vSako Št". Nh W;,11: Dr t>iT™.' t>a..rUŠtV0 ?v. Družine, Pitts- ža in družino. Pa recite torej,1 sta, takrat sem pa morala iti če so Radeče kar tako.-- Obiskala sem še več krajev in ljudi, med njimi Stuškove iz spet v Ljubljano, da sem se pa poslovila od nekaterih naših prejšnih sopotnic, ki so se sedaj La Salle, tudi ti so še vedno na- že vračale nazaj v Ameriko. Bi- Ker Edw. Collins ni hotel več stopiti v družbo z zločinci, so se ti maščevali nad njim s tem, da so ga za noge in roke pribili na križ, zbit iz dveh ozkih dešcic, kakor kaže slika, in ga pustili na nekem samotnem kraju blizu Reno, Nev. Kljub izgubi krvi je Collins izven nevarnosti. , Predsednik Joseph 52??' *V ' f. Winchell St., Sharps- GeorSe Weselich, V'H 5113 t ' blagajnik Joseph Seia 8n °e. Way' Pitssburgh, K e " niesecS® v,rs> vsako tretjo ne-Št 10' uri dopoldne v !2. cesta. Hi. K sv. Cecilije, Joliet, VSdwty'Sica Anna Jerica,"658 1 M. Ce ' tajnica Rose Ba' v Krall n"ler st-". blagajničarka te!1'^ lll'^N. Hickory St. Vse V , elio v ]a sc vrši vsako dru-Št ,dv°ratn ,?ecu' ob 2- "" popolni13- *tare šole sv. Jožefa. M7,' Hi. °®v- Ivana Krstitela, Na I4 W ?1Pretls. Andrew Gla- S^730 Arth St St; taJ'»ik J°h" klavec ?0n St-: blagajnik Hi JL'VPSO W. 21st Place, t,n's? v Ja se vrši vsako če- hC št«fana SCCU v cerkveni dvo- • l4- Dnl:°gal So. Lincoln St. 0 sv. Lovrenca, East No«u reds- Joseph Pav-f ■ °'as ft Sycs Šy- 12 s" na dn, 80 nedeljo ob'6. cam°--U«sobrata Michael s Si?0- °re St. Wtf'ca M J.......M n2elc- C)S«S» ,wVenue- ^jnica ^ W. Cermak lid.; [,edScd°c8v-J"ezI]e, Chica- blagajnica Theresa Pintar, 1930 W. 22nd Str. Vse v Chicago, 111. — Seja se vrše vsak četrti ponedeljek v mesecu, v cerkveni dvorani sv. Štefana. Št. 17. Društvo sv. Terezije, Ottawa, IU. — Mrs. Katarina Bajuk, preds.. 28 La Fayette Street, tajnica Mary Skoflanc, 1014 Walnut Street, blagaj-ičarka Katherine Danyun, 1011 Pine Street. — Vse v Ottawa, 111. Seja se vrši vsako tretjo nedeljo v dvorani Math Bayuka. Št. 18. Društvo sv. Družine, Spring-ield, 111. — Predsednik Matt Barbo-•ich, 1504 So. 15th St.; tajnica in blagajničarka Agnes Barborich, 1504 So 15th St. Vsi v Springfield, 111. Seja se vrši vsako četrto nedeljo v mesecu, v Slovenski dvorani. 15th >n Laure St. Št. 19. Društvo sv. Roka, Butte, Montana. — Preds. Stanley Cudic, 111 E. Wollman St.; tajnica in blag. Rose Benich, 216 N. Arizona Ave.; Vsi v Butte, Mont. — Seja se vrši vsako 3. nedeljo v mesecu, v prostorih sobrata John Benich, 216 N. Arizona Ave. No. 20 Lodge St. Peter, Phil. Pa.: — Pres. and Sec'y- Emilio Guariglia, 1330 Moore St., treasurer Antonio Herri-chetti, 2956 Salmon St., all of Phil. — Lodge mets every third Sunday of the month 2 P. M. at 1217 So. Broad St. No. 21 Lodge St. Bernard, Joliet, 111. — President Emery Subar, 540 N. Bluff St.; Secretary John Rolih, 528 N. Bluff St.; Treasurer, Frank Ivnik, 1109 Elizabeth St. — Lodge meets every third Sunday at Slovenia Hall, 803 N. Chicago St. OPOMBA: Ta imenik se priobči v listu večkrat. Ako kateri izmed uradnikov spremeni svoj nasl(?v, naj to naznani na glavni urad D. S. D. po društvenem tajniku. Ravno tako naj se naznani ako kateri najde kako pomoto, da se ista popravi. -o- THE HOLY FAMILY SPORT Joilet, IU. The Holy Family Society does it again, this time 011 the soft-ball field. All of the 15 players who were at the beginning of the season, were complimented by many softball fans, in and around Joliet for their fine sportsmanship, in the Gold Medal league and the district tourney. The Holy Families team placed 5th in the Gold Medal league, and then entered the State Softball tourney, in the Joliet district in which 18 of the best teams from Joliet, Rockdale, Aurora, and New Lenox. In the tourney play the 1st game the Holy Family won, by defeating Aurora Italian club 16 to 4. Although Klepec allowed only 2 hits, the opponents errors gave the Aurorans four runs. The second game of the tourney the Holy Families met and defeated the Zekes tavern team from Rockdale by the score of H to 1. By all who witnessed this contest, vsay it was the best game of the tournament. The timely hitting of Ausec and Klo-bucher won this game with the 3 hit pitching of Klepec. The third game the Brown bombers an all colored team were the victims of the fast moving Holy Family team, our boys winning 6 to 4. In this game Klepec allowed only one hit. The Bombers scored two runs in the first and third innings to lead 4 to 0, but our boys scored 1 run in the last of the third, and had their big inning in the fourth to go into the lead for the first time 5 to 4. In the fourth F. Likovic led off with a single into right field, V. Likovic flied out, his brother advancing to 2nd after the catch, Ausec walked, Klobucher struck out, Mulvey singled, scoring F. Likovic, Subar knocked a clean homer, the longest in the tourney, scoring Aus.ee and Mulyey before him. Holy Family scored IZ SLOV. NASELBIN (Nadaljevanje s 2. strani) ubito in žalostno, kadar mu pesem ne more iz grla, kaj pa šele, če se v simbolu slovenske vasi, v cerkvi ne razlega melodija orgel j in se pesmi ne poj o kot bi se imele peti, Bogu v čast. Gospod župnik in radeški fara-ni trdno upajo, da za letošnji Božič bodo nove orgije prvič zapele "Slava novorojenemu Kralju", vendar še dosti jim manjka k potrebni svoti. Meni so č. g. župnik Ant. Lovšin izročili prošnjo, od njih podpisano, z župnim uradnim pečetom, kjer iskreno prosijo vse svoje j mo vse jugoslovanskih Radečane ter sploh Slovence v Ameriki, če bi hoteli kaj pripomoči k nabavi novih orgel j. Zbirajo že celih 15 let za nje, stale bodo stopetindvajset tisoč di- again in the sixth when Meade, 1 narjev, svota, ki jo revna rade-the Bombers pitcher, commited|ška župnija ne zmore sama a balk with three men on base. But the fourth and final game of the tournament was disaster-ous for our team, New Lenox winning 9 to 3. Although, our boys hit safely setfen times they could only score three runs and these were scored when 2 men were on the base in the third. F. Likovic connected for a home run. Klepec and Subar are easily the heroes of the Societies tournament playing. Klepec for his unbeatable pitching in the first three games and Subar for his stellar catching performance and his timely hitting. The home office of the Holy Family Society wishes to congratulate the boys for their sportsmanship on and off the field, and their fine playing in the tournament which not only proved what our boys can do, but what our organization can do for them. And in closing let's all hope for another successful season next year and a bigger Holy Family Society. J. R. ■-0- SMRT NAJSTAREJŠE ANGLEŽINJE V Angliji je umrla najstarejša ženska, gospa Ann Stan-sell, ki je učakala 108 let. Še malo pred smrtjo je bila čila in zdrava. Ko je imela 100 let, se še ni peljala z avtomobilom in tudi še ni videla kinematografa. Šele razvoj zvočnega filma je pomenil zanjo novost, ki je zbudila njeno pozornost. V svojem 102. letu se je starka vsedla v letalo ter ie napravila krožni polet. Do svoje smrti je rada pripovedovala vtise s te vožnje po zra- ku- > ft A ' Katoliški Slovenci naročajte in podpirajte »voj lastni list "Amerikanski SloVenec" zbrati. Orgije so že naročene pri slov. mojstru Jenku v Št. Vidu nad Ljubljano. Gospod župnik so rekli: Vseh darovalcev, ki bodo pripomogli, da se bo letošnji sv. večer po toliko letih v naši župni cerkvi kar moč slovesno obhajal, se bomo' ob tej priliki še posebej spominjali mi duhovniki pri sv. maši in verniki pa v hvaležni molitvi. Vsak najmanjši dar bode hvaležno sprejet in se ga lahko pošlje župniku Ant. Lovšin, župnija Radeče pri Zidanem mostu, ali pa se lahko tudi pošlje na mojega moža, vašega sorojaka, Martina Blaj — 1720 W. 21st Place, Chicago, 111. in se bode vse v skupni svoti oddalo na župnika. Še enkrat, Radečani širom Amerike, na lastne oči sem videla potrebo novih or-gelj v cerkvi kjer ste bili nekdaj krščeni, oziroma vsaj pri krstnem kamnu, zato vas vse tudi jaz iskreno prosim, spe-mnite se sedaj s kakim darom svoje cerkvice, ko vas ona potrebuje. . Za časa ko sem bivala v Radečah, sem šla tudi k cerkvici Žalostne Matere Božje na Žebe-nik. Tisti, ki ne veste kaj je Že-benik, bodi povedano, da je še precej višja kora kakor pa gora sv. Ane. Šle sve skupaj z Ano Novakovo. Zopet je bilo treba poprositi pri mežnarju za cerkveni ključ in tam so ga nama izročili z besedami: ravno opoldne bosta na gori in da še nam ne bo treba gori, pa vid ve poldne zvoniti. Torej sem na Žebe-niku poldne zvonila; nekaj kar ni šlo prav z zvonenjem od začetka, mislila sem, da sem "pre-švoh", a pozneje dognala, da sem bila le premočna, ker, ko sem manj vlekla za vrv, pa je boljše zvonilo. Tudi h "Knezu" sem bila povabljena, saj po naših ta mladih ljudeh saj smo si že kar v sorodstvu in pozneje je pa prišel še Cesar k meni, da mi je izročil pozdrave za mo- ročniki v La Salle, ki je tudi brat Mrs. Mravla iz Chicage in Mrs. Mladkovič iz Riverside, 111. Povsod smo se imeli dobro in vsi izročajo iskrene pozdrave vsem svojim in znanim v A-meriki. Kar težko se je spet bilo ločiti, ločila sem sem s zatrdilom, da še pridem, dasi ne vem če bo šlo, ker že časa primanjkuje. Odpeljala sem se v Trbovlje in se ustavila pri Suš-nikovih. Bila sem tujka, vendar zopet ista prijaznost in uljud-nost kot povsod. Šla sem na grob moje svakinje Kristine Blaj, ogledala si Trbovlje, ki so kaj lep trg in se potem še odpeljala v Zagorje in si tudi te ogledala. Ker dosti slišim od mojih sorodnikov govoriti o teh krajih, me je prav vse zanimalo in cerkev v Zagorju se mi je prav zelo dopadla. Vse mi je bilo tu v teh krajih po volji in lepo za ogledati, le "treska in hudega vremena", tega sem se pa tu še posebno bala. Radi premogo-rudnikov, kamnolomov itd. je' tu vse z električnimi žicami prepeljano in kadar začne treskati, vse to tako vleče bliske doli, da poka, da je človeka groza. Kar se mi pa ni kar prav nič dopa-dlo, je pa nekaj mladine, ne vsa, ki je v kletvini že tako raz-zuzdana, da se človeku, gabi. Na ponedeljek dopoldne sem bila v vlaku z nekaj take mladine. Pobrali so tujo kletvino kot italijansko in srbsko, in jo rabili nič koliko. Tudi ko sem šla po neki cesti, je prala mati v potoku perilo in klicala hčerko in ker ta ni takoj prišla, je ta mati zaklela Marijo in otroka v tej njeni jezi. In res, po Sloveniji, morda sploh po Jugoslaviji, se ob nedeljah bere ravno v tem času pis- škofov, kjer prosijo in rote svoje ljudstvo, naj preneha s tako ostudnim preklinjevanjem. — Ko bi le ti, ki vporabljajo to grdo kletvino vedeli, kako se človeku-tuj-cu, ki nikdar ne sliši tako grdih kletvin, to gnusi in gabi. Po dogovoru smo se zopet se-šle z gdč. A. Novakovo in se odpeljali po opravkih v Škof j o Loko. Imene smo pot kako uro ven iz mesta in tudi to smo hodile "med gromom in bliskom". Da ne bi bile premočene, smo zaprosile v neki hiši, če smemo prevedriti. Še predno smo se domenili, kdo da smo vsi, sem se že čudila sama pri sebi, kako zelo da je ta gospodinja podobna moji znanki, Ruparjevi hčerki, Mariji Žumer iz Chicage. Kaj da ji ne bi bila podobna, saj kot sem pozneje izvedela, bila je to teta Žumerjeve, sestra njene matere in sestra Dolenčevih. Ko smo opravile v Škof j i Loki kar je bilo naročenega, smo se peljale v Ljubljano in tu se je bilo treba ločiti od dobre Ančke Novakove. Še sem se v solzah poslavljala od nje, ko me pa že nekdo po rami potrka: Micka, ali si- ali nisi? Bila je to sosedova hčerka iz Borovnice, Ramovševa Anica, sedaj sestra Suit-berta v dekliški šoli na Viču. Torej slovo in snidenje, veselje in žalost. Tudi ta' prijateljica moja je srečna in zadovoljna. Sedaj za Veliki Šmaren smo naredile, sicer jaz kupile, sestra Suitberta in njena sestra Mici Ramovš pa naredile krasen oltarni prt za veliki oltar pri sv. Marijeti v Borovnici. Za stranske oltarje jih je pa že preje c. sestra Leontina iz Maribora (Stakalova) naredila v istem smislu kot sedaj prt za veliki oltar. So vsi res lep kras za cerkev in bi kar rada, da bi jih mogli še vsi Borovničanji v Ameriki tudi videti. le so to, gospa Bresek iz Lorain, Ohio, gospa Strukel in moja prijateljica M. Klemenčič, obe iz Clevelanda in še več drugih. S to skupino je tudi odšel zastopnik fran. parobrodne družbe, g. August Kollander. Upam in želim, da bodo on in vse sopotnice imeli dobro in srečno vožnjo. G. Kollander je vsega priporočila vreden, kadar bi ga kdo potreboval pri kupovanju voznih kart ter sploh pri vsem, kar spada, v njegovo stroko. Tudi on se je z nami vozil na istem parniku v domovino in bil prijazen in po-strežljiv vsem, če je dotični kupil pri njem karto ali ne. Ko smo se pa že peljali iz Pariza proti Ljubljani, je pa na neki postaji celo tvegal svoje življenje za neko žensko Slovenko, ki niti ni bila njegova potnica. Ko se je vlak vstavil, šla si je nekaj jestvin kupiti na postajo, in vlak pa je že potegnil ko g. Kollander opazi z vlaka to potnico še pri prodajalki. Skočil je doli v naglici, človeku neprimerni, potegnil ženo, katere teže je že kar bilo do 200 f. in tekel z njo za premikajočim vlakom. Ko jo je spravljal na vagon, bi bila kmalu obadva prišla pod kolesa, ker v zmedi ženska ni spustila jestvin in si zato ni mogla sama nič z rokama pomagati. Le hitri razsodnosti g. Kollandra se je bilo tu za zahvaliti, da ni ta naša sopotnica tistikrat zadaj 0-stala, kar bi ji pač dalo precej strahu. Pozdrav vsem mojim znancem in prijateljem in Borovni-čanom širom Amerike. RAZNE ZANIMIVOSTI PRESTOLICA BREZ RADIO-POSTAJE Med evropskimi prestolnicami je Tirana zdaj menda edino mesto, ki še nima radio postaje. Zato je objavljena v službenem listu albanske vlade naredba, ki določa, da se bo ustanovila v Tirani postaja albanske vlade. Postaja bo pod nadzorstvom ministra za pošto in brzojav in stroški zanjo se bodo krili iz rednega državnega proračuna. -o- DVOBOJ MED OTROCI V Ogrski Subotici se je odigrala strašna otroška tragedija. V samotni dvorani neke tamkajšnje kavarne sta se dva devetletna dečka igrala s samokresoma. E,den je bil navadna otroška igrača, o drugem samokresu pa sta menila, da je prazen. Posnemala sta dvoboj s pištolami in tedaj se je pravi samokres, ki je bil nabit, sprožil in krogla je soigralcu prebila čelo, da se je zgrudil mrtev. Drugi deček, kavarnarjev sin,je dobil živčni pretres. „ -o- NEOBIČAJNA NEZGODA Avtomobilski vozač Richard Schindler z Dunaja je prispel s tovornim avtom na Tirolsko in je hotel po hudem neurju preko lesenega mosta v bližini Innsbrucka, ne da bi vedel, da je narasla reka med tem most zrahljala in ga na drugem koncu že odnesla. Schindler in njegov spremljevalec sta zavo- zila z vso brzino v valove, avto je odneslo po reki navzdol. Schindlerjev tovariš je utegnil skočiti iz vozila in se rešiti s plavanjem na breg, med tem ko je Schindler ostal v vozu, ki je na zadnje obtičal na neki sipini sredi reke. Tu ie Schindler skočil v vodo in splaval do brega. Dosegel ga in srečno, debla, ki jih je gnala vodo s seboj, pa so ga ranila. 21 LET S KROGLO V PL JU-ČIH Na kirurški kliniki v Bologni so imeli izredno težko operacijo. Kirurg prof. Paclucci je 41 letnemu vojnemu invalidu Giovanniju Roveriju odstranil 3 cm dolgo kroglo iz strojnice, ki jo je Roveri med svetovno vojno dobil v pljuča. Operacija je uspela in pacienta so že izpustili iz bolnišnice. To operacijo so tudi filmali. JUBILEJ ŠAMPANJCA Francija se bo letos oddolžila spominu meniha-benediktin-ca Pierrea Perrigona, kletarja, ki je 1. 1638. v kleti svojega samostana odkril kipeče vino. Francoska poštna uprava bo porabila to priliko tudi za to, da izda spominsko znamko s Perrigonovo sliko. -o-- "Ali imate že zavarovane vaše otroke pri ZSZ? Ako ne, ne odlašate na jutri, ker bo mogoče prepozno! Ko sem se iz Škofje Loke, oziroma Ljubljane pripeljala domov, sem pa bila kar prav zares kregana od matere, bilo je še dobro da ni tudi kaj padlo, tako so bili hudi, ker me ni bilo tako dolgo domov. Zato sem pa bila kar celi teden pri njima, do 8. avgu- 'NASI KRAJI Vsebuje zbirko 87 krasnih fotografij v ba-krotisku na finem papirju. v KNJIGA STANE V NOVI IZDAJI \ » Slike so iz vseh delov stare domovine. Posebno Gorenjska je dobro zastopana s svojimi znamenitimi kraji. Za njo Dolenjska in Štajerska. Naročite si to knjigo takoj. Naročilo pošljite s potrebnim zneskom na: Knjigarna "Amerikanski Slovenec' 1849 W. Cermak Rd., Chicago, ni. r Stran A ^ L1 »AMERIKANSKI SLOVENEC' Petek, 9. septembra 1938 "A NJEGA NI..." FRANC KOLENC — POVEST IZ SVETOVNE VOJNE. r . Oddahnil si je in potem nadaljeval: — Umreti bom moral. Krogla mi zapoje smrtno pesem, kakor jo je zapela Jožefu, in divji Karpati bodo moj grob . . . — Nehaj, nehaj Štefan! — ga je rotil Jože. — Ne ubijaj se s takim govorjenjem. — Pusti Jože! — je prosil Štefan. — Morda mi bo lažje, ko izpovem vse, kar mi teži srce ... V teh dneh, ki sva jih( prebila skupaj, sem spoznal, da si mi pravi prijatelj, zato ti zaupam tajnost, o kateri nisem še nikomur govoril . . . Z roko si je pogladil čelo. Razmišljal je, kako bi začel pripovedovati svojo zgodbo. — Hudo mi je pri srcu, ko pomislim, da bom moral umreti. Ne bojim pa se smrti toliko radi sebe, ko radi nekega drugega bitja . . . Izvoljenko imam, ki me ljubi in zelo trpi, ker sem moral oditi. Še bolj pa bo nesrečna, ako me za vedno izgubi. Oh, niti pomisliti ne upam, kako jo bo ranila vest o moji smrti . . . Štefan se je zgrozil, ko da bi čutil Min-kino bol. — Mlakarjevo Minko poznaš. Ona je moja izvoljenka . . . Sedaj pa poslušaj! Prošnjo imam do tebe. Na predvečer nabora mi je Minka dala rdeč nageljček. Obljubil sem ji, da ga bom čuval in ji ga ob prvem srečanju pokažem. Ta nageljček nosim v molitveniku, ki ga imam vedno tu v žepu ... Jože, vedno sva skupaj. Upam, da se tudi na bojišču ne bodeva ločila. Ko boš videl, da padem, mi vzemi iz žepa molitvenik z nageljčkom in ga nesi domov, ako ostaneš pri življenju. Molitvenik izroči ubogi materi . . . Glas so mu zadušile solze in je šele čez nekaj trenutkov mogel nadaljevati svoj govor. — Povej ubogi starki, da sem mnogo molil iz njega in sem v "molitvi vedno našel tolažbo . . . Nageljček pa izroči Min-ki. Reci ji, da sem ga vedno na srcu nosil. Mnogokrat sem se zagledal vanj. Božal, poljubljal sem ga in sem pri tem mislil nanjo. Povej ji, da je bila moja največja želja, da bi jo še enkrat videl in jo osrečil... Jože, tolaži jo. Naj pozabi name in se poroči, da lažje preboli ta udarec. Ne želim, da bi me do smrti objokovala. Preveč jo ljubim, zato želim, da bi bila srečna ... Zaihtel je. Debele solze so se mu vsule izpod trepalnic. Jože je molčal. Njegove oči so se tudi sumljivo svetlikale. Štefanova zgodba mu je segla do srca. — Tako — je zopet povzel besedo Štefan, ko se je nekoliko umiril. — Sedaj sem ti zaupal svojo tajnost. Ali storiš, za kar sem te prosil? — Najbolje bo — je odvrnil Jože — ako do tega ne pride, marveč se oba zdrava vrneva domov. Upajva, da se to zgodi. Ako pa te res zadene smrt, seveda zadostim tvoji želji . . . — Hvala ti, Jože — je stisnil Štefan prijatelju roko. — Sedaj mi je lažje pri srcu. Minka bo vedela, da sem ji bil do smrti zvest in videla bo nageljček, ki mi ga je dala. - — Toda, kaj bo, ako tudi jaz padem? — se je domislil Jože. — Potem poneseva skrivnost v grob — je vzdihnil Štefan. Prijatelja sta pozabila na obed, na glad in na vse, kar se je zgodilo. Ostala sta v Naročila za stenske koledarje "AMERIKANSKEGA SLOVENCA" za 1.1939 sprejemamo do 1. novembra 1938 Na tisoče ameriških Slovencev naroči vsako leto STENSKI KOLEDAR "Amerikanske-ga Slovenca" svojim domačim, ali prijateljem in znancem v stari kraj. Naročite ga tudi Vi. KOLEDAR STANE S POŠTNINO SAMO 20 CENTOV, kar lahko pošljete v Money ordru, znamkah ali gotovini. Zraven pošljite pravilni naslov in ko bo koledar izšel, ga bomo odpravili na dani naslov. Naročila sprejemamo za JUGOSLAVIJO in vse druge dele sveta. Le za Italijo ne, ker tam ie dostava Blovenskih tiskovin zelo netočna. — Naročila pošljite na: Knjigarna Amerikanski Slovenec 1849 West Cermak Road, Chicago, Illinois VSAKDANJE UMIVANJE svojem kotičku in se še dolgo pogovarjala. O smrti sta govorila, zato ni čudno, da se je v njuna srca zajedla še večja tuga. i XVI. V mraku, ko je utihnila pesem topov se je podporočnik lotil svoje naloge. Izbral je deset vojakov in sicer samih Slovencev in Hrvatov. Med njimi sta bila tudi Štefan in Jožef, ki sta po onem žalostnem razgovoru zapustila svoje skrivališče. — Fantje — je začel, ko so bili vsi zbrani — na sprehod bomo šli. Rusi so sedaj utrujeni, zato se nam ni treba bati ničesar. Vzamite s seboj puške, dvajset nabojev in bajonete. Vojaki so hiteli v strelne jarke po orožje. — Kaj neki hoče g. podporočnik? — je vpraševal Štefan prijatelja, ko sta se oboroževala. — Saj si slišal. Na sprehod bomo šli in sicer proti ruskemu taborišču. Zdi se mi, da brg. podpoočnik rad vedel, kaj Rusi delajo in na kaj se pripravljajo. — Najbrž je tako. Toda ali se ne podajamo v veliko nevarnost. — Kakor se vzame. Ako nas sovražnik ne opazi, nas ne zadene nič hudega, v nasprotnem slučaju pa nam lahko gre za ko- v zo. ! Utihnila sta. — Ste pripravljeni? — je vprašal mladi častnik, ko so se vojaki zopet zbrali. — Da — so vsi odvrnili. — Izbral sem vas, ker vem, da ste med vsemi vojaki najboljši. Čaka nas težka naloga. Prikrasti se moramo do ruskega tabora, da izvemo, na kaj se sovražnik pripravlja. Ako bomo previdni, se nam ne zgodi nič hudega. Pazite na to, da ostanemo vedno skupaj. Dvema vojakoma je izročil žepne električne svetiljke, eno pa je pridržal sam. — Naprej! Posadka je zavila v gozd. Objela jo je tema. Molče so korakali možje za podporočnikom. Steze ni bilo, marveč so gazili po snegu. Svetiljke so dajale toliko svetlobe, da so se lahko izognili drevesom. Patrola je hodila že nad eno uro. Zasledila ni ničesa, kar bi jo zanimalo. Ponekod se so videli sledovi razdejanja, ki so ga povzročili topovi. Izogibati se je bilo ;reba mogočnim deblom, ki so ležala po tleh. Pri tem so delali vojaki velike ovinke. Poročnik se je hipoma ustavil. Posvetil je naprej. Moštvo je stalo pred neprodir-nim grmičevjem. — Kaj sedaj ? — se je vprašal na tihem Se£ko. Zavili so na desno ob grmičevju. Podporočnik je od časa do časa dvignil svetiljko in posvetil na desno in levo. Iskal je stezo. Gozd je bil tih. Nobenega glasu ni bilo slišati. Vojakom je bilo tesno pri srcu. — Te sprehod ni ravno prijeten — je zašepetal Štefan prijatelju. — Hja, taki sprehodi niso za zabavo — se je nasmehnil Jože. — Mene je kar strah v tem skrivnostnem gozdu. Bog ve, kaj nas čaka. (Dalje prih.) V dobi do konca srednjega veka je bilo umivanje in kopanje splcšno v navadi, časih še preveč. Srednjeveški človek je bil rad snažen. A doba rene-sance, ki jo tako hvalimo kot dobo, "ko so odkrili telo in njegovo lepoto", je zanemarjala nego telesa. V zvezi z nalezljivimi boleznimi, ki so jih bili zanesli iz Amerike in iz orienta, so v 16. stoletju zaprli polagoma vsa javna kopališča. Mesta so postajala u-mazana in pc*reba po telesni negi in vsakdanjem umivanju je bila zmeraj manjša. Leta 1640 je v Parizu izšla knjiga '"Galanterija", to se pravi, odlične življenjske navade. Ondi je pisec kot posebno nadležno in trapasto navado bičal vsakdanje umivanje, ki ga imenuje čudaštvo in da "se dozdeva, da prihaja spet v mode". Pravi, da so celo taki ljudje, ki si vsak dan umivajo obraz, večkrat na dan pa roke in nekateri — celo noge! Tudi znani zdravniki 17. stoletja so se v svojih poslanicah izjavljali zoper "jako škodljivo razvado vsakdanjega umivanja". Namesto da bi se bili ljudje u-mivali, so se pa pudrali, kar je bilo seveda tudi s tem v zvezi, ker je bilo več ko četrtina ljudi kozavih. Francoski kralj Ludovik XIV. si je vsako jutro z vlažnim prtičem obrisal obraz in roke. V njego- vi sobi za oblačenje ni bilo nobenih posod za umivanje. Navzlic temu, da je tedaj živel Rousseau in je spisal knjigo "Nazaj k naravi!", je leta 1782 izšla v Parizu "Navodilo za lepo vedenje za visoke sloje", kjer spet pisec- svari pred vodo in umivanjem z njo in priporoča dišave. Visoka gospoda je imela pač mnogo oblek, a da bi imel kdo več ko eno srajco, se je zdelo že veliko in izredno razkošje. Nega rok in nohtov je bila še leta 1800 neznana. Prav do francoske revolucije so si lase le potresali s pudrom in prav tako roke in našmin-kani obraz; skorjo so pa postrgali, ko je bila že nadležna in odveč. Namesto vode so priporočali za umivanje nešteto vrst raznih dišečih tekočin. Še Napoleon je porabil kar množico litrov "Kolonjske vode", vendar se je zdaj pa zdaj tudi kopal v vroči vodi. Prav do srede 19. stoletja je nega telesa ostala še v povojih. Šele napredek medicinske znanosti, moderna higiena, izboljšanje mila in vodovodi so prepodili strah pred vodo in odstranili predsodke o njej. -o- Kdo ve, če tisti, ki so danes nesrečni v mnogih družinah niso žrtve laži-tiska, ki uničuje moralno življenje v družinah? Pisane* polje J. M. Trunk PRFMOr; • 4 do 10 ton Ido 3 ton A skupaj: skupaj: Indiana Mine Run ............................................................ton $5.50 ton $6.00 Lump, Egg, ali pa Nut............................................................................................................6.00 6.50 Ills. Franklin County Egg ali pa Nut....................................................7.25 7.75 Pocahontas Mine Run ........................................................................................................7.75 8.25 Lump, Egg, ali pa Nut ........................................................................................................9.75 10.25 Chestnut Hard Coal ...............................!....................................................13.50 14.00 Premog placate kadar ga vam pripejjemo. Mi plačamo Sales tax, ako nam pošljete ta oglas z naročilom. — Prodajamo tudi Coal Stokers in Oil Burners; iščemo zastopnike. JOSEPH P. KRISTAN 1937 So. Trumbull Ave., Chicago, 111. .... Phone Rockwell 8426 Iskre. Precej je neke hudičeve robe. Celo naslov je: "Rogovi, parklji, rep..." Morda so se nekateri pokrižali, ako se še znajo, ko so videli to Molkovo hudičevo robo. S fašisti in komunisti ima svoje križe, in ta roba ga je privedla do hudičevih repov. Brez inkvizicije ni življenja. Ker je bila inkvizicija, bi bil lahko tudi še kak hudič, ker tedaj jih je bilo vse polno, celo namalanih, izklesanih, Vlitih, in ti so bili prav po Molku pravi in resnični hudiči, in kak čitatelj bi lahko še začel z zobmi šklepetati radi kakega hudiča, in zato mu proti šklepetanju g. Molek poda takoj hladilen toksin in razglasi: "Hudič je le izmišljena pošast, v katero danes resnično verujejo samo še majhni in veliki otroci..." Ali je kdo pri tem vzdihnil: hvala Bogu, ne vem, težko, da bi bil, ker tudi Bog je danes pri nekih na slabem. Enostavno. Če ni hudiča, čemu se tako vsajate, da ga izpraskate, ako pa je hudič, si boste prste izpraskali in še kaj, ne pa in nikoli hudiča. Mi "otroci, mali in veliki'' gremo mirno svojo pot. vsak dosti prilike do študij, J je dobro položil izpite za sodnika, potem ne bo morda raV' no slabo, in roba o n*11 "kerlstvu" bi bila opravičen* Pomislite, kakšne reči se zdaj godijo na tem svetu; Pre-' pasel koze in svinje in tele'3 zdaj sedi na najvišjem so