Poštnina platna v gotovini« Stev. 15» ___V Liubiiani, dne 9. aprila 1924.	Leto XXXVII.
izhajn vsako sredo ob 6 zjutraj. — Cena 38 Din za celo leto. (3 — Za inozemstvo 60 Din. — Posamezna {tevilka 1 Din. — S V iw.-»tn«m deiu vsaka drobua vrstica ali nje prostor 10 Din. S
Spisi in dopisi se pošiljajo Uredništvu Domoljuba, naroinina, reklamacije in inserati pa Upravništvu Domoljuba. Ljubljana, Kopitarjeva ulica.
„Pašičevščina".
Kako se krade.
Značilno je, da se jc v tej veliki borbi, ki jo proti drža-nemu razbojništvu in korupciji tako vztrajno, odločno in žilavo vodi dr. Korošcc, velik del srbske javnosti postavil proti Pašiču, Samonasebi bi se zdelo to nerazumljivo; toda čc pomislimo, da je Pašič koristolovsko politiko svoje žlahtc znal pokriti z velikim plaščem državnih i« vclesrbskih interesov, je bilo za vse Srbe to sil? vabljive. Kadarkoli je bilo trebi izvesti kakšno razbojništvo na državni kasi, takrat je cel Pašičev tabor za-vpil: gre za edinstvo in obstoj države, gre za srbski prestiž v državi! Srbi na okup. Nastal je po celi državi vrišč proti rušil-cem državnega edinstva, Slovencem in Hrvatom, in med tem vriščem je belgraj-ska porodica znatno olajšala državno kaso.
Prav tako kot na trgu: kadar hoče potepuška dražba napraviti plen, povzroči par potepuhov prepir in vrišč, da ves trg leti skupaj, drugi pa si med tem po zapuščenih stojnicah bašejo žepe.
Kaj pravijo Srbi.
Toda velik del srbske javnosti je končno vendarle spoznal, da je državno edinstvo in velesrbstvo samo zastor, za katerim je belgrajska porodica kradla in goljufala kar na debelo.
lako piše srbski list »Novosti«: »Pašičeva vlada nosi kot svoje posebno obiležje popolno pomanjkanje vsake moralnosti v javnem političnem delovanju, rred zgodovino bo nosil Pašič posebno c'iko odgovornost kot rušilec naše javne morale, ki je bila pred njim na visoki stopal' v častitljivi Srbiji.
90spodin Pašič, politični vodja drža-J' ni Prav ničesar storil, da zajezi to ne-no^.vo Propadanje moralnosti v naši skup-i. Nasprotno, popolnoma nemoralen v zunievanju dovoljenega in nedovoljene-
Icarit onProSlasU svoje osebne in stran-človTl5 j® za P°trebo države. V veri, da kupit" -m n,čfsar svcto in da se da vse rum J' ,'.e jašič začel posameznike ko-p atl' "a se sedaj okrog njega vrši
javno rop in izkoriščanje državne in narodne imovine.
Pašiču je sicer težko in neljubo, ko vidi, da njegov ljubljcnec-minister popiva in pleše šimi, sin pa veseljači, popolnoma ravnodušen pa je, ko čuje, da oba kra-deta. Sinu Radi so odprta vsa vrata v tej državi in vse mu gre na roko pri izkoriščanju in nedopustnih šeplculacijah.«
Glavni nosilci in predstavniki paši-čevščine so v najbližji okolici Pašiča. To so njegovi politični pomagači, posamezni ministri, njegovi miljenci, razni prilizuni ter cela vrsta sumljivih potepuhov, ogle-duških agentov in hujskačev. Cela ta ban-da, pravijo »Novosti« dobesedno, se je raz-tepla po celi državi in ima popolnoma proste roke, da ropa državo in posameznike, da vodi škandalozne špekulacijo ter grabi za sebe zemljo, dobave, koncesije. Razven tega kupuje ta banda vse, kar se da podkupiti ter tako uvaja korupcijo v najširše kroge. To je srbska sodba in srbske besede.
Naši žerjavovci.
Tako srbski glas. Krepko je povedal, toda resnično. Zato se je tudi vse dvignilo — s kraljem vred — da se temu razbojništvu, ki zna našo državo pahniti v brezno, enkrat za vselej napravi konec. Zato se je dvignila celo demokratska stranka, ki sama glede korupcije ni bila nikdar preveč tenkovestna, zemljoradniki ter celo Radičevci so prihiteli v Belgrad. Zakaj kar počenjajo Pašičevci, se vsakomur gabi.
Ko pa je prišel trenutek, da Pašidevi razbojniki s krepko brco odlete od državnih kas, takrat se zgodi nekaj sicer povsem pričakovanega, toda skrajno sramotnega: dočim se noben Srb ni drznil več pomoliti roke Pašiču v pomoč, so pridivjali slovenski in hrvatski liberalci pod vodstvom dr. Žerjava in Pribičeviča, da vsaj za nekaj časa podaljšajo razbojništvo in korupcijo, ki se je razpasla po državi, zlasti v Belgradu.
Za plačilo so zahtevali, da se smejo samo čeprav samo za par tednov pridružiti tem razbojicam ter pleniti po državnih casah. In tako bodo z denarjem davkoplačevalcev pokrili ogromne primanjkljaje svojih brezverskih časopisov, sokoli bodo
dobili levji del, volilna agitacija se mora plačati iz državne kase.
Naši ljudje naj se pa spomnijo, kako sta še pred par tedni »Jutro« in »Domovina« pisala zoper radikalno korupcijo, ki da je rakrana na telesu države, da jo je treba izrezati in podobno. Čez 14 dni pa, ko prikipi nevarnost, da se ta korupcija res izreže, do viška, pa vidimo te slavne viteze iz Jutrove dežele vihteti bridke meče v obrambo istega Pašiča, pred katerim so se preje križali, v obrambo iste korupcije, ki so je pred par tedni preklinjali.
Slovenski demokrati v pravi luči.
Dosegli so višek hiaavščine!
Pravijo, da se po žilah Svetozarja Pribičeviča pretaka ciganska kri. Mi ne moremo vedeti, ali je to resnica ali ne, eno pa danes čuti vsa država, da je namreč politika, ki jo vodi ta človek čisto ciganska. Hi-navščina in zahrbtnost sta njena poglavitna znaka. Besedi: poštenje in možatost ne pozna njen besednjak. Kako je divjalo vse demokratsko časopisje proti radikalom, kako je sumničilo naše poslance, če so samo govorili s kakim radikalnim voditeljem, kako so navidez delali proti korupciji Pašičevega režima — danes pa so v naročju istega Pašiča. Kar so včeraj obsojali, danes smatrajo za edino rešilno.
Spomnimo se na dogodek pred tremi tedni. Velesrbski list »Balkan« je imenoval Jugoslavijo »smrdljivo«. Da bi jih videli, kako so v svojih listih demokratje poskočili 1 Ljubljanski liberalci so padali nad to strašno psovko v nezavest, Žerjavovo »Jutro« je pretakalo nad to žalitvijo krokodilove solze — čez par dni so v skupnem objemu. Ko je stopil Pribičevič brez sramu pod okriljem Pašičevim prvič kot novi minister v zbornico, so mu klicali radikali: »Živela Velika Srbija!« Hoteli so s tem povedati, da smatrajo združitev Pašičevih radikalov in Pribičevičevih —< uskokov za zmago velesrbske misli. Srb naj bo v državi gospodar, kakor je bil v ranjki Avstriji Nemec, Slovenec in Hrvat pa naj bosta hlapca kakor sta bila Nemcem in Mažarom.
V
Poznamo liberalce in njih manire, vemo, da jim je javno poštenje deveta briga, toda tulile o hinavščino naenkrat že zlepa ni videl svet. Celo Srbi, ki so vajeni balkanskih navad, so bili nad to nepoštenostjo začudeni. Neki srbski oklic, ki volivcem sazjasnjuje zadnje dogodke, vzklika: »Tako na debelo se v tej deželi niti Turki niso lagali.« Kdor še dere za temi ljudmi je ali kratke pameti ali pa človek, ki se ga je treba od daleč ogniti.
Potnrica hnjši od Tnrka.
Žalostno je, da so največji podpirate-Iji tega režima korupcije in loži baš slovenski demokratje. Koliko so takoimenova-ni narodnjaki govorili o ljubezni do slovenskega naroda, jokali so od ginjenja, ko so prisegali slovenstvu zvestobo, iz polnih prs so prepevali: >Orna zemlja naj pogrezne lega, kdor odpada.« In danes? Na trebuhih ieže pred Srbi in silijo vanje kot podrepna nuha. Poslanec stolnega mesta Slovenije ;iasuje proti Slovencem in Hrvatom! Po asopisju pa bodo še naprej pisali o čistih ;okolskih značajih in umazani klerikalni .101 ali! In zakaj vse to? Za denar so ti zna-aji na prodaj! Liberalne banke se okrepe, lemokratski listi dobe milijonske podpo-e, voditelji demokratov, ki se trudijo : za arr.dov blagor* si oskrbe .zaslužena* meja za svoje trud;!polno delo. Komaj nekaj ni so na vladi pa že beremo o tisočakih, i jih mečejo sokolskim društvom. Koliko Iveri pa ne bomo vedeli iz časopisov, am-:tk čutili — pri davkihl
Rekli smo, da je žalostno, da se slo-onski demokratje tako mečejo za Paši->n. Tembolj žalostno je to, l<er so celo ekateri Srbi v tem oziru poštene jf;i. Davi-ovič in še nekaj demokratov iz Srbije uvi-'eva, da mora priti do sporazuma s Slo-enci in Hrvati. Toda takozvani prečanski lemokra^ie in med njimi slovenski tega ■očejo videti. Raje so svoje lastne tovariše idali in zapustili, kakor pa da bi padli pri :'ašiču v nemilost.
Naše orožje: Svoji V svojim.
Izdajstvo je od apostolskih časov znalo in ni nič novega. Toda staro je tudi za-ličevanje do izdajic. Kjer so bili ljudje bolj vročekrvni ko take ljudi sami sodili. Mi sodbo prepuščamo višjim močem. Nekaj pa moramo storiti: Do zadnje slovenske koče mora priti glas, kaj je zopet storilo slovensko naprednjaštvo. Do zadnjega človeka mora prodreti prepričanje, da so ljudje, ki se zbirajo okrog listov: »Jutro«, »Domovina« in »Slov. Narod« iškarijoti slovenskega naroda. Nobeno živijo-vpitje za narod nas ne sme več premotiti, da ne bi jasno videli v teh ljudeh naslednikov starih nem-čurjev. Kdor te ljudi podpira je sorleležen njihovih grd o bij. Pazite dobro, kateri trgovec in gostilničar vam vsiljuje svojo »napredno« prepričanje, poglejte natanko pri katerem obrtniku je doma »Jutro« in »Domovina«. Ce takega podpirate si sami dajete vrv z« vrat ia sta sami krivi, da vas ti demokratje izročajo velesrbstvu. Kdor hoče živeti nad našim ljudstvom, ne sme biti proti ljudstvu, naj jo to obrtnik ali trgovec, učitelj ali uradnik. Ljudstvo pa nai izpelje strogo staro geslo: »Svoji k svojim.« M
Kdor vztraja, zmaga.
Pašič je s sestavo sedanje vlade poizkusil zadnje sredstvo, da prepreči avto-nomistično uredbo države. Toda vprav ta poizkus je pokazal, da so zagrizeni centra-Jisti v resnici že v manjšini. Le s pomočjo nasilja se se drže. Cc bo ljudstvo znalo vztrajati, je zmaga končno gotova. Ko pridejo nove volitve — in pričakovati jih je v jeseni — tedaj mora na Slovenskem izginiti zadnji centralist. Prvi Judež se je sam obesil, iškarijote slovenskega naroda pa bo ljudstvo nagnalo, da izginejo s sramoto iz političnega življenja. Ime slovenski demokrat bo le že izraz zaničevanja nad politično nepoštenostjo.
jska v
1.	aprila: Vršila se je seja verifikaeij-slcega odbora, kjer je šlo za potrditev dalj-nih mandatov Radičeve stranko. Vlada je naročila nekaj pritožb zoper veljavnost izvolitve hrvatskih poslancev, rtadikali in Pribičevanci so predlagali, naj se izvoli posebna komisija, ki naj na licu mesta preišče, če so bili poslanci pravilno izvoljeni. Pri glasovanju pa je vladni predlog propadel z 10 glasovi proti 11. Z opozicijo je glasoval tudi radikal Nastas Petrovič. — Glavni odbor demokratske stranke je izključil iz stranke 15 poslancev, ki so uskočili k Pašiču, med njimi tudi poslanca Ljubljane prof. Reisnerja. S tem so vsi slovenski in hrvatski liberalci vrženi iz demokratske stranke.
2.	aprila: Ljuba Jovanovič, ki je kot predsednik zbornice odstopil, je bil v avdi-enci pri kralju. Dočim je preje vlada poslance že pošiljala domov in hotela skupščino za več mesecev odgoditi, med tem pa nemoteno vladati, so je po Jovanovičevi av-dienci pri kralju položaj nenadoma obrnil. Vsi poslanci so bili takoj zopet klicani v Belgrad. Zdi se, da kralj zahteva, da se skupščinske seje vrše dalje in sc tako položaj razčisti. — Vršila se je zopet seja ve-rifikacijskega odbora, pri kateri je bilo deloma sog!a.s::o deloma z večino opozicijskih glasov potrjenih nadaljnih 26 hrvatskih poslancev. Treba je še, da ta sklep verifika-cijskega odbora odrobri skupščina, katero sklicali se vlada tako boji.
3.	aprila: Vlada se trudi, da bi dosegla odgoditev zbornice. Protivita se Nastas Petrovič in bivši predsednik skupščine Ljuba Jovanovič, ki mu je najbrže kralj izjavil, da ®e morajo seje nadaljevati in hrvatski poslanci potrditi.
4.	aprila: Vlada na vse načine skuša pridobiti časa. Zato je prvi podpredsednik skupščine Bakič obolel (predsednik je pa odstopil), drugi podpredsednik pravi, da nič ne ve, kdaj naj skliče sejo, predsednik verifikacijskega odseka je zbolel, da mu ni treba podpisati verifikacijskega poročila, radikali in samostojni demokrati razširjajo vesti, da je skupščina odgodena, da bi tako ena več opozicijskih poslancev šlo iz Bel-grada. Kralj je odpotoval iz Belgrada, da se znebi vladnega nadlegovanja za odgoditev skupščine.
.. 5. aprila. Položaj neizpremenjen. Davidovič dobiva od vseh krajev brzojavke in
pisma, v katerih volilci odobravajo njegov i nastop proti Pašiču in korupciji ter ostro ; obsojajo hrvatske in slovenske izdajice. j 7. aprila: Kralj se je vrnil. Pašič je bil pri njem. Kralj vztraja pri svoji izjavi. Vlada se je na to posvetovala, kdaj naj se skli-če prihodnja seja oziroma ali naj so sploh skliče. Prišlo ni do nobenih sklepov. Govori se, da Pašič v slučaju poraza pripravlja nastop armado.
Dva velika mojstra.
Danes prinašamo sliki dveh velikih voditeljev, ki se borita med seboj za bodočnost naše države — ali bo Velika Srbija 3 podjarmljeno Slovenijo in Hrvatsko — ali bo Jugoslavija s tremi popolnoma enakopravnimi narodi, od katerih vsak bo gospod na svoji zemlji, skupne naj bi bile le liste zadeve, ki so za enotnost države na zunaj neobhodno potrebne.
Na eni strani jo Pašič, 78 letni državnik. Ustvarjanje Srbijo je najožje združeno z njegovim imenom. V boju za dosego svojih ciljev se ni ustrašil nikdar nobenih ovir, odnehal ni niti, ko je bil po uporu v dolini Tlmok 1. 1883. obsojen na smrt, in ko je bil leta 1898. obsojen na 0 mesecev, leta 1890. pa na pet let ječe radi naklepov proti kralju Milanu.
Pašič slovi po svoji lokavosti, brezobzirnosti, vztrajnosti, hladnokrvnosti — «a-me lastnosti, ki so ga v silnih političnih bojih, kot jih je doživljala stara Srbija, dvignile visoko nad druge politike in si je znal tekom časa tako utrditi stališče, da ga ni bilo več resnega protivnika, ki bi mu bil kos. V radikalnem klubu je bil on do zadnjega časa bog. Naj je bilo še hujše vrenje med njegovimi pristaši — kadar je izprego-voril on, je vse utihnilo in molčalo. Na dvoru je vedno hotel biti neomejen gospod. Zakaj njegova zgodovina ni taka, da bi se ga dvor brez potrebe bal.
Da je Protič, dober in previden državnik, takoj odletel, kakor hitro se je s Pa-šinem spustil v boj, je bilo v Srbiji samo-obsebi umevno.	.
Program Pašičev je Velika Srbija. Srbi edini so poklicani, da vladajo Srbijo, de-
lajo postave, nakladajo davke ter po svoji volji o njih odločujejo. Slovenija in Hrvatska sta samo podjarmljeni pokrajini, ki naj plačujeta in molčita.
Vidovdanska ustava, ki nam je prinesla centralizem, je bil največji in najvažnejši korak k uresničenju velesrbskega programa. Zato se Pašič ni zbal nobenega sredstva, da uveljavi vidovdansko ustavo. Komuniste je dal zmetati iz zbornice, druge pa je podkupil z denarjem, da so izglasovali centralizem. Tako je bila Velika Srbija i— življenjski ideal Pašičev — ustvarjena.
Končno pa je Pašič našel svojega mojstra. Voditelj Slovenske ljudske stranke dr. Korošec, oprt na pravico teplanega naroda je podvzel težak in neenak boj proti staremu državniku, ki je doslej še vsakogar položil na tla.
Dr. Korošec je star in izkušen parlamentarec, ki jo znal že na Dunaju v družbi z dr. Krekom tako krepko poudariti pravice Slovencev, da je odmevalo navzgor do cesarjeve pisarne pa navzdol do zadnje pastirske koče. V svojem političnem boju je silpo takten, nad vse molčeč, nikdar pre-rožnogled, kar bi ga zavedlo v kakšno neprevidnost, vztrajen in zna presoditi moči na eni in na drugi strani.
Sijajen je bil način njegovega boja v zadnjih dveh letih. Po številu poslancev v Jugoslovanskem klubu šestkrat šibkejši od demokratsko-radikalne centralistične fronte- S Številom je torej vsak boj izključen. lreba je najti drugo pot. Podminirati nasprotno fronto. Težko in dolgo delo. Z znanim Markovim protokolom se je posrečilo razbiti centralistično fronto na dva dela, ki "a se začela ruvati med seboj. Med tem pa nasi pslanci neprestano razkrivali umazano korupcijo v Belgradu in kazali na cen-"■alizem kot vir vsega zla v državi. Pa je ?acelo pokati. Najprvo je počilo pri demo-la ~~ ve^na se j0 vsaj načeloma odrek-va0centralizmu, manjšina: Pribičevic s hr-tskimi in slovenskimi centralisti, ki so ™n?mer zastrupljali demokratsko stranko, lla izključena iz stranke. Podmini-ni J'e tudi radikalna stranka: radikal-re?* noi 80 bun,'jo zoper Pašiča. Lahko 1 da še ni nobea politik prignal Pa-
šiča v take škripce, kot ga je zdaj dr. Korošec. Dokaz je že to, da je Pašič poslal celo Slovencem dolgo pismo, v katerem na mile načine prosi pomoči.
Seveda moramo reči, da je ta boj Pašič —dr. Korošec, oziroma boljši rečeno Velika centralistična Srbija na eni strani in avtonomistična Jugoslavija zolo neenak. Pašič ima v rokah vso državno upravo, vso armado, celo vrsto generalov, ves dvor (razen kralja), ogromne vsote denarja, veliko število izdajic, ki so za denar pripravljene prodati zadnjo srajco svojega sobrata. Dr. Korošec pa nima drugega za seboj kot dva teptana naroda, ki imata tudi pravico živeti.
Zato se lokavemu Pašiču še vedno lahko posreči — posebno če dobi še kaj takih izdajic kot so slovenski in hrvatski liberalci — da se za nekaj časa vzdrži. Dolgo pa njegovo nasilje ne bo več trajalo, zlasti če slovensko in hrvatsko ljudstvo vztraja do konca.
Ali ste pripravljeni?
Pred občinskimi volitvami stojimo. Vsa država bo pri teh volitvah gledala, ali je slovensko ljudstvo še za avtonomijo. Kako bo to pokazalo? če voli avtonomistično SLS.
Nasprotniki zbirajo svoje razbite čete pod raznimi naslovi, da bi vjeli več glasov. Vedite, da bodo vse one, ki ne bodo složno šli pod zastavo i*še stranke, proglasili za centralistične, napredno volivce. Že danes opominjamo, naj gleda vsak kmetski volivec, da se mu ne bodo liberalci po končanih volitvah smejali. Grdo so liberalci pod vodstvom znanega Žerjava znova izdali slovensko ljudstvo Belgradu. Kdor bi ta izdajalce podpiral na ta ali na oni način, pljuje sam v svojo skledo.
Vsakdo na volišče! Pri vsakih volitvah se je zgodilo, da nekateri naši volivci niso bili vpisani v imenik ali pa da so ostali doma. Somišljeniki, ukrenite že sedaj vse potrebno, da noben naš volivec ne manjka na dan volitev.
Gremo nasproti tudi volitvam v narodno skupščino. Treba bo spet pokazati Srbom in vsemu svetu, da Slovenci ne odnehamo od svojih zahtev, naj je boj še tako dolg in trd. Občinske volitve naj bodo šola in priprava na ta veliki volivni boj.
Vsi somišljeniki na delo, vsi zaupniki na stražo! Ako česa ne veste, obrnite se na tajništvo Slovenske ljudske stranke, Ljubljana, Jugoslovancka Hskarna. Tam dobite pojasnila in nasvete. Poglejte tudi zadnji dve številki »Domoljuba«.
Vrste po svobodi hrepenečega slovenskega ljudstva naj bodo takoj urejeno in pripravljene na boj.
Priporočamo vsem rodbinam Koliusko ciko-rijo, izvrsten pridatek za kavo.
ZOPER SLABOKRVNOST, BLEDICO, SLABO PREBAVO in OSLABELOST vsake vrsto priporočajo zdravniki najbolj aroraatično ŽELEZNATO TINKTURO, ki jo izdeluje lekarna na Vrhniki. Ista ne kvari zob in je izvrstnega okusa, zato jo vži-vajo z najboljšim uspehom odrastli in otroci. Pol-litrska steklenica stane 20 Din (80 kron). Razpošilja 3e poštnoobratno vsaka količina, priporoča pa se naročiti 3 steklenice naenkrat. — Pišite na lekarno pri «ANGELU VARIHU« na VRHNIKII
Volitve v Italiji so se vršile v nedeljo z velikanskimi nasilji od strani fašistov. Volitev se je udeležilo okrog 60 odstotkov vseh volilnih upravičencev. Vlada je seveda sijajno zmagala. Kako se je obnesla slovanska lista, v trenotku, ko to pišemo, še ni znano.
Rusko-rumunska pogajanja, ki so se vršila preteklih 14 dni na Dunaju, so se razbila, ker ni prišlo do soglasja v besa-rabskem vprašanju. Rusija trdi, da je Be-sarabija ruska zemlja in da ne prizna ru-munske aneksije; od Rumunije zahteva, da odpokliče okupacijske čete in svoje uradništvo ter da sc v Besarabiji izvede ljudsko glasovanje, Rumunija pa se sklicuje na to, da ji je bila Besarabija 1. 1870. odvzeta in priključena k Rusiji. Nadalje okrepljuje njeno stališče tudi to, da je Anglija priznala Besarabijo Rumuniji in da je ravno v zadnjem času franc. zbornica odobrila pogodbo med velikimi državami in Rumunijo, glasom katere pripada Besarabija Rumuniji. Ta čin franc. parlamenta, ki je sledil takoj za posetom ru-munske kraljice v Parizu, je zopet Rumunijo približal Franciji, ki je pogodbo odobrila kljub jasnemu opominu Rusije, da smatra to za neprijateljski čin. Spora, kakor je bilo pričakovati, niso razčistila direktna pogajanja na Dunaju, ampak traja še naprej ter bo brezdvomno bistveno vplival na rusko in rumunsko politiko s tem pa tudi na politiko ostalih balkanskih držav.
Francija in Anglija. Med Anglijo in Francijo se vrše že dalje časa razgovori glede ureditve spornih vprašanj. Obe državi želita, da bi se obnovila predvojna in vojna takozvana »srčna zveza«, ki jima je prinesla zmago v svetovni vojni. Sredstvo, ki se ga v to svrho poslužujeta obe vladi, jc docela novo in v diplomaciji ne navadno. Dočim so se doslej vršili pogovori trajno preko diplomatov, ki so tehtali sleherno besedo, je sedanji angl. ministrski predsednik vpeljal nov način: potom javnih pisem, v katerih pove vsak kaj misli. Iz teh javnih pisem je razvidno, da je najvažnejše vprašanje, ki ga je nujno treba rešiti, vprašanje važnosti funkcije pred morebitnim nemškim navalom. Francozi žele, da se Anglija obveže, da bo Franciji vojaški pomagala v slučaju, da jo napade Nemčija. Macdonald pa nasprotno predlaga, da naj Francija pristane na to, da naj Zveza narodov, katere član postane tudi Nemčija garantira Franciji varnost pred nemškim napadom. Francozi so pripravljeni pristati na ta angl. predlog toda samo v tem slučaju, ako Zveza narodov organizira vojaško silo, ki bi posredovala v slučaju kršenja kateregakoli mednarodnega dogovora. Angleži bodo najbrže pristali na ta predlog. Pri vseh teh javnih razgovorih pa je zlasti značilna obojestranska ugotovitev in globoko prepričanje, da evropski mir ni mogoč brez popol-! (Dalje glej na naslednji strani spodaj!)
3*
d Črna, bela, žuta roka. Mod srb;
skimi oficirji so tri tajne organizacije, ki skušajo vsaka po svoje vplivati na politiko v državi. Prva organizacija je Črna roka, ki so jo ustanovili udeleženci v zaroti proti umerjenemu kra'ju Aleksandru Obrenoviču in njegovi žea: Dragi, Črna roka je bila začetkom naslonjena na radikale, pozneje pa so dobili v njej premoč liberalci. Danes so črnorokci pristaši^ de-mokretske stranke. Preti Črni roki so ustanovili radikali Belo roko, ki je v hudem sovraštvu s Črno roko. Ee!o reko vodi general Zivkovid, komandant kraljeve garde. Bela roka je zelo vdana kraljevi dinastiji. Ker pa gre radikalna stranka čedalje bolj v razcep s krono, hočejo radikali uetvariti novo oficirsko organizacijo, takozvano 2uto roko. V naši državni politiki igrajo te tajne organizacije veliko vlogo, čemur moramo v velikem pripisovati dejstvo, da se pri nas morejo držati na površju politiki, ki bi jih sicer ljudski vihar že zdavno moral odnesli. Zdravo in demokratično pa to ni.
p Ploa delijo. Kakor hitro je Pribiče-vič prišel do državnih jasli, je dobil Sokol v Glini 5000 Din, Sokol v Tuzli 3000 Din, Sokol v Mostah 2000 Din.
<1 Na ccnte »Domovine« pošiljajo ljubljanski liberalci zastonj na deželo med naše ljudi, odkar so se za drai- denar prodali Pašiču. »Domovina«, v katero smo vsaka pocestna baraba in vsak zakoten žganjar odlagati svoje odpadke in blatiti poštene ljudi, mečejo naši ljudje tja, kamor spada.
d Vsiljivci. Po deželi hodi agent neke nemške laijigarne in vsiljuje ljudem za drag der.ar slovensko protestantovsko sv. pismo. Ljudje, močite vse te papirnate agente, naj ponujajo sv. pismo ali Domovino in Jutro, skozi vrata.
d Nema pare. V zagrebški gluhonem-nici je 32 gluhonemih otrok, za katere je plačevala država. Te fini pa je država to podporo ukinila in bi morali ti otroci glu-honemnico zapustiti, če ee jih ne bi usmilila zagrebška občina. Država pa ima denar za liberalne časopise in Sokole.
d Za kolc-sarje. Po novem taksnem zakonu ni več treba plačevati prijavne takse za biciklje. Do sedaj je moral vsak kolesar prijaviti svoje kolo in plačati 5 Din takse, kar je po zaslugi naših poslancev sedaj odpravljeno. Ostala vozila na peresih (kočije, avtomobili) so pa še vedno podvržena prijavili in letni taksi. Vozilo se mora prijaviti pri županstvu, kjer se plača tudi prijavna taksa; letno takso je pa plačati pri davčnem uradu v začetim vsakega leta.
d Brinje na ljubljanskem polju. V bližini smodnišnice na ljubljanskem polju so zgradili v zadnjem času več novih hiš. Ob-
nega sporazuma ln složnosti med Anglijo ln Francijo, nesložnost pa, da bi le še bolj povečala zmedo in vojno nevarnost v Evropi.
činski odbor občine Jezice je sklenil, da se ta nova naselbina imenuje »Brinje«, kakor so tudi tamkajšnje njive označene v občinski mapi. Ime »Brinje« spominja na čas, ko je bilo' ljubljansko polje zaraščeno z brinjem.
d Svarilo tistim, ki hočejo v Kanado. Iz Amerike nam je naš naročnik poslal sledečo pismo: Bral sem v Domoljubu št. 9 z dne 27. februarja: »Izseljevanje v Kanado (Sev. Amerika). Javlja sc, da j« kanadska vlada dovolila, da se v prihodnjem letu more vseliti v Kanado gotovo število kmetov iz naše države.« — Smatram se dolžnim, da opoaorim čitatelje Domoljuba, ozir. našo slov. javnost, na članek iz hrvaškega tednika v Ameriki »Neu-tral. Seljačka Republika Hrvatska« štev. 9, z dne 28. febrtiaria t. 1. izpc.d peresa dr. L. Kežmana, poslanika od HRSS. Članek se glasi v celoti takole: Hoče i m se k me tov a. (Jedna bezdušna špekulantna osnova.) Jedan moj prijatelj Amerikar.ac upravo mi je saopčio, da k njrmu došao ovili dana neki Mr. Ilamory, Roji se pred-stavio kao bankir iz Youngstown, Ohio, te mu je pokazao načrt jedneg dioničkog po-duze.a i pozvao ga, neka u to poduzeče uloži svoje prištednje, ier da če mu nositi velike dividende. — Moj prijatelj nije mu dao novaca, to jest nije uzeo dionica aH ss je zato dobro informirao o toj osnovi, te svoje informacije sacbiio i meni. — Evo, u čemu sastoji ta osnova. — Ima sc ustrojiti dioničko društvo s glnvnicom od 350 hiljada kanadskih dolara. Ovo društvo ima on''a kupiti u Kai.adi, provinciji Ontario, 1000 akera zemlje, le tu zemlju urediti kao »trucli Farm«, to jest, kao farmu, koju bi obradjivali radnici za plaču u naravi: za s'an, hranu in nešto nagrade u gotovom novcu. Radnici na tu farmu imaju doči iz Europe, iz onih zemalja, ltoje imaju mnogo izseljenika, a tako maljenu izseljeničku kvohi, da svi no mogu u »Savezne Države«, te jedva čekoju, da ih netko pusti barem u zemeljski raj u Kanadi. Svaki radnik, koji bi bio voljan doči u Kanadu na tu truck farmu, imao bi za tu srecu platiti 100 dolara u gotovom na ruke agenta ovoga društva, a uz to si dakako sam platiti »šif-kartu«. — Na upit mojega prijatelja, odakle če siromanši europski seljaci platiti tih sto dolara i kupiti »šifkartu«, odgovorio je gospodin bankir: »Pozajmit če si te novce od svojih rodjaka ili prijatelja u Saveznim Državama, a mi čemo im u tom iči na ruku«. _ Na farmi dobivali bi hranu i stan. U jednoj radničkoj kuči, dugajkoj 80, a širokoj 40 stopa, bilo bi nagnjeteno po nekoliko desetaka radnika. Uz stan in hranu imao bi svaki radnik pravo na mjesečnu placu od 20 dolara. Ali tu plaču nebi cielu pnmao. Deset dolara, daklo polovica suste-zala bi mu se kao prinos za glavnicu u f ComPany. rfakle opet posebno dioničko društvo, u kojem bi radnici bili dio-mcari, a koje bi na farmi držalo drštveni
ducan (prodajalno) za prodaja robe po, trebne radnicima. Radnici bili bi dužni kupovati samo u ovom dučanu, pod inaku kaznu otpuštenja. Ostaje dakle 10 dolara na mjesec. Od ovih 10 dolara susteip s9 svota od 2.50 dolara za osiguranje. Na ko-liko bi radnici bili osigurani? To u nao tu nije predvidjeno, pa taj gospodin toga nijo znao kazati. Cstaje dakle 7.50 dolara nije-sečno za odplatu duga rodjacima, /a odjo-ču, za čašu piva ili vina, za zabavu, za kniige i nevino, za podupiranje siromašna rodbine u domovini, n onda još i za — pri-štednju! — Ratarska sezona traje u pokrajini Ontario od prilike šest mjeseci? Tka če se brinuti za radnike? Što če raditi? Tko če im dati jesti? Morat če odgrtati sni-jeg ili se brinuti sami za se ili če ih !'om-paniie, što jo još najvjerojatnije, plačati, aii ih izaiajmiti kojoj šumskoj kompaniji a sjocu drva i na ni ima još zaradjivati. — Radnik, istina, smije otiči s farme, ako ga ne iztjeraju. Ako otide tim bolje za komps-niju. Pošto če ugovor (pogodba) trajati od tri do pet godina, njegovih sto dolara osla-je kompaniji, a na njegovo mjesto dolaa drugi. Ali kamo če otiči? U okolo farme ii"-ma ni grada ni željeznice na stotine milja daleko, a čovjek nežna jezika, nežna si ni pomoči. Razumiie se samo po sebi, radnici nomaju nikakova prava i nikakova interesa ni na zemliu ni na plodove. To je eto ;a osnova. Ne treba ni reči što to zrntči. Ovi špekulanti računaiu jedrno sa željom eu-ropske sirotinje, da so izseli, te tu žel ju hoče bezdušno da upotrebs, a svoje žrtve da krvavo izrabe. Zato ni sliepcu ne tre' a nikakova dokaza. Razbojnici tražo život ili novac, a ova gospoda, koja još možda n'su ni kapitalisti ali bi valjda htcli da pos a-nu, traže i život i novac. — Naši ljudi treba da zato saznaju, pa molimo svo čestite no-vine, neka to pretiskaiu. To je od tim yr o važnosti, što jc taj gospodin ne sluteči nista zla, izjavio, da ovih dnna putuje u Hrvatska na verbovanje robHa za svoju Jarmu. Ovim izrabljivačkim špekulantima bio bi svaki uspjeh onemogučen, kad bi jupo-slavenske vlasti, a napose beogradsko mi-niJitarstvo socijalne politike i njegovi izso-ljenički organi vršili barem svoje dužnostl. Ali mi znamo, kako ih vrše. te ne treba ra ovom mjeslu gubiti rieči. Treba dakle da bude obavješteno novinstvo i nnše domovinsko organizacije, nanose seljačke za-družno organizacije. — Sadašnja vlada pokrajino Ontario prijo če ove razbojnike za-štičivati nego smetati. Oni su se i zato po-brinu] i. — Tako se torej roparska handa spravlja, da privede siromaški narod na svoje limanice. Ker mislim, da je poduk dober za vse, kateri se nameravajo izseliti iz rojstne grude, zato prosim, da se te vrstice blagovolijo uvrstiti v predale »Domoljuba«. — Nikolaj Skube.
d Na škrlatinki so oboleli otroci neto družine v Mali vasi pri Jezici. Občinstvo se opozarja, da se točno ravna po zdravniški" odredbah, da se bolezen ue razširi.
d Izstopil bora iz cerkve. S temi besedami je prišel neki mož na Nemškem K svojemu župniku. — »Zakaj vendar, škoda za vašo dušo?« ga ta vpraša. — »Saj ni m« več krščanskega duha na svetu, neki kristjan mi je ukradel prašiča iz hleva.« >To J®
rcs žalostno, pa koliko let sto že imeli prašiče v onem hlevu?« — »Deset.« — »In jih ni dosedaj še nihče ukradel?« — »Ne.« —■ >Če je tako, potem morato vsaj še deset jet ostati v cerkvi z ozirom na ono poštene katoličane, ki so hodili mimo vašega hleva ju vam ni nobeden ukradel tako koristne živalice.«
_ Pomladili izprehod v ljubljansko okolico. Ljubljana slovi po svoji lepi okolici. Tja sc zatekajo Ljubljančani, utrujeni cd svojega dela in mestnega hrupa in prahu. Dunajska cesta ie povede lia prijazno Posavje. Če te zanese korak proti Posavju, nc pozabi si oglpdati ob Dunajski Cesti neke zanimivosti. K.ti si prišel od sv. Krištofa do aitilerijske voj&šnice, poglej na levo. Tam opaziš pod Dunajsko cesto veliko prostorno jamo; ta pro-slor ima na pr"i pogled podobo štirikotnika. Kmalu lahko opaziš, da je imela človeška roka že veliko posla na tem prostoru, — Ta prostor js — stadion, velikansko in velikopotezno delo. Stadion gradi celo slov. kat. ljudstvo. ' prvi -rsti nesebično in požrtvovalno orlovsko navdušenje. Tudi ti si poklican, da sodeluješ pri zgradbi tega najlepšega slovenskega spomenika. Vsak najmanjši dar v denarju fcii blagu js kamen do končne izvršitve.
d Trojčke, dva fanta in eno deklico, je 1. aprila povila premogarjeva žena Jurca iz Toplic pri Zagorju. Vsi skup so tehtnli okoli 7 kg in so vsi zdravi. V enem dnevu se je ta družina od Šestih otrok na devet pomnožila.
d Umrl je 5. aprila na Brezovici pri Ljubljani župnik Franc Češarek v starosti 58 let. Pokojnik je bil dalj časa zelo bolan in so 0a več mesecev umetno hranili. Naj počiva v miru'
d Veliko povodnji. Iz mnogih držav se poroča o velikanskih povodnjih. Tako je na Poljskem Visla prestopila bregove ter poplavila mnogo vasi, vsled česar je veliko ijudi utonilo. Na Portugalskem je bilo pod vodo glavno mesto Lizbona, kjer se je podrlo 24 poslopij, v katerih je mnogo ljudi uaslo smrt.
d komunist in katoličan. Katoliškemu delavcu je rekel neki komunist: »Prej sem bil katoličan, toda, ker katoliška cerkev ni preprečila vojne, sem postal komunist.« — »Stvar okusa,« pravi delavec, »jaz sem bil braumct, pa sem postal katoličan, ker niso niti komunisti, niti internacionalni prostozidarji in niti rdeča internacionala socialdemokratov preprečili vojne.«
d Od mrtvih je vstala v mestu Kre-novo v Dalmaciji starka Romana Miculi-nič. Preteklo soboto ji jc nenadoma prišlo slabo ter je morala v posteljo. Domačini j® poklicali zdravnika, ki pa ni mogel bo-j* '°čno ugotoviti Starki je prihajalo Vo;no, slabše in nazadnje je »umrla«. Po-? ic popolnoma trda in hladna in ža-njoči domači so v dobri veri, da imajo Pred seboj mrtveca, napravili mrtvaški položili na njega v krsti ležeče tru-P° m nažgali okrog sveče. Dva dni so «°aiii sosedje kropit, tretjega dne, ko so .•90pi11 pogrebci v mrtvaško sobo, se jim nudil grozen prizor, pri katerem je {Jrjtm,.otrP1,"!° strahu srce ter so jo po-stark """k krač po bregu navzdol. Mrtva (er a se je namreč izprchajala po sobi Pogrebce cclo nagovorila. Ker pa je
bila sama prestrašena vsled čudnega po-t ložaja, v katerem se je prebudila, se je obnašala bolj čudno, kar je ljudi še bolj uverilo, da duša umrle straši po sobi. Šele i zdravnik, ki je nameraval napraviti mrtvaški ogled, je ljudem pojasnil, da starka i ni umrla, ampak da se je nahajala v nekem otrplem stanju, ki je popolnoma slično smrti. »Umrla« si je kmalu opomogla od prestanega strahu in živi sedaj veselo dalje. Krsto in vence so pa spravili v shrambo, da jih lahko uporabijo, ko jo bo. v resnici zadela smrt,
d Žaloigra na Rakeku. 19letni sin gostilničarja in posestnika Matevža Stržaja na Rakeku je dne 23. marca t. 1. hotel vdreti težko se zapirajoči predal v omari, kjer je ležala materina obleka. V predalu jc bil nabit samokres, ki je ležal na materini obleki. Po neprevidnosti je sin sprožil samokres in zadel svojo mater naravnost v srce. Ko je videl svojo 60letno mater na tleh v krvi, je sin omedlel. Baje je zelo ljubil mater. Kako se je cela stvar pravzaprav odigrala, še ni pojasnjeno.
d Šilri tedne že spi neki osemletni deček v Šibeniku. Hranijo ga umetno.
d Nečloveška mati. V Rusovem kozolcu pri Grosupljem so našli okrog štirinajst dni staro dete ženskega spola. Otrok je bil zavit v cunje, na katerih se je še poznala štampilija deželne bolnišnice ljubljanske, in je imel obraz, vrat in ročice že skoro popolnoma objedene od podgan, d Štiriletni deček Ivan Leben je padel v Gruberjev kanal in utonil. Gruberjev kanal vsako leto zahteva svoje žrtve. Zakaj se ne napravijo ograje?
d Umor. 1. aprila zjutraj so našli v bližini Stadiona v Ljubljani ustreljeno 20 letno blagajničarko kina Tivoli Frančiško Petkovšek, ki je tudi tam v bližini stanovala. Sum je takoj padel na Alojzija Jeran-čiča, sina premožnega trgovca na Dolenjski cesti. Ta jo je spremil zvečer ob enajstih proti domu, ljudjo so ju slišali, da sta se prerekala. Ljudje so slišali okrog polnoči pok, pa se rdso zmenili, ker se tamkaj večkrat iz objestnosti strelja. Jerančiča so takoj prijeli, toda on trdovratno taji umor, kljub temu, da je nekemu fantu zjutraj povedal, da bo Petkovškovo ustrelil. Jeran-čič je propal fant 21 let in ja bil svoj čas radi vlorra v očetovo trgovino obsojen na eno leto ječe.
d Tovorni zračni promot se je otvoril med Parizom in Belgradom. Te dni je pri-plul prvi tovorni aeroplan in pripeljal blaga za dva milijona kron.
d Najhitrejše lokomotive. Ekspresni vlaki, ki vozijo skozi ravne ameriške pokrajine, drve s hitrostjo 160 km na uro — to se pravi trikrat hitreje kot naši eks-presl Električne lokomotive na nekaterih progah dosežejo 200 km na uro. Izdelujejo se pa že stroji s 500 km na uro, kar bi značilo iz Ljubljane v Novo mesto, kjer se zdaj vozimo poltretjo uro, samo — 8 do 9 minut.. Seveda bi morala biti proga temu primerno grajena ter popolnoma ravna, kar je mogoče le v ogromnih ravninah, kot so v Ameriki.
d Bivši nemški prestolonaslednik Je v Berlinu otvoril trgovino s poljedelskimi stroji. Pravi, da so nemški kmetje po .ve-
čini še monarhisti in da bodo zato rajši kupovali pri njem kot pa pri kakšnem zai grizenem republikancu.
d Strahovita nesreča v Italiji. Mesto Amalfi v Italiji je obiskala strašna nesreča, ki je zahtevala veliko človeških žrtev. Nad mestom se je prelomil oblak in v hipu je voda poplavila ulice ter narastla v strahovito višino. Od morske strani so udarili v mesto še visoki valovi, ki so raz-, dejali celo obalo. Voda je nekatere nižja ležeče mestne dele tako hitro zalila, da prebivalci nekaterih hiš sploh niso mogli pobegniti ter so vsi našli sinrt v valovih. Računajo, da je mrtvih nad 100 oseb. V mestu vlada silna beda, ker je voda uničila skoro vsa poslopja. Za prelomom oblaka je nastal precej hud potres, ki se je najjačje občutil v Neapolu in v Paler-mu, kjer se je zrušila ena palača.
MED BRATI ONKRAJ MEJE.
Slov. katol, izobraževalno društvo »Kres« v Gradcu praznuje letos 15letnico svojega prosvetnega delovanja med gra-škimi Slovenci. 25. maja t. 1. bo namreč poteklo 15 let, kar so si Slovenci v nemškem Gradcu osnovali svoje kulturno ognjišče v »Kresii«. K 151etnici je društvo prejelo nov oder, katerega sta društvu poklonila dva društvena člana. Društvo ima tudi svoj tamburaški zbor.
300 knjižnic vzdržuje »Siidmarka« (ponemčevalno društvo) v narodnostno mešanem ozemlju ob slovensko avstrijski meji Samo v preteklem letu je ustanovila na novo 48 knjižnic. — Kaj smo pa mi storili za svoje ogrožene brate?
Župnik Ivan Maierhoier, katerega so Italijani pregnali iz Planine na Vipavskem, je nameščen za provizor/a v Bistrici ob ZilL
V ječo so vrgli 28. pret. meseca urednika »Goriške Straže« g. Kemperle Poldeta, ker je na volivni agitaciji razžalil nekega orožnika.
VOJAŠKE ZADEVE.
Za letošnje nabornike. Nabori se bližajo. Najbrže se prično že maja. Mladeniči, ki reflektirate na kakšno ugodnost — .skrajšan rok, oprostitev — pripravite pravočasno uradne listine, da jih boste pokazali naborni komisiji. Čisto mogoče je, da se nahaja v rektrutnem spisku, ki ga je sestavilo županstvo, kakšna pomota, glede razmer posameznega releruta, n. pr. ni pravilno navedeno, koliko časa so služili pri vojakih rok ra to vi bratje, oziroma oče ali pa so kakšno druge napake. Vse to se lahko še popravi in vpošteva, če se mladenič izkaže z uradno listino, ki potrdi njegovo izjavo. Kdor je v dvomu glede pravilnosti rekrut-nega spiska, naj vzame k naboru rodbinsko polo, potrdilo o davkih in eventuelno tudi vojaške dokumente svojcev, ki so že služili.
0 vojaški obveznosti v naši državi. Pri nas mora služiti v vojski vsak državljan, ki je sposoben. Nesposobni ali tisti, ki so izgubili državljansko čast (n. pr. kdor jo obsojen v ječo) so pa podvrženi taksi. Nihče ne dobi stalne državne službe in tudi nihče ne sme izstopiti lz našega državljanstva, dokler ne odsluži svojega roka v kadru, razen če mu to dovoli ministrski svet. Obveznost služiti pri vojski se prične z 21 letom

PDLITlCni • 2HPISKI
%
p V zadregi. Jutrovci in Domovinarji bo se pod Žerjavovo komando strašno zaleteli: drugič so izdali slovensko ljudstvo belgrajskemu centralizmu, kar so hoteli zakriti s par drobtinami, ki naj bi jih za ljudi prinesli iz Belgrada. Toda še te drobtine so se jim tako temeljito ponesrečile, da se jim vse smeje. Tako so zavpili: kuluk smo odpravili. Ljubi gospodje, berite Domoljuba od 19. marca — tam boste videli zapisano, da je kuluk po prizadevanju naših poslancev že odpravljen. Prav isto so že pred tremi tedni javili liberalni časopisi. Smola, ali ne?
d Dvojni samostojneži. Demokratska stranka je radi izdajstva izključila slovenske in hrvatske demokrate, ki so zato ustanovili »Samostojno demokratsko stranko«. Tako imamo pri nas dve samostojni stranki, kateri se med seboj le v toliko razločujeta, da je ena odvisna od Žerjava, druga od Puclja. Sicer sta pa obe centralistični, obojni so glasovali za centralizem, ki nam je prinesel popetorjenc davke, kuluk in korupcijo, da smrdi po celi Evropi. Samostojneži pa zdaj lahko glasujejo za Žerjava ali za Puclja, svojega programa s tem ne bodo izdali.
p Vsa sredstva so dobrodošla. Neki belgrajski vladni časopis je priobčil iz Carigrada poročilo, da se je vršil tamkaj sestanek macedonskih progancev, na katerem je bilo prečitano pismo voditelja macedonskih vstašev in ki se glasi: »Mace-donci! Pripravite se, ker se bliža čas, ko bomo našo drago Macedonijo osvobodili srbskega nasilstva.« Koncem pismo poroča, da je došel Radič v Belgrad, ki je na strani Macedoncev. Očividno je, da vla-dinovci namenoma pošiljajo take izmišljotine v svet, da bi Srbe nahujskali zoper Hrvate in Slovence.
p Prespal. Bivši samostojni poslanec Mermolja se je zbudil in napisal nekaj vrstic v »Kmetijski list«. Pravi, da bi naši poslanci morali v skupščini zahtevati izenačenje davkov v državi. Gospod Mer-molja, dobro jutro, vidi se, da ste iz&orno spali. Zato seveda niste mogli zasledovati, da naši poslanci ob vsaki priliki v narodni skupščini povdarjajo zahtevo po izenačenju davkov (primerjaj govore poslancev dr. Kulovca, Škulja, Žebota, Ve-
starosti in traja do dovršenega 50 leta in sicer: 1. pri operativni vojski od 21 do dovršenega 40 leta, in 2. pri rezervni vojski od dovršenega 40 do dovršenega 50 leta. Ob mobilizaciji ali pa v vojnem času pa sme vojaška oblast, če je treba, poklicati v vojaško službo tudi mladeniče od dovršenega 18 do dovršenega 20 leta starosti. Istotako Be smejo v teh dveh slučajih pozvati v vojaško službo tudi moški do 55 leta starosti. Ti zadnji pa se glasom vojaškega zakona ne smejo pošiljati na fronto, ampak se morajo rabiti v zaledju. — O tem, kdo ima pravico do raznih ugodnosti, smo že poročali. 61
senjaka, Sulnika, Stanovnika, Brodarja itdj. Pa že več zahtevajo, veliko več: ne samo, da naj bodo davki izenačeni, temveč da naj Slovenci o svojih davkih sami odločujejo in z njimi sami gospodarijo. Tega samostojneži niso nikdar zahtevali, ker so bili vedno pokorni sluge g. Pašiča in so z glasovanjem za centralizem celo sami preprečili, da se niti izenačenje ni moglo izvršiti, kljub temu, da je potem g. Pucelj skoro eno leto sedel na ministrskem stolcu. Zdaj naši poslanci vlečejo voz iz globokega blata, v katero ste ga samostojneži pomagali zavoziti. Tako, gospod Mermolja, zdaj pa lahko zopet za-dremljete.
p »Radikalna vlada pomeni škodo za Jugoslavijo,« je pisala »Domovina 25. jan. 1.1. Ko pa se je vse pošteno prav zato združilo, da vrže to vlado in prepreči to škodo, je bil dr. Žerjav, izdajatelj »Domovine«, tisti, ki je radikalno vlado podprl, da ni padla.
p »Domovina« je pisala pred tremi tedni: Pod radikalskim režimom so se povečali davki do neznosne višine, povišale so se železniške tarife, uvedel se je kuluk in se je razpasla korupcija tudi v Sloveniji.« Danes pa so »Domovinarji« tistim, ki se najodločneje bore proti tej korupciji, padli za hrbet in podprli radikalno vlado korupcije samo zato, da so tudi oni deležni te korupcije, ki se je razpasla v Sloveniji. Ali more čeden človek, ki se vsak dan umije, tako grdobijo, kot je «Domoviua», sploh še vzeti v roke?
p »Jutro«, ki ga plačuje Pašič in kapitalistične banke, pravi, da bo »Domoljub« sedaj vpil. Čisto točno! Gospodje, tako bo razkrinkaval vaše ogabno izdajstvo, da vam bo zelo neprijetno. Zadnji čas je, da razbojnike preženem s slovenske zemlje.
Pozor!
Preselitev!
Popolnoma varno naložite svoj denar pri
»Vzajemni posojilnici«
v Ljubljani — r.
t. i o. s.
ki se je PREStLILA iz hiše Uršulioskega samostana oa Kongresnem trgu poleg nunske cerkve * lastno novo palačo na MIKLOŠIČEVI cesti poleg hotela «UNION«. — Hranilne vloge se obrestujejo
po 6°/o
brez odbitka rentnega ln invalidskega davka. — Vloge v tekočem računu se obrestujejo
po 51/2 vez. tudi po 6 Vt %
Varnost za hranilne vloge je zelo dobra, ker poseduje Vzajemna posojilnica večino delnic stavbne delniške družbe hotela .Union« v Ljubljani. — vrhutega je njena last nova lepa palača ob Miklošičevi cesti, več mestnih hiš, stavbišč in zemljišč V tu- in inozemstvu. — Denar sc naloži lahko tudi po postnih položnicah.	5881
ZAHVALA z Brezovega pri Kovorju. Nepričakovano hitro po očetovi smrti smo vnovič žalovali po predragi materi
MARIJANI POGAČNIK, rojeni PERNE,
k> jo je Bog poklical k sebi. - Vsem prijateljem, znancem, sosedom in sorodnikom, ki so jo Lo-Pili ln sočutno spremljali na zadnjem potu na "min, se iskreno zahvaljujemo. Nepozabno pokoj. Priporočamo v molitev in prijazen spomin.
Družica Pogačnik - Mlinarjeva.
-W--
mznnniis

n Ustanovni občni zbor Okrajne kmetske zveze v Črnomlju se vrši na cvetno ne-deljo 13. t. m. v prostorih g. Matije Slcubica v Črnomlju in sicer točno ob 9. uri ilopol-dne. — Kmetska zveza in krajevni odbori SLS v črnomeljskem sodnem okraju naj poljejo svoje odbornike kot delegate na peljejo svoje odbornike kot delegate n« ustanovno skupščino. — Okrožje kmetskih zvez v Novem mestu.
n Nov semenj. V Veliki Slevici pri Vel. Laščah na Dolenjskem bo na belo soboto, 26. aprila, prvi letni semenj za kramo, živino in konje. Vel. Slevica, ki je stara božja pot, proslavljena širom slo-venske domovine po prelepi Stritarjevi pesmi »Turki na Slevici«, je oddaljena od kolodvora Vel. Lašče samo 3 kilometre in ima zaradi izredno lepe lege jako ugod< no sejmišče. Vabimo zlasti Bločane, Rib-ničane, Dobrepoljce in bližnje sosedel
n Ljudski oder ponavlja igro »Pasi-jon« ali »Kristusovo trpljenje in smrt« še v nedeljo, dne 13. aprila, ob 3. uri popoldne in v torek, dne 15. aprila, ob 8. uri zvečer. — Da bo tudi občinstvu z dežele omogočeno videti to prireditev, se prične nedeljska predstava že ob 3. uri popoldne. Pri tem ima p. n. občinstvo priliko, se z večernimi vlaki vračati domov. Predprodaja vstopnic vsak dan od 8. do 12. ure dopoldne in popoU dne od 2. do 6. ure, ter dve uri pred vsa-i ko predstavo v Društveni nabavni zadrugi (Ljudski dom I. nadstropje).
n Ukradena je bila od 28. do 30. marca volovska vprega brez jarma. Ako bi kdo o storilcu tatvine kaj vedel ali kupil, naj javi županstvu v Dobu proti dobri nagradi.
Vsak dober gospodar si bo naročil od Jugoslovanske knjigarne v Ljubljani Humekovo knjig«
PRAKTIČEN SADJAR
da prične takoj spomladi pravilno negovati svoje sadno drevje. Z uspehi bodo trud in stroški ia knjigo stoterno poplačani Vezana knjiga velja i poštnino vred 124 Din.
Pfafff šivalni stroii
so najbolj priporotllivi. - Cene solltioe. Plačljivo na obrohe. VOK
EJUBE.IAIVA &. NOVOMESTO.
Iščem HLAPCA za poljska dela. — Naslov Povo uprava .Domoljuba« pod štev. 1845.
Cenjene gospodinje!
Ako hočete svoji družini postreči za Velik" noč z dobrim kruhom in linimi poticami, mora« pri meni kupiti moko, rozine, cvebe, med in drugo mazilo, ker edino le pri meni boste z najboljši« blagom po najnižji ceni postrežem. Vsemu Sp^; blagu sem za praznike cene znižal, da si bodo tu« revnejše družine za Veliko noč kaj boljšega P"' voščile, — Cenjenim gospodarjem naznanjam, fl» imam zopet najboljši splitski CEMENT po nižji ceni na zalogi. — Za točno in solidno P0' Btrežbo jamčim, ter se najtoplejc priporočam
obilen nakup.
1, MENART, irgovec, DOMŽALE,
, r*
r: maa^ gs^ f jr H & ^ & J i i * k 1C
IZ KllESNIC.
>,Iutro« poroča, da so imeli demokrati dr. Žerjava, ki dela za Belgrad in velesrbstvo, dne 9. marca t. 1. svoj shod v Kresnicah v gostilni pri Spantu. Izvoljen jo bil sledeči odbor: predsednik Mohar Ivan, odborniki: Kos Valentin, Razpotnik Jakob, Taufer Franc, Jančar Franc, Špunt Valentin in Špunt Irmacij. Na sestanku je bil tajnik JDS dr. Rape. 1'riobČujemo zato, da bodo naši ljudje vedeli imena velesrbskih priganjačev v Kresnicah.
VAČE.
Imeli smo shod 25. marca. G. žužek nam jo pojasnil politični položaj ter posebej povdaril sledeče. Hud boj se bije v Belgradu, za nas vse gre, zato ne smemo biti brezbrižni napram temu. Ali nas no tepe jie dovoli centralistična ustava, po kateri nim Slov
cd ljudstva izbran pokrajnski zbor, ki bo dajal postave, primerne za Slovenijo, da nam ne bo Belgrad vsega narekoval. Slovenci no maramo s svojim denarjem le drugim pomagati, sami pa hirati. In pa, ali naj večno hodijo naši lan" 1 v Macedonijo k vojakom, da se nalezei malarijo in drugih bolezni? In ali naj komandirajo Srbi in naši liberalci, kakšna naj bo vzgoja v šoli? Kdor hoče sebi in drugim slovenskim kmetom dobro, ta mora biti zp avtonomijo. Kdor pa hoče biti za avtonomijo, mora biti za Slovensko ljudsko stranko. Ljudstvo pa mora. vztrajati pri volitvah, dokler tega ne dosežemo. Co hočeta kaj vedeti, pridno zasledujte z branjem politični razvoj. Možjo in vsi drugi, bodimo zavedni!
HORJUL.
Kmetijski list jo prinessl odgovor na
Navdušeni srburji so bohinjski sokoli, ker imajo odsekovno ozir. društveno štam-piljko tudi v cirilici.
LESKOVEC PRI KRŠKEM. Telovadni odsek »Orel« v Leskovcu je vestno zipolnjevali, vendar moramo reci, da prire dil na Jožefovo s sodelovanjem Raš-kar imajo nekateri še dobrega, je še sad ! kega.odseka telovadno akademijo. Občin-prejšnje vernosti. Kaj bo pa čez nekaj let stvo j.8 a velikim zanimanjem sledilo posa-
.	.pa cez nekaj _
z njimi in njihovimi otroci, če bodo zaje mali iz listov z gori omenjenim duhom, pa ni težko uganiti. Kdor hočo razumeti, mu jo zadosti. — Horjulski kaplan.
JAVOR POD LJUBLJANO.
Pobalinski napad na zasilno tukajšnjo šolo je nekdo objavil v nekem ljubljanskem listu. Dopis se enako glasi, kakor ga je dotični hotel vtihotapiti v Domoljuba. Iskrena hvala, gospod urednik, ker ste mi dovolili vpogled v dopis. Na dopisu sta v imenu »Starši šoloobveznih otroke podpisana 2 moža-posestnika. Ista sta se zglasila pri podpisanemu šolskemu vodstvu ter izjavila, da je dotični dopisnik navaden zahrbten slepar, ker onadva nista v nobeni z vezi i
imamo Slovenci nobene politične moči? d°pisom. No, dopisnik, ali si kaj ponosen
lovenci hočemo avtonomijo, to je, hočemo "a ,a castni naslov »slepar<V Na enak ,	------. sleparski način lahko napraviš dopis in
podpišeš vse gospodarje celega šolskega okoliša in odpošlješ naravnost na Višji šolski, svet v Ljubljano, s katerim strašiš v svojem dopisu. Kadar bodo zopet zasneženi zameti, pridi so na lastne oči prepričati v šolsko sobo:
Od bllz' so prihajali I	Daljnih ni blo
Mi smo pa španali Sleparju / hudo.
Za to slednjo igro bi bil morda sposoben, a za zasilnega učitelja pa menda ja ne? Nikar ne sanjaj talcih bed as toč I Da ura prav kaže, je treba, da vsi koleščki j utopili SLS
prav delujejo. Torej pozor, gospodje uredniki ljubljanskih listov, da Vas naš slepar no nalima! — Vodstvo zasilne šole v Javoru pod Ljubljano: Jernej Klinec, učitelj.
IZ PREDDVORA NAD KRANJEM.
mkiim „. i •	—	.....r' Orlovski telovadni nastop, ki se jo vr-
SSSri!!«VBi5	: Sil na praznik 25. marca pred natlačeno pol-
zanimanjem sledilo pos„ meznim točkam. Prav posebno je ugajale petje ter skupine. Iskrena hvala bratom Orlom z Rake, posebno g. kaplanu, ker se niso ustrašili dolge ter slabe poti, ter nam prireditev spopolnili.
VAČE NAD LITIJO.
Okrajna Kmetska zveza »Zasavje« je dno 25. marca ob 11 dopoldne na Vačah in popoldne v Vidergi priredila shod SLS. O političnem in gospodarskem položaju je poročal g. Franc žužek iz Ljubljane. Zborovale! so soglasno odobrili taktiko Jugoslovanskega kluba in želijo, da Jugoslovanski klub vstraja v boju za revizijo ustave. Občni zbo; OKZ Zasavje je preložen na nedoločen čas.
ŠT. VID NAD LJUBLJANO.
V vednost in na znanje vsem ljudem.
Iz jutrove dežele se poroča: 8. marca t. L je tukajšnji krajevni odbor Žerjav-Pribiče-viške stranke imel svoj občni zbor, na katerem je ravnatelj Jug iz jutrove dežele svojim vernim razlagal Žerjavov-Pribiče-vičev evangelij; za načelnika je bil izvoljen Josip Matjan (Porent), za podnačel-nika Ivan Goljar (Zogcn). — Volitve morajo biti zelo blizu. Dva pojava nas v tem potrjujeta; 1. pojav; Samostojneži, demo-kratje (Žerjavovci) in napredni ddavci (Košir) imajo večer za večerom skupne sestanke, kjer ugibajo, kako bi ugnali in utonili SLS: 5. pojav; gorostasne novice,
mojo notico v 10. Domoljubov! številki. No n na vsako pisanje nasprotnikov takoj ■arjati, ker bi sc stvar lahko vlekla v brezkončnost. Vendar pa ml je resnici na ljubo dvoje ugotoviti. Predvsem dotični dopisnik čisto napačno Domoljubov članek g-župniku pripisuje. Kako bi mogel g. župnik v svoji skromnosti sebi javno hvalo P?ti! Pisec tistega članka je spodaj podpisan. Treba mi jo pa še dokazati, da je nraehjski list brezverski. Lep tozadevni dokaz ic	......
ki se kakor pred vsakimi volitvami tudi sedaj kar na cente prodajajo lahkovernim ljudem. Centrum vseh teh novic je seveda ca preklicani naš župnik in dekan, ki je naredil že toliko hudega, kakor še nihče pred njim in nihče za njim. Pred zadnjimi volitvami je župnijo pripravil ob župnišče, zapravil šolsko premoženje, zmešal vse no dvorano občinstva je uspel v oboo zado- , šolske račune in ukradel občini hišo (mež-volinost. Orli. naraščaj in hratski nrliSLI : nijo), ali sedaj je napravil še vse kai hui-
2______ Li:_.._____'ta___ ,	.	'
je že v nedeljo podal g. župnik. Vea- ; ar se pa še bere črn ona belem. 1
Kmet:
88
tujskemu listu je Sokol pri srcu. Tepa ne da tniii; s^b^i -o	t___x..___u
• ne da tajiti. Sokol je odločna fronta proti
™ ■ Cerkvi. Tega ni treba dokazovati.
■rile k^*— ..«■ • «-. •
i mor
110 odvrniti ljudstva od duhovnika, da
»rite brošuro »Ajmo mi Sokoli.« — Nihče moro dalje ugovarjati, da Kmetijski list
C« ne ob poslušalo, razen morda le v cerkvi tam prav farizejsko. Kaj pa je ljudstvo »jez duhovnika? Ljudstvo brez Cerkve, vero Ali ni torej list, ki gre za takimi
esničr *	-
kvene
ln"Ho, povdarja člankar.
cilii	loreJ usl> in Sre
in cprt.C brezverski? Tudi vse božje Iznoin • >ne zaP°ved> vsi samostojni vestno BDrpihl ' P°vdarja člankar. Dasi ne "jmeino brez ugovora, da bi vsi vse
voljnost. Orli, naraščaj in bratski orliškl krožek iz Kranja so za svoje preciz.no izvršeno nastope želi cbiio pohvale. Planša-rica je s svojim ljubkim nastopom naravnost očarala občinstvo. Tudi ostale točke sporeda so bilo predmet splošne pohvale. Bratskemu orliškemu krožku iz Kranja ter g. katehetu Žužku *)0ui ua tem mestu izrečena najprisrčnej.ša zauvala za prijazno sodelovanje. Na splošno žoljo občinstva so ponove vsa točke razen telovadbe v nedeljo, dne 3. aprila popoldne, mesto telovadbe pa se igra burka »Pol ure v zrakoplovu*. Vabljeni tudi okoličani.
J7j BOHINJA.
Društveni dom na Boh. Bistrici napreduje. Sedaj so razpisana mizarska in tesarska dela. Ko bi bili Bohinjci še bolj zavedni, bi dom bil do jeseni dovršen. Nergači se povsod dobe. A naše delo jim bo pokazalo — resnično delo za ljudsko izobrazbo. — Sneg počasi jemlje slovo. In nI čuda — saj je bilo celo zimo okoli 5 m padavin.
šega: blizu enega milijona kron je že nabral za zvonove, sedaj je pa ta denar zazidal v dom, ki ga pa dozidati ne more; dom bo prodal in tako ne bo ne doma ne zvonov. Hranilnico je spravil na rob prepada in bo v kratkem izdihnila, prav tako »Lipa«, ki je že v smrtnih vzdihih. To so samo nekatere hude reči, vseh pa nc moremo povedati, da javnosti preveč ne prestrašimo.
ST. JURIJ PRI GROSUPLJEM.
Dno 16. t. m. je umrl Franc Mehle, posestnik iz Ponove vasi št. 5. Bil je pristal SLS., ključar podružnične cerkve na Taboru, ki se jo veliko trudil za podružnične zvonove. Bil je tudi zapriseženi cenilec za tukajšnjo občino, podpredsednik občinskega agrarnega odbora in član Iiatol. slov. izobraževalnega društva. Bil je tudi odbornik Kmečke zveze. Izobraževalno društvo ga je korporaiivno spremilo na njegovi zadnji poti z društvenim vencem, pevski
T
odsek mu je zapel dve prav ganljivi žalo-stinki, tako da'ni ostalo nobeno oko suho.
CERKLJE PRI KRŠKEM.
Meseca novembra smo veseli sporočili, da v letu 1924. ne bomo plačevali ni-kakih občinskih doklad na posredne dav. ke. Občinski odbor je tedaj namreč sklenil, da naj se občinske potrebščine krijejo s prostovoljnimi davki, t. j. pred vsem z naklado na pijačo. To je brez dvoma pravičen davek! — Pa glej ga, pride ti, prijatelj ljudstva in kaj naredi? Pritoži se zoper ta sklep na pokrajinsko upravo. — Ta pa na pritožbo ukaže občini, da mora pobirati davke od ibogatega« kmeta, torej, da mora občinski odbor še enkrat sklepati in skleniti aa 124% direktne davke občinske doklade! No, tako je! Pijance in birte naj le vlada varuje; kmet pa — in sicer kmet, ki komaj še diha vsled preobilnih državnih davkov, ta naj pa — po mnenju vlade — mer.da kar krepne, da bo preje mir! — In kdo se je pritožil zoper to, da naj bi pijanci plačali občinske potrebščine? To je bil — poslušajte — sam gospod občinski odbornik, gostilničar na Pristavi, Jože Laj-kovič! Pred nedavnim časom je bila razdeljena državna podpora za poškodbe in povodnji. Največ je dobila Krška vas, to je lista Krška vas, kjer so lani poslancu Su-šniku razbili volilni shod. — In ti Krško-vaščani se sedaj niso branili podpore, ki jo jim je skomandiral baS poslanec Sušnik! — Prišel sem te dni v občinsko pisarno in opazil, da je v isti hiši gospodinjski tečaj. Enega so imeli pred Božičem, sedaj je že drugi. Vodi ga ga. voditeljica Minka Odla-sek s pomočjo gospodične Slave Roglove. Predavajo pa poleg teh dveh: Dr. Gerlovič iz Brežic, živinozdravnik Vari iz Krškega in domači gospod nadučitelj Rostohar. — Pravili so mi, da so na sv. Jožeta v Katoliškem domu igrali ;Roka božja« in jo ponove na Tiho nedeljo.
RIBNICA.
Preteklo nedeljo, ali pravzaprav že v soboto, sem jo mahnil v Ribnico, in ni mi nič žal tega pota. Kupčije nisem sicer sklenil nobene, pa Bem le videl oziroma slišal pravo »ribniško«. Po jutranji maši sem stopil pred cerkvijo meti možake, ki imajo že nekaj hoj, dasi so Ribničani vsled znane pridne davkarije že zelo okleščeni. Kar začujem, da se na ves glas nekaj »kliče«. Vsi možakarji gledajo vanj, zato sem tudi jaz prav po ljubljansko ošpičil svoja ušesa. Ko je bilo klicanja konec, se vsi možje široko zasmejejo, in čujejo se glasovi: »Pre-teto jim predel« Jaz nisem prav razumel, za kaj pravzaprav gre, ker sem slišal le nekaj o meščanski šoli, o nekih milijonih, o Posojilnici in »pravični kazni«. Mahnil sem jo za možmi v Ulčarjevo gostilno, da izvem kaj natančnega. Možje so mi pripovedovali, da v Ribnici zidata neki Bukovčan in Po-ljanec drago meščansko šolo na račun trških davkoplačevalcev kot zastopnika trga, ne da bi bila tržane ali sploh davkoplačevalce kaj vprašala, če smeta napraviti tak atentat na njihove žepe. Ker pa sta omenjena dva gospoda libaralna prvaka, so jima jeli odrekati pokorščino vsi tržani zlasti pri prihodnjih volitvah, ker se seveda bojijo, da bi jim šli milijoni iz žepov. 81
Pravijo, da naj jih plačata sama. Po »pravični postavi« bi jih tudi morala. Pa sta si izmislila drugo, ker sta se tudi bala za svoj žep Ker je menda Bukovčan načelnik liberalne Posojilnice, je vse izdatke zvrnil nanjo. Zato je dalo načelstvo (prav: Bukovčan) klicati, da vse stroške prevzame Posojilnica, češ 3da se razbremeni trško-občinsko gospodarstvo. Možje pa so dejali, da mislita s tem razbremeniti omenjena dva gospoda le svoje gospodarstvo. To sem izvedel pri Ulčarju. Popoldne pa sem stopil v »parlament'. V Ribnici namreč imajo gostilno s tem imenom, kjer se shajajo na politična ugibanja naprednjaki, zvečer hodijo pa v drugo gostilno, ki se imenuje »bar*. Vse napredno! V parlamentu so zopet parlirali o tistih milijonih. Naprednjak z raskavhn glasom je ravno vpil: »Hudič, kaj dajete klicati, da bo meščanska šola »predvideno«; stala nekaj manj ko dva milijona dinarjev, če pa ste zadnjič dejali, da že sedaj povideno stane nad 8 milijonov kron, ko še ni videti drugega kot streho in zid, ki se že sedaj ruši! Na- tak način mora našo stranko vzeti — hudič!« Škoda, da nisem mogel iti še v bar, ker sem se moral odpeljati proti Ljubljani. V vlaku sem premišljeval tole: Aha, ribniški liberalci se boje, da jih bo pri prihodnjih volitvah — hudič vzel; možje so pa rekli, da bi njihove žepe hudič vzel, ako bi volili v občinski odbor liberalce, ker bi takoj sebe razbremenili, volivcem pa žepe obremenili. Tako je bilo sklenjeno v parlamentu. Jaz sem dal ribniškim volivcem čisto prav. Sicer pa so sami dovolj >kunštavk, da bodo pravo zadeli. V Ribnico bi pa vendar rad še šel, pa bom šel tudi v »bar«, ker se tam veliko izve. Za sedaj sem izvedel vsaj to, da je ribniški parlament davkoplačevalcem nevarnejši kot — belgrajski.
IZ ŠT. VIDA NAD LJUBLJANO.
Hranilnica in posojilnica je zaključila 1. četrtletje z izredno lepim uspehom. Vložilo se je hranilnih vlog 480.000, v tekočem računu 252.000, skupaj 732 tisoč dinarjev; dvignilo hranilnih vlog 150.000, v tek. rač. 192.000, skupaj 342 tisoč dinarjev, vsega prometa v teh treh mesecih je bilo 2,500.000 dinarjev. — »Lipa«, zadruga mizarjev, je imela preteklo soboto občni zbor, na katerem je bil za načelnika izvoljen Jože Arhar iz St. Vida, za pod-načelnika pa Jakob Kajzer iz Vižmar. — O stavbi ljudskega doma se bo z delom pričelo nadaljevati takoj po veliki noči. — Premenrba posesti. Hišo št. 2 v Št. Vidu je kupil Jože Arhar, družabnik mizarske tvrdke Eirnan & Arhar, načelnik »Lipe« in načelnik krajevnega odbora SLS. Naselil se bo v novo hišo koncem maja. Hišo št. 8 v Vižmarjih je kupil sosed Albin Magister. Mizar Kari Magister in čevljar Slavko Omejec sta zamenjala svoji hiši v St. Vidu.
JEŽICA.
Domovinarski dopisnik g. J. Kregar je že parkrat poleg drugih nesramno oblatil tudi tuk. g. župnika Koširja, ker se ta poslužuje pravic, ki jih ima vsak polnopraven človek, namreč, ker se udeležuje javnih in zaupnih shodov, na katere je povabljen. Dopisnik nikakor ne razume, da je uživanje državljanskih in političnih pravic v vsa-
ki moderni državi in tudi v naši vsem državljanom in tudi duhovnikom zajamče-no v osnovnih drž. zakonih — ustavi, ki bi jo moral g. Kregar poznati. Po logiki »demokratičnega« dopisnika bi moral mesar vedno vihteli mesarico, čevljar neprestano vleči dreto, medicinec bi rte smel nikdar od svojih pacijentov — tudi ne ponoči pod tuje okno prisluškovat razgovorom. Toda, quod licet lovi, non iicet bovi! Nikomur drugemu ne odreka uživanja političnih pravic, le duhovniku jih ne privošči. Stranka, koje glasilo je »Domovina«, zatrjuje, da je »demokratska« in da ne pozna razlike med stanovi. Ježenski dopisnik Kregar si pa domišljuje, da je politika samo za privilegirano »jutrovsko« gospodo. Tak je demokratizem in liberalizem slovenskih demokratov v praksi! Zlobni dopisnik dalje osivelemu duhovniku očita zasluženi kruh. Na take podlosti ne zasluži odgovora. Kdo pa vzdržuje šolo na kateri študira dopisnik? Slovenci z lastnim denarjem! In kdo ima med Slovenci večino? Ali ne .•■klerikalci«? Torej g. Kregar se ne sramuje študirati na »klerikalne« 6troške. S tako zlobnimi napadi, kakor jo zadnji, bo pa g Kregar dosegel baš nasprotno, kar želi. Vsi vemo, tudi g. Kregar, da so z delovanjem g. župnika Koširja na cerkvenem polju zadovoljni vsi farani brez razlike strank. V političnem oziru pa nam in njemu ne bo nihče, najmanj pa kak Domovinarski dopisnik, kratil svobode, kakor jo tudi mi nikomur ne maramo.
ŠMARTNO PRI LITIJI.
Na sv. Jožefa dan smo imeli orlovsko akademijo, ki je lepo uspela. Sploh se orlovski odick lepo razvija. — Istega dne smo ustanovili Sadjarsko in vrtnarsko društvo. Predsednik je I. Ablauf iz Jabla-niče, tajnik g. beneficiat Erzin, blagajnik Ivan Vrabič z Jelše. Pristopajte k temu koristnemu društvu! — Podružnica na Bregu bo dobila v kratkem tri nove zvonove; tudi na Gradišču jih bodo naročili Le revna Litija in pa Šentjur jih nc zmo-reta, — V društvu sc uče veliko igro »Quo vadiš, ki se je godila ob času sv. Petra v Rimu.
SV. KRIŽ PRI LITIJI.
V nedeljo, 30. marca, je imela naša K. Z, občni zbor. Izvoljen je za načelnika gosp. Jos. Kraševec, posestnik v Tihaboju. rre< daval je g. Strman iz Šmartna o zadruž" ništvu in nam mnogo povedal iz svoje lastne skušnje. Dobro je povdarja' Potre' bo kmetske izobrazbe in medsebojne vza< jemnosti. Le to je pot do boljših časov, poleg krščanskega življenja. Vse to I® treba hoteti. Močna roka pa premaga vse ovire,
ŠT. JURIJ PRI GROSUPLJEM.
Na dopis v »Jutru« z dne 1. aprila 192^ »Mala vas pri Grosupljem«, odgovarjajo sledeče. »Jutro« piše: »Sestanek naprednih volilcev je pokazal, da se naši kmetje želijo otresti vpliva klerikalne stranke.« — Vemo, da so pri nas gotovi ljudje, ki bi s® radi pririnili do kakšnega mesta v občinskem gospodarstvu, bodisi do županskega stolčka, do časti županskih svetovalcev ali pa vsaj do občinskih odbornikov. DoticM napredni kmetje so dosedaj trdili, da so
nristaši »Samostojne stranke«, kakor je pa Dokazal nedeljski sestanek so zadovoljni |ucli z demokrati; torej spreminjajo svojo barvo, — res pravi »značaj«.
Dalje piše »Jutro«: »Klerikalci so sfa-natizirali ženske, da preprečijo sestanek.« Poročamo, da nam ni bilo potreba fanati-zirati žensk, ker se volilcve naprednega bloka nič ne bojimo, ampak naše zavedne žene in dekleta že vedo, koliko gorja je prinesel centralizem našemu ljudstvu.
Dalje piše »Jutro«: »Hujskali so celo pošteno staro majko g. Dremelj, naj zapre vrata gostilne, ter nikogar nt pusti noter.« Pri Dremeljnu, ter sploh v Malivasi
ni gostiln*.
Dalje piše »kunštno« »Jutro«: »Preden je bil setanek končan, so se že vse Marijine device poskrile, ker so se »antikrista* ustrašile.« Nič pa ne omeni, koliko je bilo blokašev. — Postrežemo mi gospodom okrog »Jutra*. Na sestanku je bilo z sklicateljem sestanka g. Berščakom, kateri jo prišel iz Ljubljana z gcsp. nadučiteljcm, kateri se preveč zanima za občinske volitve, z našimi in pa radovedneži, ter z istim, ki jih »Jutro* omenja, da so odšli na komando svojih boljših polovic, vseh skupaj 12 oseb. Iz navedenega se razvidi, da je bil sestanek zelo klavern.
Dalje piše »Jutro«: »Možje so seveda meli priliko, sami videti pri tem sestanku, kako izpolnjujejo Kristovi namestniki njegov nauk ljubezni!« S tem hoče »Jutro« vmešati našega g. župnika. Pribijemo resnici na ljubo, da naš g. župnik ni nagovarjal, da se ses,'»nek razbije, ne žen ne deklet in sploli ni vedel ,da je kak sestanek sklican. — Sporočamo, da bodo naši zavedni volilci že poskrbeli za občinske volitve in izvolili župana iz svoje stranke brez dotičnih »škricev«.
BEVKE PRI VRHNIKI.
Pred dobrim mesecem je bilo pri nas ustanovljeno društvo Samostojnih za fante in dekleta. Vse se je vpisalo bolj iz radovednosti. Ko se je pa izvedelo, kam meri, je pa skoraj vse zapustilo samostojneže. — Dela se na to, da se zgradi dolgo zaželjena šola. Prostor za zidavo je že odmerjen. — Opozorili bi javnost glede naših oštarij. Ne vem, ali sploh vedo za policijsko uro? Pri nas se pije po navadi celo noč, se pije veliko več kakor preveč. Imamo namreč dve gostilni, pa v obeh vedno vse polno ljudi. Obeta se nam pa že tretja oštarija, mogoče prej kakor pa šola. V gostilno se mora iti, naj stane kar hoče; ni škoda ne denarja, še veliko manj Pa ljubega zdravja. — Nekateri fantje se v cerkvi na koru zelo grdo obnašajo. V čast jim to ni. — Prav bi bilo, da bi se ustanovilo pri nas izobraževalno društvo. Zakaj veliko nas je, ki bi radi drugačne izobrazbe, kot se pa dobi v oštarijah.
Večjo množino LEPE REPE prodam
ja krmo prašičem. Cena po dogovoru. — IVAN jAMPIč, Dvor, p. št. Vid pri Ljubljani. 1874
prvovrstno, in OVSENE OTEPE ima naprodaj Fr. Peterlin, PodborŠt-IComcnda.
Sprejmem VAJENCA za pekarsko obrt
dobrih starišev, po dogovoru. Ponudbe na upiavo domoljuba« pod »Pekovski vajfenec »tev. 1950«.
Pozebla detelja.
Po letošnji dolgotrajni zimi, ki nam je prinesla dolge mesece trajajoči sneg, prihajajo cesto od strani kmetovalcev vesti, da jim je velik del detelje pozebel. Dobivamo tudi vprašanja, kako bi bilo mogoče prazne dele njiv posejati z deteljo ali kako drugo rastlino, ki bi naj nadomestila izumrlo deteljo. Podsejati seme domače detelje na prazni prostor bi za letos ne bilo od koristi, ker bi se rastline prepozno razrastlc ter bi nam ne dale povoljno košnje. Tudi drugih krmnih rastlin (trav) ni mogoče podsejati, ker v mladosti prepočasi rastejo Ln nam dajo dobro košnjo šele prihodnjega leta. Vsled tega nam nc preostane drugega nego skušati pomagali ostalim detcljnim rastlinam, da se bujnejše razvijejo. To dosežemo prvič z brananjem deteljišča s travniško brano in drugič z gnojenjem z umetnimi gnojili. Brananje detelje spomladi je zelo priporočljivo, ker s tem otvorimo v zemlji dohod zraka do korenin in vsled tega oja-čamo raščo rastlin. Gnojenje s superfos-fatom in kalijevo soljo nudi rastlinam potrebno hrano, da sc bolje razrastejo. Na oral deteljišča potrosimo 150 kg super-foefata in 100 kg kalijeve soli. S temi gnojili bodemo pripomogli detelji, da se povoljno razvije in nam nudi primerno košnjo. Če pa po prvi košnji opazimo, da jc na deteljišču vendarle ostalo premalo rastlin, da bi se izplačalo prostor pustiti še za drugo košnjo, potem pa preorjemo in posejemo nanj ajdo ali kako drugo rastlino, ki nam še v t.;m letu vrže pridelek. Na tako pognojeni njivi bo vsaka rastlina dobro uspevala. Ce je pa detelja tako močno pozebla, da se na.n predvidno gorenje delo ne izplača, potem je najbolje detelji-šče proorati in ga posaditi s krompirjem.
Iz sadjarstva.
Odgovor na vprašanje glede uporabe oljna te barve in »stare lune«:
Oljnata barva najbrž ne bo primerno mazilo za rane na sadnem drevju, ker olje zaleze v lesno staničje, ki je živo in ga bržkone zamori. Posebno ob robu, kjer se rane začno celili, bi utegnilo škodovati. Sicer pa iz skušnje ne moremo trditi niti tega niti onega, ker s takim mazilo nismo niti sami mazali ran na drevju, niti slišali, da bi bil kdo drugi to poizkušal. Oljnata barva je izvrstno sredstvo za konserviranje m r t ve-ga lesa, kako bi se obnašalo pa na živem, bi bilo treba šele preizkusiti. Tudi če bi bilo brez škode, bi enkratna prevlaka ne zadostovala. Mazati bi bilo treba najmanj dvakrat v primernem presledku in s prav gosto barvo. Naš nasvet je tale: Namažite nekaj ran za preizkušnjo čez in čez vsaj dvakrat. Nekaj poizkusov naredite pa na ta način, da boste rob velike rane namazali najprej (prav na lahko zadostuje) s cepilno smolo, ostalo notranjo ploskev pa obdelajte
z oljnato barvo. Tako boste najbolj videli če bo in kakšen bo razloček. O uspehu bi bilo dobro poročati uredništvu »Sadjarja in vrtnarja« v Ljubljani. Pripomniti moramo, da je cepilna smola res draga, ako jo kupite; ako jo pa sami naredite, kakor smo v »Domoljubu« opisali, pa ne bo predraga.
Kar se tiče obrezovanja trte ob stari luni, pa bodite potolaženi. Izkušnja vam ho pokazala, da je to stara bajka.
Gospodarska obvestila.
DENAR.
Vrednost denarja dne 8. t. m.: lira Din 3.55, francoski frank Din 4.70, švicarski frank Din 14.10—14.20, dolar (denar) Din 79, dolar (ček) Din 80, čehoslovaška krona Din 2.40, funt šterling Din 350, 10.000 avstrijskih kron Din 11.50.
CENE.
c Cene umetnim gnojilom in vino-< graduiškim potrebščinam so v glavnem neizpremenjene ter so sledeče: 12 do 15 odstotni kajnit 70 do 75 Din z vrečami; 17 do 18 odstotna Thomasova žlindra 155 do 160 Din z vrečami, franko železniška postaja naročnika; 40 odstotna kalijeva sol 150 do 155 Din z vrečami; 16 odstotni superfosfat 125 do 130 Din za 100 kg, z vrečami, bakrena galica (96 do 99 odst.) 10.5 do 11.5 Din; žveplo 3 do 3.75 Din; natrijev triosulfat 6.5 do 7 Din; galun 5.5 do 6 Din; rafija 10.5 do 11 Din.
g Cene žitu. Blaga je dovolj na razpolago, toda ni kupcev. V Bački so cene žitu nazadovale od 340 na 320 Din z vtovor-. nih postaj. V Srbiji sc je dobila pšenica ponekod po 307 Din. Za hrvatsko pšenico se zahteva 325 Din s postaje. Ponuja se ječmen v Bački težje kakovosti po 340 Din. — Oves stane 240 do 245 Din na ba-ških postajah. Ponuja se blago po 235 do 237.5 Din z bačkih postaj. Moka gre slabo v denar. Zato mlini omejujejo obrate. Prvovrstno blago stane 560 do 570 Din v Zagrebu s postaje. Otrobov je malo na trgu. Trguje se blago po 225 do 240 Din s postaje v Zagrebu.
g Vinska borza. Zagreb, dne 2. marca. Bilo ni povpraševanja in ne zaključkov. Za blago so ugotovljene nastopne cene: belo namizno vino 1923., 9.23odsto., stenjeva-ško, franko vagon Stenjevac 5.50; belo zagorsko, 8.5 odst., Konščina ali Zlatar v vagonu natovorjeno 3.50; vršaško, belo, novo, 10.5 do 11 odst., pariteta Zagreb, 4.12 in pol; vršaško, črno, 12 odst., 4.50; dalmatinsko, črno, 11 do 12 odst., Sušak, po ma-Bg. 40 Din.
g Padanje cen v Banatu. Iz Banata poročajo, da so padle cene pšenici na 310 do 330 Din, koruzi na 220 Din in ovsu na 275 dinarjev. Jajce komad se prodaja po 1 Din. a liter mleka po 3 Din.
ŽIVINA.
g Cene živini. Ljubljana, dne 2. marca.:
Današnji sejm se ni vršil vsled slinavk^
&
in parkljevke v ljubljanski okolici. Upajo pa, da bodo bolezen toliko omejili, da se bo mogel sejm vršiti tretjo sredo v mescu. Sicer se bo pa o tem pravočasno poročalo, da ne bodo ljudje po nepotrebnem prignali živine v Ljubljano. — Zagreb, dne 2. marca. Sejm je bil slab redi deževnega vremena. Kupcev je bilo zelo malo. Inozemcev sploh ni bilo. Cone popuščajo. Kotirajo za kilogram žive teže: voli domači: I. vrste 14 do 14.75, II. vrste 13 do 13.75, III. vrste 12 do 12.5, bosanski I. vrste 13 do 13.5, II. vrste 11.25 do 12, III. vrste 10 do 11, krave domače 1. vrste 12 do 13, JI. vrste 41.5 do 12, III. vrste 9 do 10, biki 14 do 35. cokli 10 do 11, junice domače I. vrst9 13.5 do lo, II. vrste 12 do 13, bosanske 11 do 12, junci domači 14 do 15. bosanski 13 <lo 14, teleta 15 do 16.5, svinje do 1 leta '20.35, nad 1 letom 20 do 22, nepitano 20.25 do 22.4, pitano 23 do 24 Din. — Konji po komadu: težki 14.000 do 15.000, kmečki 6500 do 7500, srednji 8000 do SOOO, jezdni 8000 do 10.000 Din; za klanje po 2.20 do 4 Din za kilogram žive teže; žrebata po komadu: enoletna 4500 do 5000, dveletna 5500—C000 Din. Krma: navadna detelja 125 do 150, lucerna 150, seno neprešano I. vrste 150 Din za 100 kg. — Maribor, dne 4. marca. Prignali so 500 svinj in 5 koz. Povprečne ceno: prasci 5 do 6 tednov stari 150 do 250; 7 uo 9 tednov 300 do 3.30; 3 do 4 mesoce 500 do 625; 5 do 7 mesecev 850 do 950; £ do 10 mesecev 1050 do 1150; eno leto 1400 do 1900 Din za komad. Kilogram žive iieže 17.50 do 20, mrtve težo 22.50 do 27.50 Din. Koze 200 do 300 Din komad. Kepčija dobra. Prodanih 205 komadov, največ zizmh prascev. Kupci so b.ii iz Kranjske in Dravske doline.
IZVOZ LN UVOZ.
g Naš izvoz jajc v zadnjih letih stalno narašča. Po statističnih podatkih smo izvozili v L 1920. 294 vagonov jajc v vrednosti 30 mdijonov dinarjev, v letu 1921. 1234 vagonov, v vrednosti 146 milijonov dinarjev, v letu 1922. 1338 vagonov, v vrednosti 267 milijonov dinarejv in v letu 1923. 1724 vagonov, v vrednosti 538 milijonov dinarjev. Ce te podatke natančneje pogledamo, vidimo, da je Jugoslavija v pretečenem letu prejela za jajca nad 500 milijonov dinarjev, 90 milijonov dinarjev v^, kot za izvožene prašiče. Želeti bi bito. da bi vlada s pospeševanjem perut-nmarstva produkcijo jajc v Jugoslaviji povečala. V zadnjem času je vedno več jajc. Cene na bivšem Štajerskem in v hrvatskem Zagorju so jim 75 par do 1 Din za kos. Izvoz jajc iz Slovenije je precojšsn. izvoz zadnjih dni iz Slovenije preko Ljubljane je znašal 2 do 3 vagone dnevno. Iz drugih pokrajin države je baje izvoz manj«. Podoba pa je, da bo izvoz zopet padci, ker Anglija ima dovolj lastne produkcije, Švica pa kupuje v Italiji, ker je cene,že blago. Kot živahen nakupovalec jejc nastopa le Se Nemčija.
t g Naš izvoz v letu 1923. V leto l<m se je izvozilo iz na?a drŽave za 8046 milb Jonov dinarjev blr.ga. Na izvozu so predvsem udeležene Češkoslovaška z 621 nili-&& ^f ?.2374 milijoni in Italija z mdijoni dinarji. — Avstrija Je naš
najboljši odjemalcc za žito, moko, zivmo in meso, Italija za les in Češkoslovaška za najvažnejša živila (živo živino).
KAZNO.	„ ,
* Tridnevni kmetijski tečaj v Žužemberk« Od 23. —26. marca je priredil gospod okrajni ekonom iz Novega mesta tridnevni kmetij, tečaj, ki je prav aobro uspel. Zlasti popoldanska predavanja so bila prav dobro obiskovana. Z vehknn zanimanjem in razumevanjem so uue c-ženci pazno poslušali preaavanja. Predavalo se jo o sadjarstvu, zlasti o precepljc-vnnju in oskrbovanju sadnega drevja, o vzgoji in režiji trt, o ravnanju s hlevskim gnojem in uporabi umetnih gnojil in o pridelovanju krme na njivah in travnikih Obče se je izrazila želja, da se priredi tudi na jesen tečaj s sadnim ogledom v zvezi, kjer bi se določile in dognale najboljše in najpriporočljivejše sadne vrste za žužemberški okraj.
g Vziguliee iz preianskih tovarn je prepovedala uvažati generalna direkei.a drž. železnic v kraje bivše kraljevine Srbije. Pač dokaz enakopravnosti
g Občni zbor Ljudske posojilnice, reg. zadruge z neomejeno zavezo v Ljubljani se ja vršil 20. marca 1924. Iz poročila na-čelnikovega posnemamo, da se je zavod tudi v poslovnem letu 1923 krepko razvijal. Skrb uprave je bila vedno obrnjena za tem, da ostane zavod likviden. V čr.su največjega denarnega pomanjkanja je izplačevala Ljudska posojilnica vedno tudi največje zneske svojim vlagateljem in sicer brez vsake odpovedi. Ravno vsled tega je Ljudska posojilnica s ponosom -rla, kako je neprestano rastel in se širil njen ogled v vsoh krogih. V času. ko je trgovina radi pomanjkanja gotovine skoro zastala, so vlagatelji Ljudske posojilnice vsak čas lahko razpolagali s svojimi vlogami in so mogli člani, ki jim je bil dovoljen kredit, istega tudi vedno črpali. Kako so narastli posli Ljudsko posojilnice v letu 1923, kažejo sledečo številke: Hranilne vloge, ki so znašale začetkom leta Din 29,028.214.55 so se pomnožile med letom za Din 7,202.189.30, tako da so znašale hranilne vloge koncem leta 1923 Din 36,230.403.85. Posojila v tekočem računu so sc pomnožila med letom za Din 6,430.526.60 in znašajo koncem leta Din 28,537.328.60. — Občni zbor je sklenil,-da se razdeli od čistega dobička v znesku Din 397.984.16 v dobrodelne namene in sicer: Cecilijansko društvo 250 Din, Ciril-sko društvo ljubljanskih bogoslovcev 250 dinarjev, Dijaško podporno društvo v Ljubljani 500 Din, Družba sv. Vineencija Pa-velskega 6.550 Din, Družba sv. Elizabete 4.250 Din, Društvo za varstvo vajencev 600 dinarjev, Dubovsko podporno društvo 800 dinarjev, Društvo za mladinske domove SOOO Din, Dom za hirajoče in slaboumno otroke v hiralnici sv. Jožefa 800 Din, Dnevno zavetišče na Viču 300 Din, Knt. društvo rokodelskih pomočnikov v Ljubljani 2500 Din, Dijaška in ljudska kuhinja 1000 Din, Orlovska podzveza 750 Din, Pnv-linovič za obnovo uničenih katol. institucij v Splitu 500 Din, Predstojništvo karmeli-čsmk na Selu pri Ljubljani 1000 Din, uršu-lmpln samostan v Ljubljani 1000 Din, Pripravniški dom s Ljubljani 250 Din. Pod-
porni odsek Slov. kat. akad. starešinstva v Ljubljani 1000 Din, Podporni fond za rev. ne učence in učenke na Trg. šoli 250 Din Marijanišče v Ljubljani 1250 Din, L!chten-thurn v Ljubljani 1250 Din, Sirotiščo in dnevno zavetišče Vinc. konference v Tržiču 900 Din, Sirotišče Marijin dom v Kočevju 500 Din, Sirotišče sv. Jožefa v št. Vi. du nad Ljubljano 860 Din, Snlezijanski za-vod na Rakovniku 500 Din, za zidavo neve cerkve v Šiški 2000 Din, Slomškova zveza v Ljubljani 500 Din Prosvetna zveza dinarjev. Slovenska straža 250 Din, škofij, sko društvo za varstvo sirot v Ljubljani 2890 Din, mestnemu magistratu za uboge G00 Din, Pripravljalnemu odboru za V. katoliški shod 2.500 Din, zavod sv. Stanisla a v Št. Vidu 2840 Din, za božičnico karita-tivnih društev 1250 Din itd. — Ves ostali čisti dobiček so pa pripiše rezervnim zakladom, ki so se pomnožili vsled tega Ea 728.185.73 Din.
PEKOVSKEGA VAJFNCA
v starosti 14 let sprejme Josip STARIČ, Luib-ljana, Sv. Florijana ulica Stev. 29.	ji;93
KUPIM ELEKTROMOTOR
HP, 110 Volt., istosmerni tok. — Ponudbe • ceno na upravo »Domoljuba« pod Stev. 1033.
Prodam skoro NOV POD s ŠUPO
krit z opeko, po z>.lo ugodni ceni v Matcni'p Irfs. Ve« pove Ncža KIJM&E, Ilovica 48, Ljubljana.
NAPRODAJ JE HIŠA
na lepem kraju v škofji Loki ln DVE NJIVI na Hudem polja. — Več: A. SUŠNIK, škofja Loka 79.
PRESELITEV I	TRGOVINA
MARIJA ROGELJ — LJUBLJANA
LINGARJEVA UL. 4 - vljudno naznanja, da pro-daja radi preselitve po znatno znižamil ccnah zimsko blago pod lastno ceno. V zalogi ima Sioie, cajhe, Siion, kotenino, cefir, oksiort, cvilh za modro.-.«, belo in rjavo koterino za rjuhe, kovire, odeje, inoško in žensko perilo, kravate in drobnarijo. — Nobeden naj r.e zamudi! — Priložnost samo do 30. APRILAI
Prvovrsten semenski OVES te lopo italijansko BRINJE
ima v zaloiji J KNF.Z * Ljcbljar.l, Gosposvetska 3.
DRVARJEV več partij
rabi upravr gornjefSrajsklti posestev IjubljansL« Škofije v Marijinem gradu, poŠta Mozirje, in r'lfa za sekanje , brez spravila, od kub. metra 20 Pin. Za spravilo bi sc dogovorili po izvršeni sečnji. — Ponudbe jc poslati direktno na upravo. Rabili bi približno ICO DRVARJEV.
n
v Ljubljani, Kongresni trg 4
daje kredite v obrtne svrhe, po izrednih pogojih, pospešuje in podpira ustanavljanje obrtnih in industrijskih podjetij, izvršuje vse bančne transakcijo najkulantrieje. — Obrestuje vloge na knjižice po
Scgr
■■K
ras',"P
na tekoči račun po dogovoru od dne vloge do dn« dviga. — Lna dovoljenje za poslovanje z devizami -"""--------- in valutami. .........
ŠIVANJE STAREGA PERILA.
Ako pravočasno in skrbno zašiješ raztrgano perilo, prav mnogo prihraniš v gospodinjstvu. Zato se potrudi, da vsako majhno luknjico takoj zašiješ- ker se s tem ogneš mnogo večjemu delu in prihraniš na času. Priporočam ti, da tudi izrabljena in prozorna mesta, četudi še niso raztrgana, zašiješ (mašiš ali štihaš), ker potem drže Se dalj časa.
Perilo je najbolje zasiti preden ga de-ncš prat, da se raztrgana mesta pri pranju ne raztegnejo in povečajo. Ker pa umazanega perila ni prijetno šivati, lahko zašiješ le površno le toliko, da so pri pranju naprej ne trga, potem pa lepo zašiješ.
Ko pripravljaš perilo za likanje, preglej vsak kos natančno. Baztrgane trakove in gumbe lahko prišiješ takoj, prav tako tudi lahko takoj zamašiš manjše luknjice in prozorna (preplezana) mesta. Kose z večjimi poškodbami pa deni na stran, da jih zašiješ pozneje.
V
.V; ;! '■'!'
Slika 1,
Za mašenje (štihanje) platnenega perila vzemi sukanec, ki pa ne sme biti trd; za bombaževo (pavolnato) blago pa je boljše tanka pavola, ki se dobi v klobčičih nalašč za mašenje. Mašiti je treba na narobni strani in sicer napraviš to tako, da dvigneš s šivanko nekaj niti slabe tkanine, ravno toliko pa jih pustiš pod šivanko. Nazaj grede pa dvigneš one niti, ki si jih prej pustila ln pustiš te, ki si jih prej dvignila s šivanko. Na koncu vrste potegneš nit nalahno
Slika 2.
skozi, a je ne zategneš, nego pustiš ležati ]®ko kakor zahteva blago (glej sliko 1). I 0 hodiš sem in tje tolikokrat, kolikor J® potrebno, da podkrepiš slabo in prozorno mesto. Paziti pa moraš, da ni nit predela, kakor tudi ne šivanka, ki bi le trgata ze itak slabo blago.
v»t • Pa hočeš v raztrgani kos perila S « krpo <nik°). moraš najprej po niti ati obrabljen ali raztrgan del. Ta iz-
rezek položi potem na blago, ki ga misliš vstaviti, ga pripni z bucikami in prireži na vseh štirih straneh (navadno vstavljamo štirivoglate krpe) po niti in sicer toliko več na vsaki strani, kolikor boš rabila za rob. Novi kos potem pripni na luknjo tako, da primeš izrezani rob in rob krpe, ki jo hočeš vstaviti, s sprednjimi vbodi (heft) lepo na šitrl vogle, kakor to zahtevata krpa in luknja. Potem ga prišiješ z zadnjimi vbodi
Slika 3.
(štepaš), a na voglih moraš posebno paziti, da ti ne vleče. Kar stoji nove krpe čez, za-pogneš, pripneš z velikimi vbodi in potem prišiješ z robnimi vbodi (glej sliko 2). Če pa imaš stroj, seveda oba šiva narediš s strojem.
Slika 4.
Enostavnejše in seveda tudi manj lepo pa tudi zašiješ takole: »Na zadnji strani (narobe) raztrganega mesta prišiješ štiri-oglato, po niti prirezano krpo z robnimi vbodi. Potem obrni na pravo stran in iz-reži kolikor je raztrganega zopet lepo na štiri vogle, podvij rezino in zarobi z robnim vbodom (glej sliko 3). (Poudarjam še enkrat, Ja izreži na štiri vogle, ker so zelo grdi tisti »tolarji« (glej sliko 4) na perilu!)
Zamašeno in zakrpano je treba potem zlikati.
VARČNA PORABA HRANIL.
Varčnost pri kuhi ne obstoji v tem, da gospodinja prav malo skuha in gre družina s praznim, a ravno razdraženim želodcem od mize, temveč v tem, da zna preudariti, koliko je treba vzeti te ali one stvari, da zadošča za njeno družino, da zna jedi dobro pripraviti in pravilno obrniti, ostanke šo porabiti in da iz nepazljivosti ne vrže nobene še porabne stvari proč. Od začetka je, če je pravkar šele vzela kuhalnico v roko, res sitno in težavno odmeriti pravilno množino jedi za toliko in toliko glav družine. Upam pa, da ima pogum in toliko gospodinjskega duha, da bo prvič že na oko pre-
merila vse potrebe. Drugič bo potem že lažje: če je bilo prvič premalo, bo skuhala drugič več, če pa je ostalo, bo vedelo skuhati primeroma manj. Ob sedanji draginji je treba še prav posebne varčnosti pri vsem; zlasti mast (špeh) jo zahteva. Ako porabiš vsak dan le eno žlico masti preveč, znese to nad 6 kg. Pazi, da ti kapljice od masti ne padajo od žlice okrog! Vtakni jo v kako jed, ne polagaj pa je nikoli na štedilnik, ker je škoda maščobe, pa tudi radi smradu, ki nastane, ko se mast žge. Pomisliti je treba, da stane ena sama kapljica masti gotovo denar, za katerega, ker je bil neznaten, se nekdaj nismo zmenili. Paziti jo tudi na porabo moke! Ne mislim, da je ne smeš rabiti kolikor treba, ampak ne trosi je okoli ponve, ko delaš prežganje in ne okoli deske in mize, ko delaš rezance itd. No samo zaradi škode, ampak tudi zaradi snage in reda! Tudi na sol pazi! Spočetka morebiti ne moreš natanko določiti, koliko je je treba; soli raje manj kot preveč, saj prisoliš še lahko. Soli pa, ki ti je ostala v roki, ne vrzi proč; deni jo v solnico! Posebno pa pazi, da ne leže ostanki kruh« okrog! Vadi že otroke, da ga ne puščajo in opominjaj vedno, sama pa dajaj lep zgledi
KUHINJA.
Rožičcva potica s pomarančnim okusom. Najprej deni v lonček 2 dkg drožja, žličico sladkorja in 4 žlice mlačnega mleka; v skledo pa deni pol litra vitega mleka, eno žličico sladkorja, 5 dkg masla ali masti, žličico soli in 70 dkg moke; to nekolika premešaj, prideni vzhajani kvas in en rumenjak. To vse s kuhalnico dobro zmešaj, in stepaj četrt ure. Potresi testo z moko, pokrij s prtičem in postavi na gorko, da vzhaja. Vzhajano testo stresi na prt, z moko potresi in zvaljaj za mezinec na debelo in namazi s sledečim nadevom: Nastrgaj četrt kg rožičev, odstrani jim pečke in stresi rožiče v četrt litra vrelega mleka, prideni dve kavini žličici kakava, eno žlico sladkorja, eno žlico smetane in od cele drobne pomaranče odrezan olupek. Ko si testo namazala, ga potresi še s pestjo krušnih drobtin. Zvij precej na tesno in položi v kozo. Potlači potico v kozi z roko in prebodi na več mestih z nožem, da ne bo potica luknjasta. Kozo postavi na gorko, da vzhaja; pomaži jo z mlekom, jajcem ali smetano in peci v precej gorki pečici. Iz navedenega testa je potica precej velika.
Por — spomladanska prikuha. Por osnaži, operi in zreži ter stresi v osoljeni vreli krop, da se skuha. Kuhanega odcedi in sesekljaj. Napravi bledo, redko prežganje iz masti in moke, prideni sesekljani por, zal i j ga z juho ali krompirjevko; ko še par minut vre, prideni žlico kisle smetane, in ko prevre, ga postavi kot prikuho na mizo.______
Orožnik: »VI, voznik, ali ne veste, da je ponoči prepovedano voziti brez luči?« — Voznik: »Ne pomaga nič, gospod vaht-i
majster, moj koni je slep.«
*
Zdravnik: »Prijatelj, umreti boste morali, ker želodec vam je znotraj ves ožgan.« Pijanec: »Čudno to! To se je moralo zgoditi ponoči, ko sem spal; ker podnevi sem od jutra do večera gasil.«
Za plrhe — dobre knjige!
Za Veliko noč kupujte zdse in za svoje prijatelje d r. M i h. O p e k o v e knjige govorov/ »Socialna Misel« je v slavnostni številki ob V. katol. shodu pisala: -.Govori dr. Mihaela Opeke morajo najti častno mesto v knjižnici vsakega izobraženega Slovenca, ker so v času ver-skoobnovitvenega gibanja najboljše, kar v tem oziru imamo. Dozdaj jc izšlo pet knjig teh vsebinsko in formalno dovršenih^ govorov, »Brez vere« odkriva istinitost božjega bivanja, slika bogoiskateljstvo človeške duše in navaja modernega človeka nazaj k Bogu. »Za resnico« vsebuje 18 govorov, v katerih se branijo^ najvišje verske resnice proti blodnim mislim našega časa. »O dveh grehih« pred-očuje nečistost in lakomnost, ki najbojj trujeta sodobno človeško družbo in ovirata zdrav razvoj posameznika in celokupne družbe. »Začetek in konec« nam tako lepo kot doslej nobena verska knjiga v slovenskem slovstvu slika podobo Jezusa Kristusa kot vzor krščanskega življenja. »Velika skrivnost« je knjiga za zakonce, prevažna za našo debo, ko v odnosih med moškim Ln žensko prevladuje mesenost ali pa ozir na denar. — Po Opekovih knjigah segajo tudi taki, ki so s katoličanstvom v prav rahli zvezi, ker iščejo vendarle Boga, da osmi-slijo svoje življenje; tembolj naj katoličani iz njih črpajo poživitve svoje vere.« — Pozneje so izšle še tri knjižice: »O ljubezni«, dvanajst samaritanskih govorov; »Kam greš?«, sedem govorov o božjih klicih, in »Vstajenje duše«, petindvajset govorov za prerod. — Naročajo se v Prodajalni KTD (Ničman v Ljubljani). Cene: »Brez vere« 6 Din, »Za resnico« 10 Din, »O dveh grehih« 12 Din, »Začetek in konec« 16 Din, »Velika skrivnost« 18 Din, »O ljubezni« 16 Din, »Kam greš?« 10 Din, »Vstajenje duše« 28 Din. — Po poiti vsaka knjižica P10 Din več.
KRALJESTVO BOŽJE SE SIRI.
Glasom »Uradnih poročil apostolskega sedeža« je bilo 1. 1923. na novo ustanovljenih 3 nadškotije, 14 škofij, ena apostolska delegatura, 7 apostolskih vikarijatov in ravno toliko apostolskih prelektur. Še pred par leti je znašalo število katoličanov okrog 284 milijonov, danes pa je že poskočilo nad 300 milijonov. Lep napredek ima zaznamovati katoliška cerkev v zadnjih letih zlasti na Angleškem. Katoličane vpoštevajo, dasi so v manjšini v vsem javnem življenju. Tako je n. pr. nedavno dalo milijonsko mesto Birmingham katoličanom, dasi jih je le 50 tisoč v tem mestu, na razpolago za njih zborovanja mestno hišo in vseučilišče, dočim so morali še nedavno poprej katoličani graditi svoje cerkve v tako neznatnem obsegu, da se niso ločile od navadnih tovarn. Povsod, prav tako v zamorskih deželah, kjer imajo Angleži svoj vpliv, kakor tudi na domači celini, je opaziti silno hrepenenje in ^anje proU Rimu. Uvaja se maša, spoved, sveto obhajilom vse bogoslužje kot je v na-vad, v katoliški Cerkvi. Ni dvoma, da prido katoliška Cerkev med Angleži v doglednem časa do zmage, če se to gibanje ne preokre-ne, kar Bog ne dajl
Kaznovani uboj.
Enrika Handel-Mazzeti.
(Dalje.)
Slabohii, bledi septembrski solnčni žarki so padali preko jx>ti v parku, lahen vetrič je premikal odpadlo listje, ne da bi ga razpršil, ko je žena s svojim otrokom stopala skozi park v vas. Otrok je med veselim smehom brcal z nogo v zrak suho listje in gostolel :
»Poslušaj mamica, kako pojejo ptički, poglej, kako lopi fantki,« in mati je prisluškovala žvrgolenju malih ptičkov' in ogledovala ljubke kipe. Ko je pred jx>1 uro prišla sem, ni ničesar videla, ničesar slišala, samo rdečo kri svojega Jožefa in njego-vo zadnje liropenje. O, kri je usahnila, hro-penje jo utihnilo; tam gori se veseli on, z angeli prepeva slavo! — Ali mi privoščiš mojo srečo, Marija, povprašuje, ali mi ne privoščiš? — Prav dobro ga sliži, zakaj v njenem srcu, kjer je sicer tako strašno divjalo, jo sedaj kot v cerkvi tiho. — Da, privoščim ti! mu odgovarja njeno srce. — Moli zame, Jože!
»Mamica, kam pa greš?« je vprašal otrok, ko je prišla v vas in je zavila mirno šiviljine hišice na levo v malo ulico, ki polje k cerkvi.
»K nebeškemu Očetu, Marija,« je odvrnila mati.
Cerkvena vrata so bila odprta. Vstopila je. Prvič ]>o šestih letih!
Vse v cerkvi jo je gledalo kot znanko in vendar tako čudno tuje, kakor gledajo dobri prijatelji, s katerimi smo se brez vzroka razšli in jih potem nenadoma zonet obiščemo. Začudeno je gledala lurška mati božja z modrim pasom, desno v votlini, na levi s krstnega kamna pa skoraj jezno sv. Janez, mrko so gledali z obeh strani cerkve iz rdečega marmorja izklesani vitezi na nagrobnih kamnih. - Samo eden ne gleda niti jezno, niti začudeno. Ubogi, bledi, krvavi mož na križu v velikem oltarju. Gospod, krvav in bled, kakor pred tolikimi ;fcti njen Jože, je ni pokaral: Torej si vendar prišla? - Z očmi jo je pozdravil: Dobrodošla! — Okoli njega je gorelo v obrabljenih oltarnih svečnikih šestero rumenih sveč; v klopeh so klečali ljudje.
Vdova ni šla med ljudi. Pokleknila je zadaj pod korom v črvivo klop, z ruto si jo zagrnila obraz, v sladki bolečini je mislila m molila zanj. — Poleg nje je stal otrok in obračal glavico naokoli.
Orgle so zadonele. Kričeče, majhne podeželske orgle. Toda molilki tam zadaj v klopi je vsak gl?s segal do srca — že šest let ni slišala orgel — vzbujal ji j0 bolest-vendar tako ljube spomine; besede, J!.ie on govoril ob večernih urah, jo zopet sh.sala; njegovo suho roko je držala v svoji - Te misli, ki so ji še pred par
fa,e frce> so ^ sedaJ ^ko dobro dele! Vedno slajsi in slajši so postajali spo-
Je P"šel pred oltar mlad, bled kaplan ln začel moliti z mehkim enako-
mernim glasom. Tako je bral njen Jože zvečer iz koledarja, skoraj tako! Še bolj jo za-krila svoj obraz, prsi so so dvigale, ramena so se tresla — ihtela je.
Zopet so zadonele orgle in ljudstvo je pelo.
In kaplan jo visoko dvignil malo moa-štranro ter podelil blagoslov.
Žena tam doli v klopi pa jo nepresia-no jokala.
(Prili. konec.)
Duh v Kenfervilu.
(Angleška pripovedka.)
(Dalie.)
»Moj Bog! Otrok, kje si pa vendar bil?« je zaklical gospod Otis skoraj malo jezno, misleč, da si jo privoščila z njimi neumno šalo. »Cedi in jaz sva jezdila milje daleč naokoli ter te iskala in tvoja mati Je skoraj umrla od strahu. Take neumnosti ne smeš nikoli več storili.«
>Sa/;io duha smeš vleči za nos, samo duha!« sta kričala dvojčka in skakala kot neumna.
»Dušica moja draga, "hvala Bogu, da to zopet imam, nikoli več ne smeš od mene«, je rekla nežno gospa Otis, poljubila trepetajočo Virginijo in ji pogladila dolgo razmršeno kodre.	>
»Oče,«: je rekla Virginija mirno, »pri strahu sem bila. Mrtev je in iti ga moraš gledat. Slab človek je bil v življenju, toda kesal se je vseh svojih grehov in pred n jo umrl, mi je dal to skrinjico z zelo dragocenimi biseri.«
Vsa družina je nemo, začudeno strmela vanjo, toda govorila je čisto resno in peljala jih je skozi odprtino po ozkem skrivnem hodniku; Vašington ji je sledil z lučjo, ki jo je vzel z mize. Končno so dospel! do težkih hrastovih vrat, ki so bila vsa okovana z zarjavelimi žeblji. Ko se jih jo Virginija dotaknila, so zletela s svojih težkih tečajev in vsi 30 se nahajali v majhni, nizki sobi z obokanim stropom in zamreženim oknom. V steno je bil zabit težek železen obroč, h kateremu jo bilo priklenjeno ogromno okostje, ki je bilo stegnjeno podolž na kamenitih tleh in skušnlo z dolgimi brezmesnimi prsti dosečlStaroim/n! vrč in krožnik, ki pa je bil postavljen baš tako daleč, da ga z roko ni moglo doseči. Vrč jo bil pač nekdaj napolnjen z vodo, zakaj znotraj je bil ves prevlečen z zelenkasto plesnobo. Na kovinastem krožnik" je ležal kupček prahu.
Virginija je pokleknila poleg okoet-njaka, sklenila male ročice in tiho moiila, dočim so ostali sirme opazovali grozno tragedijo, katere skrivnost jim je bila sedaj odkrita.
»Poglejte no!« je nenadoma zaklical eden izmed dvojčkov, ki je pogledal skozi okno, da bi so prepričal o legi sobe. »P°J glejte no! Stari, suhi mandljevec cvete! Prav razločno vidim cvetove v mesečini.*
>Bog mu je odpustil!« je resno rekla Virginija, ko je vstala in njen obrazek je
žarol v nedolžnem veselju.
>Ti si angeli« je zaklical vojvoda, jo objel in poljubil.
Šliri dni po teh skrajno čudnih dogodkih so je ob enajstih ponoči pomikal Žalni sprevod iz gradu Kentervil. Voz z mrličem je vozilo osem črnih konj, ki je imel vsak i>a glavi kimajoči šop nojevih peres, kovi-nasta krsta je bila pokrita z dragocenim škrlatnim pregrinjalom, ki je imelo z zlatom vddan kentervilski grb. Poleg voza so stopali služabniki z gorečimi bakljami in v"8 sprevod jo delal zelo svečan vtis. Lord Ksutervii, ki je prišel nalašč za ta pogreb iz VValesa, je sedel v prvem vozu poleg jr.ale Virginije. Potem jo sledil poslanik Združenih držav s soprogo, za njim Va-šington in dvojčka in v zadnjem vozn je sedela gospa Umney, stara gospodinja, popolnoma sama. Smatrali so, da ima tudi ona pravico prisostvovati pogrebu, ker je voč kot petdeset let svojega življenja prebila v strahu pred duhom. V kotu pokopališča je bil izkopan globok grob, baš pod vrbo-žalujko, in prečastiti Avgustus Dam-picr jo inicl zelo Ranljiv nagrobni govor. Ko jo bil obred končan, so služabniki po stari družinski kentervilski navadi ugasnili lmk-ljo in ko so spustili krsto v grob, je pristopila Virginija in vrgla v grob velik križ iz belih in rožnatih mandeljevih cvetov. V tem je priplaval izza oblakov mesec in ob-gvetlil s srebrnimi žarki malo pokopališče, v grmovju pa je pel slavec. Virginija se ja spomnila, kako jo duh opisal vrt smrti, njeno oči so obiile solze in na poti domov ni ves čas izpregovorila besedice.
Naslednje jutro se je vršil med gospodom Otisom in lordom Kentervilskim razgovor radi biserov, ki jih je dal duh Virgi-niji. Rili so izredno dragoceni, posebno ovratnica iz rubinov v starobenečanski iz-(Mavi, mojster-ko delo umetnosti šestnajsta stoletja, tako dragoceno, da se je gospod Olis obotavljal dovoliti svoji hčerki, 'la bi ga vzela.
»Mylord,< je rekel, >prav dobro vem, da so v tej deželi razteza pravica podedo-vanja prav tako na družinsko nakitje kakor na pososlvo, in prepričan sem, da :;o ti biseri dedščina vaše družine, ali bi vsaj morali biti. Zato vas prosim, da vzemite dragocenosti s seboj v London in jih smatrate £g"ij kol del vašega imetja, ki je prišel vsekakor po skrajno čudnih okoliščinah zopet v vaše roke. Kar si tiče moje hčerke, je itak se otrok in ima, kar me zelo veseli, prav Malo zanimanja za take razkošne predmete. Gospa Otis, ki se, kar lahko rečem, žejo dobro razume na umetnine — uživala jt> to veliko prednost, da je kot deklica pre-lla več zim v Bostun — gospa Otis mi je j^kla, da imajo biseri zelo veliko vrednost j? "h bo mogoče prav izvrstno prodati, »s.ed tega sem prepričan, lord Kentervil, "a boste uvideli, da mi je nemogoče, da bi ?™emu članu svoje družine dovolil obdr-in !	Končno pa ta nečimerni nakit
n sijajne igračke, kakor so zelo primer-m tnenda potrebne za dostojanstvo brivske aristokracije, tako vsekakor niso i^polnoma na mestu pri onih, ki so vzgo-(Datje glej v naslednjem stolpcu spodaj I)
NAPAD MRAVELJ.
Nigerija je dežela v Afriki, in o tej deželi pripoveduje neki podjeten potovalec. Prebival sem nekaj časa v severni Nigeriji; tam so črne mravlje, bele, rdeče, velike, srednjevelike in majhne. Od maja do novembra v Nigeriji zelo dežuje in tedaj se odpravijo potovalne mravlje na pot, ker jih prežene dež; črne so in srednjevelike. Kakor veletok se pomikajo milijoni in milijoni v isti smeri, iščejo živeža in suhe zemlje, in vsak mrčes, ki jim pride nasproti, jo njih plen.
Stanoval sem tedsj v šotoru. Nekega večera sem prišel pozno v noč. Hotel som iti spat in sem slišal kakor da bi deževalo na rjuho, razipeto nad mojo posteljo. Grem gledat, kaj je, in vidim, da je na stotine mravelj padalo s strehe dol ali pa da so lezle po stenah dol. Obenem so lezle z vseh razpok različne živalce ven: pajki, martinčki, ščurki itd., vse je bežalo pred skupnim sovražnikom, pred mravljami. Tudi neki škorpijon je bežal; hitro sem ga zagrabil in sem ga vrgel med mravlje, v par minutah ga ni bilo več.
M>=dtem se je bila moja soba napolnila mravelj; zlezel sem na posteljo ter sem zadrgnil mrežo; tako sem bil varen pred niimi. — V vročih krajih moramo imeti zmeraj mreže nad glavo, tenko spletene
jeni v strogih in, kakor sem trdno prepričan, nesmrtnih načelih republikanske preprostosti.
Mogoče naj še omenim, da bi Virginija zelo rada obdržala skrinjo kot spomin na vašega nesrečnega, blodnega prednika. Ker je zelo stara stvar in potrebna popravila, se vam bo mogoče zdelo primerno, da ugodite želji moje male. Jaz za svojo osebo moram vsekakor priznati, da sem izredno začuden, da eden mojih otrok sočustvuje s kakršnokoli osebnostjo srednjega veka in n 3 morem si tega drugače tolmačiti, kot da je bila rojena Virginija v nekem vašem londonskem predmestju kmalu potem, ko se je vrnila gospa Otis s potovanja v Atene.
(Konee prihodnjič.)
in goste, zaradi mušic. — Od svojega skrivališča ven sem lahko videl in slišal vse, kar se je godilo okoli mene. Včasih je kakšen nesrečen martinček hušnil po tleh in se je krčevito napenjal, da bi splezal po steni gor. Z e načet od mravelj je bil preslab, da bi se rešil, utrujen je padel dol n je zginil med požrešno množico. Strašno je bilo, ko sem poslušal, kako so lezle mravlje vsepovsod naokoli; motilo me je le šumenje drugih živalic, ki so hotele uiti požrešnim napadalcem.
Šele po treh urah so vsiljivci v veliko mojo veselje zapustili moj šotor. Prihodnjega jutra sem jih videl, kako so sedele mravljo nanizane na kolih, ki so držali moj šotor. Čakale so solnca, ki naj bi jih ogrelo. Ko so prišle do zavesti, so ob kolih ti-čeče tvorile nekak most, preko katerega so je pomikal glavni tok, prinašajoč pogin sosednim nezavarovanim šotorom,
MRAVLJINČJI DEŽ.	-
Oktobra 1923 so v vasi Unkenbach na Nemškem mravlje dobesedno deževale. Ve-likansk oblak mravelj se je pomikal od vzhoda proti zahodu, par sto metrov je bil širok. Gost je til tako, kakor to vidimo pri čebelnih rojih. Mravlej so morale biti že utrujene in so se spustile v vasi na tla. Usoda jim je bila takoj za petami, in sicer v podobi vaških kokoši, ki so jih zajemale kar iz zraka ali pa pobirale po tleh,
NAJVEČJI HOTEL SVETA.
V Clncago v Ameriki gradijo sedaj hotel, ki bo prekosil vse svoje vrstnike na svetu. Dvaintrideset nadstropij bo visok in bo imel 4000 sob. Razdeljen bo na več skupin; tako bo 800 sob z eno samo posteljo. Pač veliko. Imel bo tudi športno igrišče in z vsemi udobnostmi opremljene kopalnice. V obednici bo obedovalo naenkrat lahko 2000 oseb. Stroški so preračun jeni na štiri in pol milijona dolarjev.
Samostojna KUHARICA
k mali družini — poštena, snažna, ki zna tudi likati In ima veselje do malega zelenjadnega vrtiža, 30 do 50 let stara, se sprejme ▼ Ljubljani. — Ponudbe I navedbo dosedanjih služb in z zahtevo plafe pod naslovom »KUHARICA« na upravo pod iter. 1684
Deset panjev «nlaal Ima na prodal NT. VAHTAR LBU8I MENGEŠ St 152
, wvw.mwrrmr^tfm<ltrfawj mmmpmm i. m iiwww
itmiuuui
JL.....
Ko z milom gresta tja po poti, in z milom ZLRT0R0Q sta brata H tri „čunke" prišle so nasproti, oprala pujske vsega blata.	B
Nadaljevanji tledi.	11
1*
Briniss m siilie hrulhe
ja žganjckuho prodaja po najnižji ceni tvrdka
Oeršak & Ko., Ljubllm Kmreg trg 10.
! f f SAMO H RlfMAl DNI f ! f Bnrnošiifom KUPONE za moSlie oblehe « 20 m Dlaaa in celotna podlago):
Vzorec A po Din 575-— za kupon Vzorec B po Din B2B-— za liupon Vzorec C po Din 435-— za kupon FOŠTN1NK 1'ROSTO samo dokler tra a zaloga. Pri naročilu ne pozabite pustiti poslati obenem: srajco spodnje hlače, nogavice ali kravato!-1-1
Vse nafcenele! ^ Naročite lahež pri
r
STARI TRG SI. 16.
Ma F. fin sin
mlzarstve ti zaloga pohtsiva
Priporoča omare z ladclci in tudi visoke iz mehkega in trdega lesa, postelje, mo-droce, žimnice, žičnike, stole, mize, sploh vso hišno opravo dobite le v
r LjubljaniJv. Petra cesta 17
po najnižjih cenah.
Združene opekarne d.d. Ljubljana
Telefon 733.	Telefon 733.
naznanjajo, da so otvorile v sredini mesta, na	;
Miklošičevi cesti št. 13, tovarniško zalogo vseh	j
vrst OPEKE lastnega izdelka. — Opeka je na raz-	:
polago v poljub, množinah po najnižji dnevni ceni.	j
no»odošla vslksnska Izbira po !ako znižanih canah — že od D n 55 — naprej; delsnssts rute od Din 12 — nsprej; se dobe pri tvrdkl
F. In I. Goričar
(„Prl Ivanki") Ljubljana, Sv. Petra cesta 29
illpspBs
Iščemo ssriozno tuniko
za SAMOPRODAJO prvovrstnega specialnega
alabaster-mavca in mavcazitnodelipanje
za veliko prvovrstno avstrijsko tovarniško tvrdko. Kot odjemalci pridejo posebno v poštev opekarne, tovarne glinastega blaga, porcelana in keramične tovarne, dalje zobozdravniki, orlopedične bolnice in kiparji. Ponudbe od veletvrdk prosimo pod :«ALABASTER No. 4171« na anončno ekspedicijo J. RAFAEL, WIEN I, Graben 28.	W1
Dalmatinski
Ia popfland cement
SVETOVNE ZNAMKE
nudi po najnižji dnevni ceni promptno tvornica »SPLIT«, del. družba za cement
Portland iz skladišča v LJUBLJANI, Aleksandrova cesta St. 12.
Modna in manulakturna trgovina nudi vse Spomladanske potrebščine za MOŠKE, ŽENSKE, KROJAČE in ŠIVILJE, razne VENCE in CVETLICE, OPREME za neveste in novorojenčke. — Velika izbira ženskih RUT in NOGAVIC.
MB miOPl"
LJUBLJANA, Stari trg št. 3.
rcvmatiCnila in belilih na pnriina
ki ho bili i»o mojem popolno neškodljivem naravnem zdravljenju z ne-Btrupeno pijačo oproščeni bolečin, me je pooblastilo, rta objavim niihova 0 zahvalna in priznalna pisma sa
:::::::::;.....:: Ne Iščite :::i:.::.::::.::::
novih sredstev, marveč napravite tudi vi popolno brezplačen poskus z mojim zdravljenjem, ki je ozdravilo ie tisoče. Pišite mi dopisnico in takoj Vam pošljem mnogo poverjenih poročilo ozdravljenja p o po ln o m a Sb zastonj in brez poštnine, a
Naslov: AUGUST MARZKE
Btrlln-Wilmtrsdorf, Bmhsalerstr. 5 Abt. 561
Priporočamo
vsem, da si pred nakupom blaga za obleke, za perilo vsake vrste, za nevestine bale itd., ogledajo zalogo
Oblacilnice za Slovenijo
r. as. as o. z.
v Ljubljani. Njena osrednja prodajalna Je v Ljubljani, v hiši „Vzajemne posojilnice" na Miklošičevi cesti poleg „Untona". Podružnica pa se nahaja v hiši ..Gospodarske zveze" na Dunajski cesti št. 29
Cene zelo zmerne I Zadružno podjetje 1
G
MERAKL
vsuRusacsr
najboljše kakovosti nudi
mmi-mnm
Ljubljana mn sad
centrala skladišče Tovarne
UubUana - MefivotJe. H
Maribor
podružnica
VELIKA NOČ se bliža!
Za obleke — vsake vrste — kakor tudi za birmance, se kupi danes najbolje ia najceneje
pri Ivanu SAVNIK v Kranju. JUGOMETflLIJA" LiubS lana
izdeluje
vse vrste bakrenih kotlov nadalje vseh vrst kleparska, ključavničarska ln |Vodovodno-inšta!a< cijska dela.
Znižane cene. Točna in solidna postrežba.
Kolodvorska ul. 18,
=o4
Kaučuk pete in kaučuk podplate
nosijo otroci in odrasli, ker so trpežni, ceni in udobni za nošnjo.

SALONIT BET
najboljši materijal za pokrivanje streh, kljubuje vodi, mrazu, vročini in vremenskim nezgodam.
PlnČfa " za vsakovrstno pozi-riUOuC m davanje zidov in podstrešja.
Ako vporabljate v,SALONIT" prlitedite denar ln Cas.
1.	materijal prve vrste po nizki ceni;
2.	je silno lahek pri delu;
3.	slab prevodnik toplote in mraza!
4.	neizgorljiv in nepremočljiv;
5.	neobčut. za premembo temper.i
6.	ga ne more odnesti največji vihar)
7.	prihranite pri sestavi ostrešja;
8.	stroškov za vzdrževanje: nikakih;
9.	postaja vedno boljši tekom časa. Z vzorci, ceniki, katalogi itd. Vam takoj postrežejo, ako se obrnete nai
SOLIN kod SPMTA.
I
sa,„i delate, AKO KUPITE BLAGO DRUGJE, preden si ogledat« NIZKE CENE v trgovini
»DANICA«
MAJZELJ & RAJŠELJ — LJUBLJANA Turjaški trg Stev. 1 (bivša Preskrbovalnlca).
Velika zaloga Stolov, hlačevine, žameta, konteni-ne, tiskovine, barhenta flanele, odej, pletov, no-tfavic, rokavic, kravat, srajc, ovratnikov, predpasnikov, iopic ter najrazličnejšega drugega blaga. P Istotam ZALOGA USNJA VSFH VRSTI Postrežba vestna In točna.
Povsod kopiti morete!
Ako ustanovite, da Fellerjev pravi Elza-fluid kje ne morete dobiti, prosimo sporočite, takoj dobite sporočilo za Vas najugodnejše mesto, kje
jc prodaja.
To Je rialbolJSe
kar sem keda| okušali
Pravi Fellerjev Elzafluld kot dobrodujne« -redstvo za drgnenjc! Za udel Za vrati Za gl.-vol Za zobci Za negovanje kožcl Kot ko-smetikuml Za negovanje usti V zimi! V letul Pri tisoč priložnostih se pokaže blagodelujoč, bolečine lajšujoč, koristen in mnogo-stransko uporabljiv. - Je veliko močnejši in bolj delujoč kakor 'ranc' *<5aD'e 'n najboljše sredstvo "" "	,e vrstel Nekoliko kapljic zado-
stuje da tudi vi rečetei
to ;«> nafbolfsie
kar sem kedal okušali
Sku. ij s pakovanjem in poStnino stane:
3 dvojnate ali 1 špec. steklenica 24 Din
12 dvojnnlih ali 4 špeo. steklenice 85 Din
24 dvojnatih ali 8 špac. steklenic 151 Din 36 dvojnatih aH 12 špej. steklenic 214 Din Kot primot: Flza-obliž zoper kurja očesa 4 in
6 Din; Elza-mentolni črtniki 7 Din; Elza-švedska tinktura ia želodec 10 Din; Elza-zagorski prsni in kašcljni sok 0 Din; Elza-ribje olje 20 Din; EW voda ia ubttt l2 Din; Elza-kolonska voda 15 Din; Elza-šumskl miriš za sobo 15 Din; Glycerin 4.Sil in 1» Din; Lysol, Lysoform 25 Din; Kineški čaj od < Din daljo; originalno Rodikum francosko žganje, »etika steklenica 15 Din; Elza-mrčesni prašek 10 Um, strup ra podgane in mišf 8 Din. ?a primot 'e računa zavoinina in poštnina poseb«.,.
Na te ceno sc računa sedaj Se 10 odstotkov oopUka. Adresirati natančno: EUGEN V. FEI-
©atsko81- STUBICA DONJA' EUal" "ni
HIŠA na Bledu II. Stev. 86
s 5 iobami, kuhinjo, kletjo ter sadnim vrtom, pet min. od kol., ob prometni cesti, pripravna za obrt, trgovca alt letovišče, ugodno naprodaj. - Več pove IV. PRETNAR, čevljar, Vižmarje, Št. Vid n. Ljublj.
1 £	k' S* pa dobit« edino v veletrgovini B.Stcr-
.5	raeckl, Celle. Trgovci cngros-cece. Utotam
■S a ."Si™, se letos produ a po Cndovito nizkih cen??i gj« >«"««3 perila, tfev!)l, :-*<!bnk.l, nogavice m vse dru« .t — C!£J yo moduo blft„ ..	Jadiučite cenik l
m m mX£*3
Različno USNJE in PODPLATI, usnfe za konjsko opremo, gcnPna In šivalna jermena, dolcclenice (gamaše), KOPITA različne oblike in velikosti iz gabrovega in bukovega lesa, čevljarske potrebščine tn orodje. Nudim veliko izbiro, vse najboijSe kakovosti In po najnižjih cenah. — Po sejmih ne hodim z blagom, ker to blago le podraži. — KUPUJEM vsake vrste SUROVE KOŽE. — Se priporočam FRANC ERJAVEC, trgovina z usnjem in kožami, NOVO MESTO — v staroznani prejšnji Rccclj-novi li:Si.

priporočamo svojo veliko zalogo različuega angleškega in češkeg* sukna, volnenega blaga za moške Iii /,eiiwke obleke ter razno perilno blago: platno, Sifone, ceflrje, tiskanino v najnovejših vzorcih ln bogat.} izberi, dalje različne volnene In šivane odeje za postelje, svilene, volnene in bombažaste
rute za na glavo itd. Opozarjamo obenem tudi na raznovrstne ostanke S3T" po zelo znižanih cenah.
»^»»•»»^^»^»»♦^^■»^»♦»»»»»♦»»c » »»»»«»« »a »»♦♦♦.♦»»o	»<«♦»♦»♦♦»»♦ ♦<»♦<>♦♦♦»
1BERHE\
veleirgovina z maimfakturnim blagom	\
LJUBLJANA, Mestni trg št. 10. \

Zadružna gospodarska banka d. d.
Telefon št. 57. Ljubljana, Miklošičeva cesta 10
v lastni palači (vis a vis hotela „Union").
Telefon št. 57.
Kapital ira rezerve sSsu.prso raatd K 60,000.000*
g£jrnžn:ce: Djakovo. Maribor, Sarajevo, Sorebor, Sgitt. felbamk. Ebspozitnra: Bied. Interesna skupnost z Gospo-~ ~	darsKo banko ti. d^ v Novem Sadu.
Da-je trgovske kredite eskomptira menice, lombardira vrednostne papirje, kupuje in prodaja tuje valute in devize, prejema vloge v tekočem računu in na vložne knjižice ter preskrbuje vse bančne in borzne transakcije pod najugodnejšimi pogoji. Pooblaščeni prodajalec srečk Državna razredne loterije.

i5* m
M
reg. zadruga z neomejeno zavezo V Ljubljani
Obrestuje hranilne vloge po najugodnejši obrestni meri, vezane vloge po dogovoru ter brez vsakega odbitka.
Svoie prostore ima tik za frančiškansko cerkvijo, v lastni palači, zidani še pred volno iz lastnih sredstev. Poleg jamstva, ki ga nudi lastna palača, veleposestvo in drugo lastno premoženje, jamčijo pri Ljudski posojilnici kot zadrugi z neomejenim jamstvom, za vloge vsi člani s svojim premoženem, ki presega več-
kratno vrednost vseh vlog.
Hranilne vloge znašajo nad K 150,000.000.
?ridite in prepričali se bosta,
i a prodajani moške in ženske šfofe pri metri! od 100—500 K ceneje, kakor lansko leto. Ker se Vam nudi ugodna prilika, glejte, da iste nc zamudite!
Trgovina ANTON SAVNIK, Škofja Loka.
OSTANKI
Ia češkega manuf. blaga, ccfirja, platna, Sifona, delena, inlela, liskanin, lkanin 4i> i	za dinarjev	S"r3'—
OSTANKI so 6 do 10 metrov dolgi. Po povzetju neirankirano pošilja
Josip Rehak
tvornica Červenjf Kostelec, Čehoslov. Filijalka ZACREB, roStni ->redal 234. Popolne opreme za NEVESTE. — Laneno blago. — Brisače in prti, damast, batist, šiion. — TKANINE in drogi predmeti.
Vzorci brezplačno lratiKu.
NAJUGODNEJŠI NAKUP in PRODAJA I
OSVALD PENGOV - Ljubljana
Karlovska cesta 19 (poleg dolenj. mosta).
Nakupuje in prodaja vseh vrst deželne pridelke, kakor: žito, konopno in laneno SEME, krompir, fižol itd. — Zaloga moke, otrobov, koruze, lanenih tropin, prvovrstnega dalmatinskega cementa ter iz drugih najboljših tovaren. — Prodaja špecerijsko in kolonijalno blago, vse vrste suhe in oljnate barve, lake, iirnež, laneno olje itd., trstje (Stuka-tur) in strešno lepenko. — Zanesljivo kaljiva vrtna in poljska semena. — Solidna in točna postrežba.
Kam naj dam laneno prejo v TKANJE? — Samo v tkalnico domačega platna
»KROSNA« v Ljubljani,
Zrinjskega c. 6, naspr. cerkve sv. Jožefa, kjer tudi lahko kupiš močno in lepo domače PLATNO.
Mili, podgane, stenice in 5£urkl
morajo poginiti, ako uporabliate naša preizkti&ena Sredstva' proti mišim in podganam Din 7 60, ra šenrke 10 Din, za stemoe 10 Din za molje 6 Din, proti airiosu a in 110 ilin, most proti unem S Din. mast proti uSom t oblokl 7 6J Uin. proti mravliam 7 50 Din. tteier za enjo ma leiov 7 Din. Pošilja po povzetju. ,Art«a', kam. laboratorij. M. JOnker, Zagreb, Petrin,)»ka ulloa 81X11.
zarezana (Falzziegel) prvovrstna, žgana, po K 6.— kos, franko na kolodvor postavljeno vsake želez, postaje na Kranjskem.
Fr. Prijatelj, Tržišče, Dolenjsko.
Jadranska banka d. d. Beograd
| Dionička glavnica: Din 60,000.000 Rezerva: Din 32,515.000
Centrala (začasno) Ljubljana. PODRUŽNICE i Beograd, Bled, Cavtat, Celje, Dubrovnik, Ercegnovi, Jelša, Jesenice, Korčula, Kotor, Kranj, Ljubljana, Maribor,
Metkovič, Prevalje, Sarajevo, SpliL Šibenik, Zagreb.
Inozemska ilLLLZ ^J®	Potniški urad	Naslov za brzojavke: JADRANSKA
Zadar. Avstrija: Adriatische Bank, Dunaj. Južna Am«~ Cortland St. NewYorl «§w !!' Banka' ff ' Punta, Are,ias" Portvenir, Puerto Natales. AfHacija: Frank Sakser State Bank 82, °rR Uty" Banka lma Prvovrstne zveze r vseh mestih sveta in se peča z vsemi bančnimi posli.
Ti«k« Jugoslovanska U»karo«<