Gospodarske stvari. Zrak, s posebuim ozirom na kletarstvo. Celo zeuiljo obdajajoči zrak, kteri 7 7zdrževauje '/.ivalstva in rastlinstva služi, je zines raznib plino7 iu sopara, ki se kot obstojni deli zraka, ali veduo 7 njem 7 goto^i prinieri nabajajo, kakor kislec iu dušec, 7 različnib množinab pa oglenče^a kisliua, sopar iu amon; ali so niu le 7 nekterib kiajib iu se ttikaj v malib množinab primeaani, kakoi- ž^epleui in fosforo^i 7odenec, ž^eplena sokislina, solna kislina in še 7eliko diugib kemičnih spojin, klere iz zemlje, moČ7iro7 ali raogoče tudi iz drugod uabajajočib se to7ornic iz^irajo. Zrak kot taka 7 kratkem popisana zmes raznib plino7 in sopara je za celo nara^o velike 7ažnosti in kakor na vse st^ari, tudi na grojzdni sok, mošt in vino 7eliko upliva. Vrenje 7ina prične le pri uazočnosti zraka in ako bi nani bilo rnogoče most v steklenico tiapolniti, tako da bi pri tem 7 dotiko z ziakom ne piiael, bi oni raoat 7edno euak oatal, on bi se 7 7ino ne spremenil; kakor hitro bi pa k ujemu ziak pripustili, bi precej 7reti zaeel in 7 kiatkern vino poatal. Zrak je tedaj za začetek 7ronja 7ina neobbodno potreben. Ako 7es upli7 zraka na mlado 7ino zaviramo, ue bode ono nikoli dozorelo in S7ojo pra70 stopujo dobiote doseglo. Zrak je, kteii 7ino 7 zorenju podpiia in brez kterega bi nikoli pra^a pivača ne postalo. Dolga ovira zračnega upli^a na mlado 7ino mu močno akoduje, tako da premlado, ae ne dozorelo 7ino, 7 ateklenico napolnjeno, se čestokrat popolnoma pok^ari. Pre^eliki upli^ zraka na 7ino je pa zopet jako škodljiv, kajti on zamore 7ino po- kvariti, celo popolaoma 7 ocet spiemeniti. Imamo si torej reaiti 7prašanje, kedaj je zrak na mošt oziroma vino, koriatnega in kedaj škodlji^ega upli^a? Predno reaujem to 7prašanje, 8e mi tukaj ua pra7em mestu zdi omeuiti še enega vele^ažnega obstojnega dela zraka, kteri jc na vino tudi 7elikega upli^a. Nanireč ziak ni le čista zme8 uže popisanih plinov, 7 kterej se posebno duaec, za teiii kislec 7 naj veči množini uabajata, ampak 7 njem pla7a še 7eliko trdib stvari 7 podobi prahu, ktere deloma iz neorganičnih, uiineralskih, deloma organičnib, zgorljivib spojin obstoj^. Pr7ib, neorgauičnih spojin, so se razui kloridi, soli in lužne kovine naale, med tem ko se k diugim Bpojinaiu ne le cvetni prah, razna celo majbna v zraku plavajoča seinena itd. ampak tudi razni trosi piište7ajo. Pr7c tvarine se 7 zraku lehko vidijo, ako se aolneni žarki 7 temo ako/. nialo luknjico sijati puate. Oue ao 7 tem času človeku 7 podobi cel6 gostega piabu vidne in njib ime prah je popolnoma opiavičeno. Troso7 pa ui mogoče 8 prostim o6esom videti, kajti oni so drobnogledno male t^arice, tako da 7eliko 7rst tioso7 7 šte^ilu 10—20 milijono7 komadov le kubičen milimeter prostora za^zeinajo in ravno tako je zrak troso7 piepoln. Ti trosi se 7 natmi zdaj koristni zdaj škodljivi pokažejo. N. pr. trtno bolezen pouzročuje tros, imeuom ,,oidium tucceii"; uzrok bolezni krnmpirja je tros ,,peronospora infestans" ; snet, rija in še veliko diugih bolezni žita in drugih rantlin so uasledki trosov, katert s« se na njib naselili. Ti škodljivi trosi tudi krubu, niesu, 7kubaueuiu aadju in velikn drugiui živalskiiii in rastlinskim suovem ne prizauašajo, ampak jib 7 kratkem z belo kožico, plesnobo, zakrijejo. Uzrok 7inskega kana, vinskega cika, saniorazkr^jenja, gnjijenja in 7renja se troaom piipisuje. Ouditi se je, da trosi (glivice) tudi 7 ae tako veliki množini se nabajajoče, nirt^o nakopičene organične t7aiine 7 primeroma kratkem času ali popolnoma razkroje ali 7aaj v njib sosta^i zdatno spremeue. Ker se tioai, akora^no so majhni, 7endar bitro ninože, je oua moc lebko raz^idna. Akoravuo je 7ečina troso7 jako škodlji^a, ker člo^eku potrebue t^aiiue pokončuje, 7endar 7eliko s tem koriatijo, da unula ži^alska in rastlinska telesa, ktera bi kot taka nič ne koristila, 7 raatlinstvu in ži7alst7u koristne keniične spojine razkrojijo. Ena najgla^nejih enoata^nib kemičnih spojin, ktere se pri gnjijenju in 7renju raz^ijajo, je oglenčeva kisliua, ktera 7 dibanje rastlinam kot gla^ni ži^ez služi. Kakor uže rečeno, se oglenče^a kislina pri vrenju 7ina razvija, ko 7relne glivice piouzročujejo, da se sladkor spremeni 7 7inski C7et iu oglenče^o kialino. Giojzdni sok (čisti jagodni sok brez luščin) pa nima sno^atelja 7renja t. j. troso7, glivic ali gobic 7 sebi, ampak on pride ali neposredno iz zraka 7 njega ali se na luačinab nabaja in še le kot moat sno^atelja, 7ielno gli^ico, 7 ae dobi in začne vreti. Piav lebko tedaj vreuje mošta popolnoma zadušimo s tem, da trosom prihod k moštu zaviianio, ali ako jib 7 pučetku zamorimo n. pr. z žvepleno sokisliuo ali salicilno kislino (obe ste mu jako stmpeni). Tudi ako a filtriranjem mošta trose le deloma odstrauimo, zamoremo moatu precej dolgo časa 7ienje za^irati; popolnoma pa mu 7i-enje tudi zaduširao, ako trose pri temperatuii 80°—100° C. umoiimo, tedaj ake mošt 7 steklenicab pri omenjeni temperatmi segiejetno in stekleuice zamašimo. Potem nam most 7 njih 7edno enak ostane. Nasprotno pa 7reuje zdatno pospešimo s tem, da troae pomnožimo in to s pomočjo zraka, kteri ima 7eliko množino teh glivic 7 sebi. Ako tedaj mošt nieaamo, t. j. ako mošt bodisi s kterim koli sredatvom 7 veliko dotiko s zrakotn spra^imo, pospešimo mu njego^o burno 7ienje. Droži 7ina obstoje 7ečjidel iz beljakovin. Ako ima pa 7ino ae 7edno sladkor 7 aebi, pro uzroče 7 7inu nabajajoče se beljako^ine zopet 7renje in to toliko časa, dokler se 7 vinu še nepo7iet slador nahaja. Čestokrat 7ino ravno za^oljo beljako^in zboli. Gla^na skrb 7inorejca moia tedaj biti, beljako^ine brž ko mogoče iz 7ina spra^iti, in to pra7 lehko doaeže, ako a pomočjo zračenja spra^i 7 7ino do^olj 7relnega sno^atelja ter beljakovine uže 7 mladosti iz 7ina odpra^i. S tem si tijegovo stano7itnost zagoto^i in tudi maraikterej goto^i akodi uže naprej 7 okom pride. Napra7a enantovega etera, ali tudi konjako^o olje kuono7ano, kateri 7inski duh prouzročuje in se tudi za ponarejan,e ruma in konjaka f&bi, kakor tudi se ga slastičarji za parfeniiianje S7(>je robc poslužujejo, je po preiskavah 7inokemikarje7 od ninožine drož od^isna. Ciru 7eč se drož 7 moštu napravi, trni 7eč bo tudi 7ino enant.07Pi.-a eteia imelo. Zračenje mošta naj tudi tukaj *t,i **rcdst7o za pomnoženje konjako^ega olja 7 r. ;a omenim iu ravno tukaj tudi na upliv zraka na diaečnate tvaiine vina opomnim. Kakur ta imenitni obstojni del 7ina 7 njem le pod upli^om zral$a naatane, tako se 7 7inu še 7eliko drugih različnih eterov nahaja, kateri 7inu pravo ime dajejo in le pod uplivom zraka nastanejo. Predno so 78i eteri 7 vinu napra^Ijeni, traja dolgo časa, kajti zrak ima skoz sod le celo mal dohod k 7in», tedaj tudi primeroma mal ali 7edno trajajoč upli7 na 7ino. Čas, 7 ktereni se 7inu razui eteri napravljajo, duh 7ina boljaa iu 7se surove sno^i 7iua, ktcre ga le slabejega delajo, iz onega odpiavlja in to 7se le pod uplivom zraka, kar imcnujetuo ,,zorenje 7ina". Brez upli^a zraka ni niogoče 7inu dozoreti, kakor sem vže koj 7 začetku na kratkem navedel. Uže iz ravDO popiaane lastnosti zraka na viuo je raz^idno, da upli7 zraka tudi prijetui duh 7inU 7edno množi, kajti 7 primeri, 7 kteri se razoi eteri napra^ljajo in množijo, raste iu muoži 86 tudi dobrota, prijeten okus in duh 7iua, tedaj 7 iati primcri 7ino boljše postaja. Čestokrat se 7inorejcu pripeti, da mii dolgo na zraku ležefi most na 87ojera puvraju poruja^i in tudi pri po7ietib 7inrh se ra^no isto pniuja^enje 7elikokrat ojiazuje. Tenni vsemu je uziok upliv  zraka, kteii je 7 moštu ali vinu sc naba)aj<)če, črešlo7ini enake, sno^i in 7inske iz^lcčine (Extractivstoffe) spremenil in je deloma neraztopljenc napra^il. Vino, ktero ima take sno^i 7 sebi, na zraku hitro poruja^i in ni 7sled tega za nobeno kupčijo sposobno. Ra^no ta, se 7e, ne^šečna lastnost 7ina je tudi čestokiat uzrok tdlikim ne^šečnostim med prodajalci in kupče^alci 7ina. Temu 8e pa lebko ogneino, ako one sno^i uže 7 dobi mošta odstranimo, da jih po upli^anju zraka storiino neiaztopljive, ktere se potem same na po^ršje diož 7zdignejo ali na dno soda poležejo, od koder jib pra7 Iehko od 7ina odstranimo. Ker so posebno 7ina, pri kterih je tudi gnjilo grozdje pomešano, ,,porujavenju" pod^ržena, je to zračenje pri ujih posebno priporočljivo. Ako stara vina ,,poruja7e", naj tukaj zra^en omenim, da je zracenje 7 tem slučaju najbolje sredstvo in 7ečkratno prctakanje s penečo pipo (Brause) jako priporočljivo. (Dalje pribodnjič.) Kakovo mora biti dre^o pri presajenji? ; Ze pri presajenji drevesa, ki se godi 7 pctem ali četrtem letu njego^e atarosti, paziti moia sadjerejec na njego^o zrast in obliko, ako hoče, da bo izrodil dobro dre^o, ki mu bo dalo obilno sadu. Kako7o pa mora biti dre^o, da bo dobro rodilo in da bo dalo obilno sadu, bi utegnil kdo prašati V 0 tem hočem 4ia kratko or&cnili fastnoisti, ki jih mora inieti drevo, da je sposobno za odgoje7anje in presajenje. Korenine 4—5 let sbrega dre^eaa, v kateri starosti se dre^esa prcssajajo, murajo biti dobro raz^ejaue. Imeti mora tako drevo vsaj 3 ali 4 krepke korenine, na kateiib je obilno seisalk in drugib nježnih korenin. Korenine niuraju biti 7saj 6 palcc7 ua dolgo od stcbla pojiolnorua zdra^e in nič ranjene, Ako so bolj na koncu raujene ali bolebne, naj se gladko odrežcjo tako, da je prerez obrnena proti zeralji, in če jc rana velika uaj se namaže s cepilnim voskom. Mesto, na katerem je bilo drevo požlahneno ali cepljeno, mora biti dobro zaraščeno. Cim inanj «e ono mesto pozua, tim bolje je, ker to je dokaz. da se je cepič dobro z di^jakom zaiastcl, in pa dre7o ua onem mestu ni bolebno. Ra7no ua oueru mestu, kjer je dre^o cepljeno, sc 7ečkiat nabaja vsled slabe zarasti bolezen, ki ae lc kasueje so pokaže in drevo vniči. Steblo naj bode gladko , 87etlo, in ra^no. Rane, od odrezanih niladik biti niorajo dobro zarasčene. Dre^o nc sme biti poraščeno ne s prcpletom ne z maboui, tudi se ne sme koža lupiti, kajti to je že zuamuje, da tako dre7o boleha ali pa da je bilo pozeblo. V vrbu mora biti posebno pri hruaali srednja mladika dobro izpcljana, da dre^o dobi kasneje lepo piramidalno obliko. Pri jabelkib, kateri iniajo bolj okioglo i»bliko, ni to tolike 7ažnosti, 7endar pa niorajo biti 7rhuc 7eje 7ae zdra^ega lesa, lcpe in gladke kože, in v lepi podobi izpeljane. Posebno se naj pazi tadi na to, da cepljena drevesa ne kažejo prezgodno rodovitnost, kajti, drevo ki počne hitro v mladosti roditi, zastane v svoji lesni rasti, in opeaa hitro v rodovitnosti. Ne gleda uaj se le to, ali je steblo debelo ali ne, ampak glavna stvar naj bode, da je drevo dobro v koreninah zraščeno in posebno na to, da je zdravo. Tudi 6e je takrat drevesce nekoliko slabeje, se bode hitro opomoglo, ako ga bode sadjerejec dalje dobro odgojeval in obdržal zdravo. Kdor bo pazil pri nakupovanji na omenjeneto6ke, gotovo bo zadovoljens kupljenim drevesom in z njego^o rodovitnoatjo. Kakova stelja je najboljša? Vsak gospodar pozna važnost dobrega gnoja za kmetijstvo, in res ni je stvari, s katero bi se dalo kmetijstvo bolj pospešiti, kakor z dobrim gnojem in njegovim umnim oskibovanjem. Dobrota gnoja odvisna je od dobrote krme, s katero se živina krini, kakor tudi <>d njegovega oskrbovanja. Pa tudi stelja veliko upliva ua vrednost gnoja na njegovo razkrojevanje in na njegovo redilno moč. Zatoraj naj si kmetovalci, ki imajo na izbiro vec tvarin za steljo, izberejo vedno le ono, ki jim daje naj boljši gnoj, in ki se naj lagleje ia naj bitreje v zemlji razkroji. Med te tvarine spadajo: 1. Slama- Posebno ržena slama je velike vrednosti za steljo. Slama popije v svoje votle steble V3o gnojnico, jo hitro rakroji. Cim bolj je slama zmeekana in nekoliko krajaa, kakor je njena naravna velikost, tim bolje je. 2. Smerečje in mah. Kjor pomanjkuje slame, rabi 8e tudi smerečje in mab za steljo. Tak gnoj ugaja posebno ilovični zemlji. Ker se pa smerečje le polagama razkroji in segnije, treba je da ostane delj čaša na gnojišču ali pa v hlevu pod živino. 3. Veliko rnanjše vreduosti, kakor slama, je listje. Ono le polagoma in celo težko segnije malo, gnojniče v se popije in le malo rastline brani. Kdor slamo in listje skupaj kot steljo rabi in sknpaj na gnoj zmeče, stori v gnojenji zemljišc veliko uapako. Takov gnoj namreč nejednakomerno razpada in tudi nejednakomenio gnoji. 4, Celo dober za steljo je krompirjevec. On se napije hitro in dobro gnojnice, pocne hitro gnjiti v zemlji pa bitro razpadati in rastline rediti. Boljši je zatoraj ga porabiti za steljo, kakor pa na polju ga sožgati. Posebno kot gnoj na travnikih inoa veliko vrednoat. 5. Ters, praprot, srpnica so tudi dobre za steljo, ako se ae zelene pokose in posuše. Ako se pa puačajo toliko 6asa, da se na korenini posuše, in še le potem pokose, nimajo toliko vrednost za steljo, ker ae težko razkrojujejo. 6. Žaginje 8e tudi lahko rabi za steljo, vender ono le malo gnoj pomnoži in celo po6asi razpada. Puš6ati se mora dolgo 6asa na gnojnišči, da dobre segnije. 7. Trava iz ribnikov in ruša ae rabi le tam, kjer pomanjkuje drugib tvarin za steljo. Trava se mora pokositi in dobro posušiti, pr^d ko 8e rabi za steljo, kajti mokra in frišna trava nc pije ni6 scavnice 7 se, pod ži^ino ostane mokia, in da le prazen in slab gnoj. Sejmovi na Štajerskem. 28. okt. sv. Toraaž pri Veliki nedelji, Cmurek, Gleinstatten, Ribnica, Slov. Bistrica, Muta, Koracice, sv. Juri na južni železnici; 2. nov. Zreče ; 3. nov. Pišece. Sejmovi na Koroškem. 28. okt. Freže, Gutstajn, Kapla, sv. Lenart, sv. Mobor, Sacbsenburg.