- * Tli .fc
Tla M trt« Ife velja i pottnin« «ni ts t Maribor»
i poliljanjem na do» p m!« tote K 4,— M pol lete „ t— M 5etrt lete . L—
Jaročnina te poillja mravnBtva t tiskarni m. Cirila, koroike Ottee hJtv. List M prfilja do odpovedL

SLOVENSKI
List ljudstvu v pouk in zabavo.
M t Mani te pi gospodu Korak-« M i topi p. 10 It.
BckopM m m m»
6ajo, neplačani Ifetf ae ne sprejemi^
Za oznanila se pl»6q}»
od navadne vrstice, Se se natisne enkrat, po O h, dvakrat 23 h, trikrat 88 k.
Inaerati se spr^jem^o do Brede opolnd&a.
Stev. 46.
V Mariboru, dne 13. novembra 1902.
Tečaj XXXVI.
Okrajni zastopi.
Ker so se naši deželni poslanci zadnja leta ogibali deželnega zbora, začela je rasti drznost nemškonarodne večine vedno bolj in bolj. Saj se ji ni trebalo bati, da bi ji kdo izpraševal slabo vest. Da nemška deželno-zborska večina tudi v bodoče ne bode mirovala z uničevalnim bojem proti Slovencem, naznanjajo že sedaj njeni pristaši. Prvi smrtni udarec hočejo zadati Nemci v deželnem zboru okrajnim zastopom, ker s tem upajo vsekati tudi Slovencem nove rane.
Ze v zadnjem zasedanju deželnega zbora je stavil celjski poslanec Stallner predlog, s katerim bi se upliv trgov in mest pri volitvah v okrajni zastop razširil na škoito kmet-skih občin. Ako bi njegov predlog bil potrjen za postavo, izgubili bi Slovenci skoro vse okrajne zastope na nemške tržane in meščane. Toda presvitli cesar Stallnerjevega predloga ni potrdil.
Opomniti pa moramo, da Nemci na Spodnjem Štajerskem največ zaradi tega hrepenijo po vladi v okrajnih zastopih, ker bi radi dobili po njih okrajne šolske svete v svoje roke. Okrajni zastop voli namreč člane okrajnega šolskega sveta. Ko pa bi imeli Nemci okrajne šolske svete v rokah, nastavljali bi po naših šolah le nemčurske učiteljske moči, slovenske šole bi preustrojali v nemške šole, in tako bi imeli najboljše sredstvo, da ponemčijo v kratkem celi Spodnji Štajer.
Ker cesar ni potrdil Slovencem škodljivega Stallnerjevega predloga, tuhtajo sedaj
Nemci, kako bi mogli na drug način dobiti okrajne šolske svete v svoje grabežljive roke. Zastopnik ptujskega mesta dr. Kokoschinegg je bil tako nepreviden ter na volilnem shodu v Ljutomeru, 5. t. m. razkril nemške nakane. Rekel je, da po dosedanjih določbah ni mogoče več nekaterih spodnještajerskih okrajnih zastopov, n. pr. celjskega, dobiti v nemško last. Zato nameravajo staviti nemški poslanci spodnještajerskih mest in trgov predlog, naj se okrajni zastopi odpravijo. Na njih mesto pa naj stopijo cestni odbori, ki bodo skrbeli za ceste, kakor sedaj okrajni zastopi.
A kaj bo z okrajnimi šolskimi sveti? Tudi ti se bodo odpravili in učitelji se bodo nastavljali od nemškega deželnega šolskega sveta v Gradcu. Na ta način se bo doseglo, kar se s Stallnerjevim predlogom ni doseglo: Slovenske šole in ž njimi slovenski narod bodo izročeni na milost in nemilost Nemcev. Ako bi se ta nemška nakanr, posrečila, položili so nas Nemci s tem na smrtno posteljo!
Ta nemška nakana pa ni samo proti Slovencem naperjena, ampak tudi proti pravicam ljudstva. Ljudstvu se hoče pri šoli vzeti zadnja besedal Nadalje bi imelo ljudstvo pač pravico vse plačevati pri šoli, a nič govoriti. Proti taki nemški pohlepnosti se mora vzdigniti vse ljudstvo, ki še ima kaj ponosa v sebi, ter slovesno ugovarjati!
Nemški poslanci vse poskušajo, da bi škodovali Slovencem in jih kmalu ponemčili. Pri tako nevarnih nasprotnikih bi morali biti naši deželni poslanci s podvojeno skrbjo
čuječi. Ako bi mirno ostali še nadalje doma ter si niti upali med ljudstvo niti v deželni zbor, da odkrivajo nemške hudobne nakane pred celo javnostjo, ne bi slovenski stvari ničesar koristili.
Državni zbor.
Dunaj, 11. novembra.
Burni prizori.
Krščanski socijalci so pri zadnjih volitvah za nižjeavstrijski deželni zbor (na Dunaju) sijajno zmagali. Ne le vsi poslanci na kmetih so njihovi pristaši (21), tudi v Dunajskem mestu, ki pošlje v deželni zbor 21 poslancev, so precej pri prvi volitvi pretečeno sredo dobili 20 sedežev. Dunajsko notranje mesto voli 6 poslancev; ti so bili do zdaj vedno sami židovi in židovski pristaši. Letos so prvokrat krščanski socijalci podrli to judovsko trdnjavo in izvolili z veliko večino glasov 6 krščanskih poslancev. Le v X. okraju: Favoriti, ni dobil krščanski kandidat Prohaska pri prvi volitvi 5. novembra nad-polovične večine glasov. Tu so si stali nasproti trije kandidati: Prohaska, jud in socijalni demokrat dr. Adler in nek Čeh. V 10. dunajskem okraju prebiva silno veliko Cehov. Nobeden izmed teh 3 kandidatov ni dobil absolutne večine glasov. Priredila se je j torej v petek 7. novembra nova volitev med j Prohaskom in dr. Adlerjem. Od 15.000 vo-! lilcev jih je prišlo na volišče nekaj nad 12.000. Priprave za to volitev so bile velikanske. Obe stranki, krščanska in mokraško-
Listek.
Tolažba v smrtni uri.
Resnična povest; spisala Micika Šk—c.
I.
Kresni dan je padel Kruljc s črešnje za hišo ter se ubil. Mati Kruljka je postala vdova. Kdo bi verjel, da bo žena, že precej priletna, mislila še kedaj na možitev; pa vendar je bilo tako. Ljudje so ji sicer odsvetovali, pa ona je ostala pri svojem prvem sklepu, češ: »Če ni gospodarja pri hiši, gre vse narobe; čemu se bom sama ubijala!« Otrok z rajnkim nista imela več nego samo enega fanta, Tomažka, ki pa je bil ob očetovi smrti star šele kakih devet let. Akoravno mlad in še slaboten, je že vendar pri hiši precej pomagal. Opravljal je službo pastirja. Kakor se je že omenilo, Kruljka je ostala pri svojem sklepu, se zopet in to prej ko mogoče omožiti in preložiti polovico svojih križev in težav na moževe rame. Vse odsvetovanje ni pomagalo nič.
Pri hiši pa je služil tudi hlapec Matevž že mnogo let. Pri delu je bil prav priden in za premoženje svojega gospodarja oziroma gospodinje je skrbel tako, kot bi bilo njegovo. Vdova Kruljka je dobro poznala njegove za-
sluge in nihče se ji ni tako pripraven zdel kakor ta hlapec. Vajen je že bil pri hiši, vsakdo mu je bil znan in tako je bila Kruljka trdno prepričana, da bo še tem bolje gospodaril, ko se bo za lastni prid ukvarjal.
Ni še preteklo par tednov, kar so stikali ljudje glave po fari in si nekaj skrivaj šepetali. Nekateri so delali modre obraze, drugi so se zopet porogljivo smejali. Kaj je bilo? Cenjeni bralec bo gotovo že uganil, da se moži Kruljka s hlapcem Matevžem. In to je dalo povod, da so si ljudje zopet enkrat brusili jezike. Posebno prepirljive stare babnice, katerih pač nikjer ne manjka, so imele mnogo dela.
Prišel je dan poroke. Jedlo in pilo se je, kar je premogla hiša, godci so igrali in vriskali ter tako za par desetakov olehkotili poročenca. Sedaj sta bila mož in žena.
Odkar je bil novi gospodar pri hiši, šlo je res vse bolje izpod rok. Živina v hlevu se je pomnožila, njive so bile dobro obdelane in posejane, travniki lepo očejeni in pognojeni, in Kruljc je bil edini v vasi, ki še ni iz svojega gozda prodal nobenega klina, odkar je jel gospodariti. Sosedje so djali, da bo nemara še boljši kot rajnki, stare klepetulje so pa kar zijale od zavisti in se tolažile s tem, da imajo nekateri ljudje srečo že na tem svetu in pristavljale hinavsko: »Bog ve,
kako pa se jim bo godilo na onem svetu!«
Le nekaj so ljudje grajali na novem gospodarju, namreč, da ni mogel trpeti malega Tomažka, akoravno je bil deček ubogljiv in marljiv. Za vsako najmanjšo stvarico ga je tepel, in če mu je žena včasih dejala, naj ne ravna pretrdo ž njim, ker je še deček mlad, in da ga lahko prestrogo držanje pokvari ter mu vzame veselje do vsakega dela. »Kaj mu boš dajala potuho!« se je vselej obregnil. »Dokler je mlad, moramo mu izbiti iz glave vse muhe; ko bo starejši, bo prepozno.« Ubogi Tomaž odslej ni imel doma nobene prijetne ure več. Kadar je prignal zvečer živino domov, je vedel dobro, da bo zopet tepen, akoravno ni ničesar pregrešil. In to je storilo, da se je vedno bolj ogibal svojega doma. Ako je kdo ubogega dečka miloval: »Jeli Tomažek, rajnkega očeta ni več; ta je le pisan oče«, se je jel deček jokati, da ga niso mogli utolažiti.
Nekega večera je že davno odzvonilo Ave Marijo — pa Tomaža še ni z živino od nikoder. Gospodar je godrnjal kakor po navadi in se rotil, kako ga bo, in celo ljubezniva mamica je djala, da je fant res nekoliko svojeglaven. To je šele podkurilo Matevža. Vzel je dolgo brezovko in djal: »Paglavec je pa že zopet zaspal in pustil živino v škodi! Danes ga pa naklestim, da bo pomnil nekaj
judovska, ste napeli vse moči, da zmagate. A zmagal je krščanski socijalec Prohaska z neznatno večino 39 glasov. Čehi so mu pomagali do zmage. Med volit-vijo so nastali grozni prepiri in tepeži med obema strankama. Vsaka je očitala drugi goljufijo. V seji 11. novembra je vložil mo-kraški poslanec Pernerstorfer interpelacijo na ministerskega predsednika: «Kako more vlada gledati mirno, da se judom in mokračem godi tolika krivica.» Dr. KSrber je precej vstal in odgovoril, da se bo vpeljala natančna preiskava. Trdil je pa, da so mokrači metali iz neke delavske hiSe Sipe in stole na krščanske volilce. Že med to ministersko izjavo je nastal nepopisen kreg in hrup med krščanskimi socijalci in židovskimi mokrači, tako, da je moral minister za nekaj časa obmolkniti. Toda vrišč je bil Se veči, ko je judovski mokrač Pernerstorfer zahteval, naj se precej začne obravnava radi te izjave ministrskega predsednika. Pernerstorfer je imenoval v tem svojem govoru krščanske volilne priganjače: krščanske lovske pse. Psovke, katere so padale od strani mokračev na krščanske soci-jalce, so tako grozne, da se ne smejo ponavljati v pošteni družbi. Ta strašanski hrup je trajal dolgo, dolgo časa. Se ve: Židove in njihove mokraške zaveznike strahovito boli, da so celó v cesarskem mestu Dunaju popolnoma pobiti.
Razprava o Korberjevem govoru.
Dr. Korber je precej v prvi seji zdajšnjega zborovanja podal nekak načrt postave, po kateri se naj napravi mir med Čehi in Nemci. Toda prvi niso s to vladno izjavo zadovoljni in so zahtevali, da se začne razgovor o besedah ministrskega predsednika. Pri tej priložnosti tožijo Čehi nad krivicami, katere njim prizadevajo Nemci. A oglasili so se k besedi tudi poslanci drugih slovanskih narodnosti. V imenu Slovencev je govoril dr. Ploj ter očital vladi, kako zanemarja Slovence, osobito na Spodnjem Štajerskem in Koroškem ter ugovarjal nakani vlade, da hoče mir narediti le na Češkem. Isto se mora zgoditi tudi po drugih deželah, kjer prebivajo Slovani. Poslanec Bianchini je pojasnjeval krivice, katere morajo prenašati Hrvati v Dalmaciji, kjer je v zadnjem času laške šole nadzoroval bivši italijanski minister Rima in kjer se je visokošolcem prepovedalo pevati hrvatske pesmi. Ta razprava se še nadaljuje. Danes se še prav nič ne ve, kako se konča ta zadeva. Čuje se od ene strani, da hoče vlada odgoditi državni zbor za dalje časa, dokler se ne dogovori nekako premirje med Čehi in Nemci. Priča-
časa. Saj pravim, če človek ni povsod sam zraven, pa gre vse navskriž, nikdo se za nič ne briga.« Sel je gledat. Na pašniku se je pasla živina. Mladi junec je predrl ograjo in se zmuznil na sosedovo deteljo. Kruljc je pa klical Tomaža, ali fanta ni bilo od nikoder. Nevoljno je renčal: »Nemarnost, ali spi ali se pa brezovke boji; le počakaj, boš že prišel domov, potem pa bova plesala! Kako lahko bi se bil junec preobjedel in tudi sosedu bo treba povrniti škodo.«
Minula je noč, prišlo jutro, Tomaža le še ni bilo domov. Mater je začelo skrbeti in prosila je moža, naj bi ga šel iskat, morda se mu je pripetila kaka nesreča. Ta pa ji je zaničljivo odvrnil: »E pojdi, pojdi, kaj se mu bo neki zgodilo? Lenuh se potepa okrog; kadar bo lačen, bo že prišel domov.« Toda ni bilo tako. Tomaža ni bilo k hiši. Kralje se za to ni mnogo zmenil, le to ga je jezilo, da si je moral najeti pastirja. Mati pa je jokala in mu očitala: »Ti boš kriv, Če se fantu kaj pripeti; ti ga boš imel na vesti in Bog ga bo tirjal od tebe!« In od te ure je zginil mir in sloga is te hiše. Mati, akoravno s« prej ni mnogo brigala za svojega sina, ni ga mogla pozabiti in zmerjala je svojega moža. Vsakokrat, kadar mu je zinila katero o Tomažu, se je jel hudo vati, razgrajati in preklinjati, ter da je on sedaj gospodar v
kuje se, da bo dr. Korber pojasnil svoje besede z dne 16. oktobra.
Delopust v Galiciji.
Zadnja leta sem so se rusinski, pa tudi poljski kmetje v Galiciji maščevali nad ta-mošnjimi grajščaki s tem, da niso hoteli po prejšnji ceni delati ob času žetve. Nastali so po nekaterih krajih nemiri; mnogo ljudi se je pozaprlo. Radi teh poljskih nemirov so vložili poslanci Daszinsky, Breiter in Ro-manscuk nujne predloge, v katerih so zahtevali natančno preiskavo teh dohodkov. Štiri dni je trajala razprava, v kateri so zastopniki raznih strank očitali nelepe stvari eden drugemu.
Mučenje vojakov.
Češki poslanec Klofač je v nekem nujnem predlogu navedel več slučajev, kako trdosrčno ravnajo vojaški zdravniki z vojaki. Če je kateri vojak še tako nevarno bolan, ne sme v bolnišnico, temveč mora spolno-vati vse težavne dolžnosti svojega stanu. Mnogo jih radi tega tudi umrje. Isto so trdili tudi drugi poslanci. To pa je deželno-brambovskega ministra hudo speklo. Dolžil je poslance, da vojske obrekujejo. Vsled teh besed je nastal v zbornici velik hrup in živahen ugovor proti deželno-brambovskem ministru, ki se je ponovil, ko je minister v drugič dolžil nekatere poslance krivice, katero delajo vojaškim oblastnijam. Sprejeli so se pa soglasno vsi predlogi Klofačevi, v katerih se zahteva, naj se z vojaki ravna po človeško.
Več vojakov.
Vsako leto se je do zdaj jemalo k vojakom po 103.000 mladeničev. Vlada pa zahteva zdaj, naj jih sme jemati po 125.000, toraj 22.000 več, kakor prej. Nadalje predlaga, da se naj pokliče pod orožje po 6000 nadomestnih reservnikov, od katerih se jih bo po prvem letu odpustilo 2000 domu, po drugem letu zopet 2000 in po tretjem letu tretja tretjina z 2000. Vlada se izgovarja s tem, da so druge države, n. pr. Nemška, Ruska, Francozka in celo Italija zadnja leta povikšala Število vojaških novincev; le Avstro-Ogerska je znatno zaostala. O tem novem krvnem davku so imele razne stranke svoja posvetovanja. Toda nobena stranka se ni izjavila za to vojaško zahtevo. Tudi poslanci združenega slovanskega centra in hrvatsko-slovanskega kluba so se o tej vladni zahtevi posvetovali. Tu so se slišale jako trpke besede proti temu vladnemu predlogu.
Nujni predlogi.
Po opravilnem redu poslanske zbornice se morajo nujni predlogi, katere podpiše 20
hiši. Sedaj ji je postalo žal, da se je možila. Hudobni jeziki klepetulj pa so se veselili, in ako sta se dve teh srečale, ušel jima je pomenljiv nasmeh, ali pa sta staknili glave in iz ust je šlo: »Vidiš, vidiš, saj sem rekla, da ne bode sreče.« Fantje pa, ki so imeli prejšnega hlapca na piki, da se je tako bogato oženil, so pa zapeli pod oknom :
Zakaj s' se mogla omožitl
Mogla si moža dobit.
Zdaj pa 'mai moža,
Razprtija med obema zakonskima je pa imela še druge nasledke. Mož je opuščal delo, rad zahajal v krčmo in popival, od začetka bolj skrivaj, pozneje pa vedno huje in očitnejše. Nič niso pomagale Kraljkine prošnje, naj ne zapravlja, in ne peha njo in sebe v revščino. Število glav v hlevu se je že zmanjšalo in tudi v kašči se je poznalo, da ni več one varčnosti pri hiši, kakoršna je bila prej. Kruljc je prodal vse, kar se je le dalo odnesti ali odgnati od hiše, in ko ni imel ničesar več prodati, pil je na prihodnjo žetev. Ali človek obrača, Bog obrne. Nekega popoldne so se privlekli črni oblaki, in debela toča se je vsula na polja. Žitna polja, ki so se tako ponosno dvigala, bila «o popolnoma uničena. O ubogi Kruljc, ti si zapil žito,
poslancev, obravnavati pred dnevnim redom, če to zahtevajo dotični poslanci. Zdaj ie vloženih nad 30 takih nujnih predlogov. Če poslanci-predlagatelji ne odstopijo, bojo obravnave o teh predlogih zavirale kolesa državnega zbora, da pač nihče ne more pre-računiti, kedaj se bo mogla zbornica pečati z državnim proračunom za 1. 1903, z Oger-sko pogodbo in drugimi važnimi računi.
Ministrski predsednik Je govoril.
V torek, dne 11. novembra so pričakovali vsi poslanci, da bo segel v debato dr. Korber. To je res tudi storil. Nastal je pa začetkoma njegovega govora grozen hrup med Čehi, da dolgo ni mogel začeti. Omenjal je, da državni dohodki rastejo enako, kakor se množijo državni stroški. Trdil je, da je avstrijska vlada vse storila, kar je bilo mogoče, da varuje koristi naše države. Obširneje je govoril o miru, ki naj vlada med Čehi in Nemci ter ugovarjal trditvi čeških govornikov, da bi njegova vlada hotela škodovati češkemu narodu. Jugoslovanov ni omenjal, čeravno sta dr. Ploj in Bianchini povdarjala potrebo, da mora modra vlada pravico dati ne samo enemu ljudstvu v državi, ampak vsem narodom. Obljubil je, da bo vlada na vso moč podpirala potrebščine delujočih stanov. Večkrat je omenjal, da se bo na vso moč prizadeval, storiti vse, da se mir doseže na Češkem. Nemški poslanci so k sklepu govora ploskali — Čehi pa ugovarjali.
Politični ogled.
Volitve v mestnih sknpinah na Spodnjem Štajerskem so, kakor je bilo pričakovati, končane z uspehom za Slovence neugodnim. V c e 1 j s k i mestni skupini imajo Nemci 343 glasov, za okolu 100 več kakor zadnjič. Moric S t a 11 n e r je dobil 707 glasov, slovenski kandidat dr. Karlovšek 364 glasov. L. 1896 je dobil Stallner 568 glasov, Slovenec D. Hribar 318 glasov. V Mariboru je s 730 glasovi izvoljen nemški kandidat Karol P f r i m e r. Slovenci sploh niso postavili kandidata. V mestni skupini ptujski je zopet izvoljen nemški kandidat dr. K o k o s c h i n e g g s 503 glasovi, slovenski kandidat dr. Ploj je dobil 229 glasov. L. 1896 je dobil v tej skupini slovenski kandidat 247 glasov, nemški 364; slovenski glasovi so torej nazadovali, česar menda ni nihče pričakoval. V okraju Slovenji Gradec je zmagal Nemec (?) Jožef Lenko z 221 glasovi, slovenski kandidat dr. Mayer je dobil 54 glasov. — Na
predno si je žel, ali sedaj boš komaj toliko dobil, da poplačaš dolg, kaj boš pa sejal? Kruljkina nesreča je dospela do vrhunca. Sin se je zgubil, premoženje se krči. Prehuda žalost in preobilne skrbi so ji nakopale bolezen, ki jo je spravila v postelj, iz katere ni več vstala. Dolgo je bolehala in ko se je približala jesen, je zapustila ta svet in odšla k svojemu prvemu možu.
Kruljc je bil sedaj sam, nihče mu ni delal napotja. Z ostalim premoženjem je delal kakor se mu je zljubilo. Popival in prodajal je, kolikor je mogel, čes: »Predno vse poženem, bom že tako umrl in potem ne potrebujem ničesar več.« Pa revež se je goljufal. Premoženje je skopnelo kot sneg in drugega mu ni ostalo kot ponošena obleka. Krčmarji, ki so ga prej zelo hvalili in mu dajali piti, kolikor je hotel, so mu pred nosom zapirali vrata in ako je bil nadležen ali siten, so ga postavili pod kap, kjer je premišljeval minljivost tega sveta. »Kaj mi je storiti?« je javkal ob takih slučajih. »Zima se bo približala, vgrizniti ne bom imel kaj in obleči tudi ne, živ pa ne morem pod zemljo. Kaj bo, oh, kaj bo z menoj!«
(Konec «ledi.)
Nemškem Štajerskem so v mestnih skupinah izvoljeni trdi nemški nacijonalci.
Volitve na Koroškem. Dne 5. nov. so volili na Koroškem iz splošne kurije za deželni zbor. Slovenci so postavili jednega kandidata in so ž njim propadli. Dne 10. nov. se je volilo v kmetski skupini. Slovenci so postavili štiri kandidate, a le eden je prodrl, trije so propali. V okraju Pliberk - Železna kaplja je zmagal Slovenec Grafenauer. V ve-likovškem okraju je dobil nemški kandidat 595 glasov in je izvoljen, slovenski kandidat Podgorc je dobil 575 glasov. V celovškem okraju je ostal Slovenec Ure s 606, v be-ljaškem okraju Slovenec Eller s 555, v trbiž-kem okraju Slovenec Ehrlich s 174 glasovi v manjšini. Koroški Slovenci pač premalo storijo, da bi se ljudstvo zavedalo svoje narodnosti, in vsled tega uspevajo tako kla-verno pri volitvah. V prejšnjem dežel, zboru so imeli tri svoje zastopnike, sedaj bodo imeli le jednega.
Krščanska misel zmagaje. Na Nižje Avstrijskem so si priborili krščanski socialci pri volitvah za deželni zbor, ki so se končale zadnji teden, 51 mandatov od 78. Dunaj je volil le krščansko socialne može. Proti njim so se zvezale vse liberalne stranke in sicer naprednjaki, narodnjaki in socialdemokrati. A zaman, krščanskosocialni program in delavnost krščanskosocialnih voditeljev je premagala sijajno zvezane nasprotnike. Krščanskosocialni kandidatje so imeli okoli 300 volilnih shodov. To je delavnost, zato pa je tudi uspeh bil temu primeren. Pri nas Slovencih sta v volilni dobi največ delala za svojo izvolitev Robič in Roškar, in glej, čeprav je njiju okraj bil najbolj nevaren, je število slovenskih glasov za njiju od zadnjih volitev vendar napredovalo. Zaspancem vs-podbuden vzgled!
Ustanek v Macedoniji se vedno bolj širi. Voditelji ustanka so razdelili svoje čete po celi iztočni Macedoniji. Vsak dan prihajajo k dosedanjim oddelkom novi oddelki. Ustaši so Turkom vzeli mnogo orožja.
Dopisi.
Iz lenarčkega okraja. (Spomini na volitve.) Lenarčki okraj je tudi pri letošnjih deželnozborskih volitvah pokazal svoje narodno lice. Glede posameznih župnij moramo zlasti pohvaliti župnije Sv. Anton, Sv. Benedikt, Sv. Jurij in Sv. Rupert. Te štiri župnije so poslale k volitvi 34 volilnih mož, ki so vsi enoglasno volili slovenska kandidata Robiča in Roškarja. Tudi Sv. Barbara je bila dobra, Biš pa je tako naš. Sv. Ana je poslala nepoboljšljivega Feiertaga, ki je volil nemškutarsko, akoravno nekdo pravi, da je volil naša dva. Župnija Sv. Lenart je imela tri nasprotne volilne može. No, temu se ne čudimo, ker ima trg dva volilna moža, ki sta letos še zmagala z dvema glasovoma večine. Toda poglejmo si ju! Sedminek in Beneš. Kdo je Sedminek ? Trgovec je, ki živi samo od Slovencev! Kdo pa je Beneš? Zdravnik je in celo okrožni zdravnik je, ki dobiva od slovenskega lenarčkega okrajnega zastopa več stotakov letne plače! In ta zdravnik, ki na Slovenskem živi, ki se od Slovencev redi, glasuje proti Slovencem, zlasti proti Roškarju, ki je načelnikov namestnik v okrajnem za-stopu. Dobro, Beneš! Tretji volilni mož iz lenarčke župnije pa je iz občine Šetarjeva. To vam je znani gostilničar »zum griinen Baum« ali kakor se mi Slovenci šalimo »k suhi treski«, Lešnik se piše. Od slovenskih kmetov živi, pa je proti slovenskemu kmetu glasoval. Toda srce se nam krči bridkosti, če pogledamo v župnijo Sv. Trojica, ta biser Slovenskih goric! Ta župnija je jedina v okraju, ki je skoro vsa nemškutarska. Niti enega slovenskega občinskega predstojnika nima. Vsi so v nasprotnem taboru in vsi odločno trdijo, da so Nemci! Volilni mož iz trga, Kirbiš, ki edino od Slovencev živi, je volil proti Slovencem. Volilni mož iz Porčiča,
Golob, je volil proti! Volilni mož iz Senarske, Močnik, je volil proti! Volilni mož iz troji-škega Oseka je volil deloma proti. Edini volilni mož iz občine Verjane, Družovec, je ostal zvest svoji slovenski materi in je volil s Slovenci. Slava mu! Tako se je volilo v lenarčkem okraju!
Frankolovo. (Občinske volitve) na Frankolovem dne 7. novem. t. 1. so se mirno izvršile. Udeležilo se je istih 31 vo-lilcev. Izvoljeni pa so bili v III. volilnem razredu: Blaž Goršek, posestnik v Lipi, Matija Potočnik, posest, v Zabukovju, Tomaž Medved, posest, v Stražici, Janez Potočnik, posestnik v Loki, za odbornike. Štefan Jakop, posestnik v Verpetah št. 12 in Jakob Go-renšek, posestnik v Dolu, namestnikom. V II. volilnem razredu pa Štefan Jakop, posest, v Verpetah št. 2, Vincenc Vrečko, posestnik v Stražici, Anton Selčan, posestnik v Lipi, Boštjan Medved, gostilničar v Verpetah, odbornikom. Jernej Medved, posestnik v Stražici in Janez Sodin, posest, v Verpetah, namestnikom. V I. volilnem razredu: Jernej Korošec, posestnik v Dolu, Janez Potnik, posest, v Loki, Leopold Škoflek, posestnik v Dolu, Mihael Veber, posestnik v Lipi, odbornikom. Jožef Kitek, posestnik v Verpetah in Jernej Pobirk, posest v Dolu, namestnikom. Želeti je, da bi novoizvoljeni odbor deloval za blagor občine z vstrajno delavnostjo.
Iz Petanec na Ogrskem. (Važno.) V zadnjem dopisu iz naše vasice sem poročal o našem ogrsko-slovenskem mladeniškem gibanju in organizaciji, o važnosti nam pre-potrebnega bralnega društva z nado, da bi v kratkem tudi pri nas osnovali važen pripomoček za napredek, »bralno društvo.« Zdaj Vam hočem, dragi g. urednik, naznaniti, kaj je zadnji čas z nami. Najprej Vam naznanim, da ona mala četa sinov majke Slave onstran Mure še živi; da nas še niso požrli naši sovražniki, akoravno si to na vso moč prizadevajo. Nadalje. Ta mažarska sovražnost do nas Slovencev se je pokazala najnovejši čas v tem, da nam ne dovolijo slovenskega bral. društva, češ, da bi to postavam nasprotno in državi nevarno bilo. S tem nam hočejo preprečiti vsaki napredek in nas povsem poogrščiti. Ali tega svojega cilja ne dočakajo nikdar, ker si mi znamo pomagati tudi na drug način: namreč s tem, 1. da bomo pristopili k sosednim spodnještajerskim bralnim društvom, 2. da si bomo izposojevali dobrih slovenskih knjig, 3. da si bomo naročali v slovenskem duhu pisane časnike, 4. da se bomo združevali in organizovali. Ce bomo to delali, potem ne bomo »podlaga tujčevi peti«, in nam ne bodo mogli škoditi naši sovražniki. Posebno mi fantje moramo vzgled biti v tem oziru drugim. Na delo torej, da bomo materi Sloveniji v korist! Drugikrat kaj več. Na svidenje tudi v naši vasi! — Gabor Janez, posest, sin.
Razne stvari.
Iz domačih krajev.
Nekoliko v pojasnilo 1 Ker so se sedaj vsaj nekoliko polegli valovi strasti in razburjenosti, ki jih je povzročila moja kandidatura pri nasprotnikih, odgovarjam na nekatere napade, da bodo vsaj oni, ki jim je za resnico, na jasnem, kako neosnovani so bili isti napadi. Krivili so me nasprotniki, da sem zahrbtno delal (intrigiral) proti kandidatom gg. dr. Rosini, Mursi in Koče-varju. 1. Splošno se sodi, da je g. dr. Rosi no razven poročila o shodu političnega društva ormoškega v liberalnem dnevniku ljubljanskem nagnila tudi brzojavka v št. 228. »Slovenca« in notica istega lista v št. 231., da se je odpovedal kandidaturi. Nobene izmed teh notic nisem jaz pisal, niti zvedel o njih do trenotka, ko sem jih čital v »Slovencu«. In tudi pozneje nisem pisal ne besedice proti g. dr. Rosini, pač pa sem prosil dvakrat
pismeno in enkrat telefonično uredništvo »Slovenca«, naj zaprečijo napade na g. dr. Rosino. Dne 29. okt., ko sem že naznanil v »Siidst. Presse«, da sprejmem od nekaterih volilnih mož ponujeno mi kandidaturo, šel sem vsled prigovarjanja g. kanonika dr. Mlakarja in g. državnega poslanca Robiča h g. dr. Rosini, da se stvar zaradi kandidature med nama končno uredi in se na uvodnem mestu »Slov. Gospodarja«, ki je izšel prihodnji dan, razglasi, da sem se umaknil jaz ali g. dr. Rosina. Ko sem prišel h g. dr. Rosini, mu izjavim, da se vkljub naznanilu v »Siidst. Presse« še vendar umaknem, ako on kandidira. Jutrajšnji »Slov. Gospodar« naj prinese najine izjave. G. dr. Rosina mi je rekel, da naj vstrajam sedaj pri kandidaturi, da on ne kandidira in da bo to naznanil tudi upliv-nim možem v volilnem okraju ter priporočal mojo kandidaturo. Kakor znano, je to tudi storil, kajti še na dan volitve se je na volišču prečitalo tozadevno pismo. To je bilo vse moje »intrigiranje« proti g. dr. Rosini! 2. Da odkloni g. M u r s a kandidaturo, v to svrho nisem storil koraka, niti zapisal besedice. G. Mursa sam izjavlja v »Domovini« št. 83, da »zdaj, ko se je g. dr. Fr. Rosina ponujeni kandidaturi odpovedal, pod nobenim pogojem ne bi hotel sprejeti te kandidature«. Torej so bili popolnoma drugi razlogi krivi, da je g. Mursa odklonil kandidaturo! 3. Kakor izvem iz zasebnega pisma, ki mi je je pisal dobro informiran moj somišljenik — pismo je vsakemu pri meni na upogled — se je g. K o č e v a r odpovedal kandidaturi že vsaj dne 2 0. okt. in sicer vsled pisma, v katerem se v pismu lastnoročno podpisani volilni mož neugodno izjavlja o g. Kočevarju kot kandidatu. Torej tudi pri tej odpovedi sem jaz popolnoma nedolžen! — Mnogo se je pisalo v ravnokar minoli volilni dobi tudi o mojem govoru koncem meseca julija v Šmartnu pri Gornjemgradu. Resnica na vsem je: Proti ljudski šoli nisem govoril, ampak samo proti osemletni š o 1 i s sedanjim učnim načrtom ter zahteval, da se spremeni osemletna šola na kmetih v korist stanovske izobrazbe. Nisem rekel, da se učenci v osemletni šoli učijo lenobe. Besede »lenoba« sploh v celem govoru nisem rabil. Pač pa sem rekel, da se kmetski otroci vsled osemletne šole ne privadijo polagoma težkemu kmetskemu delu in vsled tega po dovršeni šoli radi gredo od domače hiše, iskat si v tujino lažje prisluženega kruha. Kar sem govoril o učiteljih, nisem govoril splošno o učiteljih, ampak samo o jun-govcih. A tudi teh nisem dolžil, da uče v Soli lenobe, ker nimam za tako trditev prav nobenega povoda in dokaza! — Kar se se je razven tega pisalo in govorilo v volilni borbi o meni, je izviralo očividno le iz osebnega ali strankarskega sovraštva. Na take napade pa že od nekdaj nisem vajen odgovarjati. AntonKorošec. — Maribor, dne 12. novembra 1902.
Zaročil se je slovenski državni poslanec in svetnik pri upravnem sodišču g. dr. P1 o j z gospo Š 1 i m p, tovarnarjevo vdovo na Dunaju.
Iz šole. Imenovana je za provizorično učiteljico na šestrazrednici v Št. Marjeti pri Ptuju gdč. Roza J e b a č i n.
Volitve v okrajni zastop Ormož. Pri volitvi dne 10. novembra v okrajni zastop iz skupine veleposestva so enoglasno izvoljeni sledeči gospodje: Dr. Omulec, Leopold Petovar, Martin Stanič, Andraž Muhič, župnik Ivan Bohanec, župnik Albin Švinger, Jakob Majcen in Alois Miki.
Zopet Nemci pogoreli! Dne 6. t. m. je bila v Orehovi vasi pri Slivnici volitev v občinski odbor in so po hudi borbi v II. in I. volilnem redu Slovenci sijajno zmagali. Ta občina je bila v veliki nevarnosti, ker so se vsi posilinemci udeležili volitve, n. pr. g. Fr. Bothe, trgovec in c. kr. poštar iz Rač, Jos. M6schl, krčmar iz Rač, znani L6schnigg mladi in stari, pristni Nemec (!!) Martin
Sušeč itd. Naši so stali trdno kot skala! Čast in slava jim!
Cenjenim naročnikom. Opozarjamo nekatere naročnike, da nam še dolgujejo naročnino ter jih uljudno prosimo, da nam isto kmalu dopošljejo, sicer smo primorani dotičnim nadaljnje dopošiljanje lista ustaviti. Kdor list sprejema, se s tem tudi postavno zaveže, da bode list plačal. Kdor torej lista ne misli nadalje plačevati, naj ga pošlje nazaj z opazko: Ne sprejmem več.
Upravništvo »Slov. Gosp.«
Požar je nničil 5. t. m. ob 1. uri po polnoči hišo in gospodarsko poslopje Simona Berglez v Zabjeku pri Slov. Bistrici. Kako je ogenj nastal, se ne ve. Škoda se ceni na 2000 kron. Gospodar je bil zavarovan.
Z zvonika je padel pri sv. Ivanu na Cesti, podružnica rajhenburška, na Vseh svetnikov dan neki Josip Divjak, ko je zvonil večernice. Pobil se je smrtno.
Tepež. V soboto zvečer je bil v gostilni Ca! v Mariboru aretiran 20 letni dninar Franc Bek, doma iz Plidvice, okraj Radgona, ker je v prepiru ranil z nožem mesarskega pomočnika Repoluska, ter vrgel J. Mošauerju stol v nogo, da mu je kost prelomil. Kot povzročitelj tepeža je bil tudi aretiran Jože! Mihelak, 20 let star, pekovski pomočnik iz Konjic.
Nesreča. Pomožnega železniškega čuvaja Franca Petek so našli 29. min. m. pod starim pesniškim mostom z veliko rano na glavi. Isti je šel eden dan poprej iz Moškanjc proti domu ter ga je bržkone vlak sunil v globočino.
Služba jetniškega paznika je razpisana do 4. decembra t. 1. Prosilci morajo biti zmožni slovenskega in nemškega jezika ter morajo svoje lastnoročno pisane prošnje doposlati c. kr. ravnateljstvu kaznilnice v Mariboru. Prednost imajo knjigovezi.
Pisarniški pomočniki dobijo s 1. januarjem prihodnjega leta uniiormo.
Morilec. V Svetinjah pri Sv. Urbanu blizu Ptuja je zaklal kočarjev sin A. Markež tamošnjega kmeta F. Murkota.
Cegave so svinje? Na zadnjem svinjskem sejmu v Mariboru je pustil nekdo dve svinji na sejmišču. Dozdaj se še lastnik ni oglasil.
Bočna pri Gornjemgradu. V naši občini imamo dve pošti, ki imata, čujte in strmite, samonemške pečate. Tudi z nemškimi tiskovinami, posebno v Š., se rado postreže. To bi v tako narodni občini, kakor je Bočna, ne smelo biti. Kaj nam pomaga, če se tolčemo ob prsa, češ, mi smo narodnjaki, ako pa na vseh koncih in krajih zanemarjamo svoje narodne dolžnosti.
Gospodarjem, ki koljejo prašiče, v prevdarek! V mnogih krajih obstoji še stara navada, da se zaklani prešič ne dene iz kože, temveč le postržejo ščetine. Ta navada je naravnost nespametna dandanes, ko ima prešičeva koža izvrstno ceno, ki še leto za letom raste. Vsak umen gospodar bode torej kožo snel in prodal. Kupujejo se prašičje kože na vago in dosedanja cena je bila 36 kr. za kilo. Na kožo navadne velikosti prišlo je na ta način okroglo 3 gld., na težje pa do 5 gld. in še več. Cena pa še vedno raste in pričakovati je, da ravno letošnjo zimo zopet poskoči. Gospodarji, ne zavrzite torej gotovega denarja! Kmet mora pri krajcarju štediti, kaj še le z goldinarjem! O vseh podrobnostih daje drage volje pojasnila velika domača krščanska tvrdka Karol Polak, tovarnar v Ljubljani, ki vsako množino prašičjih kož kupi za najvišjo ceno in takoj plača.
Celjske novice. VI. redni občni zbor društva slov. odvetniških in notarskih uradnikov se je vršil preteklo nedeljo v Narodnem domu v Celju. Prišlo je k temu zborovanju tudi več zunanjih kolegov, tako iz Ljubljane, iz Konjic in iz Šoštanja, vendar vse premalo. Obljubili so priti tudi Mariborčani in Ptujčani, pa obljube niso izpolnili. Tem ni zameriti, ker njih pot v Celje
je dolga. Da pa iz bližnjega Laškega in Šmarja ni bilo nobenega tovariša, to je zborovalce naravnost užalostilo .... Tajnik je poročal, da ima društvo 7 ustanovnih, 16 podpornih in 88 rednih udov. Odbor potegoval se je med letom za uvedenje nedeljskega počitka, predrugačenje postavnega načrta za zavarovanje za starost, je vlagal v teh zadevah peticije in interpeliral poslance. Vložili sta se tudi peticiji za slov. vseučilišče v Ljubljani in slov. gimnazijo v Celju. Ustanovila se je II. skupina v Ljubljani. Posredovanje služb se je pomnožilo. Blagajnik naznani, da je imelo društvo med letom dohodkov 1411-35 K, izdatkov pa 1377 65 K. Društveno premoženje se je pomnožilo za 355 K 62 v. Iz poročila je posneti, da društvo vidno, čeravno počasi napreduje. V novi odbor so voljeni: predsednik kol. Janez Bovha; odborniki: kolegi dr. Vlad. Pegan, Ivan Dobršek, Josip Goričan, Josip Kolar, Fran Moškon, Anton Vrečer; namestniki: kol. Igo Založnik, Josip Hvalenc in Mihalj Vrečko, vsi iz Celja; preglednika računov kol. Ivan Pintar in Mil. Cimerman iz Ljubljane. Sklenilo se je med drugim v prihodnjem letu prirediti shod odvetniških in not. uradnikov v Mariboru. — Koncert na Martinovo nedeljo, ki ga je priredilo društvo slov. odvetn. in not. uradnikov v Narod, domu, se je popolnoma posrečil. Lahko rečemo, da tako izborne zabave ni nikdo pričakoval. Umetnik g. Beno Serajnik povzročil je s svojim čarobnim igranjem viharno navdušenje. Njemu in spremljevalcu na glasovirju, g. Ant. P. Arzenšeku, gre posebna zahvala. Nadaljno zabavo priredil je gosp. Salmič z »Godbeno poskušnjo«. Mnogo smeha je bilo, ko so nastopili godbeni »avtomati«. Martinova gos prinesla je mnogo dobička. Petje mešanih in moških zborov je bilo nad vse izborno; dopadala je posebno dr. Schwabova »Zdaj sam le sem zahajam«. Ker je bil koncert dobro obiskan in so nekateri narodnjaki darovali večje svote, se je nadejati lepega čistega dobička. — Strašna nesreča se je pripetila 11. t. m. v Gaberjih pri Celju. Pri srečanju dveh vozov padla je neka 13 letna deklica pod z moko naloženi parižanski voz, kateri jo je zmečkal, da je na mestu mrtva obležala.
Paške. novice. Občinske volitve na Paki so bile razveljavljene in se bodo v ponedeljek, dne 17. novembra, znovič vršile. Vsi zavedni katoliški možje na noge, da pokažete nasprotnikom, da ostane vaše prepričanje vedno isto. Zmaga naj bode sedaj še sijajnejša, kot je bila zadnjič. Živela katoliška zavednost!
Cerkev okradli. V Loki pri Zidanem mostu so 2. novembra, ko je bila procesija na pokopališče, vlomili tatovi v dve cerkveni pušici in pobrali ves denar. Tatovom so že na sledu.
Sleparija ciganov. V ptujski okolici hodijo okoli cigani in prodajajo kot kotlarji bakrene kotle. Pa pri teh ciganskih kotlarjih se večkrat primeri, da proda za drag denar čisto navaden železen kotel, ki je samo z bakreno barvo pobarvan. Priporoča se velika pazljivost pri takem nakupovanju, ker je barva tako spretno pogojena, da se zelo težko spozna. Najboljše je, če se od ciganov take reči ne kupujejo, temveč le pri poštenem kotlarskem mojstru.
Velika množina krompirja se kupi! Kdor želi krompir prodati, naj naznani svoj naslov, kakšen krompir in koliko množino našemu uredništvu. Kupilo se ga bo več vagonov in je dotičnemu kupovalcu najljubše, ako ga več posestnikov Skupno ponudi, da ga more po vagonih odpošiljati.
Volitev v Brežicah. Izid te volitve je znan. 88 zavednih slovenskih katoliških mož je glasovalo za g. Žičkarja; 18 glasov je dobil g. Jož. Janežič, ki je pa poslal pismo volilcem, v katerem izjavlja, da kandidature ne sprejme in da vse, kar se je v tej zadevi godilo, se je zgodilo brez njegovega vedenja in proti njegovi volji. Za g. Martina Volav-šeka, pišečkega župana, je glasoval g. Žičkar
in še jeden drug volivec. Tako imenovana «kmetska stranka» je po vsej sili delala za g. Janežiča. A kdo je ta kmetska stranka v Brežicah? Notar dr. Wiesthaler in trgovec Matheis. Prvi je dobil zapisnik volilnih mož v svoje roke. Po svojem pisarju je napravil prepis tega zapisnika ter ga poslal nemšku-tarjem v Rajhenburg. Razposlali so na to nemškutarji volilni oklic vsakemu volilcu po vseh 3 sodnijskih okrajih na dom, na katerega so se zanašali, da bo volil po želji brežiških in rajhenburških Štajerčijancev. Ti volilni oklici so pa dosegli ravno nasproten vspeh, kakor ga je pričakovala nemšku-tarska — stranka. Nekateri volilni možje so namreč rekli: «Nisem mislil iti ta dan v Brežice, ker je toliko dela doma in sem menil, saj ni nobene nevarnosti za g. Žič-karja. Ko pa sem dobil ta preklicani volilni oklic ,Štajerčeve' stranke, sem rekel: ,Zdaj pa le na noge'»! Tako se je ta kmetska stranka dr. Wiesthalerja, Matheisa, Schwei-gerja in Juvančiča vjela sama v tiste zanjke, katere je nastavila g. Žičkarju. Jako častno je ravnal g. Jožef Janežič, da je takoj sprevidel te spletke in še k volitvi ni hotel priti, čeravno je bil sam volilni mož. Slava mu! Zares za njega ne bi bilo častno, ako bi bil vesel tistih glasov, katere so mu naklonili nemškutarji, nekateri mokrači in pristaši «Štajerca». Trgovec Matheis je pa tudi spoznal, da je bil brez vsakega vspeha njegov trud, s katerim je po tisoče izvodov med ljudi trosil zloglasnega «Štajerca». Omenjam še to, da so volilni možje iz svoje sredine izvolili v volilni komisijon gg.: Zalokarja iz Blance, Volavšeka iz Pišec, Žičkarja in To-mažiča. Volilni komisar pa je poklical v komisijon gg.: Moric Emeriha, nadučitelja v Št. Petru pod Gorami, Pajdaša, župana v Pleterju in Jazbinšeka, župana v Planinski vasi. V predsednika volilne komisije je bil potem izvoljen g. Žičkar. Vsi udje komisije so glasovali za g. Žičkarja, izvzemši Žičkarja samega. Vsi volilni možje iz Kozjanskega okraja so oddali svoje glasove istemu gospodu. Iz Sevniškega okraja so šli na limance «Štajerca», razun že imenovanih dveh Rajhen-buržanov (Juvančič in Schweiger) še župan Armežki, Glas. Ostali »Štajercijanci» pa živijo za Sotlo ali blizu nje.
Iz Ljutomera nam pišejo: Časniki so prinesli veselo vest, da se snuje za Mursko polje novo katoliško politično društvo. Vsak je z veseljem pozdravil to vest, zakaj upanje je, da bo novo društvo tudi na novo začelo delati. Dela pa čaka novo društvo v obilici. O priliki zadnjih volitev se je pisalo, da veje v našem okraju že »Štajerčev« liberalni duh. Res je to; pa ne samo liberalni »Štajerčev« duh se je začel polaščevati naših dobrih kmetov, ampak tudi njegov nemškutarski duh. Staro politično društvo, katerega delovanje se je omejilo le na to, pri volitvah delati zmešnjave, je toliko doseglo, da je narodno življenje pri nas tako globoko padlo, da zastonj govoriš sedaj našim ljudem o slovenstvu. In naši narodnosti preti sedaj v Ljutomeru zopet hud udarec. Trn v peti je našim nemškutarjem lepa slovenska Franc-Jožefova šola na ljutomerskem griču. Nemci poskušajo jo uničiti. Zato so dosegli proti vsem načelom pameti izšolanje ljutomerskega trga iz slovenske okoliške šole: namesto osemrazrednice bi privoščili slovenski trški deci jednorazrednico, tako je razumeti nemški liberalni program: ljudstvu naobrazbo. — Toda ta nakana jim je izpodletela. Vkljub vsemu temu nemška šola nima več otrok, in slovenska ne manj; zakaj krajni šolski svet Franc-Jožefove šole je v svoji narodni zavednosti sklenil še nadalje sprejemati vse slovenske otroke, ki se oglasijo. Ta intriga tedaj Nemcem ni donesla zaželjenega uspeha. Sedaj so si izmislili drugo, prav nečuveno sredstvo. Iz Franc Jožef ove šole naj se izšolajo občine Slamnjak, Presika in P r i s t o v a, in naj si zidajo svojo šolo na Podgradji. In sedaj vsi veljaki nemškutarstva v Ljutomeru z okrajnim glavarjem na čelu

nagovarjajo može imenovanih občin za iz-šolanje, obljubujejo jim vso mogočo pomoč; d&, obljubili so jim celo zastonj postaviti šolsko poslopje in vse mogoče denarne prispevke. Kaj čuda tedaj, da je že skoro večina mož pridobljena. — In kaj sledi iz tega? Franc-Jožefova šola je uničena in nemšku-tarska šola edina šola v Ljutomeru. Odborniki političnega društva ljutomerskega, ki ste za časa volitev tako živahni bili in delavni, tukaj je nekaj za vašo delavnost in živahnost! — Vi pa, narodni možje občine Slam-njak, Presika in Pristova, ne verjemite nemškim lisicam! Pomislite, da z zahtevo po novi šoli greste le na roko svojim nasprotnikom, kateri se bodo za hrbtom Vam posmehovali, in katerim bodo Vaši otroci hlapčevali! Pomislite, da vi s tem grob kopljete slovenstvu v Ljutomeru, in da Vas bodo vsled tega po pravici kleli vsi Slovenci murskega polja in celega slovenskega Štajerja. — Bog živi našo krasno slovensko šolo ljutomersko, naj stoji še dolgo na griču nad Ljutomerom in naj priča, da je krasno mursko polje slovensko — proč od nas pa vi njeni nasprotniki in uničevalci!
Žitne cene. V Mariboru: 100 kg pšenice 15 K 20 v, rži 13 K 40 v, ječmena 13 K 50 v, ovsa 13 K 40 v, koruze 15 K 60 v, prosa 15 K 40 v, ajde 15 K 40 v, fižola 20 K. — N a D u n a j u : 50 kg pšenice 8 K 25 v, rži 6 K 85 v, ječmena 7 K 25 v, koruze 7 K 10 v, ovsa 6 K 80 v, fižola 12 K.
Sadne in druge cene v Mariboru.
1 kg jabolk 20 do 30 v, hrušek 20 do 34 v. 5 jajec 40 v, 1 kg sira 32 do 64 v, surovega masla 2 K do 2 K 80 v, 1 liter mleka 18 do 20 v, posnetega mleka 10 do 12 v, sladke smetane 40 do 56 v, kisle smetane 56 do 64 v, 1 kg krompirja 6 v, čebula 16 do 20 v, česna. 50 do 58 v, kumine 1 K do 1 K 10 v, hrena 40 do 50 v, 100 glav zelja 2 K 80 do 3 K 80 v.
Cerkvene stvari.
Mil. knez in škof so se odpeljali dne 11. t. m. na Dunaj k zborovanju avstrijskih škofov. Kakor vedo časniki povedati, se bodo škofje pri tem posvetovanju pečali z zelo važnimi šolskimi in mnogimi cerkvenimi vprašanji, posebno pa z ustanovitvijo katoliškega vseučilišča v Solnogradu.
Sevnica. Gospod urednik, v zadnji številki cenjenega vašega, nam priljubljenega, lista ste poročali, kako vesel praznik da so obhajala 15 oktobra na Grački gori srečna naša dekleta iz družbe Marijinih otrok. Vesel sem bil jaz in tudi drugi župljani, da se je nekdo čutil poklicanega, da bi svetu naznanil vsaj eno izmed mnogih cerkvenih slovesno-stij, kojih so nam v teku zadnjih let toliko in toliko preskrbeli veleč. g. župnik Marko Črnko s svojo daleko znano delavnostjo in požrtvovalnostjo. A da je poročevalec zadnjič popolnoma prezrl veleč, gospoda župnika, to je iznenadilo vse domače bralce, a med njimi posebno mene, zato se čutim dolžnega na tem mestu omenjeno poročilo v toliko popraviti, da so veleč, gospod župnik pri zadnji slovesnosti, če ne več, vsaj toliko sodelovali kot ondi omenjena gospoda. — Toliko resnici na ljubo! — Janez Čemažar, kaplan.
Društvena poročila.
Družbi sv. Cirila in Metoda so od
15. do konca oktobra poslali prispevke p. n. gospoda in društva: kaplan Fr. Gomilšek pri Sv. Lenartu v Slov. goricah nabranih 8 K, podružnica za Rožek 27 50 K, podružnica za Velikovec in okolico 23 70 K. — Družba je imela meseca oktobra 1280 98 K dohodkov in 488554 K stroškov; vsi letošnji izdatki (do 1. novembra) pa presegajo prejemke za 1831 99 K. — Blagajništvo družbe sv. Cirila in Metoda.
Naš oder. V nedeljo, dne 9. t. m. je uprizorilo bralno in pevsko društvo »Maribor« dve šaljivi igri: »Eno uro doktor« in »Zamu-
jeni vlak«. Predstavi sta privabili toliko občinstva iz Maribora in okolice, da je bila velika dvorana »Narodnega doma« natlačeno polna. Smeha ni bilo ne konca ne kraja, katerega je povzročil pri prvi igri doktorjev sluga g. P., naš stari komik, ki je samo eno uro doktoroval. Vrhunec veselosti in burnega odobravanja pa je dosegla druga igra pri zadnjem prizoru, ko se je pripeljal kmet Peter v Leščevje s posebnim vlakom. Debelo je gledal in vprašal, če so v Leščevji ta čas, ko je bil na sejmu, vsi znoreli, da so ga čakali z godbo in v paradi. Posebno vlak je vzbudil občudovanje občinstva, bil je pa tudi res krasen. Samo dim ni puhal iz dimnika, drugače bi vsakdo mislil, da je pravi vlak. Tudi kolodvor je bil krasno prirejen. — Iz tega se razvidi, kako pridno deluje društvo, kateremu želimo pri prihodnjih predstavah enak uspeh. Vidi se pa tudi, da se je začelo občinstvo zanimati za to društvo, ker je prihitelo v tako obilnem številu k predstavi. Društvu samemu pa kličemo: Ta uspeh naj te ojunači, da še z večjo vstrajnostjo deluješ naprej za svoj cilj, katerega si si postavilo, namreč: da budiš narodnost pri delavskih slojih v Mariboru. Živelo!
Slovensko kat. akad. društvo,Zarja' v Gradcu izbralo si je za zimski tečaj 1902/3 na I. rednem občnem zboru sledeči odbor: Predsednik: stud. phil. Franc Kolenc; pod predsednik stud. iur. g. Rudolf Podkrajšek; tajnik: stud. phil. Jos. Malnar; blagajnik: stud. phil. Anton Detela; gospodar: stud. phil. Anton Rabuza. — Običajni društveni prijateljski večeri so vsak četrtek ob 7. uri zvečer v klubovi sobi »Hotel Kaiserkrone«, Farbergasse 4. Somišljeniki so vedno dobro došli.
Iz Petrovč smo dobili poročilo o zborovanju društva »Gospodar«, koje priobčimo prihodnjič. Govorili so pri zborovanju gosp. predsednik Koren, mladenič Franc Zebot iz Št. Ilja v Slov. gor., č. g. Franč. Kruljc in g. Anton Goršek.
Hajdina. Slavnost liajdinskih mladeni-čev, katero je priredilo dne 9. nov. tukajšno bralno društvo, se je obneslo izvrstno. V veliki sobi v šoli, kjer je stal oder, se je kar trlo ljudi. Domačini so bili častno zastopani in tudi domači mladeniči z narodnimi trakovi so se v obilnem številu udeležili. A prišli so tudi gostje od blizu in daleč, od Sv. Janža, Sv. Vida, iz Jurovec, posebno pa iz bližnjega Ptuja toliko meščanov, da lahko rečem, ves slovenski Ptuj se je udeležil naše slavnosti. Močan tamburaški zbor hajdinskih mladeničev, 15 oseb, pod spretnim vodstvom gosp. Pogrujca je z «Lepa naša domovina», «Rezika jpolka» in «Poputnica hrvatska» otvoril slavnost, na kar je predsednik bralnega društva v prisrčnih besedah pozdravil vse navzoče. Hajdinski možki in mešani pevski zbor je nam kaj lepo zapel «Eno devo», «Ko ptičica sem pevala», «Na planine» in zatem je nastopil domači mladenič M. Strucl ter v daljšem govoru temeljito razpravljal žalostno stanje Slovencev pred navalom nemškutarstva ter mladeniče spodbujal k či-tanju dobrih knjig in časnikov. Slednjič so uprizorili mladeniči-tamburaši šaloigro «Dr. Vseznal in njegov sluga Stipko Tiček». Tu je nastopilo 11 mladeničev, ki so najboljše izvršili svoje uloge, posebno Stipko (Draško-vič). Dr. Vseznal (Hostnik) in čevljarski vajenec (Hancler). A ko je nazadnje Stipko nabarvana bolnika Brzobogat (Muzek), Na-petnik (Ogrizek) in policaja (Košar) pometal po tleh in si na-nje sedel, ni bilo smehu konca ne kraja. — Dragi mladeniči, le tako naprej v tem duhu za katoliško-narodno stvar po geslu: Vse za vero, dom, cesarja! Vsem dragim tovarišem-mladeničem po vsej slovenski domovini srčen bratski pozdrav od hajdinskega mladeniča.
Iz drugih krajev.
Obsojen na vešala. Graško porotno sodišče je obsodilo Florijana Schullar na ve-
šala, ker je umoril v noči na 12. julija t. 1* svojo ljubico Frančiško Štubenheimer.
Kardinali. Dandanes je 60 kardinalov; izmed njih je; 37 Italijanov, 7 Francozov, 4 Španjci, 4 Avstro - ogrski, 2 Germana, 2 Angleža, 1 Belgijec, 1 Portugalec, 1 Ameri-kan, 1 Avstralijan.
Bogata beračica. V Florisdorfu pri Dunaju je umrla te dni 84 letna beračica Barbara Nechlovil. Ta ubožica je zapustila: vrednostne papirje, ki reprezentirajo kapital 6000 K, potem hranilno knjižico na 12.000 K, hranilno knjižico z ulogo 8000 K, poštno hranilnično knjižico, ki predstavlja vrednost 400 K, škatljico z 26 zlatimi kronami, srebrom in nikelnom v vrednost 400 K. Druzega ni ta — ubožica nič zapustila!
Ruski car kolesari. Ruski car se zelo rad vozi na kolesu. Eakrat se je vozil v parku grada Gacina. Oblečen je bil v uniformo polkovnika (obersta). Ko se je naveličal po parku voziti, odpeljal se je na ulico. Veselo se je car peljal po cesti. Proti njemu se pripelja neki general. Car se meni nič tebi nič odpelja mimo njega. Ker general carja vsled hitre vožnje ni spoznal in si tudi ni mislil, da bi se car po cesti okoli vozil, se razjezi, da ta polkovnik njega kot generala ni vojaški pozdravil. Pokliče ga torej, da bi ga pokaral. Smeje se pride car k njemu ter mu poda roko, rekoč: »Oprostite, general, pa jaz imam toliko zaslužnih ljudij v svoji armadi, da zares ne morem vseh poznati.«
Gospodarske drobtinice.
Gnoj in^ gnojenje.
(Dalje.)
Ako rastline, ki so na gotovem prostoru prirastle, podkopljemo, tedaj vrnemo zemlji iste snovi, katere so te rastline zemlji odvzele, pomnožene z organično snovjo teh rastlin in pa pri nekaterih vrstah rastlin, ki zamorejo dušeč iz zraka izkoriščati, pomnožene z dušcem, katerega so te nabrale.
Namen zelenega gnojenja je torej:
Zemljo fizikalično in kemično zboljšati.
Zboljša se zemlja s sprstenino, katero da organična tvarina. Vsled tega, ker take rastline zemljo obsenčujejo, ostane ta vlažna in rahla vsled česar bolj godna ostane, listnata zelišča spodrinejo plevelne rastline, dušeč se dobi brezplačno iz zraka. Velike važnosti je pa tudi to, ker imajo rastline, ki se navadno rabijo za zeleno gnojenje globoke korenine, torej se zemlja globoko zrahlja. To pa sledečim rastlinam zelo koristi.
V zemlji nakopičene rastlinske snovi bi se znale včasih zgubiti. Posebno glede dušca v solitarni kislini, ki je velik potepuh, se je tega bati. če potrebno, lahko s pomočjo rastlin, katere sejemo za zeleno gnojenje ta dušeč vežemo. Na zemlji, ki ima mnogo sprstenine in je obsenčena od rastlin z velikim listnim površjem, delujejo pa tudi razun onih bakterij, ki živijo na koreninah nekaterih rastlin druge bakterije, ki sploh pomnožujejo dušeč v zemlji.
Eazun nabiranja dušca, kar ravno ne pride vedno le v prvi vrsti v poštev z na zeleni gnoj v marsikaterem drugem oziru zelo ugodno vplivati, je torej v premnogih slučajih zelo velike važnosti. Velike važnosti je za lahke peščene zemlje, na katerih je množina s tem nabranega dušea znabiti večja. Pa tudi na težke zemlje zna posebno zbog drugih navedenih lastnosti zelo koristen biti.
Ta način gnojenja izvršuje se vspešno na polju, v sadonosnikih, vinogradih, trsnicah itd. V tem oziru imamo tudi že po naših krajih skušenj dovolj.
Katere rastline in na katerih zemljah služijo za zeleno gnojenje.
Za zeleno gnojenje namenjene rastline morajo v prvi vrsti dati mnogo organične tvarine. Najbolje so take, ki zamorejo dušeč iz zraka nabirati kakor to storijo rastline iz rodbine metuljnatih rastlin. V 1000 delih
"zelene rastlinske tvarine je n. pr. v grahu 51 delov dušca, v detelji nikarnat 4-3, v volčjem bobu 5-0, rudeči detelji v cvetju 4-8, švedski detelji 53, seradeli 4-8. Na oralu pa priraste take zelene tvarine do 12.000 kg.
Skoro ves ta dušeč pa pride iz zraka v rastline.
Nabiranje dušca pa sicer ni vedno glavni, dasiravno sicer zelo važen pogoj. Kjer ima zemlja že itak dovolj dušca, so umestne druge rastline, ki ta dušeč v organične spone vkle-nejo, da ne gre v zgubo. Mnogokrat bi znalo biti umestno sicer tudi dušeč iz zraka nabirati, pa pogoji za to niso ugodni, tedaj zna imeti zeleni gnoj glavni namen, da pomnoži orga-nično snov, da zemljo fizikalično temeljito zboljša. Za dušeč se tedaj tudi v umetnem gnoju poskrbi.
Najboljše rastline so tudi take, ki zemljo hitro dobro obseneijo, ki hitro rastejo in ki segajo jako globoko s svojimi koreninami.
Zeleni gnoj ima največ pomena za peščeno zemljo. Seme rastlin, ki na teh najbolje vspevajo, je najcenejše. Najboljše rastline za zeleni gnoj se na peščeni zemlji najbolj razvijajo. Za peščeno zemljo se rabijo največ seradela in najbolji je moder, potem beli in
nazadnje rumeni volčji bob. Zadnja je pri nas še malo poznana rastlina. Na nekem posestvu na Ptujskem polju se na zelo prodnati borni zemlji že 10 let jako vspešno rabi. Tudi švedska detelja se rabi na takih zemljah.
Na težkih zemljah pa omenjene rastline ne uspevajo prav. Na takih se bolj rabi gra-horca, grah, kosmata grahorca, bob, turška detelja, švedska detelja, rumena detelja (Hop-fenklee), najboljše v mešenicah. Posebno med grahorco in grah se tudi nekoliko rži seje, da se lahko vspenjajoče te rastline vspenjajo.
Le za fizikalično zboljšanje zemlje rabi se goršica, tudi repica, ajda (pri nas čestokrat v vinogradih) itd. Tudi plevel, ki se v vinogradih pod koplje, je nekak zeleni gnoj in vsaj
deloma upliva ugodno na fizikalične lastnosti zemlje.
(Dalje prihodnjič.)
Listnica uredništva. 6. IvanApat na Vranskem : Nikjer ne pišemo, da ste Vi kandidirali, ampak da ste kot kandidat liberalne stranke dobili 35 glasov. Jemljemo pa tukaj Vašo izjavo lojalno na znanje, da so se glasovi pri tej volitvi oddali proti Vaši volji in brez Vaše vednosti. — Dopisniku iz Sv. Marjete niže Ptuja: Hvala, o tem smo že pisali. Poročajte o priliki kaj dragega! — G. M. K.: Ker nam nočete odkriti celsga imena, ne moremo priobčiti Vašega dopisa 1 —
Loterijske številke
Gradec 8. novembra: 73, 74, 81, 75, 51.
Dunaj 8. novembra: 55, 54, 89, 32, 4.
Društvena naznanila.
»Narodne čitalnice v Celju« redni občni zbor ob 8. uri zvečer v društvenih prostorih Nar. doma.
Društva »Edinost« pri Sv. Juriju v Slov. gor. veseiica s petjem, tam-buranjem v Šolskih prostorih. Začetek po večernicah.
»Bral. društva v Braslovčah« občni zbor in veselica popoldan.
Gasilnega društva iljašovskega tombola v gostilni gosp. Marka Vaupo-tiča v Noršencih. Začetek ob 3. uri popol.
»Posojilnica v Križevcih ima občni zbor ob 3. uri popoludne v šolskih prostorih.
Dne 16. novem.:
Dne 23. novemb.:
Slovenska fvrdka!
Weberjevih dedičev naslednik
VINCENC ČAMERNIK
oblastveno preiskušeni kamnoseški mojster
299 11
Celju
Nova ulica štev. 11.
Delavnica mramornatili altarjev
ter dragih umetnih kamnoseških del,
čez 200
nagrobnih spomenikov
različnih mramorjev, granitov in sijenitov
po najnovejčih, modernih načrtih vedno v zalogi.
Vsa stavbena kamnoseška dela.
Pohištvene plošče za mizarje. — Likanje in strnganje mramora s strojno silo.
—jLastni litim en oNmt i.
Obrise na zahtevanje izdelam takoj. — Priznano solidna in fina dela. — Postrežba točna.

Proda
se eno-
498 1
nadstropna
a ■ v
m h i s
na zelo ugodnem prostoru tik cerkve sv. Jožefa pri Mariboru. Pripravna za vsaki obrt ali za penzijoniste. Zraven je tudi lep vrt in vodnjak z zelo dobro pitno vodo. Vse to se prav po ceni radi odpotovanja proda. Kdo, pove upravništvo.
Najboljše, najlepše in najcenejše
rak ve
in druge potrebščine, posebno za one, ki svoje rajnke sami pokopavajo, kakor tudi krste za otroke po 50 kr. naprej priporoča
Friderik Wolf, pokopalni zavod v Maribora, Tegetthoff-strasse št. 18 ¡in Blumengasse št. 12.
KUVERTE
s firmo priperoča
tiskarna sv. Cirila v Mariboru
Preklic.
Zmanjševalna dražba v zadevi oddaje stavbe pri Sv. Martinu pri Vur-bergu se ne bo vršila 27. novembra t. i., ampak pozneje; dan dražbe se bo svoječasno naznanil.	511 1—1
Kraj nI šolski svet Sv. Martin pri Vnrbergu,
dne 11. novembra 1902.
Načelnik.
Predlvo, sulic gobe, vsakovrstno žito kakor sa<|je, sploh vse dežel, pridelke kupi
ANTON KOLENO,
trgovec v Celju.	441 10—7
Prisilna prodaja.
V torek, dne 25. novembra 1902 se bodo prodale pri Sv. Martinu pri Vurberku ob 10. uri predpoldne na javni dražbi premičnine Marije Toplak, in sicer: HiSna oprava razne vrste, različno blago, knjige, podobe, sukno, kis, olje, sodi, ura, suknje, eno prase itd. proti takojšnemu plačilu v gotovini in odstranjenju ku-ljenih predmetov. — Pod tretjino cenilne vrednosti se ne bo nič oddalo.	512 l—i
I |j Vsaka beseda
stane 2 v.
Najmanja objava 45 v.
MALA OZNANILA
Vsaka beseda stane 2 vin.
Vsaka beseda
| stane 2 v.
| Večkr. objava i po dogovoru.

Ti inserati se samo proti predplačilu sprejemajo; pri vprašanjih na upravništvo se mora znamka za odgovor pridejati.
Proda se.
800 amerikanskih trt, lepo ra-ščenih, suho cepljene na Rip. portalis in salonis, proda podpisani. Namreč: Laški rilček in pošip. Cena je za cepljenke I. vrste komad 9 kr. II. vrste 7 kr. Kdor želi kupiti, naj se oglasi do 1. decembra. Franc Muršič, posestnik v Senčaku, p. Juršinci.	490 3—1
Proste službe.
Postranski zaslužek, trajen i> rastoč, ponuja se spoštovanim, deloljub-nim in stalno naseljenim osebam s pre-vzetjem zastopa domače zavarovalne družbe prve vrste. — Ponudbe pod „1.798° Gradec, poste restante.	285
Pridnega viničarja s 3—4 delavskimi močmi, ki razume delo z amerikan-skimi trtami, se sprejme. Pojasnila daje Marija Heumayer v Mariboru, glavni trg štev 1.	492 3—1
Učenec z dobrim šolskim spričevalom se sprejme v trgovini mešanega blaga. Ponudbe na upravništvo. 496 3—1
Razno.
Naznanilo. Podpisani naznanja vsem vinogradnikom, da ima zdaj in prihodnjo pomlad veliko množino suho cepljenih trt oddati, namreč: Šipon rumeni v(Mosler), Laški rilček (Walschriesling), Žlahtnina (Gutedel), Silvanec, Kralevine, Beli ranfol in Rulender, cepljene večinoma na Ripa-rijo portalis, deloma Solonis. Vse zgoraj imenovane trte so zelo močne rasti ter zanesljivo dobro zaraščene in vkoreninjene. Cene so sledeče: I. vrste komad 10 kr. 1000 komadov 100 gld. II. vrste komad 6 kr., 1000 kom. 60 gld. Imam še divjake vkoreninjene rip. »portalis in Salonis vitis, cena je za 1000 komadov 10 gld. Kdor vzame sedaj na jesen cepljene trte, dobi en vinar ceneje. Kupci naj se oglase pismeno ali ustmeno pri Jožefu Kupčič, trtnarju v Juršincih pri Ptuju. 494 8-1
Vsakdo si lahko blago ogleda, ne da bi se silil k nakupu!
Vsled ugodnega nakupa
442 5—5
iz neke konkurzne zaloge blaga
bom razprodal isto pod fabriškimi cenami in priporočam zlasti sledeče reči:
Najboljša priložnost se preskrbeti za zimo, dokler je blago y zalogi 1
Mnogo raznovrstnega blaga ®
za ženske obleke, gladko in raznobarvno,
VO cm iiroko meter po t8 kr. it® em Iiroko meter po 45 kr.
Ker se sezona h koncu nagiba:
Perkal, se sme prati . . levantin, lepi vžorci . . platno z debelimi nitmi . cefir za obleko .... atlas satin, francoski, črn
meter po 15—20 » » 20-26 . » 22-26 . . 15-20 ■ - 25-35
kr.
Velika zaloga čudovito po ceni.
blaga za obleko, dvojne širokosti meter po 20—80 dijagonal, ševijot dvojne širok. „ „ 85—45 begi v vseh barvah .... „ „ 80—35
kr.
modno blago, čista volna . .	meter	po	46—55	kr. gladko modno blago v različnih
barvah, 130 cm široko . .	„	„	80	„
črni kašmir..............„	„	50—65	„
črno modno blago, desin. 120 cm	„	„	50—65	„
ševiot (Schotten)..........„	„	75	„
mohair, črn..............„	„	85	„
Velourbarhent za suknje v vzore.	„	„	26	„ Dobro In po nizki ceni:
Blago za gospode . kamgarn za gospode . . . loden iz Inomosta . . . pristno angl. blago za gosp. blago za hlače, dvoj. širok, blago za dečke, se da prati platno za žimnice . . . platneni robci, ducat . . robci za otroke, ducat
meter	po gld. —'65 —-90
*	.	, 1-30 1-80
»	n	»	1-10 1-30
»	.	,	2-20 3'-
»	.	.	—40 --50
»	„	„	-"25 --35
»	»	»	—'45 —'55
. .	.	„	120 1-50
. .	.	,	—-40 —-60
Najboljši nakup za domačo opravo.
Šifon, v vseh širokostih . . . meter po 15—25 kr.
damast, lepo pisan..... „ „ 25—30 „
platno za postelje, v vseh širok. „ „ 45—65 „
meter po
14 kr. 16 -16 . 25—85 ,
prtnina, dobre kakovosti . . . vojaško platno, najboljše. . . molinos za spodnje hlače . . barhent z vrvicami, piquebarhent
0 Priložnostni nakup. 0
Flanelni barhent za ženske in otroke, se sme prati 18 kr.; 100 kosov platna iz Rumburga, na solncu beleño, '/9 iiroko, kos po 23 metrov, komad 4°40 do 5'50 gld.; več 100 kosov modercev za gospe .Stefanie" 50 do 90 kr.; zastori iz jute komad 1*— gld.; mizne preporoge iz jute, komad 70 do 80 kr.; posteljne preproge od 90 kr. do 1— gld.; zastori iz čipk, meter 20 do 28 kr.; srajce za gospode in gospe 60—80 kr.; srajce po sistemu „Jager" komad 50 do 70 kr.; odeje iz flanele komad po r— do l'óO gld.; odeje iz atlas-satina 3 50 gld.; prevleke za odeje, komad 1'30 kr.; nogavice za gospe, diamantnočrne in naravnobarvne, par 20 kr.; nogavice za gospode 10 do 15 kr.; ostanki za vsako ceno.
Vse potrebno za krojače in šivilje.
Prodaja se le na glavnem trgu št.
B0" zraven lekarne.
Rudolf Novak,
jermenar in sedlar v Maribora grajski trg (Burgplatz)
priporoča cenjenemu občinstvu vsake vrste vprege za konje, razne vrste sedlov, različne popotne kovčege itd.
Vse lastnega izdelka in najboljše kakovosti.
Tudi je v zalogi več vrst že rabljenih MB° vpreg ca konje. "90
Petrolna žarnica
Popolna ljudska svetilka netto 15 K, __popolna dnša netto 12 K. _
je najlepša, celo bela luč od najmanj 80 sveč svetlobne moči. Ker se v uri porabi le za 2'3 h petroleja, je to najcenejša razsvetljava in sicer bree vsake nevarnosti in s celo priprosdm ravnanjem. Duše je možno postaviti v vsako petrolna telo, če je premer luknje 4 ali pa več cm. — Popolne duše, namizne, stenske, viseče, lestenske in dvoranske svetilke, ceetne svetilnice, vetrovne ičite, reilelctor-ave-tilke, vravnajoče, za zdravniike potrebe (s svetlobo cc. 200 n. svet), kakor vse svetilnične dele — vse od priproste de najokusnejše izvršitve priporoča „Avstr,-ogrska družba ca petr. žarn." v naročilo naravnost od zastopstva Iv. E. Welxl, v .Tiariboru, Marijine ullM it. 12, kjer se raaglednice brezplačno oddajajo.	465 3—3
Iliša
s petimi sobami, vrtom, njivo, »vinskim hlevom, okoli sadno drevje, se proda za 2800 gld. ▼ Studencih pri Maribcru it 18.
482 3-3
Dva viničarja
s štirimi delavskimi močmi in
oženjen majer ^
se sprejmejo pod zelo ugodnimi pogoji. Pojasnila daje Henrik Malner v Rošpahu pri Mariboru.
Posojilnica v Mariboru podeli za šolsko leto 1802/3 iz ustanove rajnkega gospoda Franca Rapoca deveterim visokošolcem podpore v znesku 800 K.
Pravico do teh podpor imajo dijaki slovenske narodnosti, posebno iz mariborskega in šoštanjskega okraja.
Prošnje za podporo, obložene s krstnimi listi, spričevali uboštva, spričevali o skušnjah in z indeksi, vlože se naj pri Posojilnici v Mariboru do 20. novembra 1.1.
V prošnji naj se tudi omeni, vživa li prosilec že od drugod kako podporo in v katerem znesku.
V Mariboru, dne 9. nov. 1902. 502 1—1
Ravnateljstvo.
504 1—1
Dražba
cerkvenega vina
se vrsi
y Leskovcn pri Ptuju ob 10. nri dopoldne.
dne 17. nor.
Oddaja stavbe.
Stavba novega šolskega poslopja z eno učno sobo, eno veliko sobo za učitelja, z eno drvarnico in drugimi k temu spadajočimi prostori v Prihovl pri Konjicah, železniška postaja Dražja vas,	odda se potom ustmene zniževalne dražbe enemu glavnemu podjetniku. Dražbo bo vodil namesto krajnega šolskega sveta okrajni šolski svet v ponedeljek, 24. listopada t 1. in se prične ob 1/212 uri predpoldne v soli v Prihovi. Izklicna cena je 15814 K. Stavbni operat, sestoječ iz načrta, stavbnega dovoljenja, stroškovnega proračuna in iz stavbnih pogojev, je v pisarni krajnega sol. «veta v Prihovi in pri okraj. sol. svetu v Celju (okr. glavar.) v vpogled razpoložen. Vsak dražbenik mora pred pričetkom dražbe položiti 1581 K 40 v varSčine.
Okraj. šoL svet Konjice s sedežem v Celjn,
dne 39. vinotoka 1902.	501 1—1
80 do 100
' odstotkov
zasluži lahko vsak trgovec, kateri si naroči za novo leto
šaljive O O dopisnice
(50 različnih vrst)
katere razpošilja
tiskarna w. Cirila
v Mariboru. Koroška cesta Stev. 5.
Si
Zaloga pohištva.
Priporočam mojo zalogo vsakovrstnega pohištva po naj nižjih cenah.
Spoštovanjem	328
P. Srebre, Maribor, Tegetthoffova ul. 23.
Naznanilo.
Z ozirom na naznanilo v mesecu oktobru št. 38.300 se naznanja, da so vse trte iz deželnih in državnih trtnih nasadov oddane ter da se ne more na naročila več ozirati.
Gradee, 3. nov. 1902.
Od dežel, odbora štajerskega.
r a ž b a
okoli 14 polovnjakov se vrši v Ritoznojn pri Slov. Bistrici v torek, 19. t. m. ob 10. uri dop.	507 1—1
Kmetijsko društvo na Frankolovem
bo imelo
izredni občni zbor
v nedeljo, 30. nov. 1.1., popoldne po večernicah
v svojih prostorih Loka št. 43	499 1—1
s sledečim vsporedom:
1. Nagovor predsednika. 2. Poročilo o društvenih računih in delovanju. 3. Prememba nekaterih točk društvenih pravil. 4. Prosti predlogi. K obilni vdeležbi najuljudneje vabi
F*red.stojništvo.
Oznanilo.
Da se prodajalci oziroma iz- in pridelovalci ter kupovalci med seboj lažje najdejo, sem pri vis. ces. kr. štaj. deželnem namestništvu napovedal ustanovitev MC* Občnega prometlšča "3M (posredovanje v nakupu in prodaji ozir. v najemu in v najemdaji kmetijskih posestev, kmetijskih in športnih živali, poslopij in stanovanj, patentov in pravic, obrtnijskih podjetij in vsakovrstnih obrtnih izdelkov itd.) združenega z „javno pisarno" in z „zastopstvi".
To poslovanje sem v Mariboru, Marijine alloe št 12 (vogelna hiša nasproti c. kr. sodne dvorane) že začel in si bom sploh prizadeval velespošt. p. n. občinstvu najmožneje zadovoljno ustrezati in skrbel bom tudi, da mi bo v zastopstvih obrtnijske novostne in koristne izdelke nuditi mogoče.
S tem si usojam prespoštovanemu p. n. občinstvu najgorkeje priporočiti in za vsestranško zaupanje in mnogobrojno uporabo tega podjetja uljudno prositi.
Z velespoštovanjem
506 3-1	Ivan 332. Weixl.
Y sredo, dne 19. novem, se bo cerkv. vino na dražbi prodalo in sicer v Malem vrhu od 11.—12. ure dopoldne, v Gavcih pa popoldne od 2.—3. ure. — Cerkveno predstoj. v Smartinu na Paki. 605 i_i
XXXXXXXXXXXXIXXIXXXXXXXXJ~ X p ■■ n ■■	■
Emil Bauerle,
398 12—10 slikar in barvar
v Mariboru, Koroška cesta št. 9.
Opirajoč na večletne skušnje se priporočam velečast. duhovščini in cenj. p. n. občinstvu v izvrševanje vseh v njegovo stroko spadajočih del kakor cerkvene in hišne slikarije in lakiranje. — Priporočam tudi svojo veliko in mnogovrstno zalogo barv, suhih in oljnatih, lake 8 firnlnoni, dalje vsake vrste krta/1, copleev itd. Kupice žimo in svinjske ščetine.
Strokovnjaška pojasnila, načrte in proračune stroškov zastonj.
V tiskarni sv. Cirila se dobiva knjižica:
Kapela žalostne Matere "božje
^taT <.. ^ \ ^ I « . ^ ± ~m
v Središču
in njen častni venec.
486 3—3
Spomenica na zlato mašo dveh srediških rojakov leta 1902 (Lavrencija Herg in Matije Šinko). — Knjižica obsega 136 strani, ima 4 lepe podobe in velja trdo vezana 60 v., po pošti 10 vin. več.
Izvirni
509 3—1
ingerjevi šivalni stroji
so naiDoiisi:
porabiti se zamorejo za šivanje in umetno vezenje. — V vezenju ae brezplačno poučuje.
IFrod.a.ja.ln.ica,: Singer & Co. akc. družba za izdelovanje šivalnih strojev Maribor, Gosposke nlice št. 24.
Ravnokar so izišle
Stenske razglednice <§>
komad
lO vin.
lično in fino izdelane
priporoča jih
tiskarna sir. Cirila
Preprodajalcem
znaten popuiit!
Dražba cerkvenega vina
se bode v Framu	vršila dne 19 novembra 1902
ob 10. uri dopoldne.	500 1—1
Dražba cerkvenega vina.
Dne 19. novembra ob 10. uri dopoldne se bo v cerkveni kleti Sv. Martina pri Vurbergu
32 polovnjakov letošnjega vina po dražbi prodalo. — Cerkv, predstojništvo.	5*8 1—1
„Vzajemna zavarovalnica "
v Ljubljani Dunajska cesta št. 15 Meijjatova hiša
vzprejema zavarovanja vsakovrstnih poslopij, premičnin in poljskih pridelkov proti požarni škodi, kakor tudi zvonov proti poškodbi. — Pojasnila daje in vzprejema ponudbe ravnateljstvo zavarovalnice v pritličju Medjatove hiše na Dunajski cesti v I^jubljani, a tudi po slovenskih deželah nastavljeni poverjeniki.
,,Vzajemna zavarovalnica v IJubljani" je edina slovenska.
Zavaruje pod tako ugodnimi pogoji, da se lahko meri z vsako drugo zavarovalnico. Postavno vloženi ustanovni zaklad jamči zavarovancem popolno varnost.	524 32
Rojaki zavarujte svoje imetje pri domačem zavodu!
Svoji k svojim. "3ME