St. 91.
V Trstu, v soboto 14. novembra 1885.
Tegaj
EDINOST
Glasilo Slovenskega političnega društva za Primorsko
■ ^	»T rnttarnmt J« —t.«
»EDINOST« izhaja 2krat na teden vsako irodt in tabott o poludne. Cena za vse	)	Vm dnvttt a* polUjajo Ursdn.il* u »*)■ Ttrr0.1t«« »Nuov* Tipografia;« v*»k mor» biti
leto je €> ffid. za poln leta 3 gld., za Setrt leta \ gld. SO kr. — Ponamezne Številke a«	r	fTankiran. Rokopisi t»>«7 polnil« vrudrioiti ■♦< ne vračajo. — Inserutt (razne vrnt« nazn»-
dobivaio Dri onravništvu in v trafikah v Trsti po K kr., v Gorlol in v A|dov«2lnl no	(	niia m poslanice) »o zarafiunijo po pos-idt)* prav ceni; prt kratkih oglasih z drobnimi
O kr — tiaroentnt, reklamacije in inserate prejema Opravalitvf, vla Ttrrsati, »Hova tlikarnai.	<	frkami se plačuje zh vsako b^edo 'i k
Srbija in jutrovo prašanje.
(Konec.)
Srbom iti tradicijonalnej srbskej politiki ni torej posebno ugajal Be-rolinski mir in vidna protekcija Bolgarskega elementa po Rusiji je bila tudi nekoliko kriva, da se je Srbija bolj odtujila Rusiji ter prebližala Avstriji.
Leta 1881 se je v Belgradu javno govorilo« da se vrŠ£ mej Avstrijo in Srbijo dogovori, kateri imajo za cilj spojenje Bosne se Srbijo z pogojem, da srbski kralj stopi v tak položaj odvisnosti od Avstrije, v ka-korfinem položaju ste na priliko nem-Ski kraljestvi Bavarsko, Wirtemberško napram nemškemu cesarstvu. Mogoče je, da se je to prašanje res ventiliralo, ali odnošaji za tako pogodbo niso bili gotovo zreli ne v Avstriji, še manj pa v Srbiji.
Vendar pa je gotovo, da so bili dogovori mej Dunajem in Belgradom o bodočih kompenzacijah Srbije za slučaj, ako se ima jutrovo prašanje konečno re3:ti, in je srbski kralj dobil zagotovilo, da se Srbiji v takem slučaju priklopi vsa Stara Srbija in velik del Macedonije. Ali še iz mira sv. Štefana je bilo znano, da Ruska namerava skoro vso Macedonijo priklopiti Bolgariji in na Bolgarskem se je bil v resnici osnoval poseben tajni komitet za pripravljanje ustaje v Ma-cedoniji.
To je bil tudi velik uzrok, da se je kralj Milan tako odtujil Ruske j. Ali srbska vlada, ki je za vse agitacije od strani Bolgarov dobro znala, tudi je od svoje strani vpeljala prav močno agitacijo mej Srbi, živečimi v Macedoniji. Godile so se nekatere reči v Srbiji, o katerih so Časopisi prav malo pisali, ali zato ni bilo ono gibanje manjše važnosti.
PODLISTEK.
Ponos in ljubezen.
Povest; spisal Ivan Trčit.
Drugo poglavje.
Za tiče pripravljal, Pa Ueklico vjel.
V. Vodnik.
Teden pozneje se je razlegal lovski rog po hribih in dolinah še ne dobro uro od grad* Za^rajskega. Lovci so se dobro Imeli, ker je bilo vedno mno^o divjine. Uže za rana je otišlo lovsko krdelo in z njimi tudi znana nam brata, grofa Za-gradska. Namenili so se bili, da pojd*jo danes proti vshodnei strani grajskega gozdu. Tako so tudi šli. Krnalu so se lovci se svojimi nugaujači razkropili na vse strani; ker je bil gozd vsem dobro znan, vedel je vsakdo za kako zatočišče divjačini, v kakej lepej, tibej dolinici. Dan je bil jasen prav lep jesenski dan. Grofa sta hodih nekaj časa skupaj ter se pogovarjala o tem in onem; a Še pred poldnem se loč'ta, misleč, da se okolu nekega hribček 1 zopet suideta.
Vencelav se spusti 8e svojima dvema psoma, Turkom in Hipo, po poti, ki drži iz gozda, nadejaje se, da sreča brata. V tem hipu zasledita njegova psa srno in jo drvišata iz gozda. On umeri za njima, ali nobenkrat ni bil iako blizu,
V NiSu se je namreč vršil lansko leto jako močno obiskan srbski tabor; na ta tabor je prišlo tudi mnogo Srbov iz Macedonije in baš na tem taboru se je mnogo govorilo o tem, da je velik del Macedonije srbska zemlja, da Macedonski Srbi žele spojenje z materjo zemljo srbsko, ter da hrepene po rešitvi od krutega turškega jarma itd. Vsi obširni govori na tem taboru so se razširili po vsem slovanskem svetu v posebnej knjigi, katera se je poslala tudi mnogim odličnim Hrvatom in Slovencem.
Vidi se iz tega velika rivaliteta mej Srbi in Bolgari zarad Macedonije; poleg tega pa je tudi berol. kongres Bolgarskej prisodil par okrajev, v katerih žive Srbi skoro v večem Številu, nego Bolgari.
Naravno je iz vsega tega razvidno, da je prekucija v Plovdivu srbsko vlado strašno alarmirala, in brza mobilizacija Srbske je le nastopek položaja, v katerem se nahaja Srbska se svojo politiko.
Ako se izvrši spojenje spodnje Rumelije z Bolgarsko, gotovo je, da bi Srbska skoro nikoli ne mogla ob-veljaviti svojih zahtev glede razširjenja srbskega kraljestva, kajti močna Bolgarska bi Srbiji na tem potu za vedno nit prestrigla. Srbija so torej iz Čisto naravne rivalitete ustavlja razširjenju Bolgarije in se popolnoma ujema se severnimi zvezanimi velevlasti, ki hočejo status quo ante.
Ali to ujemanje je le navidezno; Srbija predobro ve, da je nemogoče, Rumelijo zopet uklenoti v poprejšnji jarem, Srbiji je temveč zato, da se spojenje Rumelijo z Molgarijo ne izvrši brez kompenzacije za Srbsko. Srbska diplomacija govori tudi oenako-težji na Balkanu in hoče s tem prav jasno reči, da mora Evropa poprej dovoliti, da se Srbiji priklopi vsaj to-
da bi jo bila dosegla njegova krogla. I psa sta bila srni vedno za petami; da bi bil ustrelil, zadel bi bil tudi lahko katerega psa.
PiiŠli so bili uža po i vasico iri hribček, k ler je cerkvica, o i koder ni več nad dva streljaja do Zigradja. Ko je bil Venceslav za vrtno ognjo čuvajeve hiše. uprav ta čas sta nagnala psa srne proti njemu; 011 ustreli. Srna pade. prevrže se še nekolike krati po zemlji in pogine. Izvrstni strelec jo je zadel v srce. Ali v tem trenotji zacvili tudi Hipo 111 prišanti po t eb k svojemu gospodu. Noga mu je krvavela.
A ko je Venceslav ustrelil, zakričalo je Še drugo nežuo urliče za vrtno ograjo. — Milica j« bila na vrtu blizu tam, kder je vzdahnola srna. Ustrašila se je bila ubožica Pogleda preko ograje in zaeleda strelca Venceslava mladega grofa. Oblije jo rudečica. naglo se skrije za ograjo ter začne grebsti okolu lepo cvetočih vrtme. Bilo je prepozno. Lovec je videl nje milo, ljubeznjivo obličje.
Hitro priskače k ograji in reče: Žal mi je, da sem Vas prestrašil, nisem hudega mislil. Se je li vam kaj zgodilo, po kličem na pomoč.
»Ni treba, ni treba, hvala lepa, gospod grof«, reče ona še bolj vznemirjena. »Ali prestrašili ste se gospica?.
»Ni bilo sile, ne, gospod grof; naj Vas to ne skrbi, reče ona in pohes) oči.
Prvikrat, od kar je stopila iz samostana, čula je danes besedo gođpica.
liiio stare Srbije in Macedonije, kolikor se Rumelije priklopi Bolgariji. Ta srbska politika je čisto naravna, ker ako bi se Srbija več ne ganola, vzame jej primat na Balkanu iz rok Bulga-rija. Žalostna je sicer ta rivalitla mej brati, ali kder ne odločujejo le 1 udstva, temuč tudi viši obziri in dinastični interesi, tam so v takih slučajih skoro ni mogoče izogibati boju m^j brati, in rajše nego bi Srbija danes pustila, da bi se priznalo in koneČno izvršilo povečanje Bolgarije braz kompenzacije za prvo, planola bi na bratsko Bolgarijo, to je razvidno iz vsega in odgovarja položaju Srbije na znotraj in zunaj
Prašanje je zdaj, Laj storiti Rusija in Avstrija k temu. Avstrija je se Srbijo danes tako engažirana, da bi utegnola za njo osodopolno postati, da ona ne podpira njenih teženj na Balkanu. Prekucija v Rumeliji pa jp, kakor se danes vidi, vsaj nekoliko angleška intriga proti ruskemu uplivu na Balkanu in ker Ruska ne sme dopustiti od nje popolnoma neodvisne Bolgarije, bode skoro gotovo zahtevala, da se knez Aleksander BatenberŠki odstavi. Ali to vse pojile brez vojne, o tem ne more danes vsakdo odgovoriti, ali uprav sedanja homatija je presku-šnja prijateljstva rusko-avstrijskega. Ako je porazumenje mej obema tema velevlastima popolno in trdno, onda se najde pot, po katerej se zadovoli Srbija — in to je za Avstrijo velike važnosti — ob enem pa tudi utrdi ruski upliv v Bolgariji.
Avstrija ima zdaj sicer ugoden, ali jako težak položaj na Balkanu, vse je odvisno od lojalnosti in leal-nosti nje politike proti Rusiji in tudi proti Srbiji, da razširi in utrdi svoje posestvo in svoj upliv na Balkanu. Pred vsem pa gre zdaj Srbiji za svoj
obstanek.
bi vso to šlo gladko
To jo je spravilo v nekako zadrego, ali Venceslav jo še vedno nadleguje s pri Šanji. Prosil jo je, naj mu odpusti, ker jo je tako prestrašil, in ko g t je potolažila, prosil je, naj mu utrga in podari rudečo rožo v potrdilo. Ona je zopet zarudela, nekoliko se obotavljala, ali slednjič z nežno ročico utrgala cvetico ter mu jo dala I
Zdaj se je zičul glas: Dobro, dobro, L'ospoii grof. Čestitamo!« tako je zakričal bližnji lovec. Lovci, ki so bili blizu, prihiteli so, ko so Čuli atrel ter ohstopili sruo, ko je bil mladi grof še pri plotu.
Težko se je ločil od tako lepe deklice, kakor je bila Milica in Še odhajajoč j* Šepetal: odpustite, o 1 pus>lte I — Love so pobrali srno ter jo odnesli v grad in Venceslav je moral ž njimi.
Hipu so obvezali nouo, da se mu za-zdravi, ker rana ni b la huda.
Kmalu popoludne so došli še drugi lovci in ž njimi i grof Radivoj. Vse jf bilo radostno in veselo ter čestitalo mla demu plemiču, da ima tako dobro oko; n on je trdil, da je bila to lesi>fia. Prijazna bralka bi pa morda vso stvar razlagala z našim Vodnikom:
Po hribih nastavljat, Doline zajel; Z t srne pripravljal Pa deklico vje!.
In Venceslav je res čutil nekaj v srci. kar mu je vedno predočev.ilo kiasno gor sko cvetko — Milico.
brez vojne, skoro ni verjeti in iste vlasti, katere so lota 1878 sodelovalo za iz^nanje Turčije iz nekaterih balkanskih dežel, bodo najbrže zopet zdaj morale stopiti v akcijo, da zopet nadaljujejo započeto delo, kajti težko, da bode mogel carigradski kongres razvozlati gordiški vozel.
Govor poslanca Riegerja
v S. seji državnega \bora. (Konec).
V najnovejšem času se mnogo govori, da naravni položaj dtžave uže sam ob sebi zahteva, da »•} Nemcem v državi vrhovno gospodarstvo pripozna. Vrliovn > gospodarstvo in vodstvo v kakej družbi izroča se vedno najzmožoejemu in tistemu, ki ima potrebne lastnosti, da se bo na potrebe drugih pravično oziral. Ked;<r bodo Nemci tak« lastnosti imeli, tedaj jim pripade gospodarstvo v tem parlament« samo ob srbi, nihče se jim ne bo protiv«] in se jim tudi ne bo mogel. Saj je pa tudi v resnici tiko, da imajo mej nami tukaj na de8nej nemški možje jako velik vpliv pri naših sklepih, če tudi jim kaj taceua ni nihče zagotovil. Kaj takega pride samo ob sebi, s postavo ae pa ne d4 dolomiti, ker bi bilo protinaravno. Narava je sa na ob sebi namreč taka, da so veleumi v nj-j različno razdeljeni. So enkrat tukaj, drugokrat ondt v večjej meri in jedna narodnost stopi danes na zenit, jutri uže umakne se dru-gej. Naravi se mora pustiti njen tek; kdor bi pa enej narodnosti hotel postavno pripiBati vse pravice za večne Čase, da bi le tista narodnost vedno na krmilu bila, ne mogel hi tega izvršiti, ter bi ob enem druge narodnosti razžalil. (Dobro! na desni.) In vendar to vaši programi zahtevajo, zahteva vaša adresa. Če v resnici mislite, da ste Nemci boij zmožni, izobraženi, zreli in bolj obrtniški, pokazati se mora vaša moč sama ob sebi v vsakej priložnosti, ter jej v tem oziru ni treba nikake postavne podpore.
To se mi prav tako zdi, kakor ako bi se k 10 pobahal: Na daleč okoli sem jaz
Tretje poglavje.
Ti nin raniS, Ti ml brani«, Ua ne moreni »pat'd iiuA.
Ur. Prtfirdi.
Milica se je vrnola ? hišo k materi ter jej povedala vse, kar se je pripetilo, z neko razmiš]|enostjo, katere pa sicer previdna in skrbna mati in opazila. A v mlado Mibčino srce se je vcepil milo proseči ylas: utrgajte mi v potruilo rudečo rožo I
Premišljevala je: on je grof in jaz — sk'ivši lepi obrazek z belima rokama, z a-plakala je britko in solzice — drobni svetli biseri, pritekle so skozi drolne prste ter kapale na krilo. Vse to je biJ le sen, težek sen, misli si in ee ohrabri.
Po noči ni mogla več spati, kakor poprej, ampak bdela je in premišljevala.
Mislila je to in ono, mislila tudi o mladem grofu; ali neka čudna moč jej jo vselej razdrla lepe nade.
Saj sem bila v samostanu odgojena, odgojena z gospodičinami, ki ima|o uže sedaj častne službe, ali so pa miijene soproge in le mene je zanesla usoda v ta gorski kotiček, kder ni skoraj nikakib olikan i ti ljudi.
Saj so mi moje součenke vedno re-kale, da sem lepa; me li misli Bon zivreči, u ičiti vse moje mladostne na<i»j ■ ? Ne. 1 kakor ne, saj je on dober. On gotovo unče, da bodo prazni vgi moji upi, katere <em rojila v lepih mladih dneh, v naj-pših svojih časih. Bop ve —.
Kar začuje žv i.'aoje na onem mestu, kdr je stal prejem dau Vencesliv. Milica
E
D I N O S T
najboljši Šahovec — to se ne dil v tajiti — za to pa zahtevam: da se mi to s pismom potrdi, ob enem si pa pridržujem pravico, da se mi Še pri vsakej igri da za nekaj figur prednosti. (Dobro! in veselost na desni.) Ali si morete res kaj takega misliti?
Prav tako je z jeziki. Tudi jeziki in književnost zaostalih narodov se razvijajo in so vstani napolniti prostor, katerega poprej §»» n so mogli, ker so ga Nemci /.asedenega ioieli vsled ugodnih jim silnih razmer. Kedar pa te silne razmere prenehajo, pač si Nfinec nikakor ne more smatrati za razžaljenjega, če se mu mi lepo zahvalimo za njegovo pomoč. Pop dnoma nedopustljivo je toraj, da bi se Nemcem v Avstriji sedaj postavno pripoznalo vrhovno gospodstvo in koiikorkrat se s tem pružanjem v tej smeri prikažete v državnem zboru, tolikrat se vrna postavijo nasproti druge narodnosti, kakor so tukaj: Lahi, Rutnuni, Slovenci, ker bodo čuiili krivico, katero jim hočete storiti. (Dobro! dobro 1 na desni). In vendar zahteva manjšina, da bi se k;ij takega proglasilo za program vlade, Itakoršne si žele in bi jo podpirali. Prašam vas, ali bi se taaej vladi ne uprle vse druge naroinoati kar od kraja ?
Prepričan sem, da govorim iz srca svojemu narodu, zgodovinskemu narodu, ki je Če tudi ne v^lik, imel vendar jako pomenljivo ulogo v zgodovini. IzvrŠujočega sv< jo nalogo so ga skoraj da uničili.
Saj je vam znano pustoŠeuje, gospoda moja, katero je nag narod zadelo. Tri četrti vsega premoženja so nam pobrali; G0.000 plemenitaških druž n zapodili iz dežele in narod sam, broječ 4,000.000 duš, skrčili so na 800.000.
Vendar pa je naš narod vse to junaško prebil. Od male svotice je narastel zopet na 6 OOO.tlOO duš, krepkih in razumnih, ki so vrlo nadarjene in imajo krasno literaturo in umetnost.
Tak narod, gosp6Ja moja, tako pod nič devati, kakor se je zgodilo in se §e godi, to je v resnici neumno!
Tako imenitnemu življu, ki se ne da zatreti in se hoče za svoje pravice postaviti, ne da se odrekati pomen in pravica v državnem ii ven ji. Poskusite in približajte se z vnSim programom češkemu narodu, naj ga vam podpiše, po katerem bi samega sebe ponižal za podrejen narod, videii bodete, kako se vam upre do poslednjega moža in se bo branil do skrajne sile takega usilstva. (Dobro! na desni).
Mnogo se je te dni govorilo o nem-škej državnej ideji v Avstriji. To frazo — kajti prav sama fraza je — so na drugej strani v državnem zboru po vrednosti ocenili.
Kaj pa je avstrijska državna misel ? S tem hočete reči: da je Avstrija nemška država in da hoče to tudi še dalje OBtati v vsem svojem živenji. Gospfida moja, ali je pa to tudi zgodovinsko resnično ?
Kedaj pa je ta država nastala, ali jo je mar nemška državna ideja v iivenje
vstane in pogleaa skozi okno. Luna je oblivala vse stvari se svojo bledo svetlobo. Krasni ženski stvor v b iej nočnej obleki, Milica, stala je pri oknu in opazovala daleč tam za vruu ograjo možko podobo. Zdelo se jej je, <ia je Venceslav.
Cesa neki išče tamkaj tako pozno po nudi? Morda i njega skele »srčne rane« in mučijo notranje boli.
Mraz pretrese nežno žensko bitje pri oknu. žensko bitje, katero je občutilo moč prv« ljubezni. Prestrašena se skrije pod odejo, ali prav za malo Časa. Kmalu se ]e zopet pokazala drobna glavica izpod odeje ter obraćala lepi očesci proti oknu. Po BluŠula je, če še kdo žvižga. Zdelo se jej je, da posnema nekdo pesni melodijo tistega nesrečnega, zaljubljenega Nemca, ki zdihuje:
Ich wei«H nichi, was §oll es bedeuten, Dass ich so traurig bin, Ein Marchen ausuralten Zeiten Kommt mir nlcht aut den Sinn.
Marsikdo poreče, da bi bila primernejša zadnia stiha, ko bi bila taka-le: Ein Marchen aus alten Zeiten Kommt mir nicht aus dem Sinn.
Za nekoliko trenotkov je zopet vse tibo. Venceslav je odfiel. Vedno fie mu je morala v dubu snovati pred očmi podoba njena, tako, da je šel še enkrat pogle.iat ono mesto, kder je videl Milico, misle, <ia jo morebiti zagleda na oknu. Saj spati tako nI mogH.
Vina obilica mu je razburila vse oiisli.
(Dalje prih.)
sklicala ? Gospod poslanec, ki je danes govoril trdil je, da se je ta drŽava z nemško krvijo ohrabrila. (Veselost na desni.) Jako otročjega poslušalstva trebalo bi, ki bi to vrjelo, (Veselost na desni.; Saj je znano, da se ima Avstrija za svoj pričetek največ turškej sili zahvaliti. Grozno nevarnost, ki nam je po Turkih vsem pretila, spoznali so na Češkem in v Avstriji in vse te dežele so se združile okoli Habsburške dinastije. Takoj nato so pristopili Ogri dobro uvažujoč okoliščine, da jim je take zveze potrebi. Edino le Umu slučaju, mejsobojne podpore proti skupnemu sovražniku, zahvaliti se ima pričetek avstrijske države. Nemškega značaja država ni nikdar imela in če danes govorite o nemškej državnej ideji v Avstriji, prosim, pojasnite mi, kaj mislite pod imenom »avstrijska država« ? A'i si predočujete pod njim celo državo, tuii kraljevino Ogersko z njenimi pokrajinami ?
Ali je to tudi v dozdevnej avstrijskej državnej ideji ? Madjari bi se takim nazorom hudo uprli. Toraj ni splošne av-stirjske drživne ideje. Ali imamo morda cislajtansko državno idejo? To vam je državna ideja, ki se razteza od Spuži in Bud ove v Dalmaciji v jako širekem pasu preko Bregenca do Radovic v Bukovini. Ali je vaša državna ideja le za to skupi.;o veljavna? Vidite toraj, da tukaj ni res-nohe. Državna ideja, kakor si jo jaz mislim, ni druzega nego namen države, ona je njeno poslanstvo v zgodovini.
Kakšno višjo nalogo pa naj dovrši drži va ? Tukaj si lahko nekaj prav pametnega mislim, in si tudi I Prepričan sem, da je mej Nemčijo in ruskim velikanom cela vrsta narodov in narodičev, ki čutijo potrebo združenja v mogočno celoto, v katerej branijo sebe in svojo narodnost vzajemno proti napadom, ki bi od druge strani prišli. (DobroI dobro I na desni.) Te narodnosti nikdar ne morejo pozabiti, da je glavna ideja našega časa prav narodnostna ideja, in ona je tista, ki dela države! Saj smo na lastne oči videli, kako so se narodnostni, ki so stoletja ločene in raztresene živele, pod mogočnim vplivom te ideje zjedinile v eno jednoto. Kdo bode toraj tajil, da ta ideja ni v resnici mogočna? In, gospčla moja, s to idejo računiti mora tudi Avstrija, in vedeti mora, kako bo i njo postopala. Povem vam, ako bi se Avstrija drznola po robu staviti tej ideji, uko bi se drznola pobijati jo, da bo morala podleči, raztrga se in naposled razbije na kosce I (Res je tako! na desni.)
Prav to je, kar bi moralo ravnateljem avstrijske osode jasno biti. Avstrija se mora s to idejo sprijazniti in zjedlniti, potem bo imela v njej mogočnega zaveznika. Ta ideja, to je varstvo vseh narodnosti. ki so pod našim cesar|em združene, mora jo poveličati in mogočno storiti; ta ideja mora narodnosii na-se potegnoti in si njihovo zaupanje pridobiti. To bode tisti ugodni veter, s čegar pomočjo bo ponosna fregata Avstrija dalje jadrala v .-tj a j no bodočnost. (Živahna pohvala in plosk na desni).
To je prava državna misel avstrijska! In ti ideja je bila omenjena uže v prejšnjem prestolnem govoru, da hoče namreč Avstrija čuvati nad vsemi pod svojim žezlom združenimi narodi, ki naj se drug na druzega naslanjajo v mejsobojnem spoštovanji in mejsobojnem varstvu pravic. (Dobro I dobro ! na desni).
To, gospoda moja, je idej i, ki je bila v popiejšnjem prestolnem govoru izgovorjena ln katere odmev se tudi v letošnjem nahaja. V tem smislu, gospoda moja, v smislu ljudoljubja, prave svobode in v duhu pravičnosti vsem narodnostim enake, odgovarja naša adresa na besede najvišjega prestolnega govora. Klor je tega duha, glasuje naj za adreso! (Živahna, vztrajna pohvala in plosk, ki sta se večkrat ponovila — na desni. — Govorniku mnogi čestitajo].
Politični pregled.
Notranje dežela.
V proračunskem odseku avstrijske delegacije 10. t. m. je dajal yrof Kalnoky pojasnila o izganjanju Poljakov iz Prusije. Ta naredba «e ni aala za vso prusko državo.
h "ratislave se je izgnalo 150 do 200 oso'), v Krakovo je prišlo 238 obitelj z 873 osebami ruskih izgnancev, v Galicijo pa 30 < bitelj avstrijskih podanikov, večinoma ga ličkih juiov. Glede pravice izganjanja je minister izjavil, da ima po obstoječem načelu vsaka država neomejeno pravico tuicem prebivanje dopuščati, ali pa ne. Iz trgovinskih pogodeb se tudi ne more pravica prebivanja izvajati. Pruska vlada je izjavila, da jo silijo nujni ožili notranje politike, da se zavaruje zoper naseljevanje z ruskega Poljskega in Galicije, da se jezikovne in verske razmere ne predugačko. Minister je mogel tedaj vplivati le na ljudoljubno ravnanje in pruska vlada mu je bila dobrohotna, on obeča, da se bode tudi vprihodnje za naše drživljane pri proskej vladi potezal.
Poslanec Grocholski s tem odgovorom ni bil zadovoljin, vendar je izrekel hvalo ministru za lju ioljubno ravnanje. Enako tudi poslanec Hausner.
Poslanci Lichnovvski, Dumba in Burg-staller sone koliko omenili o Lloydu. Grof Kalnoky je na te opazke odgovoril, da se je prizadeval za podporo Lloyda, kolikor je mogel, pa ga tudi izpodbujal h krepkemu napredovanju. Pripoznavati se mora, da se je pri Lloydu mnogo zholjšaloin se pričakujejo še večji napredki. Razprave so zdaj zaBtran podaljšanja vshodnje-indiških in vshodnje-azijatskih voženj. Lloyi sam obrača svojo pozornost na to. da pomnoži hitrost vožnje in upravništva, da ustreže Željam trgovinskega svela. Minister zanika, kar ja trdil Burgstaller, da je Lloyd le zasebno društvo, ki uživa denarno državno pripomoč za gotove namene, ampak je zavezano, ustrezati vsem opravičenim željam tudi na črtah, za katere ne dobiva državne podpore. — Drugi dan se je delegaciji predložilo poročilo o proračunu ministerstva zunanjih zadev. Poslanec Sturm je predlagal, naj se v poročilu dostavi ta le dostavek: Po vsestranskem preudarku od ministra zunanjih zadev razloženega stanja izreka odsek, da se ujema z vshodnjo politiko skupne vlade, katera se prizadava v soglasji z berolinsko po« godbo za status quo ante.Ta dostavek se je sprejel; minister je bil ž njim zadovoljin, ali ne tako poslanec Rieger, in kdo bo na zadnje prav imel? skoraj gotovo Rieger; mi smo uverjeni, da ne mine mesec dni. ko se bo minister zunanjih zadev kesal, da so mu ta dostavek nemški liberalci na vrat navezali; natorni zakon zahteva združenje obeh Bolgarij, stavijo se lahko ovire, ali nazadnje premaga natorni zakon vsako oviro. Jezite reko lahko, ali ustavite je ne morete, sicer razvodeni, zasuje s peskom vaša polja iu odnese vaše hiše. Prav to velja o tem prašanji; kar Bog dela, naj človek ne razdira.
Pri razpravi proračuna za BoBno in Hrcegovino je Chlumecky govoril o tem, kar je opazil sam na potovanji v teh deželah ter vprašal, ali so tam zdaj, ko se je na balkanskem poluotoku pričelo novo gibanje, ugodne razmere. Minister Kallay je na to odgovoril, da to gibanje vpliva tudi na Bosno in Hrcegovino vendar pa je Bosna tudi danes tako mirna, kakor je bila takrat, ko jo je videl g. Cblumecky; nobeno znamenje ne kaže na kak nemir. Minister pravi, da ima vedno natanka po ročila o tej deželi in da ga nobena stvar ne prenagli. Javna varnost se od leta do leta boljša, kar je najboljši dokaz, da se razmere v tej deželi boljšajo. Minister na-glaša, da se jevzbudilo veliko gibanje mej vsem prebivalstvom, koje zvedelo, da pride cesar v Požego, hotelo je ''se ljudstvo na mejo, da vidi cesarja, tuko sicer, da po morale gosposke to romanje ustavljati. Tudi vtisek, kateri je napravil sprejem deputacije pri cesarju, bil je tolik, da še zdaj vpliva po deželi ter bo imel najboljše na-stopke. Minister je potem govoril o gospodarskih in trgovinskih razmerah sploh. Proračun je bil sprejet.
Ogerska delegacija je 12. t. m. sprejela redni in izvanredni proračun za vojsko in mornarico. Vlada je naznanila, da je predru gačba vojaškega kazenskega reda dokončana la se zdtj o tem posvelujeti obojestranski ministerstvi,
Sodba o itgredih v Kraljevem dvorcu, zarad katerih so Nemci tak hrup gnali,
bila je 10. t. m. proglašena-21 zatožencevje bilo zarad javnega nasilstva obsojenih ▼ teško ječo od dveh do osemnajst mesecev, mej temt župan Sip in občinski odbornik Stuhl k, vsak na tri mesece, stražnik Redna na sedem mesecev, sedemnajst zato-ženeev pa zarad {hrupa v ostri zapor od 3 dni do treh tednov. Trinajst natožencev je bilo oproščenih.
Vnanji dežele.
O vshtdnjem pralanji imamo te le važniše vesti in sicer od 10.t. m.: Salis-bury je pri nekem banketu govoril o Bolgariji in rekel, da je največja zapreka združenja obeh Bolgarij ta, da Srbija in Grecija zahtevati povečanje svojih držav, ako se zjeiinjenje ohrani. Govornik je rekel, da nob«no poiitično poslopje nema trajnosti, ako se je postavilo zoper ljudsko voljo. Ako se zje dinje nje odreče, zvežejo se Bolgari z Srbi in Grki in prvo prihodnje gibanje prično potem vse te tri male države skupno. Angleška upa, da ae mOč turške države ne oslabi in da evropske vlade napravijo tako stanje, da se zadevajoča ljudstva zadovole in da ne napadejo turške države, katero Angleška smatra za bistven del evrcpske ustave. — Od 11. t. m: »Havas« poroča: Vedni srbaki napadi brez dvoma provzroČe bolgarsko-srbsko vojno še predno se sklene konferenca. Bolgarska se srbskemu draženju le brani in s tem hoče Srbijo primorati, da Evropi oficijelno naznani, zakaj Bolgarijo napada. Bolgarska vlada trdf, da je zgodovinska zmota, da imajo Srbi pravico na vidinsko okrožje, ker tam nekoliko Srbov prebiva. Bolgarski knez in vlada se ne odpovesta združenju obeh Bolgarij, vendar pa sta pripravljena dopustiti vsako vladno obliko, ki združenju ni nasprotna. — Iz Niša pa se oficijelno poroča, da ni res, da Srbi prestopajo bolgarsko mejo, srbskej vladi ni treba še le zda) zmisliti si casus belil, vedenje Bolgarije jc uže davno tako, da Srbija Bolgariji lahko vsak čas vojno napove in to stori, ko pride čas; Srbija dela državno politiko, Bolgarija pa revolucionarno. Iz teh besed je zopet jasno, da Srbija na vsak način boče udariti v Bolgarijo. — Konferenca je potrdila sultanove pravice na Bolgarijo in Rumelijo, angleški poslanec je nasvetoval, naj se izvoli odsek, ki bo sprejemal želje rumelj-skih prebivalcev. -- Turško-grški razpor zastran grškega opravnika v Kreti se je poostril. Turška vlada je pooblastila turškega deželnega namestnika na Kreti, naj z opravmkom vsako občenje pretrga ter naj stori, kur se mu prav zdi, nko grSka vlada svojega opravnika s Krete ne pokliče. Grška vlada pa je to zahtevanje odbila. — To je zadnji korak pred vojno, ker turškemu namestniku zdaj ne ostaje druzega, nego grškega opravnika z dežele segnati, to pa je casus belli. — Vesti od 12. t. m.: Iz Zofije se poroča: Ker je sibska vlada oficijelno izrekla, da noben srbki vojak ni meje prestopil, zato bolgarska vlada naznanja, da je ukazala, naj se postopa s 300 Srbi, ki so še na bol-garskej zemlji blizu Trna, kakor z roparji. — Neka srbska četa, ki je prišla na bolgarska tla; umaknoli se je zopet za mejo, pustila pa pri Črnivrhu stražo, ki je na necega bolgarskega častnika strelala, a ni ga zadela.
V	Rimu na vseučilišči so zopet začeli razsajati študentje. Ko seje vseučilišče odprlo vpričo naučuega ministra, prefekta, župana in druzib dostojanstvenikov ter je študente nagovoril novoimenovani rektor, zičeli so mu fvižgati, sikiti in razsajati. Uzrok temu je ta, da se je dal ukaz, vsled katerega se je akademična disciplina poostrila.
Za italijanskega poslanca na Dunaj i je
bil imenovan Nigra, najboljši italijanski diplomat.
V	Par\u se je 10. t. m. odprl senat in poslanska zbornica; v t*j posiednjej je bil za nač«lnika izvoljen Floquet, za njegova namestnika pa Delaforge in Doyen Blanc, DrugI dan so se ustanovili uradi. Vsi načelniki in perovodje so republianci.
DOPISI.
Sv Ivan 12. novembra 1885. Dopis od sv. Ivana v štev. 89 Edinosti je žalibog pop< In^rn opravičen, le zadnji stavek glede petja pri sv. Ivanu na dan sv. Justa pri
edinost
velikej maši, tudi popolnoma resničen, nas je nekoliko dirnol in p. sitnežu v zadoščenje kličemo: "Mea culpa« in miiostijivi Bog nam odpusti. Da pa svet zve položaj cerkvenega pevskega zbora pri sv. Ivanu, moramo ga nekoliko pojasniti.
Naš pevski zbor obstoji iz kacih 20 Udov, kateri le tri ali štirikrat na leto skupno sodelujejo, namreč: na Božič in novo leto, za procesijo sv. R. T. in na bi-koštno nedeljo, kajti o teb praznikih darujejo firani m cerkev še precej novca, toraj petje najprej za denar in po tem še le za božjo čast. Le . kolo 8 ali 10 se jih muči zvečer v šoli pri vajah inobnedeliah pri službi božjoj, o J teh pa se jih prikaže na kor eni po 3 krat na nedeljo in drugi pravijo, da zauostuje enkrat biti pri sv. maši, in vsled tega je organist zadovoljen, če se prikažejo 3 ali 4, da si sam pljuč ne napenja, kar se večkrat prigodi, ne le na dan sv. Jnsta.
G. dopisnik bode imel priložnost se prepričati ob novem letu, da je cerkvenih pivcev — ne pevcev, nad 20, ta dan še celo cikorje ne bode manjkalo. Vsled tega bi jaz g. dopisniku svetoval, naj povabi cerkvene pevce v primeren kraj, in jim s podučljivo besedo razloži važnost in ime-nitnost cerkvenega petja in gotovo bi na pevce več vplivalo, nego vaša sitnost Črno na belem. Zdaj pa, ko sem pred svetom očitno izpove lan, zakličem Še enkrat proti Bogu: Mea culpa 1	Potrpin.
IŽ Rrd 9. novembra. Zdi se, da nekateri jjuiijeradi od škandalov žive. Temu je dokaz zopet napad na Č. g. tajnika »Slovenskega jeza«, ki se je godil minoli teden v Gorici v javnih prostorih »pri belem zajcu«, bil je napaden z nedostojnimi izr izi, razžaljivimi provokacijami. In zakaj to? Zato, ker je priobčil v »Edinost « (št. 81 in nasled.) članek »Človeka nikar« v odgovor na I. članek »Labacensia« (v Fol. period.J, v katerem si je dal č. gosp. ar. M. pohvaliti svoje lažilogične »dodatke«.
Tako napa ianje v javnih lokalih mora se obsojati, ker ni dostojno. Gospodje Mirko vci bo tite najprej »prudejteu in še le potem »simplices« — preprosti, kako' golobi	»Slovanskega jeza*.
predsedn.
Iz Gorico 11. novembra. Slovensko bralno in podporno društvo v Gorici je priredilo zadnio nedeljo prvo domačo za-iiavo v novih prostorih gostilne Marcinijeve. Novi prostori naše čitalnice, v kojih lina tudi podporno društvo svojo bralno sobo, niso Še povsem dokončani, posebno velika dvorana ne, za take zabave pa. koje ima večkrat podporno društvo, seli iaoa je posebe lepa dvorana, ki je bila za prvo domačo zabavo pa premajhna, kajti te zabave se je udeležilo okolo dvesto ljudi raznega stanu. Bili so zastopani doktorji, zdravniki, profesorji, uradniki in rokodelc. Sploh se mora reči, da podporno društvo ni imelo Še tako lepe in tako obiskane zabave, razun velikih besed, koje napravi n. pr. o pustnem času. Pri tej veselici so peli društveni pevci iz Gorice in Sent Petra razne narodne pesni prav dobro, in na veliko zadovoljnost poslušalcev. Mej petjem je bilo več govorov in raznih na-pitnic. Glavni govor je imel društveni predsednik č. g. dr. Gregorčič — o slovenskih društvih v Gorici.
Gospod predsednik je razložil druš-tvenikom, koliko slovenskih društev so Slovenci v Gorici ustanovili, in od vsacega društva posebe nje korist dokazal, posebno pa je povdarjal korist naSega podpornega društva, koje deluje za dušno in telesno blagost. Govor je bil z gromovitim živijo sprejet. Gospod Pirjevec društveni denar-ničar spodbujal je društvenike, naj bodo zvesti temu društvu ter naj redno vplačujejo svoje me&ečnine, ker le s tem bode društvo in blagajnica napredovala, društvenike pa v Času bolezni tem lože podpiralo. Gospod dr. Bizjak je razložil, da taka društva niso koristna le društvenikom temuč vse) deželi, to je, da se s takimi društvi občinam bolnišnični troški lajšajo. Gospod profesor Kleinmayr je napil predsedniku kot novo izvoljenemu deželnemu poslancu. Tudi gospod E. Klavžar ni hotel ta večer z svojimi šaljivimi napitnicami zaostati, ali iz šaljivosti prišel je bil tudi na resno besedo do slovenskih rodoljubov in njihovih slovenskih soprog, nuj z svojimi otroci materin jezik govore, kajti, žalibog, oa se pri mnogih družinah tuji jezik govori in tako potem ostanejo otroci celo nasprotniki jezika svojih roditeljev.
M»'j govori in petjem je bilo tuni srečka nje treh dobitkov in sicer za prvi dobitek jf bil en puran, 2a drugi ena butelja finega vina in za tretji dobitek en paket vežink. Tudi to sreČkanje je napravilo veliko smeha. Tako smo izvršili v oovlh pro-torih prvo domačo zahavo prav zadovoljno in veselo, za kar bi želeli da zopet v kratkem tak večer v narodnem In prijateljskem duhu dočakamo.
Rodoljub.
1 >	reke B*i« zadnje dni
oktobra. Vaš dopisnik iz Labinščine j-odkril umouo sk*lečih ran, ki bole na-tako zapuščene sj-omake, kakor bi svet pred nami bil s železnimi verigami zaprt,
in zaprt je res. saj se na nas nikdo ne ozira, še tisti ne, kateri imajo to sveto dolžnost, a tudi izmej nas ni bilo doslej glasu, ki bi potožil bil naše nadloge in reve, ki bi se potegnol za naše pravice. V«a čast in hvala toraj g. dopisniku, ki je o mnogih rečeh prav dobro pogodil in opomnil svet, da smo tudi mi tukaj, ki hočemo po človeški živeti, uživati tiste pravice, kakor drugi, če tudi prebivamo v zadnjem kotu tužne Istre. Kakor pa sem se rac oval obširnega popisa LabinScine in nje razmer, vendar sem opazil nekatere stvari, ki so nekoliko drugačne, nego jih je naslikal dopisnik. Meje geslo jer pred vsem točnost in resnica. Kar treba popraviti, to popravim.
Nočem govoriti o druzih župnijah, a v Sveto-Lovrej&kej, kder so mi razmere prav dobro znane, moram nekoliko opomniti, in vem, da gosp. dopisnik, 6egar gorečnost za naše ljudstvo popolnoma priznavam, zarad tega ne bode nevoljen, Itfir več oči več vidi, in več ljudi več ve. Popraviti imam to le : ni res da je k nam prišel LabiDjan-OpatiČ Reka. da bi učil našo deco Boga molit, za to je gosp. duhovnik. In da ta vilo dobro uči božji nauk, to sta pričala sedanja dva Škofa v svojih kanoničnih obiskovanjih, ml. gg. Glavina in Zorn, ki sta se javno pohvalno izrazila o napredovanji	v bnžjem
nauku. Rečeni Opatč-Reka ni bil najet za drugo, nego za šivanje posto] i neko dete vadit o štetji in pisanji. Tudi temu ne pritrjujem, da seDnbac imenuje »Dubac«, ker v njem »dubi« (hrasti) rasto. Oni poluotok se mej ljudstvom imenuje »Uže« In to zaradi tega, ker je prav ozek (uzki) tam, kder se druži s kopnim, okolo sto korakov je z jedne obali do druge. Na njem tuli ne raste drugo, nego javorika, zelenika, hrsudba. ali od hrastovine ni sledu. Dubac (Dubaz) so krivo pisali Latini, na šega jež ka kvaritelji, ali ljudstvo ga imenuje »Uže« in plovanijo St. Lovreč »u Pred uzu«, ljudi v okolišu pa »PrednŽani«, Popolnoma resnično tudi to ni, da je cerkev Svetolovrečka sredi župnije; pač pa je na kraji. Na njenem jugu ste le dve shII, na severju, vstoku jih je morda 20 do 30 in še več, Če vzamemo v račun tu pa tam pojedine hiše in kmete. In od teh 20—30 in več sel in kmetov je otdaljenih od ceikve več po 3 in po 4 ure hoda, a oni dve seli na jugu 5 do 12 minut. Še je nekoliko pomot v omenjenem dopisu, a te so nebistvene, In zato se mi ne zdi potrebno, popravljati jih. Kar pa sem tukaj popravil, storil sem resnici na ljubo in da opomnim dražega svojega prijatelja, Haj se v prihodnjič v vsem, kar svetu poda, prav dobro prepriča, ker najboljša volja, najboljše srce — in pisatelju vsega tega ne morem odrekati — ni še zadosti, treba je tudi na dno pogledati čistej resnici. Amicus Plato, sed magis amica veritas.
Domače in razne vesti.
Volitve za mestni zbor so uže zopet preložene in se ne bodo vršile konec t. m.( ampak še le zadnje dni decembra. Na-mestništvo je nekda na podlagi razsodbe državnega sodišča v pritožbi takozvanih podruinikov zavkazalo, da mora starešinstvo vse one nodiužmke vpisati v volilne imenike. Ali starešinstvo ima trdo kožo in se brani z vsemi Štirimi; napravilo je proti tej naredbi namestništva nek ugovor, katerega je ob enem prosilo, da bi namestnifitvo predložilo ministerstvu, ako ga ono noče rešiti ugodno. Vse to sicer ne bode naibrie nič pomagalo, po druzniki bodo morali biti vpisani v vo-lil ne imenike; ali stvar se s tem zopet zavleče, in bolj se zavleče, več lepih dejanj liberalne svojati p ide na dan. —Sleparije v bolnici uajbrže niso osamljene; ljudstvo je začelo zdaj govoriti o različnih drugih v nebovpijočih nepravilnostih.
Rodoljubi S jutri v Lonjer t
kder bone popoludne cb 4 uri v gostilni g. Coka seja lokalnega volilnega odbora za II. okraj. Po končanej seji bodo tam peli Lonjerski in najbrže tudi tržaški pevci.
Volitev enega deželnega po Klanca v velitiein posestvu v Istri je razpisana in se bo vršila 5. decembra v Poreču.
Predavanje o starinskih najdbab prt Sv. Luciji na To minskem se je vršilo v torek zvečer ua tuk. trg. akademiji. Govoril je dr. Marchesetti in opisoval natanjko vse predmete; kateri so se našli zadnje ča^e pri
Sv. Luciji. Prihodnji tort k ob 8 zvečer node nadaljevanje, in sicer bode g. Mar-cnesetti razvijal menenje, kakšni naro ii bi bili stanovali v t^h krajih, ker so ne kateri najdeni predmeti starejši od rimske dobe.
Izpred porotne sodnlje. Nor-vežki mornar J«tmuua Jetmunds-n, 30-letni krepki mož, stal je v četrtek pred porotniki zatožen, da je ubil nekega svo jega tovariša na molu Sartorio. Zatoženec pa je dokazni, da se je le branil in v v obrambi prij-| tu li vse polno ran, v8let esar so ga porotniki nekrivega spoznal uboju. — Včeraj pa je stal pred poroiniki H. J'erallu, ponočni korektor lista »II
Soldo«. Nek Drioli ga je zatožil zarad raržaljenja česti, ker |e Jeralla v nekej noči v omenjeni list dejal not co, v katerej je DrioL-ju očital, da vedno agituje po Trstu, da bi trafikanti ne prodajali lista • II Solio« in d i vedno slabo govori o tem listu; zato ga imenuje ničvredneži, in da je ničvrednež dokaže tudi to, da je bil uže zaprt zarad zločina. Jeralla je pred porotniki s pričami dokazat, da je Drioli res proti listu ;<g tiral in da je resnico pisal, ko je pisal, da je Drioli uže sedel. K ljubu dokaza resnice so porotniki na prašinje, ako j-? Jeralla Drioli-ja res raz-Žalil, izrekli: da. Na drugo praŠanje, ako pa je Jeralla tudi dokazal, kar je Drioli-ju očital, so pa porotniki odgovorili ; ne. Vsled tega je bil Jeralla tbsojen na 3 mesce ječe. Morda še nikoli ni bil dokaz resnice tako eklatantno doprinešen, kakor ta pot; pa porotniki so t:a zanikali.—To ptv-jasno kaže, kako je z ljudsko sodbo v Trstu.
Tržaški sokol. Veselični odsek »Tržaškega Sokola• razpošilje ta le vabila: Bratje Sokoli!
Uljuduo Vas vabimo k plesnim vaja^, katere bodo s^15. novembrom počenši vsako nedeljo od 7—12 ure zvečer v dvorani »Slovanske čitalnic^ (Morite verde).
Na \dravje/
Trst, 10. novembra 1885. Odbor veseličnega odseka »Tržal. Sokola«
P. S. K tem vajam Imajo vstop tudi neudje boljših kiogov, toda samo proti vstopnicam, katere se dobivajo v trgovini gospoda Martin Krie ta, Piazza San Gio van ni, št. 1 in pri odboru veseličnega odseka v društvenih prostorih, Via Goroneo, št. 23, vsako sredo od 87,-97, ure zvečer. Kdor želi vpeljati kako gospodičiuo, mora o pravem času njeno polno ime naznaniti odboru, da se jej izroči dotična izkaznica, kajti brez iste ni dovoljen vstop.
Nemirna Solobarda nezadovoljna jt tudi z g. Edv. kav. Strudthoffom ki uže mnogo Časa ščebeta po svojih lačnih predalih, kateri dosedanjih mestnih svetovalcev jej je po godu m kdo je v nemilost njenih lačnih pisunov pal. Tudi v L okoliškem okraju izvoljeni Strudthoff jej torej nič kaj ne diši, če tudi ga je — kakor sama priznava — koj po volitvah kaj rada imela ter ga branila proti slovenskemu kandidatu g. Perštču.
Ker uže ti pravi liberalci zaničujejo može, koje so pred inalo časom z vsemi močmi branili in jih okoličanskim volil-cem nasvetovali, toliko več moramo zametati mi te njih odvržke — tudi ako bi nam bili k: j naklonjeni ter izbrati si moramo mož iz svoje srede, našega pre pričanja, kojimjiode na srcu blagost svojih volilcev. Skednja pa z dosedanjim svojim svetovalcem mnogo ne zgubi, ampak upati je, da si izbere moža, ki bode mnogo vredniši nje zaupanja.
Tržaške novosti:
Oie Agostino da Montejeltro pridiguje uže nekoliko >ini v jezuvitsKej crkvi. Omenjeni je eden najodličnejšib pridigarjev italijanskih, in kedor ga je slišal in razumel, vsak^potrdi, da so te pridige kaj posebnega. Skoda, da le malokedo razume njegovo visoko italijanščino.
Triaika voda. Mestni župan je javno v listih oporekal, da Tržaška voda ni nezdrava, kakor so trdili nekateri listi. Tržaško vodo so zdaj tudi na Dunaji ana-bzovali in tam n.išli, da so v našej (au-rižinskej) vodi mikrobi, kateri pospešujejo nalezljive bolezni. Torej vendar res, kar smo pisali. L-pa je ta, da so prepovedali vojakom uživati to vodo, ako ni bila poprej kuhana-
Demonstracija. Včeraj zvečer ko je bil sprevod vojaške godb« po Trstu je ljudstvo močno kričalo: »Morte all'Alabarda« in »Evviva 11 Soldo«. Nekateri so boteli v tem videti demonstracijo proti nekaterim znanim rudečim porotnikom, ki s<> korektorja iibta »II Soldo« krivega spoznali.
Policijsko. Zaprli so včeraj 25-letnega kmeta S. iz Pliskovce n 241etnega kmeta Štefana P. iz Sežana, ker fta kradla v nekej kampanji v Bocolu lovorovo perje. — Nekega kovača, roiotna Korošca so zaprli, ker ie svojemu drugu vkradel zimsko sukno. — 5 malopridnih žensk so dejali pod ključ, ker so se vlačile po Trstu.
Zanimiva sodnljska obravnava se tio vršila pred goriškimi porot niki,jker uleži profes. Maj o ni ca zatožhoproti dr Bizzarru. Zadnji je v št. 13 goriške aRassegne« od 5. t. m. objavil s polnim podpisom dolgo poslanico proli prof. Majonici, v katerej trdi Bi/.zarro, da je M. vse, kar je spisal o starinah oglejskih, vkradel »11 iz njegovih ali drugih knjig in sestavkov, zato mora M. tožiti, ako hoče ostati nžavni uradnik. Če je poslanica neresnična, mora prof. Majonic i tožiti dr. Bizzara zarad obrekovanja ; stvar se "koro ne more spraviti se sveta brez sodnij«. Prof. Mijonica je objavil, da nastopi sodn jsko pot; dr. Bizzaro pa trdi, ia ostane pri tem kar je pisal. Obravnava bo zanimiva zavoljo stvari, o katerej sh -uče in tudi zarad tega, ker so v njo vpletene jako visoke In uplivne osobe, ki so M. protežirale.
Slovenski tržaški almanah
zide v našej tiskarni te dni, to je velika pola, da se pribije na zid, na njej s* na« najajo v-e važnejše firme Trsta, odvetniki, zdravniki, konzuli tujih vlad, poštne tarife, vozni red po morju m po železnici, koledar za 1S86. Skala za kolekovanje in splob vse, kir more zanimati take, kateri imajo posla z Trstom. Almanah velja le 50 soldov m kedor ga hoče imeti, naj ga precej naroči.
Slroinadlvo ogersklb držav-nlb uradnikov na Reki. Zadnii lan meseca oktobra se )e sešlo okoli 3iH) ogerskih državnih uradnikov v dvorani «Hotel D*ak», o i kancelista pa do otdel-knega svetovalca, v posvetovanje, kaj bi bilo storit', da vlada zbol|ša uborno stanje uradnikov, ker jim pr j tolikej dragimi ži-vegs m mogoče živeti. Predsedoval je zboru računski svetovalec Ljudevit Nyi-ray, ki je k nagovoru naglašal, da se plačs uradnikov nže petnajst let niso zboljŠale, če tuii jedragina silna nastala. Po vročtj razpravi, v katerej je govorilo mnogo uradnikov, sklenolo se je, poslati državnemu zboru, zadevajočim mmister-stvom in dež-lnemu društvu za državne uradnike utrjeno poročilo, v katerem se uaglaša, d i |e hrvatska deželna vlada svojim uradnikom, profesorjem i^ške gimnazije vs e I vel ke dragine povišala plače.
Žrebanje srečke posojile IX6n. Serije 496 šr. 1 dobi f. 800.000, 8. 7323 it. 19 f. aUOOO. S. I3SH2 št. 20 f. 25000. S. 7912 Št. 9. S. 17X5 št. I dobi f. 10000.— Dobi 5000 f.. S. 565 št. 13, S. G89 št. 4. 9. 2974 Št. 13. št. 17. S. 5938 št. 10. S.G66G št. 12, S. 8780 št. 9, S. 9281 št. 12 S. 9773 št. 5, 8. 11202 št. 20, S. 11406 št. I, S. 11982 št. 13 S. 13603 št. 3, S. 17508 št. 3, S. 19899 št. 31.
Hiša po ceni. Zadnje se je v Sege-dinu po dražbi prodala precej velika hi5a za — pet goldinarjev, za druge hiše, ki so bile na dražbe pa še nobđiien nič ponudil in.
Listnica upravuištva.
SI. čitalnica v Štanjelu. — Naročnina je sedaj plačana do 1. jan, pr. 1.
Telegram „Edinosti",
Belgrad 14. septembra. Srbski kralj je včeraj napovedal Bolgariji vojno in se takoj sam napotil v Pirot, da prevzame glavno poveljništvo srbske vojske.
Tržno poročilo.
Kava. — Kupčija stcer omejena, ali cene so pri vsem tem jako t'dne. Prodalo se je te dni 1200 vreč kave Kio po for, 45 do 57, 600 vreč Santos po for. 51 do 60, 500 Java Mal. for. 60 do 62 Ccylon plant stane f. 86 do 122.
Sladkor — kupčija se je sopet nekoliko zboijšala in so c^ne nekoliko v|ge postale, prodalo se je te dni nekoliko partij sladkorja v kosih po fr 22.5U do 26.25.
Sadje — kupčiji prav živahna, cene trdne. Pomeranče, limoni f. 3 do 5.50, rožiči f. 7 do 8, fige v venci h f. 13 do f. 15, opa^a f. 22 do 24, cvebe razne t'. 17 do 22. Eleme f. 26 do 34, Sultamna f. 26 do 38.
Olje — še precej obrajtano —Jedilno stan* f. 39 do 46, namizno f. 60 do 8i.
Petrolje — nepromenjeno stanje; denes stane peti ol je f. 9 80.
DomaČi pridelki — fižol še precej iskan; rudeči velja f. 10 do 10.50, bobinec f. 11, koks f 12, maslo dobro Štajersko f. 86 do 94.
Les — slabo obrajtan, cene vsaki dan slabša.
Seno — še precej obrajtano in se plačuje po fr. 1.50 do 1.65.
Borsno poročilo.
Vsled telegramov, da je kralj Milan napovedal vojno Bolgarom je borsa danes jiko vznemirjena in kurzi papirjev so padli, valute pa poskočile.
Dunajttka Borsa
dne 13. novembra.
Enotni drž. dolg v bankovcih 82 gld 35	kr.
Enotni drž. dolg v srebru 82 »	•
Zlata renta......109 n	25	.
5"It avBt. r»nt% .... 99 •	90	»
Delnice narodne banke . . 860 »	—	•
Kreditne de'"'ce .... 282 .	30	-
London 10 lir sterlin . . 125 •	6>	»
Napoleon....... 9 «	98	«
G. kr. cekini...... 5 »	94	•
Kr. državnih mark ... 61 ■	75	»
IVo nrnHai Je 3000 b,lftrte briS*'kt
lld Jll UUtlJ poj ik<> nizkej ceui. Kndor jih hoče kuniti. « brne naj se na
Lovro Jerinčlč a
r L )gu poleg Ricmauj.
EDINOST
Štefan Nadlišek
naznanja občinstvu, ^a j* z dekretom v
k. namestništva v Trstu dne 7. oktobra 1885. St. 10421 imenovan zemljomeicetn geometrom) za vse Primorsko.
Pravi tropi novec a^njj;
staro in novo blago dobiva se po j tko tmkej ceni pri Ivanu Wagner,
J istniku tovarne za žganje v Moiiern-u na Ojer^kera.	4—s
Naznanilo.
V naSej tiskarni se dobivajo različne slovenske tiskanice za tožbe.
Pn(rl*ivifni nauki 111 molitve lUpl<IYlUll kj jih mora znati kdor
hoče prejeti sv. birmo, sv. pokoro, sv. obhajilo. in sv. zakon, zov«» se mala knjižica katera je izŠia v naši tiskarni in se dobiva po 4 nove.
I525ZSZ5Z52SZ52525Z1S25Z5Z5Z5ZS2SZ5Z529
Ivan G-orjup
na Prošeku
priporoča svojo močno zalopo pravega
nanoskega sira
po jako ugodnoj ceni.
—MfMtatHi
Tekoče
ZLATO in SKEBRO
7.11 pozlačenje in polepSanje okvirov, reči i? lesa, kovi,.e. pore lana in stekla; za posrei" enje, vsakovrstnih stvari z kovine. Vsakdo lahko sam po8rebri a>i pozlati, katero koli reč. Jedna steklenica stane 1 gld. v gotovini (tudi v poštnih markah), ali z povzetjem pri L. Feithu jun. v Brnu (Moravsko).

Podpisani neznanja p. n. občinstvu, daje odprl v ulici Barriera vecchia št. 8.
Trgovino z dežniki
z bogato zalopo toliko svinatih, kolikor volnatih in bombažnih dežnikov. Popravlja tudi dežnike in solčn ke.	16—21
Giulio Grimm.

Odlikovan na rastavi 1 1882.
Anton Bonne
kroju S
piazra S. Catterina N to 1 prvo nadstr priporoča se slav. občinstvu.
Obleka.
po najnovejšem kroju, iniportacija najfinejšega avstrijskega in inostran-ske»a blaga naj n i ž j e cene.
Poziv častitemu občinstvu!
riKia volna.
IO.OOO komadov sukna za gospode za jesen in zimo. Najcenejl komad 4 75 for. najdražji 6'7i> for. za popolno obleko.
Sukno je različno barvno: sivo, temno-sivo, rujavo itd. takova cena vzbuja začudenje Ni torej čuda, da se je že prodalo, odkar obstoji moja prodajalnica, neizmerno veliko blaga Iti da sem v prijetnem položaji i>o tako nizkej ceni prodajati blago in ves svet iznenaditi.
Kompletna obleka stane najoeneja for. 4 7."» in najdražja for. ii 75. Sukno je Iz čiste volne in še enkrat toliko vredno Sukno zadošča za snknjo, hlače in telovnik tudi največjemu in najmoćnejemu možu, močno je tako, da je nosi lebko vsak kavalir.
Pojasnilo s Radi pomanjkanja časa ra/.pošiljavati se ne morejo uzorci. Iz* rečemo pa javno, da vrnemo vsakemu denar, komur blago ne ugaja. Adressu:
Exportwaarenhaus «zur Austria»
Wien, OberdObling, Mariengasse 31
0—12_v lastne) hiši.
P il ^ ^ ^ ^
poMebno^i
c. k. priv. in odlikovane tovarne
ROMANA VLAHOVA
V ŠIBENIKU. Podružnica v Trsru: Via S. Lazzaro I B
Prijeten, krepčalen liker, odlikovan se zlatimi kolajnami in diplomami na razstavah v Skradinu. Napolju, Trstu, Sv. Vidu, Lmcu, na Dunaju, v Kalkuti itd.
Ta iz jagod JuniDerua 00-miinis in diipčih željiič napravljeni liker je prijetnega okusa.
Jako pospjluje prebav-Ijenje in ne rabi z dobrim uspehom za krepčanje osla belih moči, ker je dokazan njega zdravilni uphv na Živce, možgane in na hrb-tanec.
Prodajo na debelo „preskrbujejo moje hiše v Šibeniku In v Trstu.
Pradaja na drobno v vseh kavarnah, prodajidnicah likerjev In sladčičarijah.
Nepokvarjeni pravi liker se pozua po steklenici, v katerej je vtisnena firma, potem po zamahi z grbom in po malem ovitku z autografovano tirmo Romano Vluliov.	19_48_9
Slušajte in strmite!
12.500 komadov
čezramnih rut,
popolnoma dovršenih, tudi za nnjveče dame, r v-eh le mogočih oiadnlh barvah, sivih, rujavih, Črnih, rudečih, modrih, belih, škotskih. turških itd. se proda zarad nreselitve po for. 1 komad po rošintm povzetju odpošilja
Exportwaarenhaus «zur Austria»
Wien, OberdObling, Mariengasse 31.
Assicurazioni generali
v Tratu
(društvo, ustanovljeno leta 1831J
To društvo je ražfcegnolo svoje delovanje na vse veje zavarovanja, posebno pa: na zavarovanje proti poiaru — zavarovanje stekla — zavarovanje proti toči - zavarovanje po morju in po kopnem odposlanega blaga in zavarovanje na živenje. Uruštvpna glavnica in reserva
dne 31. decembra 1884 f. 31.4S0.H75 83 Premije za poterjati v naslednjih letih	f 21,000 041-33 Glavnica za zavarovanje žive-
nja do 31. decembra 1884. f. 83,174.457-08 Plačana povračila:
a)	v letuw 1H84	f. 8,637.59(1 13
b)	od začetka društva do 31.
decembra 1884.	f 178,423.338-51
Letni računi, izkaz dosedoj plačanih odškodovanj, tarife in pogoje za zavarovanju in splch vsa nutanjčneja pojasni a se dobe v Trstu v uradu društvu: Tergesteo, sculilll. v prvem nadstropji	14- 3ti
Zdravilni plašler
Ozdravi temeljito vsako rano, bodisi Še tako zastarana in kronična in tudi take, ki so «e uže spr- menile v raka, ustavlja še »ako močan glavobol, vse bolečin« živcev in revma-tizna v zglobah, čudelno poniHga v ooleči ah materinskih 1. t. d. 50 letna skušnja 7 izvrstnim uspehom, kakor razvidno bo neStevilnih spriČalih, kateie se morejo pokazati vsakemu — dobiva se le r lekarni 10-7	RovIn, Corso št. 47.
ŽELODČNE BOLEZNI
je moguće BAZO in POSVEMA ozdraviti po
JERUZALEMSKEM BALZAM
edini in nedosegljivi želodčni pijači. Da si človek izvoli pravi lek proti želodčnim boleznini, pač ni tako lehko. posebno dandenes, ko v trgovini prodajajo vsakovrstne enake leke
Večina raznih kapljic, izlečkov itd , katere se občinstvu kakor pravi čudeži priporočajo, nis 1 nifidruzega, nego škodljiva ztnev Edini JcruzulciiiMkl bal> zam si io zagotovil vsled svoje priproste sestave, odločno oživljajoče in želodčne živce hitro krepčalne moči pravico prednosti nad vsemi dosedaj v tej stroki poznanimi zdra-vilami, kar dokazuje tudi se vsakim dnevom veče prašanje po njemu. Ta balzam bogat na delujočih snovih kineške robar-bare, katera korenika je poznana zarad nje nega ugodnega upliva na prebavljenje ni čiščenje, je zanesljivo sredstvo proti težavam v želodcu odvisnim od slabega prebivljanja; zato pa ga vsi strokovnjaki in zvedena priporočujejo proti tieješčnosti, zabasanju. smrdljivi sapi, gnjusu, riganju, bacanju, proti hemoroidalnem trpljenju, zlatenci in vsakej bolezni v črevesju
Steklenica z navodom vred stane !tO novcev.	9—4
GLAVNO SKLADIŠČE u LEKARNI
G. B. PONTONI
v GORICI.
Skladišča v Trstu v Iekart i G. K Rnvts, na. Reki v lekarni al Redentore, (i. Ghieinftr. v Korminu v lekarni A. Fran-zm i. v Torrdnu v lekarni R PhHscb.
Nie več kašlja
Prsni čaj
napravljen po lekarničarju
G. B. ROVIS
v Trstu, Corso 47
ozdravi vsak kašelj. Še tako trdovraten, kakor to »pričujejo mnoga naročila, spričevala in zahvale, ki dohajajo od vseh strani in pa uspehi prvih tuk. zdravnikov.
Ta Čaj je sestavljen iz samih rustlin in čisti kri ima dob.t okus in velja tli zavoj za P* (liki 6O n.
Omsnjena lekarna izdeluje tudi pile zaprestenje života in proti inadronn iz soka neko posebne rastline, katerih uspeh je velik, posebno pri zaprtem truplu, želodčnih boleznih itd. in se lehko uživajo o vsakem času brez obzira na dijeto. Ena Škntlja vcl|a 30 MOlcI	£-10
P 1 a š t e r in tudi t i n k t u ra proti kurjim očesom in debelej koži — cena 3 plaštrov za kurja očesa 350 Aoldov. — Ena steklenica tinkture 40 *oldov.
Edina zaloga v Trstu v lekarni II o \r i m , v Gorici v lekarni Cristofolletti in Pontoni j v Ajdovščini v lekarni G u g 1 i e 1 m o
V tej lekarni govori se tudi slovenski.
Čudovite kapljice
Sv. Antona Padovanskega.
To priprosto in naravno zdravilo je prava dobrodejna pomoč iri ni treba mnogih besedi, <ia so dokaže njihova čudovita moč. Ce se le rabijo nekoliko dni, olajšajo in preženejo prav kmalu najtrdovratniše Želodčne bolesti. Prav Izvrstno vstrezujo zoper hemorojde, proti boleznnim na jetrih in na vranici, proti črevesnim boleznim in proti glistam, pri ženskih mlečnih nadleŽ-nostih, zoper beli tok, boŽjast, zoper seropok ter čisti pokvarjeno kri One ne pregnnjajo samo omenjenih bolez»d, ampak nas obvarujejo tudi pred vsako boleznijo	53—30
Prodajejo se v'vseh elavnlh lekarnicah n svetu; za nuročbo in pošiljatve na edino v le-karnici Cristofnletti r Gorici, r Trstu v lekarni E Zanetti i G. B. Rovis, G. B Faraboscki in .1/ Ratasim, Ena steklenica stane 30 novcev, Varovati seje pokvarjenih posnetkov, s katerimi s« zavolj želje po dobičku tu pa tam ljudstvo goljufa, dasi nimajo nobene moči In vrednosti.
JB08990tM3(} V
Piccoli-jeva
želodečna esenca
lekarne Piccoli ja .pri
angelu« na I)n tiajskej cesti v LJu b-1 j a n i ozdravila kakor je razvidno iz zahvalnih pisem In zdravniških spričeval bolezni v Želodcu in trebuhu, bedenje, krč želodečno in premenjavno mrzlico, zuba«,,ni«' hemerojld", zlatenico, migrenie, |„f lr, se nV bollši pripomoček zoper gliste pri otroelh
Poši ja izdelovatelj po pošti v škatljicnh no 12 steklenicah za 1 gld, 3<* nove
Steklenica 10 kr. Kdor je vzame v**č, dobi primeren odpust
Gosp Gabr. Picoli-ju, lekarničarju v Ljubljani.
Na sahtevanje potrjujem, da sem Vaš cvet za želodec, kojega deli so mi dobro znani v velikih slučajih vspešno rabil proti boleznim v Želodcu in zlati žili Ljubljana, meRee januar 1884
Dr Emil vit.es p! Stiickt. c. It. vladni svetovalec in d- felno-sanitnet poročevalce.
Podpisani potrjuje, da ima želodečna esenca ljubljanskega lekarn i čarja Piccoli-j u hitre in prečudno zdravilne moči. Ž njo ozdravilo je mnogo ljudi moje in sosedne župnije; komaj preteče dan, da ne bi kdo prišel k meni, ki me prosi za jedno steklenico želodečne esence, kojih imam vedno nekoliko pripravljenih. A. Wlassish, župnik-kan. Plominj, Primorsko.
Antirrhsumon najboljše zdravilo proti pre-hlajenji, kostobolji, hromoti delavnih čutnic, bolečinam v križi in v prsih, prehladnim bolečinam v glavi In v zobeh. Steklenica 40 kr.
Pastilje asntonlnske ; (kolesci zoper gliste) izkušeno zdravilo zoper gliste škatljica 10 kr. 100 koščekov G0 kr. 1000 koščekov 5 gld.
Sallcllne psstile proti prehlajenju nujboljSi pripomoček proti davici (difteritis), phičnim, prsnim in vmtnim bolečinam, zoper kašelj in hripavost. škatljica 20 kr.
Zeliščni prsni slrop. Ta iz zdravilnih zelišč izdelani sirop se rabi z najboljšim uspehom proti vsem prsnim in pljučnim boleznim, za-sliženju, ktišliu, hripavosti, duŠljlvemu kašlju Itd. Odrnščeni naj vzamejo 3 do' 4 žlice vsaki dan, otroci ša toliko žličic. Steklenica 36 kr.
Tu nsvsdens, Kakor vsa drugi zdravila M zmlraj frišns dobe v lekarni
O. P*ioooli-jet
«pri angelu» LJUBLJANA, Dunajska cesta.
Naročila Izvršujejo se s prvo pošto proti povzetju zneska.
Zaloge skoro v vsih lekarnah Trsta, Primorskega, Istre in Dalmacije.	8-50
J.
-jm
Apotheke
Wien
Singerstrasse Nr. 1 j,
zuiii goldanen
Reichsapfel.
KriČistilllO ~ nelt<,ft-l unlvpr«alne liroRljico zvane, z.is'iižlin res zadnje lino, kajti ni	bolezni,
. . ..	v k(>jeJ "I t« kn-gljlce lUofiknu no p kazale svojega čudotvonn-fra nspuliu. V niijlnijslli
nnitv.nlli v Kcjili sojo imiOff.i dni/.ih Zilniril rabilo, sejo po t-'h hrojfijicali noHtevilokrut in v zelrt kiitkem . popo no oidravljeije ziHobllo. .Jedna Skntljica z 15 krngljicuiui Blune 21 kr. jed.n zavitt-k -l 6 aUUji-oamt I Bla, 6 kr. liri oefranhlrane ppllljatvi po povzetji 1 for 10 kr. (Manj kot jeden zavit-k Ne ne poMjil).
Uoilo nam neStevilo pisem v kojih ho kupSevaicl in rabilci teh kro lio zahvaljujejo zh oidravljene iz vsikovrstnih nevarnih bolezni. Vsakdo, ki J« le enkrat poskul..! io s letni krogljicami zdraviti Jih urino-Mća i aruglin.	l ,r
iJW IVnj Hlod6 tukaj nekatera teli xalivnlnili piMem t
Leoncang, 15 maja 1883.
II agorodni gospod ! VuSo krogljico delajo kar Buda. one neso enake d ugim bvaliganim poino»kom, t(nn-ve« v resni 'i pridobe iidravje v eni, ki jih rabijo.
One kropljice ki »mii jih o velikoiioCi naroČil, geni Hkor.ij v e razd l mojim znancem in prijateljem iu vsem so pomagale, eelrt stare, bolanu in hirajoCe osebe ho po njih na/aj zdravje zadobile, ali > naj so je njih boleh nos t na bolJS-) oltrn la. Jaz Vuh prosim zato, d i ini Jih Po pot zavitkov poSlJete. Zali »alj njem se Vam firCiin Ja/, in z menoj vsi drugi, ki so labivSi Vafli krocljiee i>»d'aveii.
Martin Dentlngpr.
Bega Szt. (iyorpy 17 febr. i8W.
Velee<(nJoni gospod! Ne morem ho Vam zudo tno zahvaliti za Vatle bregljieo ker u«e mnogo let je moja soprocft bulehala na zaprtju Sov ter le VftBini krirt stilnim kmgljieam hu ima lahvalltl, da«4« I idi ni B popolnoma md'avel« ter mora Be kdaj pa zdaj kako vSitl, vonder se jej je onu mladeniBka
svetost povrnila, da mor« sedsj pri svojih opravkih biti. Prosim iia to mojo zahvalo razglasit«, <U io spoznajo Vsi bolni ter da mi poBljeto fle dva zavitka krogljio in dva koHea kitajskega mil«.
'A odličnim spoštovanjem
Alojz Novak, cvetličar.
Vafio bliipo odje! dolov, da morajo vso Vatla !<•-(5ila biti enukugi dobrega v.speha kakor vaB znani ledeni diilzam kuji je v loojej dniJini mnogim starim ozobimirn konec Htorii, «epniv ni« kuj rad ne zaupam onim tako imenovanim universnln.in pomoBkom, vendar Hoin hu odloftil si Vafli h kri Čistilnih krogljio vkupiLl, da z njim) prarenem dot poletno homorojdalno bolezen. In ris izpuve.la 1 morem, da mi jo Vafl« sredstvo in Btiritednoin u?si-vanju mojo sfaro bolezen o.lvzeln tur dn ga se.laj mojim znancem gorko priporočam. Do|iu«fani Vam, da te inojo vrslieo oi Javile, ali brez mojega polnefr' pel nega podpiHii	udanl	c. T.
V IlePu. 80. februarja 18tl.
u*e mno-
J. Pserhofer-jev Ledeni balzam
go lot ra najboljši pomoč k spo/nan proti oteldi-nain vsake vrste kakor tudi proti star m ranim Itd. 1 posodica .m kr
Balzam za aoltanec w»»et,ljlv Pom',i,(,!li i,rot<
il •beltiiiu vratu, l po«.
T?
Živenska esenca (pra»ke kapijM proti Po-
amamnM*'11''1'1' 1111111 »elodou, slabi probavi, vankovr tneni trfenju v doleii|um telesu, izburno domačo vračilo 1 tta^nn 40 kr.
Snnotč^v SOk	znano izvratrto zdravilo
—a—a ■ n, proti kiit ru luli aves i, i rčuemn kaPlju itd. 1 steklenica 50 kr.
Amerikansko mazilo /a 'r«"'\"4e i10 ,ldIh'
MHHBHMMI^^ NaJlioljfli pomoček
proti protinu in drugim reumatlBiiiiii boleatim v hrhtenem mozgu, migreni, nervoznim znbo olim, glav obol i m trganju v uflesih itd. itd. 1 glJ. 20 kr.
Psarhoferje va tamnokinitiska ppmada
UKe mnog let od zdravnikov |trl|M>zimmr"k><t imj-boljSe arodsivo za riistje las. I.oiio op avlleim filuit-Ilica i g.dd.
Universalni plašter st mieia pr.ti
T—mmmt^^mmm^i^mmmm vsakovrstnim miiarn, gnjusnim ulosotu, celo proti starini ulesnni na uo-gah. ki so zdaj pa zdaj znivič odpirajo, proti črvu na prstu (Flngorvvurm/ Itd. 1 pog. Gfl kr. A. W Bulnchova "niversalna čistilna, sol.
■MH^B^na^ Izvrstni p<'tn ček proti vsem nastopk iu slabt« pribave kakor : glavobolu, vrtenju e nlavl, Jel dečnl in krču, lieuiorojdaliiitn bolestim, Zapeki itd. 1 zavitek 1 gld
Vdobivajo se vedno vsakovrstna homeopatična zdravila.
I/.ven imenovanih izdelkov vdobivajo se še druge farmaceutične specijalitete ki so bile pr. vsih avsfijskih časopisih oznanjene :
Liker iz alpinsklh trav W. O B-rtihard-ov
1	sklsnioa 8 gld. 60 kr. pol stekl. 1 40. Ušesna esenca Cr. Kmnerbaus. n 1 stek.
2	gld. nO kr. pol stekl. 1 gld. 50 kr. Dr. Hufenlandov očesni tabak 1 škatljica KO kr.
Kwizdov tekočina za trganje 1 stnkl. 1 gl. Zdravilna tekočina zs konje lstwkl. gl. 1 40. Kor euburskl prah za živino I zavit. 42 kr Francsvo žganje 1 stekl. <HJ kr. Stajer. sok iz trav 1 stekl 88 kr.
Marija Celjske kapljice 1 stekl .T> kr. Sohaumanova želouečna sol 1 škatljica 75 kr
Herbanvjev neuroxvlin 1 st. ki. 1 gld in
1 gld 20 kr. Herbanvjev apneno-železni sirup 1 stekl
1 gld 25 kr. Oxford ke kapljice za zobe 1 stekl. 50 Kr. Krogljice za pse 1 škatljica 30 kr. Tourlstni plašter 1 zavitek 60 kr
Preh za znoj na nogah 1 škatljica DO kr. itd. Itd. vse druge zdravila ki se v zalogi ne nahajajo, pripravijo se tnčnn in v ceno.
Po pošti za vsote pod 5 (jI *e le pošilja: ako se preden po poš ni nakaznici denar rlopošlje; pri večjih naročilih se i z postnem povzetjem pošilja.	2—19
I.HRUlIK UrilHlVj ih,luNu> l •

»ugovorni ur*»i ot« VIK TO H DOLENC
N»iv a tiskarna V. DOLENC v . r-un