Poštnina plačana v gotovini pili lil CENA IZVODA 20 DIN Leto XIII. — St. 31 V Ljubljani, 4. avgusta 1957. izdaja Tiskovni svet »Polet« — Ureja uredniški odbor — Odgovorni urednik Prešern Igor — Rokopisov ne vr-čamo — Tisk tiskarne »Toneta Tomšiča« v Ljubljani — Uredništvo in '.prava v Ljubljani — Uredništvo) Llkozarjeva uL 12, upravat Cankarjeva «. (pasaža Nebotičnika) - Poštni predal 377 - Čekovni račun uprave 60-KB-2-Ž-84 — Telefoni) uprava 21-281, uredništvo) 31-691 (ob nedeljah tudi 31-193 In 30-278) - Celoletna naročnina 100 din, polletna 20 o din. Ii=il!!ll V. mednarodne avto-moto dirke na Ljubel; Ljibtlj reMen na vseli frontah Dvakrat potolčen rekord proge - 19-letni Prach junak dneva _- . .. _ _ _ _ . _ _ - , . 1 . . « u ». . -I 1 • • 1 M 1 1 4 'X— n n ni XT 1 r lili fo. Naš vozač Maierič izkazal preveč TRŽIČ, 4. AVG. — Če smo ob lanskih jubilejnih ljubeljskih dirkah napisali, da so uspele in prekosile pričakovanja, moramo letos to še bolj podčrtati, kajti to, kar smo v času od petka p« danes do 14.30 ure doživljali na privlačni gorski hitrostni dirki, je težko zajeti v nekaj kratkih besedah. Ljubelj je tokrat zares prekosil vsa pričakovanja, prekosil pa je tudi Planico, ki je bila doslej v Sloveniji ena najprivlaf nih prireditev. Nič čudnega, če so bili vsi od predaiavumvv n« šib oblasti mimo inozemskih in domačih funkcionarjev avto-moto organizacij in desettlsoeev gledalcev navdušeni nad odlično pripravljeno, od začetka do konca napeto, dramatično in zaradi tega privlačno letošnjo dirko. da jih ne bi pridržali spet v dolini kot. lani, čeprav je bil letos prostor za parkiranje koles določen blizu starta. Le-ti so bili torej že ponoči ob ljubeljski progi. Navsezgodaj uiijn, prenosu pa je tudi zjutraj ob 4.50 uri pa se je začela ena najprivlačnejšili šport- prava nepretrgana revija vseh vo-vsi od predstavnikov na zil od koles mimo mopedov, vesp, rolerjev, motorjev, avtomobilov, pa do kamionov in avtobusov iu je trajala vse dotlej, dokler ni bila bila kategorija 125 ccm. Kljub temu da so ti motorji zelo šibki zaradi majhne kubature, so bili doseženi precej dobri časi in nov rekord te kategorije, ki ga je dosegel Avstrijec Leclmer, medtem ko se je med Jugoslovani izredno dobro izkazal Gerič, ki je zasedel med 16 tekmovalci drugo mesto. To je bil šele uvod v velike dogodke, ki smo jih na tihem pričakovali. V Na častni tribuni smo na -današnji prireditvi med ostalimi opazili Predsednika OLO Ljubljana dr. Marijana Dermasti-o, zastopnike OLO Kranj ter političnih orgaiuza- iwvn -, cij, predsednika Športne zveže Slo- ko je zvedel za ve ni j e, t ov. Leopolda Kr e seta, n,a,r .<* Predsednika in sekretarja _ A tov. čukuliea in Savičeviča predstavnike drugih športnih družbenih organizacij. že v petek prvi naskok cej več kot 104)0 osebnih avtomobilov, nekaj sto avtobusov in kamionov, več tisoč motornih koles in bicilclov, že med tekmovanjem pa smo zvedeli, da je bil-o prodanih nad 24.000 vstopnic in sodimo, da "T '*y, -T /,,vuc,i ‘tt U^C11. * se je zbralo na Ljubelju blizu pod- p&tok, prav .gotovo zagrizel. Čeprav 3,0060 ljudi. lMZJ vreme ni bilo primerno za rekord- J tel ' v ’ lrajata vse uo-uej, utoivici m j— ... v. , proga zaprta. Po nepopolnih podat- tej kategoriji pa je vzbuduto zivaii-kih je prišlo danes na Ljubelj pre- no zanimanje pri gledalcih se ved- . * u 1 1 v r. > \ 1 * I _ — ... I-v 1 /1 rk.i f. i »»n X TV n H ! 1' L' o P I P Q ! Kljub temu pa je bil treniug za vse opazovalce zanimiv, še najbolj seveda zaradi nastopa Hillieb ram d ta ijn njegovega »»vozača Griinvvatda. Vedeli smo, da se bo stani rutiner, uspeli Pracba v HO vožnje, je vendar v prvi vožnji dosegel cas 5:002, v drugi vožnji pa se je približal Orsariovemu rekordu za 6 sekund, s časom 4:56. Odlična vožnja Hillebrandta je vzp-od- J) 11 dl la tildi! n a c.o- (r.o n r i Ir .0.1 innr in Domači in mnogi .tujii tekmovalci so se zbrali v Tržiču že v petek ih imeli prvi uradni trening. Vreme je bilo za vožnjo kar primemo, zato smo pričakovali, da se bo zgodilo kaj posebnega. Prvi se je pognal ~ na progo lanski rek-oirder Or-sario in takorekoč začrtal pot vsem ostalim tekmovalcem za letošnje V. mednarodne ljubeljske dirke. Zal pa je imel smolo: nekoliko Pred ciljem je padel, si poškodoval sinoči obe roki in moral odstopiti Od na-daljnjiega treninga, pa tudi od tekmovanja! Ta dan še ni vozil svetovni prvak Hillebrandt, pač pa nas je presenetil na Ljubelju povsem neznani tekmovalec, 19-tetni Franz prach iz Wiildaua pri Grazu. Le-ta je v-ozii odlično, imel vmesne čase *el-o dobre, tik pred ciljem pa mu le zastavil pot nek drug dirkač, ki to starta! minuto pred njim. K-eir je ‘ rach. moral motor zaradi njega ^staviti, je dosegel j-samot čas 4:52. Ce bi se mu to ne zgodilo, bi bil rekord ljubeljske proge potolčen 26 v petek. Razpoloženje v Tržiču je bilo že m dan praznično, vse je bilo v zastavah, tehnično osebje in funkcionarji organizacijskega odbora z vso veliko »vojsko« rediteljev in Ostalega osebja pa popolnoma na-f-d. Tu-di vremenske napovedi s-o mio ugodne in v pričakovanju naj-“mjšega smo se pripravljali na glavni trening v soboto. Sobotni trening je bil že povsem zadeva. Ob progi se je zbra. |° olcrog SšOOO gledalcev, na star-R ;Pa _ skoraj vsi dirkači, ki so so PriiJ-aviili. Med plapolajočimi, za-sta-Avstrije, Švice, Italije, Zah. emčije iD Jugoslavije je zaman niapolala bolgarska zastava. Bolgari. T toboto Š$ ni bilo in jih zato na nedeljskem startu nismo Pričakovati. viuiu lu-uii našega prikoličar ja Snajderja, ki je dosegel v prikolicah drugi najboljši Čas 5:08.4. Prach pa je imel tokrat smolo in je na cilju padel, pa spet v borbi za nov rekord. Med Jugoslovani se je najbolj izkazal ta dan Jure Černe s časom 5:18. Vse točno na minuto Točno ob 10. uri so zadonele platoju pod zelenico fanfare predsednik AMZJ ing. Jakopič , otvori.l letošnje dirke. l''o odigrani državni himni s-o se tekmovalci napotili v dolino na start, ki se je začel točno ob 11. uri. Na sporedu je na in je no neustrašna dirkačica Mara Bratina, ki je sicer zasedla zadnje mesto v tej kategoriji, pa vendar privozila na cilj, medtem ko so nekateri drugi dirkači odstopili. Avstrijci se »koljejo« med sebo j Kategorija motorjev do 350 ccm je precej izgubila na svoji vrednosti zato, ker ni nastopil lanski "rekorder Or sapi o. Kljub temu pa smo doživeli redek primer, da sta Avstrijca — kajti to je bila precej »avstrijska« kategorija in s-o Avstrijci merili svoje moči — dosegla popolnoma enak čas 5:20. To sta bila Pucber in Wratschko, najboljši pa je bil Volzvvinkler s časom 5:05.2. Hillebrandt zruši rekord Prišlo je do zelo razburljive vožnje in sicer v kategoriji prikolic do 500 ccm. V napovedovalni kabini smo prav lahko spremljali potek drzne vožnje posameznih dirkačev in takorekoč »videli« njihovo zagrizeno borbo na progi. Medtem ko smo uživali nad vožnjo Nemca Neussnerja in pozdravljali Poogratza ler njegovo sovozačico Margareto, smo komaj pričakovali startno št. 52 - Hillebrandta. Starta! je odlično, vozil zlasti na zavojih zelo pogumno in kar prehitro privozil do platoja — v 2 minutah. Nismo se še dobro oddahnili, že je prišlo sporočilo s cilja: Hillebrandt ja podrl Orsariov rekord z odličnim časom 4:49.3.« Tokrat nas je seveda zadovoljil tudi z zelo dobro vožnjo naš prvak Snajder in pristal na drugem mestu, pri tem pa v plasmaju prehitel Neussnerja, Švicarja Benza, Nemca Zimmerja in druge. Pri tej vožnji se je zgodila nesreča Jugoslovanu Barbariču, ki je padel, pa počasi vendarle privozil na cilj, tako da je bil upoštevan pri plasmaju. Zato mu gre vsa čast! Ta kategorija pa je pravzaprav povzročila še bolj zagrizeno oorbe med drugimi tekmovalci kasneje . . . Inž. Vidmar prav dober Startali sta tudi dve kategoriji avtomobilov do in nad 1300 ccm. V nižji kategoriji sla bila favorita Italijan Scavino ter Avstrijec (Nadaljevanje na 8. strani) Finalna nogometna tekma za srednjeevropski pokal že ponoči na Ljubelju Medtem ko so Trži Sani proslavili . noči ljubeljske dirke in hkrati svoj občinski praznik z nadvse uspelo in d-obr-o pripravljeno parado — sodelovali so poleg domačih in tujih motoristov tudi pripadniki »Partizana«, strelci, smučarji, nogometaši, gasilci in obvezniki predvojaške vzgoje — in ko so se kasneje po-dali na rajanje, pa so ponoči že začeli voziti skozi Tržič prvi obiskovalci letošnjih tekem — kolesarji — največ zaradi strahu, W@iw@ii®E zmagovalec, lasni prvak Novi Sad, i. avgusta. Težka borba v tekmovanju za srednjeevropski pokal je končana. V finalu sta se srečala naša Vojvodina in odlično madžarsko moštvo Vasas, ki je lani že osvojilo to najvišjo lavorlko. Za današnje, poslednje srečanje je v Novem Sadu vladalo ogromno zanimanje, ln že v predprodaji so bile v pičlih štirih urah razprodane vse vstopnice. Stadion v Novem Sadu' je sprejel rekordno število — čez 20.009 gledalcev. Kaj takšnega Novi Sad še ni videl. Vsi ljubitelji nogometa so bili prepričani, da bo Vojvodina zaigrala lepše kot zadnjič v Budimpešti, ko je morala položiti orožje z visokim rezultatom. Madžari so imeli kar štiri gole prednosti, kar je bilo skorajda nemogoče nadoknaditi. Toda kljub temu je bila večina prepričana, da bo Vojvodina ponovila podvig z Rapidom. Nič čudnega, če je bilo Igrišče Vojvodine prenapolnjeno in če je zunaj igrišča ostalo več tisoč gledalcev brez vstopnic. Vojvodina je zmagala, toda ta zmaga je bila le nekoliko prenizka za končno in odločilno zmago. Vojvodina : Vasas 2:1 (0:1) Vasas: Kovalik, Karpati, Sarosl, Te-leki, Sllagyt II., Berendi, Raduly, Csor-das, SlLagyi I., Bundzak, Lelenka. Vojvodina: Vereš, Roganovič, Nikolič, Boškov, Krstič II., Malešev, .Rajkov, Veselinovič, Vukelič, Ivoš, Krstič I. Glavni sodnik: Mačko iz CSR; vreme Oblačno, Igrišče dobro; strelci v 41. min. BUndzak za Vasas, v 48. ter v 63. Vukelič za Vojvodino. Obe moštvi sta začeli Igrati s precejšnjo nervozo, toda Jugoslovani so bili v začetku precej bolj zbegani, saj so imeli gostje iz Budimpešte tolikšno prednost, da jo je bijo po mnenju strokovnjakov skorajda nemogoče izgubiti. Vojvodina je vendarle uredila, svoje vrste in začela s silno ofenzivo proti Kovalikovim vratom. Odlično razpoložena Rajkov In Veselinovič sta neprestano »organizirala« smoternc napade tako, da je Imela obramba vasasa dela čez glavo. Občinstvo je ves čas burno vzpodbujalo svoje ljubljence, ki nikakor niso mogli premoči izraziti v golih. Čvrsta obramba Madžarov, z vratarjem Kovalikom na čelu, Je pomenila glavno oviro za vse napadalce Vojvodine. Torej, tako ne bo šlo. Spremeniti je bilo treba način igre ln napadati po krilih. In res po 15. minutah Igre je Vojvodina začela ofenzivo preko Rajkova In Krstiča I. Madžari so bili zbegani. Ce bi v” teh minutah imeli napadalo! Vojvodine vsaj malo sreče, bi bila do 30. minute I. polčasa razlika v golih zmanjšana vsaj na 4:2, tako pa je še vedno ostalo pri štirih golih pred- Et Mladi Avstrijec Prach je bil danes junak dneva (Nadaljevanje na 8. strani) Kvalifikacijska nogometna tekma za vstop v I. consko ligo Pesimisti so uneii ph&v Ljubljana. 4. avgusta. — Ko smo poslušali razgovore gledalcev, ki so prihajali na igrišče Vrlima, smo slišali mnogo mnenj in ugibanj. Najbolj »borbeni« so optimistično verovali v zmago domačinov, pesimisti pa so ponavljali staro frazo: »Lahko se zgodi marsikaj, žoga je okrogla«. Vsi pa smo imeli eno željo, videti zmago domačinov, saj bi s tem imeli v I. co-ni še enega predstavnika slovenskega nogometa. Žal pa so imeli prav pesimisti, ki sO dejali: »Lahko se . . .« Krim : Orient 1:2 (0:0) §odnik Domiani iz Zagreba, gledalcev nad 2500, vreme sončno. Krim: Mozetič, Cvetkovič, Bunc, Erzar, Ra^bornik, Matos, Marjanovič, Kastelic, Markovič, Slapničar, Valjavec. Orient: Juranič, Stipčič, Tudor, ŽivkoviČ, Krkovič, V. Malaja, Modrič, Relič, Kalanj, Domazet, Paravič. Strelci: za Krim v 51. min. Matos, za Orient t fO. min. V. Malaja, v 79. min. Kalanj. Da je bilo zanimanje za srečanje res veliko, je dokaz veliko število gledalcev. Zal pa so se vračali domov razočarani nad igro svojih ljubljencev. Med gledalci je bilo tudi okoli 50 Rečanov, ki so predstavljali pravo nasprotje naših »razočarancev«. Pravo olajšanje je bilo za vse, ko je sodnik Damiani dal znak za začetek' igre. Takoj v začetku so Krimovi igralci močno pritisnili na vrata gostov. Ze v prvi minuti prvega polčasa je lepo podano žogo Slapničar ostro streljal proti golu, toda žoga je šla preko vratnic. Nekaj minut za tem so že bili napadalci Orienta pred vrati Krima. Situacija je bila zelo kritična. Mozetič je skočil ia gola, toda na mestu so bili Krimovi branilci in so žogo poslali v polje. V 5. min. je Krim izsilil kot, ki ga pa niso znali izkoristiti. Nato je igra potekala v glavnem po sredini igrišča, videli pa smo, da Krimovim napadalcem ne gre tako, kakor smo od njih pričakovali. V 23. min. so Orientovi napadalci po levem krilu prišli pred vrata Kritna (Nadaljevanje na 8. strani) J Zahtevamo pravično rešitev! Izredna skupščina NZJ, ki je odločala o novem načinu nogometnega tekmovanja pri nas, je ie daleč za nami. Prišla je skoraj v pozabo, očividno pa zlasti, pri tekmovalni komisiji NZJ, ki ]e sestavila »zanimiv« predlog o tekmovanju v 11. zvezni nogometni ligi. Ta predlog nuj bi obravnaval upravni odbor NZ S na svoji seji TO. avgusta in dokončno odločil, kakšna naj bo II. zvezna nogometna liga. Ne glede na to, da je skupščina jasno in določno sklenila, kakšni naj bodo posebni pogoji za sprejem v višje tekmovanje in govorila tudi o enakomerni razpore-ditvi tekmujočih moštev v višjem tekmovanju, je tekmovalna komisija NZJ predlagala upravnemu odboru, naj bi v sezoni 1958i59, ko se bo začelo tekmovanje po novem načinu, sodelovali v II. zvezni ligi le 4 predstavniki 1. conske lige, ki bi se uvrstili od 1. do 4. mesta. Po kvaliteti moštev in dosedanjih uspehih, ki so jih le-ta imela v conskem tekmovanju, nam je slika dokaj jasna. Brez dvoma bi bili ti štirje predstavniki predvsem hrvatski klubi Lokomotiva, Šibenik, Reka in morda Split, če bi se vrnil v consko 1 igo, za vse ostale pa ne bi bilo pri tem nič »kruha«. In kdo bi bil prizadet pri tem? Spet slovenski nogometni predstavniki! Če nobenemu od teh ne bi uspelo uvrsiili se do četrtega mesta, bi torej Slovenija ostala brez svojega predstavnika v 11. zvezni ligi, torej v kvalitetnejšem tekmovanju, To seveda ni nič kaj ugodno za naš nogomet, ki se spričo takšnih, vedno spreminjajočih se predlogov, ne more povzpeti vsaj delno do tiste kvalitetne ravni, ki jo imajo klubi v ostalih republikah. Vsaka sprememba tekmovanja nam je doslej še vedno prinesla škodo, nikakor pa nobene koristi. V času, ko govorimo o pomoči pri dvigu kvalitete in Izboljšanju razmer pri posameznih športnih panogah v naših republikah, pozabljajo naši najvišji nogometni lorumi na to, da bi lahko s primernimi ukrepi pomagali tudi slovenskemu nogometu do napredka. Prav zdaj, ko se izpreminja sistem tekmovanja, bi bil za to pravi čas, kajti z uvrstitvijo v H. zvezno nogometno ligo bi si katerikoli slovenski klub pridobil precej izkušenj in potrebnega znanja. S tem bi seveda pričela rasti tudi kvaliteta našega nogometa nasploh, ker bi se klubi vsepovsod trudili doseči čim boljše rezultate v tekmovanju. Naše mnenje je, da bi bil v resnici najboljši predlog Nogometne zveze Hrvatske, ki govori o sestavi zahodnega dela 11. zvezne lige na ta način, naj bi bili zastopani Hrvatje s 5, Bosanci s 4, Slovenci pa s 3 klubi. Seveda naj bi bili v lem številu upoštevani tudi tisti klubi, ki bodo izpadli iz L zvezne lige. Na ta način bi bito udeležba slovenskih predstavnikov v II. zvezni Hgl zagotovljena. Državno prvenstvo v streljanju Okoli 300 sftrelceo Zagreb, 4. avgusta. Včeraj se je pričelo v Zagreba 12. prvenstvo Jugoslavije v streljanju, ki se ga udeležuje okoli 300 tekmovalcev iz vse države. Prvenstvo je otvoril podpredsednik Strelske zveze Jugoslavije Tepdorovič. Slovenski strelci, ki so gostovali v Švici, so Šele danes prispeli v Zagreb in se bodo seveda tudi vključili v tekmovanje. V malokalibrski precizni puški na 50 m je iznenadil mladi Grozdanovič (Srbija), ki je dosegel '1162 krogov. Za njim sta se uvrstila Mašek (BiH) 1156 in Čuk (Hrvatska) 1150. Od Slovencev je bil Mori 14., Kogej pa 16. V ležečem položaju je tekmovalec Hrvatske Skorič zabeležil odličen rezultat 399. V težki precizni puški na 300 m je naslov prvaka letos ponovno osvojil Ne- manja Markovič (Srbija) s 1077 krogi. Naslednji mesti sta zavzela Prcuhart (Hrvatska) 1075 in Čuk (Hrvatska) 1069. Slovenci v tej disciplini niso tekmovali. Zenske so tekmovale v malokalibrski precizni puški in tudi tu je lanska prvakinja Markovičeva osvojila s 573 krogi prvo mesto. Razvrstitev ostalih: 2. Radivojevič (Srbija) 571, 3. Dimc (Slovenija) 568, 6. Bertoncelj (Slovenija) 554, 8. Kastelic (Slovenija) 552, 9. Potokar (Slovenija) 550. Današnje tekmovanje se je pričelo s streljanjem mladincev z malokalibrsko puško za značko. Skupno je bilo osvojenih 9 zlatih, 2 srebrni in 5 bronastih značk. Najuspešnejši je bil Jozič (Hrvatska) 567 za njim Grozda-novič (Srbija) 564 in Uroševie (Srbija) 563. Pero Zlatar Ifi V deželi Viljema Tella Ob 50-‘letnici ustanovnega kongresa -Medina,rodne strelske zveze so pri-. redil v Luzernu velike mednarodne Strelske tekme, kii so se. jih udeležili strelci številnih držav. V deželi ut je vse tekmovan je potekalo kot velika .precizna ura. Če si pritisnil na gumb, se ti ie tarča pripeljala skoraj pred nos. Ob »desetki« si jo že delj časa gledal, sicer pa si jo pustil, da je hitro odpeljala nazaj izpred oči gledalcev. Ljubljanska ekipa se je zelo dobro odrezala. Tekmovanje se je pričelo g malokalibrsko puško, kjer nismo imeli preveč upanja na uspeh. Najuspešnejši je bil Bogdan Jež z 21. mestom. Domačini so zmagali z velikim naskokom in novim ekipnim rekordom. V vojaški puški smo streljali s švicarskimi puškami, M so Po plavalnem dvoboju Triglav : Mladost Brirovec 4:55.8 n o 400 m prosto - Kocmur 1:00.9 na 100 m . V četrtek zvečer so bili Kranjčani priče zanimivemu plavalnemu dvoboju med večkratnim državnim prvakom zagrebško Mladostjo in slovenskim prvakom Triglavom. Srečanje, ki je privabilo na mestno kopališče več kot 12i)0 gledalcev, je pokazalo, da so Kranjčani za bližnje prvenstvene nastope dobro pripravljeni, zlasti še ^vaterpolisti. Minimalni poraz 13 točk razlike v srečanju z zagrebško ekipo, čeprav so manjkali trije standardni plavalci, je več kot časten. Na dvoboju je bilo doseženih tudi nekaj odličnih rezultatov in dva nova rekorda. Mladi Brinovec je na progi 400 m prosto dosegel nov državni mladinski rekord s časom 4:55.8. Tudi v štafeti 4 X 100 m prosto za moške so dosegli domačini slovenski rekorg v času 4:14.6. V ostalem je bilo zanimivo srečanje naj hitrejših plavalcev. Ta točka je bila najbolj - razburljiva. Kocmur je skoraj do cilja vodil, le nekaj metrov pred ciljem pa ga je prehitel Zagrebčan Volčanšek. To je bila doslej v Kranju najhitrejša točka, saj na nobenem tekmovanju doslej še niso zabeležili tako odličmh časov. Kocmurjev rezultat 1:00.9 je zares odličen. Tudi na 300 m prsno je bilo precej razburljivo. Zrimšku je uspelo samo za las ukrotiti najboljšega zagrebškega zastopnika Nikoliča. Skoda je, da je pri Kranjčanih še vedno šibka točka hrbtni slog, sicer bi bil rezultat lahko precej boljši. To se je opazilo tudi pri ženski mešani štafeti, kakor med posamezniki pri moških in ženskah. V vvaterpolu so zmagali domačini s 5:4 (2:2). Rezultati: moški — 400 m Brinovec (T) 4:55.8, (nov mladinski rekord FLRJ), Kolnik (T) 5:17.5, Simunič (M) 5:26.5, 200 m metuljček Volčanšek (M) 2:52.2, Jelenčič (M) 2:55.8, Zrimšek (T) 2:56.1, (Rog); mladinci: 1. Pirc (Mladost), 2. Kocjančič (Lj.), 3. Novak (Rog); turisti (samo domačini): 1. Brodnik, 2. Jugovič, 3. Kavčič; turisti-novinct: 1. Kern (Vodice), 2. Kaveš (Prekmurje); izločevalna dirka — mladinci: L Cajhen (Rog), 2. Novak (Rog), 3. Pirc (Mladost); turisti: 1. Ziherl (Vodice), 2. Kunstelj (Vodice), •dajo med najboljše na svetu. Naši strelci so začeli nervozno, potem pa se jim je odprlo. Mladij Mikolič-Miiki je zaostal le za tri kroge za državnim rekordom. Osvojil je šesto mesto, naša ekipa pa ie hala tretja. Pred nami so bili tekmovalci Tjuricha in Luzerna, zaostali pa so Francozi, Nemci, Italijani in Avstrijci, Zmagovalec Švicar Schafroth je dosegel 536 krogov. Po tej disciplini smo menili, da je naših uspehov konec. Toda tudi v težki precizni puški smo dosegli tretje mesto In nazadnje pravta-k-o tretje mesto, v vojaški in precizni pištoli. V vojaški pištoli je motorist in strelec De-lorenzo uibiil 533 krogov in se uvrstil v prvo desetorico. Favoriziranega Planinca je potisnil v ozadje. V svoji specialni disciplini precizni pištoli pa :e dobil protiudarec. Za Planincem je zaostal za dva kroga. Od naših je bili v tei disciplini na jboljši Umnik.. Skupni uspeh ljubljanskih strelcev je vsekakor zelo dober in pomeni vsaj delno oddolžiitev za poraz v vseh disciplinah v lanskem srečanju z Luzernom, istočasno pa tudi doikaziu;je, da so bile letošnje priprave res načrtne. RAZBURJENI VINIČARJI Italijanski viničarji ostro protestirajo proti sklepu italijanskega olimpijskega komiteja, da v olimpijski vasi leta 1960 ne bodo točili vina. Najbrž bi se še nekako pomirili s to odločitvijo, če ne bi istočasno dovolili točenje ipiva. Zveza pridelovalcev vina pravi takole: Maribor, 4. avgusta. V okviru številnih športnih prireditev letošnjega Mariborskega tedna je Branik priredil uspelo tekmovanje v tenisu za prehodni pokal, ki ga je lani darovala uprava Mariborskega tedna. Igrali so posamezniki. V A kategoriji članov (16 igrale:.-«! je bil najboljši Tonček Lovrec, ki je v finalu zanesljivo premagal lanskega zmagovalca Toša s 6:3. 6:0, v polfinalu pa talentiranega mladinca Dolečka s 6:2, 6:3. Toš je preje izločili Klanjška s 6:3, 6:3. V borbi za tretje mesto je Doleček porazil Klanjška s 6:4, 6:0. Članice (8 tekmovalk). Za presenečenje je poskrbela borbena Kačič-nikova. ki je v polfinalu odpravila H. Lovrec s 6:1, 11:9, v finalu pa je morala priznati premoč zelo dobre T. Lovrec in izgubila s 3:6, 0:6. Tudi v B kategoriji članov (12 tekmovalcev) so bile zanimive in napete borbe. 'V finalu je po dve urni razburljivi borbi zmagal Bergant starejši nad Koserjem s 7:9, 6:1, 8:6. Na naslednji mesti sta se uvrstila Dr. Nemec in Drnovšek. V ODBOJKI NAJBOLJŠI MARIBORČANI Tudi odbojkarji so imeli v soboto in nedeljo na igriščih ljudskega vrta zanimivo tekmovanje mestnih reprezentanc Zagreba. Ljubljane, Raven in Maribora. Rezultati v soboto: Zagreb : Ravne 3:1 (15:9, 13:15, 15:6, 15:6) Maribor : Ljubljana 3:1 (15:5, 15:8, 8:15, 15:3) V nedeljo je pred 800 gledal/ Ljubljana premagala Ravne z rez:* tatom 3:1 (14:16, 15:3, 15:3, 15:1$. Ravne ®o naštele brez A. Kolov:da, Pipana in Vremca. NUboljša pri zmagovalcih sta bila Me serko in Eržen, pri Ravnah pa Pleše in. Pernuš. Zelo kvalitetno ie bilo finalno srečanje med domačini in Zagrebčana-. Mariborčani so odlično zaigrali i.n premagali Zagrebčane z rezultatom 3:1 (15:9, 6:15, 15:11 n 15:12). Tako so Mariborčani osvojili srebrni pokal, darilo Mariborskega tedna. Na mednarodnem s a bi iaSkem tekmovanju v Ljudskem vrtu je Bra- (M) »PARTIZAN« SLOVENIJE, ZVEZA ZA TELESNO VZGOJO V LJUBLJANI razpisuje na podlagi temeljnega zakona o štipendijah 2 ŠTIPENDIJI za moške slušatelje Višje šole za telesno v Ljubljani Prošnji naj prosilci dodajo: 1. obširen življenjepis, 2. potrdilo partizanskega delovanja, 5. sklepno spričevalo popolne srednje šole, 4. potrdilo o imovinskem stanju, 5. potrdilo o prejemanju ali neprejemnnju otroškega dodatka, 6. izjavo, da bo sodeloval v počitnicah po potrobi v tečajih »Partizana«, 7. izjavo, da bo po končanem študiju delal dvojni čas prejemanja štipendije kot prednjak »Partizana« Slovenije in da bo med študijem aktivno sodeloval v parti- . lanskem društvu. Prošnjo 7. vsemi prilogami je poslati do g0, avgusta 1957 na fzvršni odbor »Partizana« floveutje, zveze za telesno vzgojo, Ljubljana, Likozar jeva 9. 103 m hrbtno Žerjav (M) 1:19.0, Brinovec (T) 1:23.4, 280 m prsno Zrimšek (T) 2:55.9, Nikolič (M) 2:55.9, Piličlč (M) 3:02.1, 100 m presto Volčanšek (M) 1:00.0, Kocmur (T) 1:00.9, Kočnik (T) 1:02.3, 4 X 166 m prosto Mladost 4:12.6, Triglav 4:14.6 (nov slovenski rekord), ženske: 100 m metuljček Koncilja (T) 1:29.0, Vukič (T) 1:35.2, Verzi (M) 1:39.0, 100 m hrbtno Pelcer (M) 1:30.2, Glavanič (M) 1:32.1, Golnar (T) 1:35.1, 200 m prsna Vukič (T) 3:24.2, Cupak (M) 3:32.0, Grandovec (T) 3:42.0, 100 m prosto Glavanič (M) 1:15.4, Verži (M) 1:19.4, KoncU j a (T) 1:20.2, 4 X 100 m mešano Mladost 6:05.2, Triglav 6:07.9. Končno stanje: 73.5:65.5 za Mladost. Sušnikova 35.2, Brvar 31.4 Med tednom „ je bilo na Koleziji pionirsko prvenstvo ljubljanske cone, v katerem so sodelovali najmlajši plavalci Kamnika, Ilirije, Papimičarja iz Vevč in 2PK Ljubljane. Na tekmovanju sta se zlasti izkazala mlada Kamničana Sušnikova in Brvar. Oba sta postavila nova slovenska pionirska rekorda na 50 m prosto, Sušnikova s časom 35.2, Brvar pa s časom 31.4. Rekord je dosegel kot prvi plavalec v štafeti. Zmagovalci v posameznih disciplinah so bili naslednji: pionirji: 200 m prosto Brvar 3:18.9, 50 m prosto Brvar 33.3, 58 m prsno Golob 46.0, 56 m metuljček Golob 44.8, 50 m hrbtno Brvar 41.9, 4 X 50 m cravrl Kamnik 2:40.8 in 4 X 50 m mešano Kamnik 3:02.0, skoki Brezovar 54.17, pionirke: 5» m prosto Sušnik 35.2, 50 m prsno Vučko 48.2, 50 m metuljček Sušnik 47.5, 50 m hrbtno Sušnik 44.8, 4 X 50 m cravvl Kamnik 3:35.6, 4 X 56 m mešano Kamnik 3:18.8, skoki Dolinar 41.6. V waterpolo tekmi so pionirji Kamnika premagali pionirje Ljubljane z rezultatom 4:0 (3:0). 1-h.o, Šavor 3. Cešnovar (Rog); dirka ciljev - člani: >Ta odločitev je psihološko povsem mik premagal graške tekmovalce in — . ... — - -..--s--.. - -- * ■ -iz— - —tekmovalke v razmerju 19:18. V flo- retu za ženske j e zmagal G raz. v l.Flajs (O) 23, 2. Omerzel (Rog) 18. 3. Šebenik (Rog) 12; zasledovalna dirka moštev — turisti: 1. Rog I, 2. Vodice, S. Rog II. Javornik neutemeljena in zelo škodljiva _za prestiž našega vina in s tem naših nacionalnih interesov.« Zveza je tudi sporočila, da bo zahtevala »enakopravnost« za vino in pivo. floretu med moškimi boi v sablji pa se je ločeno 8:8. Branik, dvo-konoal n rodil. U. Trbovlje, 4. avgusta. Na košarkarskem tekmovanju na katerem sta sodelovali ženska in moška vrsta ASK Qlympia in Ljubljana, so bili doseženi naslednji rezultati: Zenske: ASK Oiympia : Rudar 64:19 (38:12). Moški: ASK Oiympia : Rudar 160:74 (54:31). Športno društvo Svoboda je priredilo mladinski nogometni turnir za memorial španskih borcev. Rezultati: Svoboda I (Trbovlje) : Rudar II 4:3 (0:0), Rudar I : Sloga 8:0 (6:0), Svoboda II : Rudar (Hrastnik) 4:3 (0:0), Svoboda I : Svoboda II 4:1 (2:0), Rudar I : Svoboda I 4:0 (4:0), Rudar I : Svoboda II 2:0 (1:0). Zmagalo je moštvo Rudarja I. Ing. Vetrič ŠEBENIK zmagovalec Kranj, 4. avg. Na stadionu Mladosti v Stražišču so bile danes dirkajiščne kolesarske dirke, ki so imele predvsem namen popularizirati kolesarstvo v Kranju in na Gorenjskem sploh Dirke so ta namen vsekakor dosegle. Nastopilo je okoli 60 tekmovalcev iz skoraj vseh slovenskih klubov. Dvanajst točk pestrega in zanimivega sporeda je giedalo več kot 2.000 gledalcev. Presenetil je domačin Pirc, ki je pri mladincih pustil za seboj mnoge znane tekmovalce. Vso pohvalo pa zasluži 58-letni veteran Perne, ki se je ponovno pojavil na startu. Rezultati: vožnja na 4 kroge — člani: 1. Šebenik (Rog), 2. Flajs (O), 3. Omerzel Naročajte se na EPOLET" KDO BO V FINALU? Prihodnjo soboto in nedeljo bo na sporedu II. kolo zveznega ekipnega prvenstva za člane in članice. V Celju bo domači Kladivar nastopil proti beograjskemu Partizanu, ki je letos glavni favorit za osvojitev naslova. Atletinje Kladivarja bodo imele za nasprotnice Mladost iz Zagreba. V Ljubljani bodo v moški konkurenci tekmovali Ljubljana, Odred in Svoboda, v ženski pa Ljubljana in Odred. OBTOŽENI IN OBSOJENI POSIPAL Nogometni reprezentanti Imajo češi o najrazličnejše predpravice. Toda vedno le niso izjeme. To je spoznal neki nemški igralec Jupp Posipal. Po neki igri je bil nezadovoljen s kritiko novinarja Helmuta Kocha v Hamburger Anzeiger in je telefoniral v Kochovo stanovanje, kjer je »nagovorihi novinarjevo ženo z raznimi ponižujočimi in žaljivimi besedami. Koch je vložil tožbo zaradi žalitve in pritiska na novinarja in je .tudi odklonil posredovanje PoSipalovega odvetnika. Po nekaj mesecih je prišlo do sodne obravnave in sodišče je obsodilo Posipala na plačilo globe t znesku 300 mark. Avstrijec Lecliner je zmagal v kategoriji motorjev do 125 ccm Pred svetovnim prvenstvom v kolesarstvu Waregem se bliža Cez 14 dni bo v Waregemu v Belgiji svetovno prvenstvo v kolesarjenju na cesti. 17. avgusta bodo nastopili amaterji na 190.4 km dolgi progi, dan kasneje pa profesionalci na razdalji 285.6 km. Proga v Waregemu, ki leži približno 80 km od Bruslja, je krožna in l krog meri nekoliko manj kot 24 km. Amaterji bodo vozili torej 8 krogov, profesionalci pa 12. Proga je skoraj povsem ravninska in z majhnimi vzponi tekmovalci najbrž ne bodo imeli težav. Nekatere države so že določile svoja zastopstva. Italijani so izbrali 12 kolesarjev, od katerih jih bo 8 nastopilo. Zaenkrat so na listi Albani, Baffi, Baldini, Boni, Defilippis, Carlesi, Fantini, Maule, Moser, Nencini, Pado-van in Sabbadin. Belgijci so zaenkrat prijavili šele amaterje, ki bodo prav gotovo tokrat med najboljšimi. Srečamo znana imena z velikih letošnjih amaterskih dirk. kot na primer Proost, van Tongerloo, Vloebergs, Butzen in druga. Francoska dvanajsterica za profesionalno dirko je sestavljena takole: L. Bobet, Anquetil, Darrigade, Geminiani, Mahe. Forestier, Dupont, Gauthier, Privah Huot, Rohrbaeh in Stablinski. Med Nizozemci najdemo brata Van Est, Wagt' mansa, Voortinga, de Groota, Mahna druge. Luksemburžani se bodo pojavi z Gaulom, Schmitzom. Ernzerjem. Kem pom in Mernom. Švicarsko moštvo t*0 tokrat zelo pomlajeno, zaenkrat so dokončno določili naslednje kolesarje: tlol lenstein, Schellenberg, Favre, Holenive' ger, GrSser in Moresi. Ena zadnjih velikih preizkušenj Pre svetovnim kolesarskim prvenstvom, dif ka po kantonu Ticino, s startom m c ljem v Luganu, se je končala dolrica individualistov, kajti sicer -6 bi mogli dosegati večjih uspe-" 'v- Kaj je torej razlika? Danes ho Dobrodošli, dragi rojaki! , V ponedeljek 5. avgusta dopoldne bo prispel v Ljubljano letos uajvečji transport slovenskih izseljencev, ki bodo preživeli dopust v tejstni domovini. Velika večina rojakov v tem transportu je iz naj-ečjega središča Slovencev v Franciji — Merlebacha, Reym;i,nga in teižnjo okolice. Prišli pa bodo tudi iz drugih krajev kot iz Bar le Uuca, Metza/ Aumetza in od drugod. Se posebno zanimivo pa je, da pride s transportom tudi nog-o-I J-|ua enajsterica »Union Športi ve Aumotzt iz Aumetza, v kateri so , 'ključno samo sinovi naših prvih izseljencev. Večinoma so ti ml prvih izseljencev, rudarji v velikem rudniku železa v Aumctzu mladi rojeni lanciji, veudar dobro govore materinski jezik. Mnogi od neznane. iljih 'l J • . '-i-ivacii vaij-u 1 Lf vvi v ^ v vrj luau-iiueai j . l{e(i l,ri|iajajo tokrat prvič v Jugoslavijo, čeprav jim ta ni za ® namreč spremljajo življenje pri nas, še posebno pa se zanimajo gometni šport v naši državi. bo>zn aiG vrhunske igralce, predvsem še člane reprezentance, dobro ^ac^ar gostuje kakšno naše nogometno moštvo v Franciji, so bli te >Aumetza« prav gotovo med gledalci — seveda če je tekma 7r,a ji "z ju pri tern navdušeno »navijajo«. Od slovenskih moštev po-tea-trni >bjubljanoc, ko je ta lani poleti gostovala v Merlebachu in prežeč 1^ tamkajšnji »Stade Gl:impique« s 3:2. Tedj so igro »Ljubljane« te,(>štv, lva*^' *n izrazili željo, da bi še sami prišli s svojm pV<>m v Slovenijo. po ei° Zas;Jugi Slovenske izseljenske matice, ki organiziar njihovo pot tekine07611^’’ se i*m Je ta želja uresničila. Skupno bodo odigrali tri Sl0y ’. P°tem pa bodo ostanek svojega dopusta preživeli pri svojcih v Ljnjjj, ‘I1: Najprej bodo nastopili v Kopru, nato na Bledu in končno v Ha ^ Kopru bodo igrali v sredo 7. avgusta proti NK »Koper«, ]v v.u 9. avgusta in v Ljubljani v soboto 10. avgusta. Um0 dragim gostom — slovenskim nogometašem iz Francije že-Qa bi se v domovini njihovih staršev lepo imeli, obenem pa tudi ®nem polju« dosegli lep uspeh. je mnogo več taktičnih posvetov, danes ne manjka posebnih treningov pred važnimi srečanji. Tega včasih nismo poznali in mislim, da bi bil mnogo boljši igralec, če bi imel že nekdaj takšne možnosti. Se nekaj se mi zdi drugače kot nekdaj. Včasih je bil lov za žogo dokaj donosen poklic, ki je privlačeval mnogo mladih fantov. Danes pa je bolj donosnih poklicev dovolj in tako je naraščaja za profesionalne nogometaše vedno manj. Tudi število tekem, ki jih mora angleški profesionalec danes odigrati v eni sezoni, je po mojem mišljenju že tako veliko, da to vse preveč izčrpava igralce. Nekdaj smo zelo pazili na to, da se nismo preveč nasitili žoge, ker je to ena največjih nevarnosti za nogometaša. Kadar igralec igrišča še videti ne more več, ne pomaga nič drugega kot dopust na morju, morda igranje golfa ali kaj podobnega. Danes moramo imeti mnogo več rezervnih Zgoraj Piola, spodaj Lavvton igralcev kot nekdaj in uvrščanje teh igralcev v prvo garnituro ni tako enostavna stvar in gre brez pomoči »starih« težko naprej. Način življenja naših igralcev se ni bistveno spremenil. Zato pa je kondicija nekdaj in danes kot noč in dan. Kje smo včasih sploh pomislili na to, da bi na primer dvigal uteži.« Lavvton kar ni hotel direktno odgovoriti na vprašanje, kdaj je bil nogomet boljši. Nazadnje pa je vendarle rekel, da so današnja klubska moštva v Angliji v pov-prečkn nekoliko slabša kot na primer leta 1939. Takoj pa je svojo sodbo nekoliko olepšal: »Vsaj trenutno je še tako. Tako je kljub temu, da imajo igralci danes mnogo večje možnosti. V moji mladosti je bilo pač mnogo več igralcev na izbiro. Danes pa so stvari, ki mladino odtegujejo od nogometa, tudi mnogo bolj številne kot nekdaj ...« Pred dnevi, v sredo, so igralci v prvi nočni tekmi v Ljudskem vrtu izgubili tekmo za trening g članom zvezne lige Radničkim iz Beograda 1:4 (1:). Po igri, ki je zadovoljila več ko 3300 gledalcev, je tehnični vodja Radničkega Ilija Rajkovič izjavil: »Branik igra zelo dobro. V prvem polčasu je zaigral proti našim prav po prvoligaško!« Zares, Branilk je za igro do odmora zaslužili takšno priznan je in prav nič ne tvegamo, če zapišemo, da bo v prvenstvenem tekmovanju prav zanesljivo ludi za najboljša moštva prve cone zelo trd oreh! V nogometnem taboru na levem bregu Drave še nikoli poprej niso imeli pripravljenih toliko igralcev za naporno ligaško tekmovanje kot prav zdaj. 'V prvenstveni sezoni 1937/38 bodo za Branik namreč igrali vratarji Bauman. Filipančič in Na j m i le r, branilci Slana, čučko, Pe tek, Donko i,n Pandiur, k rilci, Gabri jan, Elzner in Železi n ge r ter napadalci Neuberg. Hamzl, Vitek, Du-gandjija, Plaznik, Belcer, Kramer in Čekov. »Precejšnja okrepitev za našo enajsterico bodo zlasti igralci Donko. Najmiiiler, Pandur in Čekov ter Belcer, ki nosijo za zdaj še vojaške uniforme, pač pa bodo jeseni spet v Mariboru, medtem ko bo Belcer za Branilk lahko igral že v septembru,« nam je na naša vprašan ja odgovarjal klubski tajnik Jaka Šneberger. Seveda bo trener Kodrnja, ki ie baje pred startom precejšen optimist, moral poskrbeti, da se bodo vsi ti Igralci kar najhitreje in še pravočasno dobro znašli v vigrami celoti. Hkrati naj še povemo, da utegnejo nekateri igralci mariborske conske enajsterice menjati »svoja« mesta, in sicer v kolikor bo to potrebno pred in med prvenstvom. Skratka, Branik ima igralce nared. za vsak primer tudi še nekatere nadarjene mladince. »S treningom smo začeli 17. julija, in to po tritedenskem odmoru, ki smo ga menda zaslužili po koristnem tekmovanju v področni ligi. Trener Kodrnja zdaj počasi vigrava enajsterico: do prvenstva bomo prav zanesljivo v najboljši formi,« je meni] o pripravah branilec Petek, 5e pred prvo prvenstveno tekmo v prvi coni bo Branik odigrat še več tekem za trening, med drugim tudi z Obeti wa rtom v Burgenla nd u 11. avgusta, povratna tekma pa bo v Ljudskem vrta teden dni pozneje, in tekme v tekmovanju za pokal maršala Tita. Za mnenje o plasmaju pa smo vprašali podpredsednika kluba Bogdana Zupana. »Prva cona bo terjala več naporov, k- l pa področna liga. Navzlic temu pa seveda računamo na dober plasma, na mesto v zlati sredini. Naš cilj pa ie sicer, da se prihodnje leto plasiramo v drugo zvezno ligo. Seveda, če pa bi naši vselej zaigrali tako, kot zdaj z Radu! obira v prvem polčasu, nam ne bi ušlo eno izmed prvih treh mest v conskem prvenstvu.« V Mariboru so torej za zdaj vsi dobre volje. Red je vzoren, razpoloženje med igralci in izredno prizadevnimi odborniki pa odlično. Vsi v taboru močno računajo s tehnično, nizko im hitro igro domače enajsterice, prikrito pa seveda tudli na vse tiste, ki bodo nedeljo za nedeljo prišli v Ljudski vrt. Enajst Brocherjev Nekaj posebnega je nemško nogometno moštvo SV Olllingen iz Sauer-ianda. Vseh II igralcev prvega moštva, ki so osvojili prvenstvo svojega okraja, se piše Brocher. En del igralcev so bratje in drugačni sorodniki, ostali Brocherji pa so povsem brez zveze s prvo polovico. To moštvo Brocher je doživelo v vsem prvenstvu le en poraz in to prav takrat, ko je nastopila rezerva, ki se n! pisala Brocher. DALMATINAC SE JE ŽE POSLOVIL V tekmovanju za vstop v consko ligo je bila odigrana tekma med Dalmatincem in Segesto v Splitu. Pri stanju 2:1 je bila tekma v 88. minuti prekinjena, ker domači igralci sodniku niso dovolili, da bi izvedel prisojeno enajstmetrovko v korist Segeste. Povsem razumljivo je, da je bila tekma, ki jo je sodnik prekinil, verificirana s 3:0 p. f. v korist Segeste in tako se je Dalmatinec že poslovil od conske lige. V Sisku namreč ne bo mogel pričakovati zmage, zlasti še, ker je Segesta trenutno v izredni formi. Pri' Odredu: Ostali smo v ligi, sedaj pa na delo san V Kidričevi ulici 9 je te dni zavladalo zadovoljstvo. Spor zaradi tekme Turbjna : Odred je zaključen, kajti predsednik NZJ tov. Pešič je odbil zahtevo Turbine za zaščito zakonitosti, češ da ni dovolj utemeljena. S tem- pa je tudi konec dvomov pri vodstvu Odreda, ki je tako ostal v conski nogometni ligi. Za slovenski nogomet pomeni to precej, ker imamo za sedaj v tem tekmovanju zagotovljeno udeležbo treh predstavnikov: Ljubljane, Branika in Odreda. Seveda nas je zanimalo, kaj Od-redovci delajo in ali se že kaj pripravljajo na prvenstvena tekmovanja, iker mas loči od njih man j kot mesec dni — prvenstvo v I. conski nogometni ligi se bo namreč začelo 1. septembra. Zato smo se obrnili raa njihovega trenerja tov.v Piška. Pravzaprav ga je bilo težko odtrgati od dela. kajti na stadionu se je že ukvarjal z nekaterimi igralci. Fa vendar je utegnil povedati nekaj podrobnosti. »Kdaj site začeli s treningi im kakšen ,načrt dela ste sestavili?« mm je veljalo že »standardno« vprašanje. »Z rednimi treningi smo začeli 213. julija, iin sicer triikrait tedensko. Vadimo načrtno, kot bi bili sredi tekmovalne sezone, in sicer kondicijo, tehniko in taktiko igre. Do prvenstva bomo odigrali še pet ali šest tekem, nato pa bom skušal sestaviti standardno, moštvo, ki naj bi igralo vso sezono, če ne bo prišlo seveda do kakšnih poškodb. Ne bi rad, da bi bilo tako kot lani, ko }e moštvo igralo vsako nedeljo v drugačni sestavi.« »Je prišlo do kakšnih sprememb?« smo se zanimali. »Pri sestavi moštva bom upošteval 18 igralcev, razen^Sergija, ki se je vrnil h Krimu, Zdravkoviča, kj je prestopil h Braniku iin Bogataja, ki je šel k Ljubljani. Imam na razpolago tudi nekaj novih igralcev, in sicer Piikla, dosedanjega člana Kladivairja, Borovca, ki ie prišel iz beograjske Suimadije, in nekdanjega igralca ljubljanskega Grafičarja, Bašča. Le-ti bodo igrali šele v drugem delu jesenske sezone.« »In obisk treningov? Si zadovoljen z igralci?« »V začetku nisem bil prav nič zadovoljen. Obisk je bil slab, kljub temu, da je vpds tvo kluba dovolj pravočasno objavilo razpored treningov. Sedaj pa je položaj mnogo boljši, saj hodijo na treninge vsi, razen Medveda, Piska rja, Hočevarja, Lima, Halilagiča in Florjančiča, ki so na rednih letnih dopustih. Če bo udeležba tako zadovoljiva kot je sedaj, se bomo do prvenstva dobro pripravili.« Tov. Piišek je povedal še to, da je na igralce in vodstvo kluba silno slabo vplivalo zavlačevanje končne odločitve glede sporne tekme Turbina : Odred in da se ie to prav tako močno poznalo pri rednem del j. Seda i so se oddahnili in nameravajo vzeti priprave silno resno. seveda z veliko večjo voljo kot prej. Dejal je tudii, da ima precej sikrbi z napadom, ki je še vedno najšibkejši del moštva, pa tudi glede vratarjev ni na najboljšem. Rekel pa je, da ima močno oporo pri klubskem odboru, 'ki stremi za tem, da bi vzpostavil čim trdnejšo disciplino med igralci. Jasnejšo sliko o pripravljenosti Odredovega ligaškega moštva pa nam bodo dale vsekakor tekme pred prvenstvom in seveda start med conskimi ligaši prvo nedeljo v septembru ... T. B. Pismo mladega nogometaša s taborjenja „S Hmati m Črnogorci se sprijaleljili18 smo Dne 16. avgusta se je začelo v Varaždinu taborjenje nogometašev mladincev iz Črne gore. Slovenije in Hrvatske in je trajalo do konca meseca. Te dni nas je prijetno presenetilo pismo, ki smo ga prejeli od mladega vratarja »Ljubljane«, Isteniča. Le-ta nam na kratko popisuje, kakšno je bilo živi jen je v tem taboru. Organizirala ga je namreč NZJ iin iiz Slovenije ie odšlo pod vodstvom trenerja Markoviča tudii 15 mladincev. Iz pisma povzemamo nekaj misli: »Naš prihod v Varaždin ni bil nič kaj prijeten. Deževalo je in nismo bili preveč razpoloženi. Toda. ko je bilo v taboru vse urejeno, smo začeli z rednimi treningi pod vodstvom tov. Markoviča. Ko smo v začetku videli pri delu Hrvate in Črnogorce, smo bili Slovenci precej temmogledi. Kmalu pa smo se otresli bbčutka manjvrednosti, sai nam je tov. Markovič zelo dobro prenašal svoje bogato znanje. Dopoldne sipo vsak dam vadili tehniko in taktiko igre ter tudi telovadili, nato pa igrala tekme s Hrvati in Črno- gorci. Vse to je trajalo od 7.30 do 11. ure. Popoldne je bito najprej obvezno spanje, nato pa smo poslušali predavanja iz pravil nogometne igre in zdravniška predavanja. Ob koncu smo igrali turnir, na katerem sta nastopili dve hrvat-ski reprezentanci, Slovenija im Črna gora. A- rep rez eni an co Hrvatske smo proti pričakovanju premagali z 2:1, Črnogorci pa Hrvatsko H s 5:0L V finalni tekmi smo seveda izgubili proti odličnim Črnogorcem z 0:3, to pa ni nič čudnega, saj so ti mladi tovariši tehnično zelo dobri in hitri, mi pa tudi nismo imeli najboljše sestave moštva. Kai kmalu, skorai prekmalu ie minil čas taborjenja, kjer smo našli med Hrvati im Črnogorci mnoge prijatelje, zato nam slovo od rujih ni bilo Lahko.« Janez Istenič LETO XIIL Štev. 31 Stran 3 £W@Si! Precej spremenjena lestvica Po atletskem tekmovanju za »Zorkov memorial« Za,radii odločbe tehnične komisije KZ J,. ki je razveljavila tekmo Partizan, so nastale na pri KZ j,, fl Ljubljana prvenstveni lestvici precejšnje sPri?-mcmlbe Ljuib.1 iana, 'M je tolla z om Sloboda 'J, Zvezda lieizndčar fcomotiva 2 2 2 0 402:454 595:416 416:467 408:499 MiliCCI Rojkov zopef junakinja meiribe ------ . ....... itočlkaimii v vodstvu, te zdir.kn.yla na peto mesto, seveda z eno odigrano itelkmo manj, .kakor tudi Partizan, Ikl ima vsak sedaj le 6 -odigrali ih tekem, vsi ostala pa 7. Zaito je nastala tolikšna sprememba, da ie prvak spomladanskega dela tekmovanja Pto-leteir iz Zranjainina, ki miu sledijo BSK, Olimpijo im Montažno z dna-iki in številom točk. Lestvica je torej takšna: RAZPORED TEKEM V ZVEZNI KOŠARKARSKI LIGI 3 rol ('ter 1SK kliimipiija itointažno ..j ubl j a n a ’art:izan 545:463 404:355 510:465 480:497 419:386 363:390 10 10 10 10 9 5 Pravzaprav se tekmovanje z zvezna košarkarski ligi v spomladant-sikem dleto oi končallo. Zaradi priprav naše reprezentance za; evropsko prvenstvo v Sofiji, je bilo tekmovanje prekinjeno 23. maja, ko je bilo na sporedu VIL kolo. Preostali sta torej še dve koli, ki bosta na sporedu v naslednjih dveh tednih, takoj za tem pa se bo začel jesenski diell prvenstva v zvezni košarkarski ligi. Zaradi velikega zanimanja že danes objavljamo razpored tekem prav do konca, prvenstva: Atleti so se zopet spomnili svojega predvojnega tovariša Slavka Zorka, nekdanjega slovenskega rekorderja v skoku v daljino, ki je bil leta 1941 ustreljen kot talec. Na Zorkovem memoriailu v Maribru so se pred 2000 gledalci pomerile ma-džarske reprezentantke z večino najboljših Jugoslovank, pa tudi precejšen del naše moške reprezentance je bil na startu. VIII. kolo — 11. Vlil. iProleter : Partizan i: /Tonita žno : Lpfoomiotiva [ L z vezda : Stobodla, : tolezmiičar : Olimpija vjubl jana : BSK Ljubljana : želiezniČtir : Montažno : Lokomotiva Fanti za.n C. zvezda XII. kolo - 8. IX. r IX. kolo —18. VID. 1SK : Profeter Dl.imipi ja : Ljubljana iloiboda : Železničar tokomotiiva : C. zvezda tartlzan : Montažno C. zvezda : Pnoletieir žettezmičar ; Montažno Partizan : Ljubljana Lokomotiva : BSK Olimpija : Sloboda XV. kolo - 26. IX. Lokomotiva : P.roleter Slipboda : Partizan Ofliimplja : Montažno BSK : C. zvezda Železničar : Ljubljana Zal udeležba na tem pomembnem tekmovanju ni bila taka, kot so si jo želeli organizatorji in seveda tudii giledailci. Zlasti slo venska društva bi lahko v večji, meri izpolnila želje organizatorja te prireditve, atletskega kluba Maribor, ki je to tekmovanje priredil tudi v okviru proslave 30-letn.ice železničarskega športnega kluba Maribor. Organizatorji so se potrudili in če izvzamemo nekaj manjših napak, je potekala prireditev zelo lepo. In kaj naj rečemo o storitvah? V nekaterih disciplinah hi bila ocena »dolgočasno«, ponekod hi rekli »brez presenečenj«, za nekaj disciplin pa bi lahko mirno trdili, da 6o bile zelo zanimive aili pa tudi metrov. V Mariboru ie zaprosila za nasvet še madžarskega trenerja, ki trenira madžarske tekačice na 800 metrov, ki sodijo med najboljše na svetu. Če bo torej trenirala po »madžarsko«, to ie še ostreje, bodo rezultati najbrž še boljši. Redkokdaj se dve tekmovalki, ki sta dosegli le 3. in 4. mesto, tako veselita, kot sta se v Mariboru Hudobivnikova in Čelešnikova pri metu krogle. Obe sta namreč dosegli nova osebna rekorda iin na ta način krepko demantirali zveznega 29. IX, XIII. kolo - 15. IX. XVI. kolo Ljmbljana : Proleteir železničar : BSK C.zvezda : Olimpija Montažno : Sloboda Partizan : Lokomotiva zelo kvalitetne, Kdo_hi si mislil, da bo drobna ,Preiežak" je ji . ličen X. kolo - 25. VIII. 'roleter : Montažno riirtizam : C. zvezda Lokomotiva : železničar L. Zvezda Sloboda : Ljubljana Olimpija : BSK Sloboda : Pirofleteir Olimpi ja t Lokomotiva BSK : .Partizan Montažno : Ljubljana Železničar XVII. kolo — 6. X. Partizan : P rolet er Lokomotiva : Montažno Sloboda : C. zvezda Olimpija : Železničar BSK : Ljubljana II. deil prvenstva XI. kolo 1. IX. P roleter : Olimpija XIV. kolo - 22. IX. P.roleter : Železničar 13. X. i BSK : Sloboda Ljubljana: C. zvezda BSK : Montažno Partizan : Olimpija Lokomotiva : Slobodia XVIII. kolo P.roleter : BSK Ljubljana : Olimpija železničar : Sloboda C. zvezda : Lokomotiva Montažno : Partizan Milica Rajkov, ki smo ploskali že v Ljubljani za od-rekord v teku na 800 m, ze y Mariboru nadaljevala svojo re-Koidino pot im .premagala v času novega jugoisto venskega rekorda obe Madžarki na 400 m. Tek je začela hitro, prav talko kot pred 14 -dnevi v Ljubljani, vendar tokrat ni tako popustila k,ot na državnem prvenstvu. Novi rekord 58.1 pomeni tudi v mednarodnem merilu že kar solidno znamko. Morda se boste spomnili, da smo pred začetkom letošnje sezone pisali o zelo ostrem treningu Milice Rajkov in tedaj smo se vprašali, če ho vzdržala. Atletinja iz Novega Sada je torej ta trening vzdržala in rezultat sta državna rekorda na 460 iin 800 nova Košarkarji Ljubljane in Olimpije pred ponovnim startom Prihodnjo soboto se bo spet začel prvenstveni ples za končno razporeditev na lestvici v zvezni košarkarski ligi. Takoj po evropskem prvenstvu so se moštva znova vrgla na priprave, ki so terjale veliko samozatajevanja in požrtvovalnosti. Kako so se v teh dneh pripravljali ligaši Ljubljane in Olimpije, smo ze v 1.1 — ?— 1? ---iX„ ::i» 2Io«illzali Pnlpin Scvedfl SO til mo še to, kar so nam fantje v obeh taborili še posebej zaupali: ne samo priprava, kondicija, odločna. nekoliko popisali v prejšnjih številkah Poleta. Seveda so vmes še velike težave in skrbi tehničnega vodstva obeh klubov, kar še posebej velja za Ljubljano, ki ne bo nastopala, vsaj nekaj časa, popolna. dobra r— , .. . volja itd. k dobrim rezultatom naj pomagajo tudi gledalci s pravilnim bedrenjem. L. M. V Ljubljani nov košarkarski klub? Vsak dan ob večernih urah vidimo pod Cekinovim gradom in na stadionu v Šiški igralce obeh moštev, ki skušajo zadnje dneve in ure vsestransko izkoristiti. Boris Kristančič je neštetokrat poudaril, da bosta v fi.nišu odločala le večja telesna vzdržljivost in morala. Mi pa k temu dodajamo še nekaj več: tudi sreča bo odločujoče posegla v dogodke! Kakšno je vzdušje pri igralcih in pri vodstvu, nam bodo tokrat poka zate izjave nekaterih funkcionarjev in košarkarjev Ljubljane in Olimpije. Pa poslušajmo, kaj pravijo. Še najlaže je dobiti tehničnega vodjo Ljubljane tov. Daneva. Po telefonu nam je na naše vprašanje, kakšno razpoloženje vlada v klubu, odgovorit takole: »Štirikrat na teden smo na igrišču. Treniramo v večernih urah. Vraniča verjetno ne bo mesec dni, Brumna pa nekoliko deli. Precejšnjo vrzel sta pustita za seboj, upam, da ne bo tako huda, da je ne bi mogli zamašiti. Vključili smo še štiri mladince: Senčarja, Perhaj,a, Vitala i:n Gorazda.« »Kdo bo prevzel tehnično vodstvo in kakšen bo po vašem mnenju plasma?«, nas je še zanimalo. »Novi trener Remic je odpotoval na enomesečne orožne vaje. Zato bo še nekaj časa Feguš opravljal to nalogo. Že prva tekma z BSK bo za naš. klub velika preizkušnja. Za vsako ceno bomo skušali obdržati prednost prvega dela tekmovanja in prepričan sem, da nam mesto pri vrhu lestvice ne more uiti,« je optimistično končal naš kratek razgovor. Prav gotovo poznate lepo izletniško točko v bližini Ljubljane, Slavkov dom pod Katarino. Pred nekaj dnevi smo prav tu srečali Bogdana Miillerja, ki je počival pod košato lipo. Takšen počitek je kaj pametna in koristna ideja za igralca, ki bo nosil veliko težo nalog v moštvu Ljubljane na svojih ramah. Bogdan je vedno optimist, bil pa je tudi tokrat kratek. »Borba bo huda, toda z dobro voljo in s končnim ciljem za zmago moramo uspeti!« Trenerske posle in vodstvo treninga je trenutno prevzel tov. Čretnik, ker je trener Feguš na odmoru. Čretnika vsi poznajo pod vzdevkom »Rex«, je pa prav gotovo med tistimi igralci, ki se vsestransko telesno usposabljajo v različnih športih. Izjav ne daje, vendar dobro razume trenutni položaj kluba in vlaga vse svoje sile za dobrobit svojega moštva. »Si zadovoljen?«, smo ga vprašali. »Seveda.!«, se je veselo nasmejal, in nas želimo izjave vedre in in »dobra volja je najbolje pripeljala tja, kamor si znova k vrhu lestvice.« Kakor vidimo, so vse napovedi pri Ljubljani polne zaupanja v sebe. In kako je pri Olimpiji? Borisa Kristančiča ni težko najti. Na igrišču ga ■ dobimo skoraj ob vsakem času, najzanesljiveje pa takrat, ko ima okrog sebe zbrano moštvo. »Kako se bosta odrezala Ljubljana in Olimpija? Kakšne možnosti ima.ta • obe moštvi v zaključnih borbah?« Boris je takoj odgovoril: »Trda bo predla, vendar je morala, kakor vidiim, pri nas in pri Ljubljani zelo velika. To je pa tudi po mojem precejšen črnite! j .pri nabiranju dragocenih točk. Če bo eno ali drugo moštvo osvojilo najvišji naslov — ni pa važno, katero —, je dovolj za popolno zmagoslavje slovenske košarke!« Na treningu smo vprašali za mnenje še nekatere igralce. Kandus Marjan: »Odločala bosta kondicija in sreča.« Bajc Gustl: »Težka bo bovba, ven-da.r upam na najbolje.« Danev Ivo: »Kaj naj povem, počakajmo do konca.« Blagajnik kluba tov. Mravlje Milan: »Frav nič ne bi bil v strahu za plasma naših fantov, če bi bili Na Vodovodni cesti ob Fondo vili hišah so si navdušeni košarkarji sami zgradili pravo košarkarsko igrišče s koši, ki jih morda ne vidimo niiti pri članih republiške lige. Že drugi teden bodo začeli z resnimi treningi. Na pobudo nekaterih znanih košarkarskih delavcev so vzeli v roke krampe, lopate itd. in si uredili igrišče. V nekaj dneh je bilo vse pripravljeno, sedaj pa samo še mislijo kako bodo organizirali srečanja. Po večini so to sinovi železniških uslužbencev, ki hočejo pomagati nadaljnjemu razvoju košarke na severu Ljubljane. Pohvaliti moramo tolikšno prizadevnost mladine .za Bežigradom in bi želleli še več podjetnih po snemalcev. Vse naše nogometne organizacije se resno pripravljajo na začetek letošnje prvenstvene sezone. Tako je tudi med sodniki. Le-ti so imeli na Poliču 26. in 27. julija seminar, na katerem so obdelali taktiko sojenja in pravila igre, hkrati pa tudi položili norme vzdržljivosti in hitrosti. Po končanem seminarju je upravni odbor ZNSJ sestavil listo sodnikov za sojenje tekem zvezne lige v sezoni 1957/58. Na to listo je prišlo 43 sodnikov, med njimi tudi 3 iz Slovenije, in sicer Erlich, Gvardjančič in Kukanja. Zelo pa nas je začudilo, da pa tem seznamu nismo zasledili imena Logarja, ki je lani uspešno opravil izpit za zveznega sodnika, in ki je še do nedavnega pri nas veljal za sodnika, »ki so mu ploskali«. Utemeljitev Upravnega odbora ZNSJ glede črtanja sodnika Logarja s te liste je prav zanimiva, hkrati pa nelogična: čr- tali so ga zaradi tega, ker je prekoračil predpisano težo. Sicer ne vemo, kakšna je ta predpisana teža, ki vsaj doslej ni bila še nikjer dokumentirana s kakšnimi pravilniki, vendar pa sta bila pri sestavi te liste upoštevana dva sodnika, ki so ju sicer ocenili kot najtežja ih to Varaždinec in Pe-trušič — vsak s 99 kg — medlem ko tehta tov. Logar 97 kg. Menimo, da je tu po sredi nekakšna »kuhinja« in da je izgovor na telesno težo precej za lase privlečen, čudno se nam pa zdi, da glede zadeve lov. Logarja pri upravnem odboru ZNSJ, kjer imajo slovenski sodniki tudi svoje zastopnike, ni bilo nikogar, ki bi se uprl takšni, pravzaprav krivični odločitvi. Ne glede na to moramo reči, da bi tov. Viktor Logar po svoji kvaliteti zaslužil, da bi bil uvrščen med zvezne sodnike. Morda pa ima premalo krepke komolce kot na primer sodnik Ka-pusla iz Zagreba, ki je med kan-didali za zvezne sodnike najslabše opravil izpit in ga je s težavo položil šele drugič, pa je bil vendar »vrinjen« na listo za zvezne sodnike ... sodniki nepristranski.« Priprave obeh slovenskih ligašev gredo h koncu. Pred nadaljevanjem prvenstvenih srečanj pa naj pove- kapetana, ki je vsilil v reprezentanco za srečanje z Madžarsko Radosavljeviče vo. U.pajmo, da v prihodnje ne bo takšnega očitnega for-siranja slabših in istočasno tudi starejših tekmovalk, na račun mlajših. Oh tej priložnosti dajemo Š« desetorico najboljših metalk krogle v Jugoslaviji: 15.04 Kot.lušek, (O), 1956; 14.81 Usenik, (O), 1956; 13.85 Radosavljevič (CZ). 1952; 13.09 Hudobivnik (O), 1957; 12.75 Tuce (Sar), 1955; 1,2.64 Čelešn.iik (K), 1957; 12.61 Perovič (Semita). 1957; 12.46 Borovec ('Varal.), 1957; 12.24 De.ržek (K), 1949; 12.06 Tučan (HASK). 1935. Odličen je bil zopet tek na 110 m z ovirami, kjer ie Vucelič dosegel tretji najboljši rezultat v državi. Od skoka ob palici smo pričakovali več, isto velja tudii za 100 m, višino in 1500 m, kjer moramo omeniti zopet novega slovenskega tekača pod 4 minutami, Kladiva rjevega mladinca Narafcsa. Posebej pa je treba omeniti met kladiva, kjer smo doibili z Mariborčanom Markežem zopet novega rekorderja. Dosegel je 53.88 m in g tem za 98 cm izboljšal rekord Kostriča. Penko se je zopet zelo približal svojemu rekordu im eno naslednjih tekmovanj bo najbrž dalo novo rekordne znamko. Ob ženskih disciplinah še ena ugotovitev. Če bi naše tekmovalke v skoku v višino in teku na tlom ■dosegle v Ljubljani takšna mesta, kot so jih v Mariboru, bi bil končni rezultat dvoboja Madžarska : Jugoslavija precej drugačen. To kaže na dejstvo, da Madižarke vendar niso toliko bol jše od naših, ampak , da so imele v Ljubljani precej boljši dan. Rezultati: 100 m Vucelič (M) 11.3, 400 ni Grujič (P) 48.9, Radulovič (P) 50.4, 1500 m Radišič (CZ) 3:57.6, Sarič (F) 3:57.8, Tratnik (0)_ 3:59.6, Narakis (K) 3:59.8, 110 m ovire Vu-celic (Mil) 14.7, Pe trušič (Sar) 14.8, Kovač (K) 15.5, višina Šepa (CZ) 185, palica Lukman (CZ) 4.15, krogla Penko (O) 15.14, Lojič (P) 14.95,1 kladivo Markež (Marj 53.88, Peterka (K) 50.37, 1000 m mladinci Forš-narič (Br) 2:41.5; ženske; 100 »» Ši krovec (K) 12.5, Bata (Madiž) 12.6, Mumkacsi (Madž) 12.7 400 m Rajkov (Voj) 58.1, Bansagi (Madž) 59.1, Slamnik (K) 62.0, 80 m ovire Stamejčič (Oj 11.6, Somo-gy (Madž) 11.6, Benlkovios (Madž) 11.9, višina Jud (Ml) 153, Stanulovič (Voj) 153, Ker-te® (Madž) 150, daljina Som-ogvi (Madž) 5.46, Penzes (Madž) 5.34, Nagy (Madž) 5.31. krogla Bognar (Madž) 14.32, Feher (Madž) 14.22, Hudobivnik (O) 13.09, Čelešnik (X) 12.64, disk Se redi (Madž) 44.89. Bo' rovec (Varaž) 44.79, Hegeduš (Madž! 44.45, Čelešnik (K) 42.74, Hudobivnik (Oj 41.59, kopje Am-tal (Hadži 44.77, Vigh (Madž) 43.38 4 X 1001» Madžarska I 48.4, Madžarska II 50.k Kladi var 51.5, Maribor 51.6. Šport ob .Mariborskem tednu' Oh tiradicioinailinem »Mariborski te' dem« so mariborski športniki vsak,0 leto precej aktivni; tudi letos ie h1' lo zadnjo nedeljo precej živahno vseh športnih igriščih. Najkvalitetnejša pri redi tev le IV. stadionske dirke v speedvv8' yu na dirkališču »Na Poljanah, N.* dirkah so tekmovali najboljši pofl' siki, madžarski, češkoslovaški in i»' gosto v an«ki tekmovalci. Prvi dan 1° zmagal pred 6000 gledalci v tekni?! vanju za plasma med posamezni* Jaroslav Volf (ČSR) pred madžar' skima prvakom Nandori jem, Poli3' kom Philippom in najboljšim JuS°[ stovanom na teh dirkah — Reg''8 tom. Drugi dan, v nedeljo, je na vzh . slabemu vremenu gledalo moštvetiy tekmovanje več kot 7000 ljudi, v tekmovanju so zanesljivo zmag8 Poljaki pred češkoslovaško, Jug0" slavijo in Madžarsko. V mednarodnem dvoboju v i°^, je mariborska reprezentanca preti1 ga la Graz (Avstrija) z rezultate 7,5:4,5. V prijateljski nogometni tekmi trening je 61 a n zvezne u*c «o«,- $ iz Beograda, ki se ie v Maribo: pripravljal za tekmovanje v zvez ligi, premagal v ponedeljek stori oo Maribora z 8:1. ital«6 Miiller Bogdan ali »Panta« — tako ga pozna košarkarski svej — bo do konca prvenstva moral nositi glavno breme nalog pri moštvu »Ljubljane« Na turnirju mestnih rep rez en t v malem rokometu v Ljudskem tu na osrednjem stadionu ie la ekipa Ljubljane tored Vara?- . nom, Mariborom in Čakovcem. ‘ q tri moštva so zbrala štiri točke-^^ dokončni razvrstitvi ie odločal b ša razlika v golih. Od Koloribe do Portoroža ali »Seietem modri Jadran" 'SlnElil Začelo se je »z mahanjem kristijanov«. Mali T^M-ov avtobus je po trojanskih luknjah tako premetavalo, da je bila delegacija Atletske zveze, ki je šla po madžarsko reprezentanco v Kotoribo, že prav na koncu. Temeljito nas je pretreslo in tudi s streho avtobusa smo se nekajkrat dodobra spoznali. To je bil res prijeten uvod v skoraj teden dni spremljanja Madžarov po Sloveniji. Bolj mrtvi kot živi smo se nazadnje le znašli v Kotoribi, precej kilometrov je. šlo mimogrede tudi v nič, ker pač nismo imeli kompasa in smo nekaj časa vztrajno vozili od Koto ribe proč. Fa smo jih le prlča.kaLi. Prisopihal je vlak z vsega skupaj dvema vagonoma ih vsa okna so bila polna madžarskih atletinj. S tistimi, ki smo jih poznali še s srečanja Budimpešta : Ljubljana, smo bili kmalu v »pogovoru«, ki je potekal nekako tako, da je vsak govoril v svojem jeziku in smo se sem pa tja tudii razumeli. Ko smo jih srečno pretovorili iz vlaka na avtobus, smo si nekateri skoraj pretegnili rolke Pri dviganju težke prtljage. »Kaj vendar nosijo v kovčkih? Težko je, kot da bi bilo zlato,« smo se spraševali. Kasneje nam je postalo seveda jasno, da tudi takle Reinme-talll pisalni stroj ni tako lahka stvar., Večina gostov se je seveda zgrinjala okoli tolmačice Eržikc, ki se je edina kolikor toliko uspešno sporazumevala' z njimi, kajti tokrat smo bili tudi ob našem skromnem. znanju v primeri z gosti pravi profesorji za tuje jezike. §lglgg K^f *-M vseh skakalk, ki smo jih videli dvoboju Madžarska : Jugoslavija v Ljubljani in »Zorkovem me-'‘rialu« v Mariboru je skakala ‘8jlepše Madžarka Margit Penzes •p finalu smo bili v Ljubljani in na jhdlevueju so se atletinje kar hitro uomačile. Drugi dan smo bili že a vse zgodaj v mestu. Najprej ho hoteli po neki kozji stezi zajeti ljubljanski grad, seveda z avansom. Rosik u-s ni uspel in ob ve-Jhem navdušenju vseh potnikov bilii kmalu zopet v Streliški St n* bot Prej. Nazadnje pa smo le a'k na vrhu grajskega stolpa in ehttorn smo lahko- razkazali! naše pSto tudi iz ptičje perspektive, p . n Pred tekmovanjem sta tre-rja Madžark odgnala svoje varo-° -na trening. Kaj posebnega Verf 'nismo oparili, značilna je le tud' 8 'iiseipiina, ki se je kazala 1 v tem, da so po končanem tre-6Jj8n atletinje pospravile vse za Vra kar žal, pri nas, ne vidimo ^.nno. Prišla je sobota, to je dan v ®tovanja in dnevno povelje za j,,aP'-nrke je bilo »samo tri metre L hiše lahko napravite!« Torej no-hih letanja po mestu in podobnih »eumnosti, kar opazimo pri na-dai športnikih v tujini tudi še na Šle tekmovanja. Madžarke so pri-®jCe a. stadion, videle svoje na-sprot-311 ne preveč občinstva — in zmagale. Na skupni večerji se narod kar ni preveč razživel, zato pa je bilo nekoliko bolje kasneje v »višjih sferah« Nebotičnika. V nedeljo zjutraj nas je zopet enkrat pozdravil dež. Lito je kot iz škafa, ko smo krenili z avtobusom proti Postojni. Kljub temu je bilo razpoloženje dobro in vsaj do serpentin pred Postojno so se razlegale po naši »škatli« vesele pesmi. Tudi strahu• ni manjkalo. Najprej so zanj poskrbeli ostri ovinki in »strašni« prepadi, potem pa še Slav-nikov avtobus iz Kopra, ki bi se očitno rad natančneje seznanil z našim Tamovcem. Premagali pa smo ves ta strah in prevozne nesreče in od trenutka, ko smo v sivi megli zagledali ali bolj točno, domnevali morje, je bilo vse pri oknih. Nič čudnega. Večina morja še ni videla drugje kot na slikah ati zemljevidih. V Kopru smo seveda zavili takoj v pristanišče in kmalu bi nam skoraj vse Madžarke ušle kar skozi zaprta vrata. Nastala je prava dirka po pomolu in kar tekmovale so v tem, katera bo prej pomočila roko v morje. Navdušenje je bilo res veliko in vzkliki kot »seretem« (ta je bil edini, ki sem ga razumel), so leteli sem in tja. Kb se je poleglo prvo navdušenje, j-e prišlo na vrsto fotografiranje. V vseh možnih kombinacijah in z najrazličnejšimi ozadji. Industrija filmov bo lahko povečala proizvodnjo. Komaj smo jih odvlekli nazaj v avtobus in naprej v Portorož. Vreme je bilo kar se da kislo. Na trenutke je lilo, potem je potegnila burja, sončno in toplo pa vsekakor ni bilo nikoli. Toda, če prideš prvič na morje, te tudi to ne zadrži. Skoraj vse so se odločile za kopanje. Lepa slika je bila to. Nekateri v plaščih, z visoko zavihanimi ovratniki, drugi pa v kopalnih oblekah v vodi. Na kopališče smo morali malo manj kot vdreti, saj v takem vremenu res ni nihče računal s kopalci. Kmalu smo imeli tudi precej občinstva, ki je ob pomanjkanju druge zabave gledalo pač ta cirkus. Vodje Madžark pa so kmalu veselju napravili konec in sklenili, da je mokrega elementa za začetek dovolj. Za zvečer smo imeti pripravljeno še posebno »predstavo«. Tej bi lahko rekli »lov na ladjo«. Gostom smo hoteli omogočiti vožnjo z ladjo, zato smo se z avtobusom odpeljali v Piran, kjer naj bi se vkrcali na redno ladjo Pula—Koper. Toda, glej smolo-! > P os t a j enače 1 n i k « v Piranu je dal znak za odhod že nekaj" minut prezgodaj in z dolgimi nosovi smo gledali za ladjo. Tedaj pa je nekomu prišla bril jantna ideja. Ujemimo jo v Izoli. Rečeno, storjeno. Dirka se je začela. Najprej zopet nazaj v Portorož, potem pa v Izolo. Smola nas je kar naprej spremljala. S strani, kjer smo prihajali, je bila zaprta cesta proti pristanišču, tako da smo morali čisto na drugo stran in nekje sredi ozkih ulic Se je avtobusu zataknilo, tako da se je dirka nadaljevala peš. Ljudje so vsi preplašeni gledali za čredo žensk, ki je glasno divjata po mestu in se spraševali. „ kaj se je vendar zgodilo. Vsi upe- Madžarska rekorderka Erzsehcih Vi^h-Krebsne je bila v Ljubljani in Mariboru le druga. Še vedno si ni opomogla od poškodbe pred olimpijskimi igrami in njen rezultat 52.78 m je trenutno tudi zanjo mnogo predaleč band smo srečno prispeli do pristanišča, kjer je ladja pravkar pristala. Polurna vožnja do Kopra pa je terjala tudi svoje žrtve. Kar mimogrede je veter pobral neko ruto in lastnica je lahko rekla samo še »Na svidenje, nikoli več!« Veliki načrti za večer pa so se izjalovili ob jekleno trdem vodstvu, ki j e reklo: »Danes pa ste imele res že dovolj kopanja, ladje in drugega! Kar lepo spat!« »Veselje« si ob tem lahko mislite. Atletinje bi najraje kar ušle, toda to si vendar niso upale. V ponedeljek smo se poslovili od Portoroža in naslednja postaja je bila Postojna. Na nas, ki smo jamo že večkrat videli, je naredil najmočnejši vtis krepek »dež, ki je z enodnevno zamudo prispel tudi skozi debeli strop in nas spremljal ves čas obiska v jami. Za goste je bila jama seveda veliko doživetje. Kar videti jim je bilo, da bi najraje odpeljali cele vagone kapnikov s seboj, če bi to šlo. Naprej je šla pot v Ljubljano, kjer smo zamenjali prometno sredstvo in se odpeljali z vlakom v Maribor. Kar z vlaka so atletinje hitele na trening in tudi naslednji dan se jim je zelo mudilo s Pohorja, da bi eimprej zopet trenirale. Za naše po-jme kar preveč. Nadaljnji mariborski spored si že lahko predstavljate: trgovine, Doris Day in seveda tudi tekmovanje. Prišel je trenutek slovesa in tedaj smo se spomnili predvsem na to, kar so nam vodje in atletinje rekli v Postojni. V nekaj besedah »Nikjer nismo videli v tako kratkem času toliko lepega in nikjer niso tako lepo skrbeli za nas. Od šoferja, ki je imel naša življenja nekaj dni v rokah, pa do stalnega spremstva in vseh ostalih, ki smo jih v teh dueli srečali.« Za slovo so atletinje zapele pesmico, ki ima nekako takole besedilo: »Tu smo in tu ostanemo, pa tudi če nas podite z biči, če pa nas ne marate več, pa pojdite vi stran!« Drugi letošnji madžarski inter-mez:zo je pri kraju. Odšli so nazaj v Budimpešto, mi pa domov in prav čudno se nam je spočetka zdelo, da zopet razumemo vse, kar se govori okrnili nas. Deset madžarskih besed, kii smo se jih v tem tednu naučili, pa bo šlo • najbrž kmalu zopet v pozabo... Rožman Kljub izredno slabemu vremenu, neprestanemu dežju in hladnim dnevom, ki močno ovirajo trening in tekmovanja naših plavalcev, z dosedanjo plavalno sezono v Sloveniji ne moremo biti zadovoljni. Ne morda zaradi rezultatov, ki jih dosegajo naši plavalci, temveč predvsem zaradi maloštevilnih tekmovanj, ki so bila doslej v Sloveniji. Pred seboj imamo še mesec dni plavalne sezone in že bo zopet po kopališčih zavladalo mrtvilo. Če pa sedaj v »polčasu« plavalne sezone pogledamo nazaj, bomo videli, da so imeli doslej naši plavalci izredno malo tekmovanj. Slovenska liga, ki je letos razdeljena na tiri dele, je samo v gorenjski skupini imela doslej dve tekmovanji, osrednja skupina le eno, medtem ko vse kaže, da štajerska sploh ne bo zaživela. Tudi v »Jugo-eu,pu«. v katerem sodelujeta naša najboljša kluba Triglav in Ljubljana, skupno z zagrebškim Na p rij e dom, doslej še nismo imeli nobene tekme. Kaže. da bodo vsi trije udeleženci opravili to tekmovanje v celem z en;im samim trobojem v Ljubljani. Če k v-semu temu prištejemo še nekaj prvenstev, bo sezona pri kraju in o njej bomo lahko upravičeno zapisali, da je bila letos kljub dežju »suha«. Lani smo imeli slovensko ligo. s katero sicer n.ismo bili zadovoljni, pa vendar lahko ugotovimo, da je bilo bolje kot letos, ko sploh ni V Ljubljani zimski bazen? Pred dnevi se je po Ljubljani kot blisk razširila novica, da bodo kmalu pričeli z gradnjo novega plavalnega bazena, ki bo uporaben tudi pozimi. Pravijo, da bo stalo novo kopališče na prostora nasproti palače ljubljanskega Radia. Ta vest pi za sedaj niti potrjena niti demantirana in lahko le nipamo. Morda ne zastonj! tekmovanj. Skrajni čas je. da se nad tem problemom zamislimo in organiziramo, primerno tekmovanje, ki bo našim plavalcem nudilo dovoli kvalitetnih nastopov. V teh maloštevilnih nastopih, ki smo jih prej omenili, so doslej pokazali svoje moči plavalci Celuloze iz Krškega, Rudarja iz Trbovelj, Kamnika in Prešerna iz Radovljice. Na teh tekmovan jih pa je bilo zabeleženo nekaj prav dobrih rezultatov, ki Jih moramo omeniti. Ekipa Celuloze iz Krškega ima v mali pionirki Bresvarjevi plavalko velike bodočnosti. Na tekmovanju v Trbovljah ie Breskvarjeva postavila nov pionirski republiški rekord na 100 metrov metuljček s časom 1:32.4. pa tudi njem čas na 200m prsno (3:20.6) je drugi najboljši rezultat letos v Sloveniji. • Druga plavalka Celuloze, Grozina. je dosegla odličen rezultat na 100 m prosto s časom 1:20.4, poleg lega pa tudi na 100 m hrbtno zabeležila 1:36.0. Trboveljčani so v Kočarjevi dobili odlično plavalka hrbtnega sloga. Z rezultatom 1:32.3 se je Kočar jeva uvrstila med najboljše plavalke v Sloveniji in je zelo verjetno, da bo tudi na republiškem prvenstvu, ki bo prav v Trbovl jah, dosegla eno prvih mest. Pri plavalcih Prešerna iz Radovljice se je na zadri jem tekmovanju najbolj izkazala Čebul jeva. ki ie na 100m prosto prvikrat plavala pod 1.20. Z rezultatom 1:10.8 se ie tesmo uvrstila za najhitrejšima sprinte-r-kama Slovenije. Konciljo in Horvatovo. Vse kaže. da bo na repu bliske m prvenstvu ena na jzanimivei-ših točk prav tOOm prosto za ženske, kajti Sušnikov a iz Kamnika ie na zadnjem tekmovanju takp dosegla odličen rezultat 1:21.6 Prvo tekmovanje, na katerem bomo videli zbrano vso slovensko plavalno elito, ho republiško prvenstvo v plavanju, kf bo od 13. do 15, avgusta v Trbovljah. Šele v septembru pa se bodo na startu v Krškem zbrali mladinci na mladinskem republiškem prvenstvu. M. P. Znani zagrebški športni novinar Hrvoje Maeanovic nam je te dni posla] članek o sestavi Josipa Kramaršeka, ki ga v naših pregledih z II, gymnaestrade nismo omenili. Prispevek tov. Macanoviča objavljamo skoraj v celoti. Sele II. gy-mnaestrada nam je odkrila. kakšne lepote in vrednosti mam je ustvaril z dolgoletnim, tihim in vztrajnim delom Josip Kra-meršeik. Brez pretiravanja lahko trdim, da bi Jugoslavija s to kompozicijo lahko pretendiirala med vsemi na prvo mesto. To mnenje potrjujejo tudi nadvse laskave ocene inozemskih strokovnjakov. Josip Krameršeik je predstavil 16 atletsko razvitih telovadcev in 15 vitkih, zelo muzikalnih deklet, ki so prikazale razvoj gibanja od prvega ritma do umetniškega izražanja. Njegova sestava se deli v 10 stavkov, ki pa so vendarle medsebojno povezani: najprej se prebudi p ra ritem, •sledi doživi jen o raznovrstna hoja, potem živahen tek s pospeševanjem, ki prehaja v poskoke in skoke v razne smeri in iz raznih gibov. Odličen je srednji del: elementi kol brez glasbene 'spremljave, izraženi le z notranjim prirojenimi ritmom izvajalca. Sledi prehod na elemente plesa. Vse te stavke spremljajo udarci na boben in druga tolkala. Potem ko so odlični izurjeni telovadcu" pokazali šolo — ali bolje rečeno sredstvo — preidejo popolnoma pri rodno v zaključno kompozicijo, v kateri se povsem pri rodno gibljejo v zelo duhovitih kombinacijah. To je bil i ples, i ritmika, i telovadba, seveda zelo težka ter popolna tako glede fiziološkega kakor tudi estetskega učinka. * Okus Josipa Kramerška je znan ne samo pri nas, marveč tudi po svetu. V dobi 35 let sii ie pridobil številna priznanja iin sloves izvirnega sestavi ja lc a zares "kvalitetnih del. Tokrat je na gvmnaestradii pokazal najboljše, kar je doslej ustvaril na področju telovadbe in umetnosti. Telovadci so bili izvrstno uvež-bani, opazili smo, da tudi sami užir vajo v teh lepih, čeprav izredno -težkih kombinacijah. Oni niso interpretirali glasbene spremljave ali ritma, marveč so podoživljali ritem v svojih gibih, vajah, z ubogljivim telesom. Dve leti so ee izvajalci pripravljali pod vodstvom svojega požrtovalinega učitelja, da so do* segli to mojstrsko stopnjo. Toda na njihovih obrazih ni bilo opaziti te trdie iin dolgotrajne poti, ki so fo morali prehoditi, da so prišli do dovršenosti. Oni so v vse gibih in plesih resnico uživali. Prav v tem pa je tudii velika vzgojna vrednost skladbe. ^Qymond Lambert: REKORD HA HIMALAJI ^ september n0 9^ šestih sem zopet pokonci in Zim mi pomaga . .nJevati tovore. Gaz k sedlu je sedaj dobra in {i *fhko nesejo po trideset kilogramov, njo 'Uno je, da opraviva z razdelitvijo tovorov pred desn?Vjlm Pohodom. Za alpiniste ostane še več kot tri- ovorov. Ni gotovo, ali bo šlo vse danes naprej, tp j devetih, kakor je bilo dogovorjeno, so kuliji ob desetih je že vse na poti. Naslonjen na velik kujj» ’ označuje Zim tovore, ki jih nosi enaindvajset rica gV’ dTe šerpinji, štirje šerpe-kuliji in tudi peto-l>ri£a§rp Je otovorjena. Kljub temu velikemu in neetičen 0VQnemu številu ostane še vedno troje alpini-^°slal °VOr.°y v taborišču. Zim mi obljubi, da jih bo *°aia«, naPrei jutri, obenem s svojimi. In gledajoč proti >pe>vU- serftbu mi de: 0artite tam gori! Nič me ne mika tu plesniti.« Mislim, da si bo nakopal zaradi gledanja navzgor pošten krč v vratu, če bo moral ostati tu več dni. Vreme je krasno, pot čez ledenik dobra. Želodec mi da mir in počutim se dobro: poldrugo uro potrebujem za pet sto metrov dolg vzpon do Ha-dengi La, 5.400 metrov. Tudi kuliji dobro hodijo. Najdeta se celo dva, ki sta prva odšla, pa sedaj odložita tovora na sedlu in se na vso sapo poženeta navzdol po druga dva. V nasprotni svetlobi se odražajo pred menoj obrisi postave kuharja Tondupa. Velik je, suh in koščen in spominja na prikazen Don Kihota. Toda danes stopa z dolgimi koraki in si pomaga z dva metra dolgo žrdjo, ki mu služi pri napenjanju plahte nad kuhinjo. Misliti moram tudi na bakroreze iz leta 1800, ki predstavljajo prve zmagovalce Mont Blanca. Na sedlu najdem Denisa, ki je prišel gor fotografirat in filmat mimohod kulijev. Vesela sem, da ga spet vidim in da se bom kmalu sešla s celotno ekipo. Sestopim s šerpo Mingrrlo Tshetharjem. Okoli pol enih pridemo v taborišče, ki leži na bregu ogromnega jezera, čigar površino bo Juge izmeril. 6000 metrov visoka veriga, ki obroblja sedlo, »e odraža v njegovi čisti vodi. šotori leže deset metrov od brega na mehkih, peščenih tleh, pokritih s suho travo. Pokrajina je tako ljubka, da bi si človek zaželel prebiti tu dva tedna, se potikati po soncu, trgati cvetlice in se kopati. Menda je tudi kuhar Tondup tega mnenja. Ves srečen je in kaže vse zobe (točneje tiste, ki so mu še ostali). Kraj mu je všeč in brž se spravi k urejanju svoje kuhinje s tako vnemo in tako natančnostjo, kot da bi se pripravljal na dolgo zimovanje. Ko ga opazujem pri delu, se pogosto obrne k meni in mi z rokami, uprtimi v bok, v smehu ponavlja: »Good plače, Mem Sahib, good plače.«* Nobenega od sahibov ni tu. Lochmatter in Lambert sta odšla na raziskovanje proti Gaurisankarju. Vrneta se zvečer. Juge je z enim od šerp zaposlen nekje v okolici s fotografskimi deli. Ob petih se vrneta Lochmatter in Lambert. Raziskovanje ni prineslo nikake odločitve. Lambert bo ponovno odšel jutri z menoj in tremi šerpami. Misliti je treba na daljšo, tri ali štiri dni trajajočo turo. Med- * Dober prostor. (Op. prev.) Trajna ondulacija za. wna$wctka Ob Aachenski cesti, ki ie ena izmed velikih dovoznih cest mesta Ko!n je vse polno parkov, ti mudijo talko zaželen svež zrak meščanom. Te so uredili po prvi svetovni vojni na pobudo takratnega župana, izpopolnili pa so jih na željo sedanjega kanclerja dr. Adenauerja. Prav tu je tudii zmami stadion z vsemi mogočimi napravami, igrišči in gvetov-iioznano visoko šolo za šport, kjer posluša predavanja tudi naš znani nogometaš ,iin reprezentant Zlatko Čajkovski — Cilk. Veliki rumeni letaki so vabili na mednarodno moštveno kolesarsko dirko za nagrado »Srebrni orel mesta Kolut. Končino sem le našel pot do dirkališča. Zaman sem iskal pri blagajni ceno za študente. Najcenejša vstopnica za 1.60 DM bo kar primerna, sem si mislil in odrinil denar za stojišče. Začetek sem zamudil. Prvi pogled mi je ušel na dirkališče, kjer je vozilo okrog 30 dirkačev. »Po.1 kilograma prave 'kave poklanja znana veletrgovina za zmagovalca naslednjega kroga,< je objavil napovedovalec. Hitrost se je nekoliko povečala iu prešla v pravi tempo. Redki gledalci so pozdravili zmagovalca, ki si bo privoščil trdk> prisiu-ženo kavo. Toda ne sam, saj jo bo moral deliti s sodirakčem. Dirka je namreč moštvena po zgledu znanih šeistdnevmik dirk. Za moštvo nastopata dva kolesarja, od katerih eden vedno počiva. Počitek je sicer slab, saj ne zapusti dirkališča, ampak v počasni vožnji vozi po zunanjem krogu. V vožnji se menjata različno, kakršno taktiko . pač uporabljata. »Veliko frizersko podjetje poklanja za zmagovalca nasliedn jega kroga trajno ondulacijo«, je zopet prekinil glas napovedovalca enolično vožnjo po elipsi. Kra.s-no, zmagovalec bo prihranil ženi 8 DM. Šele čez čas sem se utegnil ozreti po stadionu. Zares, lepo urejeno dirkališče iz 'betona, primerno nagnjeno in seveda prostora za 20.000 gledalcev. Po sredini ie lepo travnato igrišče. Vozači so pre vozili 100 kim v neka j več kot dveh urah. Od 250 krogov so vsakega petimdvajiseiteiga posebej ocenjevali s točkami. KDO JE DIRKAČ ŠTEV. 14? Posebno sta mi ostala v spornimi dirkača a št. 14. Kolesar » to številko se je nenadoma odtrgal od ostalih im se začel počasi oddaljevati. Po prevoženem krogu ga je že zamenjal sodi-rkač, ki je še povečal prednost. Tako sta se menjala v vsa- Posebno pismo za »Polet« iz Nemčije od M. Gogale kem krogu in počasi pridobila pol kroga prednosti. Tu pa »e ie ustavilo in nikakor nista mogla naprej. Moštvo s št. 7, se jima je začelo nevarno približevati. Sele po 25 krogih Madžarom spet premalo denarja Subotiški Spartak že več kot mesec dni pričakuje prihod novega novega trenerja Jožefa Nemetha iz Budimpešte. To pričakovanje pa kaže, dia bo zaman,, ker Nemeth enostavno ni dobil dovoljenja, da bi prišel v Subotico. V čem je vzrok? Nemeth se je dogovoril z vodstvom Spartaka, da bi za svoje trenersko delo prejemal 50.000 din mesečne plače in še premije za dosežene uspehe. S tem je bil zadovoljen in je izrazil veliko željo, da bi prišel v Subotico. Madžarska nogometna zveza pa je drugačnega mnenja. Vodstvo zveze ni zadovoljno s sklenjeno pogodbo, češ da so prejemki za Nemetha prenizki in zato mu ni izdalo dovoljenja za nastop službe. 4 Spartak se je tako znašel iv stiski; trenutno opravlja trenerske posle dosedanji igralec Kopilovič, po vsej verjetnosti pa bo prevzeli trenersko delo dosedanji! trener SK Subotice, Mihajl Kecses. peklenskega tempa sta si le priborila 'krog prednosti. Seveda sla v tem času pobrala še vse nagrade, ti so jih med lem še podarili posamezniki in podjetja ... Dirkač št. 14 si ie tore} prislužil lepa darila in čediuo vsoitioo. NA STARTU HUGO KOBLET Le nekaj dai za tem ie sledila še zanimivejša dirka. Tokrat stadion ni bilo težko zgrešiti, saj sem šel za množico radovednežev, 6000 ljudi je hotelo videti svetovno znanega dirkača Huga Kpbleta in druge sovo-zače, med katerimi je bil tudi Nizozemec van Vliet. Svetovno znani kanoni go nastopili na 200 m, in sicer vsak z vsakim, skupaj 6 voženj. Za rakiljiuček pa ie isto progo prevozil še vsak sam. Med temi dirkači je bil tudi Nemec Potzermkeim in kadar ie Mil uspešen, se huronsko vpitje ni poleglo. Hugo K oblet je nastopil še s 4 dirkači v posebni vožnji z motorji. Koblet je imel posebno težko nalogo, sa} se je moral boriti proti vsem ostalim, posebno pa še proti dvema odličnima Nemcema. Kljub temu pa ie zmagal in po diiirki obljubil, da bo prišel v Koln. Bil je to njegov prvii" na stop v tem mestu. Slovo od Staneta Vidmarja V ponedeljek je vso slovensko javnost pretresla vest, da je L smrt iztrgala iz naše sredine tov. Staneta Vidmarja. Pokojnik, ki je dopolnil komaj 66 let, je bil znan daleč izven meja ožje domovine kot odličen vrhunski telovadec na orodju, vodnik, načelnik, pedagog in mednarodni sodnik. S Stanetom Vidmarjem smo izgubili ne samo nekdanjega odličnega tekmovalca in sposobnega strokovnjaka, marveč tudi človeka, ki je bil vselej in do vsakogar prijazen, tovariški in globoko socialen, vedno in povsod pripravljen pomagati, kolikor je bilo v njegovih močeh. Mlada generacija ne ve dosti o uspehih Staneta Vidmarja, zato pa ga tembolj poznajo starejši. Že I. 1912 je Stane na III. vseso-kolskem zletn v Pragi obrnil nase pozornost, ko je kot 19-letni fant osvojil na orodju prvo mesto, postal vseslovanski prvak in pnstil za seboj dolgo vrsto znanih tekmovalcev. Kot član državne jugoslovanske reprezentance je -sodeloval tudi na svetovnih prvenstvih 1. 1922 v Ljub- ljani, kjer je osvojil 3. mesto, in 1926, v Lyonu. Bil je odličen telovadec na vseh orodjih in znan zlasti po svoji eleganci. Pozneje se je posvetil vaditeljstvu, bil je tudi prvi načelnik jugoslovanske sokolske zveze. Sodeloval je v raznih strokovnih glasilih in zložil več telovadnih sestav. Med okupacijo se je tov. Stane Vidmar takoj pridružil osvobodilnemu gibanju, saj je bil že v stari Jugoslaviji zaradi svojih naprednih idej preganjan od reakcionarnih režimov. Maja 1943 so ga Italijani internirali in več kot leto dni je prebil v ječi kot talec. V torek popoldne se je od pokojnika poslovila velika množica njegovih prijateljev Tn znancev, kar je dokaz, kako je bil pokojni Stane Vidmar povsod priljubljen. Ob odprtem grobu le pokojniku spregovoril zadaje besede v imenu borcev tov. Turk, nato pa so spregovorili še zastopnik »Commercea«, dr. Viktor Murnik in v imenu Zveze »Partizan« Slovenije tov. Senica. Poletov« anketo! ,,TI POVEJ, DRAGI BRALEC!" Nogomet, košarka in atletika na prvih mestih pa bo sedaj? Smo sredi kolesarske sezone in za nami je precej prireditev. ki so spet prinesle našemu kolesarskemu športu prav lepo afirmacijo. Takoj po dirki »Po Jugoslaviji« smo slišali nekaj senzacionalnih vesti, med katerimi je tudi ta, da bodo prihodnje leto prenehali z aktivnim udejstvovanjem naši »asi«, kakor Petrovič, Levačič, Jugo in drugi. Naše velike nagradne ankete je konec. Pregledali smo več kot 1500 odgovorov, žreb je tudi že naklonil nagrade najsrečnejšim udeležencem ankete, sedaj pa nam preostaja še analiza podatkov, ki smo jih z anketo dobili. Prvo vprašanje naše ankete je zahtevalo od udeleženca naj našteje pet športov, ki ga najbolj zanimajo. Podatki, dobljeni iz odgovorov na to vprašanje so zelo zanimivi, saj nam kažejo v percejšnji merijtočno sliko zanimanja za posamezne športe v Sloveniji. Našo razvrstitev smo napravili tako, da smo prvemu športu prisodili 5 točk, drugemu 4 itd. Odgovore smo potem sešteli, pri čemer smo pri onih udeležencih, ki so poslali več enakih listkov, upoštevali le enega. Po naši anketi je zanimanje za posamezne športe v naši republiki naslednje: Zakaj prav sedaj, smo se spraševali. ko so dejansko na vrhu svoje slave in zmogljivosti? Odgovor je lahko samo eden: napori, bi jih zahteva ta šport, so tolikšni, da tudii ti tekmovalci ne vzdržijo več. Nastane vprašanje, kaj sedaj? Res je sicer, da se ne bo s tem podrl svet; toda če bodo ti tekmovalci odstopili, potem bo nastala v našem vrhunskem kolesarskem športu tolikšna vrzel, dia je zlepa ne boimo mogli zamaši ti. To so vesli, ti prihajajo z vrhov jugoslovanskega kolesarskega športa. Ob tem problemu pa ie -prav, če pogledamo razmere tudi v našem slovenskem kolesarstvu, ki se ie v zadnjih letih tako razvilo, da je prav pri kvalitetnem vrhu. Kdo ne pozn-a Gartnerja Franceta? O-n je naš preizkušeni kolesarski strokovnjak, ki bi dal za raizvoj tega športa na razpolago vse kar ima, pa čeprav bi celo sam trpel škodo. Im prav ta človek, lahko bi mu rekli »večni optimiste, nam je te dni potožil takole: »Veste, naš kolesarski šport odmira. Ne sinete gledati samo na trenutne uspehe naših najboljših, kakor Bajca. Šebenika. Flajsa, Perneta in drugih, ampak morate pogledati globlje.« »Toda," kako to mislite?« nas ie zanimalo. »Prav v »Poletu« sem črtal, da ima Bramik izvrstne mladince. Res je tako in vesel sem bil, ko sem prečita! te vrstice. In o teh mladincih vam hočem povedati svoje mnenje. Zdi se mi, da naši klubi vse premalo mislijo na kolesarski naraščaj, ki ga skoraj ni. Kaj bo čez nekai let, ko bodo prenehali z udejstvovanjem naši najboljši dirkači? Vse kaže, da v klubih premalo mislijo in ne delajo z mladino.« »Toda, kaj bi bilo treba storiti?« smo vprašali izkušenega Gartnerja, »da hi odpravili to zlo?« France se je nekoliko zamislil, nato pa rekel: »V klubih bi morali biti tudi takšni funkcionarji, ti znajo pritegniti mladino. Mladega človeka je treba pritegniti nase. ene pa ga samo »pitati« s suhoparno tehnično tvarino. Pa tudi na republiških zvezah hi morali imeti posebne referente, ki bi študirali mlade'duše in jih podpirali v njihovih stremljenjih. Če tega problema ne bomo takoj rešili, potem se zna pripetiti največje zlo. Ob tem razgovoru bi Mo prav, da se klubi, pa tudi KSZ in KZJ, zamislijo im najdejo pota do mladine, kajti obstaja nevarnost, da bo mo-torizaoiija, ti je vsekakor rnikav-nejša, popolnoma izpodrinila kolesarski. šport. —ar 1. nogomet 3421 2. košarka 2338 3. atletika 1632 4. smučam je 997 5. plavanje 925 6. od boj k a 741 7. boks 548 8. rokomet 496 9. kolesarstvo 453 10. tenis 586 kej na ledu 300, 12. telovadba 217, 13. namizni tenis 195, 14. water-polo 181, 15. šah 147, 16. kegljanje 138, 17. avto-moto šport 131, 18. drsanje 127, 19. planinstvo 81, 20. streljanje 67, 21. judo '60, 22. konjski šport 42, 23. veslanje in rokoborba 28, 25. sabljanje 20, 26. kotalkanje in balinanje 17, 28. rngby 16, 29. badminton 10, 30. jadranje 8, 31. hokej na travi 7, 32. kajak 5, 33. smučanje na vodi 4, 34. streljanje z lokom in dviganje uteži 3, 36. golf. catch, ribolov, modelarstvo, letalstvo in sankanje 2, 42. lov in padalstvo 1. Absolutne vrednosti tej razvrstitvi ne smemo pripisovati ne morda zaradi tega, ker je odgovorilo premalo ljudi, ampak zaradi tega, ker se mnogi zanimajo za več kot 5 športov in bi bil vrstni red morda v primeru, če bi formulirali naše vprašanje nekoliko drugače, tudi drugačen. Razlike pa bi nastopile le pri manj priljubljenih športih, kajti v zgornjem delu naše lestvice so razlike tako velike, da ne bi prišlo do sprememb. Vrstni red v »zgornjem domu« je bolj ali manj pričakovan. Morda je nekoliko presenetljivo veliko zanimanje za atletiko, saj se ta panoga doslej ni mogla pohvaliti s prevelikim številom gledalcev. Tudi plavanje je kljub dokaj skromni kvaliteti zelo visoko. Isto velja za boks in tenis. Hokej na ledu je dokaj nizko, preseneča tudi majhno zanimanje za kegljanje in streljanje. V naši analizi prvega vprašanja smo šli tudi nekoliko bolj v podrobnosti na ta način, da smo ocenjevali posebej Ljubljano, potem zopet posebej večje kraje, nazadnje pa še manjše kraje i;n podeželje. Pri tem smo ugotovili - nekaj zanimivih stvari. Nogomet je povsod na prvem mestu, tudi košarka na drugem, toda v manjših krajih ji je že tesno za petami atletika. Dalje je zanimivo, da sta tenis in odbojka zelo visoko zlasti v večjih krajih (odločilno vlogo je tu odigral Maribor). Hokej je povsem pozabljen na podeželju, kjer tudii za plavanje, kolesarstvo in odbojko ter deloma celo smučanje ni takšnega zanimanja kot bi ga pričakovali. O PODEŽELJU PIŠEMO PREMALO V četrtem vprašanju smo želeli izvedeti ali je našim bralcem dovolj vesti s podeželja, kjer smo mislili tudi. na manjše kraje in najzadnje morda celo na vso .Slovenijo z iz- jemo Ljubljane, škoda, da ni bilo to vprašanje postavljeno nekoliko drugače, kajti sedaj so nekateri odgovarjali kot da gre izključno za podeželje, drugi pa so menili, da morajo tudi svoj kraj, n, pr. Maribor, prištevati tja. Kljub temu smo dobili celotno sliko, ki bi jo v nekaj številkah lahko orisali takole: preveč o podeželju 13.9 %; ravno prav 29.7 %, premalo in to od nekoliko premalo do mnogo premalo 48 %. Ti podatki nam kažejo, da bomo morali nekoliko več prostora dati vestem s podeželja in tudi večjih krajev. Pri vprašanju o najboljše urejeni rubriki je odnesel prvo mesto nogomet s 405 točkami pred atletiko 188, košarko 118, mednarodnimi vestmi 47 in plavanjem 38. Tudi pri vprašanju kai bralci najprej prebero v našem listu, je bil nogomet daleč pred vsemi ostalimi športi. Temu v Sloveniji sicer kvalitetno šibkemu športu je dalo prednost 475 bralcev, 214 jih prebere najprej nedeljske rezultate vseh športov, 92 začne pri košarki, 67 pri atletiki in 50 pri mednarodnih vesteh. Zanimivi so bili odgovori na vprašanje o dolgih reportažah. Če bi dali odgovore na tehtnico, bi dobili nekakšno ravnotežje med onimi,-ki želijo dolge reportaže, in onimi, ki jih odklanjajo. Prav toliko pa je tudi onih, ki priporočajo srednjo mero. Če gre za vsebino takšnih daljših reportaž, se bralci najbolj navdušujejo za nogometne in pa takšne, ki popisujejo tekmovan ja in potovanja po tujini in to ali izpod peresa novinarjev ali pa športnikov samih. V prihodn ji številki bomo na kratko analizirali še odgovore Ln želje naših bralcev v zvezi z ostalimi vprašanji naše ankete. R. M. TOVARNA DUŠIKA RUŠE RUSE PRI MARIBORU 1 rzojav: AZOT Maribor Telefon: 35-43 in 36-43 - Teloprinler; 03312 PROIZVAJA: kalcijev karbid, kalcijev clanamid, nitrofoskal, ferokrom, olektrokorund. kompresljske pline MEONAR0B Sesteroboj za Nemčijo Preteklo nedeljo le bil v Bruslju še-•'eroboj atletskih reprezentanc Belgije, Nemčije, Francije, Italije, Švice in Ni-2°te!nske. Za vsako ekipo je nastopil *e Po en tekmovalec, končni, vrstni red Pa je bll naslednji: Nemčija 130, Franca 97, Italija 85, Belgija 78, Švica 67, Nizozemska 53. Odličnih rezultatov ni Manjkalo, posebej pa velja omeniti švi-carskega rekorderja v deseteroboju Tschudija, ki Je dosegel tretji najboljši tropski rezultat vseh časov. Najvažnejši rezuitatl: 100 m Germar (N) 10.4, 200 m Naas (N) 21.3, 400 m Weber (S) 48.0, 800 m ^oens (B) 1:49.1, 1500 m Moens (B) 3:50.9, !«im Konrad (N) 14:16.4, 10.000 m Viset *Nlz) 30:28.4, 110 m ovire Dohen (F) 14.3, 1!'8 m ovire Fischer (N) 52.2, 3000 m zapeke Laufer (N) 9:09.0, višina Roveraro (1) 193, daljina Bralcchi (F) 7.29,troskok ®attista (F) 15.62, palica Pirlot (B) 4.21, kr°gla Lingnau (N) 17.07, disk Consolinl (:) 53.56, kopje Will (N) 75.46,kladivo Nusson (F) 60.42, deseteroboj Tschudi ®) 7151, maraton Vandendrtesche (B) 2;26:36.4, 4 X 100 m Nemčija 40.7, Francija 4 X 400 m Nemčija 3:11.7. M a atletski tekmi v Manchestru je hil najboljši tek na 1000 m, kjer je zma-8al Anglež Hewson z 2:21.5 pred svojim tolakom Rawsonom 2:23.3. Amerikanec C°Urtney je v tem teku odstopil. Ostali boljši rezultati: 1 milja Ibbotson (VB) ,;°3.3, krogla Rovve (VB) 16.94, disk 0erter (ZDA) 54.10, Ellis (ZDA) 54.00 k|adivo Hall (ZDA) 63.37, Connolly (ZDA) 63.22. Pred začetkom svetovnega niladinske-8a festivala v Moskvi so ruski atleti ®0segli $e nekaj omembe vrednih rezul-latov: 400 m Ni kol skl 47.4, 5000 m Bolkov 14:00.0, višina Kaškarov 205, Polakov 205, krogla Ovsepjan 16.73, disk Nompanejec 53.31, kopje Kuznecov 78.40, kladivo Krivoncrsov 66.15, 800 m Otkalen-N°' 2:08.3. Nova svetovna rekorda v plavanju Na prvenstvu Nizozemske v plavanju je do-S(l8la 16-letna plavalka Ada Den Haan sve-'0,"‘ rekord na 200 m prsno z rezultatom -*l-9. Prejšnji rekord., je pripadal isti tek-z 2:52.6. V Philadelphiji je dosegel 17-letni ameriški žarnice Gary Heinrich svetovni rekord na mešano z rezultatom 5:15.6. To je prvi 'ck°rd V tej disciplini po novih poročilih, mi-":malna meja pa je znašala 5:22.0. Na istem ! , ’lh>va:iju je Brecn preplaval 1500 m prosto V ^asn 18:15.9. 6 0]iiapijska zmagovalka, Avstralka aivn praseri je preplavala v Ponča Ci-,,Ju 100 y prosto v času 55.5, kar Je za , ''Csetln:, sekunde bolje od njenega c'et°vnega rekorda. Tudi Lorraine yrBPP je Izboljšala svoj rekord na 250 2 Prosto s tem, ko je zabeležila čas Patterson brez konkurente Evropski rekordi v Kolnu Germar 100 m 10.2, 200 m 2 0.4, Lauer 110 m ovire 13.7 Med tednom je bilo v Ktilnu veliko mednarodno atletsko tekmovanje, ki je dalo na odličnem 500-metrskem tekališču vrsto rezultatov najvišje svetovne vrednosti, med njimi tudi 3 evropske rekorde. Nemec Manfred Germar je najprej na 100 m izenačil evropski rekord svojega rojaka Filttererja z 10.2, potem pa je pretekel še 200 m z 20.4, kar je za dve desetinki sekunde boljše od dosedanjega FUttererjevega rekorda. Svoj rekord na 110 m ovire je popravil tudi Martin Lauer, ki je v hodi borbi z Amerikan-cem Gilbertom dosegel rezultat 13.7. Lauer je po dolgih letih prvi Evropejec, ki se je upal na visokih-ovirah uvrstiti v deseterico najboljših vseh časov na svetu. Rezultati: 100 m Germar (N) 10.2, 200 m Germar (N) 20.4, Collyrnore (ZDA) 20.6, Kaufmann (N) 21.0, 400 m Swatowski (Polj) 46.8, 5C-00 m Krzysko-wiak (Polj) 13:55.8, 110 m ovire Gilbert (ZDA) 13.6, Lauer (N) 13.7, dislc Consolinl (It) 53.70, Oerter (ZDA) 52.08, 4 X 400 m Nemčija 3:08.9. Gledalci na atletskem tekmovanju v Oslu so bile priče velikemu teku na 800 metrov. Srečala sta se olimpijski zmagovalec Tom Courtney in svetovni rekorder Roger Moens. Belgijec je bil na koncu nekoliko hitrejši in je zmagal v letošnjem najboljšem času na svetu 1:46.0. Courtney je bil za 2 desetinki sekunde slabši, odličen pa Je bil tudi še Anglež Johnson z 1:46.9. Na atletskem prvenstvu Grčije so bili doseženi naslednji važnejši rezultati: 406 m Depastas 49.5, 800 m Depastas 1:50.2, 1506 m Constantinidis 3:58.3, palica Efsta-hiadis 4.10, krogla Tsakanlkas 16.93, disk Kunadis 50.61. Na tekmovanju v Dublinu je Irec Ron Delany premagal v teku na 1 miljo svetovnega rekorderja te discipline, Angleža Ibbotsona, z rezultatom 4:05.4. Rusi že v finalu V Moskvi je bila odigrana četrta kvalifikacijska tekma VI. evropske skupine za svetovno nogometno prvenstvo. Reprezentanca Sovjetske zveze je po hudi borbi premagala Finsko z 2:1. Vrstni red v tej skupini Je sedaj naslednji: Sovjetska zveza 4 (2 tekmi), Poljska 4 (3), Finska C (8). Manjkata še tekmi Finska : Sovjetska zveza, ki bo 15. avgusta v Helsinkih ln Poljska : Sovjetska zveza, ki bo 20. oktobra v Varšavi. S tekmo Urugvaj : Paragvaj, ki se je končala v Montevideu z zmago prve reprezentance z 2:0 (1:0), so bile končane kvalifikacijske tekme tretje južnoameriške skupine. Zmaga nad Paragvajem, nekdanjim svetovnim prvakom, Urugvajcem ni mnogo pomagala, kajti že pred to tekmo niso imeli nobenih možnosti za uvrstitev v finalno tekmovanje svetovnega prvenstva, kamor pride samo zmagovalec. Končna lestvica te skupine pa je naslednja: Paragvaj Urugvaj Kolumbija 4 3 0 1 11:4 6 4 2 11 4:6 5 4 0 1 3 3:3 1 Nekdanji trener Crvene zvezde in jugoslovanske državne reprezentance, Čirič, je že prispel v Rim, kjer je prevzel trening ligaške enajsterice Lazio. Prav tako je na delu tudi drugi jugoslovanski trener Benčič, ki je že pričel pripravljati Bologno. Pred začetkom prvenstva bo Bologna igrala 24. avgusta prijateljsko tekmo s splitskim Hajdukom. Svetovni boksarski prvak težke kategorije, Amerikanec Floyd Patterson, je v borbi za naslov prvaka s svojim rojakom Jacksonom ponovno dokazal, da trenutno nima konkurence. Patterson je svojega nasprotnika premagal s tehničnim knock outom v deseti rundi, ko je moral sodnik prekiniti borbo, ker se Jackson ni več mogel braniti strašnih udarcev prvaka. Jackson pa se vendar lahko z nečem pohvali. Mnogo je zdržal ln kot prvemu mu je uspelo proti Patter-sonu zdrsati vsaj do 10. runde. Patterson je Imel doslej 14 profesionalnih dvobojev dn v vseh, razen v enem, je zmagal že pred koncem, večinoma s prekinitvijo borbe, ker so bili njegovi nasprotniki običajno toliko slabši, da sodniki niso mogli dopustiti nadaljevanja neenakopravne borbe. Bivši evropski prvak težite kategorije, Nemec Heinz Neuhaus, je izzval sedanjega prvaka Šveda Ingemarja Johans-sona. Kdaj in kje naj bi bila ta borba, zaenkrat še ni znano. Jai§s!ivBBi v I oalo Naši mladi teniški igralci so dosegli pomemben uspeh v tekmovanju za pokal Galea. Premagali so Francijo in Nizozemsko s 3:2 in se tako uvrstili v finalno tekmovanje, ki bo te dni v Vi-chyju z udeležbo Zah. Nemčije, Španije, Italije in Jugoslavije. V polfinalu tekmovanja za Davisov pokal v ameriški coni je Brazilija premagala Izrael s 5:0 in se tako uvrstila v finale, kjer se bo pomerila z reprezentanco ZDA. Mednarodni turnir v Gstaadu je osvojil Amerikanec Patty, ki je v finalu premagal Drobnega s 3:6, 6:3, 6:3 in 6:1. Avstralec Ken Rosevvall je na turnirju profesionalcev v Los Angelesu premagal Gonzalesa z 22:20, 1:6 in 6:2, Ponoven poraz je doživel Avstralec Hoad. ki ga je tokrat odpravil njegov rojak Pails s 6:4, 3:6 ln 6:4. V finalnem srečanju evropske cone Davisovega pokala vodi v Bruslju Italija : Belgija z 2:1. Posamezni rezultati: Pietrangeli : Bri-chant 6:4, 6:4, 6:3, Washer : Merlo 6:2, 8:6, 6:2, Pietrangeli-Sirola : Washer-Briehant 6:3, 6:2, 7:5. V Vichyju so se pričele finalne tekme pokala Galea. V srečanju Italija : Nemčija je stanje 1:1, Španija pa vodi proti Jugoslaviji s 3:0. Naši mladinci so s tem srečanjem že izgubili in se bodo pomerili za tretje mesto s premagancem dvoboja Italija : Nemčija. V finalu teniškega tekmovanja mladincev za pokal Galea v Vickvju vodi Španija ; Italiji z 2:0. 'V borbi za tretje mesto jc stanje dvoboja Nemčija : Jugoslavija po prvem dnevu 1:1. Na dvoboju plavalnih reprezentanc Velike Britanije in Italije, ki jc bil v Codbridgu na Škotskem je zmagala Velika Britanija s 50:22 točkami. Svetovni mladinski festival v Moskvi Lorger- prva zmaga za Jugoslavija V ponedeljek dopoldne, je bil pred 100 tisoč gledalci na moskovskem stadionu Lenin slovesno otvorjen svetovni mladinski festival. V defileju je nastopilo približno 4000 športnikov iz 49 držav. V torek so se pričele prve tekme. Na le-1 stivalu nastopa tudi skupina jugoslovanskih športnikov, ki je doslej dosegla zelo dobre rezultate. Atleti so dosegli več kot smo pričakovali. Marjanovič je bil v skoku v višino s svojim najboljšim letošnjim rezultatom 201 cm šesti, Miler v skoku v daljino odličen tretji, Lešck v .ostri konkurenci peti, Lorger pa je najprej zmagal v polfinalu, potem pa še v finalu, kjer je odpravil med drugim tudi Mihajlova, ki je bil do nedavna evropski rekorder z rezultatom 13.9. Prvo mesto na tekmah v Moskvi sodi med doslej največje uspehe tega našega odličnega atleta. Prav tako zelo uspešno so začeli boksarji ln rokoborci. Največ možnosti Ima zaenkrat Horvat, ki ima šele eno kazensko točko. Tako mu je eno prvih treh mest še skoraj zagotovljeno. Proti finalu prodira tudi boksar Jakov- ljevič, ki je med drugim odpravil odličnega vzhodnonemškega borca Carolija. Tudi naša namiznoteniška igralca Markovič m Ogrinc sta zaenkrat premagala vse svoje nasprotnike. Jugoslovanska bilanca je na polovici tekmovanja več kot zadovoljiva. Naj omenimo še to, da je zlasti atletska tekmovanja včasih zelo motil dež. Pomembnejši rezultati: atletika — 100 m Foik (Polj) 10.5, 400 m Jirasek (CSR) 47.6, 10.000 m Bolotnikov (SZ) 29:14.6, Lawrence (Avstral) 29:16.4, 110 m ovire "Lorger. (J) 14.5, Stoljarov (SZ) 14.6, Petrov (SZ) 14.6, 400 m ovire Ljjujev (SZ) 51.2, Iljin (SZ) 51.3, višina Stepanov (SZ) 213, Kaškarov (SZ) 213, ’ Sitkin (SZ) 201, Lein (VN) 201, Kovar (CSR) 201, Marjanovič (J) 201, daljina Grabowski (Polj) 7.46, Cen (SZ) 7.43, Miler (J) 7.25, palica Cernoboj (SZ) 4.50, Bulatov (SZ) 4.40, Preussegr (VN) 4.40, Wazny (Polj) 4.30, Lešek (J) ^.30, krogla Skobla (CSR) 17.20, Plihal (CSR) 16.98, Ovsepjan (SZ) 16.94, ženske: 100 m Krepkina (SZ) 11.9, Kobler (VN) 12.0, 80 m ovire JeliS.'ijeva (SZ) 10.8, Kobler (VN) 10.8, višina Balas (R> 166, Balod (SZ) 166, plavanje 100 m prosto Sorokin (SZ) 57.1, Ling (Kitaj) 58.1, boks — Jugoslovan Mitrovič je premagal po točkah Finca Vini,ja, potem pa Izgubil z Italijanom Spinettijem. Jakovljevič je premagal Nemca Carolija In Avstrijca Weehslerja, Paljič je najprej odpravil Škota McCoya, v drugi borbi pa izgubil proti Romunu Debrescuju. Rokoborba — Vukov je najprej premagal po točkah Francoza Jauttija, potem pa izgubil proti Romunu Sabotu, Horvat pa je dosegel zmagi proti Libanoncu Rito-gišanu in Avstralcu Stoialu. Nogomet — Sovjetska zveza : Sudan 6:1, Madžarska : Finska 4:0, Kitajska : Libanon 11:1, Albanija : Severna Koreja 4:1, v. Nemčija : Ceylon 15:0, CSR : Egipt 7:1, Madžarska : Libanon 15:0, Kitajska : Finska 3:0, košarka — CSR : Anglija 96:48, Bolgarija : Tunis 113:44, Egipt : Belgija 67:65, Francija : Švica 76:38, Bolgarija : Anglija 101:46, Belgija : Tunis 79:23, Madžarska : Švica 104:41, Francija : Sirija 59:21, Francija : Filipini 63:41, Brazilija V. mednarodni namiznoteniški turnir v Kranju LJUBLJANA IN TRIGLAV osvojila „pokaf Kranja" v jv (Wh od 29. do 31. julija, je bil ikj ,ranju mednarodni namizinoteni-Wu5*ir, ki ga prireja vsako leto že v" rrrglav. Tokrat je bil turnir }ie Peti po vrsti, kvalitetno najbo- ie^:iZaseden. Žal se turnirja ni ude-ptv‘,najavljeni večkratni državni beograjski Partizan, ditev -K spremljal letošnjo prire-6gx ■ se je prepričal, da tako ize-v v 1)eS.a turnirja kot je bil letos, *aTa fant drvi kot hudiič, vozi krasno, prav gotovo bo dosegel rekord!« 2e na plato je privozil z neverjetno drznostjo in tako odlično, da tega na Ljubelju še nismo videli. Čas 1:56! Komaj smo čakali, cTa bo privozil do vrha . . . Ni bilo treba dolgo čakati im že je bil dosežen novi rekord — 4:44.3, kar je pravzaprav za ljubeljsko progo fantastičen rezultat. Z njim se res ni mogel nihče kosati in je drugi po vrsti Volzvvinkler dosegel kar 5 sekund slabši čas. Prijetno pa nas je presenetil Jugoslovan Černe, ki je v generalnem plasmaju dosegel med Jugoslovani drugo mesto, v tej kategoriji pa tretje s časom 5:13.0. Borba pa še traja Najmočneje je bila zastopana kategorija Am> motorjev 250 ccm. V njej je startalo blizu 25 tekmovalcev, med njimi največ Jugoslovanov. Zmagovalec je postal Avstrijec Zohrer, najboljši Jugoslovan Pintar pa se je uvrstil na tretje mesto. Izredno smolo je imel mladi branit, je bilo 500 ccm. Vozil je odlično, sekal ovinke in nekatere klance prepeljal s 100 km/h. Že smo pričakovali novi rekord, toda Hillebranditu se sreča ni nasmehnila; dosegel je enak čas kot v prvi vožnji 7:49.3. Tudi ta točka je bila zelo razburljiva ter so se izkazali še drugi dirkači, med njimi za Hillebrandtom najboljši Šnajder, ki je med Jugoslovani dosegel najboljši čas dneva 5:07.4, v tej kategoriji pa častno drugo mesto,- Dirke so se zaključile z vožnjo avtomobilov nad 1300 ccm in silna reka zadovoljivih gledalcev se je začela razhajati vsa prežeta z mislil jo, da je doživela na Ljubelju velike dogodke, ki bodo ostali deset-tisočem ljudi v trajnem spominu. Rezultati ljubeljskih dirk Kategorija 125 ccm: 1. Lechner (A) KTM 5:34.0, 2. Gerič (J) TOMOS 6:00, 3. Trampusch (A) Puch 6:18.2, 350 ccm: 1. Volzvvinkler (A) TOMOS 5:05.2, Zohrer (A) TOMOS 5:07.1, 3. Gerber (Sv) Gilera 5:11.2, 6. Pintar (J) TOMOS 5:25.4, prikolice do 500 ccm: Hillebrandt-Griin-wald (ZN) BMW RS 4:49.3, 2. Saaj-der-Šajnovič (J) BMW RS 5:11.1, 3. Neussner-Hess (ZN) BMW RS 5:18.1, avtomobili do 1300 ccm: 1. Pilhatsch (A) Denze.l 5:30.0, 2. Hartman (N) DKW 5:34.2, 3. Vidmar (J) Porsche 5:53.0, motorji 175 ccm: 1. Gerič (J) TOMOS 5:43.2, 2. Cibašek (J) TOMOS 5:532, 3. Rupar (J) TOMOS 6:30.0, 250 ccm: 1. Zohrer (A) TOMOS 5:07.0, 2. Fritzer (A) Puch (A) Porsche 5:17.1 11, 2. Gerber (Šv) Jaguar 5:31.0, 3. Bleimschein (A) Lancia 5:32.4. Ekipe: 1. Avstrija I. (Lechner, Zohrer, Volzvvinkler, Prach), 2. Jugoslavija I (Gerič, Pintar, Cibašek, Černe) 3. Avstrija II.. 4. Jugoslavija II. 5. Jugoslavija III. Tone Bančič V nadaljevanju svetovnega festivala v Moskvi so Jugoslovani zopet zabeležili nekaj lepih uspehov. Boksar Jakovljevič se je uvrstil v finale, prav tako pa se bo boril za zlato medaljo tudi rokoborec Horvat, ki je doslej premagal vse štiri nasprotnike. Od atletov je nastopil še RadoševiČ, ki pa se ni uspel uvrstiti mod najboljših šest. V namiznem tenisu je Vogrinc v tretjem kolu premagal Kitajca Senga s 3:1. Markovič pa je izgubil proti Madžaru Gyotvaiiu z 2:3. Preostali atlet-skl rezultati — 200 m: Jakabfi (M) 21.3, 800 m: Kazmierski (Poljska) 1:48.3, 7000 m zapreke: Ržičin 8:50.2, disk: Merta (ČSR) 53.55, Mat-vejov (SZ) 52.43, kopje: Sidlo (Poljska) 80.12, Kopyto (Poljska) 75.70, deseteroboj: Kutcnko (SZ) 7.294, ženk se — 200 m: Kiihler (V. Nem) 25.9, krogla: Zibina (SZ) 16.26, disk: Po»“' mareva (SZ) 53.13, kopje: Jaunseme (SZ) 53-tJ Diti (Rom) 50.60, peteroboj: Bistrova 4560. Naš rokoborec Horvat je dosegel v sredo? kategoriji v Moskvi srebrno medaljo po ^ ruskemu tekmoval611 naČnjem porazu proti Safinu. Prav tako je bil drugi tudi bok8** r »>' polsrednje kategorije Jakovljevič, ki je nalu izgubil po točkah. Premagal ga je ru8*1 boksar Koromislov. V namiznoteniškem ^ nirju je v četrtfinalu naš Vogrinc izgu-proti Madžaru Berzicku z 1:3. Polfinalni *e mi nogometnega turnirja sta se končali ** kole: ČSR : Romunija 1:0, Sovjetska zveza Kitajska 6:0. Pesimisti so imeli prav (Nadaljevanje s 1. strani) in lepo podano žogo je Relič z glavo streljal na vrata. Toda Mozetič je bil na mestu in žogo iizboksal. Takoj nato je Krim vrnil napad, vendar je Orientova obramba nevarnost razčistila. K rim ovci so nato . izvedli še en napad, Valjavec je lepo streljal, žal pa se je žoga odbila od vratnice. Napadalci Orienta so se čez nekaj trenutkov spet znašli pred vrati Krima. Modrič je streljal na gol, toda spet je bil na mestu Mozetič. Ostali del prvega polčasa je popolnoma pripadal igral- Dobri plavalci v JChčke*n Kvalifikacijska nogometna tekma za zvezno nogometno ligo SPLIT vendarle v šili Kragujevac, 4. avgusta. — Na zahtevo NZJ je bila zaradi kršenja materialnih pravil ponovno odigrana tekma med Ra-cl[ličkim in Boro-vom. Za tekmo je vladalo veliko zanimanje in na igrišču se je 'zbralo 4'iX)0 gledalcev, ki so bili priče zanimivi, borbeni in na trenutke celo surovi igri. Zmagal je zasluženo Radnički, ki je s tem vendarle potrdil končno razvrstitev na prvenstveni lestvici štirih sodelujočih moštev: Železničar, Split, Borovo in Radnički. Zaradi te zmage se je Split ligo. uvrstil v zvezno nogometno Radnički : Borovo 2:1 (1:0) Tekma je bila ostra in borbena in zmaga Radničkega je popolnoma zaslužena. Zanimivo je dejstvo, da sta oba gola za Radnički dosegla krilca in ne napadalci. Reči moramo, da je Borovo igralo tehnično bolje, kar pa ni pomagalo, da bi premagalo veliko srčnost domačinov. Reprezentanca Maribora prva Krško, 4. avgusta. Dam e,s je bilo v Vidmu pri Krškem pionirsko ooinsko prvenstvo v lotevanju,, na katerem so sodelovali PK Celuloza Videm-Kr-švko, PK. Rudar Trbovlje 5in PK. Neptun Celje. Dosežena sta bila dva pionirska republiška rekorda. Vesna Breskvar je dosegla v prsnem slogu na 50 m čas 0:41.5. Ta so Bedinaršeik pa trna 50 metrov hrbtno 0:39.1. Rezultati; pionirji 200 m prosto: Suilc (Cel) 2:41.0, 50 m prsno Kravos (Cel) 0:45.5 4 X 50 m mešano: 1. Celuloza 2:42.5, II. Neptun 3:20.4, 50 m prosto: šulc (Cel) 0:32.0, 50 m metuljček Kravos (Cel) 0:43,8, 50 m hrbtno Bedinaršeik (Cel) 0:3911, 4X50 m prosto t. Celuloza 2:23.9, 2. Neptun 2:42.0. Pionirke 50 m prosto Koritnik (Rudar) 0:39.9, 50 m metuljček Breskvar (Cel) 0:41.1, 4X50 metrov prosto 1. Četnima 3:10.2, 50 m hrbtno Bintkovec (Rudar) 0:49.7, 50 m prsno Breskvar 0:11.5, 4X50 m mešano 1. Rudar 3:06.9, 2. Celuloza 3:25.2. Končni rezultat: 1. PK Celuloza 265 točk, 2. FK Neptun 89, 3. PK Neptuin 74. com Orienta, "ki so uprizorili pravo ofenzivo na K rimava vrata. 2e v prvi minuti drugega polčasa je imel Mozetič priliko, da ponovno pokaže svoje sposobnosti. Ostro streljano nizko žogo je z uspešno parado ujel in s tem rešil svoje svetišče. Do 51. minute so Krimovi napadalci igrali podrejeno vlogo. V 51. min. pa so preko Valjavca prišli pred nasprotnikova vrata. Valjavec je lopo podal Matosu, ta pa je priisebno z glavo streljal v gol — 1:0 za Krim. Ta uspeh Krima pa niti najmanj ni zbegal gostov, ki so še močneje pritisnili na vrata domačinov. Izenačenje je pravzaprav viselo v zraku. Obramba domačinov je imela polne roke dela. V 70. minuti drugega polčasa so gostje izsilili kot. Dobro streljano žogo je nato V. Mat a ja poslal v gol — 1:1. Od tega trenutka dalje so se Krimovi igralci le še branili. Toda zadostovala je le majhna napaka obrambe in že so v 79. minuti igralci Orienta po Kalanju zvišali rezultat na 2:1. S tem je bila zapečatena usoda Krima. Poskušali so izvesti nekaj napadov, toda njihovi napori so bili brezuspešni. Rezultat se do konca tekme ni spremenil. Ze pred tekmo smo vprašali vodjo gostov za mnenje o izidu tekme. Vprašanju se je spretno izognil in dejal: »Želim, da bi bila igra fair, zmaga pa naj tisti, ki bo boljši«. Po tekmi smo se spomnili njegovih besed tudi mi lahko rečemo, da so res zmag* boljši. P- k SLOVENSKI REKORD STAMEJCICEVE Beograd, 4. avgusta. — Včeraj danes je bilo v Beogradu držanj1 prvenstvo v štafetah in mnogoboj11) Udeležba je bila zlasti v štafet8 zelo slaba. Lep uspeh je dose-čF Odredova atletinja Draga Staffl6), čič, ki je zmagala v peteroboju 1 4133 točkami, kar je nov slovenj rekord, za 303 točke boljše °j prejšnjega, za državnim rekord0 pa je zaostala le 43 točk. V ča$: poročanja še niso znani rezuU9' deseteroboja. Rezultati: 4 X 29D Partizan 1:29.9, Crvena Zvez9 1:32.8, 4 X 400 m Partizan 3:27 ' Crvena zvezda 3:30.7, 4 X 1’0# Partizan 16:00.4 (državni rekordi 200 m ovire Rukavina (Partiz® ; 27.1, 4 X800 m Partizan 7:48.3, cl,i nice-peteroboj Stamejčič (Qdr8 4133, Rajhnolc (Senta) 3688, Škrf n ec (Odred) 3374, mladinke 4 X 6®!< Senta 33.4, troboj — Bogdanov1 (Senta) 18-90. Državno mladinsko prvenstvo v skokih v vodo IjMUJAlHA na|bo!;ša Radovljica, 4. avgusta. Včeraj in danes je bilo tukaj državno prvenstvo mladincev v skokih v vodo. Nastopili so tekmovalci ZPK Ljubljane, Ilirije, Na-prljeda (Zagreb), Železničarja (Karlovac) in Jetiinstva iz Zadra. V skupni oceni je zmagal ZPK Ljubljana. Sojenje je bilo najboljše, organizacija pa je bila v izvedbi PK Prešern odlična. Rezultati — ženske deska 3 m: (5 tekmovalk) 1. Ibriks (Naprijed) 96,34 točk, 2. Peršin (Lj) G7.95, Čufar (Lj) 64.52. Moški stolp (U tel<1 ■ U Mladinci deska 3 m: (14 tekmovalcev) R. Košorok 104,84, 2. P, Košorok 8V' sto1*1 movalcev) 1. R. Košorok (Lj) 72,03, d:1’’ P. Košorok (Lj) 66,76, 3. Kruh (Lj) 5C'S' 3. Kruh (vsi Lj) 82,25. Mladinke CVe;„f Ljubljana 1005,95 točk, 2. Jedinstvo "2 3. Ilirija 291,08, Naprijed 126,17. 4. Železničar 143,61 Maribor, 4. avgusta. V organizaciji mariborske nogometne podzveze se je v soboto začel mladinski turnir nogometnih reprezentanc Beograda, Reke, Ljubljane in Maribora. V prvi tekmi sta se pomerili reprezentanci Reke in Beograda, v kateri so Beograjčani nastopili s slabim moštvom in razočarali 600 gledalcev. Rečani so bili energični, prikazali so enostavno igro in premagali Beograjčane s 6:1 (3:0). V drugi tekmi so Mariborčani premagali Ljubljančane z rezultatom 2:1 (1:1). Tehnično je bila domača reprezentanca prav dobra, predvsem v drugem polčasu, ko so igralci neprestano oblegali vrata gostov, vžal pa niso imeli odločnejšega strelca. Danes ^o se tekme nadaljevale in je Maribor dosegel velik uspeh. V finalni tekmi mu je uspelo premagati moštvo Reke z rezultatom 2:0 v(0:0) in s tem osvojiti prvo mesto na turnirju in lep srebrni pokal Mariborskega tedna. Zmaga mladih Mariborčanov je povsem zaslužena, ker so imeli skozi celo tekmo terensko prednost in neprestano oblegali vrata Rečanov. Rečani so igrali hitro, vendar so zakrivili celo vrsto prekrškov. Gole za Maribor sta dosegla v 67. min. Radulovič Slavo, v 77. min. pa Bric. Tekmo je vodil pred približno 600 gledalci sodnik Mu- Razburljiva je bila predtekma za tretje mesto. Beograd : Ljubljana 3:2 (1:2). Ljubljančani so igrali prav dobro, vendar so bili Beograjčani boljši v streljanju na gol. Tekmo je dobro vodil sodnik Oven. Na zaključku turnirja je predstavnik Mariborske nogometne podzveze izročil vsem sodelujočim moštvom pokale, darila štirih občin, reprezentanci Maribora pokal Mariborskega tedna, drugo plasiranemu moštvu Reke pa pokal Nogometne zveze Slovenije. Beljak : Kranj 1:6 (1:2) Kranj, 4. avgusta. V okviru prireditev občinskega praznika mesta Kranj je bila danes popoldne na igrišču Triglava mednarodna tekma med VSV Beljakom in sindikalno reprezentanco Kranja. V prvem delu prvega polčasa je bila igra še dokaj enakovredna. V drugem polčasu pa so gostje popolnoma popustili, tako da bi z malo več sreče lahko bil rezultat še višji. Javornik Vasas prvak Prvenstvo Slovenije v veslanju Branik aapspišaepi Maribor, 4. agvusta. Danes jie bilo na Mariborskem jezeru t Brestanici v odlični organizaciji kluba Branilk izvedemo letošnje republiško veslaško prvenstvo. JSTa tekmovanju je nastopilo 130 tekmovalcev na 46 čolnih. Tekmovali so v sikiffu, d-o-uble-sciulliu in četvercu kategorij članov, članic, starejših mladincev, mladink in mladincev. Predstavniki veslaške- Toča golov na Odredu ga kluba Branik so v skupni oceni premočno osvojili prvo mesto in dosegli 1180 točk, 2, Bled 509 točk, 3. Savica Ljubljana 410 točk, 4. Izola 220 točk, 5. Krka Novo mesto 140 točk, 6. Piran 60 točk, 7. Na-utilus Kaper 40 točk. Branik je dosegel prvo mesto pni članih, mladincih in starejših mladincih, Bled ipa je bil premočen pri članicah im mladinkah. Gasi niso bili najboljši, ker je bilo jezero precej valovito, Lombik zmagal v Ravnah (Nadaljevanje s 1. strani) noeti za Vasas. V teh kritičnih trenutkih so se pri gostih najbolj odlikovali branilec Teleki, srednji krilec Bdrendi in levi napadalec Bundzak. Gledalci so bili navdušeni nad igro Vojvodine, razočarani pa nad usodo, ki ni bila naklonjena našim nogometašem. Po 30, minutah igre se je Vasas otresli pritiska domačinov in uprizoril nekaj nevarnih prodorov. V 40. minuti bi gostje prav kmalu prešli v vodstvo. Desni napadalec Csprdas je začel akcijo po desni strani in v diru oddal žogo Bundzaku, ki se je naenkrat znašel pred vratarjem Ve-rešem. Gledalci so že videli žogo v mreži, toda odlični vratar Vojvodine je v mačjem skoku rešil kritično situacijo. Za naslednjo minuto pa je moral položiti orožje. Bundzak je spet prejel žogo in brez oklevanja zdirjal po sredini igrišča. Nasproti mu je prišel Malešev, toda brez uspeha. Ostal je še Nikolič, katerega je odlični Bundzak z občudovanja vredno kretnjo pustil za seboj. Preostal je torej še Vereš, ki pa je moral kloniti odločnemu Madžaru — 0:1. Ta gol je pomenil hladni tuš za razigrane igralce Vojvodine. V tem času pač ni nihče pričakoval vodstva gostov, ki so s tem golom povečali svojo prednost na 5:0. ki sta tolkla mimo gola. Gledalci zabavali nad odličnimi potezami novlča, ki je večkrat za šalo preiSra((j nasprotne igralce, toda vse skupal pravega učinka. Vasas ni mogel res^(, ogroziti vratarja Vereša, čeprav ie rl|l' kaj krat vendarle ogrozil njegova vto' V 56. minuti je imel Ivoš sijajno P1*1 ji nost, da drugič potrese mrežo. Akcii9^, začel Veselinovič, ki je oddal žog0 Ji keliču, ta Raj kovu in končno ie prišel na strel, toda zgrešil cilj- J do 65. minute so na igrišču prevla^Aji, domačini, gola pa V tej minuti je Rajkov začel svojo 3 jo proti golu. Lepo je prodrl pr»! F. strani, oddal žogo Ivošu, ta pa t!>J Vukeliču in žoga je zanesljivo °h5C \i v mreži 2:1. Ohrabreni po tem §o1 ^g po silnem navdušenju gledalcev ia vodlna spet krenila v napad TodaJj, Veselinoviča, Rajkova, Ivoša in ^ I., niso premagali vratarja K°Vlt Miti 1S0 ailetot ¥ Velenju Velenje, 4. avgusta. Danes aur-- ,(i Velenjčani lahko prisostvovali kV3 1 deponij Ljubljana, 4. avgusta. Okrog 1000 Odredov ih napadalcev, da niso do- giledalcc v se ie zib ral o v soboto popoldne na stadionu Odreda, da bi gledali mednarodno tekmo med VSV Beljakom in domačim Odredom. Bila pa je zelo nezanimiva. Odred : VSV Beljak 9:2 (4:1) Prvi napad so izvedli igralci Odreda,, vendar se ie njihov napad že pri kakih 20 m pred nasprotnikovimi vrati razbil ot> nasprotnikovi obrambi. Že v prvih minutah prvega polčasa smo bili prepričani, da gostje iz Beljaka ne bodo resen nasprotnik Odredovim igralcem, ker so igrali nogomet, ki je za nekaj razredov slabši od igre Odreda. Zahvaliti .so im n to samo neodločnosti živeli še večje katastrofe. Naj povemo, da so Odretjovi napadalci zopet delali napake, zaradi katerih so izgubili že marsilkateo tekmo. Zakaj si ne upajo steljati na nas potnikova vrata? Zanimivejša igra je bila v drugem polčasu, ko je za Odred igralo nekaj mlajših igralcev. Posebno ie ugajal mladi Piki zaradi odločnega streljanja na nasprotnikova vrata, Gostje so sicer v drugem polčasu dosegli gol, vendar so bili tudi v tem delit igre v glavnem prisiljeni na obrambo, Mslimo, da se od takih klubov Odred m« bo dosti naučil — najbrž prav niči P. A. Ravne, 4. avgusta. V prvem mednarodnem dvoboju v namiznem tenisu med reprezentanco Lombik a iz Budimpešte in domačim Fužinarjem so premočno zmagali gostje. Pri ženskah so zmagale gostje z rezultatom 3:0, pri moških pa prav tako gostje z rezultatom 3:1. Edino točko si je priboril domačin M a« klin v tekmi z Bravnom. Danes je bilo odprto- prvenstvo Raven, na katerem so vsa prva mesta zasedli tekmovalci Lombika iz Budimpešte. V prijateljski nogometni tekmi je Maribor premagal domačega Fužinarja s 5:1 (4.0). V finalnem srečanju Ameriške cone Davisovega pokala vodijo ZDA proti Braziliji s 3:0 in so se tako žc uvrstile v nadaljnje tek- movanje. Začetni udarec v drugem polčasu je imela Vojvodina. Brez obotavljanja so napadalci krenili v oster napad in le odločna Intervencija branilca Karpati j a je preprečila že v prvi minuti izenačenje. Toda spet je bila žoga pri domačih napadalcih. Veselinovič je dobil žogo od Boškova in se spustil v divji tek. Pri tem ga je nekdo zrušil in sodnik Mačko je upravičeno dosodil prosti strel. Zalet je vzel Veselinovič in žoga se je znašla pri Vukeliču, ki je ostro streljal pod prečko. Stanje je bilo izenačeno 1:1, vendar še vedno odločno .premalo za popolno zmago Vojvodine. V naslednjih minutah so igralci Vojvodine prevzeli pobudo odločno v svoje roke ln vsi gledalci so pričakovali drugi gol. Najlepšo priložnost sta imela Veselinovič ln Ivoš, atletski prireditvi. Nastopilo je in atletov in atletinj iz celjskega 111 ^ veljskega okraja. Rezultati: mla^ dinci — 100 m Srnovšnik (K) 1L4' ^ Srnovšnik (K) 23.6, krogla Kač (^p/| 1000 m Naraks (K) 2:34.1, 400 m z (K) 57.2, disk Gornik (Brasi) 36.1L Kač (K) 58.43, višina Šketa (K) na Travner (B) 5.40, 4 X 100 m ^ 50.2, starejši mladinci — 190 m 11.9, krogla Kotnik (Žalec) 13.^ Verk (K) 9:30.2, 1000 m Ban (I