Ust ljudstvu v pouk in zabave. £— Uredništvo: Koroška cesta Stev, S< <~ Bokopisi se ne vračajo, -— Upravništvo; Korciii cesta štev. 5, vsprejema naročnino, inserate in reklamacijej H» i»*erais se plačuje od enostopne petStvrste f& enkrat 15 kS^- h dvakrat 25 vin., za trikrat S5 vin. Za večkratne oglase prla&tre» popust, Inserati se sprejemaj Bo Brede zjutraj, S«s zaprte reklamacije so poštnine proste« "Današnja številka obsega 8 strani. __ Kralj miru. Mir! To je geslo, ki se v teli dneli z vso odločnostjo poudarja vsepovsod, kakor na Dunaju, tako v Petrogradu, v Rimu, v Parizu, v Carigradu in drugod! ' Mir! To je hrepenenje cele Evrope in vseli njenih držav. Mir! To je cilj, za katerim stremijo vsi vladarji, vsi državniki, vsi politiki. Za mir se sedaj vršijo v Londonu pogajanja, katerim vse posveča svojo pozornost, da celo, svojo skrb» Sestali so se pooblaščenci zmagovalcev' in premagancev, da se pogovorijo o pogojih miru. Težko je to delo. Težje je priti do skupnega sklepa, Se govorijo diplomati, kot Če govorijo topovi. Glas topa zaleže-veČ, ker z gromom pride streh Premaganec se mora udaii, ker mu iz ra^e curkoma teče kri. Ce se je pa že trudil kirurg okoli rane ter jo skrbno obvezal in so najhujše bolečine že ponehale, ootem premagancu raste moč, in on, ki se z orožje m ni mogel več ustavljati, se začne ustavljati z besedo. Razni politični kirurgi ga v tem potrdijo, češ, da rane niso ravno nujno smrtno nevarne. Ruski car Nikolaj je imenoval Turka „bolnega moža ob Bosporu", Krščanske zvezne države so temu bolniku v zadnji balkanski vojski prizadjale toliko raa, da se je splošno pričakovala njegova smrt. Pa še žiyi bolnik ob Bosporu. Kakor umirajočemu vbrizgajo morfij in sličpa sredstva?, da mu umetno podaljšajo življenje, so tajni turški prijatelji temu obsojencu aa smrt vlili v stare, obnemogle žile novega zaupanja* In sedaj nastopa Turek s samozavestno zahtevo, da ima pravico ne samo do obstanka v Evropi, temveč tudi do velikega dela tistega ozemlja, ki se sedaj splošno smatra za izgubljeno za Turke. .."Drino polja, slavne prestolnice svojih prednikov, ne odstopim!" S tem naročilom je baje ptoslal sedanji sultan Mehmed turške pooblaščence k mirovnim pogajanjem. Zavoljo tega imajo možje, ki naj napravijo v Londonu mir med krščanskimi balkanskimi zavetniki in med Turki, opraviti težko delo. Značilno je, da londonskim mirovnim pogajanjem odgovarja kot za- # LISTEK. O Božiču 1912. i. Vihar divja, da zemlja se pretresa; Po zraku prasketanje mi buči, ln grom gromi, ki sega do nebesa, Odmev njegov po svetu vsem doni. Je to vihar vsled letne li vročine? Je to li grom iz zračne visočine? 2. Ne, ne! To topov krutih je gromenje, To pušk je vročih grozni spev, Nabrušenin to mečev je vrvenje, To bojnih klicev strašni je odmev. Po hribih in dolinah smrt razsaja, Se strahom in trepetom svet navdaja. 3. MrliČev polne so livade Širne In kri napaja polja sinjo plan; To strasti nevkrotljive, brezobzirne, Spominek nezrekljivo je grozan, Ko narodi se dvignejo teptani, Osveto h,udo dajo svoji rani. 4. Mirujejo sedaj sovražne sil« . . . A novi lj®ti boji že groz« — Ob mejah nače domovine mil« Z moritvijo in klanjem nam pret«. In v ckuhu gledamo Že nove žrtve, I« v grobu vidimo že nove mrtve! uiolkel jek na Balkanu gromki glas topov, ki se vkljub premirju razlega po Egejskem morju, v Epiru in okoli Skadra. Bodo li ti topovi kmalu obmolknili, in sicer stalno v trajen prospeh in srečen mir krščanskih- balkanskih Slovanov ? Naša želja je to in naše božično voščilo, ki ga pošiljamo svojim slovenskim bratom na Balkanu. Žalostna je pesem, ki jo je pel Jugoslovan ter je tožil: „Sv6mu svetu sviče zora, Kod Balkana nema dana," Vzidi vendar dan tudi krščanski balkanski raji! Dan po 5001etni noči turške sužnosti! Božič, ki kot praznik prihoda božjega Sina na svet pomeni svetlo jutranjo zarjo prelepega krščanskega dneva za cel človeški rod po tisočletni noči poganstva, bodi našim balkanskim bratom zora prave prostosti in krščanskega napredka, Kristus, kralj miru, kojega sveto znamenje jih je vodilo v Čudovitih bojih zoper turški polumesec, naj jih kmalu stori deležne tistega miru, ki ga je pred vsem pastirjem, torej ljudem povse sličnim našim pri-prosthn balkanskim bratom, dal oznaniti po angelih, ki so pevali: „Slava Bogu na višavah in mir ljudem na zemlji!" Mir! To božično voščilo velja tudi naši Širni avstrijski domovini. Na sveti večer se okoli jaslic ali božičnega drevesca zbirajo člani rodovine v miru in ljubezni. Avstrija je velika narodna familija. Kdaj pride tisti Božič, ko se bo v tej veliki narodni lami-liji zgodilo to, kar se na božični večer dogaja v vsaki familiji? Pride, pa samo s Tistim, ki je Kralj mi-rui, s kojega prihodom je prišel mir na svet in prihaja vsako leto in vsak čas tudi v srca posameznikom. Mir ljudem, mir narodom na zemlji, to je obljuba Kralja miru. Da se pa to zgodi, se mora prej izvršiti prvi del angelskega naznanila: „Slava Bogu!" Ko se bo dajala Bogu Čast vselej in povsod, ko bo katoliška cerkev, ta največja ustanova Kralja miru, mogla povsod, kakor v celi javnosti, tako osobito v šoli, izvrševati svojo zveličavno nalogo, ko bodo pri vseh narodih in v vseh krogih zavladala krščanska načela ljubezni in pra,vičnosti, se bo izpolnilo naše božično voščilo o miru med avstrijskimi narodi.. Našemu ljudstvu pa miru želeti niti treba ni. Saj je Slovenec že po svoji naravi miroljuben. V 5. Ne, ne! Prišel je čas Ljubezni večne, Prišel iz neba k nam je Kralj miru. Želi tu najti narode, le srečne, In slavo dolžno vrniti Bogu. On Avstrijo je slavpo vedno ljubil, Še zdaj je v resnih dneh ne bo pogubil. 6. O Kralj miru, le ščiti domovino, Ohrani ji sladkosti mirnih dpi! Odprij ljubezni svoje globočino, Izpolni želje, ki jih' vsak" goji! Tvoj srečni prihod solnce bodi zlato, Kaliero nas blagruje vse bogato! __Prof. dr. Ant. Medved. Soterija. (Po nemškem izvirniku. — Povest iz časov preganjanja kristjanov). (Dalje.) Bil je to drugi psalm, ki so ga prepevali tukaj v sredini zemlje, v sredi med grobovi kristjaaii, katere je preganjala postava in ki so bili zapisani že smrti. To petje je bilo nekaj pretresujočega ter je tudi tribuna (rimski častnik) Ambrozija prevzelo. V kratkih besedah izraža zgodovino cerkve, ki bo zagledala, neomajena v veri v Jezusa, polna zaupanja, da bo rešena tega krvavega preganjanja, tisti presrečni dan slavlja in zmage, ko se bo oznanjevala vera v Križanega ne samo v mogočnem kraljestvu rimskih vladarjev, temveč se razširila Črez njihove meje ter po vsem svetu in vsem narodom. Kar nenadoma je prenehalo petje. Pogrebee je prišel med tem po skrivnih potili k vernikom ter je opozoril na veliko nevarnost in na o-vartuha. miru bi rad oral svojo zemljo, obdeloval svoj vinograd, pasel svojo Čredo. Vojske Slovenec ni izzival nikdar, temveč je zgrabil za orožje le v obrambo. Miru Slovenec ni nikdar motil drugim, ampak je 1« zahteval in branil svoje pravice. Kot Slovenec živeti enakopravno z drugimi narodi, to je bila od nekdaj slovenska želja. V tem smislu si je Sloveiiee vedno želel mir in tako tudi sloye naše božično voščilo o miru. In da se bo ta naša želja uresničila, stavimo vse svoje zaupanje v Kristusa, kralja miru, ki mu je naš miroljuben narod že od .nekdaj vdan s cele dušo. Majhen narod smo, skromen po" številu. Ob jaslicah Tistega, ki je, čeprav Bog po osebi, vendar prišel na svet kot človek v največji skromnosti in ponižnosti, narašča zaupanje in moč v naši skromnosti. In v tem zaupanju kličemo svojim rojakom besede, ki jih na boŽ. biljo porablja naša cerkev v svojih obrednih molitvah,: „Bodite v s t r a j n i! Gospodovo pomoč boste videli nad seboj!" T« je smisel tistega voščila, ki ga pošiljamo danes svojim prijateljem in somišljenikom, želeč iim: „Cestit Božič! Veselo, srečno Novo leto!" O osebno dohodninskem davku in o „priznalnicah" za njegovo odmero, (Piše drž. in dež. posL Fr. Pišek). II. Kdo je dolžan plačati osebno-dohod-n i n s k i d a v e k r . Vsak mož ali žena, kateri ima nad 1200 kro* letnega dohodka. Ravno to prvo in postavno določil« se od mnogih krivo razume. Kot davku podvržen čisti dohodek velja namreč ne samo tisti dohodek (denar, ki ga dobimo po odpisu vseh stroškov koncem leta kot prihranek, kateri se lahko vloži v hranilnico, temveč k temu spatia tudi vrednost denarja, ki ga potrebuje posestnik za sebe hi svojo družino, kakor za živila, obleko, stanovanje itd. Zaradi tega mora uradnik, ki porabi svojo plačo za hrano, obleko, stanovanje itd., plakati osebni davek, Če si tudi koncem leta nobenega vinarja ai prihranil. Množica se je takoj razšla. AVnbrozij pa se j« trudil, da bi pri slabi razsvetljavi baklje spoznal ljudi. Toda ožina dupline ga je ovirala že pri moških, tem bolj pa še pri ženskah, ki so bile zavite v pajč«-lane. Bolj med zadnjimi sta prišli v resnem razgovoru dve gospe. Ambrozij se je zelo trudil, da bi razumel nju» pogovor; „Prosim te", je začela mlajša, ravno ko sta stali pred odprtino, ter jo prijela za roko, „prosim t«, spominjaj se me v molitvi, preljuba Lucina! Nek« notranje čustvo mi pravi, da je bila to zadnja pobož. nost, pri kateri sem bila navzoča", Ali ni to glas, ki je bil tribunu dobro znan? „Kako pa govoriš, predraga", odgovori starejša. „Seveda moramo biti pripravljeni, ker vsak dan nas lahko vržejo levom, vem pa tudi, ljuba moja Soterija, da se ne boš dala pregovoriti ter da l»oŠ verovala v Jezusa Kristusa. Toda v tihi samoti svoje palače ob-stran Tibere ubežiš očem cesarjevih ovaduhov." „,0 kako bi bila hvaležna svojemu nebeškemu Ženinu", odgovori Soterija, „ako bi mi spletel za nebeško gostijo venec iz rudečih vrt.nic in ga okrasil z rubini mučeništva!" Nadaljnega pogovora Ambrozij ni mogel več razumeti, ker' sla gospe zopet nadaljevali svojo pot. Prepričal pa se je osebno, da je Soterija kristjanka. Ko je tribuna obdajala od vseh strani smrtna tišina, ko je stal sam v sredini med grobovi, ne da bi poznal kraj, sta ga začela sprehajati groza in straii, dasi je bil pogumen. Kot vojak navajen pa raznovrstna položaje, je zbral vse duševne sile, da je ostal hladnokrven ter se vrnil. Ker pa je hodil poprej njegov spremljevalec tako hitro, da si je Ambrozij komaj delal znamenja in bral napise, zato je bil že pri prvem razpotju brez pomoft. (IJalje priM Kdo je dolžan priznalnioo izpolniti? Kdor ima več kot 2000 K Čistega letnega dohodka, mora priznalnico izpolniti ip davčni oblasti predložiti, i p sicer tudi brez poziva davčne oblasti. Kdor ima čisti dohodek, čez 1200 K, pa ne čez 2000 K, lahko priznalnico izpolni, ako sam hoče, postavno ni vezan' to storiti; pa priporoča se, da isto izpolni, ker si s tem lahko prihrani morebitne nadalj-ne sitnosti ali rekurze. K e d a j in kakosepriznalnioa predloži? Meseca januarja pismeno na uradnem obrazcu, ali pa je tudi vsakemu prosto, se osebno pri davčni oblasti oglasiti in na zapisnik izjaviti, V priznalnici je ločiti gOiove in negotove dohodke. Gotovi dohodki so n. pr„ Če daš svoje posestvo, njivo, travnik, pašnik ali stanovanje v najem ter sprejmeš za to tisto leto gotov znesek. Negotovi dohodki so n. pr. iz gozdov ter se morajo priznati povprečno po prinosu zadnjih dveh let. Tega zadnjega važnega določila se pa mnogi iz nevednosti ali pritiska davčnih oblasti premalo poslužujejo. Iz posestva se nap ovejo kot dohodki: 1,. Dohodki iz prodanih pridelkov, n. pr. za živino, zrnje, krmo, sadje, vino, zelenjavo, perutnino, mleko itd. 2. Vrednost potrebščin za lastno porabo, katere potrebuje kdo za sebe in svojo družino, n, pr. stanovanje, zrnje, moko, jajca, mleko, drva itd. Vsi ti domači pridelki, ki se doma porabijo, se naj napove-jo skupno, in sicer povprečno za tisto ceno, kakor je doma v navadi. Vrednost pridelkov, ki se porabijo za gospodarstvo, n. pr. krmo za živino, svinje, perutnino, se ne vpiše ne v dohodke in ne v izdatke. 3. Denarna vrednost servitutov. 4. Dohodki iz kamenolomov, peska, ilovice (opekarn) itd. 5. Letna najemnina za posestva, travnike, njive, pašnike. 6. Dohodki iz gozdnih pridelkov, kakor razlicpi les, oglje, stelja itd. Od p o s 1 o p i j s e n a p o v e kot dohodke: 1,. Cisto vrednost stanovanja za¿-pósestnika in njegovo družino. Vrednost stapCvánja se računa po merilu, ki je v kraiu imvacfno, VeČina posestnikov na deželi rabi 2a sebe in svojo obitelj navadno eno ali dve -gobi in kuhinjo. Od poslopij, v katerih se ne stanuje ter se rabijo za shrambo orodja ali obleke, ni treba priznati rabine vrednosti. Poslopja, ki se rabijo izključno le za gospodarstvo ali pa kot brezplačna stanovanja za družino, prevžitkarje in delájvce, ne tvorijo posebnega dohodka, ki bi se moral navesti. 2. Najemnino za stanovanje po odbitku vseh stroškov za popravila in vzdrževanje poslopja. Od gotovega premoŽenja mora posestnik naznaniti, koliko dobiva obresti, ni pa dolžan navesti naloženega kapitala, Napovedati se morajo tudi dohodki iz trgovine, obrti ali rokodelstva, Ce posestnik v enem zadnjih treh let zaradi ujm (toče, moče, suše ali druge nesreče) ni imel nobenega dohodka, lahko izgubo odtegne odi dohodkov drugih dveh let. Postavno zadostuje, če se dohodki od posestva v priznalnici skupno, to je vsi dohodki od posestva, navedejo. Bolje je pa, da se dohodki od travnikov, sa-donosnikov, njiv, živinoreje tudi podrobno navedejo, n. pr. dohodki od travnikov — 120 K, njiv — 150 K, sadja — 60 K itd. Da more posestnik priznalnico dobro in natančno izpolniti, se priporoča, n"aj bi imel vsak knjigovodstvo o dohodkih in izdatkih; zakaj le tako more rabiti v priznalnici nepobitne dokaze. Davčne oblasti imajo posestne pole na razpolago in na podlagi teh navadno predpisujejo čisti dohodek ter se pa mnogotere elementarne nezgode navadno niti ne ozirajo. Marsikateri, ki je predstoječa navodila prebral in spoznal, Maj vse ima priznati kot dohodke, bo morda nevoljen, ter .si bo mislil: S temi navodili mi ni nič ali malo pomagano! Vendar ljubi prijatelj, ne bodi malosrčen, temveč beri pazljivo sledeče: Kaj in koliko se sme od dohodkov iz posestva in poslopja o d -pisati? 1. Odpisati se smejo vsi gospodarski stroški, in k' temu spada: a) 1%' za obrabo poslopij; b) stroški za ohranitev iji popravilo gospodarskih poslopij, stanovanj za družino, stroški za zidarje, plote, pota, ceste, mostove, studence, vodovode, drenaže, napajanja zemlje, zatvornice, sploh za izboljšanje posestva; c) za nakup živine, za obrabo gospodarskega orodja, kakor za pljug, brano, vozove, motike, lopa-te, kose, srpe, vile, grablje, jerbase, žaklje, sode, kadi itdi*: d) znesek za nakup gospodarskega orodja, strojev, kateri se rabijo namesto obstoječih obrabljenih1; to velja pa samo tedaj, Če je imel posestnik stroj, n. pr. mlatilnico, ki se je pa obrabila ali je bala nepraktična, neporabna, in si kupi zato nov stroj; če pa posestnik poprej ni stroja imel in si kupi novega, tedaj se pa ne more kot gospodarski strošek vračupiti; e) stroški za živinozdravnika; {) stroški za luč, Kurjavo (drva), za gospodarska poslopja, na primer kurjava v higii za družino, luč v hlevih, v kamri ali kleti, nikar pa za lastno po-raibo posestnika; g) stroški za semena, sadike (borove, smrekove sadike), krmo, živinsko sol, otrobe, koruzo, oves, u-metna gnojila, steljo, seno za krmo živine, kar se v ohranitev gospodarstva kupi; h) plačila in hrana za družino in delavce; i) stroški za družino pri bolniški blagajni. Ce mora posestnik svojim sinovom aii hčeram plačati delo, sme samoumevno dotični znesek vraču-niti kot izdatek pri odmeri osebne dohodnine. Isto je s stroška (hrano, obleko) za ubožce. Nadalje izgube, n. pr, če pogine kaka živina, a-li če se zgodijo druge nesreče, kjer posestnik nima krivde. Izdatki za potrebna popravila in za zidanje gospodarskih poslopij, mostov, za plote, za napravo in popravo cest, če se s tem gospodarstvo izboljša. Ce se pa gospodarstvo z nakupom poveča, s tem, da je kupil posestnik kake parcele in je zaradi tega pri-moran, sezidati si večje gospodarsko poslopje ali napraviti nove mostove in ceste, tedaj se stroški ne smejo odračuniti v priznalnici. Nadalje pri gojzdarstvu, n. pr. stroški delavcem za podiranje, izdelovanje, žaganje ip vožnjo. — Stroški za nasade se smejo le takrat vračuniti, Če se gre za ohranitev dosedanjih gozdnih parcel, nikar pa, če se zasadijo parcele, kjer je prej bil pašnik, njiva ali travnik,. Vsi zgoraj navedeni odbitki se naj v priznalnici na uradnem obrazcu navedejo pod rubriko „Nestalni dohodki iz posestva" Dalje sune posestnik sledeče odbitke na drugi strani priznalnice navesti, in sicer: 1. davke od posesti, hišno razredpino, kakior tudi deželne, okrajne, občinske, Šolske doklade, kakor tudi cerkveno-konkurenčna plačila; 2. vse obresti od dolga pri hranilnicah, kakor tudi pri zasebnikih, nikdar pa vrnjeni kapital; 3. prevžitkarski stroški, oskrba za onemoglo družino, za katero je vsled pogodbe dolžen skrbeti; 4. zavarovalnine (premije) za vse vrste zavarovanja: zoper ogenj, točo, za živino itd. 5. zavarovalne premije za ženo in otroke, vendar ne sme zavarovalna premija znašati nad 400 K; v priznalnici se mora zavarovalna družba, kakor tu. di število poli','« navesti. Vse te odbitke mora posestnik kot take verjetno in resnično dokazati, Ce hoče, da se obresti od privatnih dolgov odpišejo, mora v priznalnici navesti i-me, stan in stanovanje upnika, kakor tudi ime hranilnice ali posojilnice. Ce pa tega ne stori, se davčna oblast na obresti, ki bi se kot odbitki pri odmeri o-sebne dohodnine odpisali, ne ozira. Darila pridnim agitatorjem. Za pridne agitatorje, ki nam pridobijo do 31. jan. 1913 nove naročnike in nam tudi pošljejo od njih celoletno naročnino, razpisujemo sledeče nagrade: 1. Za 5 novih, za celo leto plačanih naročnikov lep molitvenik v zlati obrezi. 2. Za 10 novih, za celo leto plačanih naročnikov fino vezan molitvenik. 3. Za 15 novih, za celo leto plačanih naročnikov lep križ ali pa lepo stensko podobo. 4. Za 20 novih, za celo leto plačanih naročnikov dragocen križ ali pa veliko stensko podobo. Te nagrade bomo razposlali koncem februarja 1913. Slovenski Gospodar stane za celo leto 4 K, za polleta 2 K za četrt leta 1 K. Upravnižtvo. Dogodki na Balkanu. O pomorski bitki, ki se je vršila dne 16. t. m. med turškim in grškim brodovjem, poročajo Grki, da jo bil turški admiral Halil-paša ubit. Ladja Heirreddin Barbarosa", na kateri se je nahajal admiral, je skoro popolnoma raz-djana. Ubitih in ranjenih je mnogo mornarjev in 4 častniki. Tudi 3 druge turške ladje so baje Grki poškodovali. Turška oklopnica „Heiredin Barbarosa," je bila dosedaj najboljša turška vojna ladja. — Turške vesti pa pravijo, da Grki miso zmagali, ampak je doseglo turško brodovje velik uspeh. Grki so baje slabo streljali, tako, da je turški poveljnik po brezžičnem brzojavu sporočil grškemu admiralu: „Vaši topovi so zgrešili svoj cilj, merite 20 metrov nižje!" — Sicer pa bo že res, da so turške vojne ladje vendar dosti trpele v tej bitki, ker je njihova napadalna moč precej oslabljena, Kako je sedaj v bolgarski armadi? Bolgarska vojska pred CataldČo veselo praznuje. Vse vojaštvo s častniki ip zdravniki prebiva po hišicah, napravljenih iz zemlje. V bližipi teh koč so nameščeni divizijski bolniški oddelki, ki so z vsem potrebnim preskrbljeni. Zvečer si Kuhajo Čaj in juho, drugi si pečejo celo čevapčice (mesna narodna jedj. — Pred Drinopoljem je pa vojaštvo deloma nastanjeno po bližnjih vaseh, iz katerih se je prebivalstvo radi varnosti izselilo. Tem vojakom že celo ni nobene sile. Turška se iznova pripravlja asa vojsko. Poroča se iz Carigrada: Vsak dan prihajajo četo, močne 100—200 mož z bojnega polja nazaj. To so ranjenci, bolniki in stari ljudje. Nekaj dni jih o- skrbujejo v vojašnicah, nato pa jih odpustijo domov. Spravi se jih na postajo, kjer se preiskujejo taki, ki so osumljeni kužnih bolezni, potem se jim reče: padi-ša (sultan) te pozdravlja, nato se jih prepusti lastni usodi. Ti ljudje beračijo in plenijo med potjo ter tako po raznih težavah pridejo v domaČo vas. Kraii, po katerih potujejo, trpijo zelo veliko. Dopustniki se nadomeščajo s svežim moštvom, odi vzhoda in iz sredine azijske Turčije se vali sveže ljudstvo v Carigrad; vsi boja zmožni možje so poklicani pod orožje. Iz tukajšnjih vojašnic so odpravili ranjence in prostori se pripravljajo za sprejem rezervistov. Ranjence se spravlja v bolnišnice „Rdečega, križa". Turčiji ne manjka vojakov, pač pa vojaških potrebščin, k^-kor uniiorm, orožja in streliva. Skoro vsak, dm»p prihajajo pošiljatve vojnih potrebščin iz Rumunije. Vež-banje svežega moštva je seveda zelo nepopolno. Najbolj pa, trpi turško poveljstvo radi pomanjkanja izobraženih artileristojv (topničarjev), Novo oboroževanje se vrši pod vplivom vojne stranke in mladotur-škega odbora, Poslednji je prišel, kakor se zdi, zopet na površje. » » • Moč godbe v vojski. Nek srbski častnik je pripovedoval ta-Ie zanimiv dogodek iz bitke -pri Kumanovem: V bitki pri Kumanovem je bil naš polk na desnem krilu dripske divizije. Od zgodnjega jutra, skoro do poldneva, smo se plazili po tleh proti sovražniku, ki je začel na nas ostro streljati. Topov na tem kraju nismo imeli niti mi niti sovražnik. Premočeni od dežja do kože, vsi umazani, oslabeli vslecl slabega spanja in nedostatne hrane, drhteč od mraza, napenjali smo zadnje moči, da se priplazimo do sovražnika. Zdelo se nam je, da sedaj ne more priti do bitke; vsi smo čakali, da se nas Bog usmili in nam skrajša trpljenje. Turki so se umaknili za prekope in so stali tam kot pribiti. Bili smo oddaljeni od njih kakih 200 korakov, videli smo, da jih1 je veliko več nego nas in mi smo bili tako oslabeli. . . Ko smo se priplazili na 100 korakov, se je zgodil čudež — slišimo jasnO napev in krasne zvoke na-še himne. Vsi smo bili na mah vedri, ozrli smo se in za nami na hribu je stala naša godba. Nad našimi glavami naravnost nad godce žvižgajo krogle in v tem trenotku veli naš poveljnik JuriŠ" (naskok). Vojaki so nasadili bodala pa puške, skočili so kakor veverica kvišku, vskliknili so „ura!" in se kakor levi vrgli na sovražnika. Nastala je nepopisna zmešnjava, vpitje in rožljanje orožja, Nekateri sopadli, drugi hitijo za ranjenci, toda boj divja, zmes človeških trupel se bori med seboj in v nekolikih trenutkih začenjajo Turki bežati . . . V tem trenotku preneha godba igrati. Toda ta koncert je tirjal od naših godcev veliko žrtev. Dva sta bila ubita, več nego polovica je bilo ranjenih. Skrivališča turških častnikov. Za turške Častnike balkanska vojska ni prinesla nobenih lavorik, Nasprotno se vedno bolj množijo poročila o nesposobnosti ip strahopetnosti turških o-licirjev. Ce so se turške Čete kje začele umikati pred krščanskimi vojaki, osobito pred Bolgari, jih častniki niso hrabrili ali ustavljali, temveč so jo navadno „junaško" odkurili ž njimi ali celo pred njimi.. V zmešnjavi, ki je nastala po kakem hrabrem bolgarskem napadu, so navadno Častniki najprej izgubili glavo ter drveli iz bojišča, da si rešijo kožo. Ce so našli kje kak varen kotiček, so se kar poskrili kakor miši v luknjo. Prav zanimive in naravpost smešne reči se poročajo o begu turških častnikov po bitki pri Lozen-gradu. Med splošnim begom vojakov in drugih Turkov so se poskrili nekateri turški Častniki v Lozen-grajdu, kjerkoli so mislili najti kakšno skrivališče. Nekateri turški častniki so se preoblekli v žensko obleko, kakor Turkinje z zakritimi obrazi. Drugi so zbežali v notranjost hiš, kjer se je n. pr. neki debeli major vlegel v posteljo in se pokril čez glavo. Se lepše si je zmislil tisti turški ČastHiik, ki je pribežal v pekarno, kjer so ravno gnetli testo v velikem koritu. Kar se zažene v testo kakor je dolg in širok- Peki so bili že od strahu zbežali precl bolgarskimi vojaki, a on si je mislil, da bo v testu najbolj na varnem pred njimi. In ako bi ne bil molel iz testa častnikov nos, skozi katerega je moral dihati, bi ga ne bdi pikdo zasledil. Tako pa prime nek vojak za tisto reč, misleč, da je „kiielc", a na svoje veliko začudenje privleče ven celo človeško truplo, namreč „hrabrega" turškega „bimbašija",. (Tako se imenuje v turški armadi tisti častnik, ki poveljuje 1000 vojakom.) Nek častnik se je hotel rešiti s tem, da se pre-obleče, a ker ni bilo takoj ženske obleke pri rokah, sleče častniško uniformo in se vsecle s prekrižanimi nogami — kakor Turki navadno sede. Ko se mu bolgarski vojaki približajo, naiježi in našopiri se prav kakor koklja na jajcih, misleč, da ga bodo zaklali. A vojaki mu samo vele, da naj se za silo obleče ter gre ž njimi. Bil je silno lačen, ker se je že dalje časa skrival. Dajo mu jesti, in l4o se nasiti, reče vesel: „Kaj slabšega sem pričakoval. A ko vidim, da ste ta-ko dobri ljudje, mi je žal, da sem se boril proti vam ip da sem se potem iz strahu skrival". Mnogo drugih Častnikov se je pa poskrilo po skladiščih ali shrambah, kjer je bila v kupih turši-ca in razno žito. Kar v zrnje so zlezli in Čakali reči, ki se bodo godile» A najbolj prebrisan je bil tusti turški častnik, ki se je delal za b(lazne|@a tako ctolgo, 26. decembra 1012. SLOVENSKI ßaSPönRSL Stra& g. dokler ni vsled dobre brane, kadero je dobival kot vjetnik v bolgarskem taboru, prišel zopet k pameti, to je k prepričanju, da mu ne gre za kožo. Takšne žalostne in smešne vloge so igrali tur. ški Častniki v Lozengradu. Med tem, ko so se njihovi vojaki bili v trdnjavah okoli mesta, so častniki jedli in pili in na karte igrali. Ko so se pa vojaki začeli umikati bolgarski armadi, so jo deloma tudi Častniki udarili v beg, deloma so se pa poskrili in igrali take vojaka ali Častnika nevredne vloge. Politični ogled. — Državni zbor. Ena izmed najdaljših sej, odkar obstoji avstrijski državni zbor, je bila ona, ki se je začela dne 17. decembra. Trajala je celih. 56 ur. Začetek je bil v torek, dne 17, decembra, konec pa v četrtek ob % na 8, uro zvečer. Češki radikalni poslanci so hoteli z obštrukcijo doseči, da se ne bi sprejela postava o vojnih dajatvah. Poslanec Fressl je sam govoril celih 16 ur, govorili so tudi še drugi češki radikalci, vršila so se poimenska glasovanja in druge take zavore, a vkljub temu je bila Češka ob» štrukcija dne 19. decembra strta. Liberalni mladoče-hi niso podpirali čeških radikalcev. Zbornica je sprejela v drugem branju postavo o vojaških dajatvah. Ob koncu seje je slovenski poslanec GostinČar dobil besedo in je pošteno ožigosal vlado in veČino ter izjavil, da si Slovenci ne dajo kratiti svoje pravice. V petkovi seji je bilo na dnevnem redu tretje branje postave o vojnih dajatvah, začasni poslovnik in uradniška predloga. — V petkovi seji je sprejela zbornica zakon o vojnih dajatvah tudi v tretjem branju in sicer z 250 glasovi proti 116. Nato se je razpravljalo poročilo odseka za spremembo poslovnika, ki predlaga, da se začasni poslovnik podaljša za pol leta. Predlog se je sprejel z večino glasov. Potem se je začela razprava o uradniški predlogi. Dr. Korošec je povdarjal, da je gosposka zbornica' to predlogo spremenila v istem smislu, kot so zahtevali Slovenci. Po tej razpravi se je seja končala. Prihodnja seja se vrši v petek, dne 27, decembra. — V proračunskem odseku, kateri je zboroval po zbornični seji, je slovenski poslanec dr. Korošec naznanil, da Slovenci prenehajo z najstrožjo opozicijo. Z dosedanjim nastopom so hoteli Jugoslovani pokazati vladi in javnosti nevo-ljo, ki vlada na jugu naše države zaradi krivic, ki jih trpijo Jugoslovani od vlade in Nemcev. Najstrožjo opozicijo opustijo, ker se je od strani veČine kolikor toliko popravila tista nasilnost, ki si jo je dovolil predsednik proračunskega odseka proti Jugoslovanom. Nadalje so Slovenci tudi dosegli, da se predloga o gospodarskih zadrugah, katera bo tudi slovenskim rajfajzenovkam dosti v prid, takoj odkaže na-rodno-gospodarskemu odseku in sprejme že pred Novim letom. V soboto je imel proračunski odsek zopet sejo. — Deželni zbori. Vlada sklicuje moravski dež. zbor k zasedanju dne 23. decembra. Nižjeavstrijski in bukovinski deželni zbor pa sta sklicana na 27. decembra. — Dunajski župan odstopil. Dr. Neumayer, dunajski župan, je dne 19. decembra odstopil, ker so ga liberalci in socialni demokratje začeli zadnji čas v javnosti prehjudo napadati. Volitev novega župana se vrši že 23. decembra. — Avstrijski liberalci proti zakramentu svetega zakona. Dalje časa so mirovali avstrijski liberalci s svojo zahtevo po odpravi nerazdružnosti sv. zakona. A sedaj hočejo vreči zopet to svojo žalostno zahtevo v javnost. Dne 19. decembra je v seji avstrijske gosposke zbornice ob priliki razprave o preosnovi državljanskega zakonika govoril liberalec Grabmayer za svobodni ali civilni zakon in za odpravo postavnih določil, ki priznavajo veljavnost katoliškega .zakona, Grabmayerja so pošteno zavračali v svojih govorih baron Call, nadškof dr. Nagi in dvorni svetnik dr, Lamasch. Ti trije govorniki so s povzdignjenim in odločnim glasom povdarjali, da ni vzroka, podreti ne-ločljivost katoliškega zakona. Kakor hitro bi se v Avstriji zavrgel katoliški zakon, bi se tudi pri nas začeli verski boji, kakor na Francoskem in v drugih deželah» Liberalci bi radi z odpravo nerazdružljivosti sv. zakona udarili družino. Zatorej ljudstvo slovensko, varuj se liberalcev! — Hrvatsko. Čuvaj vlada po stari navadi naprej. Bivšega poslanca, župnika. Stjepana Zagoraca, ki je Član stranke prava, je dal Čuvaj policijsko preganjati, ker je obsojal v listih postopanje vlade glede razpusta Občinskega odbora v Kraljeviči. Policija in žandarji so vrlega domoljuba zasledovali več dni, kakor kakega hudodelca. Dne 19. decembra so ga v Zagrebu prijeli in zaprli. Taka je pravica na Hrvatskem pod Čuvajem! — Virtemberško. Tudi v Nemčiji so liberalci večkrat tepeni. Tako so pri deželnozborski volitvi dne 19. t. m. na Virtemberškem izgubili 7 poslancev; katoliška stranka „centrum" pa je še enega poslanca pridobila, tako, da šteje v novem deželnem zboru 26 poslancev. — Bavarskega princa-vladarja Luitpolda so 19, t. m. v- Monakovem slovesno pokopali. Pogreba so se udeležili: Princ Ludovik, nemški cesar Viljem, saški kralj, avstrijski prestolonaslednik Franc Ferdinand kot zastopnik cesarjev, ruski veliki knez Boris in mnogi Člani evropskih vladarskih hiš. Pogrebne slovesnosti je opravil nadškof monakovski. — Mirovna pogajanja v Londonu le počasi napredujejo. V četrtek, dne 19. decembra, se je vršila 3. seja zastopnikov, ki pa je trajala le kratek Čas. Turški zastopnik je izjavil, (ia se Turki ne morejo poprej pogajati, dokler ne dobijo iz Carigrada od vlade natančnejših določil. Turška vlada je odposlala v London posebnega sela, ki bo izročil turškim odposlancem podrobna navodila, V soboto, dne 21. dec., se je zopet vršila seja zastopnikov. — Amerika. Državni svet Združenih držav je sklenil zakon, po katerem se odslej osebe, ki ne znajo čitati, ne bodo smele seliti v Ameriko. — Dosedanji predsednik ljudovlade, Tait, bo po končani svoji predsedniški službi nastopil mesto profesorja na nekem vseučilišču. Razne novice. Godovi prihodnjega tedna, 29. nedelja: Tomaž, škof; Tri fin, mučeoeo. 8ii. pondeljek: David, kralj; Liberij, Nicefor, muč. 81. torek: Silvester, papež; Pavlina, mučenica. Leto 1913: 1. jannar: sreJa: Nttvo leta, Obrezovanje Gos?td«vo. 2. četrtek: Makarij, opat. 3. petek: Genofefa, devica; Salvator, spoznav. 4. sobota: Tit, škof; Isabela, kraljica. * Osebna vest. Naš premilostljivi k.nezoškof so se vrnili še-le dne 22. decembra zvečer z Dunaja, kjer so imeli v sredo, dne 18. decembra, v sVupini desnice gosposke zbornice govor o cerkvenopravnih zadevah, in kjer so se potem dne 19. in 21. decembra udeležili seje v gosposki zbornici. Iz učiteljske službe. Provizorični učitelj v Račjem Maksfmilijan Smole je imenovan za stalnega u-čitelja istotam; provizorični učitelj v Crešnjeveu A. Planer je imenovan za stalnega! učitelja istotam; stalni učitelj v Kostrivnici Ignacij Cokl je prestavljen v RunČe. * Iz politične službe. Namestniški konceptni praktikant Ervin Kropaček v Slovenjem Gradcu je prestavljen k' okrajnemu glavarstvu v Ptuju. * Južna železnica bo imela letošnje leto približno 160 milijonov kron skupnih dohodkov. Iz južne železnice. Prestavljeni so: Franc Cu-tič, provizorični pristav, iz Brežic v Worgl; VUjem Novak, provizorični pristav, iz Velikovca v Brežice; Adolf Vlček, pristav, iz Spittala v Baden; iajfljunkt Franc Papst iz Celja v Gorico; Hugon Navratil, postaj en ačelnlk, iz Werndorfa v Pliberk; ' Edv. Grah, aspirant, iz Ruš v Donawi>tz: Jožef Pilh, pristav, iz Donawitza v Ruše; Alojzij Laurenčič, aspirant, iz Bracola v Vuhred-Marenberg. Smrtna kosa. Dne 19. t. m. je umrl v Trstu dolfgolq|tni slovenski poslanec in tržaški mestni svetovalec Alojzij Gorjupi. * 2. SMO novih naročnikov je pridobil „Slovenski Gospodar" leta 1912. To je Število, na katero je lahko naš list, pa tudi vsak njegov prijatelj, ponosen. Predno bo šlo leto 1912 k zatonu, se bo tiskal „Slov. Gospodar" v 13.000 izvodih. Pa so to tudi naročniki, ki v redu plačujejo naročnino. Ljudstvo naše upošteva važnost svojega glasila, ga podpira in širi." Naj gre tako brez prestanka naprej! O Božiču in Novem letu porabite vsako priliko za razširjenje „Slovenskega Gospodarja"! . radec. V soboto, dne 7, decembra, je priredilo društvo „Kres" svojim članom, katerih šteje letos nad 300, Miklavžev večer. „Kresove" prireditve vedno bolj in bolj zadovoljujejo občinstvo in pridobivajo med graškimi Slovenci vedno več prijateljev. Veseli moramo biti, da se „Kres" tako lepo razvija, da je postal nositelj slovenske misli v Gradcu in bivališče vseh katoliško mislečih slojev. Velik uspeh ima zaznamovati društvo s svojim Miklavževim večerom, ki je prav lepo uspel in se Čuje o celi prireditvi le pohvala. Miklavž je polagal graški mladini na srca, naj skrbno čuva zaklad svete vere in pa naj se trdno drži slovenskega jezika, katerega jo je učila slovenska mati. Po govoru je razdelil mnogobrojna darila malim in odraslim, kakor so pač zaslužili. Ko je nebeški poslanec odšel, so igrali Kresjapi Šaljivo enode-janko „Za letovišče", pri kateri smo morali občudovati izurjenost društvenih igralcev. Veliko smeha je žel šaljiv prizor „Boltatu Pepe in Zane z Iblane na turškem bojišču", ki so ga igrali trije „LjubljasiČanje" prav po „iblansk". Kresjani so izvedeli vse najnovejše novice z bojišča. Mnogo smo imeli zabav in veselic, pa tako lepo uspelih kot baš ta, je bilo malo. Naj bi pristopilo še več Slovencev h „Kresu"! * V. Weixl pod zaščito „Slogo". Zadnjič smo odločno prijeli slovenskega papirnega trgovca Weixla v Mariboru, ker prodaja v svoji trgovini nemški pohujšljivi list „Der neue Blitz"", kajti razpečavanje veri nasprotnega in potem Še nemškega lista nikakor ne spada v panogo „slov. narodno trgovstvo". G. V, Weixl nam je nato pisal, da je dozdaj in bode tudi še dalje prodajal omenjeni list ter je zavestno pristavil, da se za naš list nič ne zmeni, naj piše o njem kar hoče. Obenem nam je tudi javil, da Čitatelji „Slovenskega Gospodarja" tako redko prihajajo v njegovo trgovino, da bi jih lahko po dnevui z lučjo iskal. Hvala Bogu, smo si mislili, da je tako, vsaj naši pristaši ne pridejo v položaj, da bi se jim nudil v nakupovanje kak nemški ali slični časniški „pofel". Zato smo g. Weixla pustili pri miru. V resnici pa je g. \Veixla naša ostra in zaslužna graja dosti prijela, kar dokazuje, da mu vendar ni vseeiio, kaj pišemo o njem. Prišla sta namreč v „Slov. Narodu" kmalu dva dopisa, v katerih se hoče g. Weixla zagovarjati in o-prati, Češ, da smo ga mi zato napadli, ker je odbornik liberalnega političnega društva za mariborski o- kraj. Tudi na ta dva dopisa smo molčali. Se-le, ko je Weixl zbobnal skupaj mariborsko Slovensko trgovske drušitvo, da ga brani kot svojega nadstrankarskega odbornika, smo zopet z vso odločnostjo zavrnili izvajanja omenjenega društva in obenem stavili več vprašanj, na katera pa do danes še nismo dobili odgovora. Gospodje že vedo, zakaj ne odgovorijo! Najbrž jim dela težave Weixlov koledar, ki na nesramni način napada našo stranko. 'Je pač težko dokazati nad-strankarstvo trgovca Weixla, odbornika Slovenskega trgovskega društva, ako ta istočasno v svojem koledarju javno -nastopi zoper katoliško stranko in prevzame obenem tudi odbornišiko mesto v liberalnem, torej strankarskem društvu! Kaj ne? Celo „Slovenski Narod" ne prinese nič več v zagovor g. Weixla. Zato pa mora nastopiti „jetična" „Sloga", da ga zagovarja in mu prižene odjemalcev» Ta lažnjivka je zdaj iznašla, da mi zato napadamo \Veixla, ker ga hočemo u-ničiti kot konkurenta tiskarne sv. Cirila, ki ima tudi svojo papirno trgovino. Lažnjivka „Sloga", ta trditev že docela ne bode držala. Mi poznamo tiskarno sv. Cirila. Tiskarna sv, Cirila si ni Še-le zdaj uredda papirne trgovine, temveč je 'to trgovino že imela ter je delovala za naše ljudstvo že, ko papirnega trgovca V, Weixla še ni bilo in bode to svojo nalogo Še izvrševala, ko g. Weixla in „Sloge" morda ne bo več. Tiskarni se ni treba bati nobenih konkurentov. To si naj „.Sloga" in nadstrankar \Veixl dobro zapomnita! * „Štajerčevi" uredniki. Ptujski odvetnik dr. A. Brumen priobčuje v „Slovenskem Narodu nek odgovor na napade v „Štajercu" in pravi med drugim: .„Neposrednemu predniku L, Linharta, I. D., ki je 25» novembra t. 1. v Leskovcu radi preobilo zavžitega žganja obležal v cestnem jarku in potem v svinjskem hlevu g. M. Straschila, svaka I, Orniga, izdihnil skesano dušo, sledi moje pomilovanje in usmiljenje v tužen grob. Rad bi napisal primeren pekrolog o njem za „Stajerčeve" pristaše in Čitatelje, Če bi vedel, da „.StajerČev" odbor, oziroma g. Karel Linhart, ta ne-krolog sprejme v svoj list. Tudi z nekim drugim „Sta-jerčevim" urednikom imapn posebno sočutje in prav puščavnišk.o usmiljenje. Ta je neki ubogi ženi v Trbovljah leta 1906. ostal dolžan neko svoto za hrano. Ko ga je tožila pri sodišču, je dvignil upor proti plačilnemu povelju, dasi je priznal dolg v celem obsegu. Pri obravnavi se je pustil kontumacirati, ta izreden poštenjak! Ker je eksekucija proti njemu ostala brez uspeha, je prišlo do razodetne prisege, katero je ta „kremeniti" značaj tudi prisegel, trdeč, da ne more te svote plačati, ker mu Siidmarka plača samo 160 K mesečno, Ce hoče g. K. Linhart ime in naslov tega urednika „Štajerca" izdati, naj se potrudi k meni v pisarno ali pa naj pregleda akte c. kr. okrajne sodpi-je v Ptuju Cb II 473-6 in E IV 633-6." Kaj bo Linhart na to odgovoril? * Edini domoljub. Linhart še vedno psuje slovenske poslance kot največje škodljivce domovine, vidi med Cehi same izdajalce ter pravi o „Štajercu", da je edini slovensko pisani list, ki je stal zvesto za cesarjem in domovino. S „Štajercem" se pač ne bomo kregali zaradi domoljubja, vendar pa bi radi vedeli, ali še Linhart nikldiar ni videl v Ptuju viseti veHz-dajalske frankfurtarice in ali mu ni znano, da neki list „Stajerc" izhaja v „Bismarkovi" ulici. Je li bil tudi Bismark avstrijski domoljub? * Pesem za Božič je objavil „Stajerc". O kakovosti Štajerčijanskega stihofcvorja ne govorimo, saj stoji, kakor znano, primerno v isti višini, kot Štajer-Čijanski patrijotizem, „Stajerc" pa je v tej pesmi tudi pokazal, da je hkratu posebne vrste pismouk. „Stajerc" namreč tako pesnikuje: „V hlevu zvezda porodila se, ki svet je razsvetlila. Sijaj, sijaj v srca jasna, zvezda ti božična, krasna." Pisinouk „Stajerc" torej uči, da se je v betle-hemskem hlevu rodila „zvezda", „božična", „krasna". No Korl, pojdi in vprašaj kakšneigakoli šolarčka in boš izvedel, kdo se je rodil v betle.hemskem hlevu. * Zmaga korošldh Slovencev. V Št» Štefanu ob Žili so Slovenci pri občinskih volitvah zmadali v vseh treh razredih, Nemci, in nemškuta^rji so popolnoma propadli. St. Štefan je največja občina Šmohorskega okrajnega glavarstva. * Kalendar Srca Isusova in Marijina za prostu godinu 1913. Ta koledar, ki so ga izdali hrvaški je-zuitje, se odlikuje ne samo po lepi zunanjosti, temveč tudi po jako bogati vsebini. Koledar stane po poŠti 90 vin» in se paroča v Zagrebu pri „Hrvaškem kalto. liškem tiskovnem društvu". * V osrednjo komisijo za zgodovino so izmed štajerskih Slovencev imenovani: profesor dr. Avguštin Stegenšek in stolni prošt Karol Hribovšek iz Maribora, in proŠt Jos. Flek iz Ptuja. * III. slovenski protialkoholni kongres (shod) priredi Proti alkoholna zveza „Sveta vojska" in Dru-šivo zdravnikov na Kranjskem ob lOletnici protialkb-holnega gibanja na Slovenskem. Cas kongresa: Nedelja 29. in ponedeljek 30, decembra 1912, Kraj zborovanja: Velika dvorana hotela „Union". — I. nedelja 29» decembra: Ob 8. uri v stolnici tiha sv. maša v namen kongresa. Pričetek zborovanja ob 9. uri dopoldne. * Velik požar. V občini Sepekava blizu Prage na jCeškem je uničil velik požar dne 19. t. m. 39 hiš z vsemi gospodarskimi poslopji in pridelki vred. Zgorelo je tndi mnogo živine. Neki kmetici, ki je pred nekaj dnevi iz strahu pred vojsko vzdignila, v hranilnici 12.400 K, je zgorel ves denar. * 80 let poslanec. Dne 19. t. m. je slavil ogrski državni poslanec Jožef Madarasc SOletnieo svojega po- slančevanja. Madarasc je bil že leta 1832 kot 181etni mladenič izvoljen za poslanca. Radi starosti se starosta vseh poslancev le malokdaj udeleži sej državnega zbora. Z avstrijskega tržišča. Pri nas v Avstriji ima^ jo tovarnarji in karteli zlate Čase. Cement, železo, sladkor in drugo enako blago se ni nikjer v Evropi zadnja leta tako podražilo kakor pri nas v Avstriji, ker vlada bogatim i.ndustrijcem in kartelom premalo gleda na prste. Avstrijski cement je tako drag, da pride celo cement iz Nemčije vkljub carini in tovornim ceneje kot avstrijski; enako je glede železa. — Listi poročajo, da nameravajo tovarnarji sladkorja svoje izdelke zopet podražiti, in sicer 1—2 K pri 100 kg. — Cena žitu sedaj polagoma, a stalno pada. Ta teden je znašal padec pri pšenici in rži povprečno 5—10 v. pri 100 kg. — Pitana živina je sedaj ob praznikih vstrajala pri svoji ceni, nasprotno pa je cena plemeni živini padla za 1—3 K pri 100 kg žive teže. * Živinske potne liste se ne sme izpolnjevati s črjiilnim svinčnikom (tintnikom), ampak samo s pravim črnilom. Ministrstvo za javna dela je z odlokom št. 11.102 z dne 17. marca 1912 javilo, da je spisova-nje živinskih potnih listov s Črnilnim svinčnikom nedopustno, ker taki potni listi pripuščajo ostrgatve in postanejo po večkratnem pregledovanju, posebno ob deževnih dneh, nečitljivi, kar ima najvadno slabe posledice za župana, pa tudi za lastnika živine. C. kr namestnija je z odlokom št, 1276-14, z dne 6, decembra 1942 n,a to opozorila podrejene urade. Naj se župai? in izdajatelji živinskih potnih listov natančno ravnajo po teh1 navodilih. * V kateri volilni razred se naj pri (občinskih volitvah uvrstijo častni občani? Došlo nam je več vprašanj, v kateri razred spadajo častni občani. Glasom volilnega reda za Štajersko se morajo uvrstiti Častni občani sledeče: Ako častni občan ne plačuje v občini nobenega davka, se uvrsti v III. volilni razred, ako pa plačuje sam za-se v občini davek, potem kot častni občan ne voli, ampak voli le kot davkoplačevalec. V slučaju pa, da ima mož, ki je Častni občan, v občini posestvo skupno z ženo, voli poleg tega, da je davkoplačevalec, Še tudi kot Častni občan, sam za-se. N. pr. Anton Sliva je častni občan v občini Dolga vas. On ima v občini tudi srednje posestvo, na katerem je soposestnica tudi njegova žena. Kot davkoplačevalec je uvrščen v II. volilni razred, a kot častni občan voli tudi v III. razredu. Ce pa bi bil Sliva sam lastnik posestva, brez žene, voli samo v II. razredu, ker se mu v tem slučaju volilna pravica kot davkoplačevalcu in Častnemu občanu združi. Za balkanske ranjenca so darovali ozir. nabrali: g. župan V;".ko Ježernik in krojaški mojster Franc Grabner sta v Lučanah nabrala 128 K; Marija Dimec K 18 42; Marija Imperl v Razboru 6 K; Neža Marovt, Brasiovee 7 K; Županstvo v Borec,ih 11 K in perilo; Rupnik Ana, Loče 4 K; Plaznik Franja, Pameče K 5-20; Lederer Ana, Gor Voličina 20 K; Marica Vrhnjak, Pameče K 5'40, Marija Vovlak, Braslo«če K 21-60; Sobota Urša 2*K; Masten Neža 2 K; Neimenovana 9 K; Kolarič J, Mala nedelja 14 K. * Za S. K. S. Z. v Mariboru je daroval veleč. g. M. Eferl, župnik pri Z-;. 3v. Kungoti fi K. Hvala! Rodoljubi posnemajte I * Mirtjin otroX sem ! Zivljenska slika v 3 dejanjih. Iz nemškega prestavila Albina Treven Zložila učiteljica Marijine kongregacije. 1913. Založilo Kat bralni društvo pri 8v. Jurju ob juž. žel. Igra je različna od one že znane „Marijin otrok". Priporoča se zlasti deklišk.Marijinim družbam v predstavo kot jako primerna. Tiskala Cirilova tiskarna v Mariboru. Cena izvodu je 60 vin, Mariborski okraj, m Maribor. Okrajno glavarstvo razglaša, da bo imelo uradne dneve izven Maribora v mesecu januarju: v četrtek, dne 2. v Slovenski Bistrici; v torek, dne 7. pri Sv. Lovrencu nad Mariborom, in dne 9. pri Sv* Lenartu v Slov. goricah. — Meseca februar ja: v torek, dne 4. v Peklu pri Poljčanah; v Četrtek, dne 6. v Slov. Bistrici in v četrtek, dne 13. pri Sv. Lenartu v Slov. goricah. m Maribor. Zupana dr. Schmidererja je imenoval mestni svet za častnega občana. — Imenitno gospodari naša mestna uprava z občinskim denarjem. Ko so zasipavali obzidje novega mostu in oni del ceste, ki vodi z mostu v Gosposko ulico, so Čisto pozabili na vodovodne cevi. Sedaj, ko je bilo že vse pripravljeno za tlakanje, so prišli še-le na to. In tako sedaj zopet prekopavajo že usedeni zasip več metrov globoko, da jim bo mogoče položiti vodovodne cevi. A-li ta dela nič ne stanejo? In pri regulaciji ceste z Glavnega trga proti Narodnemu Domu so se nemški inženirji močno zmotili. Tlak Mayer-jeve hiše je moral Kiffmann položiti 30 cm prenizko, tako, da bo cesta višja kot tlak in bosta ob deževju blato in voda tekla v hišo. No, pa v Mariboru vse to nič ne stori, saj imajo davkoplačevalci denar! m Maribor. Na deželni vinarski in sadjarski šoli se vrši od 20.—25. januarja 19*13 tečaj za kletarstvo, Natančneje v oglasu. m Maribor. Zadnji četrtek, dne 19. t. m. se je vršil v dvorani društva katoliških mojstrov okrožni zadružni shod. G. nadrevizor PuŠenjak je v svojem govoru dajal važna navodila posojilničarjem in je raz-motrival položaj na denarnem trgu. Udeležba je bila primeroma mala. Nekatere posojilnice, posebno one z desnega brega, niso poslale sploh nobenih zastopnikov, kar je vse graje vredno. Pohvalno moramo omeniti vrlo posojilnico pri Sv. Križu nad Mariborom, ki je bila zastopana po več vrlih možeh. m Maribor. — Silvestrov večer v Ruški koči na Pohorju. Tozadeven pogovor se vrši v petek, dne 27. decembra ob 8. uri zvečer v kmečki sobi Narodnega Doma v Mariboru, m Sv. Magdalena v Mariboru. Zadnjo nedeljo t. 1., dne 29. decembra, ima magdalenska dekliška zveza zopet svoj redni mesečni sestanek takoj po ve-Černicah v društveni sobi. Vabljena so vsa dobro misleča dekleta! m Kamilica. Prvo dejanje županovanja Hofbaui-erjevega je bilo, da je dal dovoljenje za ples na ad-ventno nedeljo v ABingerjevi ohstilni. Držimo se načela: po njihovih delih jih bomo spoznali. m Kanmica. Dne 19. t. m. je umrla posestnica Elizabeta Potočnik, ki je vsakokrat pri občinskih' volitvah dala pooblastilo slovenski stranki. Pokopana je bila pri Sv, Urbanu. Zavedni Slovenki svetila večna luč! m Gor. Sv. Kungota. Franc Drozg, oženjen posestnik na Vrtiču v tukajšnji župniji, je v sredo, dne 11» decembra v jutro odšel v Maribor na sejem. Ker ga ni bilo domov, so ga začeli iskati in so ga v soboto, dne 14. decembra zvečer našli pri Frasovi gostilni v Spodnji Sv. Kungoti mrtvega v Pesnici. Spra^. vili so ga v mrtvašnico pri Spodnji Sv. Kungoti in ga v torek, dne 17. decembra, popoldne po izvršenem komisijskem ogledu in raztelesenju pokopali na pndot-nem pokopališču. Umrl je, kakor pred par leti pri njem stanujoči Pius Herič. Kakor se da sklepati, je bil vzrok žalostne smrti najbrže nesrečni alkohol, m Gor. Sv. Kungota. Vendar je na občinski deski na stari šoli zopet nabit slovenski razglas, pa ne mislite, da iz tukajšnjega kraja, ampak iz Gradca, namreč „Naklep na smodnišnico pri Karls-doriu — 500 kron premije za izpitovanje krivca" od c. kr. Štajer. namestništva v Gradcu z dne 9, decembra 1912, štev» 12752-3 1912. Da je nabit ta razglas lepo v slovenskem jeziku, ima menda svoj vzrok v tem, ker je prišel iz Gradca od c, kr. Štajerskega namestništva, in menda le ni prav kazalo, slovensko besedilo nazaj zagrniti in zakriti, kakor se je delalo še pred nedavnim časom. m Št. Tlj v Slov. gor. Oni železničar, o katerem ste v zadnji Številki poročali, da je v Storah dne 16. t. m. ponoči ponesrečil, je tukajšnji rojak Rupert Fidler. Rajni je bil oženjen, oče dveh malih otrok; bil je vrl Slovenec in krščansko misleč mpŽ. Truplo so prepeljali v Maribor. Pogreb se je vršil dne 19, dec. N. v m. p.! m Vukovski dol. Tukaj je umrl župan in posestnik J. Santl. Rajni je bil pristaš šitajerčijanske stranke, N. v m. p.! m Jarenina. Na novega leta dan po večernicah se vrši v čitalnici občni zbor Bralnega društva. Na sporedu je poročilo odbora, volitev novega odbora, sprejem novih udov, govor in šaljivi srečolov s krasnimi dobitki. Na praznik sv. Treh kraljev, dne 6.pro-sinca popoldne po večernicah je občni zbor Mladetni-Ške zveze. Na vsporedu: Volitev odbora, govor. — Prihodnjo nedeljo, dne 22. prosinca popoldne po večernicah se vrši občni zbor Dekliške zveze jarenin-ske. Na vsporedu: volitev odbora, govor. Oba shoda se vršita v Čitalnici Kmečkega bralnega društva. Ja-reninčani, zlasti mladina, pridite polnoštevilno! m Studenci pri Mariboru. Pri občinski volitvi za II. in I- razred, ki se je vršila dne 20. t. m., so zopet zmagali Nemci in posilinemci. Nasprotniki so agitirali in si pomagali z vsemi dovoljenimi in, nedovoljenimi sredstvi. V II. razredu je dobila slovenska stranka 26 glasov, Nemci pa 51. V I. pa Slovenci 4, Nemci 12 glasov. To je za naš prvi poizkus lep u-speh. t m Sv. Lovrenc nad Mariborom. Skrajpo nesramni dopisi, s katerimi napada po nemških Časopisih in v ptujskem smrdljivcu znana vsenemška troji-. ca vsakega, ki Še količkaj drži na svojo narodno čast in poštenje, morajo tudi največjega mlačneža razburiti. Častilci pruskega Bismarka so postali kristalno-čisti avstrijski „patrijotje", nas Slovence pa tožarijo in ovajajo kot veleizdajalce in nevarne srbaše, katere je treba zapreti ali pa izgnati na Srbsko. Talce hudobije ip brezprimerne hinavščine so zmožni samo naši nemčurji, ki so si kot narodni odpadniki že davno izvolili Judeža za patrona, Največji napotek', v katerega pri vsaki priliki trčijo s svojo neumno bučo, je naš č. g. župnik. Pri vseh občinskih volitvah je župnik komandant: četudi doma bolan leži, pemškutar ga vendar vidi na volišču. V trški občini ima gospod župnik kot veleposestnik v I. razredu volilno pravico, tudi davka plača več kot katerisibodi „nemški" pur-gar, in vendar od slovenskega in kmečkega denarja obogateli nasprotniki nobenega pri volitvah tako težko ne vidijo kalcior g. župnika, Seveda, zaslužek, ki ga da g. župnik enemu ali drugemu posilinemcu, i,© pa le dober. Ne morem dopisa boljše skončati, kakor da navedem besede neke poštene in pravične Nemke, ki je naše poturice tako-le obsodila: „Ako bi bili pravi Nemci takšni, kakoršni so šentloVrenški posilinemci, bi bilo mene sram, da sem nemškega rodu!" m Sv. Lovrenc nad Mariborom. Strašna smrt! Do tretjega gre rado! V radolnišlci planini je neusmiljena smrt zahtevala že tretjo žrtev! Debla, tukaj „plohi" imenovana, so zmečkala dne 3. marca 1910 samskega mladeniča Konrada Paulič, dne 22, decembra 1911 zakonskega moža Antona Gasserja, sedaj, 19. decembra 1912 pa vdovca Gregorja Mesarič. O zadnji nesreči poroča priprosti drvar tako-le: V Četrtek, dne 19. decembra 1912, ob 547. uri zvečer, ob krasnem luninem svitu, smo začeli spravljati plohe navzdol po '/* ure dolgi, „najdaljši" radolniški riži. Ob njej je na vsakih 200 korakov stal eden drvar-paznik s cepinom in lopato; s cepinom je odviral, to je porival naprej ustavljene plohe, z lopato pa zaviral, to je, metal zemljo v rižo, kadar je bila pregladka. 8 plohov — prvi poizkus — je zdrknilo dobro. Po vrsti smo jih spustili še 35. Naenkrat pogreša naš voditelj enega paznika, zato ustavi vse delo. 10 mož nas je bilo takoj na mestu, da poiščemo pogrešanega tovariša» S strahom ob srcu korakamo ob riži, eni na desni, drugi na levi strani; iščemo, a tovariša ni, kličemo, a tovariš se ne zglasi. Dosedaj tako svetla luna se skrije za Črni oblak! Kaj li to pomeni? Prižgemo veliko svetilko in v njenem svitu iščemo dalje. A groza! Tukaj so krvavi sledovi, tukaj cunje od suknje in hlač, tamkaj drobne boščice in, ob riži kupčeki človeških možganov! Črni oblak je splaval izpod lune in ta je zopet dala svojo svetlobo. Sedaj smo pri njem! 200 korakov navzdol od mesta,, na katerem je opravljal svojo nevarno službo, i.n 15 korakov proč od riže je ležalo njegovo truplo nago, noge in roke so bile zdrobljene, spodnji del Čeljusti pa se ga je še držal, a glave — od ust nalvzgor — ni bilo nikjer! V nedeljo, dne 22. decembra 1912, smo ga v velikem sprevodu pokopali, Gregor, naj ti bo Bog milostljiv! Tovariši, Boga se bojimo in bodimo pripravljeni! m Ješenca pri Framu, Umrl je starosta na&e občine, kmečki prevžitkar Jurij Pungertnik, po domače Malej, v 91, letu. Pokopali smo ga v nedeljo, dne 22. t. m, — Letos je bilo mnogo in nesramno lažnjivih dopisov iz naše občine v „Štajercu", Tako je bilo tudi, da zahaja v našo občino g, Baznik, kaplan iz HoČ, s svojimi Orli» Resnica pa je, da g. kaplan nikdar ni bil na Ješenci, Zopet smo brali, da je prišla vrla< Kovačeva deklina iz dekliškega shoda v Cirkovcah drU-go jutro domov; resnica pa je, da se je z našim vrlim občanom, to je s svojim očetom, peljala isti dan tje in nazaj. In kloliko ostudnih napadov je moral prestati naš občespoštovani župan. Vsa občina je bila razburjena, sosedje, ki so si bili prej najboljši prijatelji, so se sprli med seboj. To vse ¿s povzročila zlobna roka nekega pritepenca, ki je pisal nesramne dopise v „Štajerca". Hvala Bogu, moral je zapustiti našo občino, preselil se je drugam; sedaj se vrača mir med sosede. Nekaj dobrega pa je vendar storil nesramni dopisun, namreč, da so vsi prijatelji „Štajerca" spoznali, da je „Stajerc" lažnjivec od začetka. — Se eno novico. Naša občina bo začela slovensko uradovati. Uradoval b.o odslej sin poslanca PiŠeka, ki se je nedavno oženil s hčerko našega župana. Slov. Bistrica. Razpisane so volitve za naš o-krajni zastop. Veleposestvo voli dne 20, jan. 1913, mesto in trgi dne 22. januarja in kmečke občine pa dne 24. januarja. Volitev se začne vsajkokrai ob 10. uri zjutraj in se vrši v občinski pfsaprni v Slov. Bistrici. Vsaka skupina voli osem zastopnikov. V mestni skupini voli mesto Slov. Bistrica šest zastopnikov, trg Studenice enega In Makole enega zastopnika. Ptujski okraj, p Sv. Lovrenc na Dravskem polju. Dne 16. t. m. je umrla po dolgi, mučni bolezni, žena veleposestnika Mih. Mustafa, Marija, rojena Mlakar, sestra preč., g. stolnega dekana dr, Mlakarja. Naj v miru počiva! Celi obitelji naše iskremo sožalje! p Milialovci. NašiliberalŠeki, oziroma njih uŽa^-ljeni general, se grozno huduje v zadnjem „Narodnem listu, da so bili ti nesrečni „klerikalci" tako neusmiljeni in so pri tukajšnjih' občipskih volitvah liberalce porazili. To je že od sile. Vsaj nekaj veselja bi se naj tem ubogim liberalcem pustilo. Skoda za njih dragoceno življenje, katero se vsled „klerikalne" zmage skrajša za več let. — Kar pa piše general o našem gospodu župniku, pa je delal ravno on sam. Naša stranka je agitirala pošteno in ni vsiljevala volilcem kandidate, kakor so to delali liberalni zgagarji. p Sv. Barbara v Halozah. Dvomimo, če je kje v ptujskem okraju župnija, Kjer bi število naročnikov za „.Slovenskega Gospodarja" tako naraščalo kot pri nas, Zadnji teden je dobil zopet „Slovenski Gospodar" 12 novih naročnikov, med letom pa jih je bilo itak vsak teden več. — Vinske cene so letos zelo lepe, samo žal, da se večinoma vse vino že najhaja v kleteh bogatašev. p Sv. Tomaž pri Ormožu. Dne 16. t. m. je umrla tukaj Marija Marin v najboljši dobi svojega življenja. Rajna je bila vrla žepa in dobra mati. Vrli krščanski hiši naše sožalje. Rajni bodi žemljica lahka! p Rogatec. Pravo sliko nemŠk(b-nncionalnega gospodarstva nam kaže proračun našega okrajnega zastopa za leto 1913. Proračun izkazuje 48.245 K 22 vin, primanjkljaja, kateri se mora pokriti z dokladami na direktni davek v višini 68%, Kdo ima glavno besedo v našem okrajnem zastopu? Liberalni in nacionalni Nemci! Tako je povsod, kjer so ti ljudje na krmilu. Občine, okrajni zastopi in dežele, kjer vladajo ti ljudje, imajo od leta do leta vedno bolj slabo gospodarstvo. Kopičijo se dolgovi, doklade rastejo, a ti u-bogo kmečko ljudstvo pa le plačuj. Najboljše sredstvo proti slabemu gospodarstvu v jasnih zastopih je, da naši ljudje ob volitvah take vsiljivce izbadnejo. p Žetale. Tukajšnja Šola slavi letos lOOletnico svojega sestanka. V ta namen se bo priredila dne 29. decembra po pozni službi božii posebna slavnost v šolskih prostorih. Ob tej priliki se bo tudi šolska, de-ca primerno obdarovala. Ljutomerski okraj. I Ljutomer. V Stročji vasi so se vršile nedavno občinske volitve. V odbor je zlezlo tudi par takih, ki včasih cincajo na posilinemško stran. — Letošnje vino še ne bo tako slabo, kot se je prvotno mislilo. Res, kisline je majo več v njem kot navadno, a kdor ga je poboljšal z dodajatvijo sladkorja, ta bo imel Š« izborno kapljico. Cena je dokaj lepa. Pod 60 vin. li- ter ga sploh ni dobiti. Starina pa se plačuje po 1 K in Še Črez. — Ogrski Slovenci se vedno bolj selijo na Štajersko. Davčni madžarski vijak in pritiskanje Slovencev je na Ogrskem že v navadi. — Ozimne na Murskem polju letos niso posebno lepe. Ce bo slaba zima, pa bo malo kruha. 1 Gor. Radgona. Med prekmurske Slovence, ki spadajo pod „nemško" Radgono, se pošilja po več 100 izvodov „Štajerca". Prejšnjo nedeljo sem videl, kako jih je nek mož, doma v Zepovcih, razdeljeval, ponujal in prodajal med naše ljudi, (Op.uredništva: Poizvedite, ali ima dotiČni mož oblastveno dovoljenje za razdeljevanje in prodajo lista.) Po ovinkih sem potem izvedel, da daje Siidmarka podporo za Širjenje „Štajerca" med prekmurske Slovence. Žalostno sredstvo! Sicer pa tudi „Slovenskega Gospodarja" prihaja lepo število med nas; v naših vaseh, ki spadajo pod radgonsko župnijo, se jih je letos tudi mnogo naroČilo. Dobro bi bilo, ko bi „Slovenski Gospodar večkrat prinašal kaj iz naših krajev. (Le pišite! Ur.) 1 Veržej. Bralno društvo uprizori na Štefanovo gledališko igro: „Domen" Po predstavi prosta zabava s petjem, srečolovom, šaljivo pošto itd. v gostilni a. Alojza Seršen v Veržeju, Začetek ob pol 5. uri popoldne 1 Gsrnja Radgona. Naša mUd. zveza priredi na Štefanovo, dne 26 t m. veselico z gledališko predstavo „Mojstra Križnik» božični večer" in sicer v gostilni g. Albert» Horvst v Gor Radgoni. Na vspo-redu je tudi pe jo ¡amburanje in šaljiva pošta. Začetek ob 4. uri pop. Slovenjgraški okraj, s Šoštanj. Vas Družmirje dobi v kratkem električno razsvetljavo. Drogi so že postavljeni, okoli novega leta bodo dovršene tudi ostale priprave. Št. Janž pri Spodnjem Dravogradu. Dne 13. t. m. je prerano preminula učiteljica v pokoju in nad-učiteljeva soproga, blaga gospa Klementina Alt, v 38. letu svoje starosti, po skoro "dveletni mučni bolezni, katero je pirenašala s čudovito potrpežljivostjo in vdanostjo. Bodi ji žemljica lahka! s Podgorje. B alno društvo priredi na prazu k iv. Štefana, 26. deembra ob 3. uri popoldne v stari šoii predstavo „Nežika z Bleda". c Celje. Dne 24. avgusta t. 1. je povozil samo-drč zagrebškega tovarnarja Gerersdorferja v Cestah pri Slatini nekega Jožefa BukŠeka, ki je mrtev obležal. Tovarnar Gerersdorier, ki je vozil s svojim samo-drčem izredno naglo, je bil obsojen na 20 K globe ali 1 dan zapora. c Celje. Zadnja „Vahtarica" se grozno huduje, ga g. okrajni glavar dne 15. decembra ni obiskal neke prireditve v nemški hiši. Ali celjski prusaki ne vedo, da v družbi, kjer se neprestano vpije „Heil und Sieg" ter se tuli „Die Wacht am Rhein" ni prostora za domoljubnega človeka, kaj Še-le za c. kr. uradnika? — Dne 15. t. m. je imela podružnica nemškega Šulferajna v Gaberju svojo slavnost. Slavnostni govor je imel komisar (! ?) Bruno Bauer. Govoril je o Germanih ter izrazil ponižno željo, da se bo delu Šulferajna posrečilo, dobiti celjskim Germanom našo o-kolico v roke. c Celje. Značilno za liberalce, ki so s svoio „N, stranko" baje vzeli narodno delo v Celju v zakup, je pisarjenje „Slovenskega Naroda" v 292, Številki t. 1., kjer liberalni člankar trdi, da se je nemški vpliv iz mesta utrdil v okolico tako, da bo ta, „k^kor se nadejamo, že pri prihodnjih volitvah pridobljena". Celo naše starodavne Petrovče vidi ta narodnjak že v nemških rokah (to so namreč tiste Petrovče, kjer so se pri zadnjih občinskih volitvah združili liberalci z nem-Škutarji in Nemci). Iz teh vrstic seva vsa liberalna zajčja korajža, ki jo liberalec navadno pokaže, če se je treba postaviti po robu Nemcem ali nemškutarjem. Prav je imel oni mož, ki je rekel: „Ce govori liberalec o narodnosti, o delu za narod, mu je ravno tako verjeti, kot če bi te jud pozdravil s „Hvaljen bodi Jezus Kristus!" Ce se bomo celjski in okoliški Slovenci zanašali na liberalce, da nas otmejo Nemcev, smo res izgubljeni,. c Celjska okolica. V Libojah je posestniku Go-vediču pogorel dne 13. t. m. kozolec s krmo in žitom vred. Kako je nastal ogenj, se Še ni dognalo. Škoda je krita z zavarovalnino. Dne 14. t. m. so peki neznani lopovi napadli v gozdu pri Lokrovcu posestnika Jezernika iz Ostrožnega vrha in ga tolkli s koli, da je postal ves krvav. Jiezernik je napadalcem le s težavo ubežal v Skobernetovo pristavo. — V PeČovju pri Teharjih je dne 11. t. m. 12letnemu Alojziju Knezu vejalnik odtrgal prstanec leve roke. c Hmelj. Promet s hmeljem ie na žate&kem tržišču teden za tednom slabeji. Kupcev prihaja vedno manj. Cene se gibljejo med 124—145 K 50 kg. Za iz-venčeški hmelj se je plačevalo 110—130 K za 50 kg. c Sv. Jurij ob južni železnici, V četrtek, dne 19. decembra, se je vršila pred upravnim sodiščem razprava o pritožbi nekaiterih naših tržanov zoper odlok deželnega odbora, da se opusti „komuna", to je trg ne sme imeti sam za-se Še kakega drugega gospodarstva kakor cela občina trška skupaj z Bezovjem vred; vse mora priti v občinsko blagajno. V istem smislu so odločili tudi na Duinaiu; stvar se sama po sebi razume; in vendar so imeli pri nas leta in leta neko oskrbovališče trškega premoženja, k'i je dohaja^ lo od sejmov, dokler ni prišel deželni odbor tej nepo-stavnosti na sled. DotiČnim gospodom naj ne bo žal za njihove izgubljene šarže, pač pa za lepe denarce, ki jih stane pravda; zastopal jih1 je odvetnik dr. Ku-kovec. — Tudi pri nas je celjska posojilnica kar preplavila s svojimi računskimi zaključki naše ljudi, da jih opozori, naj pri njej vlagajo denar. Liberalna Kmečka posojilnica, ki trpi sušo na vlogah, naj se celjski dohtarski posojilnici zahvali za lepo uslugo. c Vransko. Tukaj smo pokopali dne 17. dec. Franca Kozmelj, uglednega posestnika iz Prekope. Na njegovi sedmini se je nabralo za Slov. Stražo 8 kron. Živeli darovalci! Rajni naj počiva v miru! c Št. Jur ob Taboru. Bralno društvo ima v petek, dne 27. t. m., zjutraj po sv. maši v cerkveni hiši letni občni zbor z navadnim sporedom, K udeležbi vabi odbor. c Ljubno v Savinjski dolini. Dne 22, junija t. 1. je bila pri nas volitev šestih, odbornikov in treh namestnikov za 3. razred, drugi dan je bila pa volitev za 2, in 1, razred. Izvoljeni so bili izključno pristaši Slovenske kmečke zveze. Nekemu posestniku v Št. Primožu in udu prejšnjega občinskega odbora pa ta izvolitev ni bila všeč, ker je propadel. Pred volitvijo je sicer agitiral pri volilcih' za-se in svojo stranko, a volilci mu niso hoteli več iti na lim. Ves razjarjen vsled tega poraza je vložil rekurz zoper volitev, a tudi ta ugovor mu ni prinesel tako zaželjenega uspeha. Politična oblast je namreč zadnjo volitev potrdila, le tretjega namestnika v 3. razredu je zaradi nekega malega pregreška izbaenila in ukrenila, da se mora voliti drug namestnik. To volitev je županstvo na dan' 17. t. m. razpisalo, A glejte in strmite, prišel je k tej volitvi le eden volilec, in, ta je volil Franca Budna, kateri lahko sedaj reče, da je on — enoglasno — izvoljen namestnik občinskega odbora na Ljubnem, c Nazaret. Slovensko katoliško izobraževalno društvo priredi v nedeljo, dne 29. decembra, božično veselico s petjem in šaloigro. PriČetek ob 3. uri popoldne, c Sv. Miklavž nad LaŠkinu Načelnikom trajnega šolskega sveta je bil že tretjik.rat izvoljen Jože! PavČnik, posestnik v Ložah, za namestnika pa Č. g. župnik Ivatn Zakošek. c Dol pri Hrastniku. Naše Izobraževalno društvo je sklicalo v nedeljo, dne 15, decembra, poučen shod, kateri je bil zelo dobro obiskan'. O jugoslovanskih dogodkih zadnjega časa, s posebnim ozirom na vojsko na Balkanu, je govoril poslanec S. K, S. Z., Fr. Žebot iz Maribora. Obiskali so nas tokrat tudi naši sosedje od Sv. Jederte, c Rsdica v Sav. dol. Na^e prostovoljno gasilno društvo priredi povodom tridesetletnice obstoja 5. januaija 1913 veliko slarnost. So sedna druitva se prosijo, da se blagovolijo na to ozirati. c Št. Jur vb ju-. že . Kat. bralno društvo priredi ob priliki desetletnice svojega obstanka na Štefanovo dne 26. decembra 1912 dve, gledališki predstavi „Na Betlehemskih poljanah" in „Veseli god". Začetek ob 3 uri pop. K obilni udeležbi vabi odbor. c Nova cerkev. Izobraževalno društvo priredi na praznik sv. Štefana, 26. decembra ob 3 uri pop ldne v d'uštvenih prostorih gledališko predstavo „Pri gospodi" z deklamacijo in petjem. c Mozirje. Kat. slov. izobraževalno društvo ima občni zbor v nedeljo pred Novim letom dne 29. t. m. Vabljeni so vsi člani in prijatelji društva c Morlrje. Pomočnici rokodelske zadruge za Mozirje, Rečico in Kokarje priredijo dne 29. grudna ob 7. uri zvečer v gostilni „Ilirija" sedaj Franc Bračič v Moz rju svojo veselico v prid utrjenja blagajne pomočniškega zb:ira. Prijatelji udeležite sel Brežiški okraj. b Brežice. V neki gostilni „blizo" mesta je pred kratkim nek vinski mešetar iz Bizeljskega hudo ro-bantil zoper naša društva, „Slovenskega Gospodarja" in Kmečko zvezo ter naše poslance. Mož, ki je z dušo in telesom liberalec, vnet oboževalec „Narodnega Lista" in bil najboljši agitator za dr, Kukovca pri zadnjih državnozborskih volitvah, se je celo izrazil: „Čuvaja bi naj naša vlada poslala nad te pr......klerikalce". Lepa želja, gospod mešetar! Sicer pa se mi pristaši Kmečke zveze bore malo zmenimo za razne „ponižne" želje bizeljskih liberalcev, četudi lOkrat kličejo Čuvaje nad nas. b Sevnica ob Savi. Na zadnji sejem je prignala neka Karolina Duh s kranjske strani kravo, vredno 200 K, a prodala jo je za 70 K. Nekaterim se je zdela ta nizka prodaja sumljiva in so javili žensko orožnikom. Izkazalo se je, da je ženska kravo ukradla. Orožniki so ceno kravjo mešetarko prijeli in zaprli. Izkupiček 70 K so še našli pri njej. b Rajhencu g. V četrtek, dne 26. decembra ra praznik sv. Ste fana priredi naše izobraževalno drnštvo predstavo velezanimive Fiuž-garjeve igre „Naša kri". Vrli Slovenci od blizu ia daleč, pridite si pi gledat, kako so ljubili svoj narod naši predniki pred 100 leti I Začetek z odrom ca vlake ob pol štirih popoldne. Najnevejšt. Današnja številka je izšla samo na 8 straneh, ker je tiskarna radi praznikov z delom preobložena. Po Novem letu bo zopet vse v redu. Čuvaj padel. Da je slovensko-hrvaškaobštrukci-ja v državnem zboru zadnji teden prenehala, sta dva razloga: prvič so se večinske stranke po dolgih pogajanjih in prisiljeno vsled obštrukcije izrekle pripravne, da se izpolni želja hrvaško-slovenskega kluba, da država s posebno blagajno podpira kmečko zadružništvo; drugič se je zagotovo sporočilo pašim poslancem, da je Čuvaj padel. Dolgo časa se je ogrska vlada branila, da se Čuvaj odpusti. Toda nevolja Hrvatov in pa odločen nastop hrvaško-slovenskih poslancev sta vendar nazadnje zmagala. Že zadnji teden je presvitli cesar podpisal odlok, s katerim se dovoli Čuvaju dopust. Toda tudi to je dogovorjeno, da se Čuvaj iz tega dopusta ne vrne več. Saj tudi za navadne dopuste ni treba cesarjevega podpisa. Sedaj bo začasno nadomestoval Čuvaja za nekaj časa višji u-radnik, pozneje pa bo imenovan bani, da izvrši nove volitve za hrvaški sabor. Novi dunajski župan. Ker je dosedanji župan na Dunaju, dr. Neumayer, odstopil, je določila kršč. socialna večina dunajskega občinskega sveta bivšega trgovskega ministra dr. WeiBkirchnerja za župana. Že rajni dr, Lueger je še malo pred svojo smrtjo izrazil željo, naj bi WeiBkirchner postal njegov na^ slednik. Mirovna pogajanja v Londonu. Poslaniki evropskih velevlasti so se pri seji v Četrtek dne 20. t. m. v Londonu sporazumeli, da dobi Srbija trgovsko pristanišče ob Jadranskem morju, kaflerega pa ne sme utrditi v vojne svrbte. Ker bodo Srbi, kakor poročajo listi, ta pogoj sprejeli, smo lahko prepričani, da je vojna nevarnost med Avstrijo in Srbijo odstranjena, Glede Egejskih otokov, kojih nekatere so zasedli Grki, so sklenili poslaniki, da ne sme nobena država, ki bi te otoke dobila, na njih' postaviti mornariških postaj za svojo mornarico. Albanija pa dobi po sklepu poslanikov svojo lastno samoupravo. — Dno 21. decembra so se zopet nadaljevala mirovna poga^ janja med zastopniki balkanskih držav in Turčijo. Turčija je privolila, da se smejo njeni zastopniki tii-di z Grki pogajati, čeprav je ž njimi še vojska. Iz Carigrada je došel k pogajanjem poseben odposlanec turške vlade, Abro Effendi, ki je prinesel turškim zastopnikom predloge Turčije glede mirovnih pogajanj. Turčija baje pred vsem zahteva, da se jim dovoli do-važanje živeža v oblegane trdnjave, posebno v Dri-nopolje. Smatra se, da hoče Turčija zopet zavlačevati potek pogajanj. k Zreče, Dekliška ¿veza ima na Novega leta dan po večernicah občni zbor. Na dnevnem redu so važne stvari. Poročilo tajnice, blagaj-ničarke, pogovor glede nove knjižnice, vol tev odbora itd. Pridite torej vse brez izjeme 1 Vefslce ne feo» Bili so trenutki v pretečenih tednih, ko se na tozadevno vprašanje niso mogle s tako odločnostjo kot odgovor dati besede, ki smo jih zgoraj zapisali. Vedno je visela nekoliko v zrajm možnost, da pride do vojske med nami in Srbijo, oziroma Rusijo, ki je pp slovesnem zatrjevanju nemških listov v spornih vprar šanjih stala v ozadju kot mogočna obramba Srbije. Sedaj so se razmere izpremenile. Rusija se ni mogla odločiti za vojsko z nami, ker ji preti tudi vojska na vzhodu s Kitajci. Vrhu tega pa še tudi v notranji Rusiji ni tako mirno, da bi se v slučaju vSjske ne tre-balo bati uporov. Z ozirom na vse to se je Rusija odločila, da ne bo podpirala srbskih zahtev do skrajnosti, in Srbija se je sedaj udala zahtevam Avstro-Ogr-ske. Da Rusija ne bo do skrajnosti podpirala ruskih zahtev, je pokazala po svojem poslaniku na mirovnih pogajanjih v Londonu, ki se je pridružil sklepu drugih velevlasti, da naj postane Albanija samostojna. Srbska vlada je temu sklepui pritrdila, kar je tem lažje storila, ker se ji je dovolila pomorska luka ob Jadranskem morju, toda seveda na tujem ozemlju. Nadalje se je Srbija iz lastnega nagiba odloČila, da nam da zadoščenje zaradi žalitev nasproti konzulu Proha-ski v Prizrenu. Srbski ministrski predsednik PašiČ je prišel v avstrijsko poslaništvo v Belgradu ter prosil za odpuščanje. S tem je tudi ta zadeva ugodno in mirnim potom rešena. Lahko rečemo, da v trenotku ni zadeve, v kateri bi si Avstrija ip Srbija nasprotovali, zaradi tega se tudi lahko reče: Vojske ne bo, sedaj je mir zagotovljen! Listnica uredništva. Ivanjševci: Za nas nerazumljivo, torej ne moremo objaviti. — Bratonci: Hvala lepa I — 8v. Biroara v Halozah: Tako je prav I Vaše vneto delo z», naš list nas zelo veseli. Le pišite večkrat kaj. Pozdav-ljeni! — Dol: Hvala. Smo dobili od drugod. — Gornja Radgona: L« pišite večkrat, eaj Vam pero gladko teče I Vsem dopisnikom in agita-,0rjem: Vt-sele Btžlčoe praznike in srečno liovo leto! Ostanite aam tudi I. 1913 zvesti. Uredništvo. Tesele Božične praznike In srečno novo leto želi svojim odjemalcem ter zahvaljuje za cenjena naročila in se !j;m še » » » » » nadalje priporoča » » » » » Fr. Pleteršek, ,'St, Maribor, Koroška ul. 10. Zahvala. Po odom izgubs nepozubirg»,ljubljenega ssproga, očeta brata, sfsk», tasta, strica, gospod» Ivan Košutnika, nadnčitelja v Dramljah se zahvaljujemo tem potom ssHn, za izraze sočutja, za obisk ob času bolezoi, za mnogoštevilno »premsUo k zadojemu počitku. Pred vsem i/.rekamo globoko z< hvalo g c. kr. šolske mu nadzorniku Jos. Supaneku, slav. učitel.stvu, č. g. župniku Cemažerja, tukajinji čč. duho.ščini in učiteljstvu s šolsko mladino, slav. tb ;in. za .topu ia kr. šolskemu svetu, gospodu nadučitelju Fr. Brinarju in g. dr. Si. Raihu z* ganljiva poslovilna govora, iig. učit. petcera in vodji g. Joa. Culeku z» velič»-itiu ž»l istinki. — Iskrena aahvala darovateliem vencev: si. učit. društiu za Celjski okraj, tuk. u.iteljskemu zboru in šolski mladini. Blagovolite aptejeti zahvalo tem potom vsi, ki ste nam Naznanilo. Na deželni a a d j e - i n v i jto r e j s k i Šoli v Mariboru se bo v Času od 20—25 januarja 1913 vršil tečaj za kletarstvo, ki je namenjen za vinogradnike in druge, ki se za umetno kletarstvo za. nimajo. Na tem tečaju se bodo razpravljale vse točke, ki se tičejo tega predmeta, in sicer praktično in teoretično. 1340 Poučevalo se bo o sestavi vina, vadilo se o preiskavi vina in njega najvažnejših sestavinah. Pojasnjevale se bodo tudi določbe vinskega zakona, predavanja se bodo izpopolnjevala z razlaganjem in o ravnanju z vinom in praktičnim delom v vinski kleti vinorejske šole. Število udeležencev je določeno na 20. Naznanila za udeležbo se sprejemajo do 12. januarja in, se naj .naslovijo na podpisano ravnateljstvo. Vsak, k tečaju pripuščen udeleženec mora pri vstopu v tečaj plačati pri blagajni zavoda 10 K za pokritje stroškov, ki so v zvezi s prireditvijo tečaja. Predavanja in navodila se vrše v nemškem jeziku. Ravnateljstvo deželne sadje- in vinorejske Šole v Mariboru. S zlati nauki za zdravje želodca! Kdur s „FLORIA-nom" se krep6a, Zmiraj dober tek^ima! 694—2 Če želodec godrnja „FLORIAN-a", pa neha! Ni^otožen, ni bolín, Ta, ki vriva Izjava. Podpisani Gregor Avguštin, posestnik v Bolečki vasi, prekličem obdolžitev, katero sem izrekel glede g, Janeza Skrila, posestnika v Bolečki vasi. G. Janeza Skrila prosim javno za odpuščanje ter se mu zahvaljujem, da je proti povračilu vseh stroškov odstopil od tožbe. 1333 Ptuj, dne 4.. decembra 1912. Gregor Avguštin. Pridobivajte nove naročnike! Zahvala. Povcdoia prezgodnjo smrti našega ljubljenega očeta ozir. soproga, gospoda Matevža Presker, trgovca in župana v Rajhenburgu, se najtopleje zshvaljujerao vsem onim, ki so nas tolažili v teh težkih urah ter spremili nepozabaega nam -ajnega k zadnjemu počitku. Prav pasebno se še zahvaljujemo slav. okr. zastopa sevniškema in njega načelniku g. M. Starklu, obč. zastopa trga Rajhenburg s podžupanom g. Lenai-dom na čela, zastopniku c. kr. okrajnega glavarstva v Brežicah, oo. trapiatom, 66. duhovščini za zadnjo tolažbo ia častno spremstvo, gasilnemu društva rajhenburikemn, narodnemu nčiteljstvu, g. zdrsvniku dr. Schmirmaulu in g. c. kr. poštarju Frančišku Kocjan za samaritansko delo, pevskemu zboru za samaritaDsko delo, pevskemu zbcru za ganljive žalost nke, darovalcem prekrasnih vencev in vsem ostalim, ki so nam lajšali našo bol v teh prebridkih i rah Rajhenburg, dne 17. grudca 1912. 1331 Žalujoča rodkisa Presker. Edina N» debele»! Franc n&mdna si$ikiag®ska ¿ji " Ma priporoča po najnižjih cenah svojo bogato zalogo steklene in porcelanaste posode, svetilk, ogledal, vsakovrstnih šip m okvirjev za podobe. Prevzbtje vseh stekla rakih del pri cerkvah ia priv. stavbah. Naisolidnejša in točna postrežba. Naznanilo IS Naznanjam, da sem otvoril tnediČ3fSk9 in svečarsko Obrt v Ljutomeru št. 13 v hiši gospoda Seršena, kjer je bila že več let stara svečama. Se priporočam g. duhovnikom za obilna naročila. Rudolf Grosman, svečar v Ljutomeru. Najlepša luč je briketid luč, ki jo dajejo sobni briketid »pirati. Od teh še m»mo nekaj ▼ zalogi m jih oddamo po jako enižani «n; in ta-di na obroke. Priporočamo na d»lje tud: raznovrstne droge ace tlenove apar**e in gveiilke po D^jnižjih cenah in ped ug dnimi plačilnimi pogoji. Zahtevajte cenik. Zastopniki se iščejo. 1241 1343 Gostilna pri,Grozdu4 Dovršena so vsa popravila in de£a na znani gostilni gospoda Spatzeka v Tegetthoflovi cesti v Mariboru. Vse je prenovljeno in na novo urejeno. V prvem nadstropju se nahaja soba za kopanje in gostom je ob vsaki uri po nočt in po dnevu topla voda na razpolago. Kuhinjski prostori se odlikujejo po velikosti in krasoti. Kar se tiče komforta in liigijene, je prištevati gostilno „pri grozdu" brezdvomjio k najboljšim v Mariboru, 4 K najmanje na dan, a tudi mnogo več Bi lahko zaslužijo marljive, poštene osebe, ki se hočejo pečati r prodajo raznovrstnih ifči in z ljudskim zavarovanjem. Pojasnila da ¡e Zinauer in Co. Sv. J»kob v Slo i. gor. 13 <3 Zahvala. Podpisani se zahval.ujem gosp. UrSiču, ži-inczdravniku v Št. Jurjn ob juž. žel. za u-peš.io pooioč za ozdravo bolezni pri svinjah proti rdeči bolezni, ter ga mkcmur priporočam. 1849 Jurij Rom, posestnik Ogorevc. Loterijske Številke; De« 21 decembra 1912. Trst 43 46 24 33 82 Lino 70 61 74 86 18 Močnega učenca sprejme takoj Fr. Vaupetič, pek v Žicah pri Konjicah. 1304 Posestvo v Račah na prodaj za nizko ceno. Da se tudi v najem. Hila 2 mitu ti od posta)«, pripravna za gostilno ali za kako drugo obrt, zraven 1 oral zemlje, sad >-nosnik, polje, v hiii 8 stanovanj, hlevi obokani. Vpraša se pri g. Koisek, Zg. Kaplja. Arvež. 18)0 Razpošiljam orožje vseh vrst na lOdnevno noskušnjo in pregled. Puške l*n-[ caster-enocevke < d iO kron, dvoce»ke lanca-s ter puike .-i KO kron, Haromerles - puSke od 70 kron, Flobert puške od * kron, revolverji od 5 kron, piš.ole od 2 kroni naprej. Popravil* hiiro in po ceni. Ilustrovani cenik zastonj. F. Dušek, asT:*: Opečno št. 2047, na državni žel., Češko. 1294 Pekovskega učeača poštenih s-ar-šev sprejmem takoj, Star od 15 let naprej Učenje 3 let« in dobi 6 kron plače na mesec. Fraic Horvat, pek, Cirkovce pri Prager skem 1342 Krofaški pomočnik »a sprejme za stalno delo pri gosp. Bnkovniku, krojaški mojster Roše. 1345 Nek mož, »amičen, čres 80 let star, treznega značaja, slovenskega in nemškega jezika zmožen v go voru in ptsavi, tudi vsake konkurence zmožea v vseq str. kah želi stopiti v službo za gospceaiskega vodnika, kjer ma&jka gospodarja pri večjem posestvu, trgovini ali kakem drugem večjem podjetju. Dasiravno bi bilo z*radi konkurence ali drugih strok oslabljeno, upa na boljšo bodočnost, bi bi se tudi priženil z 10.000 kron premoženja. Vstop v službo takoj. Našlo/ pove usravništvo SI. Gosp. p-d šifro „Sreča". 1344 zvest, priden, skrben in zanesljiv lileptc išče službe, najrajši v kakem žndnišču ali v trgovini. Na slov v upra,ništva. 1338 Pohištvo mpeiilja na vse strani trgovina s pittótvea Kari Preis Maribor, Stolni trg 6, lepe postelj« na valjar, nastavne postelje 15 K, kuhinjska oprava predalčne omare 26 K mize 9 K, stoli K 2-60, trde, polirane po stelje 24 K, polirane mize 28 K, toiletno ogledalo 15 K, spalni divani, otom&ni, 30 K, jedilne mize na poteg S4 K, nsnjati stoli 9 K, vse vrste lesnega in tapeciranega pohištva, posebni oddelek pohištva iz železa in medenine. Edini štajers. izdelek. Izvirne tovarniške cene. Žičaste podloge 8 K matrace 6 K, železne postelje z ograjo 18 K, postelje iz medenine 68 K, emaj- lirane postelje 40 K. Slobodno aa eglel Slobodta nakup. Ceniki zastonj in franko. Mallsne Stupo, suhe gobe, namizne jabulke in za mošt, hruške, fižol, oves, pšenico, ječmen, bučne zrne, koruzno slamo od storžev, smrekove storže, vinski kamen, želod, krompir sploh vsa deželne pridelke, kakor tudi petrolejske in ol-nate sode. ter močnate, solnate in otrobnate vreče kupi vsako množino veletrgovina Anton SColem Graške cesta štev. 22, Celje, 500 kron! Vam plačam, če Vam moje sredstvo „Rias mszilo" v treh dueh ne odpravi brer bolečin kurjih oče«, stiskov in vkoreninjene trde keže. Cen* 1 lončku a jamstvenim pismom 1 K. Kemeey Kasoiiau I, Postfaeh 12/76. Ogrsko. 1131 Posestvo na predaj za 640 kron, drugo 30.000 kron s pritiklinami vred. Oglasiti se je pri Matiju Žižek, v Kamnici pri Mariboru. 1091 Trije hlapci, pridni, marljivi in tudi fošteni z letnimi spričevali, se »prejmejo k goveji živini. Zfcati morajo orati, voziti in drugo. Ogla-šiti ae j6 pri oskrbništvu „Meniš-ko" v LembiJiu 2 i pri Mariboru. 1299 Leps hiša na najlepšem prostoru Sv. Lenart v Slov. gor. z velikim vrtom pred hišo ter lepo njivo, zelo pripravna za sts'bišče in dva slog» se po ceni proda. Več pove Ivana Pivec v Sv. Lenartu ali pa Franjo Horvat, slikar v Mariboru, Luther-gasse štev. 10. 1249 Vinorejci pozor! Trsje na prodaj: šipon, burguadec beli, l*Ski rizling, silvanec, gut edel, ranf«l, kraljevina, vrbovec in druge domače vr«te Cepljeno na Rip. Portalia. Tudi s« dobij« korenjaki ed Rip. Portalis. Cena po dogovoru. Anton Tnrin, Globoko, p. Studenice pri Poljčan*h. 1248 Cepljeno trsje in ključi. Vinogradnikom naznanjam, da imam vehko množino kmcrikantkih trt na prodaj. Seznam trt: posip, rulandte, burgnndec, beli muškat, silvanec, žlahtnina beia in rudeča, ranfol, portugizec, veltlinic, laški rizling, isabeia, kapčina, uuškat. Na razi.lago več tisoč korenjakov Riparija PorUlis in Monticola ter ključev Riparia Poi-talis. Cena po dogovoru Jan-z Vrbsjak, trsničar Breg pri Ptuja. 1201 Hiša v Mariboru (Melje). ¡>ripravn» za vsako obrt e devetimi stanovanji, z lepim vrtom in njivo, se pod jako ugodnimi pogoji takoj proda. Več se izve pri lastniku, Maribor, Khisl-gasss 3, 1. nadstropje. 1073 2 učenca sprejme takoj Divjak T;'rane, slikarski mojster, Maribor, Župnijska ulica 7. 1297 Dve hiši v Mariboru, prva z vrtom prinaša na mesec 805 K. Cena je 36.000 K: druga daje na meBec 240 K. Cena 26.500 K. Plačila jako ugodua. Pisma pod šifro „Penzijonist" na upramištvo. 1180 Pošten in trez n konjski hlapec, vajen tudi poljskega dela se sprejme z novim letom v župnišču na Ljubnem. 1317 Orglareka in cerkevniška služb t v Vuzenicl se skupno razp sujete s 1. februarjem 1918. Sprt j mu te samec, ki je v jaščine prost in dovršil orglarsko šolo z dobrim uspehom. Prošnje sft sprejemajo do konca decemb-a. Jcsip Jurčič, nadžupcik, dekan. 1319 Zimske kože lisic kunic, kakor tudi zajčje kože kupuje po najboljših dnevnih cenah Leopold Tachauer, Dunaj 2/3 Obere Donacstrasse 6?. 1323 Na prodaj: dve posestvi ob okr. cesti v bližini rogaške železnice, ki ste primerni tudi -?a vsakega rokodelca. Dopisi pod „posestvo", poštno ležeče Šmarje pri Jelšah. 18SO L»pa z dana hiša z opeko krita, z dobro idočo gostilno, žgargeto čem, tobak trafiko in trgovino mešanrga blag», lepo kletjo, gospodarskim posiopj«m, zraven je vrt in fns njiva; v hiši gostiln«, trgovina, vež», kuhinja in tri sobe. Hišft pri farni cerkvi, dvajset minut od glavne ceste, se takoj proda za 10.400 kron. 4000 kron lahko ostane vknjiženo. Več pr; Antonu Medvešek, Zabukovje pri Sevnici. 1315 Kupci pozor! V jako prijaznem trgu S t ras štsv, 80 pri Spielfeldu je na prodaj lepa zidana z opeko krita hiša s 5 orali zf-mlje, ca ravnini, obstoječe iz travnika, na katerem zraste za 3 govede sladke Vrtne in njiv. Hlevi so zidani in obokani, z opeko kriti. Hiša steji v najlepši in prometni ulici trga, v katerem se > avno napeljuje nova električna razsvetljava v hiše. Hiša obstoji iz 8 lepa. Več pri lastniku g. J. Srne v Štrasu. Obče-vtlni jezik slov.—nemški. 1327 ^ VSAKE VRSTE N . K. K fi F, K E K ji Dt GRAVER v/ gfl]Uraim^^ Tolw*l Ir o vsako mno*ino od tldUUlftd ¡jo kg. do 50 met. itoto» proda po 12 do 28 -in. kg. A»irq Oeet, pose/to i k v To stem vrku p. G»žv posojila korporacijam 572%' » posojil;« na menice in zastave 672%, » za zamudne obresti 6°/0. Ravnateljstvo okrajne hranilnice v Slovenj gradcu, dne 26. novembra 1912. 99 H 1316 Za pospeševan e kletarstva (ravnanje z grozdjem in sadnim vinom) ie deželni zb r sklenil na deželni viničarski šoli v Silberbergu prirediti pod vodstvom deželnega ravnatelja za vinarstvo in sadjarstvo Antona St;e§lerj& šestdnevni tečaj za kletarstvo od 13. do vštevšega 18. januarja 1913. Udeležencem tečaja ni treba za pouk, ki se vrši dopoldne in popoldne, ničesar plačevati, pač pa si morejo sami oskrbeti stanovanje in brano. K tema tečaja se bo pripustilo 25 udeležen-cev izmed štajerskih lastnikov vinogradov in go stilničanev. Prijave se morajo vložiti do najkasneje 5. januarja 1913 pri deželnem odboru. Gradec, dne 28. novembra 1912. 1318 Od štaj. deželnega odbora. naznanilo. Slavnemu p. n. občinstvu, gostilničarjem, trgovcem i. dr. naznanjam, da imam v zalogi vsakovrstne mesne izdelke, na razsta\i v Pariza 1. 1904 raj.iije odlikovane. Slav. občinstvu posebno priporačam: pristne kranjske klobase, vel. kom. 40 vin. ter fino prekajeno meso kg K 2 20 vse od pristnih domačih, kranjskih prašičev. Pošiljam proti povzetju Za solidno in sveže blago, kakor tudi točno po3tre*bo jamčim. Spoštovanjem 1314 Fr. Golob, mesar in prekajevaleo v Sp. Šiški pri Ljubljani. Vinogradniki! Ser/sncf/er/ x R/paria Te/eA'/ je najboljša Irsna pccilaga sedanjosti iliŽli. Predno krijete svojo potrebo ^ gna amerikanskih trtah in cepljenk, i Zahtjevajtenaš yeliičar & Leskovšek Celje, Rotovska ulica št 2. Somišljeniki! Agitirajte za Slovenski Gospodar. Delniški kapital 8 milijonov K. Podružnica Rentni fond čez 800.000 K obrestuje vlOfle v tekočem računu od 15. nov. 1912 po Ljubljanske kreditne banke v Celju 5 5' |o čistih i z 60 dnevno edpovedjo po ^ ig od dne vloge do dne dvi§a Rentni davek plaia banka sama. Mestna občina v Maiibsru d pelje zavarovanje je sdenila z mestno cesar Frano Jožefovo-jubilejno -življoniko in rentno zavarovalnico ca Dana ju pogodbo, po kateri se todi stroškov katero se je na Dnnaju in v Gradca izranredns dobrn obceilo. Plačevanje traja k večjemu 15 let. Mesečni prispevki od 40 vin. naprej. Do 50. leta brez zdra niškega preiskovanja, nobena vpisnina. Pravico do izplačila že po 6 mesc h. V zvezi z zavarovanjem pogrebnih stroškov se lahko sozavaroje tudi kaka svoti za piačLo nagrobnega kaina», vzdržavanja gro*a, nabavo žalce obleke, plačilo lekarniških stroš-kov, zdravniških honorarjev itd. Pogreb se izvrši po tukajšnjem mestn- m pogrebnem zaveda. Zahtevajte načrte pri glavnem zastopstvu mestne F,»na Jožefove jubilejne Mje^, m (¡^ ¡¡^gj^ 2 ftfMfau lil. 10), ML 25MHI, fi^Ž1SŠ »ie™ rentne zavarovalnice za Štajersko in Koroško v kakor za slučaj smrti, deživetja, za doto, rente in pokojnino. Kot javni zavod daje brezpogojno varnost! 1309 Zastopniki se iičejo. Štefin Kanta trgovina z žehsniao v Radg oni priporoča svojo veliko zalogo v lepo pozlačenih nagrobnih križe v po jako nizki ceni. 601 M^VM^SmII^ U šojam si naznaniti, da sem v Ptuju, Ungartor- BMaiSllOiillO OlOVvlIVC« gasse štev. 5 zraven velike kasarne otvoril spetielno trgovino za fino rafiniran, popolnoma ognja in eksplozicije varen „Austria"— nelrolenm. l? 0 ^ Dovoljujem si tedaj Vas prositi, da blagovolite za poskušnjo naročiti pri meni petrolej; prepričali se bosto o blagu, da je glede na kakovost brez konkurence. Gotovo boste zadovoljni in boste še nadalje rabili izključno le „Austria"- petrolej. Priporočaje se za cenj. naročila beležim z odličnim spoštovanjem udani i298 Ivan Mahorko, lastnik „A.ustria"-petroleum trgovine. Za božične praznike čisto sveže rozine, grozdiče, cvebe. mandelne, lešnike, orehe, kakof tudi eitronat, cedri, pignoli, mak sploh vso svežo južno sadje, priporoča po nizki ceni Ivan Ravnikar, Celje, Grašfca cesta št. 22. Na drobna! Na defcelo. Zalega «kraško? za bsžičae drevo. Serravallovo železRato kina-vin» razgtaT» ¡)a22j 1908: Državna od-IS Čuta i dipk*» k zlati kolajni :: KrepiLno sredstvo za slabotne, male-krvne in reko&valeaeete. Povardča voijo do jedi, utrjuje živce in popravi kri. Isfeorea akM. Nad 7000 zdravnikih spričeval. L kr. i Kupi se v lekarnah v stekleni«* po psi litra i K 2 60 ia Ub p» 1 liter i K i '80. za rao&e in volneno aa fcensie obkfee 82 zadaje node, rs.ipoSiu» Rajnocoje Jagosiejreasfcst ramflfeaita R. Stermec^ v C*m & 3G& Vzarci in cenik i« tiseč itvari z slikrnci poštnin» prosto. Mi iščemo marljivih sotrudnikov Oddelek za srečke Češke mdustrijske banke. „Kapljice za svinje", T^g**"* Gospod A. H., Sv. Križ, piše: Hva>a Vam za pri poslano zdravilo: Svinjake kapljice a ¡ddčioo: Uspeh vrla povtljnii Gospod Janez K. piše: Prav dobro pomagala! mestna lekarna pri o. kr. orln Maribor, Glavni trg štev. 15. Priporočam velečasttti duhOViČIVli voščene sveče nsjboljče kakovosti, katere lepo gorijo in ne kapljajo; iatotako priporočam rnili-sveče v vsaki obliki po najnižjih cenah. Pošiljatve franko. S prošnjo do velečastite cltlhOVlŠifie ™ naročila, katere izvižim točno in v splošno zado-voljnost bileži in se priporoča Franjo Gert, medičar in svečar, Maribor, Gosposka ulica. 1280 '02EB 1282 Zastopstvo za jugoslovansko ozemlje Ljubljana. k) raso áa* tkanine ea U gospe pripercž* P89K0P simsim in m v H ure putee a» Češkem. Vz*r*l na prožajs fraftka. Zek z&WEe ewe. Na ž«!Ie bafiera dati íítei Jísohsvítl obtoke. 135 Kdor Edina alov. trgovina t ieleaaino Dobro blago točna postražba si koče prihraniti denar knpojo vse v slov. trgovini Ivan Veselic & drug v Ormožu, podružaiea Velika nedelja. Največja zaloga natefaktaroega blaga, kakor sakna, drukj», hlaSeviae, platna itd. Vae vrste Speeerije, n^fiaejia mofc«, kave itd Največja »loga »«e vrtte želeaniae, kakor tudi vsi ckavi aa miaaija ia stavb« p» aajBiajih tovarniških cenah. — Knpaje zraj«, kakar pieoi««, rž, fižol itd. peto» jajca, sahfi gobe, per*«at9£> vedo« po aajbaljSih dnevnih conah. Posojilnica v Slov. Bistrici obrestuje od I. prosinca 1913 naprej hranilne vloge po pet od sto (5%), ter je določila od tega Časa naprej obrestno mero za poSOjilfi na vknjižbo proti pupilarni varnosti na 6% in za druga posojila na NaČelstvo. za krmo izdelani v posebni novozidani tovarni za Alfa brzopari/nike. ! Patentirana Iznajdba S kakor ¡2 enega kosa vliti, zelo priprosti.nad vse trpežni in praktični parilniki sedajnosti. posnemalnik, model 1911 i Najostreje posnemanje! ! 20 let nepoškodovan ! 1,600.000jih je v rabi ! 950 odlikovanj itd. Delniška družba Alfa separator'Dunaj XII/3. IedaJataH ia tmletefk: KetUU&o tüdwvu* SvoStra. Odg»v«r«i mteki Ii. KEMMBHM5. T»«k tS*k»n» r». fclrl!* v Maribora,