Poštnina plačana v gotovini Leto LV, V Ljubljani, v soboto, dne 8. oktobra 1927 St. 228. Posamezna Številka 2 Dir Naročnina Dnevna Izdajo za državo SHS mesečno 20 Din polletno 120 Din celoleuio 240 Din za Inozemstvo mesečno 33 Din nedeljsko Izdala celoleino v Jugoslaviji SO Din, ze Inozemstvo 1001> SLOVENEC S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec« Cene oglasov I stolp. pellt-vrsta mali oglasi po 130 ln 2 D. ve£|l oglasi nad 43 mm vlftln« po Din 2-SO, veliki po 3 In 4 Din. v uredniškem delu vrstica po 10 Din d Pri vcC)cm □ naročilu popusl Izide ob 4 zjutraj rožen pondelJKo ln dneva po prozniku Uredništvo le v Kopitarjevi ulici št. S I 11 Kohoplsl se ne vračajo, nelranKlrana pisma se ne sprejemajo Uredništva telefon št. 20S0, upravnlštva št. 2329 Političen lisi sza slovenski narod Uprava le vKopltarlevl ul.Si.6 - Čekovni račun: Ljubljana štev. lO.SSO ln 10.349 xa 1 nserale, Sarajevo št. 7363, Zagreli it. 39.OH, Praga In Dunal št. 24.797 Krek med nami! Če je bil kdaj med nami poštenjak, ki je iskreno podvomil, ali je bila proti-reform,arija za Slovence blagoslov, tja mora prepričati eno samo dejstvo in v njem eno samo ime: protireformacšia je ohranila našemu narodu katoliškega duhovnika, njegovega najboljšega in najsvestejšega sina inteligenta, in nam v njem dala dr. Janeza E v. K r e k a. Kakor v obilo plačilo za našo zvestobo v veri nam je Božja previdnost poslala tega moža ob velikem prelomu dob in nas po njem ohranila in pripravila za novo zgodovino narodov. Danes je poteklo prvih deset let, odkar je dr. Krek nehal živ hoditi med nami. To je spričo ogromne brzine, s katero srno živeli v tem času, zadostna razdalja za objektivno presojo in končnoveljavno sodbo o njem. Kaj je bil dr. Krek slovenskemu narodu? In kaj je bil dr. Krek Jugoslovanom? Če bi ga hoteli primerjati s preroki izvoljenega ljudstva stare zaveze, bi morali reči, da je bil svojemu narodu neprimerno več, nego so mu bili oni. On ni toliko svaril in prerokoval, ni zapustil svoje modrosti v knjigah, on je marveč ljudstvo učil neposredno, z njimi živel, ga z gigantsko silo nevosredno dvignil iz njegove nizkosti na višino, na solnce, na jasno začrtano pot, da je varno našel svoj prvi cilj — narodno svobodo — in ne more zgrešiti tudi v bodoče svoje zgodovinske naloge. Sploh za Kreka ne moremo najti primere v mrki predkrščanski dobi, saj ga je bila sama krščanska znanost, sam krščanski optimizem, sama krščanska ljubezen do vseh, predvsem pa do malih in neznatnih, na katerih je Bog zgradil svoje novo kraljestvo na zemlji. Mož univerzalnega duha in izobrazbe, ki so mu kipela nasproti vsa srca, ki mu je v vsakem zboru ob sebi pripadlo prvo mesto, je skromni delavki posvetil toliko skrbi, toliko toplote, kakor bi bila njegova hči ali mlajša sestra (glej njegove stihe v album Ivanki Kosčevi!). Po pravici je te dni nekdo zapisal (Vadnjal v »Mladiki«), da je nosil Krek mnogo potez Gospodove osebnosti, ki jo je take globoko doumel v duhu novega časa kakor malokdo, najmanj pa kak drug profesor teologije, če bi mu hoteli najti vrstnika, bi najraje dejali, da je bil sv. Frančišek. v času primernem liku. Dejansko moremo tudi o dr. Kreku reči, kar velja o sv. Frančišku, da je vsem vse dal, da bi vse pridobil za evangelij, za vstajenje ponižanih in užaljenih, ki je bil zanj slovenski narod kot celota. Kot bogoslovec, sociolog in politik je dr. Krek deloval med nami iv na vseh teh popriščih je bil prvi med prvimi. Označiti pa ga ne moremo izčrpno niti z enim teh pojmov niti z vsemi skupaj: ker je vse njegovo znanje nadkriljevala in ožarjala kot nekaj višjega, večjega njegova me Pijanska osebnost. Ta osebnost se ni mogla zliti, izčrpati v kakem učenem, sistemu, izraženem v mrtvi črki, marveč se je izživljala v neposrednem dajanju sebe same, v ustvarjanju in prerajanju živih src, živih duš, novega rodu. Zato je bil vedno v neposrednem stiku z življenjem,, z ljudmi, slasti s svojimi izvoljenci: delavci in kmeti pa z dijaštvom, bodočimi voditelji prvih. Če je pisal, je pisal le za to, da je hkrati vsem govoril, tudi tistim, do katerih osebno ni mogel. In če je kdaj tudi njemu postalo pusto in prazno v duši in če mu je kdaj v čem zmanjkala jasna steza, tedaj se ni zatekel k učenim knjigam in učenim ljudem, marveč šel je črpat k pravemu viru — ljudstvu, na Prtovč ali k vernemu sobratu kje na deželi. V dr. Kreku je vrela misel z elementarno silo in kar je on vrgel v slovensko brazdo, je obrodilo stoteren sad in je ne-izkorenljivo. S podrobnim navajanjem ustanov, ki so zrasle iz njega ali je tudi osebno sodeloval pri njih, bi njegov celotni pomen, tako se mi zdi, le zmanjšali in zabrisali. Monumentalno, neminljivo dr. Krekovo delo je prerod slovenskega naroda od spodaj navzgor in od zgoraj navzdol, je naš osamosvojeni kmet in vaš zavedni, socialno probujeni etično visoko stoječi delavec in obrtnik, je naša idealna mladina, je naša požrtvovalna, zgledna katoliška inteligenca z duhovnikom na čelu, za katero nas zavidajo bratje in tujci, je Slovenska ljudska stranka kot predstaviteljica slovenskega političnega hotenja in snovanja, je nova, velika zgodovina Slovencev v jugoslovanski narodni državi'. Na življenje in za življenje kot božjo zamisel je gradil dr. Krek in ni poznal strahu pred veličinami, temelječimi na krivici in zato ob sebi obsojenimi na smrt, ni poznal malenkostnih pomislekov proti oblikam, ki jih življenje sproti drobi in ustvarja po svojih potrebah, gradil je na duha, na misel, ki je večna. Monarhija — republika, centralizem — avtonomizem, konkordat ali svobodno sodelovanje med cerkvijo in državo — vse to se more obnesli ob svojem času. Glavno je, da ostane cilj vedno eden in isti: splošna blaginja s časnega in večnostnega vidika. Zato Krek, -med nami nikoli ne bo zastarel, čeprav bo zastarala kaka oblika, kaka podrobna njegova misel, zato bomo vedno vsi črpali iz njega, iz njegovega celotnega dela, ne iz doktrin, kakor iz neusahljivega vira. Krekovo grandioznost označuje še eno dejstvo: da razen akademičnih naslovov, ki si jih je sam pridobil na svobodnem študijskem mejdanu, in razen poslanske časti, ki mu jo je poklonilo ljudstvo, ni nikdar nosil nobenih drugih časti in odlikovanj. Duhovnik — doktor — narodni poslanec, to je bVo vse. kar je imel. a zopet ne zase. marveč 1p za lju^^tvo. Zase ni zbiral ne časti ne denarja, niti v mislih To je čutila mladina in to so čutile ljudske množice in mu zato brezpogojno zaupale in sledile. In nam noben drug poklic kakor duhovniški in nobena druga vera kakor katoliška ne bi bila dala Janeza Evangelista. Bil je pa Krek poosebljenje slovenskega duhovnika, kakor ga je nam Bog dal in kakor ga je rodila slovenska mati. Končno ne smemo zamolčali: kakor danes med Slovenci ni nikogar, ki bi se upal dotakniti dr. Krekovega imena, tako je res, da je za časa njegovega življenja liberalna slovenska inteligenca in njena politična stranka vse svoje sile osredotočila v boju proti clr. Kreku in njegovemu delu. Politična zgodovina ne pozna tako sramotnega čina, kakor je bila gonja, ki so jo naši politični nasprotniki uprizorili proti dr. Kreku. Svojega namena niso dosegli; osramočeni so morali, umolkniti in se skloniti pred Krekovo veličino. Toda poboljšali se niso in še danes ne poznajo drugega cilja, nego da ubijejo Krekovo delo. Velikana na Krekovem grobu! čas je, da nehata žalovati, skočita na noge in dvignila glavo — ne več žal oval ca. ampak zvesta, pogumna stražarja. Krek med nami! V Macedonsji se nadaljujejo krvavi poboji. Bolgarski kemtaši napadli In oropali mesto Klisura. - bitka med orožniki in komitaši pri Skočiviru. Promet med našo državo in Bolgarijo ukinjen. NAŠ POSLANIK V SOFIJI POSREDUJE. — PROTESTNA SKUPŠČINA »NARODNE OD-BRANE« V BELGRADU. - SVEČAN POKOP ŽRTVE - JUNAKA GEN. KOVAČEVIČA r Belgrad, 7. okt. (Izv.) Iz Caribroda poročajo sledeče: Tekom pretekle noči so štiri bolgarske komitaške čete napadle obmejno mesto Klisura. Razdeljene čete so napadle po što, stanovanje upravnika carinarnice m orož-niško postajo. Vrgli so več bomb in izstrelili več strelov. Orožništvo je stopilo takoj akcijo, ravno tako čete finančne straže. Nastal je oster boj, v katerem se je našemu orožništvu posrečilo, da je napad odbilo in pognalo čete preko meje. Podrobnosti o žrtvah še ni. Iz Bitolja je prišlo sledeče poročilo: Komitaške čete so sinoči naletele na zasedo našega orožništva pri Skočiviru in je tako prišlo do bitke. Po daljši borbi so se komitaši umaknili in pobegnili v skočivirske gozdove, kjer se jim je posrečilo, da so se poskrili. Radi tega napada se je odredilo nujuo zasledovanje. Misli se, da se bo posrečilo uničiti to komitaško četo, oziroma uničiti njeno nadaljnjo akcijo. r Belgrad, 7. okt. (Izv.) Iz Štipa poročajo, da vlada tam še vedno velika razburjenost radi poslednjih krvavih dogodkov. Nadalje se poroča, da je tudi en atentator ujet. G;s pa samo za pomagača. r Belgrad, 7. okt. (Izv.) Z ozirom na poslednje krvave dogodke v Štipu je vlada skle- nila, da se do nadaljnjega prekine vsak lokalni promet. Med našo državo in Rolgarij'; vozijo samo mednarodni vlaki. Obenem se poroča iz Sofije, da je naš poslanik že storil potrebne korake, da pa oficielne note še ni izročil. r Bel grud, 7. okt. (Izv.) »Narodna Odbrana, patriotsko nacionalno društvo, je sklicala za nedeljo velik protestni shod proti Bolgariji. r Belgrad, 7. okt. (Izv.) Jutri prispo v Belgrad zemeljski ostanki pokojnega generala Kovačeviča. Pogreti se bo vršil v nedeljo. Vse tukajšnje časopisje široko razpravlja o tem žalostnem dogodku in prinaša življenjepis pokojnega generala Kovačeviča. Iz teb življenjepisov je razvidno, da je bil pokojnik eden najboljših višjih oficirjev in zelo priljubljen. Rojen je bil v Kragujevcu. Pri svojih tovariših je bil zelo priljubljen. V turški in bolgarski vojni je bil bataljonski poveljnik in se je kot takšen odlikoval s hrabrostjo in požrtvovalnostjo. Leta li)13. so ga Bolgari ujeli pri Krivi Palanki. Odlikovan je bil z največjimi odlikovanji za hrabrost. Po prevratu je bil poveljnik 21. češkoslovaškega polka, nato pa imenovan za generala in poveljnika peša-dijske brigade v Stipu. Mandati 24 okrožij so že verificirani. TIRADE ŠTEFANA IN PAVLA RADIČA V VERIFIKACIJSKEM ODBORU. - RADIČ ZMERJA VSEVPREK. ZNAČILNA PRITOŽBA PROTI MANDATU POSLANCA SDS IVANA UREKA. RADIČEVA JEZ . NA ŠTAJERCE. — DIVJANJE RADIČA PROTI KATOLIŠKIM DU-HOVNIKOM. — INCIDENT RADI OKROŽIJ KOTOR, DUBROVNIK, SPLIT. . PARLAMENT V ČSR ZAČNE 25. T. M. v Praga, 7. oktobra. (Izv.) Ministrski predsednik Švehla bo še tekom lega tedna potoval v Topolčane, da se porazgovori s prezi-dentom Masarykom o sklicanju parlamenta. Dekret, da se prejšnje zasedanje zaključuje in na novo sklicuje k jesenskemu zasedanju, bo objavljen že prihodnji teden. Parlament se bo sestal med 25. in 27. oktobrom. MAS AR Y K ZOPET ZDRAV, v Praga. 7. oktobra. (Izv.) Nekateri, tudi dunajski listi, so poročali, da jc Masaryk resno obolel. O tem se poroča iz pisarne predsednika: Prezident Masaryk je pred štirimi tedni obolel vsled prehlajenja, pa se je zopet popolnoma popravil, kar dokazuje dejstvo, da z dr. Benešem in drugimi vsak dan dela izlete na konju. GAJDA V VLOGI ADVOKATA, v Praga, 7. oktobra. (Izv.) V procesu proti atentatorjem v Sačavi je bila izdana razsodba, s katero so bili I rije fašisti obsojeni v dva-do trimesečno ječo, dočim je bil neki dijak oproščen. Obtožence je branil fašistični voditelj Gajda, katerega so prisotni poslušalci, povečini fašisti, burno pozdravljali. — Kakor znano, gre za fašistovski napad na uradnika dr. Borela, da bi se češki fašisti polastili šiloma aktov iz znane Gajdove afere. POSLANIK BESNARD BO ODPOKLICAN, v Pariz, 7. okt. (Izv.) Iz dobro poučenega vira se doznava, da bo francoski poslanik v Rimu Besnard zapustil svoje mesto. Kot naj-resnejša kandidata za njegovo mesto se imenujeta francoski poslanik v Varšavi La Roclie i in francoski poslanik v Tokiju De Billy. r Bolgrad, 7. okt. (Izv.) Seje verifikacij-skega odbora so bile doslej običajno precej dolgočasne, ker so se v njih vodile razprave pravnega značaja. Letos pa so poslale prava atrakcija. G. Stjepan Radič krepko podpira svojega nečaka Pavla in v najobilnejši meri skrbi za zabavo in smeh. Današnja seja je bila povsem v znamenju Itadičevih globokouin-nih idej Dasiravno se je razpravljalo o mandatih poslancev v tistih okrajih, v katerih ni bila proti volitvam vložena nobena pritožba, sta vendar oba Radiča govorila pri vsaki točki. Seja se je pričela ob 9. Predsedoval je dr. Nikola Subotič. Najprej jc bil sprejet predlog poslanca Pere Markoviča, da se ra pravlja v vrstnem redu tako, da pridejo na vrsto kot prvi mandati tistih poslancev, proti katerim tli nobene pritožbe. Nato šele ostali. Predlog je bil sprejet z večino glasov. Nato se je pričela razprava. Dopoldne so bile potrjene volitve v bitoljskem, bregalni-škem, valjevskem, vranjskem, zvečarsko-ra-škem (Sandžak), kra inskem, krusevškem, kumanovskem, metohijskem, moravskem, ni-škem in ohridskem okrožju. G. Stjepan Radič je na dopoldanski seji ponovno nastopil in govoril predvsem o žalostni usodi njegovih agitatorjev v južni Srbiji in o terorju, ki se je tam izvajal. Pri tem je prišel v tak ogenj, da je oblatil in obmetal z najlepšimi priimke vse poslance, ki so bili na seji prisotni. Ker je šel v tem precej daleč, bi bil skoro dobil v glavo tintnik od po-lanca Trbiča iz južne Srbije, ki mu je zapretil, da bo, če bo nadalje tako psoval, izkusil njegovo hajduške pesti. Na popoldanski seji so bili verificirani mandati iz okrožij Pirot, Požarevac, Prijepolje, Tik veš, Varaždin, Lika, Ljubljana—Novo mesto, Kotor, Dubrovnik, Split, Maribor—Celje, izvzemši mandat poslanca g. Ivana Ureka. Proti izvolitvi poslanca Ureka je namreč vložena sledeča pritožba: Pri okrožnem sodišču v Celju obstoji proti g. Ureku kazenski spis radi hudodelstva političnega izsiljevanja. G. Ivan Urek je bil radi navedenega hudodelstva od okrožnega sodišča v Celju obsojen na šest mesecev. Po obsodbi je bilo sodišču predloženo \očje število mnenj zdravnikov-i/.vedencev o duševnem stanju g. Ureka te vsebine, da je imenovani v takšnem duševnem stanju, da ni bil za svoje dejanje, odnosno za svoje posle odgovoren. Prvotna sodba je bila nato razveljavljena in g. Ivan Urek oproščen. Po obstoječih zakonih bi moral g. Ivan Urek ali priti pod skrbstvo (stara-teljstvo) ali prestati več mesečno kazen. Dokaz /.a to je kazenski spis okrožnega sodišča v Celju. Z ozirom na to, pravi pritožba, bi g. Ivan Urek ne imel biti izvoljen. Zato se predlaga, da se njegov mandat razveljavi. O pritožbi sami se bo razpravljalo skupno z drugimi pritožbami. O priliki debate o tej zadevi se je prijavil k besedi g. Stjepan Radič, ki je v dolgem govoru govoril o razmerah na Štajerskem. Slovenijo je imenoval severno Macedonijo, kjer vlada hujši teror kakor v južni Macedoniji. Teror izvajajo predvsem jezuiti. Nato je prešel na razpravo o klerikalizmu in ga popolnoma uničil. Obenem pa je vse duhovnike obdelal na način, ki pristoja samo Stjepanu Radiču. Ni treba posebej poudariti, da niso ta izvajanja Stjepana Radiča napravila nobenega vtisa ker Hudičevega govora itak nihče ni poslušal, razen, kdor se je hotel nasmejati njegovi klasični logiki in njegovim včasih dobrini dovti-jx) m. Precej živahna debata se je vnela o vprašanju potrditve volitev za okrožja Kotor, Du-brovnik in Split. Samostojni demokrat dr. Srgjan Budisav-ljevič je predlagal, naj se o tem kraju ne razpravlja, češ, da bo proti volitvam v tem okrožju prišla pritožba. Z 11 proti 10 glasovom je bil ta predlog odbit, nakar so bile volitve tudi v tem okrožju potrjene. Pri glasovanju o tem okrožju je prišlo do zanimivega slučaja, da so trije demokratje glasovali z opozicijo, stoječ na formalnem stališču, da bi bilo vseeno boljše, če bi se tudi o tem okrožju razpravljalo v zvezi z drugimi okrožji. Vendar nima to glasovanje nobenega globljega pomena, ker gre samo za formalno tolmačenje poslovnika. • Demokratski klub prekinja vse z Pribičevičem in Radičem. SEJA KLUBA DEMOKRATSKIH POSLANCEV. — MARINKOVIČEVO STALIŠČE PRODRLO. — VSI GOVORNIKI PROTI PRIBIČEVIČU IN RADIČU. r Belgrad. 7. oktobra. (Izv.) Politična razprava, ki se je pričela v demokratskem klubu, daje v glavnem popolno sliko razpoloženja demokratskih poslancev. Že daues se lahko z gotovostjo trdi, da bo demokratski klub v celoti odobril Marinko v ičevo politiko in se Izrekel za nadaljevanje politike Sedanje vladne koalicije. Vsi govorniki, ki so dosedaj nastopili v demokriir.ikerti klubu, so se ta to izrekli. Posamezniki so bili sicer mnenja, da bi bilo potrebno, ila bi bila demokratska zajednica deležna vevjega vpliva v koaliciji in so se pritoževali nad postopanjem upravnih oblasti v nekaterih krajih. Vendar so to očitki, ki se pojav I ji« jo > edno in v vsaki koaliciji, ker je nemo 4 n, da bi bili vsi zadovoljni. Takšno miš! i en je nima posebnega vpliva na teim-ij pulilixe koaliranega kabineta. Ravno tako je važno dejstvo, da je demokratski klub z današnjo razpravo odstavil z dnevnega reda vprašanja novih parlamentarnih grupacji [hh! firmo nekakšnega bloka celokupne demokracije, /.a katerega zatrjujeta g. Radič in g. Pribičevič, da je že gotov. Nobeu govornik se niti z besedico ni spomnil teb pobožnih želj samostojnih demokratov, pač pa eo po seji dajali ugledni voditelji glede tega odločne izjave, da vprašanje ustanovitve nekakšnega bloka sploh ne obstoja in da se s takšno idejo noben resen politik ne peta. Na ta način je tudi v tem pogledu nastopila popolna jasnost in je nadaljnje varanje ljudstva »o bližnjih zgodovinsko važnih dogodkih« postalo nemogoče. Demokratski klub se je v celoti izjavil proti avanturistom in nobenega dvoma ni, da bo še dalje podpiral Marinkoviča in njegove tovariše pri izvrševanju gospodarskega in socialnega vladnega programa. r Belgrad, 7. oktobra. (Izv.) Seja demokratskega kluba je trajala dopoldne in popoldne. O seji se je v javnosti zelo malo zvedelo. Na dopoldanski seji so govorili zunanji minister Voja Marinkovič, bivši minister Žika Rafajlovic. Voja Veljkovič in Dragutin Pecič V svojem govoru je g. Marinkovič podrobno označU sedanji politični položaj. Navedel je pogoje, pod katerimi so demokrati vstopili v vlado in obvestil klub o obveznostih, ki so jih demokrati pri tej priliki vzeli nase in o pogojih za nadaljnje izvajanje politike koalicije. Demokrati so pogojno vezani, d« dajo radikalom vsa predsedniška mesta v narodni skupščini '/. ozirom na to so kombinacije, ki jih nekateri delajo, brez podlage in o tem nadalje v demokratskih krogih ni več govora. Govoreč o zunanji politiki je naglasil slučaj uboja generala Kovačeviča in izjavil, da bo vlada ukrenila vse, da se položaj na jugu popravi. Bolgarski vladi se bo poslala ..nota, v kateri se zahteva, da.se prepreči akcija logarskih komitašev in onemogoči stalno vpada-nje njih čet na naše ozemlje. Nato se je razvija debata, v katero so, kakor rečeno, posegli Žika Rnfajlovič, Voja Veljkovič im Dragutin Pecič. Vsi trije so značeni kot opozicionalno razpoloženi proti sedanji politiki. Vendar se niso izjavili v principu proti sedanji vladni koaliciji. Zahtevali so samo, da bi demokratski ministri v vladi morali biti malo bolj 'energični in da bi morali gledati, da se čimbplj uveljavijo in da čim bolj uspešno zastopajo interese demokratske stranke. Na popoldanski"seji je »ovoimI Pavle ču-brovič, dr. Dušan Stevčič, Milan Grol, Milenko Glišič, Pera Markovi?. Nikola Šl zaslugo« SDS. Poroča namreč, da je ljubljanski gledališki intendant g. Kregar prišel v Belgrad, da je v Belgradu skupno z dr. Piv-kom šel v fin ministrstvo, kjer je obema gospodoma pomočnik ministra povedal, da je finančni minister že sprejel predlog prosvetnega ministra in da je zadeva z ljubljanskim gledališčem že v redu. To sla — kakor poroča »Narod« — ta dva gospoda izvedela na ministrstvu. In pod to in nad to je »Narod« zapisal: »Zasluge SDS«. — Kdo pa je prosvetnega ministra pridobil, da je stavil finančnemn za ljubljansko gledališče odrešilen predlog, kdo je finančnega ministra pregovoril, da je ta predlog sprejel — tega »Narod« noče povedati. Prvi je bil dr. Korošec — in to še pred volitvami v Ljubljani, drugi pa poslanec S m odej, ki je vse to uredil mnogo prej, predno sta se oba »Narodova« gospoda sploh zavedla, kako in kaj. Zato je tudi jasno, da se nobenemu poslancu Jugoslovanskega kluba ni zdelo potrebno in vredno, g. arh. Kre-garju delati družb« pri njegovih sprehodih po Belgradu. Za to je naprosil dr. Pivka, s katerim sta dosegla »zasluge«. — Muha je sedla konju na začetek repa in mislila, da ona pelje voz. Ta pregovor hoče »Narod« na vsak način aplicirati na SDS. Socialisti pad?i stavku-jočim pekovsk'm pomočnikom v hrbet. v Pekovski pomočniki v Ljubljani, ki so stopili pred tednom v stavko, z najlepšimi izgledi, da prodro s svojimi zahtevami, prihajajo sedaj do spoznanja, da se je njihova stavka do malega izjalovila. Njihovo gibanje je dobilo namreč več težkih udarcev, glavnega pn od tam, od koder so si pekovski pomočniki najmanj nadejali. Poleg tega, da so pričeli mojstri delali s stavkokazi, je pričela izvajati to prakso tudi pekarna, ki neupravičeno nosi naslov »Delavskaje pa dejansko last prijateljev g. Aniona Kristana. Ta pekartm sfc je enako, kakor vse driiste, noslitžila stavkoka-zov. Toda medtem, ko v drugih pekarnah delajo mojstri večinoma s hlapci in vajenci, delajo pri »Delavski pekarni« ljudje, ki nosijo vedno po ustih gesla solidarnosti, zavednosti itd. 'Neverjetno, toda res je. da mesto pomočnikov pečejo sedaj pri »Delavski pekarni« nnindličnejši in najvidnejši socialistični voditelji. In to med stavko! Kako pravijo delavci onim, ki delajo med stavko? Delavstvo, ki je polagoma že pričelo dobivati zopet zaupanje v socialistično stranko, ji obrača sedaj hrbet. Med stavku,jočimi pomočhiki in vodstvom socialistične stranke je nastal sedaj oster spor. Prav je, da so sedaj strgali socialistični voditelji pred delavstvom lažnive krinke s svojih obr azov. Delavstvo jih je spoznalo in tudi po sledice ne bodo izostale. A Dr. Sajovic — Kočevje. Po KočeVju je plakatirana hrznjavl a: »Dr. Sajovjc — Kočevje. Peti razred zopet upostavljen. Posl. Žerjav, minister n r. Vse to in še več je bilo isti dan že v ljubljanskih dnevnikih. — Am, pak nekaj drugega nam odkrije ta brzojavka, namreč staro žlabto med kočevsko NRS in ljubljansko SDS. Sicer nam je neumljivo. da se obrača predsednik kočevske NRS na predsednika SDS. bivšega ministra, ko je vendar načelnik kluba NRS g. Vukičevič aktivni minister in še ministrski predsednik povrhu. Kaj je ta gospod v očeh kočevske NRS tako za nič. 15. septembra t. 1 je pisal »Narodni Dnevnik«, da je radikalna stranka očiščena pa pripomnil, da I i bilo treba tudi v ljubljanski oblasti med radikali očistiti. Koga je imel >N. D.« v mislih. Morda Kočevje? Pri volitvah je dobila SDS 150 glasov, pri oblastnih volitvah pa le nekaj čez 80. Kaj pa. če bo od Vukičeviča prišel kak drug telegram Dr. Sajovic — Kočevje?! Spominu največjega Slovenca Ob desetletnici smrti dr. Janeza Ev. Kreka 8. 10. 1917 Delavki v spominsko knjigo Napisal odbornici delavske organizacije dr. J. E. Krek. Črno na belem,, v vezano knjigo pisati volja me ni; v Tvojega srca knjigo spominsko pišem besede Ti tri. Prva: Pozabi! Smenj je življenje, šum in kričanje: drenjajo, sujejo, kregajo se, glihajo, kolnejo, hvalijo, lažejo, z vinom nazadnje zalivajo vse. Kar si prejela sunkov na semnju, skusila grdih laži in kletvin, skrij jih, Ivanka, pogumno pozabi; • srcu umori si nanje spomin. Druga: Zaupaj! Solnce se vrača vsak dan veselo, petje in cvetje se vedno mladi, v srcih človeških se vedno pretaka vrelec še frišne in gorke krvi. Upaj, da lica se bleda zrudijo, zjasnijo mrkle in kalne oči, da se od solnca ožarjen, nasmehne narod trpinov, ki v mraku ječi. Tretja: Žrtvuj se! Svečo poglej, ki se sama použiva, vedno je manjša, ko drugim gori, njeno svetlobo uživajo drugi, nanjo misleč šele, ko že zgori. Bodi kot sveča! Dovolj jih je v temi, treba jim luči, da pridejo iz nje. Gori, izaori in nase pozabi, m zadovoljno bo Tvoje srce. 1 Objavljeno v Naši moii V, it. 6 (7. jann-arja 1910). 1 8.10. 1927 tU , AnČkina povest Zložil dr. J. E. Krek. Dosti je že na Posavju grobov, eden nepozaben mi, svež in no«. Ančko veselo zasul je s prstjo, meni pa ranil srce je mlado. Zdaj pa premišljam o staro povest, vedno enako sred sela in mest. Pride ji proti en lep soldat, ves oprstan in čvrst in mlad, pa jo popraša: »Deklica, al mi boš dala kaj pušeljca?< Deklica pušeljc mu dala je, dala srre mu, dala vse; kmalu pa bridko stokala, sama ostala in jokala, in zanjo krohot in zasmeh, kot je že šega pri dobrih ljudeh. v Bilo je Malega Šmarna god, šle smo dekleta na božjo pot k Materi božji dobrovski, ki ima usmiljene, mile oči. Ančka kleče krog altarja je šla in solze so ji lile na tla; pel je slovesno veliki zvon, v zlatu se svetil Marijin tron, ž njega pa usmiljeno, milo oko v Ančko je gledalo, vanjo samo. Orgije bučale in cerkev vsa polna pobožnih prošnja in solza dihala v kuplo je petja odmeve: »Objokani otroci Eve!« Ni še minulo pet nedelj, pa je Bog Ančko k sebi vzeL Doli ob zadnji špitalski zid smo jo k slovesu šle kropit: zmučeno čelo, lici bledi in otročiček mrtvi pri nji. Ustni pa tihi, držeč se na smeh, pravile so o Marijinih očeh. 1 Objavljamo to pesem, ki je i>ai pri nas Hrii javnosti povsem neznana Tudi tisti, ki so jo svojčas (izšla je v Naši moči dne 18. dec. 1908) brali, pat z redkimi izjemami niso slutili, da se pod podpisom »Helena* skriva Krek. Pius Aeneas. Kako prestavimo Piusa: Slovar ima: pravični, verni, pobožni, hvaležni, zvesti, milosrčni, nesebični in tako dalje. Samo ena beseda bi morala biti, pa jih je več kot enajst, še težje bi bilo določiti, kaj pomeni Aeneas. Kdo ve, kako so Rimljani česali svojo zgodovino! Sami so pisali o sebi, in bili so veliki politiki. Večkrat so bili tepeni, pa so se pogodili s sovražniki, in kar naenkrat so bili zmagovavci. Vsak skledolizec v Rimu je klical: živio! Zmagali smo, osvobodili smo! Bajka je Pius Aeneas. Ni bajka naš Krek! Ampak čisto slovenska zgodovina polpreteklosti,, ki sega v prejšnji rod in bo životvorna v rodu, ki ga še ni. Aeneas z očetom Anhizesom na tilniku in s svinčnikom Askanijem ob roki. Priča nam, da božja Previdnost ob usodni uri pošlje narodu, ki ga hoče ohraniti, vidca, »genija za potrebo«, da se ob njem kot kažipotu začno prezati misli in slutnje, ki so podzavestno spale in rastle, a imajo v sebi svetilko nogam in luč potom. V čem je Krek prav za prav velik? Če bi šel po strokah, bi rekel v ničemer. Če bi šel od moža do moža in vsakega pomeril s Krekom — kar je sicer krivica — bi našel, da mu največji sežejo komaj do ramen. Kako to pride ni lahko povedati, zadostuj podoba Eneja, ki jo je za Homerjem ustvaril Virgil. Treba se ga bo lotiti osebno, seči mu v dušo. Zato postavim zahtevo, nekak »com-pelle intrare«, kdor ve kaj o t Kreku, na dan z vsem, bodi dobro ali slabo, kajti Krek ni zasebna reč, ampak zadeva vsega naroda. Naj se zbere in preišče vse o njem. In če se pokaže incredibile auditu. da ga je treba razbiti, naj se razbije hitro, da ne bodo tega dela opravljali zanamci. Zdaj smo še žive priče, ki smo ga videli in poznali in ki nam je koristil več nego kdorkoli. Ljub je Plato, še ljubša resnica. Ni jih malo, ki so s Krekom občevali zaupno in dolgo časa, pa bi mogli podati zanesljivo sliko in zrelo sodbo o njem, a tega še niso storili. Čutim, da je zoper dober okus, vendar naj me zagovarja živa želja uglednih oseb kakor so Kalan, Korošec, Brejc, Jarc, Pegan, Brecelj, Hladnik, Texter: pa še vrsto neznancev iz duhovskega in svetnega stanu. Vsi morajo prispevati. In če bi si upal, bi prosil tudi Kreltovega šefa. Veličino Krekovo moramo brez dvoma iskati na moralnem polju. Imel je velike čednosti, katerih zbirka naj bo ime Pius. To mu je dalo ustvarjajočo veljavo. Ni bil historik, a kdo ve, kako bi bilo brez njega z Grudnovim za naše razmere monumenlalnim delom za Zgodovino Slovencev, pa s Kosovim Gradivom. Ni bil geograf, a našel je vse naše večje vasi, da je vanje prinesel pobudo in pustil skrb nekomu — najrajši duhovniku. Ni bil telovadec, a Orel v Strassburgu in Kol-nu ne telovadi slabo. Ni ravnal s svojim denarjem po koristnih pravilih, a kdo je po- vzročil toliko posojilnic, in drugih zadrug t deželi? — V tem slogu bi lahko še lep čaa nadaljeval, toda nočem. —- Naši ljudje rečejo o človeku, ki je, a ostane lačen, da nima Sv. Duha. Krek ga je imel za mnoge, o njem priča pesnik, da je bil dober kot kruh. Pa naša vera nas uči, da sta Oče in Sin stvaritelj-sko moč in zdravilni lek izročila Duhu, ki navdaja vesoljno Cerkev in posamezne vernike ter vse urejuje rahlo, a sega od tečaja do tečaja z močjo. Tudi v tem pomenu bi rad videl koga, ki bi trdil, da Krek ni imel Svetega Duha. Toliko o Piusu. Ostane Aeneas. Tukaj bi bilo treba razgrniti ves historiat o zunanjih delih heroja Kreka. Naj to store bodoči doktorji v zgodovinskem seminarju. Prišli bodo do zaključka in vzklika: Tantae mollis erat Romanam condere Urbem, ali po slovensko: Tolik je bil napor, Slovenijo spraviti kvišku. Srečni smo. da smo imeli Kreka, ki naj za nas prosi v nebesih. A. V. l Dolenec: Literatura o Kreku. Uredništvo je želelo, da bi za številko ob desetletnici Krekove smrti odgovoril na vprašanje, kako sem prišel do tega, da sem se bavil s proučavanjem Krekovega življenja. Od mene sicer ni baš skromno, ako ustrezam tej želji. Vendar bom storil to že iz tega vzroka, ker sem bil prispevek za to številko obljubil, pa bi pač o nobeni stvari iz »kreko-logije« ne pisal tako lahko kakor o tej ln tako brez skrbi, da bi ne ponavljal preveč že drugod omenjenega, kar se le prerado pripeti človeku, ki večkrat piše o istem predmetu. Med pisanjem se mi je spis nekoliko razširil preko prvotno mu odmerjenega obsega, ker pač — kaj bi se opravičeval — beseda da besedo in ker sem pri tem dobil priliko, da sem povedal nekatere stvari, ki sem o njih že davno sodil da bi ne bilo napačno, če bi se povedale. A k stvari! Ko se je bližala v jeseni 1915 Krekova 50 letnica, je sprožil pokojni profesor Verbic misel, naj bi o božičnih praznikih na dan sv. Janeza Evangelista izšla posebna obširna priloga »Slovencu«, ki bi jo napisali Krekovi prijatelji. (Splošno smo namreč takrat mislili, da je bil Krek rojen na božični dan 1. 1865. — Narodna enciklopedija misli to še dandanes!) Gradivo je bilo že zbrano, a Šušteršiču je uspelo, da je posebno Krekovo številko preprečil. Krek o vsej stvari ni vedel ničesar; izvedel je o njej role na svoj god s pripombo, da bo gradivo sedaj izšlo v posebni knjigi. Dokazoval je sicer na vse načine, da je bolje, če se to ne zgodi, a brez uspeha. Knjiga je izšJa, čeprav šele spomladi 1917. Knjiga je prinesla dva sestavka, o katerih bi bilo res škoda, če bi se bila izgubila v dnevnem časopisju. Napisala sta jih Anton Vadnjal in Anton Komlanec. Prikazala sta Kreka tako prisrčno živo in naravno, da sta bila opomin vsakemu, ki bo pisal o Kreku, naj pazi, da »ne zmaže, kar bi rad napisal«. Jaz sem ob času, ko je trpel Krek krivično zapostavljanje, sklenil, da bom porabil vsako priliko, ko napišem kako stvarco, tudi v ta namen, da opozorim v tej ali oni obliki javnost na pomen Krekov. (Tako n. pr. v Mentorju IX. str. 98.) Seveda sem napisal v naglici tudi malenkost za nameravano številko »Slovenca«. Posebne škode Kreku s tem pisanjem pač nisem storil, ker — nisem skoro nič pisal. Imel sem leto za letom skozi sedem let najmanj po 24 ur šole na teden, navadno pa še več in sicer samo takih ur, ki so mi še prosti čas bogato zabarikadirale z zvezki. Da sem pa pozneje več pisal o Kreku, je zakrivil nehote Krek -am. Koncem junija 1917 mi je poslal z Dunaja pismo, ki se je pričenjalo nekako takole: »Jezi se kakor hočeš — te dni boš dobil od šefa stenografskega urada ponudbo, da pridi v njegov urad.« Rad sem to storil; delati v Krekovi okolici, je bilo prijetno; moja glava je bila pa tudi potrebna, da se nekoliko prezrači od šolskega prahu in slovnice. Prvi slovenski govor, ki sem ga ste-nografiral, je bil — Koroščev govor ob Krekovem grobu! Po dolgih letih samega dela s šolo sem tako prišel do mesecev zlatega prostega časa. Precej sem ga porabil za proučavanje Krekovega dela. Za Koledar Mohorjeve družbe za 1. 1919. je bilo treba napisati Krekov življenjepis. Naprošen je bil zauj prol. dr. Dcbcvce, j ki pa sredi šolskega dela in druge zaposlenosti ni mogel spisa napisati. Tedaj sem vskočil jaz in napisal stvar v enem prostem tednu. Mohorjeva družba je pa bila ob Krekovi smrti sklenila, da bo izdala o velikem možu celo knjigo. Napisal bi jo naj dr. Debevec. Meni je bilo jasno, da bo to dr. Debevcu sredi šolskega dela tež! o mogoče. Začel sem torej sporazumno z njim sam zbirati tozadevno gra- i divo, a čisto na tihem in neopaženo ne da bi bil Mohorjevi družbi kaj obljubil. Mislil sem, da se bo oglasil kdo drugi, spretnejši in bolj j poklican, ki bo knjigo napisal; vedno me je i vodila želja, da bi s svojim delom ne preprečil morebitne boljše knjige o Kreku. Da bi se bil kot človek, ki ni dotlej literarno skoro nič delal, tudi rad odtegnil težavnemu delu, je pač skoro samo po sebi umevno. A moj strah, da bom preprečil kak drug spis, je bil menda prazen. O Kreku se je prva leta po njegovi smrti — če izvzamemo nekro-loge v dnevnikih in revijah — pisalo tako I malo. da sem se moral čuditi. Meni je bil namreč Krek največje čudo. pravi »thauma-sion«, kar sem jih bil doslej doživel. (Plato pravi menda nekje da je vir znanosti »thau-masion« čudovito: človek vidi nekaj čudovitega, kar ga tako zgrabi, da si mora vsaj poskusiti poiasniti njegovo bistvo..) Kako je mogoče, da ljudje, ki so ta »thaumasion« doživeli in ki znajo pisati, z razmeroma malo izjemami o njem skoro nič ne pišejo? Pričel sem torej v časovnem redu študirati Krekovo življenje in njegove spise. Snov se je polagoma izobličila v meni tako, da bi se razdelilo Krekovo življenje v kakih šest velikih dob; od teh bi prva segala od rojstva do doktorata <892), druga pa obsegala prvih pet let javnega dela v domovini (1892 do 1897), preden je odšel Krek prvikrat kol poslanec na Dunaj. Intenzivneje sem mogel Kreka študirati samo takrat, kadar ni zborovala belgrajska skupščina, I \jer sem bil od konca februarja 1919 do novembra 1922 stenograf. V veliki noči 1922 sem bil gotov s 1. zvezkom: z življenjepisom in s spisi do 1892. Nastal je torej rokopis za knjigo, povsem drugačno, nego si jo je želela Mohorjeva družba, različno tudi od tega kar bi bilo želelo društvo dr. J. E. Krek, ki je imelo nalogo, da izda Krekove spise. Mohorjeva družba bi bila rada imela podrobno obdelano vse Krekovo življenje — jaz pa sem prišel samo do 27. leta; društvo Krek bi bilo rado izdalo spise, urejene po strokah: pesmi skupaj, enako povesti, članki, govori — jaz pa sem bil prišel do prepričanja, da bo mogoče Krekove večinoma nepodpisane spise ugotoviti samo s podrobnim študijem vsega dela od leta do leta, za kar bi bilo treba par let prostega časa. ki ga pa morebiti do svoje upokojitve ne bom nikdar imel. Mogoča se mi je zdela v naših razmerah samo izdaja, ki obravnava Kreka v manjših odstavkih, vsakokrat do določene dobe, tako da se tako rekoč sproti objavlja to, kar se dožene. in da vedno lahko vstopi nov urednik, ako prednik ne more nadaljevati dela. Šele na podlagi te izdaje bi se lahko napisala knjiga, kakor jo želi Družba, in priredila izdaja, kakor jo želi društvo Krek. Podal sem se na pot, da bi našel založnika za tak način izdajanja Krekovih spisov, združenih s Krekovo biografijo, podano v takih odlomkih. Najprej sem se obrnil na Mohorjevo družbo, ki uaj bi izdala I. zvezek kot Stran liiTli.__ »SLOVENEC« dne 8. oktobra 1927. Tftt rrrt.V ir r . /i {T? ,'atltf ICaj se rove'B abituien', iVademikl Ho stopaš v novo 1'UZ'lobjl (Jož gotovo opredelil m "oiuvo . Odzovl je klieti imrtyi j" -vojegn študija, se kulturno -mer. siuviuibkoita kato- liškega akad .- m dn . .i Danice«. Trebi je, • Ja svoje kaio. jjkjii. vrati ^.repijim in tiovečamo. Naš Rii'.f' progran fe''lb's('inivkJrv kot ga je j! izklesat naš i^tjij^o;^ dr. Hjpk.filS;®1 nam dal koti neprecenljivo zapuščino In nam ni igolj zunanji; forma, teiiH*e' ^6bia narodi- Odbor. Iz d^8r»vanla mariborskega oblastnega ocbora. Obširno se je poročalo glede nakupa mari-dorskega sanntorija. od strani obUistnegn c.dbora in 3 spremembi legn zavoda v prepotrebno porodnišnico. . Nakup sanatorij« je javil oblastni odbor '-dravsitvenemu ministrstvu in to je odobrilo ta korak in s tem je t;e>la zadeva tudi gltede najvišjega mestii perlektna. -c," Bolnišrtkse v mariborski oblasti so doslej le ieloma pod' oblastnim odborom in to predvsem z ozirom na administracijo. Zdravstveni oddelek pri oblastnem odboru rešuje' prtišftje glede podaljšanja zdravljenja itd. Tekom lega hieseca bo ^končan popolen prevzeto bolnic Od strtinl odbora' tU se bo i7vršil obenem tudi temeljit pregled zavodov. - ifova^Test nV zveza Ma n ja "Oobje^a^Drban— gt.jlJurij ob južni, železnici se že trasi ra iu bodo ^r Srb-ki glas o obisku užitkih zadrugar- jev v Sloveniji. Belgrajska -Politika-' dne t>. t. ni. objavlja poročilo St. T. Jovanoviča o •oliiskiVir/išUili zadrugarjev V Sloveniji V \tVo-*du pravi poročevalec: »Oddajajoč' na pot' v Slovenijo, svoji naravni legi v marsičerrl s lična Sloveniji. Uži-čani so vedeli, da jih bodo bratje Slovenci bratsko sprejeli, toda tako sijajnega sprejema. kakor so jim ga priredili vsealiiiat-iji ter iTstva-_ i-i t f ~'neposredno zvezo med TCi.dgradoiif ih Ja-dransjviin jporiem preko Šabc^i, BjtMlne, Tuzle in Bi!jjjiiluki\ Kovu zveza bo, dftsi ozkotirna. velikega gospodarskega in političnega noijl^na. Seseda pa ,»0. ^stjine dolgo samo pri , .tej. zvezi, mirveč se začne ze. prlhodiije lito jrraditi normalnotlrna jadranska proga, za kamero pa smer' še ni končnoveljavno dolofena. J.'o. ani- varijauLi nuj bi tekla nova proga tik /. ozkotirno''.progo, po drugi pa po niš-keih nor-niahie.m koloseku do Itakovioe nI i Ilesnika, kjer hi se odcepila. Proga bi šla po dolini Tamnava na Ut>— Koceljevo - Loznic.o—Zvor-iiik—Tuzlo—Dobo,i Baojoluko, A. so še druge varijante. Na vsak način se prične /. gradnjo ie prihodnje leto. •k Planincem v vednost. Erjavčeva koča ua Vršiču (1523 inj ostane odprta vsako soboto in nedeljo ter ua praznike in dneve pred prazniki. Koča bo v teh dneh oskrbovana kakor v letnem času. Poset koče je priporočljiv radi lahkega dostopa (2 uri iz Kemijske gore) posebno v jesenskem in zimskem času. ko je veČina planinski!« koč zatvorjeniji. Kakor nam javlja .o-krbnik koče. ne delajo sedaj Italijani pri izletih na Moistrovko in pri prekoračenju meje nobenih to/.nv. Kdor hoče uživati vso lepoto naših gora iu dolin v jesenskem in zimskem času, naj se potrudi na Vršič in ne bo mu žal. + Prvi sneg v Dalmaciji. Dalmatinski listi poročajo, da je temperatura ob Jadranu zelo padla in da je 6. t 111. na Prologu padel sneg — prvi letošnji v Dalmaciji. -k Za občinske volitve v Osijeku, ki se bodo vršile dne (i- novembra t. 1., so sklenili zvezo samostdjni demokrati in Radičevi diši-denti pod imenom Delovni meščanski blok«. Radikali' upajo 1111 zmago. •rfr Velika radio-oddajna postaja pri Zagrebu. Glasom poročil nemških časopisov bo radio-oddajna postaja, ki se gradi v Veliki gorici (15 km od Zagreba) v kratkem gotova. Te dni bodo pričeli že /. notranjo montažo. Postaja bo dobavljena od znane nemške tvrdke Telefunken na račun reparacij in jo bodo inštalirali nemški inženerji- Postajni prostori obsegajo strojnico z akumulatorskimi in ostalimi stranskimi prostori, delavnico in potrebne pisamfe. Notranja dela kakor tudi poizkusi ho;!o ?.e tekom zime končani, tako da je upali, da bo mogel »Radio Zagreb« pričeti že spomladi z obratom te moderne postaje. •k Samomor dunajske grofice v Dubrovniku. V sredo je v Dubrovniku izvršila samomor dunajska grofica Elfrida Seitz, katero so ,. ,, ,. ...., , . .1 našli zjtj,traj v postelji mrtvo. Zdravniki so ugo- mogli pričakovati. Njihovo potovanje se ie . .,.• ' ' . . ' , ^ . „ ,., . ® . - r j..lovili smrt vsled zaslnip^enjn. Pustila je tn pisma, eno za mater na Dunaju, drugo za Na- nfjod-fio banko aa Dunaju,, da- pošlje denar za .pogrrbni- sprcvofL tret.rev,pa'. policijskp 111 u rov- Nova s^edafUeta upravnika Kregala,------ Prejeli sino: • Udrifžttuje gledaliških igritk-ev kraljevine Sll.Sf.pod iiujAsisjinl pokrovijejjstvom S'j. Vnličijn-3tva kralja Aleksandra L. mestni iKlbor Ljubljana, je prejekj dae 6. pktobr« t. 1. telefoničaip polom Iz Relgvmla. t^l g. upravijika inž. It, -K^egarju pod I -pretnjo najstrožje discijiliiiame prtH«ki*ve »poziv, .cla javno prekliče ozir obžaluje netočaa časopisna poročila o poteku ln zaključku obonega, abo ra, ki se 'je vršil dne 23. septembra t. 1. Z; ozirom na la poziv odgovarja oi^g.inizacija kot sledi,; Orgatlizaoija smatra za evtfjn"'pravl«0, dn sfne v svobcKlni državi svobothio razpruvljiiU in dohiti zaključke o stvareh, ki so vitalnega pomena z.t njeno članstvo. Organizacija je oblastno prlsaiflna in ima vsled tega tudi pravico, da vrši svoj občni zbor v navzočnosti tiska. S poročili samimi je organizacija le v toliko v aveeši, v kolikor so poro-čevidci črpali svoje mnenje ln svoje vtise iz poteka občnega zbora. Vsled toga organizacija kategorično" Odklanja, da bi odgovarjala za kako eventualno netočnost časnikarskega poročila • im smatra tak poziv gosp upravnika »Udruženjur kot popolnoma neutemeljen- V kolikor se je potek občdČga zbora vršil tudi v smeri, da se je ugotovilo nezadovoljstvo članstva glede njegovega položaja pod novim go;|>. itpravnikbni In Ri je v'očitnem nasprotji! ž obl ju-baflH in izjavit tn i gosp. uijSnivnika predno in ko je to mesto zasedel, smatra odfior na podlag ponovnega pooblaslila in izraženega zaupanja na sestanku celokupnega članstva (organiziranega in neorganiziranega) dne 8 oktobra t. I. za potrebno, da izjavi, da za vse dejansko iznešene ugotovitve v popolnem soglasju članstva odgovarja in jih v popolni meri vzdržuje. »Udružcnje gledaliških igralcev«, Ljubljana Nam še zdi, kakor da bi se gosip. arh. Krcgar vztrajno prizadeval, da dokaže, kako nujno bi bilo potrebno, da dobi naše gledališče drugega upravnika. — Op. uredništva. neufte novice l\ irSEN IN ZillO kupujte Vaša oblačila pri znani, strogo solidni tvrdki los. Rciin?, Ljubljana, Aleksandrova cesta 3. irpremenilo v veliko slavije narodnega erfin-stva in bratskega razpmevanjr.; spreioniaU .so jihpesmijo ln s 'slavoloki iri |ojMnii radosti in vohlja, .lokalj so hijfi ttfiži jjudje od veseljr ko M)'\-1ilpli. .d';v'so s Slovenci Kralje. da so en narod in ona duša •— Qp Sklepu poročila .pra^i Št', t. JovanoVič, da so od ii oži i užr?ki vadintgarji iz lepe Slovenije, na svoj TOifi tiajlepše spopiine. -k Pozor, telefonska cenzura v Trstu in Julijski Krajuii.. V zadnjih dneh je nastavil tržaški prefekt. io uraduikov z nalogo, da poslušajo vse telefonske pogovore in jih ntcoo-grafirajo. Toliko v ra.nanje našim ljudem -k Iz uredništva., Glavni urednik gos p. Franc Tersegluv je odšel nn redni dopust. Stranke, ki žele .z pjim - o.sefttno govorili, naj potrjie, ker med dopustom g/ Terseglav ne bo bival v Ljubljani. •k Umrl je v Begunjah po dolgotrajni bolezni g. Ivan TrUnk jio dom. Kieiiiena( bivši župan. -k Ozkotirna zveza r morjem. Dela na ozkotirni progi Belgrad—Obrenovac tako uspešno napreduejjo, da se bo mogla ta nova proga že prihodnje leto izročiti prometu. S to progo se dopolni sistem ozkotirnih prog v Srbi- nateljstvu v Dubrovniku, v katerem ga prosi, da pod vzame ničesar,-ako bi jo še'našlo ji3iwS> ampak da jo piusll umrdtt. Misli se, da | --.ja varok: samomora ljubezenska 'afera. 1 Strašno dejanje obupane matere. V sirdo popoldne še je zgodila^ v Carevi » upriji ! ,V-Bosni'sirarna trag«H-ja. Miroslav Tiir je pri , .pripfavtjavijtr ž^anjfi 'rz f sgdjtf po Jresfe/žiieui naključju zgribit šo: driigt)"svoje oko "— enega že popreje ni imel.'-*- triko da je fibstal popolnoma sieijl »n- ur. poHoberi za delo. Ko" je to : videlji njegova žetm.-Je zdnela v strašnem obupu s'Slirimi svojimi otroci; starimi-8, 15, 4 in H leta, proti lilosiir in jih ]>o vrsli vrgla v nnrastlo reko Bosno nakar je še sama skočila v vodo. Ker ni bilo nobenega človeka blizu, I ■ - ' ■ ------- - 1 - ,, Din 179' - nizki ali visoki .Voika' Lastna melia-. nična jioprav-1 Ijnlnica čevljev ' in snežnih čevljev Vam v teku redno publikacijo ali proti doplačilu, Mohorjeva družba si pa v težkih prvih letih po preselitvi iz Celovca v Prevalje in ob silnem padanju udov v teh letih m upala spustiti se v izdajanje takega na več zvezkov preračunanega dela. Neki drug založnik je sicer sprejel knjigo v založbo, a ie mesece in mesegp ni dal tiskati, čakajoč boljših časov: kajti baš takrat so bili posebno slabi časi /.a, uradništvo, ki je živelo dostikrat dobesedno v pomanjkanju, in za duhovščino, ki je v tem oziru uspešno tekmovala z uradniki in jih prav nmogo-kje še — presegala. . Tedaj se je ojuiiačilo (jruštvo Krek.-,In je Izdalo knjigo v lastijl z.aložbi< ^seveda na ,dptg. Prepričala se je lahko. kakq, pravilno sta gmotni uspeh takega podjetja presojali prvi dve podjetji. Prodalo se je od 3000 izvodov v prvem letu okroglo 800 izvodov, v štirih letih (do 4. oktobra 1927) pa 1063 izvodov, dasi ne je knjiga ponujala po časopisju in deloma tudi od osebe do osebe. In še ta številka se je zdela skoro vsakemu visoka; čudil se je njeni nizkosti (poleg mene seveda) saino Herman Wendel. Društvo 7, izkupičkom doslej sicer ni pokrilo niti tega,, kar je plačalo v tiskarni, vendar pa se je pokazalo, da bi založnik, ki bi knjige sam prodajal, slednjič prišel na svoj račun. (Društvo Krek dobi od prodajne cene samo dve tretjini, ker nima lastne knjigarne.) Zato sem 1. 1925. poskusil še enkrat pri Mohorjevi družbi — in lo pot z uspe-!,on. Obljubila ie, da bo izdajala Krekove spise kot izredno publikacijo pod pogojem, da se bo prijavilo primerno število (vsaj kakih 1000) naročnikov. .Ali se je to. števihr doseglo, mi še ni znano. Naj omenim še par besed 0 III. zvefcku Krekovih Izbranih spisov, ki je izšel pred drugim. Ivako to? pozimi 1924-25 je. bila Jugoslovanska tiskalna nekaj časa preituflt) ,tfl-poslena. Ravnatelj Ceč je želel pričeti tiskali večjo knjigo, ki bi jo stavili slavci, kadar bi ne imeli dr.ugega dela. tako da bi ne bilo treba osobja odpuščati. Mislil je že na novo izdaj« Valvasorja, T.ethlj ga je pregovor« 'dr. Jak. Mohuričv naj rajši, ponatiime Krdko.V So-cijalizem. Knjigo .je v jezikovnem oziru 'priredil pp. sedanjem pravopisu prol. dr. Debe-vec. V naglici pa'v ,tiskarn i, niso pfttfli, uai.to, da bi imela knjiga MiJo/mnl kakor 1. v.vozHf, ampak,.so vzeli kav prvotno' obliko Sorijrf-lizma. To!.'o bo izmed prvih treh Krehirvih zvezkov izšel vsak v drugem -/aložiiištvu! To slednjič ni nlkaka nesreča; glavno je da šo izšli; trojno založništvo bo samo pričnio o težavnih razmerah na rtašelh književnem trgu v-prvem desetletju po svetovni vojni, pričalo bo pa ludi, da Krek ni ušel usodi mnogih' velikih mož, za katere se niso toliko zanimali neposredni potomci kakor poznejši rodovi Seveda je pn tudi jasno, rla bi bilo manj težav 7. izdajanjem Kreka, če- bi mogla biti takoj prva izdaja taka. kakršna bo lahko, kakor rečeno, šele druga. Vendar bomo pa Slovenci lahko reklj. da se je tudi v prvem desetletju po Krekovi smi li o njem pisalo vsaj toliko, da zanimanje za pol ure popravi vsak čevelj. njegovo osebnost jn njegovo delo ni padalo, , ampak od lela do leta rastlo, čeprav počasi. Izda ja mnogih Krekovih spisov lahko čaka še leta in lela saj so deloma še dostopni in potom — pisateljska plat na Kreku ni poglavitna. Glavno'je, da so sodobniki napisali o ; Kreku nekaj literarnih del, kakršnih bi za-| namci sploh ne mogli napisati: opisali so i namreč Krekovo osebnost, kakor so jo poznali j iz osebnega občevanja, opisali tako, da res I Kvek zaživi pred teboj z vso - svojo preprosto | veličino. V- tenV oziru so -napisali dragocene i stvari Pin^afJ»'Kfontlata§c, 'Vaditjal in Tferitar I (Ahuam), ki -jo z;t deso!letnif'd eigrti ožaril 1 ICreka v Mentorju (X1U) s lako svetlobo, da ; pa bodo še pozfii' rodovi 'gledali kot Živega na •«apQ|-«škem vdčcfti,' pri Mežnarjevih na Pr-1 lovču in drugod.-V znanstvenem oziru nam je | dalo prvo desetJetje po Krekovi sin rt i 90-stra-j ni .'obsegajoče Krekovo številko Čnša." Kakor ! >0 *di. bo marsikaj zanimivega gradiva spra-! vila nd dan tudi . deseta obhltnlca Krekove : »mrli; tozadevno -sta se doslej prav izkazali j Vigrod in Mladika. Rod, ki je "živel s Krekom, je torej v ce-j loti vendar storil marsikaj, da bo Krekova j osebnost fot grafi ran r-zn poznejše rodove od j različnih strani in po različnih ' ose bali. so "všT utonili". Strašnn~nešreča je vzbudila v vsej'okotičl vf^Iko sočutje ž nesrwno dRtž.ino. •k Hiša se je zrušila. V vasi Baiijevci v Hercegovini se je porušila hiša Maksima Žii-rovca vsled starosti in razpokanih zidov. Pod seboj je pokopala njega, njegovo ženo in brata, ki so- težko ranjeni, ter dvoje otrok, ki so ju potegnili mrtva izpod ruševin. •k Težka avtomobilska nesreča. Nfl -petu iz Kotora v Cetinje se je prevrnil .potniški avtomobil, v katerem se |e nahajalo tO orožnikov in 3 vojaki, 20 metrov globoko. Vsi potniki so težje in lažje ranjeni, a eden je mrtev. ' ...... k IJhoj bivšega narodnega poslanca. V sredo so tri neznane os-e-be ubile nedaleč od mesta Despotovca v Srbiji bivšega narodnega poslanca Stahislava Mileftkoviča Oblasti so uvedle najstrožjo preiskavo. k Doraščajoča mladina ftSj zauživa zjutraj kozarec naravne > Franz Joseff-grenčice, ki doseza vsled svojega učinkovanja kol čistilo želodca, črev in krvi zelo zadovoljive uspehe pri deklicah in (lečkili. Na otroških kllllikaI se uporablja F i-a 11 z j o si e f« - voda že pri malih, češče zelo zaprtih bolnikih. Dobiva se v lekarnah, drogerijah in šipecerij-skih trgovinah. -ir Nesreča z niožnarjiuh. "V ponedeljek, dne 3. oktobra je Franc Berttile' 57 letni posestnikov' sin iz Blatnega pri Pišečali nabil star možnar, da bi z njim streljal1 na predvečer svojega godu. Ko je možnar zažgal to se ta ni pravočasno sprožil, je šel gledat, kaj pri možnar ju ni v redu. V istem, hipu pa se je možnar sprožil in poškodoval fanta močno po desni strani glave. DOinaČi so ponesrečenca spravili v brežiško bolnico. Njegovo stanje je zelo nevarno. OBLAČILA TVRDKE J, MAČEK Ljubljana. Aleksandrova 12 so najboljša in najcenejša. -k Ukradeno kolo. V četrtek zvečer ob 8. uri je bilo izpred Omahnove trgovine v Višnji gori upradeno skoraj novo moško kolo znamke Pueh z dinanio električno razsvetljavo, črno pleskano, št. 293.534. Kdor bi kolo izsledil, dobi nagrado 200 Din od g. Janeza Erjavca v Višnji gori. Svari se pred nakupom. •k Sfeniccl najboljše sredstvo proti steni-.-am dobite samo v drogeriji Kane, Židovska ulica. Trajno kotiranje, vodno ornJuia-cijo, prvovrstno barvanje las izvršuje se strokovno v danskem česalnem salonu G JUD ALEKS. ML., Ljubljana, Kongresni trg 6. 'ft Krejto^l-iiifailina in' vsi prijatelji pokojnega di*. J. Ev. Kreka poliitimo v nedeljo k Sv. Križu na grob našega največjega moža. Posebno naše delavstvo naj se ga spomni ob desetletnici njegove smili. O devetih ,bo sv. masa pri S,\ ' Križu. Po sv. maši pa RiJoži Krekova mladina venec na njegov grob. Člani podružnic Krekove mladine Grad, Vič, Ivloste, Z al og-Sriepe r j e," pridite polnoštevilno..'..".tr '©'Ljubljanski grad. Danes zvečer ob pol Š počasfi podružnica Krekove mladine Ljubljanski grad delo in življenje pokojnega dr. Kreka. Govori prof. I. Doleneci Po govoru kratka deklamacija iz Krekove zapuščine; 0 Zveza uradnic in trgovskih nastavljenk priredi v prostorih Krekove prosvete v i^oj-zevišču na Poljanski cesti v ponedeljek, dne 10. oktobra ob pol 8 zvečer zanimivo predavanje o Mehiki. Članice in prijatelji društva vljudno vabljeni. — Odbor. O Tombola železničarskega glasbenega društva >Zarja« v Ljubljani, ki bi se Liaiela vršiti 9. oktobra 1927, se preloži Kdaj se vrši, ho pravočasno objavljeno. Na Rimski cesti pri Škafarju so dobitki v i/ložbi. Oglejte si jih in kupujte srečke! — Odbor. O Pri Tičku na gričku« v soboto in nedeljo domkrvave klobase in. nova poitu-galka. .. ' O Mestno cestno nadzorstvo ponovno nutno ojio/arjajiio na skrajno zanemarjeni hodnik v Levstikovi ulici ob vrtu,Mladike. Ker tudi ni nobene luči med Hubičevo iti. jursko ulico, prosimo elektrarno za eno..Ju«!. O Gospod Danilo, najpopularnejši l|ub-Ijiiliski. tjledfi.liški igralec, sodeluje pg/^av! y korist, brp.zposelnib privatnih iianipv.č^jjspv, fel se vrši.danes ob 8 zvečer v^dvoj-^ui j^ojgla ^UmpjJ.5,; _"ict&VtVKVtO td jtvA. — zopet ordimni j® Svetovna mnrku : Cvrdrf de ro»p I Koucie manilnrine * ItHurlolR — Por* 0 Stanovanjsko sodišče I. stopnjo v Ljubljani naznanja, da se bodo razprave za dodelitev stanovanj vršile dne 10., 11., 12.. 13 in 14. oktobra t. L Razpis 31 stanovanj, ki se bodo nakazovala, je nabtl na uradni deski stanovanjskega sodišča — soba štev. (i — kjer se vlagajo ludi prošnje za ta stanovanja. O Mestna zastavljalnica naznanja, da se vrši tomesečna dražba v februarju 1927 zastavljenih predmetov v četrtek, 13. t. 111. .ob 15. uri v uradnih prostorih v Prečni ulici. 0 Naznanilo! Cenjenemu občinstvu se vljudno naznanja, da se toči od danes naprej pristno novo vino. ter vsako soboto in nedeljo se poslreže l najfinejšimi krvavicami v go- >SLOVENEC< dne ........ 1( ■ ■•■ stilni Krušičevi v ZeleniamT,"po 1 eg Koliriike tovarne. O Angleški kaingarni in razne vrste moškega sukna za obleke dobite po konkurenčnih cenah pri Franc Pavlinu, Ljubljana, Gradišče 3. O Tatvine v veži OUZD. V Okrožnem uradu za zavarovanje delavcev na Miklošičevi cesti se dnevno zbirajo delavci in tudi delodajalci, ki imajo pri bolniški blagajni kak opravek. V veži puščajo navadno svoja kolesa in tu cvete kolesarskim tatovom njihov posel. Procentualno največ kolesarskih tatvin je bilo izvršenih letos v veži OUZD. In še sedaj, v pozni jeseni, ne mirujejo tatovi. V četrtek opoldne je bilo tu izvršenih v teku pol ure kar dvoje tatvin. Pekovskemu pomočniku Vinku Furlanu je ne/.nan tat odnesel s kolesa 110 Din vredno karbidno svetilko. Tat bi najbrže odpeljal tudi kolo, pa je bilo zaklenjeno. Delavcu Antonu Gregorčiču iz Dobrunj pa je nekdo odpeljal 1300 Din vredno, črno ple-skano kolo znamke »Puch . Kolo je imelo številko 214.902 0 Kriminalni drobiž. Neznani vandali so podrli v Zgornji Šiški pri posestvu Adolfa Galleta ograjo in leseno stranišče Galle ima 300 Din škode. — Posestniei Mariji Debela-kovi je nekdo ukradel iz šupe na' Ljubljanskem polju več železnega orodja, v skupni vrednosti 200 Din. — Neki moški je bil ovaden, ker je na Ižanski cesti povzročil škandal in grozil dvema ženskama, da jih pretepe do krvi. 0 Krasni otroški plašoki, oblckce in predpasniki. Kristofič-Bučar, Stari trg 9. 7266 0 Razstava in zaloga pletilnib strojev vseh vrst ter strokovni pouk v pletenju. — Ljubljana, Židovska ulica 5 zaznamujejo naše koče. Vstopile tudi Vi v krog turistov in si nabavite primerno turislovsko obleko pri tvrdki DRAGO SCHWAB — LJUBLJANA. Maribor □ Prvi prosvetni večer je v četrtek izredno uspešno potekel. Dvorana Zadružne gospodarske banke je bila zasedena in stojišča so bila polna. Saj pa je predavanje g. dr. Jeharta bilo izredno zanimivo za inteligenta kot tudi za preprostega poslušalca. Prihodnji četrtek se bo predavanje nadaljevalo. U Krstna slava rezervnih oficirjev in bojevnikov mariborskega pododbora, 1 em potom se ponovno pozivajo vsi rezervni oficirji in bo; iki v Mariboru, da se svečane proslave krstne slave v soboto dne 8. oktobra t. 1. v kazinski dvorani ob pol 9 sigurno udeleže, vsi oni, ki imajo uniforme, obvezno in brez-izjemno v svoji obični vojni uniformi (bluze, čakšire in garmše), ostali v civilu (prom. obleka) z znakom. □ Novoimenovani sekundariji. Zdravstv. ministrstvo je imenovalo na mariborski splošni bolnici za sekundarije: dr. Romana Lesniko, dr. Franca Podkoritnika, dr. Slavka Vrbnjaka in dr. Gabrijela Zeleznika. □ Premajhen odziv. Glasbena Matica je letos vpeljala posebnost, da je uredila abone-ment za 6 elitnih koncertov. Kakor smo do-znali, se je do zdaj oglasilo le 74 aborientov. To število je vsekakor malo. Ker so redne cene za take koncerte visoke, bi gotovo marsikdo še vzel abonement za 5 ostalih koncertov, kar bi naj Glasbena Matica ustregla. □ Najstarejši Mariborčan umrl. V noči od četrtka na petek je umrl v Mariboru v Gre- CjuMfansRo gledišče »Ukročena trmoglavka«, s katero sr otvori danes v soboto, dne 8. oktobra dramske sezona v Ljubljani, je 10. Shakespeare jevo delo, ki se vpri-zori po vojni na našem odru in hkratu 10. Shakespeare, ki ga je poslovenil Oton Župančič, in 10., ki ga režira Osip Šest. Skoraj majhen in intimen gledališki in kulturni jubilejček. Vsa predvojna doba nam je dala šest Shakespearejev. V knjigi jih je izšlo sedaj 10. Cankarjev Hamlet in Romeo in julija, Funtkov »Kralj Lear«, Župančičev Julij Cezar, Beneški trgovec, Othello, Sen kresne noči, MaCbeth, Kar hočete. V rokopisu so pripravljeni za tisk: Zimska pravljica, Komedija zmešnjav, Mnogo hrupa za nič in Ukročena trmoglavka, ki vabi k otvoritvi sezone. Gledališki list Narodnega gledališča v Ljubljani. V sezoni lf>27-28, bo izhajal v založbi gledališke uprave, pod uredništvom dramaturga Otona Zupančiča Gledališki list, in sicer vsakega 1. in 15. v mesecu. Abonenti dobe Gledališki list po pošti na dom, v razprodaji pa stane posamezna številka Gledališkega lista 4 Din. Mariborslco gledišče Sobota, 8. oktobra ob 20. »REVIZOR« ab. B. Nedelja, 9. oktobra ob 20. »BAJADERA«. Pre-mijera, v režiji g. Baclimanna kot gosta. »Bajailera« na mariborskem odru. V nedeljo 9. oktobra bo premijera Kalmanovega operetnega šlugorja Bajadera«. Gledališče se je posebno potrudilo, da bo ta krasna opereta tudi v Mariboru kar najbolj vžgala. Nabavilo je deloma nove dekoracije, izdelalo v lastnem ateljeju nove kostunje in toalete, muzikalno vodstvo pa ima operni ravnatelj g. Mitrovič. Glasba Jan Knholik. Spored njegovega vijolinskega koncerta, ki se vrši v petek, dne 14. t jn. ob 'i0. uri v Unionski dvorani. 1. Kubelik: Vijolinsiki koneerl št 4 v b-duru (prvo izvajanje). 2. a) Beethoven: Romanca v f-duru, b) Bachpv Preludij za vijolin-solo i" r) Saint-Saens: IntroduVoija in Rondo capricioso 3. Pngainimi: a) I. Palpiti, b) Mot-to perpeUuo. Na klavir spermija umetnika njegov gor^Tifevi ulici najstarejši Mariborčan, "g. 'Kari Flucher. Pokojni je bil rojen 30. decembra 1832, torej bi bil letos decembra star 95 let. Bil je sin znamenitega Flucherja v Jarenini, ki so ga nazivali »Bauernkonig« zaradi njegovega bogastva in vpliva na obsežno okolico. Kari Flucher je bil načelnik raznih zadrug in nad 30 let občinski svetnik. Ker je ao zadnjega bil še krepak dovolj, da je hodil okrog, je bil \i-rn Mariborčanom poznan. Leta 1872. je bil zadnjikrat bolan in tudi sedaj jc kar zaspal čez noč. Zjutraj so ga našli mrtvega. Pogreb pokojnega bo v nedeljo popoldne. N. v m. p.I □ Tombola Udruženja vojnih invalidov v Mariboru, ki se je vršila dne 2. oktobra t. 1. ob 15 popoldne ob lepem jesenskem vremenu na Trgu Svobode, je bila povoljno obiskana. Posebno zanimanje so vzbujali dobitki. I. dobitek (spalna soba v vrednosti 10.000 Din) je zadel mladi dijak meščanske šole Ivan Zifko, sin železničarja, stanujoč v Mariboru, Stritarjeva ul. 16. II. dobitek (moško kolo), je zadel železničar g. Josip Petre, stanujoč v Mariboru, Koroška cesta 5. Z veseljem sc je vse-del na kolo ter pokazal cenj. gledalcem, da je temu kos. III. dobitek (kuhinjsko opremo) je zadela žena kiparskega mojstra ga. Marija Rath, stan. v Mariboru, Mlinska ulica 10. IV. dobitek (voz premoga) je zadel želez, ključavničar g. Alojzij Vidmar, stan. v Mariboru, Ketejeva ul. 3. V. dobitek (vrečo moke) je zadela blagajničarka gospodična Angela Feldin, stan. v Mariboru, Vetriiljska ul. 11. Udruženje se ..ahvaljuje tem potom v imenu celokupnega članstva onim, ki so pripomogli s predprodajo srečk, raznim materijalom, delom, darili in drugimi prispevki do tega prepotrebnega in povoijnega uspeha. □ Napredek Mestne plinarne. Mestna plinarna izkazuje v preteklem letu izreden napredek, kakršnega dozdaj še nikdar ni dosegla. V preteklem letu 1926. je priklopila 118 novih oddaj in sicer 111 na stanovanja, 7 na obrti in industrijo. S tem je število odjemalcev porastlo od 704 na 822. Poleg tega je mestna plinarna letos oddala na novo 52 kopclnih peči in avtomatov, 118 plinskih štedilnikov in veliko število drugega inventarja. Gotovo je, da se je mestna plinarna pod sedanjim vodstvom in pod skrbnim nadzorstvom sedanjega mestnega župana dr. Leskovarja izredno dvignila. v svoji podjetnosti do rentabilnosti. □ Pojav škrlaiinke. Po Pobrežju pri Mariboru Se je pojavila škrlatica, katero so lansko leto v zimi zatrli ie s težavo, in to radi tega, ker ljudje prikrivajo na epidemiji obolelo deco. • '• >■' • . □ Zastrupljenje s plinom. Katarina Š.,. so- ! barica v Verfstovškovi ulici 6. je pustija v svoji sbbl odprte plinske cevi in to bolj v jutranjih urah v četrleKi Našli so jo. nezavestno. Sedaj je pa že izven vsake nevarnosti. □ Usodna zmota. Čevljarski mojster Ivan Vcselič iz Hoč je nakupil v'Mariboru v trgovini Greif na Kralja Petra trgu večjo, količino usnja. Naročil je svojemu vajencu, naj naloži usnje na voz posestnika Lebeja iz Hoč.' Ko sc je ustavil pred trgovino neki voz, je vajenec, meneč, da je to voz Lebeja, naložil nanj balo usnja, naročil vozniku, naj jo v Hočah odloži ter se odpeljal naprej s kolesom. Cel dan je nato mojster zastonj čakal na usnje, kasneje se je pa izkazalo, da je fant naložil usnje na drug voz in voznik se je s svojim dobrodošlim tovorom odpeljal, ne da bi sc javil. Radi zmote vajenca trpi čevljar več tisoč dinarjev škode. □ Vlom v trgovino. V noči od četrtka na petek so neznani vlomilci vdrli dvoriščna vrata trgovine Kodrič na Glavnem trgu. Na- stalril spremljevalec pi'of. E. Hajek. Čbčimškvo opo-zarjnmcS^-na koncert, za katerega so v&toipnice v prediprodaji v Matični knjigaipni. ŠE K ŠIMENČEVEMU KONCERTU V UNIONU. Prejeli šflio: Nočem se tu dotikati umetnika — ves navdušen sem zanj —, ker to so storili že naši kritiki, temveč hočem izreči sodbo o naši publiki, kako se pri umetniških prireditvah vede,. Ko fe zapel g. Šimenc komaj par taktov iz »Gorenjskega slavčka«, je pri prvi višji'noti* pii-blika;" zagnala huronski krik ln trušč, ki je tako naraščal, da umetnika ni bilo čuti, ko. je med tem »šundrom« nadaljeval arijo. ' . Ta trenutek se mi je dozdevalo, da ne poslušam umetnika, ki me očara z milino svojega glasu, da mi odrevene vsi udje ter zamfe jezik, temveč sta. mi oba umetnika izginila izpred oči, a mesto njih se mi je prijavilo športno igrišče z lgrtflci, od katerih edfen je pravkar'zapodit žogo v sovražni goal ter se sedaj publika harf tem raduje s tem, da kriči, ploska trt ropoifov . Ce bi se jaz nahajal v položaju kakor g. Šimenc, bi dobil vtis, da se publika iz mene norčuje, in žalosten bi hitel pod Prešernov spomenik ter mu potožil o banalribsti ljudskega čustvovanja. Saj ne rečem, da so bili prav vsi obiskovalci koncerta taki. Ne! Prepričan sem, da ^(Ottfco kakor jaz, "misli tudi' še marsikateri drugi. Saj me je' prav opazka nagega odličnega glasbenika privedla do tega, da sem napisal te vrstice. Tudi nimam nič proti temu, da se pohvali umetnika, ki ugaja in prepričan sem, da g. Marij Šimenc zasluži vso hvalo, toda nikakor se to ne sme vršiti na način, kakor se je to dogodilo v Unionu. Orel Tz predsedstva OP. — Podpredsedniški tečaj. Podpredsedniški tečaj se prične v ponedeljek dne 10. t. m. ob 3. uri j>opoldne v Ljudskem domu Udeležniki naj bodo točni. — Bog živi! Vrhniška orlovska srenja ima svoj rednj. letni občni »bor V nedeljo, 9. oktobrii ob 3. url popoldne v Rokodelskem domu na Vrhniki. Dnevni red I običajen. Glasovalno pravico imajo vsi odseko.vni i odborniki Vsak odsek je dolžan poslali vsai dva 4 odbornika kot zastopnika. Bog živi! pravili pa so slab plen, "Ker so odnesli IeTdva" para čevljev, Najbrže fio bili po kom pregnani. □ Tatvine na pokopališču. Na mestnem pokopališču je neznani storilec polomil in pokradel Iovorjevo grmovje, zasajeno okrog groba mariborskega hotelirja F. Sličnih tatvin je bilo v zadnjem času tu že več prijavljenih. Meil^a dolina Sv. Križ nad Dravogradom. Pri slavnoznani romarski cerkvi Sv. Križa je kruta vojska vzela Iri lepe zvonove. V nadomestilo dobimo zaenkrat vsaj dva nova. Slovesno blagoslovila se bosta v nedeljo 23, oktobra t. 1. Začetek slovesnosti ob ft. uri. Iskreno vabljeni romarji, čast. župni uradi napro-šeni, da slavnost oznanijo s prižnic! — V črnečah bo blagoslov dveh novih zvonov v nedeljo 16. okt Prijatelji povabljeni! SlovensRa Ikra fina Nova maša. Slovenska krajina je letos bogata na novih mašah. V nedeljo bo že četrta v tem poletju. Daroval jo bo novomašnik frančiškan Ž al i g v Beltincih. G. novomašniku želimo v novem stanu obilo božjega blagoslova. Obrtna šola. S 1. oktobrom je v Murski Soboti začela s poukom obrtna nadaljevalna šola. Obiskujejo jo vajenci vseh obrtnih panog. »Slovenska krajina*. Že drugo leto izhaja v D. Lendavi vzgojno-izobraževalni list »Slovenska krajina«. Namenjen je predvsem šolski mladini. Kdor ga želi imeti, ga lahko naroči v tiskarni E. Balkanyi, 1). Lendava. Vprašanje nove ceste. Dokler ni stopilo vprašanje nove ceste Turnišče—Radmožanci lako v ospredje, da se je začelo govoriti že o začetku graditve, ni bilo nikogar, ki bi ugovarjal, da bi se cesta gradila v smeri, kakor je bila že prej začrtana. Sedaj pa je nastopila občina Nedelica in zahteva, da gre nova cesta skozi občino. Ker bi bila Nedelica v precej neprijetnem položaju, ako bi bila cesta zgrajena po prvotnem načrtu, je ta zahteva razumljiva. Ako stopi zahteva v odločilno fazo, bo na vsak način dobro, ako pošlje oblastni odbor na lice mesta komisijo, ki zadevo prouči in izreče končno besedo. Trbovlje Vprašanje na Rudarsko glavarstvo. K podjetju Dukič in drug je poslalo jamsko obratovod-stvo pred par dnevi delavca, da ga to podjetje j sprejme v delo. Podjetje pa je delavca oddalo v j delo v jamo za urno delo. Ta praksa se n. pr. na Separnciji že vrši nad leto dni. Radovedni smo, j kako stališče zavzema rudarsko glavarstvo v lem ; vprašanju, da se namreč delavci sprejemajo v delo pri podjetju, na delu so pa pri rudniku. Drobne vesti. Na zapadnem obratu se je pri delu težko ponesrečil kopač Medved Franc, prepeljan je bil v tukajšnjo bolnico. — Za UČI- , teljico ročnili del na meščanski šoli je imenovana gdč. Frida Bidovec, hčerka rudniškega uradnika g. Bidovca. — Tudi pri nas so se pojavili kosta-njarji, in sicer na Vodah dva. Kakor zgleda, delata lepe kupčije.-Največje veselje iinajo seveda otroci, katerih je vedno polno okrog peči. ^ Krščansko-sorijalno delavstvo in Krekovo mladino poživlja Strokovna zveza rudarjev, da šo udeležijo v nedeljo 9. t. "m. skupne sv. mhŠe ob 8.Kv farni cerkvi'v znale počaščenja lOletnire smrti delavskega voditelja dr. Kreka: Popoldne ob pol 4. priredimo v društvenem., domu, spominski prizor »Ob Krekovem grobu*-. Za riovovpokojfcncc, volivce SDS. Nedavno smo rekli, da bo vse one, ki se navdušujejo za žerjavov pravilnik bratovskih skladnic še glava bolela. In že se. uresničuje naše domnevanje. Narodni! strokovna zveza, privesek SDS, je dobila od demokratske stranke iz Ljubljane halogo, da skliče strokovni shod,- in naj delavstvo protestira proti trošenja denarja pri Pokojninski blagajni bratovske skladu ire. Doposlana je bila iz Ljubljane že sestavljena resolucija, koji bi naj delavstvo pritrdilo. Pozovejo se naj na ta protestni shod tudi druge organizacije, ako ne, naj izvrši la shod sama. — Ta shod bi bil za Trbovlje velezanimi7, ker bi tako SDSorganizacija," sama obsodila po-gubonosni Žerjavov pravilnik. Zvedeli bi tudi rudarski novovpokojenci, da SDS~hočc vzeti rudarjem pokojnino v zahvalo, da so ji pri volitvah v narodno skupščino oddali svoje,glasove. Št. Vid / nad Ljubljano Ljudski oder v Št. Vidu pri Ljubljani otvori letošnjo gledališko sezono v nedeljo 9. t! m. V po-češčenje spomina pokojnega dr. J. E. Kreka ob de setletnici njegove smrti se bo vprizorila Kinžgar-jeva »Veriga«.' Pred predstavo bo imel govor o dr. Kreku znani predavatelj in zgodovinar g. prol. dr. Trdan. Cerkvam .pevski zbor bo zapel žalosti n-ko. Vstopnice so ze v predprodnji pri gdč. Zakot-nik v Št. Vidu. Začetek točno ob 7. uri zvečer. Dramatski odsek -BPC- je tekom počitnic novi oder deloma/ rekonstruiral in ga opremil z novimi dekoracijami in novimi svetlobnimi efekti. Stroški so šli v težke tisočake. Zato jirosifho naklonjeno nam občinstvo, da prav pridno poseča" naše kulturne prireditve in nam tako omogoči poplačilo nanovo nastalih dolgov, če.,igi:>lei žrtvujejo čas in denar, bodo naši prij tcljl radi Žrtvovali tedensko rpo par dindrjev,-in si-tako oskrbeli pošteno razvedrilo, pošten^ užitek, pa tudi v prosvetnem pogledu bodo .'sigurno pridobivali. ... . Da'66 mogoče podati' predstave vsem, onim JsLpridfiio xadi- zvečer, in. nnim. ki.morjjo nriti.le.. popoldne, se bo vsaka predstava vprizorila dvakrat. Eno nedeljo zvečer, drugo nedeljo popoldne, Vodstvo elektrarne na Brodu je že obljubilo, dn bo dajalo vsako nedeljo,- in praznik tok žo ob 3. popoldne. . ... Kakor lani, namerava Blaž Potočnikova čital-niear.tudi letos skrbeti za fiimvvečje ,'štesilo predavanjema prosvetnih večerov. V ta namen si uame-rava.jfuibaviti moderen projekcijski aparat, ki ga je imela' Prosvetna zveza razstavljenega na gledališki >r'afestavi' v Ljubljani.- Seveda bo aparat veljal veliko,denarja, katerega ti bo treba izposoditi. Zato §e bodo za čas, .dokler aparat ne bo. plačan,, vršiti predavanja in druge prosvetne prireditve proti primerni odškodnini, ki pa vsekakor he bo tolika, da bi je* najrevnejši pri dobri volji ne zmogel. Pravi naši radodarni-prijatelji in pa tiati, ki jim ni treba vsakega dinarčka po trikrat obrniti, preden ga izda, bodo pa gotovo BpC v tem pogledu gmotno krepko podpirali. Čitalnica bo pa poskrbela, da bodo posetnlki gledaliških predstav, kakor predavanj in prosvetnih, večerov vsestransko sadovoljni odhajali.iz dvorane, -r- Bog živil Jerica pri CfuMfani V .nedeljo 9. oktobra se na Ježlcl slovesno odkrije spomenik rojakom, ki so padli v svetovni vojni. "Slovesnost se prične"v soboto zvečer z tvo nunjem v flbeh cerkvah v spomin padlih. Ravno 'tako bo zvdnilo (udi v nedeljo zjutraj in opoldne. Popoldne ob 2. se vršijo v farni cerkvi na Jezici litanije, na kar bo žalni sprevod na pokopališče v Stožieah. Sprevoda se udeležijo vsa tukajšnja društva, šolska mladina, občinski in krajevni šolski svet, rezervni častniki, bivši vojaki in ostalo ljudstvo. Na pokopališču se vrši takoj odkritje spomenika. Kot govornika nastopita g. Martin ColariS, major v pokoju in predsednik Zveze bivših vojakov« ter g. Bonač, bivši vojni kurat n tajnik Zveze. Slovesnost se zaključi z darovanjem za sprfrtie-nik, kjer naj po možnosti vsakdo prispeva, ker za kritje vseh stroškov primanjkuje denarja. — Odbor. ' Vrž>nitea Proslava lOletnice smrti dr. J. E. Kreka in spomin obletnice koroškega plebiscita bo v nedeljo, 9. oktobra zvečer ob |m>1 8. uri v Rokodei-sikein domu na Vrhniki. Na -poredu je govor, vei deklamacij in petje. Vstop prosi Novo mesto Akademska prireditev. Po preteku pet let se vrši, kakor že poročano. v soboto, dne 8. oktobt* 1027. v Narodnem domu v Novem mestu zopet prireditev novomeških akademikov. Pred vojno in po vojni do leta 1922. so .se vršile slične prireditve vsako leto, potem so prenehale. Ker je program precej pester, je upati, da bo občinstvo iz mesta in ostale Dolenjske se cdzvalo povabilu akademikov. fričakuje se, da bo obisk na tem večeru nad pričakovanje velik. Na sporedu je Gallonijeva ve seloigra, poje gojenec drž. konservatorija v Ljubljani visokošolee g. Marijan Rus, spremlja ga M klavirju rojak g. Alfred Kisehinger in končno kofl-certne točke salonskega orkestra. Po oficijelneai delu zabava. Knjige in revije »Kraljestvo božje«, glasilo aj>ostolstva sv. Cirila in Metoda v Ljubljani in Bratovščine sv. Cirila in Metoda v Mariboru. Izšla je št. 5—8 s sledečo vsebino: Mir Kristusov v kraljestvu Kristusovem. — Besede in dejanja. — Vzhodna cefke*. — Verske slike iz boljševiške. Rusije. — yele-hradski kongres. — Slovensko romanje na Vele-hrad. — Katoliška Slovaška. — Sprava ruske cerkve z boljševiki. — »Kraljestvo božje« izhaja šestkrat na leto. Naročnina 10 Din. Naroča se pri upravništVu v Mariboru, lCoroščeva Ulica 12. »Mladika«. Izšla je 10. štev. tega našega najboljšega družinskega lista s sledečo vsebino: Ma-lešič: Živa voda. —' Vadnjal: Na Krekov spomin. — Lichtenbergfer-Ovča: Moj mali hlaček. — Plečnik: Dobri znanci s ceste. — B račun: Skoz drn in strn. — Orezy-Poljanec: Za Cezarja. — Jeglič: Naše prijateljice. — Šedivy: Ukrajinci. — 1. Koštial: 0 priimkih. — Izhaja mesečno. Naročnina 84 Din, s krojno prilogo 100 Din. Naročil se pri upravi »Mladike« na Prevaljah. »Slovenska krajina-. Izšla je prvu številka drugega letnika s sledečo vsebino: Solnce (pesem), V gorskem svetu (proza). Koruza, Ave (pesem), Sosedove muhe, Modra sodba (pesem). Na počitnicah. Izogiba,fino se tujk. Zabavni kotiček. — Priznati se mora. da se lisi dviga. Dobil je lepo naslovno stran. Šolskim otrokom nudi niuogo zabave in poučnih stvari, zato jo moremo le priporočati. Pošiimezna številka stane 1 Din. Naroča ne v Dolnji Lendavi v tiskarni E. Balkanyi, »Slovenski učitelj«, pedagoška revija in glasilo Slomškove družbe v Ljubljani. Izšla je štev 7—9 s sledečo vsebino: A. Čadež: Najvažnejši zakon. — Dr. L. Sušuik: Katoliške učiteljice v francoskih' javnih šolah. — Anica šublc: Ne za šolo temveč za živi,jenje^ — Pero Horn: Miselnosl in značaj, — Aleš Napret: Mimogrede. — Alfonz Kopriva: Poslanstvo učiteljstva v mirotvornem gibanju. — IT. R.: Pisanje v rtoVem duhu. — Glasbena priloga: M. Železnik: Prošnji ples. — M. Železnik: Škerjanček. — M. Železnik: Pojmo sp;;t. — J Aljažr Šolarke k~sv. Duhu. — - Slovonsk-t učitelj« izhaja sredi vsakega meseca. Naročnina znaša 4fl Din. Naročji se rpi upravništvu v Ljubljani, Jenkova ulica 6. Pridite molimo! Dvanajst blagoslovnih in Srca Jezusovega pesmi za mešani zbor. zložila S. M. Alakok Ekel iz reda Križaric. Založila Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. Part. Din 24. glasovi po 5 Din. Pričujoče .pesmi so posebno podeželskim zborom prav dobro došle. Zložene se sicer v prav priprostem slogu, vendar so zelo me-lodijozne in blagoglasne. Najšibkejši zbor jih bo z lahkoto obvladal, proizvajal pa z dnbrim uspehom. Besedilo je povsem novo. kar je tudi omeniti. Blagoslovni napevi imajo bolj značaj evha-ristične pesmi in se bodo ludi kot take pele. Za bogoslovne pesoii so večina predolge. Imajo tudi pfenialo kitic, kvečjemu dve, namesto tri. Zadnja pesem, pravijo nekateri naj bi izostala, ker da je zložena v necerkvenen1 slogu ii) duhu, je trivialna. Ce se bo ta pesem izvajala kakor zahteva čut in pijeteta, potem to mnenje ne' drži. Skladba je odvisna od izvajanja/Vsaka, še lako lepa in nežna pesem, poslane lahko najbolj banalna in frivolnu. ako jo ne vodi prava roka in čut srca. Razsodni pevovodja bo I ako j 'pogodil, kako je taka »fri-volna« mesta izvajati, če so res kje. Pesmi prav toplo priporočamo. Prepričani smo, da bodo te pesmi užigale srca vernikov do češčenja prosv Evharistije. KUPUJTE SREČKE II. STADIONSKE LOTERIJE GUvst dobitek vila »Stadion«, Din 160.000__ Naznanila Prvo slov. tamb. društvo »Krim« Trnovo priredi trgatev groadju v nedeljo 9. t. m. ob 4. uri popoldne v gostilni A Stolner,.Opeiknrska našla. K obiJjH udeležbi- vabi odbor. V »dovodna zadruga Vaše pri Medvodah priredi vrtno veselico s srečolovOfn v nedeljo 9. oktobra. Vljudno vabi odbor. Zagorje. Udruženje vojnih invalidov vdov in sirot krajevni odbor Zagorje vabi vse prijatelje in prijateljice na predstavo »Poslednji mož«,, ki jo vprlzori dramatični odsek iz Ljubljane dne 16 okt. 1927 ob pol R uri zvi V Cola Ljubljana se interrsira in govori o veliki zabavi, ki se vrši danes ob 8. zvečer, v veliki dvorani hotela »Union« v korist brezposelnih privatnih nameščencev. Poleg ostalih zanimivosti la prireditev prinaša tudi posebno novost: Pristanišče sreče, srečolov, pri katerem vsaka srečka za-denel Povsem nova, originalna propaganda in lično ter s posebnim okusom izdelana osebna vabila šo našo ljubljansko publiko vseh krogov v prijetno presenetila. Pričakovati je, da ta prireditev z ozirom na humanitarni ahačaj v materijalnem in moralnem oziru kar najboljšo uspe! Kritično stanje starih železniških upokojencev in invaiidov. Ze dolgo časa je vsej javnosti /.nano, ka-lu se godi starim železniškim upokojencem in invalidom. ^ Mi železniški upokojenci smo izvrševali najtežjo in najbolj nevarno službo vestno in pošteno. Mnogi izmed teli so dali svoje zdrave ude in danes so navezani na beračenje. Plačevali smo svojo pokojnino v zlati valuti v svoje fonde, kateri niso bili malenkostni. Kako .se nam pa godi dane>, menda ni potreba na novo opisovati. Sedaj nam preti nov udarec? Hišni gospodarji so pričeli na novo zv iševali najemnino, nekateri celo preko zlate valute. Kako bomo mi lo zvišanje zmogli, ker ne bomo dobili niti toliko plače, da bi zadostovala za stanovanje. Kaj nam pa ostane za živež in obleko? Prevedba kronskih upokojencev je tako malenkostna, da od daleč ne bo pokrila zvišanja stanovanj iu še ta se vleče tako, da ne pride nikamor naprej. Ne moremo razumeti, kako, da se dovoli hišnim gospodarjem, da lahko zvišajo najemnino na zlato valuto. Zakaj se pa nam naše pokojnine ne uredijo na zlato valuto, na katero smo na vsak način upravičeni? Opozarjamo vse merodajue faktorje na žalostno stanje starih železniških upokojencev, invalidov in vdov. Kakor že večkrat, vnovič prosimo, uredite nam naše pokojnine in nezgodne rente tako, kakor nam po božji in človeški upravičenosti gredo. Ako pa ostanejo naše nadvse upravičene prošnje vnovič glas vpijočega v puščavi, smo Kazstava Prosvetne zveze na letošnjem jesenskem vclesejinu Ljubljana v jeseni. To je prva tovrstna razstava v Sloveniji. Prosvetna zveza je ena n; »važnejših in najmogočnejših organizacij, ki jih jc ustanovil dr. Krek. Na steni, v sredini razstave vidimo njegovo sliko. primprani, opozoriti mestno olvino ljubljansko. kakor tudi druge občine, kamor smo pristojni, da naj računajo z nami in pripravijo za nas ubožnice. — Društvo železniških upokojencev. Zastrupljanje s plinom. MATI IN DVA OTROKA UMRLI. ALI SAMOUMOR ALI NESREČA V noči od srede na četrtek se je zgodil na Peščenici V. štev. 21 v Zagrebu pretresljiv dogodek, kateri je v Zagrebu izzval senzacijo. Zvečer je ukazala ga. Nada Seidel, stara 35 let, svoji služkinji Amaliji Kostrevc, ko se je ista vrnila s kolodvora, kamor je spremila s;. Seidla, da pripravi kopel za njo in otroka. Po kopeli se je okoli 8 gospa z otrokoma podala v spalnico. Amalija se ie tačas nahajala v kuhinji Ob 9 zvečer se je tudi ona okopala in nato legla spat v svoji sobi. Čez nekaj časa ie slišala služkinja, da se odpirajo vrata go-?pejine sobe. Takoj nato je opazila, kako je gospa prižgala luč v kuhinji. Skozi zaprta vrata ji je še dejala, da naj. preden zaspi, malo odpre vrata obednice in kopalnice, da se prezrači. To je služkinja tudi storila in zaspala. Ko je naslednje jutro služkinja vstala in prišla na hodnik, je začutila močan vonj plina. Pohitela je v kuhinjo, kjer je našla vrata in plinsko cev odprto. Hitro jo je zaprla in odšla v obednico, da odpre okna. V kletki je ležal kanarček mrtev in zvit v klopčič. 0 vsem tem je hotela obvestiti gospo. Tudi vrata spalnice so bila na široko odprta. Soba je bila napolnjena s plinom. Ko je Amalija vstopila, je ugledala strašen prizor, katerega pač ne bo nikoli pozabila: Preko postelje je ležala mati, vsa zvila in mrtva. Poleg nje je ležal 4 letni sin Dušan, na tleh pa tudi mrtva 6 letna hčerka Vlasta. Vsa družina mrtva! Preplašeno dekle je hitelo k sosedom, katere je obvestilo o strašni tragediji. Sosedi so poklicali policijo, ki je kmalu prišla Komisija je ugotovila, da je mati z otroci umrla radi zastrupljenja s plinom. Preiskava je dognala, da služkinja ne more biti ničesar kriva ker je zvečer še sama pregledala, če je plinska cev zaprta. Kakor se misli, je gospa Nada izvršila samoumor. Soprog, ki se nahaja v Belgradu radi svoje prošnje za sprejem v aktivno vojaško službo, je bil takoj obveščen o tragičnem slučaju. Predsednica izvršilnega komiteja sovjetov. iSene v Sovjetski Rusiji so se pričele uveljavljati tudi v administrativni službi. Na naši sliki vidimo Teherovo, predsednico izvršilnega odbora vladimirske gubernije. Teherova bo nastopila na ženskem kongresu, kateri se prične 10. oktobra v Moskvi. Lažni doktor. DVAKRAT ZAROČENI IN POROČENI PUSTOLOVEC. Zdraanik dr. Velimir Narančič v Zagrebu je že več tednov dobival pisma z njegovim naslovom, iz katerih pa je razbral, da se ne tičejo njega. Za pismi so pričeli prihajati tudi Tačuni raznih slaščičarjev iu trgovcev iz Cri-kvenice, glaseči se na zneske od 9 do 14.000 dinarjev. Končno je k njemu prišla celo neka gospa iz Belgrada, ki je priznala, da pozna nekega človeka s takim imenom, kateri je povsem drugačen. Pokazala je tudi njegovo fotografijo. katero je dr. Narančič vzel in naznanil stvar policiji. Šef kriminalne policije Platzer je takoj po fotografiji spoznal znanega goljufa Lovra Netzmeskala. Detektivi so takoj pričeli z iskanjem tega pustolovca. Aretirali so ga ^ trenutku, ko se je zabaval v krogu neke družine rut Prilazu. Lovro Netameskal je že leta 1325 tudi pod imenom nekega doktorja zape- ljal neko 17 letno dekle in z njo pobegnil na Sušak. Da se izogne škandalu, jo je poročil in imel z njo tudi enega otroka. Rad; svoje nestalne narave pa se je kmalu zopet razporočil in pričel znova staro življenje. V Crikvenioj je tudi ordinira! kot »specialist za ženske bolezni«. l ani se je tudi spoznal z neko gospodično, s katero se je v Zagrebu zaročil. Prej je bil privatni nameščenec. Gospodu »doktorju« najbrž ni bilo ugodno pri srcu, ko ga je g. Platzer ponižal na navadnega goljufa in hohštaplerja, zato je najbrž mislil, da je najbolje, ako ga tako bednega in skrušenega vzame ljubi Bog k sebi. V ta namen je pogoltnil štiri tablete sublimata. Toda njegov poskus saniountora so takoj opazili in ga prepeljali v Zakladno bolnico. Policija zbira nadaljnje podatke o dogodivščinah tega pustolovca. IM OHO Razne potegavščine. Pred kratkim smo čitaii v časopisju, kako so prišli na sled Francozu Callizu, ki je imel svetovni rekord v varanju publike. Po njegovi trditvi je dosegel z letalom višino 42.652 čevljev, kar je toliko kot 13.000 metrov, in seveda ga je svet občudoval, on pa žel nezasluženo slavo. Dognali so, da je v višavi manipuliral z merilom ter da je dosegel le 15.000 čevljev ali 4572 metrov. Da so v letalo brez njegove vednosti montirali barometer, ki je natančno registriral, kako visoko je bil, to smo že brali. Francoski aeroklub ga je diskvalificiral za vedno kot letalca. Zeljo, postati slaven in občudovan, je imel /.e marsikdo, a ker tega ui mogel drugače doseči, je pa poskusil varati svet. Klasična primera je dr. Cook, ki je v resnici mnogo neznanega sveta raziskal, občudovan od celega sveta. Nekoč pa je svetu javil, da je dosegel severni tečaj. Bil je tedaj največji junak in ko se je vrnil, ni hotelo biti konca raznim sprejemom. Kamorkoli je prišel, so ga hoteli imeti v svoji sredi, tako tudi razni vladarji, predvsem pa učenjaški svet seveda. Vse je tudi hotelo videti dva »domačina«, katera je pripeljal od »severnega tečaja«. Toda njegova slava je bila kratkotrajna, kajti ravno dva meseca po njegovi vrnitvi so ugotovili, da je Cook goljufal in sedaj je postal predmet splošnega zasmehovanja. Še ni tako dolgo tega, kar je italijanski profesor Martino Fusco javil svetu, da je našel do tedaj sploh neznano zbirko Livija in sicer kar celih 107 knjig. Kmalu pa se je moral udati ter priznati, da je bilo vse to samo izmišljeno. Pred nekaj leti je prišel v London mož, ki se je izdajal na ime Psalnianazer. Šel je naravnost do takratnega londonskega škofa ter trdil, da je »Formožan« ter da je mnogo svojih rojakov spreobrnil v krščansko vero. Lrazil je željo, da bi v »formoški« jezik rad prevedel katekizem, Novi Testament ter druge verske knjige. Psalmanaaarja so poslali na univerzo v Oxford, kjer naj bi s pomočjo on-dotnih učenjakov prevedel omenjene knjige. Lotil se je tudi angleško-formoškega besednjaka in preteklo je precej časa, preden so spoznali, da tak jezik sploh ne eksistira ter da je Psalnianazer Francoz in noben učenjak. (Angleške učenjake je bilo v onem času precej sram pred učenim svetom, da so se toliko časa deli voditi za nos.) V mnogih takih slučajih je glavni namen dosega premoženja. So pa tudi taki, katerim je varanje sveta v zabavo. Lansko leto a. pr. je bilo angleško časopisje polno slavospevov na nekega človeka, ki je razposlal brez števila vabil visokim osebnostim, katere naj bi se udeležile »poroke iz visokih krogov«. K sreči se »najvišji« niso odzvali, vendar pa je drugih prišlo zelo veliko število, ki pa so osramočeni odšli, kajti poroke v resnici ni bilo nikjer. Toda tega šaljivca so izsledili in moral se je pri vseh onih, katere je p itegnil, oprostiti. Nekdo je pred nedavnim časom poslal časopisu »Times« pesnitev, češ, da jo je poslal slavni Rudyard Kipling. Pesnitev je bila tako podobna pravim Kiplingovim, da so v uredništvu brez nadaljnjega verjeli ter jo objavili kot tako. Seveda je naslednji dan sledil popravek, toda blamaža za list je bila tu. Lansko leto je neki Londončan poslal bolnišnici, katera je prosila pomoči in podpore, ček za tiso; funtov. Veselje pri vodstvu je bilo veliko, kajti 275.000 dinarjev tudj sicer bogati Angleži ne zametujejo. Toda veselje je bilo zelo kratko, kajti še isti dan so v liolnici zvedeli, da jih je nekdo neusmiljeno potegnil. Ko so namreč hoteli ček vnovčiti, se jt izkazalo. da se glasi na banko, katere že davnai nikjer ni. Katerih šestorica mož ie danes na vedih na svetu? Gornje vprašanje je neki zelo razširjen angleški list stavil svojim čitateljem, na katero naj odgovore pismenim potoni. Da je dospelo brez števila odgovorov, ni treba še posel>ej omejati, kajti za laka vprašanja s0 Angleži »sak trenutek dostopni, da pokažejo, kako oni mislijo o velikih možeh. Povod temu vprašanju je dala izjava ame-riškega profesorja dr. Bullerjn, da danes ni niti enega resničnega velikega moža na svetu. Sir Oliver Lodgc je pa temu nasprotno potrdil, da su tudi danes veliki duhovi na svetu, med katere prišteva v pi vi vrsti dva angleška astronoma, katera pa »ta širši javnosti docela neznana, ameriška javnosi pa šteje profesorja Einsteina /a največjega moža n iše dobe. Iz odgovorov, ki so bili dupe: lani listu, je razvidno, ua si ljudje zelo različno predstavljajo velike može. Vprašanje nastane, kateri izmed vseh, katere .smatrajo takim, bo v sto letih res še na slovesu velikana duha. Mnogi so namreč odgovorili, da je sedanji največji mož na svetu Henry Ford. Drugi imajo za največjega Mussolinija, ki se je iz navadnega kovača povzpel do italijanskega diktatorja. Kot največjega dobrotnika človeštva pa smatrajo dr. Bantinga, k, je iznašel insulin kot sredstvo proti sladkorni bolezni. Temu ob stran postavljajo Roberta Baden-Povvella kot največjega organizatorja na svetu, namreč očeta po celem svetu razširjene organizacije si vtov. Ljubitelji umetnosti gredo seveda drugo pot. Največji današnji kipar je po angleškem mnenju Ep-stein, ki je v londonskem Hydeparku postavil mnogo občudovanj kip »Rima«. (Ako bi stavili vprašanje nam Jugoslovanom, bi na tem mestu golovo imenovali Meštroviča.) Augustus John pa je, kakor trdijo, največji sodobni slikar, katerega primerjajo m "im velikanom slikarske umetnosti preteklosti. V glasbi je na prvem mestu Richard Strauss, takoj za njim pa Anglež Sir Edvvard Elgar. Največji raziskovalci so Amundsen, Nansen in Sven Hedin, ki so mnogo doprinesli, da danes poznamo mnogo več sveta kot kdaj-koli. Mnogo jih je bilo, ki so bili tisočerokrat imenovani v doposlanih odgovorih. Naj navedemo le nekatere: maršal Foch, indijski voditelj Ghandi. Edison, največji angleški pisatelj Thomas Hardy, George Bernard Shavv, Gordon Selfridge, general Smuts, Murooni, polkovnik Lavvrence v Arabiji, Jack llobbs, največji angleški športnik, in pa Lloyd George. Uredništvo lista vsem tem navedenim prizna veličino, vendar pa jih je tu več kot šest in končno vprašuje, katerim izmed teh bi dalo prvenstvo. Ako zopet stavi to vprašanje, bo zopet prejelo najrazličnejše odgovore, zato pravi, da bo težko kdo oporekal lejle razvrstitvi: maršal Foch, Augustus John. Ghandi, Mussolini, Einstein, polkovnik Lavvrence. * ti * -j- Stare najdbe. Pred nedavnim časom so na otoku Mili v morski ožini Hudsona našli krasne rezbarije iz slonovine, ki so stare najmanj tisoč let in katere so izvršili Eskimi. Med drugimi umetninami je tudj velik bel medved, izrezljan tako natanko, da bi tudi največji umetnik današnjega časa delo ne mogel lepše izvršiti. Tudi izdelke iz kamna in raznih kosti so našli istotam. ■ i ^ i • "t* (>r\ Poljski minister javnih del Moraczevvski, bivši član socialno demokratske stranke, je bil te dni izključen, ker ni hotel izstopiti iz vlade, napram kateri se nahaja socialno demokratska stranka v opoziciji. Isižo ie in se dobivi v Prodajalni XTD m. Omanovi: Dr. Mihael OpeUa mmm jiga Deset govorov c 5v. Pismu. Cena 16 Din. po pošti t-50 Din vef. Gospodarstvo Anketa o oršsilnl poravnavi. Včeraj dopoldne se jc vršila v Zbornici za trgovino, obrt in industrijo anketa o načrtu zakona o prisilni poravnava. Anketi jc predsedoval zbornični tajnik gosji, dr. J. Pretnar, ki j'1 uvodoma podal poročilo o to-zadevanih izjavah, ki jih jc prejela Zbornica od gospodarskih korporacij ln organizacij njenega področja. Zveza industrijcev se je izjavila proti uvedbi ter za, reformo konkurznega reda (o čemur snto svotječasno prvi poročali. Op. ur.). Zveza trg. gre-niijov se je izrekla za uvedbo, pač pa stavlja predlog, naj se v osnutku določi iapolmitVeni rok na 2 leti, najnižja možna kvota s 50% In da bi bili roki kratki. Upravnik naj bo gosp. strokovnjak. Društvo denarnih zavodov, podaja k osnutku zakona obširne in utemeljene izpreminjevalne predloge n. pr. izpolnitve® rok naj znaša 2 leti, kvota 30—35%. Zadružna zveza je (kakor smo že poročali. Op. ur.) proti uvedbi poravnave, če so pa že uvede, nikakor ne za denarne zavode, ker bi to pomenilo pri upnikih t. j. vlagateljih vzbujanje nezaupanja. Zveza slov. zadrug je za uvedbo, poleg t epa pa za poostritev zakonskih določil proti inšofventnemii trgovca ter za ' Zaščito hranilnih vlog. Zbornice izvfen Slovenije so vAe razen belgrajske in skopljanske za uvedbo. Društvo in zaščito upnikov v ZagTebu stavi iapreininjevalne predloge. V sledeči debati poudarja zastopnik odvetniške zbornice dr. V Kre.jči, da bi morali zastopniki pravnikov tudi povedati svoje mnenje o uvedbi in samem osnutku, kar pa niso mogli, ker niso dobili osnutka v proučitev. Gosp. dr. A. Golia v imenu Zveše industrijcev ponovno pledira proti uvedbi. Za Društvo velelrgoveev in industrijcev podaja izjavo g. Jernej Jelenič. Društvo je imelo v četrtek izredni občni zbor, na katerem' se ,|e izreklo proti uvedbi ler se izraža za poostritev kazenskih določil proti malomarnim trgovcem. Umestno bi bilo preprečiti vsake prenose premoženja radi bližajočega se poloma. Za društvo bančnih zavodov izjavlja tajnik dr. A. Rant, da je predloženi osnutek dober. V imenu Zadružne zveze opozarja ravnatelj g. dr. J. Basaj na škodljive posledice za slovensko gospodarstvo od strani južnih nereelinih trgovcev. Najodločneje nastopa proti uvedbi poravnave za denarne zavode. Končno je predlagal g. dr. V. Krejči, da se poveri redakcija izipreminjevalnih predlogov posebnemu odboru in da se naj zato anketa preloži za 10 dni, oimur so udeleženi soglašali. Naito je predsednik g. dr. Pretnar zaključni anketo. Izkaz o stanju Narodne banke z dne 30. sept. (Vse v milijonih Din; v oklepajih razlike napram stanju z dne 22. sept.): Aktiva: kovinska podloga 489.1 ( + 10.2), posojila: na menice 1.295.2, na vredn. pap. 284.0, skupaj 1543.3 (+ 36.0), sal.lo raznih računov 1296.8 (—18.4), bankovci v obtoku 5763.3 ( + 112.0), drž. terjatve 201.8 (— 134.2), obveznosti po žiru 805.1, po raznih računih 504.9, skupaj 1310.1 (+ 49.4), bilančna svota 9856.8; ostale postavke noizpremenjene. Novo inozemsko posojilo naše države? Kakor poroča »Financial Times« iz Belgrada, namerava naša država najeti večje posojilo na angleškem in ameriškem denarnem trgu v znesku 38 milijonov funtov šterlingov. — Zdi se nam da ne gre za tako velike vsote in da je ta vest le malo drugačna od prejšnjih. (Op. ur.) Hmelj. Žatec, 7. okt. (Izv.) V pričakovanju sklepov zborovanja pivovarnarjev se je promet na inozemskih tržiščih pomiril. Cene pa so ostale ne-izpremenjene zelo čvrste. Dvig cen je opažati tudi v Savinjski dolini, kjer se je nudilo več hmeljar- jem za večje partije po 60 Din za kg. Zinžanje pristojbin za poštne naloge. Iz Bel- glada poročajo, da je za poštne naloge, priporočene odkupne pošiljke in poštne pakete z odkupnim zneskom 3000- 4000 Din je znižana taksa od 9 na 8 Din. Italijanski kapital v Zagrebu. Kakor poroča >Obzor«, se vrše razgovori med milanske BCJ (Danca Commerciale Italiana) in Hrvatsko banko d. d. Zagreb zaradi prevzema te banke po italijanskem kapitalu. 8% obligacije Jugoslavonsko banke na an^l. trsu. Kakor poročajo iz Zagreba, je uspelo Jugo-slavenski banki plasirati na londonskem trgu za 50.000 funtov Šterlingov (ca 14 milijonov Din) obligacij, glasečih se ua funte šteilinge z obrestno mero 8%. Vagoni za transport hmelja. Prometni minister Jtf iZ(M'haredbo, da morajo žel. ravnateljstva skrbeti «a to, da imajo izvozniki hmelja dovolj vagonov na razpolago. Če ravnateljstva sama nimajo dovolj vagonov na razpolago, naj si jih izposodijo od" drugih ravnateljstev. Izpremembe v trg. registru. Vpisi: Drago Bernardi et comp., preka.jevalnica v Celju; Centrala za staro želozo v Ljubljani, d. z o. z. (75,000); Emil Rosenfeld, veletrg. z moko, dež. prid. in kolon. blagom kom. družba, podružnica v Ljubljani; Ifla Silo, d. z o. z. (gradba silov) v Mariboru (100.000 Din); Horvat et Talanyi, izvoz žive in zakl. živine in drobnice v Ormožu; Graher et Fritz, izv. trg. z gov. živino v Serdici: Jos Kunst^i i sin, trg. z lesom na Vrhniki. Izbrisi: Jug:-nfjen^, importna družba z o. z. v likv. v Mariboru; V. Baebler in drug, veletrgovina •/. vinom S « S g 2. rr ° O C s S" 3 D 2- £ 1 S S s. S 5? N B' & r £ °t v> G 5" O 8 K n- P-g > ?! a fc P N o. «1 (V f» — e_ p s s B | < (t H.. 9? a o & ga 3 "£' ^ ? S F MALI OGLASI Vsaka drobna vršilca I SO Din ali vsaka brieda »O par. Najmanjši oglaa 3 ali S Uln. Uglasi nad devet vršile se ri>čun«|o vlie. Za odgovor luimlio' Na vprsisula brez lunhe ne odgovarjamo! dobite danes žal prav malo ali niž, vendar pa morete Že " 7 ?Vr» naroiit znesek 0 Ujfl m a i oglas za Slovenca, ako ne obsega nad 6 besedi. — Malo vetji oglasi od 5 Din daije. Več o tem pove cenik za oglase, ki ga brezplačno pošlje vsakomur upravništvo =lll=;il=lll=lll=IIIEIII=IIIEI!l=lll=lll=ili=ill=l!l=ll!=l|IEII!= ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦3 Knjigovodkinja s 15 letno pisarn prakso, želi premeniti službo. — Ponudbe na upravo pod: »Veeslje do dela« 7870. PRODAJALKA ~ ver.transko izvežbana — tudi v papirni trgovini, nastopi tudi mesto bla-gajničarke, želi spremeniti službo v Maribor. — Ponudbe na upravo pod: »Proci:.' ljka« Stev. 7827. Pisarn. URADNIK samostojen nemški, slov., srbohrvatski knjigovodja-korespondent, prosi na-meščenja. Dopise upravi lista pod šifro: »Zaupanja vreden« št. 7878. PLETILKO izurj-o v vseh pleteninah, takoj sprejmem. — Sušnik, Udmat štev. 175. POSESTVO pri Ljubljani 60 oralov, rodovitno polje, travniki, gozd za sečnjo, vse v enem kosu. Ob drž. cesti in žel. postaji, eno uro hoda do Ljubljane, pripravno za mlekarstvo, se proda ali odda v najem »Posredovalec«, Sv Petra c. 18. Enodružinsko HIŠO vzamem v najem, event. iščem stanovanje na deželi, na Gorenj, ali Štajerskem. - Naslov v upravi »Slovenca« pod št 7819. Sedmi natis velike izdaje Slovenska kuharica Priredila S. M. Felicfta Kallnšelc Vsestransko spopolnjeua izdaja z mnogimi slikami v besedilu in 33 umetniškimi prilogami v naravnih barvah (193 barvanib slik). Elegantno vezana 160 Diu. | Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. W W f f f f Tf W W Tvvv ~ ni—iii=iti=iii~if8=iii=egi=iii=)ii=iii=iii=ssi=iii=iii=iBi=m=iii Dolg KLAVIR ugodno prodam. - Naslov v upr. lista pod št. 7948. | Veliko leseno LOPO močne konstrukcije (površina 10X16 m), pripravno za strojnico, delavnico, skladišč^, ugodno prodam. - Ivan OGRIN, i stavb, podjet., Ljubljana. KORENJA prodani večjo množino. Poizve se: Dravlje št. 66. KMEČKO POSESTVO Lahko eno- ali dvovprež. dira na vzmeti 16—40 oralov zemlje, z gozdom, hišo, gospodar, j poslopjem in inventarjem kupim. — Pontidbe na AGBABA, Zemun, Do-brovoljačka 6. 7S69 Posestvo večje ir lepo, bi kupil v Sloveniji. — Ponudbe z detaljnim opisom in ceno ie poslati na adreso M. Grgin, Kaštelstari, Dalm. POZOR! KROJAČI, šivilje in čevljarji, ako Vam Vaši stroji nagajajo, obrnite se na specialno mehanično delavnico Justin GUSTINČIČ, Maribor, Tattenbachova ul. 14, ker ima ista spec. oddelek za popravila strojev vseh vrst. Prazno sobo lepo. veliko, parket in elektrika, se takoj odda. Naslov v upravi št. 7910. Pisar prostore 2—3 sobe, iščemo za takoj ali s 1. novembrom. Ponudbe na upravo pod: »Pisarna 1526«. 7901 Trgov, lokale v Kamniku, na prometn. kraju, kjer obstoja sedaj dobro idoča speccrijska trgovina, se odda v najem s 15. okt. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 7904. V soboto in v nedeljo KONCERT v gostilni »Amerik a«. Travnik odprodajam v manjših parcelah v Trnovskem predmestju, ob cesti na »Rakovo jelšo«, 9. oktobra pop. na licu mesta. Ivan Kregar. MLIN in ŽAGA naprodaj na močni, stalni vodi, kjer voda ni nikoli prevelika in ne premajhna. Se lahko vedno obratuje in je vedno v obratu. Posestvo se nahaja tik velikega gozda. Naslov v upravi it. 7698. Iščemo manjši trgovski lokal na primernem mestu: Za Bežigradom ali v Mostah pri Ljubljani. - Ponudbe na oglasni oddelek »Slovenca« pod: Zadruga 7927 Prodam t0?; zt čega fin. baržuna: zofa, 2 fotelja, 4 stolčki, mizica, in kompl. spalnica (furnirana) za 1 osebo, vse v najboljšem stanu, po najnižji ceni. Naslov v upravi pod štev. 7852. špecer stelaže tehtnice, stojala za olje in petrolej, pisalni stroj itd. se po ugodni ceni takoj proda. - Naslov pove uprava lista pod št. 7941. Novo spalnico prodam za 4200 Din. — Naslov v oglas, oddelku »Slovenca« pod št. 7947. kupi I. KNEZ, Ljubbana, Gosposvetska cesta št. 3. HLODE bukove la. in hrastove od 20 cm naprej kupuje v vsaki množini parna žaga V. SCAGNETTI -Ljubljana. 7490 mim-iit Rž, proso, \