L ■> f > t r ~ —\ L. > T > Lr s 4 GLASILO DELOVNE ORGANIZACIJE AVTOTEHNA, n. sol. o. LJUBLJANA LETO IV Redna izdaja Št. 9 — september 1978 Izdaja^^gHHMte^n' sol. o. Ljubljana. Titova 36. Ufgia uredniški odbor, odgovorni urednik Živan /lirčič In glavni urednik Sčwo Žrgon. 'Jaslov uredništva Titova 36, telefon 317-044, n.t 08 11 k Tiskan. . Ljub- ljana, v nakladi 900 tevodov. Časopis Drejemajo člani kolektiva, štipondi-in upokojenci brezplt ras izhaja enkrat mesečno. I Opr^Keno prometnega davim po ^pepu 421-1/72. avtotehna Pred kongresi sindikatov (ZSS in ZSJ) Kratek oris razvoja delavskega gibanja od I. svetovne vojne do danes Akcijska enotnost slovenskega delavstva se je kovala v dveh obdobjih: — prva v letih 1920—1923 — druga v tridesetih letih. V prvem obdobju se je kazala v skupnem nastopanju delavskih strokovnih organizacij v številnih stavkah, mezdnih sporih. V drugem obdobju pa se je v stavkov-hem valu še utrdila. Vendar sta obstajali dve sindikalni centrali — komunistični: Neodvisni sindikati in socialistični Glavni rad-nički savez, kar je pogojevalo cepitev delavskega razrednega gibanja. Leta 1922 je bila ustanovljena Zveza neodvisnih strokovnih organizacij za Slovenijo z glavnim poudarkom na ustvarjanju enotne fronte Proletariata. Po spopadu z Orjuno leta 1924 so bili prepovedani in se v Sloveniji niso več obnovili. Leta 1925 je prišla pobuda za združitev obeh central razrednih sindikatov tudi iz mednarodnega delavskega gibanja in tako je nastala Združena delavska sindikalna zveza Jugoslavije (Ujedi-njeni radnički sindikalni savez URSSJ) in poleg njega še vedno CRSOJ s svojimi organizacijami. Obstajale pa so še druge strokovne zveze: — krščansko-socialistične delavske strokovne organizacije (Jugoslovanska strokovna zveza), — narodno-socialistične (Narodno-socialna zveza). Šestojanuarska diktatura 1929 je Neodvisne sindikate dokončno prepovedala, vendar so že leta 1933 ob prvomajskem proglasu v Rdečem Praporu zapisali: »Potrebna je enotna fronta vseh komunističnih, socialnodemokratskih in krščanskosocialistič-nih delavcev. Potrebna je borba za samoodločbo in svobodo z revolucijo.« V letih do II. svetovne vojne je ZK nastopala kot močan politični faktor v sindikatih in ustvarjala enotno fronto delavcev, delovnih kmetov in tlačenega slovenskega naroda. V stari Jugoslaviji se je moral delavski razred boriti za pravico združevanja, ki so mu jo protiljudski oblastniki vedno kratili. Vladajočemu razredu je bila nevarna enotnost delovnega ljudstva, zato je cepil in razbijal enotnost njegove strokovne organizacije. Ločil je delavce od nameščencev, državnim uradnikom je bilo celo onemogočeno organiziranje v sindikatih. Naloge sindikatov v stari Jugoslaviji, državi protiljud-ske oblasti, so bile: — zaščita interesov delavskega razreda pred izkoriščanjem in nasiljem, — borba za zrušenje izkoriščevalskega sistema, — vzgoja delavskega razreda za borbo za svoje pravice. Protiljudska oblast stare Jugoslavije je pod revolucionarnim pritiskom ljudskih množic izdala nekatere zakone, ki so ščitili delavce, vendar je delavski razred moral z borbo prisiliti oblast, da je te zakone spoštovala in izvajala. Oblast je te zakone izigravala z raznimi naknadnimi odredbami, ki so bile v škodo delavskemu razredu. Vedno in povsod je državna oblast stare Jugoslavije med spopadi delodajalcev in delavcev ščitila interese delodajalcev, čeprav je skušala vzbujati videz, da stoji nad razrednimi interesi. Delavci so o plačanem dopustu lahko samo sanjali, saj še dela niso imeli. Delo so posredovale Javne borze dela, ki pa tega niso vršile, saj javnih del skoraj ni bilo, zato je bila tudi zahteva po delovni sili majhna. Naši delavci so bili tako prisiljeni iskati delo v tujini. Država tega perečega problema ni hotela videti, ker so bili takratni oblastniki ozko povezani z interesi mednarodnega kapitala, ki je naši državi onemogočal gospodarsko osamosvojitev in s tem razmah industrije ter delo in zaslužek. Ker dela ni bilo, so borzam dela zaupali izdajanje brezposelnih podpor, ki pa niso predstavljale rešitve problema brezposelnosti. Podpore so bile majhne, zato so delavci ob njih le ži- votarili in zaradi tega borze dela niso bile priljubljene. Po zlomu stare Jugoslavije so borze dela opravljale posredovanje dela še naprej, vendar pod različnimi imeni, ki jim jih je dajal okupator: namestitveni uradi, delovni uradi, katerih edini in glavni namen je bil dovajati delovno silo nacistični oboroževalni industriji. Uradi so imeli priganjalski značaj in so bili pri delavcih prav tako osovraženi kakor zloglasni Gestapo. Bivše sindikalne organizacije so razpadle skupno s predaprilsko skorumpirano Jugoslavijo, KP pa je po podjetjih organizirala odbore »Delavske enotnosti«, ki so bili važen faktor za delovanje delavcev in nameščencev v sovražnikovem zaledju in jedro odpora proti vsem poskusom delovanja okupatorskih sindikatov. To je bila baza, na kateri je bilo treba pričeti po osvoboditvi skupaj z odpravo vsega materialnega in moralnega pustošenja, ki ga je povzročil okupator. Danes objavljamo I SAMOUPRAVLJANJE — OBVEŠČANJE — ODLOČANJE \ Politika Zveze komunistov je tudi izraz interesov in hotenj mladih rodov, ki vidijo svojo bodočnost v socialističnem samoupravljanju in ki pripravljeni prevzemajo odgovornost za njegov nadaljnji razvoj. jz referata tov. Tita na XI. kongresu ZKJ PRED KONGRESI SINDIKATOV Statistika točno ugotavlja, da danes v Jugoslaviji nad milijon ljudi aktivno sodeluje v delavskih svetih in drugih samoupravnih telesih in organih. Samoupravljanje se je tako že uspešno izkazalo kot najboljša šola družbene zavesti in odgovornosti. Temu dejstvu nasproti pa stoji situacija v naši delovni organizaciji, za katero ne moremo reči pohvalne besede. Dogodki v prejšnjem mesecu opravičujejo tako razmišljanje. Povejmo konkretno ne glede na to, da je v času, ko to pišem, rešeno marsikaj. Gre enostavno za to, da je odnos voljenih delegatov v delavskem svetu delovne organizacije nepravilen in neodgovoren, pa za tako ugotovitev vsi skupaj potrebujemo precej časa. Lahko trdimo, da je žalostno, ko ugotavljamo, da je neposredno in stvarno sodelovanje vseh delavcev v samoupravnem procesu odločanja prepuščeno naključju in malomarnemu odnosu do popolnega, pravočasnega in rednega informiranja, da ne poudarimo (ne)zanimanja poslovodske strukture v TOZD. Mogoče so te besede trde in zvenijo posplošeno za vse člane DS DO. Kaj hitro pa se bomo pomirili, ko zvemo, da je od 29 delegatov bilo na petih sejah od devetih povprečno prisotnih le 17 delegatov ali 58 odstotkov. Nekdo bo dejal; »Dobro, pa kaj, enkrat manjka eden, drugič drugi.« Da, res. Menimo pa, da je potrebno na problem gledati drugače, in sicer iz dveh zornih kotov. Prvič, da moramo obvezno ugotoviti, kdo izmed izvoljenih večinoma ni prisoten in v takih primerih izvajati določila statutov TOZD in DSSS. Drugič, postaviti vprašanje, ali bodo v danem momentu samo ti odgovarjali za posledice, ki jih prinesejo nesklepčne seje? Najbrž ne. Posledice bodo bolj čutili vsi ostali. Tako npr. Interesenti, ki na podlagi pravočasno sprejetih sklepov lažje rešujejo svojo stanovanjsko problematiko. Lahko pridemo v škripce v družbenoekonomskih odnosih, kijih razvijamo. Jutri bomo imeli težave v dejanskem odločanju o dohodku, o njegovem pridobivanju, o kadrovanju itd., o čemer je članom konference sindikata Avtotehne zelo nazorno razgrnil situacijo generalni direktor tova- riš Stevo Kramžer. Poudarimo takoj, da bi tako razlago dejansko morali slišati ravno tisti, zaradi katerih je bila sklicana konferenca sindikatov. Včasih se nam zdi, da v momentu odločanja nimamo pred seboj potrebnih materi-jalov, ker jih, gledano tehnično, nismo uspeli sestaviti (ali razmnožiti). Pa to prav pride tistim, ki materijalov tudi sicer ne prečitajo in ne preštudirajo ne kot posamezniki, ne kot delegacija. Prepričani pa smo, da zajec ne tiči v tem grmu. Resnica, ki jo že dolgo poznamo, je v sistemu spremljanja dogajanj v naši dejavnosti, raziskave trga, oziroma možnosti plasmaja, v naši raznoliki dokumentaciji (nabava, prodaja, fakturiranje, itd.), v različnih odnosih do plana in v zasledovanju realizacije, v dvo-tirnosti in še bi lahko naštevali. Dajmo roko na srce In priznajmo, to zavira ažurnost in enotno prikazovanje potrebnih podatkov ne glede na »specifičnost« TOZD, ne pa toliko tehnika prepisovanja in razmnoževanja. Besedo specifičnost smo namenoma označili z narekovaji, ker želimo povedati, da imamo toliko organizacijskih prijemov, kolikor je pri nas organizacijskih enot, skladišč itd., pa še ti prijemi niso naša »pogruntacija«. Ce torej želimo dobivati materijale (informacije) pravočasno in vsebinsko dognano, moramo likvidirati prej navedene in še marsikatere druge probleme. Takrat šele bo prišla do izraza možnost uvajanja takšnega ali dru- gačnega AOP sistema, ki je in bo moral tudi pri nas biti faktor prave in hitre (če hočete, mesečne) sposobnosti samoupravnega odločanja. Pri vsem tem pa ne gre za formalna določila ali izbiro pokazateljev, ki nam bodo omogočili, da bomo npr. enotno za vse pravilno, pošteno in pravočasno prikazali dohodek na enega delavca (ali vrednost točke), temveč tudi dohodek v primerjavi s porabljenimi sredstvi, dalje akumulacijo na-pram dohodku, čistemu dohodku, itd. in ne nazadnje mesečni plan in njegovo realizacijo s pravico prenosa na naslednji mesec (z ozirom na tekoče situacije) nikdar pa ne brez odgovornosti vrniti tisto, kar smo preveč vzeli. Opozoriti moram, da so za nami časi, ko smo videli tako imenovano izenačevanje pogojev gospodarjenja in s tem v zvezi zagotovitev enakega dohodka na delavca. Ustava in zakon o združenem delu jasno kažeta, da se dohodek TOZD (ali celo znotraj TOZD) formira ne nazadnje tudi v odvisnosti od družbenih potreb, da na to vpliva tudi različna opremljenost itd. Vendar pa priznajmo, da gre včasih tudi za dejavnike, na katere lahko subjektivno vplivamo. Taki razlogi so npr. nezainteresiranost na izbor asortimenta, preveliko število delavcev, slaba organizacija dela in še in še. Ne trdimo, da naslednja ugotovitev velja v celoti za našo DO, je pa splošna resnica, da nekateri vodilni in vodstveni delavci TOZD (v opravičilo kritiziranim delegatom v uvodu) še niso dovolj zainteresirani, da so ti primerjalni rezultati splošno znani, saj ob periodičnih (mesečnih) pregledih, obračunih, itd. ocenjujemo tudi njihovo delo, uspešnost in strokovnost. Resnici na ljubo moramo povedati, da npr. v TOZD Servisi že pripravlja redno izdajanje grafičnih prikazov o rezultatih dela (seveda s primerno kratko razlago). Če se ob zaključku naših misli (načetih v uvodu pod kritiko samoupravljanje) vrnemo k problemom (ne) prisotnosti na sejah DS, se nam vrinja misel, da je eden od vzrokov verjetno tudi način dosedanjega obveščanja (informiranje) rezultat enostavnosti, vprašanja, kdo v resnici odloča, »potrjevanja« že sprejetih odločitev, kakor tudi primitivnih zainteresiranosti, izraženih v licitacijah in podobno. Naše uredništvo je že večkrat opomnilo, da je za razlage, poduk in lažje razumevanje, kaj delamo, kaj hočemo in kaj moramo narediti (saj nas je 700) poklicano dati tudi naše Glasilo. Ta pomanjkljivost je pri nas močno prisotna. Zelo malo je informacij v prvih fazah odločanja, na osnovi katerih naši delovni ljudje kot osnovni nosilci obstoja in razvoja Avtotehne lahko z zanimanjem in odgovornostjo odločajo. Ne želimo pretiravati, vendar je nekaj resnice v tem, da še vedno veliko pišemo o jubilejih, proslavah, izletih in podobno. Tudi to mora biti. Nihče ni proti temu, toda pretežen del prostora bi moral biti namenjen temeljnim vprašanjem, s katerimi se naši delovni ljudje kot samoupravljalci in delegati srečujejo pri delu. UREDNIŠTVO (Nadalj. s 1. strani) GRADITEV NOVE JUGOSLAVIJE MED NOB IN V LETU PO OSVOBODITVI 1941—1946 Pred vojno so imele strokovne organizacije v Sloveniji obliko zasebno pravnih društev. Poleg strokovnih organizacij je obstajala Delavska zbornica, ki je bila samoupravna ustanova javnega prava. Strokovne organizacije so se delile po politični pripadnosti, kar je delo dezorga-niziralo in oteževalo. Naloga Delavske zbornice je bila v podpiranju strokovnih organizacij pri reševanju in urejanju delovnih odnosov ter proučevanju gospodarskih in socialnih razmer, ki se dotikajo delavskih interesov, s poudarkom na: —• gibanje mezd in cen, — položaj na delovnih tržiščih, — stanje socialnega zavarovanja, — proučevanje gospodarske in socialne strukture dežele, ter podajanje mišljenj o osnutkih zakonov, ki se dotikajo delavskih interesov in dajanje iniciativnih predlogov za izgradnjo socialne zakonodaje. Ob okupaciji leta 1941 so se strokovne organizacije na zahtevo italijanskih strokovnih organizacij reorganizirale po analogiji italijanske sindikalne zakonodaje v enotne sindikate. Poseben komisar okupacijske uprave je odredil, za katere stroke se morajo ustanoviti strokovne organizacije. Prvi odbori novih strokovnih organizacij so se ustanovili tako, da so bili poklicani predstavniki vseh takrat obstoječih strokovnih organizacij, da se konstituirajo v enotne sindikate. Ko je bila organizacija izvršena, so z uredbo spremenili Zakon o Delavski zbornici, tako da so tvorili vrhovno predstavništvo zbornice predsedniki obstoječih strokovnih organizacij. S tem je bila Delavska zbornica povezana s strokovnimi organizacijami. V novi upravi je po pravni plati Delavska zbornica podobna bivši Strokovni komisiji. Važna novost je, da je pritegnila italijanska oblast v strokovne organizacije tudi kmečko delavstvo. Naloge strokovnih organizacij med vojno so bile predvsem v kolektivnem urejevanju delovnih odnosov — ob koncu italijanske okupacije so bile urejene vse mezde s kolektivnimi pogodbami. Nemške okupacijske oblasti so imele namen prilagoditi strokovno organizacijo, ki so jo našle po kapitulaciji Italije na našem ozemlju, svojim razmeram in svoji zakonodaji. Pričeli so z organizacijo kmetijstva, vendaf kakšne praktične delavnosti na terenu niso mogli razviti- Ustanovili so tudi oddelek, ki naj bi urejeval mezdna razmere z mezdnimi uredbami, vendar se ta oddelek ni razvil. Nemški vrhovni komisarial je izdal za vse stroke mezdne odredbe, ki naj bi zamenjale prejšnje kolektivne pogodbe. V političnem pogledu m manjkalo številnih poskusov, da bi se izrabile strokovna organizacije za politične namene okupatorja. Proti takim poskusom sa se člani samouprave upiral' po najboljših močeh, tako d3 so se omejili na čuvanj3 dnevnih interesov delavcev, na to, da bi očuvaii za p°' vojni čas aparat in lastnin3 strokovnih organizacij in o3 to, da bi zbrali pripomočK3 in gradivo, ki bo služilo z3 obnovo socialnega in gosp3( darskega življenja v povoj3' dobi. Nadaljevanje prihodnjič Delavski razred in druge demokratične sile se morajo z združenimi prizadevanji bojevati za družbene spremembe v skladu z nacionalnimi razmerami in potrebami vsake države ter delovati popolnoma neodvisno in samostojno. iz referata tov. Tita na XI. kongresu ZKJ Resnična svoboda je predvsem v pravicah in možnostih, da človek suvereno odloča o vseh vprašanjih svojega življenja. S tem se korenito širijo tudi meje človekovih svoboščin sploh. iz referata tov. Tita na XI. kongresu ZKJ Ne smemo dopustiti uravnilovke, prav tako pa ne smemo dovoliti neopravičenih razlik, za katerimi ni ustreznega delovnega prispevka in ki se spreminjajo v privilegije na račun drugih. iz referata tov. Tita na XI. kongresu ZKJ Tudi to morate vedeti Ne glede na to, da smo o fotoaparatu »Canon«, ki ga ima naša DO že pisali v INFORMACIJAH, smo se odločili isto ponoviti v »Glasilu« iz razloga, da objavimo tudi »obrazec« Prevzema in vrnitve fotoaparata. Poleg tega Vas želimo informirati tudi o naših hišnih legitimacijah. Skratka prečitajte še enkrat, ker morate tudi to vedeti. UREDNIŠTVO OPRAVIČILO V 8. številki Glasila je med tiskom prišlo do velike napake. Na 7. strani je v naslovu članka »Za obletnico prvega pristopa na Triglav« — v oklepaju napisano (2. 6. 1778). Pravilo pa bi moralo biti (26. 8. 1778). Prepričani smo, da boste naše opra-vičino sprejeli z razumevanjem, za kar se vam najlepše zahvaljujemo. UREDNIŠTVO šport rekreacija NAMIZNI TENIS - DEKLETA SPET PRVA V občini šiška je Šiška od- Delovna organizacija AV-'OTEHNA ima fotoaparat znamke »Canon«, s katerim lahko delavci slikajo razne prireditve in dogodke znotraj, odnosno zunaj podjetja, se-voda, če Avtotehna pri ta-kih prireditvah sodeluje (Npr.: Sejmi, družbenopolitični do-9odki, šport in rekreacija, novi delovni prostori, spreje-[Pi. potrebe za GLASILO 'td.). Aparat se nahaja v sploš-ni službi, Titova 36/IV. UPORABA: Aparat lahko dvigne delajo Avtotehne samo s pismenim nalogom, ki se glasi Pa njegovo ime, izdal pa ga j® direktor TOZD ali DSSS. Na nalogu mora biti tudi najden namen uporabe fotoaparata, kakor tudi koliko dni Se bo aparat uporabljal. DVIG: Aparat dvigne koristnik v apjošni službi: Pri tem pod-Pise prevzem, ob vrnitvi pa "Pjtev, vse na enem listu v obliki zapisnika, ki v unika- 0 ostane v splošni službi. t ®?ba, ki aparat hrani, pobi tudi račun za film, če 10 bila prej napisana ustrezna zahteva. r Prevzemnik je dolžan va- 1 vati aparat z vso skrbnost-* > ki se pričakuje od dobre-?a gospodarja, prav tako pa Odgovoren za uporabo iz-®n namena. v. d. direktor DSSS GORAN KANALEC voU01. smo uvod°ma P°‘ odali vas želimo infor- , lrati tudi o izdelavi Iz-toi?n*c za delavce Avto-fa i6' Te 50 v zaključni zi> in sicer je nelzpol-^iona samo še rubrika c.®s*a po mikroorganiza-Tn, Odgovorni faktorji v nUzD in DSS so Izjavila *!? 1,0 ndkroorganizacl-SD dokončno Izdelana In s, ele*a do konca avgu- Prlč l15,deks (7:8) 49.839.000. 00 95.593.000. 00 52% 47.687.000. 00 3.651.000. 00 146% 51.339.000. 00 65 % 2.266.000. 00 71 % 2.266.000,00 100% DSSS REZULTATI POSLOVANJA ZA OBDOBJE 1.—6./1978 V PRIMERJAVI S PLANIRANIM IN ISTIM OBDOBJEM LETA 1977 1977 1978 Indeks Celotni prihodek 11.279.000,00 Stroški TOZD (400—420) — 3.091.000,00 Planirani stroški 4.195.000,00 Indeks (7:8) 74% DOHODEK 8.188.000,00 Planiran dohodek 8.188.000,00 Indeks (11:12) 100% Dohodek za DSSS 11.279.000,00 Planir. za DSSS 15.145.000,00 Indeks (14:15) 74% Čisti dohodek 7.701.000,00 Planir. čisti dohodek 7.701.000,00 Indeks (17:18) 100% Osebni dohodki 7.284.000,00 Planir. oseb. dohodki 9.000.000,00 Indeks (20:21) 81 % Zaposleni (iz ur) 157 127 81 % Planirani 145 Indeks (26;27) 88% Utrinek s poti po Kitajski »Dobrodošli jugoslovanski tovariši!«, tako so nas ob skodelicah čaja pozdravljali kitajski predstavniki v delavski komuni, na farmi, v šolah, v tovarnah... Če Kitajci koga ogovore s »tovarišem«, pomeni, da je to posebna naklonjenost. V kitajščini in angleščini je bila izpisana dobrodošlica: »PRISRČNO DOBRODOŠLI JUGOSLOVANSKI TOVARIŠI«, ki je bila okrašena s kitajskimi ornamenti. Njihova prisrčnost je bila neizumetničena. Natiho-ma se sprašuješ od kod toliko srčne kulture, ki je v zahodnem svetu že ni več najti. Ali ne bodo »turisti«, ki jim je nedavno Kitajska odprla vrata, te prisrčne ljudi pokvarili? Morda je to le bojazen, kajti Kitajci imajo tudi za to Mao Ce-tungovo pravilo: »Še ne pomeni slepo prevzemanje tujih šablon, če proučujemo tuje izkušnje. Izogibali se bomo in kritizirali gnile vplive zahoda.« E. ŽELEZNIK Naša sodelavka tovarišica Erika Železnik, je letos potovala v daljno Kitajsko. Svoje vtise je na našo željo opisala in obogatila z lepimi fotografijami, tako da vam bomo vse skupaj v nekaj nadaljevanjih predstavili v našem časopisu. V uredništvu smo prepričani, da vas bo to zanimalo. Za danes smo vam natisnili kratek utrinek iz njenega potopisa s sliko avtorice v HAN ČOU. Uredništvo Avtorica potopisa v parku HAN ČOU. JE ŽE TAKO! Novinarji pravijo, da je poletni čas čas »kislih kumaric«. Dolgoletna praksa to potrjuje. Ne velja pa to za interne časopise in seveda tudi za našega iz dveh preprostih razlogov. Prvič, ker jaz nisem novinar, temveč bolj zbiralec (ali iniciator) materialov, čim bolj aktualnih za naše Glasilo. Drugič, ker se v naših TOZD ali v DSSS vedno kaj dogaja, razpravlja, načrtuje itd. ne glede na letni čas. Zato se ne bi smelo zgoditi, da je v »nesezoni« naše Glasilo po vsebini tako skromno, kot je to primer ravno s to številko. Resnici na ljubo moram povedati tudi to, da sem zaradi dopusta v mesecu avgustu in v želji, da naš časopis vseeno izide, skrajšal rok zbiranja prispevkov. Kakorkoli že (nekaj pa tudi na račun tistih, ki se našega časopisa sploh ne poslužujejo), sem se moral poslužiti zadnje možnosti popolnitve prostora in to z: »Reportažo slik, ki jih imamo v fototeki našega Glasila na razpolago, iz danes že precej preteklega časa. Pa si poglejte.« Vaš urednik S. Žigon Prvi sejem ALPE-ADRIA leta 1961. Na sliki ob mimohodu »štanda« Avtotehne od leve proti desni? Ivan Heller, drugi direktor Avtotehne, maršal Jugoslavije Josip Broz Tito, pokojni predsednik Egipta Garnel Abdel Naser in prvi direktor gospodarskega razstavišča Pečar. V ozadju v svetli obleki naša tovarišica Mija Godnič-Zavrtanik Objekt na Celovški cesti 228, leta 1967 med gradnjo (ilN E R AL MOTORS Service v ^ S slavnostne seje delavskega sveta Avtotehne ob 20-letnici 1973 Objekt na Celovški cesti 175, leta 1964. Še brez nadzidka pa tudi bencinske črpalke še ni pred njim javijo ime in priimek Z izleta v Kobarid leta 1958. Tudi na tej sliki nismo spoznali vseh, le nekatere: J. Jurca, G. Jurca, ing. Bijelič, M. Okoren, M. Kovač, P. Golob in S. Lovrenčec. Za ostale velja prošnja kot pri prejšnjem posnetku prišli ^ ◄ odšli TOZD ZASTOPSTVA Prišli: 1. 7. 1978 — POLZELNIK Marina 5. 7. 1978 — AHEL Vesna; Rijeka 18. 7.1978 — JANEŽIČ Jožica 1. 8. 1978 — ZAVRL Tatjana Odšli: 15. 7. 1978 — ČERNE Janja TOZD SERVISI Prišli: 10. 7. 1978 — POPEK Anton 17. 7. 1978 — LUKMAN Vili 20. 7.1978 — GASHI Tahir 1. 8. 1978 — AVSEC Bojan Odšli: 1. 7. 1978 — VIDMAR Marija 13. 7. 1978 — PODRŽAJ Ivo TOZD TRGOVINA, DSSS Prišli: 18. 7. 1978 — GRGIČ Delta 26. 7. 1978 — SARTORI Jaka 18. 7. 1978 — MANCE Branka 1. 8. 1978 — DOBNIKAR Ivanka 1. 8. 1978 — MISMAS Ana 3. 8. 1978 — DOBNIKAR Ivanka Odšli: 31. 7. 1978 — RAJER Jože 21. 7. 1978 — VREČKO Martin 24. 7. 1978 — SOLAR Franc UGANKA Kaj je na sliki: predstavništvo Avtotehne ob zgornjem toku Orinoka ali nov primer neposlov-nosti sredi Ljubljane? (Foto S. Šolar) ! ITA.LlUAMSkb T^KSMIK. qovoK,- NIK. SkOlPl- UA QLAE>- fcEUlkDV PEVSKI 2^0 v_ C|R&W !>kami pRAq ramen FJ>E5E. "Par. v e zubov- Mfesrr- _NA CLE-Tfer 5R4SA-RUE Mc>KRE' qA TELESA TTRE- pteRop 12. fčf f VJCVlK mh:— l) /A sil ^£Akt>- ME.- TER li- VASJtT. Poltem CE-ih) RECMA TjAm v ■'-rerjKJU f-ie-r SaMEHA, žjV mtebi LxiF>|- Wl 1TAU- -JAKl. VALU- TA Fazli — Til/MA ELEfcL-TRoJ>A g££/i žaPika 'POlAJCL. IZ HARAle ~PfZIPA- PLAČA. A/OS--T Pag j rjo QL£PA -rohJf 'V GoLJTfo LoR~ SRfStV- HoE>T i AUpA VAL-L.! amti- KVAfZ pei/ec „KIKle.vi OTfcD/C. 2. .SAo-LA ApJTofJ ToHA-^rt rjE-MP ‘PUKAK. erve- OFSSLCZ- grZAtf ©fr \joPa — SHo Oo7gLo auBkU/ AH. - ?o/)£2— T£.X_ J>eA-HATIK. 'L irr<*ty Ehi L e: Zola, HtUAJCJ Jt/CoV- •JSAV AVEiFe-- N7//< ZE - . MELLZ7. PBB.U P&SAJ/ VfZlToK VIŽ>L1Z (OSA (A ■SA Goveipo ^>6L^TA- (///-: L-/AJ ZA/AG rz. Ropu HarP KAFAH- B°u * NA 9 CICERO KRI Pravzaprav ni pijača, pa vendar marsikdaj marsikdo marsikomu pije kri. Tako pitje se navadno konča na sodiščih. Zato kri upravičeno štejemo med najnevarnejše pijače. Kri je tudi najljubša pijača nekaterih živali npr.: bolh, uši, pijavk, komarjev, itd. Takih živali je tudi med ljudmi ogromno, zato jih uvrščamo med krvosese Vsi ljudje imajo rdečo kri, le plemenitaši so nekoč imeli plavo kri — zato so izumrli. Vampirji pijejo kri samo v filmih. Ce je film črno-bel, je kri črna, če je v colorju, pa je zelenkasto vijoličasta. KOLEDARČEK — SEPTEMBER 1. 9. 1961 — v Beogradu prva konferenca nevezanih držav. 4. 9. 1944 — v Črnomlju se začne II. zbor aktivistov OF. 6. 9. 1968— drugi slovenski tabor v Žalcu. 7. 9. 1848 — na Dunaju sprejmejo zakon o zemljiški odvezi, ki tudi v naših krajih odpravi tlačanstvo. 9. 9. 1456 — v Beogradu ubit zadnji celjski grof Ulrik II. 16. 9. 1941 — Tito odide iz Beograda na osvobojeno ozemlje v Srbiji. 20. 9. 1943 — Prešernova brigada uniči na Turjaku glavnino bele garde. 24. 9. 1941 — partizani po hudih bojih osvobodijo Užice. REKLI SO: STEINBECK: Brezdelje bolj uničuje človeka kot delo. FLAUBERT: Naposled je delo še najbolješ sredstvo, da si polepšamo življenje. ZAHVALA Ob nenadni izgubi mojegla očeta se iskreno zahvaljujem DO »AVTOTEHNA« ter sodelavcem konsignacije FIAT OM za izrečeno sožalje, darovano cvetje in za pomoč. IRENA RUS