ICTOKf BUY «m(T*» mtai Air* Nove ruske zmage v Ukrajini NENGI POSKUŠAJO UITI IZ RUSKEGA OBJEMA London, Anglija. — Zadnja poročila iz ruskih front omenjajo, da so Rusi zadnja dva dni napredovali do blizu 25 milj na fronti med Azovskim morjem in Kijevem. Obkolitev nižave v dnjeperskem kolenu se bolj in bolj zožuje. Od Zaporožev do azovskega obrežja je nekako 72 milj in na vsej fronti se bi-jejo neprestani najhujši boji. Nemci plačujejo visoke žrtve in tudi ruske žrtve niso male. Glavno nevarnost pa tvori ruska ost, ki prodira kakih 80 milj zapadno od Zaporežev in sili skozi Krivi rog doli v smer proti Nikolajevu in s tem grozi popolno obkolitev vse dnjeper-ske nižave in ohenem odrez vse Krimije. Nemci bijejo obupne boje, da se rešijo tega objema. Včeraj so Nemci ves dan pošiljali parašutne čete na pomoč četam, ki se nahajajo na najbolj nevarnih točkah v dnjeperskem kolenu. Rusi igrajo v Ukrajini veliko igro, ki če se jim posreči kakor nameravajo, bodo zajeji do milijona nemških čet, Wbranijo NAJHUŠI NAPAD V DVEH LETIH južno Ukrajino pred napredujočimi ruskimi armadami. Vojaški strategi so mnenja, da če Rusi zavzamejo južno Ukrajino s Krimsko, bodo Nemci pri-morani se umakniti vse skozi do Rumunije. Bojna črta bi se j na ta način skrajšala za par sto . milj in Rusom bi to dalo mnogo j večjo udarno moč na osrednji j in severni fronti. Čas sicer hitro poteka in ne gre tako RVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI o —- [ Geslo: Za vero in narod — za pravico in resnico — od boja do zmogel GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOUETU; P. S. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGI; ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH. "Amerikanski Slovenec" LET ZJI^^S NAROD AMERIKL KUPUJTE VOJNE BONDEJ VOJNA POROČILA IŽ ITALIJEJN OD DRUGOD Alžir, Afrika, — Lokalni boji na italijanski fronti so neprestano v teku. Za enkrat imajo ti boji namen priti do boljših pozicij, iz katerih se bo razvil prej ali slej večji odločilni spopad. V teh bojih so Amerikanci zadnja dva dni osvojili štiri nadaljna manjša mesta in nekaj manjših naselij. Angleži na vzhodni strani Italije imajo tudi uspe-" he in so na več mestih pomaknili svojo fronto naprej proti severu. Najbolj uspešni so bili včeraj ameriški letalci. Nemcem so razbili več pozicij, iz katerih so se morali Nemci pozneje umakniti. Teren na fronti je zelo težaven radi jesenskega mokrega vremena, v katerem ni mogoče in točno premikati zlasti težji tovor. Letalski opazovalci poročajo, da Nemci zbirajo svoje oddelke v Italiji in da je možno, da bodo skušali izvesti hude proti napade proti zaveznikom. Ker niso uspeli, da bi bili zaveznike odbili na obrežjih, bodo morda z večjo silo skušali udariti zdaj* in zaustaviti za- i vezniško napredovanje. Iz zavezniških front v Pacifiku poročajo, da so zavezniški J letalci tekom zadnjih pet dni) uničili Japoncem več kakor 175 letal. Na mesto Rabaul na otoku Nova Britanija so izvedli za-Ivezniki učinkovite napade, tri po vrsti v štirih dneh. Razbili so jim letalsko postajo in povzročili veliko škodo. Iz Jugoslavije se poroča, da so Nemci začeli z ofenzivo proti partizanom v Sloveniji. Novo ; mesto je baje sedež partizanov. Tamkaj omenjajo zadnja poročila, da so te dni partizani obsodili na smrt 17 Mihajloviče-vih pristašev radi obtožb, da so sodelovali s sovražniki, menda z okupacijskimi oblastmi. Tako se zdaj koljejo bratje sami med ! seboj. N dirali London. Streljali bodo z njim le po dnevu, ker ponoči bi eksplozivni plameni pri iz-strelbi izdali pozicije, kjer bi bil tak top inštaliran. Iz topa bodo izstrelili le po enkrat na uro, ker top se pri izstrelitvi tako segreje, da bi pri pogostejšem streljanju se prehitro izrabil. Angleški strokovnjaki o tej novici ne komentirajo. Nekateri so celo mnenja, da je to le nemško strašilo in ne ver jemo, dokler se to ne pokaže v akciji. Za slučaj, da bi bilo kaj resnice na tem, potem bodo zavezniki gotovo skušali udariti čimpreje v Francijo in Nemce pognati v notranjost. SPOR MED PREMOGARJI IN LASTNIKI TER VOJNIM ODBOROM NADALJUJE Washington, D. C. — Med : vojnim delavskim odborom in zastopniki premogarjev še ni dcšlo do sporazuma. Vojni delavski odbor je zavrnil dogo-jvor med zastopniki unije in | lastnikov v Illinoisu, ki je dolo-Ičal $8.50 na dan, z izjavo, da I to ogroža vladni stabilizacijski i program. Odbor predlaga in priporoča, da najvišja točka, ki se more dovoliti za dnevni zaslužek je $8.12 in nič več. Lewis je sklical za četrtek na posvetovanje odbor unijskih zastopnikov, ki določajo stališča [v stavkovnih sporih. Ti morajo zdaj najprvo določiti stališče za premogarje, ki ga bodo zavzeli pri pogajanjih z vojnim delavskim odborom. Položaj je zelo siten tako za vlado, kakor premogarje. Zadnji čutijo, da so upravičeni do več, kakor jim odbor dovoljuje. Vlada pa zopet vstraja pri svojem načrtu za ohranjenje stabilizacijskega načrta. Kdo bo popustil? -o- NAŠLI UBITEGA V AVTOMOBILU j Chicago, 111. — Nekega ! Johna Pisano so našli včeraj ustreljenega na "2515 Congress IStreetu. Preiskava vodi baje v raketirstvo z avtomatičnimi muzikalnimi aparati, ki so nastavljeni po gostilnah. Razne skupine konkurirajo med seboj in kadar postane kri prevroča, se začno spopadati s streljanjem. -o- AMERIŠKA PODMORNICA POGREŠANA j Washington, D. C. — Ameriški submarin "Runner" je pogrešan in ga smatrajo za zgubljenega. Submarin je deloval \ i Tihem morju, kjer so amerišk: ■ submarini potopili veliko števi r! Io japonskih ladij. Taki subma • rini, kakor je bil "Runner" ima I jo okrog 65 mož posadke. KRI2EM SVETA — Merida, Mehika. — V Izamalu, kakih 40 milj od tega mesta so se podrle stopnjice pred tamkajšnjo cerkvijo. Poročilo omenja, da je bilo pri nezgodi ubitih 48 ljudi in 80 pa poškodovanih. Nezgoda se je dogodila pri pripravah za biko-borbo, na katero so se pripravljali v mestu. — London, Anglija. — Radio postaja iz Vichy a na Francoskem, katero kontrolirajo Nemci je objavila včeraj vest, da bo sv. Oče Pij XII. govoril na radio iz Vatikana prihodnjo nedeljo. Drugih podrobnosti vest ne omenja. — Stockholm, Švedska. — List "Alehanda" priobčuje vest, da general Eisenhower zbira številne čete na Korziki. Poročilo je poslal iz Rima švedski poročevalec. V osiščnih krogih pričakujejo, da bo Eisenhower znabiti udaril na obrežje južne Francije. — Washington, D. C.—Pod-admiral Kinkaid omenja v svojem poročilu, da sta ob zasedbi otoka Atu v Aleutih pobegnila dva japonska vojaka v gore. Enega izmed nju so Amerikanci ujeli, eden pa se še skriva po raznih skrivališčih. Od česa živi, ne vedo. — Chicago, 111. — Sodnik Rudolph Desort, je obsodil predvčerajšnjim Mrs. N. Novak na enoletni zapor, radi ugrabitve 2 leti starega sinčka družine Mr. in Mrs. Verne Freeman. Otroka je ugrabila letošnje poletje in ga je odvedla v Prairie City, 111., kjer so ga detektivi našli. — Washington, D. C.—Mornariški urad objavlja vest, da je ameriški rušilec Murphy ko-lidiral z nekim trgovskim par-nikom v severnem Atlantiku in se močno poškodoval. Poškodovani rušilec je bil pripeljan \ ladjedelnico v New York, kjei ; ga bodo popravili. # Petek, 29. oktobra 1943 Stran 2 DOGODKI w& Slui Milil k« IZKLJUČEVANJE KITAJCEV TE2KA NALOGA # L AMERIKANSKI SLOVENEC « Prvi in najstarejši slovenski The first and the Oldest Slovene liet v Ameriki. Newspaper in America. Ustanovljen leta 1891 Established 1891 __:— - Ixhaja riak torek in psisk. Issued erery Tuesday and Friday* - • ' - Izdaja in tiska: Published by EDINOST PUBLISHING CO. EDINOST PUBLISHING CO. Naslov uredništva in uprave: Address of publication office: 1849 W. Ccrmak Rd., Chicago 1849 W. Cermak Rd.f Chicago Telefon: CANAL 5544 Phone: CANAL 5544 Naročnina: Subscription« v- | Za celo leto_____________$4.00 For one year---------$4.00 Za pol leta ------2.00 For half a year---2.00 Za četrt leta ___ 1.25 For three months----- 1.25 Za Chicago. Kanade In Evropo: Chicago. Canada and Europe: Za celo leto___$4.50 For one year----$4.50 Za pol leta __2.25 For half a year---- 2.25 Za četrt leta - 1.50 For three months ....---150 Dopisniki so profeni. da dopise pošljejo vedno malo preje, kakor sadnje ure predno je list zaključen. Za torkovo številko morajo biti dopisi v uredništvu najkasneje do petka sjutraj prejšni teden. Za petkovo številko pa najkasneje do srede jutra. — Na dopise brex podpisa se ne osira. — Rokopisov uredništvo ne vrača.__- •_•__ POZOR! Številke poleg vašega imena na naslovni strani kažejo, do kedaj je plačana vaša naročnina. Prva pomeni mesec, druga dan, tretja leto. Obnavljajte naročnino točno. Entered as second class matter, June 10, 1943, at the post office at Chicago, Illinois, tinder the Act of March 3, 1879.__, AMERIKANSKI SLOVENEC Predsednik Roosevelt je v svoji poslanici kongresu opozoril, da naj bi se zakon, ki prepoveduje priseljevanje Kitajcev v to deželo, preklical. To naj bi se storilo iz raz-loga upoštevanja njihovega velikega doprinosa k stanju dostojnosti in svobode. Opozorilo je iz gotovih ozirov na mestu. So pa tudi gotovi oziii, ki dajejo pri tem gotove pomisleke. Kar je na enem koncu prav in na mestu, ni prav na drugem koncu. S stališča, da je treba vse ljudi enako upoštevati in spoštovati, kakor to najbolj glasno propoveduje krščanstvo, je predsednikov nasvet popolnoma na mestu. Z gospodarskega stališča, zlasti še stališča organiziranega delavstva v deželi, pa zadenejo sočutja do rumenih ljudi na ovire in tudi tehtne pomisleke. Izključevanje Kitajcev od priseljevanja v to deželo se da tudi tehnično tako urediti, da se priseljevanje lahko na racioniran način kontrolira, kakor se je do te vojne kontroliralo priseljevanje belih narodov iz Evrope. Določi se lahko nizka fiksna kvota, ki bi letno dovoljevala le toliko in nič več. To bi se tudi gotovo storilo, če pride do preklica tozadevnega zakona. Toda, če izvzamejo Kitajce, se bodo oglasili tudi vsi drugi raznobarvni narodi, ki bodo zahtevali isto. In tu nastajajo pomisleki. Res ni baš prijetno za nas. Smo zavezniki Kitajcev. Povdarjamo, da* se z njimi borimo za demokracijo in svobodo, a sami v isti sapi delamo znamenja na kitajskih hrbtih, da so nam nezaželjeni. Zelo zanimivo je, kako bo kongres rešil to nalogo. Kongres Združenih držav je dobil zopet nalogo, da poskrbi za nadaljne vire, da bo dovolj denarja za vojno, ki t se vleče naprej brez kraja in konca. Ne gre le za suhe gro-še, zdaj gre za težke in visoke bilijone. Vlada potrebuje nadaljnih deset in pol bilijonov dolarjev za prihodnje leto, | če hoče uspešno nadaljevati z vojno in doseči potrebno zmago. Kje naj se vzamejo, naročilo ne pove, pač pa pove, da se bilijoni potrebujejo in gospodje v kongresu naj po-skrbe za vire. Gospodje špičijo svinčnike, pišejo in računajo. Obdavči naj se to in ono in predlogov za nove davke je na ducate. To in ono naj se obdavči in denar bo prišel. Računati je.1 lahko. Kolektati davke je težje. Pa tudi kongresniki se bojijo novih davkov, ker kadar kongresniki samo davke navijajo, jih doma volilci nič kaj veselo ne sprejemajo, ko se vračajo domov v svoja okrožja. Zlasti je za kongresni-ke to zelo neprijetna naloga sedaj, ker prihodnje leto so zopet volitve in vqlilci ob volitvah tudi gledajo na to, kaj kdo za nje dobrega stori. Glede davkov je zadeva zelo resna. Dokler bomo v vojni, se vedno večjim davkom ne bomo izognili. Dosedaj smo plačevali okrog 20% davkov. Za naprej bo višina davkov gotovo nad 25 '/t, če ne blizu 30 %. Da se bo to hudo poznalo, ni dvoma. Povprečen človek bo moral marsikaj pogrešati, da bo imel dovolj za davke, ki jih bodo zahtevali od njega. Temu je kriva vojna, ki so nam jo vsilili z napadom naziji in fašisti. Naš narodni dolg raste od dneva v dan. Ob koncu te vojne, prerokujejo nekateri, da bomo imeli v Ameriki višji narodni dolg, kakor ves ostali svet skupaj. To je morda pretirano, dosti pa ne, ker pozabiti ne smemo, da se mi voj- j skujemo skoro za prav ves svet. Naša ameriška orožarna j zalaga v veliki meri skoro prav ves svet. ki sfc bori proti osišču. Naše orožje vseh raznih vrst prejemajo na podlagi Lend-Lease zakona Angleži, Kitajci, Rusi, Francozi in še cela vrsta drugih. Delavce, ki ga proizvajajo, pa moramo plačevati mi. To bo sicer delno poplačano čez čas na razne načine, Toda kapital, ki ga proizvodnja rabi sedaj, mora prihajati od nas vseh. Ali bo narodni dolg povzročil, da bomo imeli po vojni i inflacijo, danes še nihče ne ve. Nekaj neke inflacije je že j tu in jo lahko vsak~opazi in vidi, ker draginja vsemu blagu j je precej porastla. Dandanes je treba za vsako blago šteti ' precej več denarja, kakor pa pred dobrim letom. Denar j ima že manjšo veljavo, ker zanj se manj kupi kakor preje. ! Na vse to moramo biti še v večji meri pripravljeni. Vsaka j vojna prinese s seboj gospodarske in slične težave. Tudi ta vojna jih ima veliko mero za nas vse. IN SE EN POPRAVEK ja Lemont, 111. n* Pred dobrim tednom dni je in prinesel fiewyorški Glas Naro- di da na uvodnem mestu -članek: v< Vendar enkrat! V njem pripo- le veduje člankar ali Člankarica, 3M kako je končno vendar jugoslo- n vanska vlada objavila zahteve š< Jugoslavije po Primorski, in po- si drobno našteva, katere kraje j« mora po tej vojni Italija prepu- ti stiti Jugoslaviji. p Preden začne Glas Naroda naštevati točke zahtev jugoslo- g. vanske vlade, obtoži bivše ju- ^ goslovanske ministre, češ, da • i so svarili tukajšnje jugoslovan- n sko časopisje, "naj nikar ne ^ načenja primorskega vpraša-_ • t« nja ... j, To je vsekako jata) čudna tr- t ditev. Kolikor je meni znano, je bilo ravno nasprotno. Kes sicer ne vem, če so tisti ministri dajali kakšne direktne smer- 1 nice našim uredništvom glede s primorskega vprašanja, in se- f veda tudi ne vem, kakšne so bi- J ' i le tiste smernice — ako so bile. 1 'Toda iz vsega javnega nasto- 1 panja "jugoslovanskih ministrov", posebej slovenskih, bi 1 človek po vsej pravici sklepal, da takih smernic ni bilo. Saj vendar vemo, da je na L j primer Jugoslovanski Infonna-> cijski Cjenčer izdal znano kriji- - žico "The Slovenes want to live", kjer je bilo primorsko (in koroško) vprašanje tako $k>bro podčrtano, da se nihče ni mogel spotikati. Pozneje je isti " Center izdal knjižico g. Ga-" brovška,. z naslovom "Jugoslavia's Frontiers with Italy". Obe j knjigi sta izšli na pobudo jugoslovanskih ministrov in bili razposlani na tisoč naslovov. Dr. Furlan je napisal več mimio-_ grafiranih razprav glede istega • vprašanja in Center je tudi tisto razposlal na sto in sto naslovov. In še več takega bi se dalo e omeniti. j Čudno je, kako naj bi isti 0 ministri, ki so sami tako skrbeli i,' za publiciteto primorskega vprašanja, prepovedovali slovenskim in drugim jugoslovan-skim listom, da ne smejo "načenjati primorskega .vpraša-" nja". Saj je bilo to itak nemo-goče, ko so bili vsi naprošeni, e da dajo omenjenim knjižicam e (in oni dr. Coka) kar mogoče q veliko publicitete. - i Isti ministri so na svojih shodih neprestano poudarjali: )_iprav za prav je poglavitni na-men vse naše akcije, da dobi-; mo po tej vojni izgubljene kra-V je nazaj. Sam sem slišal o tem tj govoriti ne samo Snoja in Fur-7_ lana, ampak tudi Košanoviča j in. Šubašiča. Za druge ne mo-jrem trditi, da sem jih sam sli-^-|šal. Prav gotovo so vsi ti miniti stri želeli, da bi jim časopisje n dalo primerno publiciteto, posebno pa zadevam, o katerih so £ govorili na- svojih shodih. - ! Minister Snoj je mnogo gle-j dal na to, da so se z vseh sho- L. dov in zborovanj pošiljale re-J- i solucije na razne pomembne ia naslove. Lahko rečem, da ni biti lo niti ene tako odposlane re-ri solucije, v kameri ni bilo ome-je njeno "primorsko vprašanje". Ako so jugoslovanski listi smeli poročati o teh resolucijah, in ip ■ I so bili celo naprošeni, da to sto-*a re __ kako bi se moglo od njih ; zahtevati, da "ne načenjajo li 'primorskega vprašanja"? sej Snoj sam si je bil tako na jasnem glede tega, da je prišel na primer iz Jolieta, kjer je imel shod, prav slabe volje radi tega, ker se od tam po ne vem kakšni krivdi niso odposlale nobene resolucije. Pisal je Mr. Zalarju,"cfa bi ne hotel iti na noben shod več, ako se ima še kje zgoditi, da bi ne bile sprejete in odposlane resolucije. Razume se, da je imelo biti tudi v teh resolucijah "načeto primorsko vprašanje." Ali se ni tedaj Glas Naroda spustil v zelo nevarno trditev, ^ ko je zapisal tisto stvar? Jugo- g slovanska vlada in njeni posa- ^ mezni ministri, bivši in sedanji, ^ imajo gotovo odgovarjati za j marsikako nerodnost, toda za- g kaj bi se jim moralo naprtiti še ^ toliko več, česar v resnici nisoi zakrivili? L Lepo je, da Glas Naroda ob € koncu nekako opravičuje pred- \ , sednika Wilsona, češ, da ni mogel storiti za. Slovence več kot je storil, Trudil se pa je. Ali ne bi bilo prav, če bi se vsaj toliko priznalo tudi ftfvšim "jugoslo-tvanskim ministrom", katerih ] j trud ^a rešitev- "primorskega j vprašanja (in koroškega) je dovolj očiten? Ali niso morda j j ravno ti javno obtoženi ministri i 1 s svojim dreganjem končno dosegli to, da je* mogel člankar v Glasu Narod* pred kratkim za- 0 pisati: "Vendar enkrat"? T n o Nekoliko več objektivnosti bi ^ se moralo zahtevati za vsake-:i ga, ki piše za javnost in se spu-, t_ ŠČa v reči, ki so za javnost po-t_ membne! G! P. B. Ambrožič. )- -o- S- O POKOJNEM JOSIPU r. RAKOVCU Willard, WU. Kakor sem že zadnjič nahi-^ troma sporočil, je 16. t. m. umrl tukajšnji rojak Joseph Rako-' ° vec. Rojen je bil 27. feb. 1876 v župniji Ovsiše pri Kropi na Go-renjskem. V Ameriki je bil ne-h kaj nad 40 let. Delal je po raz-■a nih rudnikih v Coloradi, Penn-sy Ivani j i in Minnesoti. Tu v Willardu je bil 29 let. Z mar-a" ljivostjo in modrim gospodar-a~ stvom je toliko napredoval, da je lastoval prav lepo in obširno farmo. Pokojni je bil krotkega m in mirnega življenja, priljub-:e 4jen med vsemi, ki so ga poznali. Bil je član društva sv. Dru-žine št. 136 KSKJ, katerega članstvo ga je polnoštevilno a~ spremilo na njegovi, zadnji ze-meljski poti. Tu v Willardu za-a" pušča žalujočo soprogo in šest m otrok, in sicer eno hčer (omo-r" ženo Pekol), pet sinov, katerih -a dva sta v službi Strica Sama, in pet vnukov. Bil je dalj časa 4" bolan. V bolezni je bil večkrat ll~ previden s sv. zakramenti. Dne j® 16. oktobra ga je smrt rešila vsega nadaljnega trpljenja. Po-50 greb je bil v sredo 20. okt. s sv. mašo, katero je opravil domači e" g. župnik č. Father Raphael ob asistenci častitih gospodov Fa-e" ther Novak, župnik v Green-a® woodu, in Father Bigler, žup-nik v Neillsville. Pokojni naj v e" miru počiva, preostalim pa na-še globoko sožalje. Ludvig Perushek. e" -o- in o- 'HVi radi berete vesti iz dru-ih naselbin; drugi rudi bero jo čcjte novice in dogodke v "Am. novice iz vaie naselbine. Poro-aa Slovencu". NOVI ČASTNIK IZ SENT- j STEFANSKE NASELBINE Chicago, 111. Lieutenant John Anthony Haidinyak je bil ravnokar doma na deset dnevnem dopustu. Dovršil je Twin Engine letalsko šolo v Seymour, Indiana, kjer je prejel svoja pilotska krilca in znak poročnika. Nastavljen je na Cochran Field, Macon, Georgia. / ' Lt. John Anthony Haidinyak Poročnik Haidinyak je sin Mr. in Mrs. Math Haidinyak iz 2017 W. 21. Place. Njegov brat Math je član vojaške policije (M. P.) in je nastanjen v Camp Polk, La. Doma ima pa še sestro Thereso in brata Franka, ki sta oba mlajša. Našemu fantu častitamo, da je postal letalec in častnik, obenem mu pa želimo najboljših uspehov za naprej. Poročevalec. NA ODDIHU Pittsburgh, Pa. Bom malo popisala, počitnice, ki sem jih imela za vsa leta, kar sem v Ameriki. Obiskala sem zopet svojega zeta M. Chandik i in njegovo družino, ki žive v So. Chic&gi. Imela sem priliko, da sem ž njimi in njihovimi, prijatelji obiskala razne slovenske prireditve, kjer sem se srečala tudi z nekaterimi znanci iz Pitts-burgha, predvsem pa mi je u-gajalo lepo slovensko petje na teh programih. Po končanih programih smo se pa lepo zaba-jvali v družbi prijateljev. Dvakrat sem obiskala tudi i božjo pot Marijo Pomagaj v jLemontu. Obiskala sem tudi našega rojaka in njegovo soprogo Mr. in Mrs. Joseph Konda, ki lastuje-j ta lepo in veliko farmo blizu Paw Paw, Michigan. Prav pridna sta oba. Kdor pridno dela, tudi ima, in kjer je sloga, tam je moč. Zvečer je Mr. Konda prišel domov truden od dela, pa ne tako truden, da ne bi rekel: "Zdaj bomo pa eno zape-' li!" Pa smo res zapeli tisto: Konjički škrebljajo, Ker voz'jo težko, Ker vince peljajo, Ki je močno sladko. Pa pravi Mr. Konda: Kaj nam pa morejo, Ce smo vesel'? Le vedno bodimo Vesel'ga srca, Kdor pridno si dela, On vsega dost' 'ma! Želim, da bi še drugo leto bilo tako, da bi skup grozdje trgali in pesmice prepevali. Pozdravljam Mr. in Mrs. Joseph Konda, kakor tudi Miss Katie Triller.in Mrs, Heleno Kušar. Nadalje pozdravljam družine Chandik, Pucelj, Encimer in Mrs. Dejak. Ivana Kriul. -o- VEČNI POPOTNIK SE SPET VIČA Cleveland, Ohio. V tisti chicaski socialistični teti je pred nedolgim objavil dopis znani slovenski Ahasver. Kot prerok roti naš narod, naj deluje složno in naj pozabi vse, kar je bilo med nami. Ob čita-nju njegove jerimijade sem se spomnil neke ljudske pripoved- ke, ki dovtipno pripoveduje, da so nekje sodili uzmoviča cigana Perajdiča radi nekih zločinov. Ko je državni pravdnik dokazal vse grehe in je sodnik resnega obraza gledal nanj, da ga obsodi in zašije, kamor se take tiče po zasluženju zašije : in pošlje na počitnice, tedaj je še vprašal obtoženca, če ima kaj pripomniti. Ta pa je poniž- . e nega in spravljivega obraza od- £ govoril: "O da, da, gospod sod-j< nik. Jaz predlagam, da se vsa j 1 ta reč pozabi in da smo prija-|Ž tel ji." < i Ker večni popotnik rad zvoni v javnosti, pa naj še jaz. Kadar I imam čas, jaz še vedno poizvedujem, kaj se je zgodilo z pesniškimi proizvodi pokojnega; č. g. Andreja Smrekarja. Za to reč se jaz tako zanimam, da sem pred kratkim stvar preis-kaval in dognal nekaj zanimivosti. Odličen rojak mi je povedal, da je ob pogrebu pok. ' č. g. Smrekarja našel v stanovanju pokojnega neko osebo, ki je stikala po nekih predalih. Drugi odličen rojak je pod častno izjavo izjavil, da je videl 1 osebo, ki je s paketom vstopila na poulično železnico. Tretja t oseba, pa je,celo povedala, da je zasačila neko osebo, ki je pobirala listine in rekla, da se taki umotvori ne smejo zgubiti. O vsem tem jaz delam zapisnik, ' ki ga bom tudi dal shraniti v kako javno ustanovo, da bo ( vsaj malce zgodovine o tistem , neslavnem dogodku. Lahko se pa dogodi, da najdem še boljše dokaze in v takem slučaju bo še več gradiva na roki. Pozdravljam vse rojdke ši-rom Amerike. A. ADAMIČEV KABEL V MOSKVO New York, N. Y. 1 Naš odlični rojak Louis i Adamič, predsednik Združene- i ga odbora južno-slovanskih A- 1 merikancev, je poslal kabel dr- 1 žavnemu tajniku Hullu, zuna- i njemu ministru Edenu in narodnemu komisarju za zunanje zadeve Molotovu v Moskvo, v katerem izjavlja, "da je več sto tisoč jugoslovanskih Amerikan-cev, katere predstavlja Združeni odbor, v globokih skrbeh radi napete situacije v Jugoslaviji, ki dviga nujne probleme zavezniške politike." "Mi trdno upamo," se glasi Adamičeva brzojavka trem vodilnim osebam, ki sedaj zborujejo v glavnem mestu Sovjetske Rusije, "da bo moskovska konferenca napravila hitro pozitivne ukrepe, da se da stvarna po-pomoč jugoslovanski narodni osvobodilni vojski pod sijajnim in spretnim vodstvom Tita. "Mi se močno nadejamo, da ne bo moskovska konferenca gojila nobenih misli o sodelovanju s kvizlingom Nedičem in z Mihajlovičem. "Kakor narod, ki se bori pod Titom, tako imamo tudi mi A-merikanci jugoslovanskega porekla veliko upanje v bodočnost Jugoslavije in Balkana. Ena naših glavnih skrbi je bodoča jugoslovanska meja z Italijo. Mi smatramo, da je neobhodno potrebno za evropski in svetovni mir, da so slovenski in hrvaški kraji in otoki, ki so bili priključeni Italiji po zadnji svetovni vojni, vključeni v novi { Jugoslaviji, ki bo nastala po tej* 5 vojni." Poročevalec. PALICO JE POZABIL Zgodovinsko Lafayettejevo drevo v Genevi, N. Y. je topol nenavadne velikosti. Visoko je 124 čevljev, veje se raz-prezajo 115 čevljev na široko, deblo pa meri krog in krog ce-,lih 24; čevljev. Ljudje v tem mestu pripovedujejo, da je to velikansko drevo zraslo iz sveže urezane palice, ki jo je neki popotnik tam zataknil ko i je počival, ter jo pozabil, ko je šel spet naprej. Novi pomožni župnik Chicago, 111. —»Ker je bil dosedanji pomožni župnik pri Sv. Štefanu Rev. Leonard Bogolin, OFM, poklican v vojaško službo, je bil na njegovo mesto pri i Sv. Štefanu imenovan Rev. Andrew Svete, OFM, ki je že pred leti opravljal isto službo pri nas. Pater Andrew je brat Rev. | Avguština Svete, OFM, ki je že | dolgo vrsto let župnik na mešani fari v Detroitu. Žena. Jakoba Stoniča umrla Hollywood, Cal. — Dne 8. okt. je v starosti 81 let umrla Katarina Stonič, žena Jakoba Stoniča/upokojenega trgovca z zlatnino. Rojena je bila v Otov-cu pri Črnomlju v Beli Krajini. Njeno dekliško ime je bilo Ger-zetič. Jakob in Katarina Stonič sta prišla v Ameriko skupaj leta 1883 in sta bila poročena v Chicagi. Je zelo verjetno, da je bila ona prva slovenska nevesta v Chicagi. Pokojna zapušča 83-letnega moža in dve hčeri. Poroka Keewatin, Minn. — Miss Frances Marie Sterle, hčerka Mr. in Mrs. Frank Sterle Sr. iz Chisholma, in John Baraga, sin Mr. in Mrs. Andrew Baraga iz Keewatina, sta se poročila v soboto 2. okt. v cerkvi sv. Jožefa. Družica in drug sta bila Miss Veronica Sterle in Stanley Baraga. Zopet doma Sheboygan, Wis. — Mr. John i Udovich se je zopet povrnil domov iz bolnišnice. S svojo bolno roko še vedno ne more nič, ker je še boleča in otečena, vendar se opeklina zdravi, četudi počasi. Ima zalogo ravnokar izdane Baragove Pratike za leto 1944, in rojaki jo lahko takoj dobijo pri njem. Novi grobovi v Minnesoti Greaney, Minn. — Dne 15. oktobra je bil iz cerkve sv. Bri-gite pokopan John Jakša, star 69 let. Rev. Francis Sede j je opravil pogrebne obrede. Gilbert, Minn. — Iz cerkve sv. Jožefa je bil 16. oktobra pokopan na pokopališču v Gilber-tu Anton Arko, star 50 let. Pogrebne obrede je opravil Rev. Francis Schweiger. i Zanimiva prireditev 1 Chicago, 111. — To nedeljo, 31. okt., ob 3:30 popoldne bo l rojak Tomaž Cukale priredil t zanimiv koncert v znani češko-■ ameriški dvorani na 18. cesti. i Nastopili bodo tudi vsakovrstni drugi pevci in zabavatelji in [ dva zbora, zvečer bo pa ples v . zgornji in spodnji dvorani, . Kdor le more, naj se te prire-_ ditve udeleži. Jack Petrich umrl ~ Chicago, 111. — V ponedeljek 25. okt. je v zdravilišču v Otta-wi, 111. umrl poznani rojak Jack Petrich, star 73 let. Doma je bil od Črnomlja na Belokranjskem. Preden je šel v zdravilišče je prebival v Chicagi, še prej pa je živel v so-'sednjem mestecu Bradley, 111. j V Chicagi zapušča dva sinova lin dve hčeri. Truplo leži v 2e-franovi kapeli. Pogreb bo v soboto, s sv. mašo v cerkvi sv. Štefana ob 10. uri, na Resurrection • pokopališče. Preostalim naše sožalje, pokojnemu pa naj sveti večna luč! Tajnik društva Sv. Štefana št. 1 KSKJ prosi člane, naj pridejo molit ob krsti pokojnega i i v petek ob 7:30 zvečer. . -1<>—- ■ Društva, ki oglašajo svoje prireditve v "A. S.", imajo vedno dober uspeh. Petek, 29. oktobra 1&43 ' AMERIKANSKI SLOVENEC Stran 8 NOVO OROŽJE PROTI NOVEMU OROŽJU Ko so leta 1940 Nemci na ta-r] ko hiter način zdrobili znano ] Maginot linijo ob Reki Reni, se ] je svet silno čudil nemški iz- 1 najdljivosti v tehniki vojnega < orožja. Marsikdo je občudoval nemško iznajdljivost, češ, ti i Nemci so od zlomka. Tega, da : so Nemci dvajset let tuhtali in to najbolj slavni nemški tehni- i ki in da se v taki dobi mora vendar nekaj iznajti, ni upošteval nihče v svojih mislih. Le občudovalo se je. Po treh letih napada na Maginot linijo se je pa marsikaj spremenilo tudi na polju tehnike vojnega orožja. To spremembo moramo naglasiti v dobro in v slavo ameriških tehnikov, ki so dosegli na polju izdelovanja orožja naravnost o-gromne uspehe. Samo poglejmo nekatere slučaje. Nemci so prišli na svetlo s svojimi težkimi tanki, pred katerimi res njihovi nasprotniki j niso mogli vzdržati s svojimi tanki. In še celo tako so Nemci i ravnali. Imeli so jih več vrst, skoro gotovo najmanj tri vrste, j Najprvo so uporabljali le one,i ki so bili nekoliko boljši od sovražnih. Nemcem je to pomagalo, da so zmagovali. Tako so v Afriki porazili angleške tanke, ker Nemci so imeli težje tanke in na njih montirane težje topiče. Tudi letala so imeli boljša. Vsega tega nepripravljeni zavezniki niso imeli. Ne Francozi, ne Angleži, ne drugi. Zato je šlo tako, kakor je šlo prva leta vojne. Ko je pa Amerika posegla z vso energijo in silo v vojno po napadu, kakor znano, se je od tedaj naprej marsikaj spremenilo. Amerika je začela proizvajati letala in tanke. Težje in večje in leta 1-942 že najdemo vn* afriških bojiščih boljše ameriške tanke od nemških tankov. Od tistega, časa so Nemci neprestano raka-li pred ameriškim orožjem in še rakajo in bodo, dokler ne bodo ameriški tanki priropotali na ulice Berlina. Dalje so Amerikanci iznašli uspešno obrambo ali orožje proti nemškim tankom. Tako-zvane puške "Bazooka" so najuspešnejše orožje proti tankom. Zgleda čisto priprosto, ampak gorje tanku, če ga pogodi strel iz "Bazooke". Nare-I jena je čisto preprosto in je več j tajnosti v silni eksploziji, kakor kje drugje. Patrona, ali kakor že hoče kdo imenovati tisti naboj, ki ga izstreli "Bazooka", je podobna srednje debeli kumari, ki eksplodira, ko udari v tank in>eksplozija je tako silna, da razkolje tank na dvoje. Tank je proti "Bazooki" zelo i nezavarovan, kakor zajec na ■ planjavi pred puško dobrega lovca. Odkar so začeli uporabljati "Bazooke" nimajo nemški tanki več tistega uspeha, kakor so ga imeli v začetku. Zavezniki so iznašli tudi iz-borno orožje proti submari-nom. Te preganjajo zdaj na morjih, da se ne upajo več mesecev že nikjer prikazati več. To zadnjo spomlad so Nemci grozili s svojimi submarini. Toda že v maju so zavezniki potopili več submarinov, kakor so pa submarini potopili zavezniških ladij v Atlantiku. Tudi tu kaže, da so Nemce zavezniki nadkrilili v iznajdbah protisub-marinskega orožja. Poleg zgoraj navedenih dveh zelo važnih orožij so pa ameriški tehniki iznašli še marsikaj drugega, ki ni omenjeno. Zadnje dni so objavili, da so vojaške oblasti prvokrat pokazale novi 155 milimetrični top, ki ga imenujejo "Yuba". To je en najboljših novih poljskih topov, ki je zelo uspešen zlasti pri začenjanju ofenzivnega I prodiranja^- Novi top je ponos modernega topništva. Strelja se z njim lahko v vse direkcije, preko hribov in gora na dalja-jvo do devet milj. Ta top se je zelo izborno izkazal v bojih v Afriki, Siciliji in zdaj v Italiji. In glavno je, da nikjer še ni slučaja, da bi ga bili kje zajeli, j oziroma vzeli sovražniki, da bi i bili odkrili njegove tajnosti. Izdelujejo jih v Ameriki. Top j tehta 3,850 funtov in je na dveh težkih kolesih za težke Itruke in stane posamezen top Ido $50,000.00. Strelja y krog do 65 stopinj in je zelo uporaben tudi za navpično streljanje :za kratke loke proti tankom ali druge predmete. Tako je tu navedeno le nekaj predmetov izmed mn9gih, ki jkažejo, da imamo v Ameriki iznajdljive ljudi, ki nikakor ne I zaostajajo za nemško ženijal-nostjo, raje prednjačijo pred nemško iznajdljivostjo, kadar !se resno vržejo na delo za take predmete. To pa daje tudi poroštvo, da nemško orožje ne bo zmagalo v tej vojni. To dokazuje tudi, da nemški barbarji niso res prvo ljudstvo na svetu, da niso superiorni, to je višji od drugih, pač pa niti prvi med i prvimi ne, ker Amerikanci jih j nadkriljujejo v iznajdljivosti, predvsem pa so Amerikanci in zavezniki ljudje, ki imajo srce — človeško srce in ne zverine, kakor so naziji, ki so pri uga-njanjih brutalnosti dosti pod-lejši od krvoločnih zveri. Kdor temu ne veruje naj pogleda na krvavečo Poljsko, krvavečo Jugoslavijo in druge dežele, kjer [vlada nazijska brutalnost.—n. V TREH ARMADAH Ko je Cameronijska pehota britiike vojske prišla v Sicilijo, so čete dobile tam zgorajšnji ruski top. Očividno so ga naziji vzeli Rdeči armadi v zgodnji ruski kampanji, si ga prilastili in kasneje poslali v Sicilijo. Sedaj je top opremljen z britiškimi gumijastimi kolesi in se bori v tretji armadi ter zopet bruha jeklo na nazije. TO IN ONO a ŽIVLJENJA IN SVETA SVOBODNI JUGOSLOVANSKI BORCI * (Office of War Information, Washington, D. C.) fi LLOYD GEORGE STAR 80 LET SE OŽENIL S 55 LET - STARIM DEKLETOM London, Anglija. — David Lloyd George, znani angleški minister v zadnji svetovni vojni je pred kratkim dosegel 80 let sta"rosti. Te dni pa se je poročil s 55 let staro Frances Stevenson, ki je bila pri njem od leta 1913 v službi kot njegova privatna tajnica. N-O- PREDSEDNIK ROOSEVELT BOLAN Washington, D. C."— Predsednik Franklin D. Roosevelt je koncem zadnjega tedna obolel na prehladu in se nahaja pod zdravniško oskrbo. Sprejemi in vse drugo je ukinjeno, dokler ne ozdravi. -o- ANGLEŠKI RUŠILCI V JADRANU Alžir, Afrika. — Ob jadranski obali deluje že več angleških rušilcev in več submarinov. Tudi pa zraku so zavezniki skoro stalno nad jugoslovanskim ozemljem in dajejo pomoč tamkajšnjim gerilcem. -o- DOBRA LETINA V ANGLIJI London, Anglija. — Poljedelski minister Hudson je ob-! javil zadnji teden poročilo, v katerem pravi, da je letošnja žetev v Angliji ena največjih v zgodovini dežele. -o- PRAVLJICA O TEM, KAKO SO ZVEZDE PRIŠLE NA NEBO Ko je bil ljubi Bog ustvaril svet, je videl, da je vse zelo lepo, bila je še popolna tema. Tedaj si je mislil, da bi mu moral dati tudi luči, in je prinesel iz svoje nebeške palače tri zlate skodelice. V prvi je bil čist, svetal ogenj, v drugi čista, biserna voda, v tretji pa sladko mleko, kakršnega so vsako jutro pili mali angeli. Ljubi Bog je poklical angela Rafaela n mu je dal prvo zla- j to skodelico in mu je rekel, da j jo mora postaviti na nebo. In nadangel Rafael je storil to j in svetloba je v vsem svojem sijaju in v vsej moči padala na j zeleno zemljo in tam je pričelo v vsaki stvarci utripati no-1 vo, sveže življenje; in to je; bilo solnce. Nato je ljubi Bog poklical nadangela Gabriela in mu naročil naj postavi drugo zlato skodelico na nebo 'K in ! ta je svetila sveže in milo in to je bil mesec in je od njegove j čiste vode kanilo nekoliko na' dremajočo zemljo in to je bila j rosa. Potem je Gospod pokli-j cal nadangela Mihaela in mu je naroČil, naj na nebo postavi tretjo skodelico. Toda nadangel Mihael je bil najmlajši in izmed angelov najživahnej- MEH ZA SMEH NESPORAZUM Teta Meta je prišla na obisk in začela izpraševati štiriletno Ančko: "No, povej, koga imaš naj-, rajši?" "Mamo," je odgovorila Ančka. "In potem?" "Potem pa strica." "Tako?!" je zaklical očka. "Kdaj pa pridem jaz, a?" "Navadno šele takrat, ko jaz že spim," je odkritosrčno povedala Ančka. ' SLABA VEST Teta: "Za tvoj god bi ti rada napravUa mnogo veselja; toda najprej moram vprašati učitelja, kako v šoli napreduješ." Jerica: "Če mi hočeš res napraviti veselje, teta, potem ne jzprašuj učitelja!" PRI ZDRAVNIKU "Da, gospod Podslivniški," pravi zdravnik, "preiskava je : pokazala motnje pri presna-i vljanju." '"Čudovito, gospod doktor! . Že iz krvi ste torej razbrali, da mi gre slabo v trgovini." DVA MODRIJANA' Dva kmeta sta sedela pod češpljo in si stavljala iiganke. Prvi reče: "Kaj je to: začne se s "p", črno je in dve lu-»I knji ima?" ' Drugi: "Ne vem." Prvi: "To je par škornjev. — Kaj pa je to: začne se z "d", črno je in štiri luknje i-ma?" Drugi: "Tudi ne vem." Prvi: "To sta dva para škornjev. — Kaj pa je to: začne se s "č", modro je in češ-pljevo koščico ima v sredi?" Drugi: "Salabolska stvar! Zdaj me pa ne boš več. To so trije pari škornjev!" Prvi: "Kaj še! To je pa češ-Plja." ' ., Wit* ši in zdraven tudi še majhen in je tekel v„svoji gorečnosti; spotaknil se je in padel in skodelica se je razbila na tisoče in tisoče koscev in iz nje se je v široki reki razlilo mleko, nadangel Mihael pa je jokal, jokal, toda druga dva sta ga dvignila, mu brisala solze in sta ga tolažila; pobrali so vse če pin je in koščke od skodelice, — na nebo bi bilo zdaj treba vsekakor z njimi, so si mislili, ljubi Bog pač ne bi prav nič zapazil tega, če postavijo na nebo tudi le vsak košček zase. Ampak to je bilo preveč utrudljivo in mučno, kajti neskončno mnogo je bilo majhnih drobcev. Vendar trije angeli so bili neutrudljivo pridni, nobenega niso pozabili in so i do večera napravili vse delo, in ko je ljubi Bog prišel pogledat, tedaj se je lesketalo nebo od tisočev drobcev in zvezdic in po sredi je šla mlečna cesta; kajti, da bi jo zabrisali, do tega pač niso nič več prišli. Ko pa je ljubi Bog vi-dal vso to obdaritev in so angeli s strahom viseli na njegovih ustih, ali ne bo prav zdajle na koncu zagrmela nevihta, tedaj si je mislil samo to, kako pridni so bili, in čeprav je prišlo čisto drugače, kakor si je bil stvar sam zamislil, je vendar ostal pri tem, dobrotno se je smehljal in rekel: "Je že dobro tako." In tako so nastale zvezde. ——o V KATERO DREVO RADO TREŠČI ' ^jiano je, da privlačujejo najvišje točke v okolici strelo in prav tako je dognano, da imajo isto lastnost odprte vodne ploskve. Mišljene so tu one nepropustne plasti v gozdu: Pod koreninami dreves se zbira talna voda v večjih ali manjših množinah. V krajih s .propustno zemljo je verjetnost, da udari strela, manjša. Če vzamemo za primer mešan gozd s hrasti, bukvami, breza- , mi, in drugimi drevesi, kjer so iste talne razmere in tla homogena, torej prilike v na- : petosti Mznosferne elektrike 1 iste, tedaj bomo ugotovili, da , udari strela v hrast neprimer- , no večkrat kakor v bukev. Ker je višina obeh dreves približno ista, nastane vpra- , sanje, kje leži vzrok tega pre- , čudnega pojava. Takoj si bo- • mo . mislili, - da leži glavni vzrok vsemu v različni pro-vodnosti obeh dreves. S poizkusi se faktično da dokazati, da je električni upor bukovega lesa šest do osemkrat večji kakor hrastovega, ali z drugimi besedami, da je električna provodnost hrasta šest do o-semkrat večja kakor buk- ve. Tudi jagnedi in vrbe so pokazale slično dobro provodnost kot jo opazujemo pri hrastu. /Pri svežem smrekovem lesu opažamo n. pr. isti upor kakor pri porcelanu, ki ga uporabljamo v izolacijske namene. Mišljena so tu seveda samo zdrava živa d^bla, kajti mrtvo deblo prov*ja zelo dobro električni tok in bi bilo zelo nevarno ob nevihtah iskati zavetja pri izsušenem drevesu. Se bolj interesantne rezultate nam je prinesla mikrosko-pična in kemična preiskava, ki je dognala, da moramo razlikovati v naravi dve skupini dreves: Prvo, takozvano "mastno skupino," ki vsebuje nešteto različnih olj in ki prova-ja slabo električni tok, kakor n. pr. bukev, oreh, lipa, breza, smreka in mecesen, in drugo "škrobovo skupino," h kateri prištevamo poleg hrasta še jesen, javor in jelšo; električna provodnost je pri teh večja, zato. udari v nje strela bolj pogosto. -o—- CCPChfe V VOJNI Čebele v 800 panjih so na delu po farmah blizu mesta Saratoga, Wyoming, in sodelujejo v naši kampanji zmage. Njihov gospodar je H. J. States, ki mu nosijo med, vosek, mimogrede pa pomagajo oploditi poljske setve. Mr. States, njegova žena in sin posvečajo ves svoj čas čebelam. Od leta 1941 je število njihovih panjev na-rastlo od 300 na 800. Lansko leto so čebele nanosile 80,000 funtov medu in 3,000 funtov voska. Letos bodo imele najbrž okrog 100,000 funtov sladkobe in 3,700 funtov voska. Domalega vse vrste streliva, od puškinih nabojev do 16 inč-nih topovskih krogel morajo prevleči z voskom, ki se nikoli ne razširi in ne stopi v džungelski vročini, pa tudi ne popoka v najhujšem mrazu pod ničlo na letalih v skrajnih višinah. Uporabljajo ga tudi lekarnarji, da ne omenimo kemičnih vojnih proizvodov. Najmanj 50 poljskih pridelkov je odvisnih največ od čebel za svoje oplojenje in rodi veliko boljše, če dela veliko čebel po polju. In kaj je orehova potica, Če ni medu notri, da raznega amerikanskega sladkega peciva še ne omenimo ne! -0- • ČE SESTRA POMAGA Sestra, ki je pomagala mlajšemu bratcu pisati domačo nalogo, vpraša: "No, Tonček, kaj pa ti je rekel gospod učitelj, ko je prebral nalogo?" Tonček: "Je rekel, da sem vsak dan bolj neumen." Visok jugoslovanski častnik je pred kratkim pripovedoval dopisniku poročevalne družbe ONA v Kairi, kako se je ponesrečil drzen poskus navdahniti z borbenostjo italijanske posadke na obali, ter jih privesti do tega, da izpolnijo pogoje premirja s tem, da se bore proti Nemcem. Ta častnik, katerega ime mora ostati neznano in ki je rezervni polkovnik in nosi odlikovanja še iz prejšnje vojne, je prispel v Kairo iz Brindisija, kamor se mu je posrečilo zbe-žati iz Dalmacije, ko so se Italijani odločili, da raje zbeže, kot da bi se borili. Polkovnik se je biL sestal z italijanskim komandantom dne 9. septembra, da se z njim dogovori o izvršitvi zavezniških navodil glede predaje. Italijanski komandant mu je obljubil, da bo sodeloval. Prav do poznega večera so Italijani kazali, da se nameravajo boriti. Potem pa so naenkrat začeli govoriti o tem, da bodo raje odšli in počakali, da se zavezniki izkrcajo. Polkovnik je nato predlagal, 'da se u-maknejo k obali, kjer bi bili mogli organizirati dobro mostišče, ter si tudi zgraditi trdno postojanko. Ponudil je, da bo kril njihovo umikanje s svojimi četami, ki so se nahajale še v gozdovih. Toda Italijani so odklonili. * Ponoči so se Italijani začeli umikati. Njihovi častniki so povedali polkovniku, da so jim Nemci .sporočili, da se pripravljajo na težak napad, ter da bodo pri tem uporabljali celo 200 tiger tankov. Ta grožnja je Italijane tako prevzela, da so v paničnem strahu izjavili, da jim ne preostaja drugega ko pobrisati jo. ; "Ali ste z nami, ali proti l nam?" je polkovnik vprašal i Italijane z grenko jezo. ■ "Mi smo z vami," se je glasil i odgovor, "toda prisiljeni smo, ■ da se umaknemo nazaj." Jugoslovanski častnik je od-! klonil italijansko ponudbo, naj " beži z njimi, in se odločil, da poskusi stopiti v zvezo z zavez- • niki, ki bi bili mogli z bliskovi- ■ to naglico zasesti obalo. Pozne- • je mu je uspelo, preskrbeti si s malo ribiško ladjo in pobegniti , v Brindisi, kamior je dospel po ■ 6-dnevnem potu preko morja. Omenjeni polkovnik je govo- • ril z velikim razočaranjem o tem italijanskem postopanju in je izjavil, da mu je popolnoma nerazumljivo, kako so se mogli preko noči tako premisliti in kaj je nanje tako močno vplivalo. V enem trenotku so bili čisto pripravljeni, v skladu s pogoji premirja, boriti se, a kar naenkrat nato so bili le še gruča ljudi, katerih edina želja je bila, da čim prej in čim hitreje pobegnejo. UTRINKI _ ' - i Bolje ne biti, nego nič biti. * o * Vsakdo bi rad dolgo živel, a nikdo star postal. * # * J Nikdar ne izdajaj denarja, dokler ga nimaš. * * * En dan žalosti je daljši nego en mesec veselja. * * * Dvoje dobrih ljudi je: eden je mrtev, drugi še ni rojen. ♦ * • Najbolje zaprta vrata so ona, katera lahko pustimo odprta. ^ POSKUS SODELOVANJA Z ITALIJANI V skalnatih trdnjavah zahod-ji ne Jugoslavije so mrki bojev- ; niki teh gorskih predelov začeli po svojih starodavnih navadah braniti svoja domov j a in maščevati krivice, katere se jim prizadevajo. V vsaki vasi in selu po dolinah Velebita in Dinarskih Alp je nastala mala četa domačih borcev, ki so prisegli, da bodo branili svojo rodno zemljo. Vsi ti kraji so danes v vojni z vsem svetom, ki jih obdaja. Nešteto je število teh čet od 5 do 15 mož, ki so se ustanovile v teh gorah in so ponajveč sestavljene iz sosedov ali celo sorodnikov. Vsaka četa ima svoje posebne zakone, a kazen za prestopke je — smrt. Organizacija vseh teh cet je slična. Njihove straže so vedno pazljive, drugi pa so na delu, toda orožje imajo vedno pri roki, tako da morejo stopiti v akcijo takoj, na prvi znak. Vsaka vas ima svoja skrivališča v gorskih strminah, kamor se more zateči kadar -straže naznanijo prihod nemških ali bolgarskih ekspedicij. Ko sovražnik podira njihove ubožne koče, in odganja njihovo živino, vaščani z mrtvim molkom opazujejo početje sovražnikov. Pozneje pride čas za maščevanje. Oblaček dima se pojavi tam nekje na neki skalnati steni, in nemška straža se zruši na tla, mrtva. Par brzih, hitrih senc šine preko pota, in nemški vojak, ki je nekoliko zaostal za svojo edinico, ne bo nikdar več videl svojih tovarišev. Tam drugod zopet, zacvilijo naenkrat zavore na vozil, kamenje pada, potem se čuje kako se lomi in razbija oklopni voz, in nacistič- - na mehanizirana edinica se je - izgubila in ne bo nikdar več prišla nazaj k svojim. Bežati v tistem terenu, je Nemcem nemogoče. To je starodavna taktika ge-rilske vojne — priplazi se neo-paženo, ako mogoče ponoči, skrit v mraku, potem pa streljaj, pošlji svojo ročno granato prav v sredo sovražnega taborišča, straže pa pobij — in glej, da zbežiš s čim bogatejšim plenom pušk, municije in druge vrste opreme. To je prava ge-rilska vojna, prav taka, kakršno je Indijanec vodil proti ameriškemu naseljencu v prvih časih ameriške zgodovine. Jugoslovani so se je naučili od svojih prednikov in jo danes znajo ■ uporabljati. Storiti vse na skrivaj, neopa-• ženo, in vedno presenetiti so-i vražnika — to je njihovo po- ■ glavitno orožje. Njihov napad > je vedno tako nenaden in tako nepričkaovan, da je obramba - skoro nemogoča. Brezobzirnost r teh planincev, njihova srdita - bojevitost in zagrizena volja, - da ugonobe in ubijejo svoje so- - vražnike, je privedla do tega, - da so danes najstrašnejši na-, sprotniki okupatorjev v Jugo- - slaviji. Njih se najbolj boje. Smrt v najstrašnejših mukah . bo gerilčeva usoda, ako je ujet. i To je tajna jugoslovanska ar-i mada. Nikdo ne more povedati, , koliko jih je, in nikdar ne bo c mogel nikdo povedati zgodovi- - no njihovega krvavega boja v i vseh podrobnostih. V svoji bor-č bi proti tujcu prizadevajo so-~ vražniku težke izgube. Osišče je v jugoslovanskih planinah ^ obrnilo nazaj kazalce na uri — - in vojaki, katere je poslalo tja, e plačujejo težko ceno za to. Stran 4 "MARIJA ANA" AXER1KAW9KI SLOVENtC Pstek, 20. oktobra 1948 ; Pri oknu krčme v Sarcellesu Bedi Jacques Lavesne, izredni komisar varnostne službe, in prisluškuje z očividno napetostjo na sleherni šum, ki pri-* haja od zunaj. Le zakaj jih ni? 2e zdavnaj bi bili morali biti tu. In kaj bodo prav za prav prinesli? Zakaj mu predstojnik ni povedal nobenih natančnejših podatkov? Nekaj mora napraviti. Čuti, da je potrebno, namigne svojemu tovarišu. "Los Prosper, peljiva se jim naproti!" Dvoje motornih koles od-hrumi v temno noč. Komaj prevozita dva kilometra, ko se že ustavita. Blesteča se luč razsvetli cesto. Ko pristopita bliže, spoznata vzrok jarke svetlobe : neki avto gori! Prav previdno se mu bližata. Petdeset korakov pred krajem nezgode, zapazita še drug avto z dvema, zasenčenima svetilkama. Dva jako gosposka gospoda stopita kraj goreče limuzine. Videti je, da sta spoznala, da tu ni več nobene pomoči. Ko pristopita oba uradnika, pravi eden izmed tujcev svojemu tovarišu: "Vse zaman. Vsi trije so mrtvi. Peljiva se k Mariji Ani!" Nato se odpeljeta. Oba uradnika previdno odpreta vrstica še gorečega avta. Dva elegantna gospoda in mlada dama ju gledajo z razprtimi, ugaslimi očmi, ki se v j njih še zrcali smrtna groza. V kovčegih imajo samo brez-pomembne kose oblek. V njih listnicah ni nobenih listin. Le v telovniku enega izmed gospodov je večkrat preganjen, nepopisan list pismenega papirja. Lavesne se ga dotakne le s konci prstov in ga previdno vtakne v svojo listnico. Nato oba zapreta avto, se odpeljeta, sporočita iz bližnje krč-me orožništvu, kaj da sta našla, in oddrdrata v Pariz. Lavesne preiskuje v svojem stanovanju tisti list papirja, ki ga je bil našel. Zapovrstjo ga obdelava z vsemi sredstvi, vendar zaman. A ko je poskusil še s svinčeno kislo soparo, » se na belem papirju pokažejo rjavi pismeni znaki. Lavesne bere: "Službena postojanka A sporoča Z 221. Zvedeli, da je Z 39 aretiran in je zaradi groženj priznal. Takoj posvarite št. Z383 in 119. Vrnite se s št. 383 in 401. Misija Majska roža je opravljena, a papirji so oddani misiji Myosotis. Uporabljajte posrednike 24. Previdnost do Pariza!" c Lavesne si počasi požvižgava skozi stisnjene ustnice. z Cez uro nato sporoči vse načelniku drugega urada. Po- j J veljnik Abrial ga molče posluša. V tem hipu je videti star 2 in skoraj izmučen. Lavesne ga začudeno pogle- t da: "Ali je ta slučaj hud, gospod poveljnik?'* I Poveljnik Abrial prav resno - "Tazumeli, Lyon." H "Lille* . . . Sporočilo mote-m no!" "Tu Abrial. Ponavljam." IFoveljmk Abrial pogleda kvišku. Obraz mu je bel do kreda. Zdaj se bo odločilo. TEVkliČite neznanega nasprotnika. ' i"Tu van Huyzen. Odgovorite takoj H' Nič odgovora. ''Tu van Huyzen. Odgovorite takoj!" Aparat molči. Abrial preu-darja. Aha — zdaj se spomni! .. . •• \ "Tu Marija Ana. Van Huyzen. Odgovorite . . ." V aparatu nekaj zaškrtne. Nato jasen glas. "Tu Stamberg. Poslušamo!" Abrial se globoko oddahne. Zdaj mora sleherno besedo natančno premisliti. "Vse se mora za prevoz aktov Myosoti spremeniti." "Kronfeld je pripravljen, da se odpelje z Bugattijem, kakor je blo domenjeno." "So ga ob Grenjeju aretirali. Smo zalotili Abriala. Grozil je, priznal, da vas zasleduje." "Bomo koj odšli z gradu." "Potrebno je, da ostanete ondi. Ne zganite se, dokler ni novih sporočil. Uničim aparat, da pridem do meje. PoSlji pomoč/' "Dobro. Če te primejo, so papirji Rembrandt." Abrial k^r žari, tako rad bi spoznal pomen tega stavka. Toda—le eno neprevidno vprašanje — in vse bi bilo izgubljeno. "Razumel!" Čakal je uro dolgo, da ne bi nasprotnka po nepotrebnem posvaril. Nato pokliče spet posamezne postaje. Nasprotnik biva v četverokotu o-kraja Aisne, kjer so vasi Per-naut, Vau-Mercin, Saint-Pier-re-l'Aigle, Coeuvere in Cutry. V tem okraju je le en sam, napol por\iŠen grad, kjer biva j neki dozdevni Američan s svojo služinčadjo. Vsa stvar je kaj preprosta. * Abrial in Lavesne pokličeta prefekturo. Soisons, zahtevata dvajset stražnikov in odbrzita v Coevre. Grad so medtem že obkolili.Stražniki vderejo vanj. Nihče se ne upira, preplašene vohune vklenejo. Na steni visi ponarejena Rembrandtova slika. Abrial ukaže, naj jo $na-melo. Za sliko zagledajo skrivališče v steni. Notri so nepoškodovane listine dragocenih 'načrtov Myosotis. Čez tri ure ima generalštab-na pisarna v rokah načrt zo-;per plinske napade Francije in načrte nasprotnikov, (Pierre de Brissacque.) IZREKI Kjer te srbi, tam se krampaj, kjer manjka ga, zob grabljam daj. » e • Če pljuneš v roko, tudi popri- mi s temi, 1 ki delaš skup in pa ješ z njimi. • * * 1 Če konj bi govoriti znal, večkrat bedaka bi te zval. * * * Noben dobrotnik ne daje tako 1 hitro, kot se hitro pozabi na njega. ♦ ♦ * Pravi, da je gospodar, Pa mu hira slednja stvar. ♦ » # So ljudje, ki znajo svojo ■ srečo zamolčati, a so t*di taki, ki znajo i nesrečo zase obdržati. Prvi so modri, a drugi hrabri. 0 RAZNIH STVAREH MILION FUNTOV ČEBELJEGA VOSKA NA LETO POTREBUJEJO ZA VOJNE PRODUKTE Več kot milijon funtov čebeljega voska je treba na leto jza uporabo pri vojnih izdelkih — za prilepljive trakove (adhesive tape)*, ki z njimi zapečatijo naboje; da z njim pre-; vlečejo krogle in bombe proti rji, pasove, zvita odporna peresa in stroje, posebno kadar mora biti tako blago poslano; v vroče kraje, kjer bi «e navadna naščoba stopila in odtekla, pa tudi za varovalno prevlako na naših borilnih letalih. Kdorkoli redi Čebele, naj ohrani vsako unčo voska. Čebelji vosek ne postane plesnjiv in je veliko boljši za pre vlečen je debelega platna za šotore, razne strehe, odeje in pokrivala, kakor pa je pa-rafin. Velike množine tega voska porabijo po vojnih tovarnah, da ž njim povoščijo žične vrvi (cables), škripce, pa tudi za likanje in svetlenje in za izboljšanje električnih in-sulacij. Tudi za vojake in mornarje je* treba veliko voska v zvezi z zobozdravniškim delom. Pred Pearl Harborjem so rabili čebelji vosek predvsem za ženska le potila (lipsticks, cold creams, rouge, deodorants). Ker sedaj izdelova-telji ne morejo izlahka dobiti glicerina in drugih sestavin za lepotila, tudi voska ne gre več toliko za lepotilne namene. Še vedno pa so važna razna mazila, proti' soncu za tropič-ne kraje, druga pa za kamu-flačno opravo; rangerji in komando čete si namažejo ž njimi roke in obraz, da postane-i jo na ta način manj vidne sovražnikom. Razen tega pa gre silno veliko voska za sveče. Katoliški cerkvetni predstojniki prostovoljno sodelujejo z vojnim naporom v tej zadevi, s tem, da ne dajo prižgati več sveč, kakor je neobhodno potrebno in da uporabljajo vse prav do konca, dokler morejo še kaj goreti. VINO - Grozdje je iz jagod in pecl-jev. V jagodah je do 97% soka, ki vsebuje : 70% — 85 7c vode, <0.4% jabolčne kisline, 0.4% vinske kisline, 0.6% vinskega kamna, 27% sladkorja, 0.4% beljakovin, 0.3% anorganskih soli, 0.9% ocetne, ci-tronove kisline itd. V jagodnih lupinah je bar- Sonce in kos kamuflažne mreže, pa nastane zanimiva slika, kakor jo vidimo tukaj. Kakor velikanska pajčevina pada senca kamuflažne mreže na tega RAF moža, ki postavlja talno obrambo na ravnokar zavzetem letališču v Italiji. Opravlja eno svojih prvih nalog. VOJNE SENCE J* M. Trunk ^ammmttm TEDENSKI KOLEDAR 31. Nedelja — 20. pobink., Kristus Kr. 1. Ponedeljek — Vsi sveti 2. Torek — Verne duše 3. Sreda — Malahija 4. Četrtek — Karol Bore mej 5. Petek — Judita, pušč. 6. Sobota — Leonard, pušČ. PETA NEDELJA V OKTOBRU Čudovita je prava in iskrena 1 ljubezen, ker ne bo prenehala, 1 ne izginila, ostala, nikoli jenja- 1 la, živela na vekov veke. "Smrt, 1 kje je tvoja zmaga?" lahko za- 1 kliče vsak, ki stoji pred smrtjo sam, ali pred _smrtjo njemu ljubljenih. Nobena smrt ne 1 more pretrgati ljubezni, močnejša je ko samo življenje. Kaj tudi pričakuješ v nebesih? Ali ne veš, da že v tem življenju najlepša stvar nima vrednosti, ako je izginila ljubezen. Stanuješ morda v palači, recimo, da bi v palači stanoval in imel vsega v izobilju. Pa je izginila iz palače ljubezen, mesto ljubezni se je naselil v palačo nemir in prepir, in najbolj razkošna palača se izpre-meni v pravi pekel. Glej, taka je moč ljubezni, in ljubezni že na zemlji. Vse izgine, ko izgine ljubezen. Ne bo drugače niti v drugem življenju. Večno živ- ljenje v večnosti je večna in nikoli minljiva ljubezen. Ta ljubezen se mora pa pričeti zdaj, hipoma se ne more pojaviti pri smrti. Ako je ni pred smrtjo, je tudi po smrti ne more biti. Jasno ti mora biti, da moraš poskrbeti za to ljubezen zdaj, poskrbeti sam in v času, ko ti je to mogoče. Kako naj poskrbiš, da imaš zastavo take ljubezni? Predmet ljubezni v nebesih more biti le Bog sam. V nebesa še ne moreš, ampak svojega Boga imaš že zdaj, kakor imaš dobrega prijatelja, imaš že zdaj v presv. ReŠnjem Telesu v cerkvi. Ali ga ljubiš zdaj, da ga boš mogel ljubiti večno? Presv. Rešnje Telo ti je zastava. Marija Magdalena je imela tako ljubezen in še ponoči se je napotila k grobu. Ti imaš v cerkvi živega Zveličarja, pa se morda ne zmeniš dosti zanj. Kako bo, ko bo smrt? va. V pecljih, lupinah in peškah so čreplovine. Barvila dajo vinu temno in črno barvo, čreslena kislina pa trpek okus < in večjo trpežnost. 1 Zrelo grozdje potrgajo za- t dnje dni septembra ali prve i dni oktobra in ga zmečkajo v < drozganico ali mošt. Mošt pu- j stijo alkoholno vreti na tropinah 6 do 36 ur. S tem se izvleče iz lupin, pecljev in pešk čreslova kislina, barva in raz- ] ne druge snovi, ki dajo vinu j posebno fin vonj in okus. Čas alkoholnega vrenja zavisi od toplote. Sladkor se pri alkoholnem vrenju razkroji v alkohol, ogljikov dvokis, glicerin in druge snovi. Iz sto gramov sladkorja nastane 48.6 gr. alkohola, 46.4 jjr. ogljikove kisline, 5 gr glicerina in drugih snovi. V odstotkih izraženo se to pravi, da iz vsakega kilograma sladkorja, ki je v moštu, nastane ca 0.1% alkohola. Mošt iztočijo v posode, kjer še nadalje alkoholno vre, dokler se ves sladkor ne razkroji v alkohol. V času vrenja so sodi zamašeni z veho, v kateri tiči vrelna snov. Drozgalico (tropine) pa mešajo in mošt, ki ga pri tem dobijo, se imenuje prešenina. Prešenino hranijo v posebnih sodih in jo do-livajo vinu v sode, ki se pri vrenju nekoliko praznijo. Ko se vino v sodih očisti (dozori), se okrog februarja pretoči v čiste sode, odimljene z žveplo-vim dioksidom. V prejšnjih sodih pa ostanejo na dnu dro-ži, to je izumrle kvasne glivice in druge snovi. Čisto vino je tekoči^g^ ki sestoj j vode, alkohola Tri raznih drugih =no vi (ogljenčeva kisline, tanin, ali čreslovine, glicerina, kislin, sladkorja, barvil, dišav, be-I ljakovin in dr.) Po potrebi se mora vino še pretočiti. CIGARETE, NIKOTIN Tobak je zlasti v gospodarskem oziru važna rastlina, ki jo sade na veliko pod državnim nadzorstvom. Tobačna tovarna dobiva to-bakovo listje v velikih zašitih vrečah, stisnjeno v bale. Listi se sortirajo in namakajo, da se ne lomijo. Daljši listi in sicer boljše vrste se zvijajo v smotke, slabši pa v "klobase". Krajše liste zrežejo in skosijo v cigaretni tobak za nosljanje. Tobačne tovarne delajo povečini vse z zelo dovršenimi stroji. Zvijajo in režejo različne cigarete, tehtajo in zavijajo tobak v zavitke, motajo in stiskajo tobačne klobase za žvečenje. Le smotke vseh vrst zvi-L jajo in lepijo na roke. V tobaku je strup,- ki mu pravimo nikotin. To je brez« barvo ostro dišeče in pekoče olje, ki postane na zraku kmalu rdečkastorjavo. Nikotin pri kajenju .hlapi in pride s tobačnim dimom v usta in deluje škodljivo na prebavo, srce, dihalne organe in povzroča glavobol. Njegov učinek ublažijo bruhalna sredstva, citronova in vinska kislina. V tobačnem dimu so razen nikotina v malih množinah tudi drugi strupi. Čim bolj dogoreva prižgana cigareta ali cigara, tert teč nikotina vdihavamo. 8 toba-kovim ekstraktom se uničujejo razni škodljivci sadnega drevja. j DEFENSE STAMPS Off *EM HYING NEAPELJ POTEM KO SO GA ZAPUSTILI KAZIJI Kar )• is ostalo v neapeljskem pristanišču ko je prenehalo zavexniiko bombardiranje, so razdejale naiijski razdejalni oddelki, preden so se umaknili is italijanskega mesta. Ta stika, ki jebila poslana po radiu, kaže splošno razdejanje, kjer lesi vse vprek: potopljene osiščne ladje, od bomb razrušena skladišča in razne naprave. Tak prizor je pozdravil zavezniško iojsko, ko je zavzela mesto. Petek, 29. oktobra 1948 AMERIKANSKI SLOVENEC Stran g /Oiž mcm) sv. Družine (THE HOLY FAMILY SOCIETY) UmmUmw 29. novembra 1914. 'J^rlSS^ Seder Joliet, fll1"^^^ | } Nik £C*lo: »»Vie n wo. dom in narod; vsi za enega, eden za rac." GLAVNI ODBOR: J ; Predsednik: George fitoaich. 257 Line Street, Joliet, IUinoia < , 1. podpredsednika Frank Tuahek, 716 Raub St. Joliet. I1L J ; 2. podpredsednik; Kathrine Bayuk, 528 Lafayette St, Ottawa. DL Tajnik: tank J. Wedfc, 301 Lyna Street. Joliet. IIL J ! Zapisnikar: John Ifemankh. 650 N. Hickory St. Joliet. IIL ' Blagajnik; Joaeph Klepoc, 903 Woodrnf RdM Joliet, I1L i ! Duhovni vptfja: Rev. Mstbew Kebe, 223 — 57th St. Pittsburgh, Pa. < ; Vrh. zdravnik; Joseph A. Zalar, 351 No. Chicago St, Joliet HL NADZORNI ODBOR: * Andrew GUarach, 1748 W. 21* St, Chicago. IIL J Jewpfa L. Draalar, 1318 Adams Street North Chicago. Illinois. Joseph Jerman, 20 W. Jackson St, Joliet IIL « /POROTNI ODBOR: .„..• j Jaaeph Pavlakovfch, 39 Winchell St. Sharpsburg, Pa. ~ Mary Kovadch, 2294 Blue Island Aye.. Chicago, IIL' * John Denla. 2730 Arthingtoa Are, Chicago. IIL ! Predsednic Atletičnega odseka: Emery Sobar, 540 North Bluff Street. Joliet Illinois. ' URADNO GLASILO: -Amerikanaid Slovenec", 1849 W. Cermak R Endowment Vsak certifikat noei denarno vrednost katera »e vsako ; leto viia. Poleg smrtnlneizplačuje DSD. svojim članom (Icam) tudi bolnJikcf | ! podporo iz svoje centralne blagajne, kakor tudi sa razne operacije in < ' poikodnine. , . ' Mlečna plačila (assessments) so urejena po American Experience ; tabeli. DSD. je 121.90% solventna, potrjujejo izvedenci (actuaries). Uradni jezik je slovenski iu anglcikL Rojakom in rojakinjam sd DSD. priporoča, da pristopijo v njeno | sreool Za vsa morebitna, pojasnil* In navodila se obrnite pismeno aH fist-meae na gL tajnika: FRANK J. WEDIC, 301 Lime St. Joliet DL IZ URADA SLOVENSKEGA AMERIŠKEGA NARODNEGA SVETA 3935 W. 26th Street, Chicago, IIL Značilna novica Slovenija je v boju za svoj narodni obstanek, svobodo in demokracijo. Mi slovenski A- £ merikanci ji pomagamo v teh njenih naporih s tem, da se zbi- * ramo okoli Slovenskeka ameriškega narodnega sveta, ki si * po vseh svojih močeh prizade- i va pridobiti odločujoče činitel-je za stremljenja in pravice 1 slovenskega naroda v stari do- . movini. ] Vesti o tem, kako se Slovenci in drugi svobodoljubni Ju-goclovani bojujejo zoper temne sile svojih zatiralcev in mu-Čiteljev, je v zadnjem času zelo veliko. Ali med njimi je no- , vica o volitvah v Sloveniji najznačilnejša in najpomembnejša. Kakor je čitati v nekaterih listih, so čete ljudske osvobodilne vojske Slovenijo že toliko očistile sovražnika, da so se vršile tamkaj meseca septembra volitve za demokratični vlado. V prvih dneh meseca oktobra pa se je vršil prvi kongres slovenskih ljudskih zastopnikov. Na tem zborovanju je bil tudi major Joyce kot zastopnik angleške komisije pri vrhovnem poveljstvu Ljudske osvobodilne armade v Sloveniji. Na kongres je prišel v družbi z drjem. Ivanom Ribarjem, ki je predsednik Vsejugoslovenskega protifašističnega sveta, ustanovljenega pred enim letom v Biha-ču. < Volitev so se smeli udeležiti vsi moški in ženske, ki so stari čez 17 let. Te pravice se je po-služilo osemdeset odstotkov vseh tistih, ki so smeli voliti, pravi dalje poročilo iz Švice. Prvega narodnega gongresa se je udeležilo 572 poslancev in delegatov. Dvajset oseb se je iz volilo v odbor Sloyenske-l^udT ske osvoboditve, štirideset pa jih je bilo določenih za delegate, ki naj zastopajo Slovenijo v VsejugoslOvenskem protifaši-stčnem svetu. Resolucija podružnice atev. 63 SANS ri Na zadnji seji podružnice štev. 63 SANS v Brooklynu, N. j Y., je bila sprejeta sledeča resolucija: Članstvo podružnice štev". 63 SANS se popolnoma strinja z izvrševalnim odborom Sloven-kega Ameriškega narodnega sveta v njegovih prizadevanjih za Združeno Slovenijo v federativni državi južnih Slovanov in obenem priporoča, naj Sansov izvrševalni odbor ob vsaki priliki podpira odbor j užnoslovenskih Amerikancev finančno in moralno. Mi člani podružnice štev. 63 SANS obsojamo vse tiste posameznike, ki jim je pri srcu vse kaj drugega kakor pa trpeči slovenski narod, podpiramo dosedanje delo Sansovega iz-vrševalnega odbora in mu za- 1 upamo, da bo tudi v bodoče delal v tem smislu. Ludvik Mutz, predsednik, M ar k us Peshel, tajnik, Cawrencye Oiovanelli, bi a- 1 gajnik. Poročila o nakupu vojnih obveznic V tednu od 14. do 21. oktobra je prejel ta urad poročila o tem, za koliko so naši ljudje pokupili vojnih vladnih obveznic ali bondov med kampanjo za tretje vojno posojilo, od sledečih naših podružnic: Podružnica štev. 12 SANS, W. Aliquippa, Pa., je naznanila $70,750.00; štev. 81 SANS, Sheboygan, Wis., $14, 825.00; štev. 33 SANS, Bridgeport, O*, $2,500.00; štev. 39 SANS, Cleveland, O., $37,275. 00; štev. 27 SANS, Arcadia, Kans., $2,500.00; štev. 82 SANS, Slovan, Pa., $2,000.00; štev. 7 SANS, Little Falls, N. Y., $12,375.00; štev. 31 SANS Pueblo, Colorado, : $1,000.00. Podružnica štev. 31 SANS nam poleg tega sporoča, da so slovenske kadetke v Pueblu prodale med našimi ljudmi v desetih dneh vojnih bondov za DOMAČA FRONTA (Office of War Informa tion, Washington, D. C.) ZABAVA NA IGRALIŠČU Newyorski nogometni igralci Giants se urijo, da bodo čimbolj hitri in prožni v nastopih to sezono. Tukaj vidimo, kako so si dovolili malo šale s svojima "backfielders". Le land Shaffer, navrh, in Ward Cuff sta bila potisnjena v sodček; kaj je sledilo, si lahko vsak sam predstavlja. $70,000.00. Prav bi bilo, če bi| bila omenjena podružnica tudi to vsoto uključila v svoje poročilo. Podružnice naj ne uključujejo samo nakupa vojnih obveznic med podružničnim članstvom nego tudi vse tiste zneske, za katere so naši ljudje kupili vojne bonde v njihnih področjih, oziroma o-' krožjih sploh. nase gibanje V času od 14. do 21. oktobra se je temu uradu prijavila nova podrulnica štev. 94 SANS , Hostetter, Pa., nastala iz ta-mošnjih društev SNPJ, ABZ in KSKJ. V isti dobi so nam poslale svoje prispevke sledeče podružnice: Stev. 4 SANS, John-stowvn, Pa., $50.00; štev. 26 SANS, Salem, O., $.1.20; štev. 34 SANS, Presto, Pa., $73.25; ptev. 63 SANS, Brooklyn, n. y. $19.27; štev. 82 SANS, Slovan, Pa., $5.00. Dr. štev. 16 ZSZ iz Puebla, Colo., se je spomnilo našega narodnega sveta z desetimi dolarji; po Mrs. Ani P. Krasni | nam je poslal Joe Trebeč iz Long Eddyla, N. J., $1.50, a neki član dr. štev. 268 SNPJ iz Elyja, Minn., pa $5.00 v podporo. Shodi, seje, sestanki in prireditve Dne 31. oktobra bo priredil znani slovenski tenorist Tomaž Cukale v Ameriški dvorani na 1438 W. lfth St. v Chi-cagu velik koncert, čigar pol | čistega prebitka pojde v enakih deležih za SANS in JPO-SS. Na tem koncertu bo govoril naš blagajnik Joseph Zalar. Tajnik podružnice štev. 39 SANS v Clevelandu John Su-snik nam je sporočil, da se je ;javni shod, ki bi se imel vršiti j tamkaj dne 31. oktobra, preložil na nedeljo dne 14. novembra, ker jim ni bilo mogo-goče dobiti govornikov za prvotno določeni dan. Dne 14. novembra pa se bodo tisti, ki si jih želijo za govornike, mudili v Clevelandu. Med temi so tudi Elbin Kristan, Louis Adamič in Joseph Zalar. VAŠI ČEVLJI SE HITRO POKVARIJO? POVEJTE RATION BOARDU! Ako vaši otroci svoje čevlje hitreje izhodijo kot stopajo v veljavo njih nakazne znamke, ne smete samo zabavljati. Mesto tega pojdite raje javit stvar svojemu lokalnemu War Price and Rationing Boardu. Tu boste našli ljudi, ki žive v vaši občini — nekateri so morda vaši najbližji sosedje. Tudi oni so očetje ali matere, in zategadelj vedo, kakšne težave imate s čevlji za svoje otroke. Saj jih imajo oni sami tudi, ter bodo rade volje in z ■ i naklonjenostjo poslušali vaše pritožbe. Storili bodo kar bodo ! mogli, da vam ustrežejo. Pravico imajo izdati dodatne ^ i znamke za čevlje, ne le otro- i r kom, temveč tudi delavcem v ,; industriji in drugim civilnim - - osebam, ki zares potrebujejo ( : Čevljev preko njihove redne ^ » količine. In ravno zdaj bodo i najbrže še bolj prijazni kot do- " i zdaj, ker morajo sedanje znam- 1 ) ke trajati dalje časa kot prej. Dobro pa poglejte, da ne bo , v vaši rodbini neporabljenih 1 - znamk za čevlje, predno greste J i !na svoj Rationing Board. Te ■ i morate porabiti predno zahte- ] šivate dodatne znamke. Ker pa so vse redne znamke za čevlje za vse rodbinske Člane skupne, prenosljive od enega na drugega, ako vsi žive v enem samem gospodinjstvu, ne bo ravno težko razpolagati s to skupno zalogo tako, da bodo imeli vsi zadosti — pred vsem ako je v rodbini le en ali dva otroka. Sicer pa vam niti ni treba iti osebno na Rationing Board. Dovolj bo, da pišete in zahtevate, da se vam pošlje formular za prošnjo. To gre hitro, in formular ni težak niti kompliciran. Ako ste torej porabili vse znamke za čevlje svoje rodbine, in ima eden od članov manj kot dva para dobrih, oziroma popravljivih čevljev one vrste kot jih potrebujete — ali drugih vrst, katere bi mogli uporabiti za isto stvar — in ako bi ta oseba trpela vsled tega, ker nima dodatnega para čevljev, pojdite na War Price and Rationing Board. Nikakor ne bodo dopustili, da ostanete bosi. ČETNIKI IN PARTIZANI V AMERIŠKIH LISTIH j (Nadaljevanje s 1. strani) j kako morejo biti "rdeči" dija- l ki tako krvoločni. Vse to se pa nikakor ne skla- I da z besedami, ki jih je Tito iz- ! j govoril to poletje, da kdor ne | more usmrtiti očeta, matere, I žene in otrok, ni pravi partizan. g Ko sta se Mihajlovič in Bro- I zovič sporazumela, je pa neki i Kosta Pečanac, star in bradat I četnik iz prve svetovne vojne, j šel k generalu Nediču, Nemcem j naklonjenemu kvizlingu, in je | dal povelje njegovim četam, i naj se borijo proti "rdečim". Kakor trdi omenjeni častnik, | so ravnogorski sporazum pre- | kršili Brozovičevi možje, ki so | kar naprej preganjali vse pre- [ možnejše in izobražene, katere | so zvali za pete kolumniste. j j Brozovičeve čete so zapustile '! Mihajlovičevo skupino v najhujši sili, ko je bilo oblegano j! Kraljevo v oktobru 1941. Raz- j kol med levičarji in vojskinimi j možmi je postal javen v jeseni , 1941 in ni bil nikoli premosten. Mihajlovičev glavni stan je bil vpostavljen v Črni gori, Brozovičeve čete pa so se nahajale v Hercegovini. V Brozovičevih četah so bili največ Hrvati, vendar pa je bilo med poveljniki nekaj Srbov. Sovraštvo med patrioti in partizani je slonelo torej na razrednem bojevanju,' pa tudi na nesoglasju med Hrvati in Srbi. Ko sem vprašala omenjenega častnika, če je resnica, da je Mihajlovič sodeloval z Italijani, je to odločno zanikal, vendar pa je priznal, da je bilo videti nekaj italijanskih oficirjev v Črni gori. Rekel je tudi, i da so se Italijani bali prihajati j v Mihajlovičevo ozemlje in da se jih je Mihajlovič nameraval, odkrižati, kakor hitro bi bilo mogoče. Nemci pa so sovražili Mihaj- j f 1 loviča, pa tudi njegovega na-' mestnika Pavleta Djurejiča, kij se je boril proti njim kjerkoli , je bilo mogoče, in ko so prišli v njegovo utrdbo v mestecu Ko- j L lašin maja meseca tega leta, so Djureviča zgrabili in poslali v ' Berlin v ječo. Glavna Mihajlovičeva sila je še vedno v Črni gori, kakor pravi navedeni častnik, ima pa tudi .čete v Hercegovini, kjer se borijo proti obojim, partizanom in Nemcem. "Mi smo v nesprestani nevar- j nosti, da nas obkrožijo in na*; padejo od vseh strani," je rekel. "Nimamo nobenega sredstva za poročevalno zvezo z zunanjim svetom. Nimamo nobenega radia, medtem ko imajo i partizani postajo, ki se imenuje Prosta Jugoslavija. Zavezniki, kakor izglmla, nameravajo pomagati partizanom, toda mi bomo čakali na trenutek, ko se lahko zakadimo nad Nemce." -o- Katoliški Slovenci smo tako močni, kolikor in kakor je moč-' no naše katoliško časopisje. "Jaz se počutim, kakor nov človek odkar rabim "RX 500 SUPPOSITORIES". VI SE TUDI LAHKO TAKO POČUTITE, POTEM ČE RABITE RX 500." RX 500 RECTAL SUPPOSITORIES JE ZDRAVILO PROTI ZLATI t ŽILI. ■ Je uspešno zdravilo proti srbenju in k r v avitvi rlate žile. Narejene iz kvalitativnih sestavin. Z a d ovolj-nost jamčena. Ako ni zadovoljivosti, naj se vrne škatljo in denar se povrnfe. Pisma pisana v tujezemskih jezikih dobijo vso pozornost. Navodila so pisana v škatlji v vseh jezikih, tudi v angleškem. Zakaj čakati? NE TRPITE — PRIHRANITE SI 50c. ZAVOJČEK z 12 — PO REDNI CENI $1.75. NAŠA PONUDBA: POŠLJITE SAMO $1.25 (v čeku ali Money Ordru) s tem oglasom na: A & B DRUG COMPANY Dept. A.. 1230 W. Mitchell Street, Milwaukee, Wis. 4x PRODA SE DOMAČIJA Prodam zidano hišo z 9. sobami in vso opremo; hišo od zadaj s 4. sobami; in 6 lotov obdelane zemlje, zasajene s sadnim drevjem. Cena je $5,000.00 MRS FRANCES ROITZ, 1203 Cypress Street. Pueblo, Colo. 3x POSLVSAJTE jugoslovanski radio program, ki se oddaja vsako nedeljo od 9. do 10. ure zjutraj preko radio postaje WGES v Chicagi- — OGLASI V AM. SLOVENCU IMAJO VEDNO USPEH V NEDELJO, 31. OKTOBRA BO v Ameriški dvorani, 1438 W. 18th St., Chicago JESENSKI KONCERT ki ga priredi znani slovenski tenorist TOMAŽ CUKALE in ki se začne o pol štirih popoldne. VZPORED — I. DEL 1.) The Star Spangled Banner . . . Kaiherine Brayak. — 2.) Dober večer, ljubo dekle, The World Is Mine Tonight, Friderikova tožba (arija iz opere L'arlesiana . . . Tomaž Cukale. — 3.) Wanting You (dvospev) . . . Majda Novak in John Schoenherr. — 4.) Aragonaise (klavirski solo) . . . Ksenija Novak. — 5.) Moški pevski zbor "Francs Prešeren" pod vodstvom prof. Kutine. — 6.) Soča voda je šumela, Your Eyes Have Told Me So, Pa moje žen-ke glas . . . Tomaž Cukale. — 7.) "Prešernov" duet . . . Gradišek- Prelesnik. — 8.) Gypsy Love Song, Vilia . . Majda Novak. _ 9.) Through the Years . . . John Schoenherr. — 10.) The Bells of Saint Mary, The Home Road . . . June E. Rueter. — 11.) San ljubavi, I Want the World to Know, Jenik (arija iz Prodane neveste) . . . Tomaž Cukale. — 12.) Say a Pray'r For the Boys . . . Majda Novak. Za odmorom pride II. DEL 1.) Govor . . . Joseph Zalar. — 2.) Ženski pevski zbor SŽZ. — 3.) Deklamacija . . . Tony Krapenc. — 4.) Plutovi trojčki. — 5.) Igranje na akordijon . . . Robert Zahrobsky. — 6.) Slovenske pesmi (glas in akordijon) . . . Tomaž Cukale in J. Gomilar. _ 7.) Oj, večer je že . . . Majda Novak. — 8.) Trojica Fajfar-Kra-penc - Gomilar. — 9.) Slovensko dekle . . . Tomaž Cukale. — 10.) God Bless America . . . Katherine Brayak. Po programu bo prosta zabava in ples, za katerega bo igral zgoraj orkester GRADIŠEK-OMERZA, spodaj pa PUCLOV TERCET. Pol čistega prebitka te glasbene prireditve pojde sa SANS in slovenski pomožni odbor. STUDENEC BLAGOSLOVA! 300 svetih mas letno, za žive in mrtve člane Masne Zveze. Članarina za vsako esebo živo ali umrlo.-25c. (Nikdar ni potreba obnoviti). Upisite vaše sinove vojake. DRUŽBA SV. PETRA KLAVERJA za afriške misijone, 3624 W. Pine Blvd. Dept. A. SL Louis (8). Mo. PRVI SLOVENSKI POGREBNI ZAVOD V CHICAGI B LOUIS J. ZEFRAN 1941 W. Cermak Rd., Chicago, Illinois Phone Canal 4611 NA RAZPOLAGO NOČ IN DAN. Najboljii avtomobili za pogrebe, krste in ženitovanja.—Mrtvaška kapela na razpolago brezplačno.—CENE ZMERNE. S2.00 ZA SAMO $1.00 ' ^ To je dobra kupčija za vas! v 1 Kje se pa to dobi? Berite! Knjigarna Amerikanski Slovenec ima na roki še nekaj slovenskih knjig. Sledeče knjige so v posebni zbirki v prodaji: ENA BOŽJIH CVETK", krasna povest......................„..$1.00 "OD SRCA DO SRCA", 1. in 2. zvezek______________________ .50 "ZA DOMAČIM OGNJIŠČEM", poučno berilo_____________ .25 "HISTORICAL ATLAS". 5700 let svetovne zgodovine (zanimiv zemljevid) _________________________________________________ 25c / Skupna vrednost___________$2.00 J V tej razprodaji dobite to zbirko za samo $1.00 TO PA SAMO DOKLER ZALOGA NE POIDE. e Pošljite naročilo t zneskom takoj na: KNJIGARNA AM. SLOVENEC 1849 W. Cermak Rd., Chicago 8, Illinois Ameriški vojaki nekje v pragozdu na Novi Gvineji. Stran < AMERIKANSKI SLOVENEC Petek, 25. oktobra 1943 *r ♦i ♦i + +! KNEZ SEREBRJANI — ROMAN — Rusko — A. K. Tolstoj Poslovenil — Al. Benkovič f Med tem časom, ko so se popisane stvari godile v ječi, je sedel Ivan v svoji gornji sobi, mračen in nezadovoljen. Polagoma ga je premagovalo neznano čuvstvo. To čuvstvo je bilo nehoteno spoštovanje do Serebrjanega, ki je njega samovladno srce razburjal s svojim smelim vedenjem, katerega pa vendarle ni mogel smatrati za izdajalsko. Doslej je Ivan naletel samo na javno svojevolje, postavim pri bojarjih, ki so s svojimi upori zatemnili leta njegove ma-loletnosti, ali pa smelo neposlušnost, kakor v Kurbskem, ali na suženjsko ponižnost, kakršno so kazali vsi, ki so ta čas bili okrog njega. Serebrjani pa ni spadal k nobenemu izmed teh razredov. On je bil prepričan kot ljudje njegove dobe o božanski nedotakljivosti Ivanovih pravic; on se je umstveno podvrgel temu prepričanju, in ker je bil bolj navajen delati nego misliti, ni nikdar namenoma prekršil svoje pokornosti carju, katerega je smatral za zastopnika božje volje na zemlji. A ne glede na to mu je vsakikrat, kadar je naletel na očitno nepravičnost, duša vzkipela od nejevolje in prirojena mu iskrenost je premagala načela, ki jih je bil veren prevzel od svoje dobe. V takih slučajih se je moral sam čuditi, kako je skoro nehote deloval proti tem načelom in - konec je bil vedno drugačen, kakor mu je bilo po njih predpisano. Ta plemenita nedoslednost je nasprotovala vsem Ivanovim pojmom o ljudeh in privedla v zmede njegovo poznanje človeškega srca. Odkritosrčnost Serebrjanega, njegova nepodkupljiva iskrenost in nesposobnost, iskati lastne koristi, je bila celo Ivanu dobro znana. Spoznal je bil, da ga Serebrjani ne prevara, da se lahko nanj bolj zanese nego na kogarkoli izmed zapriseženih opričnikov. Zato se ga je lotila želja, približati ga sebi in napraviti iz njega svoje orodje. Obenem pa je čutil, da se mu lahko to orodje, ki je bilo samo na sebi zanesljivo, nepričakovano izmuzne iz rok, in že ob sami misli na tako možnost se je njegova naklonjenost napram Serebr janemu izprevrgla v sovraštvo. Včasih je živa dovzetnost nagnila Ivana, da je opustil svoja krvava dejanja in se vdal pokori, a to so bile izjeme; navadno je bil prepričan o svoji nezmotljivosti, trdno je veroval v božji izvor svojega vladarstva ter ga ljubosumno ščitil pred tujim vmešavanjem; vmešavanje se mu je zdelo vsaka, čeprav še tako molčeča graja. Tako se je zgodilo tudi sedaj. V njegovi duši se je zganila misal, da bi odpustil Se-rebrjanemu, a se je takoj umaknila prepričanju, da Nikita Romanovič spada med ljudi, katerih ne sme trpeti v carstvu. "Tako je," je pomislil. "Ako gre vsa čreda na desno, ena sama ovca pa gre na levo, pastir to ovco vzame iz črede in jo odda v zakol!" — Tako je pomislil Ivan in v svojem srcu odločil usodo Serebrjanega. Njegovo usmrčenje je bilo določeno za naslednji dan; toda velel mu je sneti verige in mu poslal vina in jedi s svoje mize. Da bi razgnal vtise, ki jih je vzbudila v njem notranja borba, — nenavadne vtise, ki so ga vznemirjali —, je sklenil, izpre-hoditi se po polju, in ukazal prirediti velik ptičji lov. Jutro je bilo prekrasno. Sokolnik, pod- - sokolnik, načelniki in vsi Čini sokolništva so jahali ven v blestečih opravah s sokoli, belkastimi sokoli in jastrebi na rokavicah ter na polju pričakovali carja. Ne pripovedujejo zaman že oddavna, da zabava pod milim nebom pomirja žalostna srca in da lov e sokoli z radostnim veseljem navdaja stare in mlade. Dasi je bil car mračen, ko je jezdil iz Slotiode s svojimi opričniki, se mu je vendar razjasnil obraz ob pogledu na blestečo tolpo sokol-nikov. Za zbirališče so bile zaloke, travniki in mladi logi dve vrsti od Slobode po Vladimirski cesti. i* i* * * * i* s* Višji sokolnik, v rdečem žametastem kaftanu z zlatimi našivi in zlato prevezo, v brokasti čapki, žoltih škornjih in v paradnih rokavicah je zlezel s konja in stopil k Ivanu, spremljan od podsokolnika, ki je nosil na roki belega sokola s kapuco in kraguljčki. Nadsokolnik se je priklonil do tal in vprašal: "Ali je že čas za veselje, gosudar?" "Cas je," je odgovoril Ivan, "kar prični z veseljem!" Tedaj je nadsokolnik podal carju bogato rokavico, pokrito s pestrimi zlatimi reki, prevzel sokola od podsokolnika in ga posadil carju na roko. "Častiti in hvale vredni lovci V' je rekel nadsokolnik krdelu opričnikov. "Zabavajte se in veselite slavnega, krasnega in pre-modrega lova, da izgine vsaka žalost in se razvedre vaša srca!" Potem se je obrnil k sokolnikom: "Dobri in pridni sokolniki," je rekel, "izpuščajte jih in dobivajte!" Zdajci se je vse pestro krdelo sokolnikov razkropilo po polju. Nekateri so se s krikom zagnali v gozdič; drugi so se razkropili k majhnim jezercem, ki so bila raztro-šena med grmičjem kakor črepinje zrcala. Kmalu so se dvignila krdela rac iz trstja in se razletela po zraku. Lovci so izpustili sokole. Race so se zagnale nazaj k jezerom, a tam so naletele na druge sokole in se prestrašene kakor strele razbežale na vse strani. Sokoli, jastrebi in razni sokoliči, ki so jih izpodbujali kriki njihovih lovcev, so napadali race na vse načine, eden v zasledovanju, drugi nepričakovano od strani, tretji od zgoraj navzdol z viškoma kakor kamen žrtvi v hrbet. Odlikovali so se ta dan Bedrjaj in Sme-ljaj, sibirska sokoliČa, in Arbas ter An-pras, sokola dikomita, (Na lovu z mladiči vred ujeta sokola. — Op. prel.) Horjak in Hudjak, Malec in Palec. Dosti so izkupile od njih race in ruševci, katere so nižji sokolniki z biči preganjali iz goščave. Čudovito in krasno je bilo gledati, kako so leteli raznovrstni sokoli. Ruševci so padali venomer, prekopicajoč se v zraku. Nekajkrat so se race v obupu zagnale konjem pod noge, da so jih lovci lahko ujeli žive. Tudi brez izgube ni bilo. Mladič Gamajun se je iz višave vrgel na starega ruševca, ki je letel prenizko, telebnil s prsi ob zemljo in se kratkomalo ubil. Astrec in Sorodum, dva kazaška sokola, sta odletela lovcem izpred oči, ne zmeneč se za žvižge gonjačev, niti za golobja krila, s katerimi so mahali. Cez vse slavno in občudovanja vredno pa se je izkazal carski belkasti sokol po imenu Adragan. Dvakrat ga je izpustil car in dvakrat je dolgo časa ostal v zraku, davil brez razlike vsako ptico, in ko se je bil naveselil do sita, se je zopet spustil na zlato carjevo rokavico. V tretje je postal Adragan tako divji, da ni napadal samo poljskih ptic, marveč celo sokole ,ki so neprevidno letali mimo njega. Sokol Smišl ja j in sokolji jastreb Kružok sta padla na zemljo s polomljenimi krili. Car in njegovi sokolniki so oprezno vabili Adragana na rdeče sukno in ptičje perutnice. Beli sokol je delal v zraku široke kroge, se dvigal v nevidno višino in kakor blisk udarjal na žrtve; a namesto da bi se spustil za njo na tla, se je Adragan po vsaki novi zmagi zopet dvignil v višavo in odletel daleč proč. Višji sokolnik je izgubil upanje, da bi dobil Adragana nazaj, ter hitro podal carju novega sokola. A car je ljubil Adragana in mu je bilo žal, da se mu je izgubila najljubša ptica. Vprašal je sokolnika, kdo izmed pomočnikov je imel držati Adragana. Nadsokolnik je odgovoril, da je bilo to ukazano pomočniku Triški. (Dalje prih.) / PROTI JAPONSKO MNENJE V RUSIJI NARAŠČA Bombay, Indija. — Ameriški potniki, ki so dospeli iz Rusije v to mesto omenjajo, da med ruskim narodom bolj in bolj narašča proti japonsko mnenje. Japonskim diplomatom je bilo sicer dovoljeno, da so jse vrnili iz Kvibišeka v Moskvo, a žive nekako čisto sami zase in zavezniški diplomati jih prezirajo, kakor bi jih ne poznali. — London, Anglija. — Gla- | som izjave generala Kepnerja, ki poveljuje ameriškim letal-sem v Angliji, bodo Amerikan-jci podvojili moč svojega letalstva prihodnje tedne. Na pod-j lagi tega se domneva, da zavez-; niki pripravljajo nove udarce na Nemčijo iz zraka. umno OGLASI V AM. SLOVENCU IMAJO VEDNO USPEH. Pristopite k DR. SV, J02EFA, štev. 53, K. J5. K. J. V WAUKEGAN, ILL. • Na razpolago imate razne vrste zavarovalnine. — Člani se sprejemajo od 16. do 55. leta. • FRANK JERINA. predsednik, JOSEPH ZORC. tajnik, 1045 Wadsworih Ave. No. Chicago, 111. ANTON BESPALEC, SR., blag. J. M. Trunk VDOVA MORA PRODATI trinadstropno zidano hišo, z basementom in podstrešjem. 7 flatov po 4 sobe. Pročelje na novo prenovljeno, noVa okna in otfbki, Venetian- zavese, vse v dobrem stanju. Garaža ža dve kare. Rent nosi $114.00 mesečno. Samo $1,500.00 naplačila treba drugo lahko plačujete po $60.00 mesečno. Lastnica je v hiši na 1752 W. 19th Str. ali pa kličite na telefon Canal 5462 za podrobnosti. (2x29 in 2 nov.) DRUŠTVO SV. VIDA itev. 25, KSKJ. CLEVELAND, OHIO Odbor za leto 1942: Predsednik: Anton Strniša; Tajnik: J os. J. Nemanich, 1145 East 74th Street Blagajnik: Louis Kraje. Društvo zboruje vsako prvo nedeljo v mesecu ▼ spodnjih prostorih stare šole sv. Vida ob 1:30 popoldne. Asesmrut se prične pobirati ob 1:00. Na domu tajnika pa vsakega 10. in 25. v mesecu. V društvo se sprejemajo katoli čani od 16. do 60. leta ▼ odrastli oddelek; v mladinski oddelek pa od rojstva do 16. leta. Najboljšo Garancijo Zavarovalnine Jamči Vam in Vašim Otrokom K?anjsko-Slovej}§ka Katoliška @ Jednota Najstarejša slovenska podporna organizacija v Ameriki... Posluje že 50. leto. Članstvo: 38,400 Premoženje: $5,100,000 | SO^YPNTNOST K. S. K. JEDNOTE ZNAŠA 127.24* če hočeš dobro sebi in svojim dragim, zavaruj m pri najboljii, polteni in nadaolventni podporni organizaciji, KRANJSKO SLOVENSKI KATOLIŠKI JED NOTI, kjer se xavaruješ a smrtnine, razne poškodbe, operacije, proti bolezni in onemoglosti. K. S. K. JEDNOTA sprejema molke in ienske od 16. do 60. leta; otroke pa takoj po rojstvo in do 16. leta pod svoje okrilje. K. S. K. JEDNOTA izdaja najmodernejie vrsta certifikate sedanje dobe od 1250.00 do $5.000.00. K. S. K. JEDNOTA je prava mati vdov in sirot, če še nisi San aH članica te mogočne in bogate katoliške podporna organizacije, potrudi ae In pristopi takoj. Za pojasnila o zavarovalnini in za vse druge podrobnoeti ae obrnite na uradnike in uraduice krajevnih droitev K. S. K. Jednote, ali pa na: GLAVNI URAD V LASTNEM POSLOPJU 351-353 No. Chicago Street, Joliet, Illinois WmmtMmmmm/mmmMmmmM VI SE VCITE ANGLEŠČINE -VAŠI OTROCI PA SLOVENŠČINE iz Dr. Kernovega ANGLEŠKO-SLOV. BERILA ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■P "ENGLISH-SLOVENE READER" kateri se sedaj prodajajo zni- (gO AA lani ceni, samo--tpAoW Naročila pošljite na t AMERIKANSKI SLOVENEC 184» W. Cermak Rd., -t- Chicago, Illinois V sosedni napredni hiši je nekaj ribarij. "Več simpatije do Rusije", pravijo eni, drugi trdijo, "da je te robe dosti in bi je bilo lahko še preveč", ker komunisti bi začeli kikrvati, in komunist, niti socialist ne mara. dasi sta brata v materiali-zmu. Pravila ne pomagajo dosti, simpatija je srčna zadeva. "Ljubite vse, predvsem tiste, ki so z vami enake vere." Tudi kri ali jezik je neka enakost, in morda še življenje. Ime je laško. Čin i e čin ame-rikanskega polkovnika. Piše dobro, razborita glava. Kar cika na laško stran, je povečano, kar na rusko stran, in če gre le za vojaške čine, je hudo pristriženo, da ne ostane dosti. In vse to simpatija stri. S kakimi pravili ne gre, srce pravil ne pozna. Nekaj Finčkov je postre-lilo cele divizije Rusov! Simpatija pač. * j Poudarjajo demokracijo. Naj pišejo, ako jednoti ne škoduje. Well, ali niso to neke — škarje? Kaj pišejo? Ženska nekaj zine, muzikant Barbič raztegu-je kakor drugače razteguje harmoniko. Laži in objektivne neresnice. Ali hočete z lažmi in neresnico izobraziti in prosve-titi narod, ki je do 90% prole-tarski, toraj otročji, duševna deca? Glave nosimo sicer visoko, ampak v glavah je praznina, ker laži in "znanstvenost", ki nima objektivne-resnice, nikogar ne more dvigniti na stališče prave izobrazbe, resnične prosvete. Ugaja pa, saj smo podvrženi strastem in večinoma še moralično okuženi. Razpo-rok kar mrgoli, nravno, da ugaja, ko se livalisa razporoka, na posledice nihče ne misli. V Rusiji so vzeli škarje in porezali ušesa! Well, tam ni demokracije, porečete, ampak razdrapa-nih in polomljenih je vsak dan manj, pri nas v Ameriki pa vsak dan več. * Amerikanec se čudi, da je v Siciliji vsa rodovitna zemlja v rokah nekaj veleposestnikov, v nižjih slojih pa huda mizerija. Kako bo po končani vojni, ne vem. Morda bi šlo s porazdelitvijo. Porazdelitev pa vedno ne prinese uspehov. V Mehiki so kar čez glavo vse "porazdelili", pa je bila mizerija še večja, ker ni bilo sredstev za obdelavo, toraj ni bilo kruha. V Španiji je bil resen načrt za porazdelitev, ampak napredni republikanski elementi se niso mogli med seboj zediniti, kako naj se porazdeli in končno riskirali revolucijo, ki ničesar ni popravila, storila pa porazdelitev trenot-no nemogočo. Pri Poljski sem videl pameten načrt, ker prav tam je vele-posest kočljiva točka in bo še ravsa in kavsa. Načrt pravi: kjer res kaže, naj se porazdeli med male posestnike, kjer pa ne kaže, naj prevzame država in naj obdrži skupaj za pro-speh gospodarstva. V Jugoslaviji je prišlo do "agrarne reforme", reforma pa je bila hudo klaverna. x * Vidim, da prodira v mero-dajne kroge prepričanje, da Stalin ohrani, kar je vsaj začasno vzel pred nemškim napadom na zapadni meji. Ako premaga Nemce, kakor izgleda danes, bo sam govoril. Namigava-jo, da bi Poljaki dobili Vzhodno Prusijo. Poljaki bi dobili širok pas na morje, ne le okence. Kdo naj prisodi Vzhodno Prusijo Poljakom? Anglij a? Dvomljivo. Dati bi mogla le zmagovita Rusija. Ali bodo Poljaki voljni sprejeti od Moskve? Ali bodo res kdaj pozabili, da Belorusi in Rusini niso Poljaki? Najprej mora priti do te- meljitih izprememb v mentali-teti, potem bi se moglo nekaj mirno izpremeniti tudi pri mejah. Je križ, kadar pride do borb. Partizani so zasedli mesto Split. 2ivio! Well, bi bilo nekaj. Med prebivalstvo so razdelili nekaj orožja, če bi Nemcem prišle skomine do Splita. Ni trajalo dolgo in Nemci so prišli. Kaj se je dogodlio? Tisti, ali vsaj dosti takih, ki so dobili orožje od partizanov, so zdaj z Nemci vred obrnili to orožje zoper partizane, ne zoper Nemce! Tako se je dogodilo, da je Split bil, pa ga ni bilo, ker so neki ljudje kakor aprilovo vreme. Pri naa ropotajo "Jehovove priče". Verski fanatiki, ki seje-jo le srd. Demokracija, da imajo svobodno besedo, in najvišje sodišče jim je ugodilo. Svoboda je dobra, srd pa grd. Kaj, ko bi "ruske škarje" porezale petelinom grebene, ker srd ni kos svobode? Rusija ima take škarje v ustavi. -o- "Amer. Slovenec" je vez, ki druži ameriške Slovence od obale do obale. ALI GRESTE VI V KALIFORNIJO? Avtomobilska transportacija na razpolago. Vozite se kakor v svojem. Vzemite seboj družino. Najnovejšega tipa avtomobili. Za informacije kličite Mansfield 3700, ali pa pišite na: California Car Co., 4715 Madison Street, Chicago, 111. Ustavi srbečico takoj Braxon Paste nudi takojšnjo pomoč za srbečo kožo, koristno za zdravljenje "Athletes foot", garje, "brivsko srbečico", mozolje in druge manjše motnje na kožt Braxon Paste je zelo zdravilno mazilo, ki je brez duha, ne umaže, lahko uporabljivo in ne potrebuje obvez. To je formula nekega chi-caškega lekarnarja z 20 letno izkušnjo. Pošljite en dolar, za navadni lonček, ali pa $1.75 za lonček dvojne velikosti na BRAXON CO.. 322 So. Clark Si.. Dept. A. Chicago. I1L, in en lonček se vam bo poslal po poštnem povzetju. Denar se vrne, ako ne bo popolnoma zadovoljivo. j DR. H. M. LANCASTER | Š Dentist £ 2159 West Cermak Rd. Telefon'Canal 3817 (ogel Leavitt St) CHICAGO. ILL. For High-Grade Insurance Service See or Phone 2-8593 JOS. KLEPEC YOUNG BUILDING 19 E. Jefferaon Street, JOLIET, ILL. DR JOHN J. SMETANA; Pregleduje oči in predpisuj« očala 23 LET IZKUŠNJE - OPTOMETRIST 1801 So. Ashland Avansa TeL Canal 0523 Uradne are: vsak das od 9 ziutraj do 8:30 zvečer. / --------------------