Leto I., štev. 5.
V Celju, četrtek dne 8. decembra 1921.
Pa&tnina plačana v gotovini.
Posamezna številka K 2 —.
Skriti nameni in tajni cilji v delovanju, to so lastnosti vseh meščanskih strank.
mSelo“.
GEASIE.O ZEMEJORA-DNIŠKE STRANKE ZA SLOVENIJO.
Izhaja vsak četrtek.
Stane celoletno................20	Din. (80 K)
„ pol leta..................10	Din. (40 K)
sa inozemstvo..................35	Dinara letno
za Ameriko....................  5	Dolarjev
Uredniitvo in upravniStvo lista: Celje, Razlagova ulica 12. Glavni urednik: Anton Novaian.
Oglasi za vsak mm viiine stolpca (64 mm) K 1*20 Mali oglasi do 30 mm stolpca (64 mm). . K 1*-
Pri stalnih inseratih znaten popust.
Odkrita beseda.
Na ironično notico „Slovenca* od 13. novembra tl. nismo mogli odgovoriti vsled pomanjkanja prostora vse do danes. Naš list je ponižen tednik — kje bi se mi z dnevniki1. — in mora dnevne dogodke zajemati le z majhno žlico.
Na vprašanje, kaj je to „rimski klerikalizem koi politična ideja*, hočemo odgovoriti čestitemu sivolasemu „Slovencu*, v kolikor smo za to sposobni, kar najbolj od srca, brez skri-vanjo, brez zavijajočega obotavljanja in predvsem — vzemite to dobesedno — brez vsake sence sovraštva.
Rim je bil, je še in še bo, do* kler ko človeštva na zemlji, središče papežtva in katoličanstva. Papež je na zemlji namestnik samega Boga, kakor ste nas učili in še učite naše otroke. Rimski papež je torej to, kar je n. pr. — če smemo primerjati veliko z malim in sveto z navadnim — namestnik g. Hribar v Sloveniji; rimski papež vlada na zemlji v imenu Boga, g. Hribar pa vlada v Sloveniji v imenu naše vlade v Beogradu. To je primera, ki je logična in ima svoje „tretje primerjanja".
Zdaj nam je jasno, kaj je rimski papež. Jasno nam je tudi, da ta dva namestnika, eden namestnik Boga na zemlji, drugi namestnik beogradske vlade v Sloveniji, nista popolnoma svobodna, to je, naša dva namestnika ne smeta delati vsega, kar bi sama hotela, ampak imata vsak svoje predpise, namestnik Hribar od beogradske vlade, rimski papež pa od samega Boga.
Tu pa se primera neha in vsa resnoba našega vprašanja stopa na plan.
Rimski papež zajema svojo moč iz božanskega prava, zato se je tudi proglasil za nezmotljivega, kadar odločuje v verskih vprašanjih in je res tudi nezmotljiv, — kdo bi se z njim prerekal? — kadar on v zboru svojih učenih kardinalov sklepa in odloča, kaj je resnica, verska resnica, dogma, ki je potrebna, da ostane katoliška cerkev enotna meddržavna organizacija po vsem našem ubogem planetu.
Mi smo katoliki. Mi priznavamo rimskega papeža in sprejemamo od njega vse, kar nas uči po svojih škofih in drugih duhovnih pastirjih. Mi ga ubogamo in verujemo vse. Zakaj ne bi verovali? Dokler verujemo, imamo mir pred razglabanjem našega duha in viharji v naših srcih mirujejo. Zakaj, prelepo je verovati in ubogati, nerodno in nespretno pa je puntati se, bedeti noči in študirati in se udajati poganski zaostalosti v našem bitju.
Tu je papežtvo prav mojstrsko seglo po naših dušah. Tu nas je Rim organiziral po slavnem primeru svetega Pavla, ki je vzel v svoje roke vzvišeni evangelij Jezusa Kristusa in hodil z njim po svetu, delal politiko in napravil iz krščanstva posvetno organizacijo cerkve.
Cerkev pa ni mogla bili brez uradnikov in jih je poslala na vse strani, dobre in slabe svoje uradnike, ki jih imenujemo duhovnike. Poslala
jih je v bogate in revne kraje. Tisti njeni uradniki, ki so prišli v bogate kraje, so bolje živeli, boljše jedli in pili in se lepše oblačili nego oni drugi, ki so v siromašnih krajih stradali in v vsem delili revno usodo s svojimi verniki.
Cerkev je torej v toliko posvetna ustanova, v kolikor ima organizacijo, ki je nastala po prevdarku človeških možgan. Vsaka posvetna organizacija pa ima svoje interese, ki jih mora braniti pred drugimi. Posvetni interesi cerkve ji nalagajo, da te interese čuva, jih v vsakdanjem boju utrjuje in tudi širi, če je to mogoče. In kjer so interesi, tam je politika. Zakaj politika ni nič drugega kakor čuvanje koristi in interesov. Cerkev mora torej, če hoče očuvati svoje posvetne interese, delati politiko za vsako ceno.
Cerkev je delala politiko in jo še dela. Mi imenujemo to politiko klerikalizem in pripadnike te politike klerikalce. Ker prihajajo ukazi o čuvanju posvetnih interesov cerkve iz Rima, imenujemo to politiko rimski klerikalizem.
Rimski klerikalizem je torej politična ideja. Vsaka politična ideja pa se poslužuje sredstev, ki so ji na razpolago. Torej je jasno, da se poslužuje rimski klerikalizem kot politična ideja onih sredstev, ki jih ima in ki so najuspešnejša. To sredstvo je često zlorabljanje vere, na vse premetene načine.
Cerkev kot posvetna organizacija se poslužuje, kjer je treba tudi vere, da očuva svoje posvetne interese. Pri nas v Sloveniji so šli v tem oziru tako daleč, da stotisoči Slovencev gledajo v eni politični stranki krščanstvo in se slepo pokorijo organizaciji, ki se pri nas imenuje Ljudska, ali po domače, klerikalna stranka. Uradniki Rimske cerkve ali duhovniki delajo pri nas politiko.
Rimski klerikalizem kot politična ideja pa je nevaren tudi državi. Njega se poslužuje Italija proti Jugoslaviji. Italija nima ua svetu nobenega sovražnika, ki bi ji bil nevaren bolj nego Jugoslavija. Ona drži v svoji oblasti šeststotisoč katoliških Hrvatov in Slovencev, ki stanujejo vsi v taki deželi, katero Italija potrebuje, da bi imela varne meje na severu. Tistih 600.000 naših ljudi pa mi Jugoslovani nikoli ne bomo pustili, in če ne današnji živeči rod, bodo pa naši prvi potomci obračunih z Italijo zaradi Trsta. To Italija ve in zato nam stopa na prste, kjer nam more. Zato dela tako politiko, ki nas na znotraj slabi, na zunaj pa smeši. Poslužuje se vseh naših slabosti. In ker je rimski klerikalizem tudi naša slabost, se poslužuje tudi klerikalizma. Kako in zakaj?
Jugoslavija je skoro na pol katoliška dežela. Slovenci in Hrvati smo katoliki, Srbi pa so po večini pravoslavni, le nekaj jih je muslimanov v Bosni in v južni Srbiji. Da bi se ka-oliki in pravoslavni ne mogli sporazumeti, je treba neprestano držati katoliške mase v zavesti, da naše narodno edinstvo ni popolno, ker smo razdeljeni na vere. Italija se tega imenitno poslužuje in ji pride prav.
da je Rim v Italiji, v Rimu pa poglavar kotoliške cerkve, ta poglavar po jeziku in vzgoji Italijan in ves aparat cerkveni v Rimu italijanski.
Ne dolžimo posameznih uradnikov Rimske cerkve, da bi bili izdajalci Jugoslavije. Toda povemo jim pa to, da se sami ne zavedajo, kako imenitno orodje da so — nehote — proti naši državi.
To je torej rimski klerikalizem kot politična ideja. Tega moramo pobijati, kjer naletimo nanj. Pobijali pa ga ne bomo s tem, da omejujemo komurkoli njegovo osebno ali politično svobodo, ali da z mrtvimi in ne-smisel.iimi kancelparagrafi razvijamo premetenost uradnikov Rimske cerkve do skrajnosti. Kancelparagraf v vidovdanski ustavi je klerikalcem več koristil nego škodoval. Ker ne smejo več delati politike na prižnicah — o^ pa jo še delajo! — politizirajo po spovednicah, vrhulega pa jim je dal ta nesrečni kancelparagraf še glorijo mučeništva pri našem pobožnem ljudstvu.
V smislu programa Zemljoradni-kov zahtevamo ustanovitev katoliškega patrijarhata za slovenske in hrvatske katolike. Na čelu tega patrijarhata bodi katoliški patrijarh, ki ga izvoli Narodna Skupščina, potrdi kralj, posveti pa papež v Rimu. Zahtevamo, da se v našem bogoslužju upelje naš narodni jezik, duhovniki pa da postanejo državni uradniki z vsemi pravicami in dolžnostmi državnega uradnika. Vprašanje cerkvenih posestev naj se uredi v smislu našega programa.
Da vse to dosežemo, se morajo naši duhovniki odreči in odpovedati klerikalizmu. Morajo pred vsem prenehati z vso „šund-literaturo“, ki je vse prej kakor katoliška in krščanska-Morajo nadalje obrzdati svoje časopisje, da ne bo več hujskalo, napadalo in netilo sovraštva v imenu vere. Morajo razpustiti svojo „vseslovensko-katoliško ljudsko stranko", kot stranko, ki je organi-zovana na podlagi „verskega prepričanja* njenih pristašev. Če hočejo dobro kmetu in delavcu, naj se pridružijo naši razredni Zemljorad-niški stranki, ki bo kot celodržavna kmetska stranka izpeljala Jugoslavijo iz mrakov na solnce srečnega krščanskega in slovanskega življenja.
Ako pa slepi v svojem sovraštvu in fanatizmu ostanejo to, kar so, namreč „žlobodra vseh stanov na podlagi verskega prepričanja", ako ne uvidevajo, da sedanje strankarstvo in nesloga uničuje slovenskega kmeta in delavca, tedaj naj hodijo po starih svojih potih. Prej ko mine leto, dve> bosta prišla naš kmet in delavec do spoznanja, da je njih rešitev edino v celodržavni „Zemljoradniški stranki*. Klerikalci ne morejo ustanoviti nikoli celodržavne stranke, ker na Hrvatskem prodreti ne morejo, v Srbiji pa še manj. Ostali bodo na podlagi „verskega* prepričanja nekaj časa več ali manj močni v Sloveniji* v Beogradu pa bodo igrali, kakor danes izgubljeni Samostojneži, ulogo političnega drobiža, ki ga včasi po-
trebujejo meščanske stranke v svojih velikih političnih mešetarijah.
Toliko povemo danes našim klerikalcem, brez sovraštva in brez namena žalitve. Če smo tu in tam malo ironični, nismo krivi, zakaj ironija je pravi božji dar.
Pravijo, mislijo . . .
Pravijo, da sta bila kmet in kača soseda Kmet pa je imel sina in kača ga je ugriznila da je umrl. V sveti jezi je kmet kači odseka-rep, kača pa je ostala živa. Kmetje zakopa svojega sina nedaleč od svojega doma in Je žaloval za njim. S kačo pa je živel v sovraštvu. Toda kmet je dober in hitro pozabi, za sovraštvo on ni ustvarjen. Prebolel je smrt svojega sina, s kačo pa je hotet živeti v miru. Zato je ponudil kači spravo rekoč: „Pomiriva se strupena kača, pozabi, da sem ti odtekal rep, jaz pa pozabim, da si mi ubila sina!* Kača pa se je nasmehnila in je odgovorila: „Dokler je tam na holmu grob tvojega sina in dokler se plazim jaz brez repa okrog, med nama dvema sprave biti ne morel* In je odlezla pod kamen in je sikala na kmeta.
Mislijo, da med ubogimi in bogatimi ne
bo miru in sprave, dokler trajajo krivice_
_____	Križek.
Razdelitev na oblasti.
V prvi številki „Naše Vasi* smo priobčili načrt zakona o razdelitvi Jugoslavije na oblasti. Po tem načrtu bj razdelili Slovenijo v dve oblasti, v mariborsko in ljubljansko, nekaj malo današnjega slovenskega upravnega te. ritorija bi odpadlo na varaždinsko (del Prekmurja) odnosno na zagrebško oblast. Tudi bi po tem načrtu današnja Štajerska odstopila Kranjski široke zemlje, namreč Brežice,Trbovlje,Laško.
Mi še ne vemo, kako o tej razdelitvi Slovenije na dve oblasti sodi naše ljudstvo. Prekljajo pa se o njem slovenski časnikarji, in to zelo živahno, zastopajoč stališča, ki se jim kar vnaprej vidi, da so stališča srboritih po-lovičarjev, polizobraženih starih mladeničev in nerazsodnih provincijalnih politikastrov, ki niso nikoli prestopili praga svoje tesne domovinice.
Kar pa se tiče naših strank, one zavzemajo o našem vprašanju stališča, kakor jim ga narekujejo njihovi programi. Toda mi vsi dobro vemo, kako rado se nase stranke izneverijo svojim programom in kako nedosledno se obnašajo, kadar jim pogleda v oči trdo resno življenje. Mi vemo, da so vse naše stranke nemožate in da jih imajo v odločilnem trenotku kaj hitro na uzdi razni ,Beschwichtigungshofrati‘, ki poznajo slovensko kruhoborsko ne-častnost zavoljo par mrvic praktične koristi.
Po našem programu, programu Zemljoradnikov, prepuščamo rešitev vprašanja o razdelitvi Slovenije na oblasti popolnoma svobodni volji našega ljudstva. Če ljudstvo misli, da je dobro in prav razkosati današnjo upravno že enotno Slovenijo v mariborsko in ljubljansko oblast, dobro, razkosajmo jo v mariborsko in ljubljansko oblast. Če pa ljudstvo zahteva Zedinjeno Slovenijo, tudi dobro, ostanimo pri Zedinjeni Sloveniji.
V prvem in drugem slučaju pa se vzdigujejo pred nami težave, ki bodo rodile veliko ostudnih sporov in zahtevale veliko naših energij, ki jih tako nujno rabimo na drugih poljih. Te težave bodo razgalile vso nagoto naše stoletne krajevne, vaške, deželne
pocepanosti in ne bodo koristile ne dobremu slovenskemu imenu, ne narodnemu edinstvu Jugoslavije, kateremu mora sedanja in prva generacija za nami posvetiti vse svoje najbolje sile.
Zakaj, delimo li Slovenijo na mariborsko in ljubljansko oblast, jo nikakor ne moremo razdeliti tako, da bi mariborska oblast »bsegala vse okraje, ki se imenujejo štajerski, ljubljanska oblast pa vse okraje, ki se imenujejo kranjski. Trganje štajerskih okrajev in njih dodelenje ljubljanski oblasti pomeni klicanje vseh tistih težav, ki smo jih zgoraj omenili. Na papirju se ne da vladati; vedno se mora vpoštevati volja prebivalstva. Volja prebivalstva na Štajerskem pa ni, da bi postali „kranjci", tudi ni volja prebivalstva na Štajerskem, da bi ostalo kakor do zdaj pod Ljubljano Štajerci hočejo od Ljubljane v vsakem slučaju, hočejo pa tudi, da ostanemo vsi Slovenci v eni upravni enoti in da zbrišemo stare meje, ki so nas ločile.
Zato je naše mišljenje, da treba izbrati za sedež slovenske pokrajinske uprave pripravno geografsko središče današnje Slovenije. To središče pa bodi Celje, naše najlepše mesto in eno najlepših mest Jugoslavije.
Ne samo, da je Celje naravno središče današnje Slovenije, ono ima tudi najboljše in najhitrejše zveze z ostalo Jugoslavijo. Celje je enako blizu Kraijcem in Štajercem. Celje ima najbolj razvijajočo se industrijo. Celje je najbolj varne, Ljubljana pa je preblizu laške meje, Maribor preblizu nemške meje. Ljubljana ostani naše kulturno središče, poslopja, v katerih stoluje sedanja pokrajinska uprava, naj se porabijo za kulturne ustanove: Za vseučilišče, za tehniko, za biblioteke, umetniško galerijo itd. Kdor bi ugovarjal, češ, da Celje nima prikladnih poslopij za pokrajinsko upravo, ta naj pride v Celje in naj si ga pogleda. Imamo palačo „Union", imamo staro grofijo, celjski Narodni Dom imamo sredi mesta velikansko vojašnico ; nekaj bi se pa na novo izgradilo. Ce hočemo zapravljati miljone za oblastno upravo v obmejnem Ma. riboru, lahko z istimi stroški uredimo pokrajinsko upravo v Celju za celo S 1 o v e n i j o in še prištedimo ogromne stroške, ki bi nam jih povzročali dve oblastni upravi, nova v Mariboru in sedanja v Ljubljani.
Razkosavanje Slovenije, naše male deželice, v dve oblasti je nesmiselno in tudi nemoralno. Nesmiselno je zaradi stroškov, ki nam jih prinese razdelitev, nemoralno pa zategadelj, ker smo mi Slovenci zares ena edina etnografska celota, s solidnimi temelji prave kulture, in ker ne gre, da bi z enim udarcem razbili narodno zavest in samozavest, ki smo jo s tolikimi žrtvami vzgojili tekom 150 let narodnega in kulturnega dela. Tudi imamo razvit književni jezik, ki bi morda utonil v štokavskem jugoslovanskem morju, da leži naša deželica nekje na jugoslovanskem vzhodu. Slovenščina še bo dolgo, dolgo živela in se razvila še krepkeje ob sočni što-kavščini Srbov in Hrva'ov. Ako pa pride dan, da se z brati štokavci strnemo tudi v vprašanju književnega jezika, se bo to zgodilo, ne na povelje iz Zagreba ali Beograda, ampak popolnoma prirodno, brez boli, kakor se strneta biser in školjka na dnu zelenega morja.
Mi Slovenci smo in ostanemo v Jugoslaviji to, kar so Provansalci v južni Franciji. Jugoslaviji ne bo v škodo,ako ima na zapadu razvito krepko stražo proti Nemcem in Italijanom, iudi če la straža ne nosi kulturne, je-
zikovne in upravne uniforme njenih " ostalih delov.
Ostali bi še, da jih pobijemo, tudi ugovori in oporekanja nekaterih naših strank. Neke naše čestite politične stranke se boje, da bi v enotni slovenski upravni oblasti zavladali rimski uradniki in klerikalizem. Ta strah je neosnovan in prazen. Kakorkoli se napenja, dozdevno širi in globoke korenine ima, slovenski klerikalizem je v načelu mrtev od tistega dne, ko smo se Slovenci ujedinili s Srbi in Hrvati v našo drago, skupno domovino Jugoslavijo. Dokler je klerikalizem pil mleko iz Dunaja, je bil predrzen, mogočen in v reakcijonarni Avstriji tudi opravičen. V Jugoslaviji pa nima več, kakor pravijo Francozi, raison d’etre, svoje pravice do obstanka, ker ga država ne more in ne sme ščititi. Brez državne zaščite pa je klerikalizem jetična stvar, obsojena na smrt in nehanje. Klerikalizem v Sloveniji bo živel le dotlej, dokler ga boste pobijali na način, kakor ste ga pobijali v stari Avstriji.
Torej vsi interesi, državni, gospodarski in moralni, govore proti razkosavanju Slovenije. In nasprotno vsi ti našteti interesi nujno zahtevajo enotno upravno slovensko oblast s to izjemo, da bodi središče te upravne oblasti, ne Ljubljana, ampak Celje.
To je naše mišljenje in naš predlog, vreden vsaj toliko, da o njem premišljamo.
Domača politika.
— V naši vladi v Beogradu je izbruhnila kriza in g. Pašič je podal kralju demisijo celega kabineta. Kralj je demisijo sprejel in naročil g. Pašiču naj poizve mišljenje vseh strank, kako bi se sestavila nova vlada. Ostavka vlade ni nič drugega nego mojsterska poteza starega Pasica, ki je na tak način prestrašil demokrate in jih tudi menda prisilil, da dajo iz rok ministrstvo notranjih del. G. Pašič ima dolge pogovore z g. Koroščem in z g. Protičem. Zdaj je čas, da Samo-stojneži izprežejo in se posvetijo delu doma. Kako bo vladna kriza rešena? Če je šlo samo za osebnosti, bo kriza kmalu poravnana. Če pa nameravajo vodilni krogi načeti vprašanje splošne notranje krize, čegar težišče je pri Radiču, bo kriza dolgotrajna in bo občutno in slabo uplivala na gospodarsko življenje, posebno na našo valuto. -- Novost minulega tedna je tudi, da je verifikacijski odbor NarodneSkupščine razveljavil mandat poslanca g. Kirbiša in ga prisodil kandidatu Ljudske Stranke g. Skabernetu. Tako bodo Samostoj-neži imeli samo 8 mandatov.
— Zemljoradniki in kabinetna kriza. Predsednik zemljoradniškega kluba brat Vojislav Lazič je obiskal predsednika Narodne Skupščine g. dr. Ribarja i n mu izročil rezolucijo, v kateri zahtevajo zemljoradniki, da začne Skupščina z rednim delom. V imenu Zemljoradniškega kluba je brat Lazič izjavil, da se čimprej omogoči redno delovanje Narodne Skupščine, ker drugače naša stranka odklanja vsako odgovornostza bodoče politične posledice sedanje krize. Zemljoradniki obsojamo sedanjo borbo za ministrske stolice.
Svetovna politika.
Najvažnejše v svetovni politiki minulega tedna je poročilo iz Amerike, ki pravi, da namerava Amerika višek svojega zlatega zaklada odstopiti sred-njeevropejskim državam, da bi z njim popravile svojo valuto. V Ameriki se je nabralo med vojno veliko zlata, posledica tega je visoka vrednost do-
larja, kar zopet ovira ameriško trgovino. ker ne more nobena država kupovati svojih potrebščin v Ameriki. Tu se jasno vidi, da zlato ni vse na svetu in da mora biti denar samo sredstvo pa ne cilj v gospodarskem življenju narodov. —-
— V Španiji, tej čisto zastareli katoliški državi, se pripravljajo resni dogodki. Poročila ne povedo nič stvarnega, pravijo samo, da se nad Španijo vzdigujejo črni oblaki.
— Iz Rusije ni nobenih poročil. Kaj se godi v Rusiji? Je tam dobro ali slabo ? Dobro že še menda ni, ker ima ta velika slovanska država za sabo revolucijo, kakor je še svet ni videl* Čudno je le to, da so se v Evropi tako zaplankali pred Rusijo. E, ni več batjuške, velikega carja, tam vladajo sedaj kmetje in delavci. To pa za meščansko Evropo seveda ni zanimivo.
Domače vesti.
Kdor je izgubil ali založil položnico, naj piše našemu upravništvu, da mu pošljemo novo. Vse nerednosti v našem upravništvu izginejo, čim dobimo lokal. Prosimo blagohotnega strpljenja.
Možka reč. G. Emerich Kukec, Žalec (Jugoslavija) je vrnil naš list v kuvertu, poleg tega pa nam naznanil demonstrativno z odprto dopisnico, da našega lista ne mara. G. Emerichu Kukecu iz Žalca (Jugoslavija) in vsem, ki nam list vrnejo na znanje: Prav je, da vračate list, ki ga ne marate. Mi lista nikomur ne vsiljujemo. Ako kdo prejme katero številko, potem ko je list enkrat že vrnil, se to ne zgodi po naši volji, ampak je kriva naša še neurejena administracija. S takimi težavami se ima boriti vsak začetnik. Prosimo g. Emericha Kukeca iz Žalca (Jugoslavija) in vse druge, da nam pomoto odpustijo. G. Emericha Kukeca iz Žalca (Jugoslavija) ne bomo več nadlegovali z „Našo Vasjo" in to tudi nikoli ni bil naš namen. Mi nismo klerikalci, da bi listu delali z krščanskimi „vaschzettelni" sejmarsko reklamo, tudi ne bomo delali „tiskovnega sklada", ne, „Naša Vas" bo izhajala čista, resna, dostojna in poštena in se bo kot taka držala, ali pa se ne bo držala. Še enkrat, g. Emerich Kukec iz Žalca (Jugoslavija) oprostite, da s’no se drznili pomotoma poslati Vam „Našo Vas".
Sokolarija in Orlarija. Klerikalci so začeli posnemati Sokola in so ustanovili Orla. Po našem je sokolarija in orlarija za kmete oslarija. Sokolarija je imela za meščane in njihov naraščaj toliko pomena, da je vzgojevala mladino v narodnem duhu. Tudi ima Sokolaštvo pravico do obstanka po mestih in industrijalnih krajih, kjer ljudje nimajo drugače prilike, da bi se telesno raztegnili in okrepili kakor s telovadbo. To je dobro. Sokol je bil toliko pameten, da ni šel na kmete. Toda klerikalci, ki nimajo po mestih pristašev, a iz kljubovanja in opičjega posnemanja, so hoteli na vsak način imeti Sokolu podobno organizacijo, zato so šli s svojim Orlom med kmete. Mi smo mišljenja, da je orlarija za kmeta oslarija. Kmetski ljudje imajo še preveč priložnosti, da svoja izmučena telesa vadijo po njivah, poljih in travnikih ob težkem vsakdanjem delu. Tudi je smešno in nečastno, da vabijo kaplaneti kmetske devičice po uro daleč na faro in prirejajo z njimi telovadbo; puste veselice, prazne zabave in druge puhle norije. Če že hočejo delati za prosveto kmeta, bilo bi mnogo bolj pametno, da bi prirejali predavanja. Predavanje o zgodovini, o razvoju krščanstva, o socijologiji, o Rusiji, o svetu.
o pomenu našega življefija in'o stb drugih vprašanjih! Tu je delo, idealno delo. O kugi alkoholizma ne spregovori leto in dan nihče po celi Sloveniji. In vendar je žalostna resnica, da se naši ljudje, tudi ženske, opijajo kakor nikjer v Jugoslaviji. Človeka boli srce, ko pride iz trezne Srbije in trezne Hrvatske v pijano Slovenijo. In ravno čestiti in pravi duhovniki bi lahko proti tej kugi nastopali, ne s šablonskim strašenjem o grehu in peklu, ampak. z iskreno poljudno besedo o vseh težkih posledicah alkohola. Pustite kmeta, prištedite mu tiste uboge krajcarje, ki jih meče za orlovske a!i‘ sokolske kroje in druge nepotrebne parade. O, kje si v Sloveniji čista evangeljska enostavnost, kje ste v Sloveniji pamet, resnica in dobro hotenje! —
Filemon in Bancida. Poznate li tisto povest o starcu Filemonu in in njegovi starki Baucidi? Veliki rimski pesnik Vergil jo je vpletel v svojo klasično pesnitev — Enejido — mi pa smo jo imeli nedaleč od mesta Celja. Blizu Šmarjete, lepe vasi med Celjem in Vojnikom, ob potoku Hudinji sta se naselila pred leti starec in starka Lokošek. Kupila sta si kos njive, postavila si kočo iz blata, njivico pa spremenila v bujni vrt, ki sta ga namakala z vodo, iz Hudinje. Pečala sta se z vrtnarstvom in prodajala svoje pridelke v mesto Celje. Živela sta skromno in srečno, samo zase ob tihem potoku Hudinji. Še letos po-leti, ko ju je obiskoval naš urednik, sta mu razkazovala plodove svojega vrta, lepo papriko, murke, in veliko veliko lepega redkega cvetja. Starka je bila malo gluha in je tožila, dajo boli v glavi. Zdaj pa smo zvedeli, da se je uboga starka ponesrečila. Lezla je v podstrešje svoje hišice, lestvica se ji je izpodmaknila, da je starka padla in se smrtno poškodovala. Starček je obupan ostal sam, dušica dobre starke pa je odletela k nebu, kjer bo čakala svojega starčka, zvesta, kakor mu je služila celo življenje. Naj počiva v miru dobra starka!
Vaški sveti. V kratkem prinesemo natančen načrt organizacije vaških svetov. Za danes prosimo vse naše prijatelje, da začnejo s pripravljalnim delom. To delo je v tem, da se vaščani vsake vasi pomirijo med sefa oj, si podajo roke in sklenejo sveto zavezo, da hočejo samo eno celo-državno kmetsko stranko. Preženite iz vasi sovraštvo, samostojneži, klerikalci in socijalisti, sezite si v bratovske roke in bodite ponosni pristaši samo kmetske stranke. Kmetu ni treba političnih hujskarij mestnih strank, kmetu bodi dovolj ena sama kmetska stranka, ki jo bo kmet imel popolnoma v svojih rokah. Bog nad nami, kralj Aleksander v Beogradu kot zunanji predstavnik kmeta, in pa velika celodržavna kmetska stranka. To troje je za kmeta, vse drugo je neumno, proti zdravi pameti in zato škodljivo.
Po svetu.
Kako boš dolgo živel? Japonci imajo na to vprašanje odgovor, ki ga slišimo kakor deset zapovedi: 1. Delaj čim več mogoče na prostem. 2. Jej samo enkrat na dan. 3. Vsak dan se okoplji v mrzli vodi. 4. Nosi obleko iz grobega platna. 5. Spi vsak dan ne manj kot šest ur, a tudi ne več kot sedem. 6. V nedeljo počivaj. 7. Varuj se strasti in notranjih razburjanj. 8. Oženi se. 9. Ne delaj preveč. 10. Ne govori preveč. Poslušaj te zapovedi in boš dolgo živel. Za Slovence bi še dodali 11. Ne pij preveč! —
Novi koledar. Iz Rima poročajo da se prihodnje leto spomladi se-
stanejo zvezdoznanci (astronomi) iz Francije, Angleške, Belgije in Amerike, da pod predsedništvom rimskega kardinala Mersjeja izvedejo reformo koledarja in da predvsem odredijo stalen dan za Velikonoč. O tem planu je izjavil vatikanski astronom profesor Pio Emanuelli, da bi morali koledar tako urediti, ,da neki. dnevi v tednu vsako leto padejo v isti čas. Zafo je treba leto tako urediti, da ga lahko popolnoma delimo s številko 7. Novo teto bi bilo tedaj tako, da ne bi ga : steli v koledarju z datumom. Velika-i noč bi stalno bila druga nedelja v mesecu aprilu vsakega leta.
Čipke cesarice Evgenije. Nedavno je umrla v Londonu cesarica Evgenij?., žena NapoJeona III., ki je posebno rada zbirala čipke. Te dni . so celo zbirko čipk francoske cesarice Evgenije razstavili v Londonu. Najlepše je posteljno pregrinjalo, ki ga je cesarica napravila za svojega nesrečnega sina. Razstava je zelo dobro
•	obiskana.
A. N.
Potovanje v Matedonijo.
Noč sem prebil v premišljevanju
*	o Srbih in Srbiji. Katere so sile, da je ta narod prebolel Turčijo, da je zlomil to grozno azijatsko velesilo in še ostal, vsaj v svojem jedru, zdrav na duši in telesu? Pred vsem so imeli Srbi srečo, da niso prišli v okvir zapadne kulture srednjega veka. Niso postali katoličani, živeti so v čistem krščanstvu čistega evangelija Kristu-
■ sovega, brez politične primesi, ki mu jo je dalo katoličanstvo na zapadu. To krščanstvo jih ni učilo politike, temveč jih je v 'borbah s temno turško silo utrjevalo v veri, da so moralno višji nego Turki in stalno povzdigovalo njihovo samozavest, da so vredni, vsled svoje moralne premoči nad Turki, tudi politične in državne svobode. Neizčrpno prirodno bogastvo njihove de * žele ni dopustilo, da bi v borbah s Turki gospodarsko omagali. Srečno mešanje in križanje s tujerodnimi plemeni jim je dalo živo odporno silo. Trpljenje stoletij jim je ustvarilo veliko narodno pesništvo — nikjer ni domišljija tako ibujna in spoznanje tako veliko kakor v ječi in sužnosti — in njih slepi guslar je gostolel ipesem za pesmijo po shodih, po božjih potih, sejmih in ha sestankih po domih, budeč na junaške podvige, karajoč nečednosti, ki jih je rodilo v Srbih suženjstvo, dvigajoč one ki so padli, tolažnik naroda v sreči in nesreči. 'Večno primerjanje med tem, kako je ibik> in kako je sedaj; klicanje v spo-min-stare slave, resnične ali izmišljene, utrjevanje možkega značaja, ki ne sme ^dovoliti, da ostane žalitev Turkov ne-maščevana; vse to je bil Srbom slepi ■guslar s svojo narodno pesmijo. Bil jim je svečenik, politik in diplomat in učitelj. Smelo trdim, da je srbsko politično svobodo, kakor tudi našo jugoslovansko, ustvarjal najprej pesnik in ^šele za njim sta prišla vojak in politik.
Noč pa je šla h kraju in svetilka "v vlaku je bledela. Zunaj se je danilo. Vozimo se preko mej stare male Srbije južno od Ristovca. Kakšen razloček v pokrajini 1 A7 Srbiji do leta 1912 so polja obdelana, hiše lepe, selišča 'čedna, iz krajev diha delo, kultura in civilizacija, južno od Ristovca pa se začenja zapuščenost in vsi žalostni sledovi nedavnega turškega gospo, darstva. Srbi so to deželo, staro Srbijo z Macedonijo, iztrgali Turkom še le letall'912, dve leti pozneje pa so zabredli v krvavo dolgotrajno svetovno vojno. Kaj čuda, da niso mogli v tako kratkem času povzdignili in urediti Miovih krajev! Tudi se jug razlikuje
od seveia po svoji južni naravi. Slutiš, da morje ni daleč. Dežela je jutrova,
" mehka ubranost leži v teh daljnih poljanah. In vse je tako nebeško tiho in mirno. Daleč v polju vidiš kmeta, ki orje. Zaprega je dolga, črni bivoli vlečejo brazdo, zgrbljeni in počasni, zdi se ti, da stojijo na me^tu in se ne ganejo. Skozi lahno meglenost prodira polagoma svetloba, na holmih in bregih se je raznežila jutranja zarja, nebo se vzdiguje in solnce se poraja.
Hitimo mimo Kumanova, kjer' so Srbi porazili Turke v balkanski vojni. Moj sopotnik s „kulturnim obnašanjem" se je prebudil in željno pogledal skozi okno.
— Kakšna zemlja! — je zaklical radostno. Začela sva živahen pogovor.
— Da imajo to zemljo Slovenci v rokah in da jo obdelajo, moj Bog, kakšno bogastvo bi tu bilo in kakšno blagostanje bi tu nastalo!
Odpustil sem mu vso „kulturnost" od sinoč in pokazalo se je, da je praktičen paiheten mož. Povedal je, da ima doma v Sloveniji majhno posestvo, ne da bi mu kaj neslo, samo za radost in počitek poleti mu je.
—- Trgovina več nese! — je dejal, s kmetovanjem ni danes v Sloveniji dobrega kruha. Naša zamlja je izmučena in izrabljena, k nam sili industrija in tujski promet, videli boste, Slovenija bo v dvajsetih letih samo še „Villenviertel" Jugoslavije! Višek našega prebivalstva, v kolikor ga ne bo požrla doma fabrika, bomo morali razpeljati v te blagoslovljene, redko naseljene in neobdelane južne kraje."
Ko je to izgovoril, mu je šinila čez lica bolestna senca. Razumel sem ga, njegovo bolest, ki jo vsi imamo za Slovenijo.
— Dozdaj so naši ljudje naseljevali Ameriko in VVestfalijo. Koliko se jih je izgubilo po svetu!
Na to mojo opazko je odgovoril moj sopotnik:
— Da, toda šli so iz več ali manj kulturnih naših krajev v še kulturnejše, kakor sta Amerika in Nemčija. Tu bodo pa orali ledino.
— Toda, ohranili se nam bodo vsi, tu doli!
— Posrbili se bodo in sčasoma popravoslavili! je vzkliknil trgovec iz Slovenije.
— Če bo s tem Srbom pomagano, pa se naj posrbijo in magari popra-voslavijo. V Nemčiji in Ameriki so se izgubljali v korist tujcu, tukaj pa . . .
— Srbi niso Slovenci, a Slovenci niso Srbi! — me je prekinil moj sopotnik.
In do Skoplja sva imela pogovor o tem vprašanju. Dokazoval sem mu in tudi dokazal, da jugoslovanstvo Slovencem ne jemlje slovenstva, da je jugoslovanstvo le širje slovenstvo in da se naši ljudje, tudi če pridejo v Macedonijo, seveda v večjih množinah, ne bodo niti posrbili niti popravoslavili. Zakaj zveze z domačim panjem, ker smo v lastni in eni državi, bodo vedno žive in tesne, tako kulturne kakor rodbinske. Kar pa se tiče našega katoličanstva, bodo Srbi, ki so v verskih vprašanjih najtolerant-nejši na svetu, sami skrbeli, da dobijo naši ljudje katoliške duhovnike in katoliško bogoslužje.
Moj sopotnik je prikimoval in ko sem mu nazadnje povedal, da sem tudi jaz Slovenec in katolik, je moje razloge uvažil in priznal. Vlak je obstal v Skoplju in moj sopotnik mi je v slovo še zaklical:
— Smo pač uboge pare, mi Slo venci, ker nas je malo! —
In mi je roko dal in je izginil s svojim kovčegom v pisani množici
drugih potnikov, postreščkov in vojakov.
Jaz pa sem z očmi gledal jutranje solnce, ki je, veliko in rudeče, obsijalo meni novo mesto Skoplje. Z očmi sem gledal, v mislih pa sem odgovarjal svojemu sopotniku: „Ni važno, koliko nas je Slovencev, ampak kakšni smo, kar nas je! Sicer pa zgodovina uči, da . . .“
V tem buti nekdo ob mene. Dva žandarja sta peljala mimo v verige uklonjenega moža, po vsem videzu
Amavta.	(Dalje, prihodnjič.)
Gospodarstvo.
Zagreb, 7. dec. VALUTE: Do-! larji 270—274, levi 190, rublji 26.5—30, napoleoni 1150, nem. marke 123—125, lire 1140—1160. DEVIZE: Berlin 115—120, Bukarešta 215—220, Milan 1168—1175, Newyork kabel 276—278, ček 270,225—270.40, Pariz 1990—2205, Dunaj 3.75—3.90, Budimpešta 34.50 —35.75.
Beograd, 7. dec. VALUTE: Dolarji 66, marke 30, leji 53, levi 44, avstrijske krone 1'10.
■\f
Žitne cene.
V	Novem Sadu: Cena pšenici 1350 do 1360 K za 100 kg; koruza (stara) 1100 do 1120 K za 100 kg, koruza (nova) 1040 do 1060 K za 100 kg.
V	Vinkovcih: Pšenica se prodaje po 1350 do 1360 K za 100 kg; koruza (nova) 1030 do 1040 K zalOO kg. Cene se držijo stalno dobro; dovoz je slab.
Produktna borza v-Novem-sadu: Dne 22. novembra 1.1. je stala pšenica (baška) 1380 K za 78 kg (2%), banatska 2350 K za 77 kg (3°/o), sremska 1360 K za 79 kg (2%)» srbska 1320Kza75—76 kg (5—6%)»' ječmen (krmilni) 960 K za 61 kg iz ladje; oves (baški) 840 K, banatski 800 K; koruza baška (stara) 1150 K, banatska (stara) 1075 K iz Bečkereka, iz Pančova 1050 K, baška (nova) 975 K, za decembar 950 K; moka (0) z vrečami od Bačke 1880 K, iz Banata 1865 K; otrobi z vrečami: iz Novega Sada 640 K; iz Beograda 625 K; fižol (beli novi) 1150 K, beli (stari) 1020 K; svinjska mast: iz Bačke (netto) 6800 K, iz Banata 6700 K; suhe češplje:	iz Novega Sada
2250 K vse za 100 kg. Cene se držijo stalno.
Dragocenost vsake hiše je lekarnarja F el 1 er a prijetno dišeči „Elsafluid", najboljše sredstvo za drgnenje hrbta, rok, nog in celega telesa, kot kosmetikum za negovanje zob, zobnega mesa, ust, glave i. t. d. Močnejši in boljši kakor francosko žganje. 3 dvojnate steklenice ali 1 Špecijalno steklenico skup z zamotom in poštnino za 48 K pošilja: Eugen V. Fe 11 er, Stubica donja, Elsatrg št. 318, Hrvatska:
Naznanilo.
Dovoljujem si Vas vljudno opozoriti, da imam redno v zalogi vse.v vo-_ jaško opremo spadajoče predmete. Izdelujejo se vse vrste uniform, čepic, kakor za vojake, železničarje, policijo, žandarje, finančne stražnike, poštarje, ognjegasce itd.; istotako tudi vsakovrstne športne čepice za gospode, dame in otroke. Velikanska zaloga kožuhovine in kožuhovinskih izdelkov. Prevzamem vsa v mojo stroko spadajoča naročila ter izdelujem iste točno in po najnižji ceni.
Svitle kožuhovine se prevzamejo v snaženje kakor tudi vse vrste kožuhovine čez poletje v shrambo. Kože vseh vrst se prevzamejo v ustrojenje. Surove kože kupujem po dnevni ceni
M. FROHLICH
krznarija in izdelovalnica čepic
CEL)E, Kralja Petra cesta 11
13-r.
USNJE
vseh vrst po najmzji dnevni ceni dobite pri tvrdki
F. FAGANEL
Gosposka ul. 26
CELJE.
13-5
LEPOTA
kože, obraza, vratu, rok, tako kakor tudi lepa rast las, se morejo samo skozi razumno nego lepote doseči. Tisočera pripoznanja so dospela od vseh dežel sveta za lekarnarja Fellera: .
„ELSA" LILIjNO MLEČNO MILO najbolje blago, najfinejše „milo lepote"; 4 kosi z zamotom in poštnino 98 kron.
„ELSA" OBRAZNA POMADA odstrani vsako nečistost kože, solnčne pege, zajedance, nabore itd., naredi kožo mehko, rožnato - belo in čisto; 2 porcelanasta lončka z zamotom in poštnino 52 kron.
„ELSA" TANOCHINA POMADA ZA RAST LAS krepi kožo glave, preprečuje izpadanje, lomljenje in cepanje las, zaprečuje prhut, prerano osivelost itd. 2 porcelanasta lončka z zamotom in poštnino 52 kron.
PRODAJALCI ako naročijo najmanj 12 kosov od enega predmeta dobijo popust v naravi.
RAZNO: Lilijno mleko 15 K; Brkomaz 8 K; najfinejš! Hega-puder dr* Klugera v velikih originalnih Škatuljah 30 K; najfinejši Hega zobni prašek v paienl škatljah 30 K; pudei za gospe v vrečicah 5 K; zobni prašek v v škatljah 7 K; v vrečicah 5 K; Sochet dišava za perilo 8 K; Schampoon za lase 5 K; rumenilo 12 listkov 24 K; najfinejši parfem po 40 in 50 K; Močna voda za lase 58 K. Za te razne predmete se zamot In poštnina
posebtj računa.	9—2
EUGEN V.FELLER, lekarnar, Stubica donja, Elsa trg št. 318, Hrvaiko.
VAŠA ŽELJA
imeti res dobro in zanesljivo uro, je izpolnjena, ako si preskrbite uro
iz znane urarske tvrdke
SUTTNER.
Prihranite si popravljanja in jezo.
NaJfinejše ure
iz nikla, srebra, iula in zlata i.t. d. Naroine ure. Bogata izbirka verižic, prstanov, uhanov, naročnic, predmetov iz zlata in srebra vsake vrste.	i3-2
Zahtevajte cenik s slikami od:
Tvorniške tvrtke H. SUTTNER, Ljubljana, It 979
ČEVLJE
za možke, Zenske In otroke dokazano naj« boljše kakovosti iz prvih tu« in inozemskih tovarn, kupite najceneje v naj« ve£ji izberi v veietrgo« vini in razpoiiljalni
R. Stermecki, Celje,
itev. 383.
Slovenski cenik z več tisoč slikami se pošlje zastonj. Kar ne ugaja, se zamenja ali vrne denar. 52-s
Stavbeno in galanterijsko kleparstvo
Ant. loita naši.	s-s
Franjo Dolžan
Celje, Kralja Petra ceita 8
se priporoča za izdelavo vsakovrstnih stavbanih in galanterijskih del. Kritja streh, zvonikov, popravila istih, naprava strelovodov itd. Izvršitev točna, (ene zmerne. Za izvršena dela se jamči.
Manufakturna in modna trgovina
na debelo	na drobno
FR. KARBEUTZ, CEUE,
Kralja Petra cesta št 3.
3-3
MAKS ZABUKOVŠEK
modni salon za gospode
CEUE, CANKARJEVA CESTA ŠT. 2.
Se priporoča za jesensko :::	in zimsko sezono. :::
6-5

Oglejte si 32-manufakturno trgovino
J. KUDISZ
Naznanilo!
Naznanjam cenj. občinstvu
da sem prevzel na Kralja Petra cesti
(poleg bivše graške mitnice)
špecerijsko trgovino = Srimz =
Potruditi se hočem kolikor mogoče z nizkimi cenami in prvovrstnim blagom pridobiti čimvečji delokrog mojih odjemalcev ter se slav. občinstvu za obilen obisk priporočam
Anton Fazarinc
trgovina s špecerijo, kolonijalnim blagom, semeni in deš. pridelki.
13-5

Priporoma se tvrdka
PETEK & DRUG,
- CEUE
trgovina s Špecerijskim in kolonijalnim blagom in kupuje vse deželne pridelke ponajviSjih dnevnih cenah. 13-5
■n
I
I
Zaloga zlatnine in srebrnine kakor FDflNin Rlftfl! ■ tud* žepnih in stenskih ur in budilk | J I RilllJv DIVSHJ I najboljše vrste po najnižjih cenah, j
Urar državna Železnice | Popravila se izvršujejo točno in J
8 CEUE GLAVNI TRG 14 I P0 zmernih cenah proti 2 letnemu j
g	9	I	jamsivu.	26-5 j
Prepričajte se sami
da kupite
najceneje in najsolidhneje obleke
za gospode in dečke Sukno najfinejše vrste za gospode in dame.
Vse krojaške potrebščine pri tvrdki
Celje* IVAJtf MASTMAK Celje
Kralja Petra cesta št. 31.	« s
Istotam izdelovanje oblek po najnovejši modi
TVORNICA ZLATNINE IN SREBRNINE
GATEJ & COMP. CEUE
kupuje zlato in srebro ^ po dnevni ceni. 31

13-5
FRAJVC SODIN
tovarna strešne in zidne opeke
LJUBEČNO pri CELJU,
::	poštni predal 73	::
Gostilna in veleposestvo Bukovžlak
—— nasproti vojašnice Kralja Aleksandra ——.
se vsim cenjenim odjemalcem toplo priporoča. ::	Postrežba točna in solidna.
A. M. BAE.DASIN
ŠPECERIJSKO BLAGO
se najcenejše kupi pri ivrdki:
ANTON MOČNIK, Celje
13-5	Glavni trgr št. 8.
A A A	ZLATARSKA TVORNICA!	k m A
A A A	Izdelovanje srebrnine in zlatnine, špecijalitetne doze za svalčice in smodke. — Občinstvu se	A A
A	toplo priporoča	Ul A
A A	IVAN BE1IC, CELJE	A 4
m	Gosposka ulica.	26-3	
Franc Cater
posestnik in lesni trgovec v CEL j II
se priporoča	u-s
za nakup in prodajo vsakovrstnega lesa.
Samo |v hiši št 25!
M. Baumgartner
CELJE >=* Gosposka ulica štev. 25	<=< CELJE
Velika zaloga vsakovrstnega novega pohištva domačega in tujega izdelka.
Divani, madraci, pernice, odeje, i. t. d. pg** Kompletna oprema za novoporočence. -gp
Cene zmerne.	17-2	Delo solidno.
Stavbeno in pohištveno mizarstvo
Franjo Vehovar, Celje.
Prevzame vsakovrstna stavbena in pohištvena dela ter jih v najkrajšem času izgotovi. Velika zaloga vsakovrstnega pohištva. :: Delo solidno. :: Cene zmerne. ::	Za blago se garantira. 13-5
	TISKARNA A. RODE
	Vizitke, poročna naznanila, zavitki, pisma, računi, bolele, vabila, lepaki, letaki, posmrtnice, cirkuiarji, stroškovniki, trgovske kar', e, knjige v vseh velikostih, brošure, čašo* piši ter sploh vsa v tiskarsko stroko spadajoča dela v eni ali več barvah. ::: Izdelovanje štampiiij iz kavčuka. LASTNA KNJIGOVEZNICA izvršuje vsa v svojo stroko spadajoča dela ceno in okusno.
	CEUE, RAZLAGOVA ULICA12.