Ste v. 231. V Trstu, v ncd«Uo. 20. augusta 1916. Letnik XLI. Izhaja vsak dan, tudi oo nedeljah In praznikih, ob 5 zjutraj. UrednlSlvo: UHc* Sr. FrančfSka AstSkega št. 20, I. nadsir. — Vsi dopisi as) se poillifjo uredništvu lista. Nefrankirana pisma se n« sprejemajo In rokopisi se ne vračajo, tedatstefl tn odgovorni urednik Štefan Godina. Lastnik konsorcIJ Srt* .Edinost-. — Tisk tiskarne -Edinosti' vpisne adruge x omejenim poroStvom v Trstu, ulica Sv. Frančiška Atiškega št. 20. Telefon uredništva in uprave štev. 11-57. MtroCnlna *ns5a: Za celo leto.......K 24.— Za p<4 iets ... -.............12.— Is tri mesece.......- •....... • P'— « a nedeljsko I k d s J o is celo leto....... 6.20 •s pol lata................. Posamezne Številke .Edinosti" se prodajajo po Q vtsarje.vf ostarele številke po 10 vinarjev. Oglasi se računajo ns milimetre v šlroUostl ene kolon?. Cene: Oglasi trgovcev in obrtnikov.....mm po 10 vlit Osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov ............mm po 20 vin. Oglasi v tekstu lista do pet vrst........ K 20.— vsaka nadaljna vrsta.......: . . . . ,2.—» Mil* oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj pa 40 vinarjev. Oglase sprejema in se rat ni oddelek .Edinosti*. Naročnina ta reklamacije se pošiljajo upravi listi. Plačuje se izključno le upravi .Edinosti1 — Plača in toži se v Trstu. (Jprava in inseratai oddelek se nahajata v utlel Sv. Frančiški AsiSkega it '20. — Poštnohranilnlčai račun št 841.«52. mM najim]!lfi dogodkov. Italijanska bojišča. — Na primorski fronti precej mirno. Naši so laške oddelke iz Glob neg a in'Britofa nad Plavami pognali nazaj čez Sočo. Nočni laški napad južno reke Vipave odbit. Manjši za nas uspešni boji na vzhodnotirolski fronti. Ruska bojišča. — Ogrski lionvedi in nemški batalloni so v Bukovini zavzeli hrib Maguro, severno Capula (vzhodno sti-išča bukovi uske, gališke in ogrske meje). Zapadno Žabja (v jugovzhodni Galiciji) so se naši umeknili proti Crnihori (del Karpatskega lesa na gališko-ogrski meji jugovzhodno Jabloniškega (Tatarskega) prelaza; glavni vrh Pop Ivan, 2026 m). Tik severozapadno Stanislavovega ruski sunek odbit. Pri Zvinjačah, Šelvo-vcin (15 km zapadnojugozapadno Torči-13a) v Voliniji, pri Tobolu ob Stohodu (tu se vrši nov ruski napad) ruski sunki zavrnjeni, pri Rudki—Cerevišču (35 km nad prehodom železnice Kovel—Sarni čez Stohod, ob tej reki) krajevni boji, zapadno Nobelskega jezera (10 km vzhodno izliva Stohoda v Pripjat) Rusi odbiti. Balkanska bojišča. — V Črnigori in Albaniji nič novega. Bolgarski napad južno in vzhodno Florine napreduje. Jugozapadno Dojranskega jezera ponovni boji v bolgarskih predpostojankah. Vzhodno Stru-me Bolgarji prekoračili Vrandi—Šarlijo planino (severovzhodno Demirhisarja). Zapadna bojišča. — Srditi, z velikimi nit'sami izvedeni angleško-francoski napadi severno Somme na 20 km široki fronti v splošnem odbiti. Na obeh straneh Guillemonta Angleži vzeli dele nemških Jarkov, Guillemont je ostal v nemških ro-kafi. Med Gui!!emontom in Maurepasom so Nemci po ukazu in načrtu skrajšali fronto. Na desni Moze po hud« borbi francoski napad zlomljen, le ob vasi Fleury se nadaljuje boj in v gorskem gozdu so Nemci popolnoma razstreijene namaknjene jarke prepustili Francozom. Turška bojišča. — Nič posebnega. Na desnem krilu kavkaske fronte nadaljna turška ofenziva. S g HIŠ DUNAJ, 19. fKor.) Uradno se razglaša: 19. avgusta 19*6. Italijansko bojišče. — Včerajšnji dan :e tudi na primorski fronti potekel precej mirno. Na soški črti severovzhodno Piav so naše čete očistile levi breg reke slabih sovražnih Gddelkov. ki so se ugnezdili pri Globni in Britofu, in so zajele kakih 50 sovražnikov. Ponočni laški napad proti kosu fronte južno Vipavske doline smo gladke odbili. Na fronti v fleimski dolini smo s podjetjem proti sovražni predpostojanki jugovzhodno hriba Cinia di Bocche zajeli 60 inož in dve gra-natovkL Italijanske oddelke, ki so zvečer udarili na naše postojanke v okolišu hriba Monte Zebio, smo zavrnili. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml. Laško časopisje o ^oložaju na primorski fronti. LUGA NO, 18. (Kor.) »Secolo« piše: Sovražnik je mogel izvršiti popravo svoie obrambne pozicije od Vipave preko hriba Nad Logom in kote 144 do jezera Pietra Rosa. Vzhodno in severno Gorice je sovražnik v posesti ne morda po italijanskem popritiskanju obupno izvoljenih, temveč moderno pripravljenih postojank. Sovražna artiljerija razpolaga z oklopni-mi namestišči in varno skritimi votlinami ter mogočnimi gozdovi in gorskimi kritji. Na razpolago so tu tudi zložne, široke, za vse kalibre pripravne ceste, ki so v zvezi z železniškimi središči. Tisoče ljudi dela za bojnimi črtami dan in noč, da ojačijo izbrane obrambne črte, in železniški promet, ki mu je središče Dornberg, raste neprenehoma. Italijani se nahajajo pred zelo razsežno močjo odpornih črt, katerih premaganje stane časa in preudarka. — »Giornale d' Italia* priznava, da učinki, ki I so jih pričakovali Italijani od svojih bom-i bard (bombe, ki se mečejo z bombovkam) ne odgovarjajo pričakovanju, ker ekspto-zija raztrga morda samo eno ali dve črti žičnih ovir. Končno se sporoča Italijanom v tolažbo za dosedanja razočaranja, da je sedaj vendarle ruski car brzojavno čestital k zavzetju Gorice in da je francoski general Gourand sprožil misel, da bi se italijanski kralj imenoval »Vittorio 11 Vit-torioso«. RIM, 19 (Kor.) »Giornale d? Italia« doznava, da Italijani pri Gorici vidijo pred seboj ojačene sile in da na Krasu zadevajo ob aktiven odpor. LUGANO, 19. (Kor.) V bojih pri Gorici je padel laški brigadni poveljnik general Tancredi Castella. Ruska boiišca. DUNAJ, 19. (*or.) Uradno se razglaša: 19. avgusta 1916. Ruska bojišča. — Prestoiona-slednikova fronta: Zapadno Moldave v Bukovini so honvedska pehota in nemški bataljoni z naskokom vzeli hrib Maguro, za kaiero so se vršili vroči boji. Rusi so pustili 600 ujetnikov in 2 strojni puški v rokah napadalcev. Ruski protinapadi so se izjalovili. Zapadno Zabija smo namaknjene čete po srditih bojih umeknili proti robu Crnihori. Tik severozapadno Stanislavovega so naši lovci zavrnili ruski sunek. — liindenburgova fronta: Pr| Šelvo-vem so naše čete zavrnile ruski napad. Pri Tobolu ob Stchodu smo odbili sovražni sunek, ki je dospel v naše jarke; vrši se nov ruski naf&d. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml. BEROLiN, 19. (Kor.) Wolffov urad poroča: Veliki glavni stan, 19. avgusta 1916. Vzhodno bojišče. — Hfndenbur-gova fronta: Boj zapadno Nobelskega jezera se je včeraj nadaljeval. Napadajoče Ruse smo popolnoma odbili. Pustili so v naših rokah kot "»en 3 častnike, 220 mož in štiri strojne puške. Sovražnik je na več mestih stohodske fronte znatno ojačil svoj artiljerijski ogenj. Na obeh straneh Rudke—Čerevišča se vrše krajevni boji. Pri Selvovem smo obrezuspešili sla-bejše ruske napade, pri Zvinjačah pa vrgli sovražne prednje čete. — Fronta nadvojvode Karla: Severno Karpatov je položaj neizpremenjen. Zvezne čete so z nasko-kom vzele vrh Maguro severno Capula in zajele 600 mož. Protinapade smo zavrnili. Vrhovno armadno vodstvo. PODLISTEK. JOS. VANDOT. Begunci. 5. Irena. If. Vsako soboto in vsako nedeljo so prišli v gostilno. Miza tam v kotu je bila že pripravljena zanje. Vsedli so se na trde stole in niso pogledali drug drugega. A potem so povesili oči in so si podprli glave z rokami. Strmeli so topo v polne kozarce, v katerih je mirovalo kislo vino mrzlega severa, brez ognja in brez šumečih pen. In točno čez toliko in toliko hipov so prijeli z a kozarcc. Brez bčsede so trčili z njimi in se niso niti pogledali. Izpraznili so do dna kozarce in so jih nalili nanovo. In strmeli so spet v vino z mračnim pogledom in so molčali. Zasvetile so se luči, in v predmestno gostilno so pričeli prihajati ljudje. Zašu-iiielo je po sobi, in dim se je začel razgrinjati kroginkrog. Vstalo je življenje in se jf za^iiiCjalo. Priiiti je bilo treba samo to- DUNAJ, 19. (Kot.) Uradno se razglaša: 19. avgusta 1916. Jugovzhodno bojišče. — V Črnigori in Albaniji nič novega. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml. BEROLIN, 19. (Kor.) Wolffov urad poroča: Veliki g!avni stan, 19. avgusta !916. Balkansko bojišče. — Napad južno in vzhodno Florine napreduje dobro. Jugozapadno Dojranskega jezera se s presledki nadaljujejo boji v bolgarskih predpostojankah. Vzhodno Strume je prekoračena Vrundi (Balkan) — Sarlija planina. Vrhovno armadno vodstvo. SOFIJA, 19. (Agence Tel. Bulgare.) Generalni štab poroča 18. t. m.: Včeraj so naše čete na srbsko ofenzivo na fronti med Ostrovskim in Prespskim jezerom, odbivši sovražnika, pričele zasledovanje in zasedle mesto Florlno. Po artiljerijski pripravi je sovražnik snoči napadel naše namaknjene straže južno in zapadno mesta Dojrana in naše straže pri vasi Dol-čem, a smo ga vrgli s topovskim ognjem, na nekaterih mestih s protinapadom, in ga prisilili, da ie pobegnil v neredu. Nemško letalsko brodovje je uspešno napadlo davi železniške naprave pri vasi Janevhe- liko in toliko opojne tekočine, in življenje se je vžgalo s svojo živo lučjo, s svojim ognjem, žgočim po najskrivnejših kotih razpaljene duše in njenih strasti. Smeh se je oglasil, in lica so postala rdeča in vroča; a ljudje so govorili nespametne besede in so se krohotali svojim strastem, ki so se dvigale vedno bolj, polne poželjenja in silne moči. In v očeh se je zasvetil o-genj; roke so trepetale in so bile potne. Sredi dima so pričeli vreščali pijani glasovi, in pesmi, polne nesoglasja, so zazve-nele po sobi. Bile so tuje in tako nerodne, da si je človek nehote zatiskal boleča ušesa. In prišel je spomin na pojoči jug, in duša je zaplakala v svojem težkem trplenju. Glej. tam se zibljejo mehke pesmi, polne so koprnenja in tihe žalosti, ki se skriva v neznanem kota mlade duše. In človek jih posluša in stoji zamaknjen sredi dehtečih vrtov. Lahen veter žubori sem gori od morja, in srebrni valovi prepevajo z ljudmi tisto mehko pesem, ki zveni preko vinogradov in samotnih gajev. Glej. človek ne vidi žalosti nikjer. Vino, črno in polno ognja, se peni v lončenih vrčih; razliva se s krvjo po žilah, in v glavi je človeku tako j%giio in ve£trQ» - kgkor nebo^redi prve vem tn sovražna taborišča pri vaseh Har-sovem, GavalfaacL Dragomircih In Kala-baki. Vsa letala so se vrnila v svoje vzletišče. SOFIJA, 18. (Kot.) Glasilo vojnega ministrstva »Vojenni Izvestija« poudarja dejstvo, da je ententa na vseh frontah pričela ofenzivo, samo na solunski ne. Vzroki za to so najbrž deloma v nezadostnih močeh in slabem zdravstvenem stanju ententnih čet, deloma v sporih med generalom Sarrailom in srbskimi vojskovodji, ki hočejo ostanke srbske armaoložaj: Bolgarska je danes pripravljena, da zavrne vsak napad, pa naj pride odkoderkoll. Nasproti vsem od sovražne strani razširjenim govoricam je Bolgarska v prisrčnih odnošajih z vsemi svojimi zavezniki, ki popolnoma upoštevajo prijateljstvo Bolgarske in so, kot Bolgarska, pripravljeni, da s častjo izidejo iz te vojne. Položaj na vseh frontah je ugoden in absolutno ni vzrokov za vznemirjenje. Splošna ententna ofenziva je iznova potrdila, da se moč centralnih držav ne da zlomiti in da se jima zmaga ne da izviti. Ne da se misliti, da bi se mogla Bolgarska tekom svetovne vojne ločiti od svojih zaveznic, temveč vzdrži žnjimi do konca, ker zmaga naših velikih zaveznic predstavlja trdno jamstvo za ohranitev naših dosedanjih pridobitev in naše politične neodvisnosti. Bolgarsko sobranje. SOFIJA, 18. (Agence Tel. Bulgare.) Izredno zasedanje sobranja se je zaključilo danes po končnem sprejemu zakona o preskrbi živil, uredbi uvoza in izvoza ter novem vojnem kreditu 35 milijonov levov. Tekom zasedanja je ministrski predsednik Radoslavov imel posebna posvetovanja z voditelji opozicije. SOFIJA. 19. (Agence Tel. Bulgare.) Ministrski predsednik Radoslavov je pred zaključenjem sobranja podal naslednjo izjavo: Politika Bolgarske napram zaveznikom in nevtralnim državam ostane taka, kot je, in posebno ostanejo odnošaji vlade k sosedama Romunski in Grški iste, kot so bile pred pragom bolgarske vojske v sedanjo vojno. Ker so nekaj dni sem en-tentne čete neprestano napadale bolgarske, je vrhovno poveljništvo odredilo protisunek in prodiranje, da si zagotovi najboljše postojanke. To se je že zgodilo. Vlada upa, da to ne povzroči drugih za-pletkov. ___ Zapadna beiiSta. BEROLIN, 19. (Kor.) WoIfiov urad poroča: Veliki glavni stan. 19. avgusta 1916. Zapadno bojišče. — Naše čete so se včeraj s požrtvovalno vztrajnostjo upirale mogočnemu naporu sil naših ze-dinjenih nasprotnikov. Nekako istočasno so popoldne po skrajno srditem pripravljalnem ognju začele naskakovati an-gieško-francoske mase severno Somme na kakih 20 km široki fronti Ovillers—Clery in zelo znatne francoske sile na desni-Moze proti odseku Thiaumont—Fleury ter proti našim postojankam v chapltrskem In gorskem gozdu. Severno Somme je besnel boj globoko v noč. Na več mestih je sovražnik vdrl v našo sprednjo črto in pomladi. In ni strasti, hlepečih po uživanju nizkotnih trenutkov in vrvečih tja v blato predmestnega uživanja. Duša se dviga v nepoznane kraje: visoko nad zadivljenim morjem se dviga, in od vsepovsod jo pozdravljajo pesmi, drhteče skozi mehke žarke solnčnega juga. Oči postajajo vlažne; srce se smeje in usta prepevalo same od sebe tiste pesmi, ki jih je rodil ob tihem jutru sveti jug v svoji zadivljenosti. In bratske roke se stiskajo; v srcih pa ni hinavstva in zlobe. Kajti črno, kipeče vino morskih obronkov ne pozna laži in lice-merstva. Samo pesmi pozna, ki jih je rodilo samo v srcu naroda, vriskajočega iz zelenih vinogradov, pozdravljajočega našo kraljico, ki se sveti s svojim dijadeinom tam doli... O, Adrija, naša Kraljica, naše življenje! Ti šumiš pesmi našega srca; v sivih vekih si jih nam že šumela, ko si vodila naše ladje v tihe daljave. In kdo se je ustavljal tistim pesmim? Bile so kakor sladko hrepenenje v srcu naše deve, ko pride prva ljubezen in se nasmeje. Bile so kakor vihar, katerega si zbudila v svojem srdu, ker te je razžalil zlooki, nečisti tujec... O, Adrija, naše duše umirajo v daljni tujini, ker ni k .njim tvojih pesmi v smo ga zopet vrgli. Na obeh straneh trdno v naših rokah ostalega GuiHemonta ima zasedene pridobljene dele jarkov. Med Gulllemontom m Maurepasom smo ponoči vsled ukaza po načrtu nekoliko skrajšali našo vzbočeno črto. Z ogromnimi krvavimi žrtvami je plačal sovražnik napore, ki so se izjalovili v celoti. Gardne, porenske, bavarske, saksonske in virtemberške čete vzdržujejo neomajno svoje postojanke. Na desni Moze je ponovni francoski naval, po deloma srditi borbi, zlomljen ob najtežih sovražnih izgubah. Ob vasi Fleury se boi še nadaljuje. V vzhodnem delu cha-pltrškega gozda smo s protisunkom zajeli nad sto mož. V gorskem gozdu smo popolnoma razstreijene namaknjene kose jarkov prepustili sovražniku. Ententno časopisje o vojnem položaju. LONDON, 18. (Kor.) »Times« pišejo v uvodniku o splošnem vojnem položaju: Sommska bitka nam slejkoprej prinaša uspehe. Vsak teden dosegamo nove uspehe, ki jih moremo vzdržati. V Galiciji se je Bothmer mogel odtegniti obkoljenju. Način, kakor sovražnik od časa do časa umika svoje obrambne črte, ne dovoljuje sklepa, da se njegov umik izprevrgava v beg. Značilno za ruske boje v Galiciji je, da general Brusilov brez prestanka bije po sovražniku. Na Krasu pridobivajo Italijani počasi tal (?), toda trajalo bo še dolgo, preden bodo končane priprave za nadaljno obsežno pridobitev ozemlja. Sovražnik je še vedno v posesti vrhov severno in zapadno asiaške planote. Ni ga lahko pregnati odtam. Pač pa se kažejo znaki, da se pospeši tempo bojev na ma-cedonski fronti. Angleške izgube. LONDON, 18. (Kor.) Seznami izgub 14., 16. in 17. avgusta vsebujejo imena 253 častnikov (40 padlih) in 6151 mož, oz. 58 častnikov (12 padlih) in 4732 mož, oz. 69 častnikov 10 padlih) in 3936 mož. Ves izvoz z Angleške na Švedsko prepovedan. LONDON, 18. (Reuter. — Kor.) Kralj je podpisal kraljevo naredbo, ki prepoveduje vsak izvoz na Švedsko, izvzemši s posebnim dovoljenjem vojnotrgovinskega sveta. _ Angleška zadržuje nizozemsko žito. AMSTERDAM, 18. (Kor.) Na Angleškem še vedno zadržujejo nizozemske par-nike, nakrcane z žitom za nizozemsko vlado, kar se dogaja že 6 do 8 tednov. Na dveh Darnikih je žito že začelo kaliti. Turška boiiMa. CARIGRAD, 17. (Agence Tel. Milli.) Glavni stan Javlja. Iraška fronta. — Del Iz pehote in konjenice sestoječe angleške bojne sile je pod okriljem dveh topov in treh motornih čolnov poizkušal napasti naše postojanke pri Nasirijl. a se je moral po štlriur-nem boni na suhem in na vodi umekniti, pri čemur je sovražnik izgubil 40 mrtvih in ravno toliko ranjenih ter posamezne uprežne živali in oprem ne predmete. V fe-iahljskem odseku nič novega. Perzijska fronta. — Z ruske fronte nič novih vesti. Kavkaška fronta. — KHub težav, ki iih povzročajo razmere tal, so n&še čete desnega krila razširile svoje namaknjene ofenzivne oddelke 40 km proti severu in so stopile v vseh smereh v stik z umikajočimi se sovražnimi zadnjimi četami. V središču traja razmeroma mir. Več delnih sovražnih napadov na naše postojanke smo zavrnili in zajeli nekoliko sovražnikov, med njimi enega častnika. Na levem krilu in v obrežnem odseku poizvedovalni boji, ki so potekli ugodno za nas. 15. i. m. so štiri letala, ki so se dvignila z ladje-matice, katera je pod zaščito francoskih rušilcev prišla celo pred Hajfos letela preko Afule. Karmela in Nasire ter metala bombe, ki so ubile enega otroka in težkih, mračnih večerih, ko gasne dan in je v naših dušah silno hrepenenje. Zaman zremo tja. doli kjer je zašlo solnce, in poslušamo šepet vetra. Pesmi ni, in le hri-pave vrane krakajo iz črnih lesov, razprostirajočih se po brezkončni, ledeni tujini ... . . , Vrvenje v gostilni je postajalo vedno glasnejše. Zoprni vonj dima in kislega vina je legel po vsej sobi. Nemirno so trepetale luči, in ljudje so se zibali semintja. Po glavi mi je šumelo in oči so me ščemele. Vstal sem, pa sem stopil tja gori, kjer so sedeli trije delavci v svojem skritem kotu. Vsedel sem se nedaleč od njih za prazno mizo in sem pokusil kislo vino. Tedaj so dvignili trije samotni delavci kozarce. Nocoj so se pogledali prvokrat in so izpregovorili prvo besedo. Trčili so glasno s kozarci, da je zazvenelo. »Bog nas živi in naš jug!« so dejali, in oči so se Jim zasvetile. Segli so si v roke, kakor da bi se ne bili videli že davno, in so se nasmejali drug drugemu. Nalili so prazne kozarce in so trčili vnovič. »Bog nas živi in naš jug!« V skrajnem kotu. ravno meni nasproti, je sedel mož sivih las in okroglega, rde- ranile štiri osebe. Letala smo končno prisilili s topovskim ognjem, da so se vrnila na obal. Egiptovska fronta. — Izvzemši spopade patrulj se ne poroča nič pomembnega. _____ Iz Romunske. BUKAREŠT, 18. (Cenzurirano.) Kralj je za nekaj dni odpotoval v Sinajo in tekom svojega tamošnjega bivanja ne bo podeljeval avdijenc. BUKAREŠT, 18. (Cenzurirano.) V listiii različnih strankarskih smeri se soglasno izraža mnenje, da je v najkrajšem času pričakovati, da Romunska zavzame svoje končnoveljavno stališče. BUKAREŠT, 18. (Cenzurirano.) Carp, Marghiioman in Maj o rese u se posvetujejo med seboj, da bi se na skupni podlagi ze-dinili o zunanjih političnih vprašanjih, da bi potem na tej podlagi stopili pred javnost. Konservativni krogi pričakujejo v slučaju vladne krize Carp-Marghilomano-vega ministrstva. BUKAREŠT, IS. (Kor.) Nekateri ruso-filski listi poročajo, da se je avstrijski poslanik grof Czernin pripravil za odpotova-nje iz Romunske. Ta govorica se opira na to, da je Czernin zaradi škrlatice, ki razsaja v Sinaji, poslal svoje otroke na Dunaj. BUKAREŠT, 18. (Kor.) »L' Indepcndan-ce Roumaine« dementira časniško vest, da bi se bila pred kratkim v vojnem ministrstvu vršila konferenca ministrskega predsednika z visokimi ruskimi generali in nekim tujim vojaškim atašejem. VOLITVE NA GRŠKEM. BERN, 18. (Kor.) Kakor poroča »Temps«, se bodo grške volitve vršile 27. septembra. _ PROSLAVA CESARJEVEGA ROJSTNEGA DNE V GLAVNEM STANU. DUNAJ, 18. (Kor.) Posebno slovesno se je praznoval cesarjev rojstni dan v glavnem stanu. Ob 9 zjutraj je bila vojaška maša. ki so se je udeležili vrhovni poveljnik vojni maršal nadvojvoda Friderik, načelnik generalnega štaba, generalni polkovnik bar. Conrad-Hotzendorf, nemški častniki, ki so dodeljeni vrhovnemu po-veljništvu, drugi visoki častniki in zastopniki vojaških in civilnih uradov. Ob 2 popoldne je bila slavnostna pojedina, ki jo je posebno povzdigovala navzočnost nemškega cesarja Viljema. Napitnico cesarju je govoril nadvojvoda Friderik in jo zaključil s trikratnim hoch-klicem cesarju. Nemški cesar je po pojedini šel v grajski park, kjer je nagovoril več oseb. Po triurnem bivanju v nastanišču glavnega stana je cesar Viljem odpotoval, navdušeno pozdravljan po prebivalstvu. Major Moraht piše v »Berliner Tage-blattu«: 1. julija se je pričel pehotni napad sveže, zelo močne armade generala Haiga. Sedaj je potekel poldrug mesec in iz velike angleške predorne misli je nastal semtertja valujoč postojanški boj. Ta uspeh nikakor ne zadovoljuje nam sovražnih vrhovnih armadnih vodstev. Kakor na povelje skušajo sedaj angleški listi pojasnjevati občinstvu zastanek ofenzive. Tako je pisala »Morning Post« pred nekaterimi dnevi: »Dasiravno uradna poročila zadnjih dni niso objavila heroičnih vesti o našem prodiranju, se vendar zato ne sme misliti, da nas je sovražnik zadržal, ali da zasledujemo politiko nedelavnosti.« V tem ste pomešani resnica m neresnica. Nedelavni niso bili Angleži. Njihovi sunki na znanih bojiščih ob važni cesti Albert-Bapaume so bili 12., 13. in 14. avgusta zastavljeni z veliko silo. Samo posrečilo se jim ni, da bi bili dosegli razširjenje svoje fronte v severovzhodni in vzhodni smeri. Slej ko prej vzdržujemo isto črto, ob kateri se je ustavil prvi angleški naval, in je zmotno. čega obraza. Košate, že bele brke je nosil pod nosom: oči so mu bile črne in so se svetile. Zamahnil je z roko, pa je dejal tovarišema: »Glejta, izpili smo že tohko kozarcev tega jesiha. A komaj, komaj sedaj smo prišli do prepričanja in zavesti, da živimo resnično na tem svetu. Treba je bilo nešteto kozarcev ... Zdaj smo se prebudili — in kaj vidimo, prijatelja? Jaz vidim glupost, ki se smeje kroginkrog s svoj*m brezizraznim smehom; nesramnost vidim, ki se reži po celem svetu. V rokah me srbi, da bi stisnil pest in bi zamahnil z njo. In kamor bi zamahnil, tam bi se pokazale iskre ...« Naglo je izpil polni kozarec, in obraz mu je postal še bolj rdeč. Oči so se mu razširile, in v njih je ležalo nekaj trpkega in vlažnega. »Imel sem vinograde in čedno hišico. Brsteli so vinogradi na solčnem hribu nad Sočo; a v hišici je prepevala radost božja. Hčerka, edina, kar sem imel na tem svetu, je prepevala kakor ptička v gajbici. Nedolžnost je bila z njo in prva mladost. Pa sem prepeval, tudi jaz sem prepeval v svojih vinogradih. Milost božja je bila z mano, in drugega mi ni manjkalo, kakor da stopim na Caven in v svoji Stran n. fEDINOST« štev. 231. V Trstu, dne 20. avgusta 1916. če londonsko časopisje trdi, da je bila izgubljena »velika druga nemška črta«. Leta se nahaja nekako na fronti Grand-court - Courcelette - Martinpuich - Guil-lemont Ker smo imeli veliko časa, da smo se pripravili na bližajoče se dogodke, bodo najbrž za to imenovano črto utrjene nadaijne črte, tako da Angleži po 45 dneh napadov stoje pred istim delom kot v začetku. Toda neka razlika pa je vendar med tedaj in sedaj. Velika angleška armada, ki naj bi odločilno prodrla vse do Rena, je imela težke izgube, in brezštevilni, breuspešni naskoki so pač njeno trdnost omajali v njenih temeljih. Francozom se ni godilo bolje. Njihovi živahni napadi zadnjih dni med Maurepasom in Hemom so bili breuspešni in so jih stali veliko žrtev. Tudi ta nasprotnik vkljub svoji hrabrosti, zlasti pa temnokožnih pomožnih čet. ni dosegel svojega najbližjega cilja, ceste Peronne-Bapaume v ran-courtskem okolišu in kraja Peronne. Slej ko prej ste krili v vsem napadnem okolišu Thiepval-Soyecourt znatno zapognieni, in ni upanja za sovražnika, da bi znatno izpremenil ta položaj. Nevtralni opazovalci so iz položaja na zapadu dobili vtisk, da jc ravnotežje vzpostavljeno. To je za angleško strategijo uničevalna sodba, kajti mi bi bili ta položaj izsilili le z majhnim delom svojih moči. Drzna namisel angleških vojskovodij, da bi posnemali predor med Tarnovim in Gorlicami, se je tako torej klavrno izjalovil. Kaiti naj že pride karkoli, in naj še tolikokrat naskočijo Angleži s svojimi divizijami, moremo vedno pomniti, da se je oni predor v malo dneh razvil v veliko bitko, dočim pa angleški predor po poldrugem mesecu ni niti našel prostora za razvoj, ki ga je zahtevalo razmerje sil. sil. Razbremenitev Francozov pri Verdunu se je morda dosegla do neke mere. Toda tamošnje naše žilavo napadno delovanje ni vzmeknilo sommske bitke. Nasprotniki v zadregi zaradi svojih neuspehov ob Sommi štejejo v zaslugo, da naše sile ve-, žejo v drugem okolišu kot pred Verdu-nom in nam tako odvzemajo inicijativo. Vzroki te tolažbe niso pravi, so prozorni in jih naši sovražniki pač kmalu, kot so^ že marsikatero optimistično razlago taktičnih premahov na zapadu, zavržejo molče. Vpliv brezuspešne predorne ofenzive na politične nazore naših sovražnikov o splošnem vojnem položaju se še ne kaže. Mogla bi se morda navesti govorica o izpraznitvi Verduna, ki si jo je »Pester LIoyd« pred nekaj dnevi dal preko Švice poročati iz Pariza. Težki so boji naših in naših zveznih čet med Pinskim in romunsko mejo. Kjer se le kako dajo izvesti napadi, tam so armade generala Brusilovega pripravljene, da se z veliko silo in premočjo vržejo na naše fronte. Rusko vojskovodstvo poizkuša neumorno postopne napade in presenetljivo hitro menja svoja glavna napa-dališča. Stohodsko Črto smo mogli vzdržati in ravno tako svoje postojanke ob Oginskem prekopu. Trdnjavi Kovelu se Rusi niso približali bolj. Čete c. in kr. generalov Fatha in Tersztyanszkega so zavrnile tudi najliutejše napade. Tudi Bohm-Ermollijeva armada, ki je bila severno in južno ceste Brodi-Lvov zapletena v težke boje, je vzdržala svojo fronto. V poveljniškem področju nadvojvode Karla sta ruska generala Ščerba-čev in Lešicki zastavila vso svojo moč, da bi prisilila Bothmerjevo armado, da bi se umeknila na črto Strij-Lvov. Posebno proti odseku Zborov-Konjuhi, zapadno Tarnopola, so se v okolišu Stripe vršili srditi boji. Nemško vrhovno armadno vodstvo je poročalo 15. avgusta, da so bili vsi napadi do zadnjega zavrnjeni in sicer ob najtežjih ruskih izgubah. Ruska poročila, ki so bila očividno sestavljena nekoliko preje, niso počakala konca bojev in so polna zmag. Tako hočejo, da bi bili razširili svoje uspehe ob gornjem Sere-tu, na stripski fronti pa nas prisilili, da smo opustili močno utrjene postojanke. Celo zasledovali da so nas in našo črto porinili za mesto Podhajce. Iz poročila našega vrhovnega arinadnega vodstva posnemamo, da se fronta grofa Both-merja vzdržuje med porečjem Koropca in Zlaie Lipe in da Rusi niso prodrli dalje preko okoliša mesta Monasterziske, ki so je zaseli. Ta položaj je zelo važen za nadaljni potek bojev in zopet odtehtuje uspehe, ki so si jih priborili Rusi v mnogoštevilnih bojih med Dnjestrom in Karpati. Tu vzdržujemo fronto zapadno Sta- nislavovega, zapadno Nadvorne in jugozapadno Delatjna. Rusi pravijo v svojih poročilih, da so osvojili mesto Nadvorno. Ona njihova poročila vsebujejo zopet podatke o številu ujetnikov, o katerem pač smemo dvomiti. Od 1. do 11. avgusta naj bi bile armade generalov Saharovega, Ščerbačevega in Lešickega ujele 1708 častnikov in nad 82.000 mož. Ta ogromna pretiravanja so pač taka, kakor so bila v poročilih ob začetku ruske ofenzive. Tedaj so Rusi javljali toliko ujetnikov, da bi sploh noben nemško-avstrijski branitelj ne bil več mogel še ostati na vzhodni fronti, če bi bila ona števila odgovarjala resnici. Nato se je uradno zračunalo, da so Rusi šteli tudi vse prebivalstvo zasedenih okolišev in da je vsak podpovelj-nik mislil, da napravi dober posel, če hrabrost svojih podrejencev pokaže z visokim številom ujetnikov. Armadi generalnih polkovnikov pl. Kovessa in Pflanzer-Baltina ter med njima nemška južna armada so vzdržale bojne okoliše, ki so si jih priborile. Angleži, katerih poročevalci pošiljajo številna poročila iz ruskega glavnega stana, motrijo z nekako skrbjo razvoj nemško-av-stro-ogrske obrambe. Tako si dajo poročati »Times«: »Ni misliti, da bi se Nemci hipoma sesedli. Iz izkustev se more izvajati gotov zaključek, da se bodo upirali dvakrat tako močno in da dovedejo dvakrat toliko rezerv, kot pa se je smatralo za mogoče.« Italijanska duša še vedno ni našla ravnotežja, če se sploh hoče priznati, da ga je imela kedaj, odkar je izbruhnila voina. »Gazzetta Ticinese« si privošča imenitno stopnjevanje ententnih uspehov: »Bitka ob Marni — srečno venčanje o-bupnega povzdiga. Bitka ob Yseri — bitka volje za življenje. Bitka v Šampanjl — sijajen poizkus bodoče splošne ofenzive. Verdun — stožer vse vojne. Boji v Trentinu — odločen pojav italijanskega samospoštovanja. Ofenziva generala Brusilovega — vzpostavitev časti ruskega o-rožja. Zmaga ob goriškem predmostju — zmaga duha nad tvarino, uma nad telesom, človeka nad sirovo silo, pravo po-petje na Olimp.--- Ce trezno presojamo doslej dosežene italijanske uspehe, odkar so zavzeli goriško predmostje, ne najdemo povoda, da bi podpirali italijansko radost. Doslej so se c. in kr. čete hrabre Boroevičeve armade umeknile le do tam, kjer se nahaja njihova glavna obrambna postojanka. Branijo skrajšano fronto, ki gre iz okoliša vzhodno Tržiča do okoliša vzhodno Gorice in potem v dosedanji smeri proti severu. Obrambne naprave med Gorico in morjem, proti katerim je sedaj v glavnem naperjen italijanski naval, so izvršene kar najpopolneje in so jih branitelji uspešno vzdržali proti prednjim četam vojvode d'Aosta. Zveze c. in kr. armade v zaledju so dovolj ugodne. Italijani skušajo razširiti napadni okoliš in v ta namen močno obstreljujejo obrambni okoliš severno Gorice, hrib sv. Gabrijela in Sveto goro. Končno pa ostaja resno vprašanje za italijansko vojskovodstvo, da se mu doslej nikakor ni posrečilo odpraviti nevarnosti, ki bi znala izbruhniti iz okoliša med Adižo in Brento. Sedaj znaša razdalja med c. in kr. fronto vzhodno tirolske meje do Padove samo 75 kilometrov, dočim bi Cadornova armada med Tržičem in Padovo morala napraviti 150 kilometrov, če bi bila prisiljena, umekniti se iz beneške vreče. Ce premislimo vse to skupaj, ne moremo pritrditi, da so se Italijani »že pepeli na Olimp«. lta§ politične vesti. Angleško - nemški odnošaji po vojni. — »Norddeutsche Allgemeine Zeitung« piše: Angleški ministrski predsednik je izjavil, da je sklenila angleška vlada, da ne obnovi diplomatskih zvez z Nemčijo, dokler ne dobi zadoščenja za umor kapitana Fryat-ta._ Angleški ministrski predsednik menda misli, da se bo z nemške strani po sklepu miru z nestrpnostjo pričakovala vrnitev angleškega zastopnika. V Nemčiji se jako hladno sodi o vzpostavitvi diplomatskih odnošajev z deželo, katere državniki in časopisje tekmujejo v psovanju in obrekovanju Nemčije in kažejo tako pomanjkanje dostojnosti, spodobnosti in poštenega mišljenja, da ni primera zanje v zgodovini. (Kor.) Hujskanje na spor med Nemčijo in Ameriko. \Voiffov urad poroča z dobro poučene strani: Lord Creve je na očividno naročeno vprašanje baje trdil v angleški gornji zbornici, da so nemški podvodniki ponovno v sedmih slučajih potopili trgovske ladje brez svarila. Namiga val je, da so podvodniki streljali tudi na ladijsko moštvo, ki se je rešilo v rešilne čolne. S tem je trdil, da so podvodniki večkrat prekršili obljubo, ki jo je podala nemška vlada amerikanski v zadnji noti glede pod-vodnikov. Njegov namen je prozoren. — Zastrupiti hoče ponovno odnošaje med Nemčijo in Zedinienimi državami, da bi se Angleška dalje zopet krila za_ Ameriko. Njegove trditve so neresnične. Že njegovo zavijanje kaže, da mu ni bilo mogoče navesti dokazov za njegove trditve. Posebno pa naj povdarimo nesramno trditev, da so nemški podvodniki streljali na ubežnike v ladijskih čolnih. Ta trditev se sklada z vlado, ki se kot hraniteljica postavlja pred barolonške in kingstephenske morilce in je »looško junaknjo«. za navaden umor odlikovala z redom. (Kor.) Spori med zavezniki v Solunu. »Miin-chner N. N.« poročajo z zanesljive strani: Zadnje dni se je javljalo, da je prišlo do sgora med srbskim prestolonaslednikom Aleksandrom in vrhovnim poveljnikom solunske armade, francoskim generalom Sarrailom. Prestolonaslednik Aleksander je mnenja, da general Sarrail Francoze in Angleže čuva, dočim ima Srbe samo za »kanonenfuter«. — Razgovor o tej stvari med prestolonaslednikom in vrhovnim poveljnikom, da je bil zelo buren. — Ravno tako tudi v Londonu nikakor niso zadovoljni z generalom Sarrailom in so se že večkrat, zlasti v zadnjem času pritoževali proti njemu v Parizu, odkoder so mu sedaj dali kot pomočnika generala Cardomiserja, katerega smatrajo za Sarrailovega naslednika. To imenovanje je tem pomembneje, ker en-tenta očividno hoče kmalu aktivno nastopiti na Balkanu, pri čemer računa na pomoč Romunske, ki pa najbrž še izostane, dasiravno poroča »Stampa«, da se romunska armada nikakor ne demobilizira, temveč se Romunska ob dolnji Donavi vedno bolj spravlja v vojno stanje. Kralj da hoče z armado varovati nevtralnost proti vsakomur, drugi pa da hočejo popolnoma drugače. In vedno bolj narašča dvom, ali je gospod Bratianu enakega mnenja s kraljem. Vsekakor pa je značilno za položaj, da je bil Sarrailu dodan pomočnik, ki se pač najbrž kmalu pokaže kot njegov gospod in mojster. Volilni boj na Grškem. Dopisnik »Vos-sisehe Zeitung« poroča iz Sofije: V ze pričetem volilnem boju uporabljajo veui-zelosovi pristaši vsa sredstva, da zagoto-ve njegov uspeh. Njihova gonja skoraj nikjer ne zadeva na odpor v pokrajinah, ki so zasedene po ententi, in onih delih, ki so po angleško-francoski črti odrezani od ostale dežele. Četver »zaveza trosi denar, zapira in odvaja domačine iz okolišev v bližini fronte ter preprečuje n. pr. tudi uvoz časopisnega papiria v vzhodno Ma-cedonijo, izvzemši one liste, ki so naklonjeni ententi in v enostranskem presojanju vojnega in političnega položaja prekašajo celo najhujše francoske hujskaske liste. To mora polagoma vplivati. V Atenah je stvar bistveno drugačna. lam se še niso dali zavesti po očividno tenden-čnih vesteh. Grški se bliža zopet najres-nejša kriza. Nezakrivani bojni načrt vem-zelovcev in njihovih plačevalcev v četve-rozaveznem taboru je pač, da bi se urska kar najhuje kompromitirala pri centralnih vlastih. Romunske stvari. Berolinski poročevalec »N Fr. Pr.« se je razgovarjal z dobro poučenim balkanskim diplomatom o položaju na Romunskem, ki je izjavil, da ie položaj na Romunskem samopos«*>i u-mevno nejasen, in se je strinjal s splošnim mnenjem, da ni izključena možnost presenečeni, a je vendar bil mnenja, da Romunska počaka razvoja vojnega položaja, preden se odloči. Rekel je: Romunska najbrž stopi v vojno le potem, ce more biti gotova, da doseže lahko in hitro zmago. Zato se mora obotavljati, Ker vidi, da ententna ofenziva na zapadu ne napreduje in da je ruska ofenziva zaustavljena. Ravno boji na Francoskem bi znali biti zelo poučni za Romunsko. Uzki kos sveta, ki ga je ententa osvojila v dveh mesecih, je popolnoma opustošen m ponovna ureditev bo stala neštete milijone. Ta usoda čaka Romunsko, če stopi v vojno proti osrednjima vlastima In Bolgarski. Dežela bo spoznala vse strahote vojne. Tudi v militaričnem ozlru sedanji čas pač ni ugoden. Ker napreduje karpat- neumni sreči izpulim iz neba tri zvezde, da jih rabim doma mesto svetilke. Mehe... Pa so mi zamerile zvezde mojo prevzetnost. Poklicale so vraga, ki je sćdel na moje vinograde in me je pognal iz hiše. Pograbil mi je hčerko, radost božjo, in jaz sem moral bežati, bežati, da se nisem mogel prej ustaviti nego tu pri tem jesihu... Mehe...« Starec se je nasmejal s kratkim, pretrpanim smehom. A že v naslednjem trenutku je stisnil ustnice, in ves obraz se mu je nakremžil. Iz oči so mu pričele lezti solze, ki somu kapale na košate brke Pesti na mizi so se mu stiskale krčevito, in tresel se je po vsem životu. A naposled se je vzravnal. Udaril je s pestjo po mizi, da so kozarci odskočili. »Iskre bi se kresale«, je zavpil s svojim hripavim glasom. »Kdo je klical vraga, da naj sede na moje vinograde in hišo in mi ugrabi hčerko? He, vprašam vas, ljudje božji, ki smatrate ta jesili za božjo kapljico! I, nu — pregrešil sem se v svoji sreči in prevzetnosti; i, nu...« »Tiho bodi, brate Matija!« je prigovarjal majhen možic kraj njega in mu je položil roko na rame. »Tiho bodi in ne vzne- mirjaj se tako- Saj veš, da sedim jaz kraj tebe, brate Matija. Pa mi je hudo, ker se ti trga duša. Ali čuješ, brate Matija? Vrag je sedel na tvoje vinograde in hišo; vrag ti je odvedel hčerko. A še je moč, ki prežene vraga. Veš, Matija, svetogor-ska mati božja bo udarila vraga. Pa bo zacvilil in bo zbežal, da niti z repom ne bo mogel treniti... Rečem ti, Matija, dvigni kozarec in trči!« In spet so trčili in pili. Mali možic z gladko obritim obrazom je šinil z rokavom preko mokrih ust. Cmaknil je z jezikom m je pričel s tihim glasom: »Tri vinograde si imel, Matija. A jaz jih imam šest. Lepi so in polni, da niti v paradižu ni bilo takih. Bili so moje bogastvo in mojih treh sinov. Da si slišal pesmi, ki srno jih prepevali sredi vinogradov! Pa bi rekel: Glej no — sami škrjanci so skriti v vinogradih ... A obdelali smo vinograde zadnjikrat; sinovi so se držali klavrno in niti peti se jim ni ljubilo. Pili so vino iz zadnjih sodov; skoro vse so izpili in niso bili niti pijani. Pa so šli na večer na vas. Tri ljubice so imeli na vasi, a ljubice so bile krasne kakor tri šmarnice tam pod jUčko goro. Pod tremi okni so se ustavili. Prijeli so se okrog vrata, pa so prepevali, o, tako milo prepevali in so jemali slovo. Pa so jokale ljubice, m jaz jadni starec sem se bil z rokami po čelu m sem kričal, kakor ga bi bil blazen. In zarano so šli sinovi — poklical jih je cesar, pa so šli... In Bo« ve, kje hodijo danes in spč v črni zemlji... Jaz Jadni starec se pa moram potikati po svetu. Razpadli so vinogradi in ječć daleč tam doli. A jadni starec mora piti jesih na tujem svetu; v svojih zadnjih urah mora okušati pelin A rad bi sedel v svojih vinogradih, dasi so razpadli. Ječal bi z njimi in bi si pulil lase. Veter bi pihal z morja, in listje bi se razsipalo po vinogradih. In jadni starec bi jokal zadnje solze in bi umiral sredi svojih zlatih trt...« Glava je zdrsnila možicu na prsi Z rokami si je zakril obraz in Je zaječal. A Matija je poskočil na noge. Zgrabil je z vso močjo možiceve roke in jih je odtrgal od obraza. Možic Je dvignil glavo; oči so mu bile suhe in so gledale preplašeno okrog sebe. A obraz mu je bil bled kakor platno, in ustnice so se mu tresle. »Mate, pri Bogu te rotim — ne udajaj se obupu!« je prosil Matija in je sklepal z ska ofenziva zaveznikov, bo Romunska obkoljena od treh strani. Kakor centralni vlasti, je tudi Bolgarska popolnoma pripravljena. Njena armada je v sijajnem stanju. Vsekakor bi ji seveda pripadei posebno težak kos dela. Braniti bi morala dve meji-, severno proti Rusom, južno pa proti Sarrailovi armadi in morda proti Grški, kajti misliti se da seveda, da bi pri-klopitev Romunske k ententi ne ostala brez učinka na Grškem. Bolgarski vojaki bi po mnenju tega diplomata proti Rusom postopali enako kot proti vsakemu drugemu sovražniku. Ce je človek napaden, strelja tudi na brata. Dežela je v vseh vojnih vprašanjih popolnoma edina, vlada in opozicija, toda sedaj se zdi, da Bolgarski ne bo treba vzdržati te nove preizkušnje. Ker Rusi nimajo niti najmanjšega upanja, da bi dospeli v Kovel, Lvov ali na Ogrsko, se Romunska ne prenagli. Vsekakor bi pasivno postopanje kot po grškem načinu ne zadostovalo. Če bi Rusija hotela romunsko ozemlje uporabiti za prehod, bi se Romunska morala braniti, drugače bi sledila vojna napoved centralnih vlasti in bolgarske. — O osebah in razmerah v 3ukareštu piše berolinski zastopnik lista »New York American«, Viljem Hale, da je 3ratianu v zunanji politiki zvit in spreten, da skrbno preudarja vse in da je skrajno previden. O Take Jonesku pravi, da je brezvesten in brez načel in čuta odgovornosti. Petra Carpa imenuje naj-spoštljivejšega in najkulturnejšega moža na Romunskem, Marghilomana pa značaj-nega, zelo izkušenega in dalekovidnega moža. O ruskem poslaniku Poklevskem-(ozjelu pravi, da razpolaga z najobilnej-šim denarjem in da je najspretnejši spletkar. O novem francoskem poslaniku Saint Aulairu meni, da ima novo pogodbo med Romunsko in entento v svoji listnici. Nemškega poslanika Bussche-Haddenhausna zelo hvali. O razmerah v romunskem glavnem mestu pa piše: »Hotelski vratarji so vohuni. Vaš tolmač je vohun. Mož, ki vas prosi za užigalico, je vohun. Vsako jutro se poročila o vsem, kar se je govorilo in delalo prejšnji dan, podajajo policiji in drugim interesirancem. Nič ni preprostega in poštenega. Vse je napravljeno ali kupljeno. Odkritega javnega mnenja ni, in če bi bilo, bi se ne kazalo.« — »N. Fr. Presse« pravi, da ni bilo do 17. t. m. nobene vesti, iz katere bi se dalo sklepati o poslabšanju položaja med centralnima vlastima in Romunsko, in da se zdi, da so i-vesti z bojišč i avdijence konservativcev vplivale na razpoloženje. Mesec avgust se smatra splošno za kritičen mesec glede razmer med Romunsko in centralnima vlastima. Ko se pričenja jesen, se začno pojavljati misli na zimo in težave zimske vojne in tako začne izginjati vera v lahkoto romunskega uspeha. Prihodnji tedni bodo zato posebno pomembni in pokaže se, ali zmaga na Romunskem interesna politika nad hujskanjem prijateljev Rusije. Politika Romunske je omahljiva in iz današnjega položaja se ne more sklepati na bodoče dogodke. Položaj pa se ni poslabšal in v sedanjem stanju je tudi to že morda zboljšanje. — Rusofilski listi objavljajo izjavo Take Joneska, ki jo je le-ta že ob koncu meseca julija podal buka-reškemu dopisniku »Daily Telegrapha«. Rekel je: Vsak človek zdravih čutov je pri nas mnenja, da je napočil čaz za Romunsko. Nadaljno odlašanje intervencije bi bila težka pogreška. Ententa sicer ni navezana na nas, ve pa, da bi naša intervencija pospešila konec vojne. Ni dvoma, da potrebujemo časa, da dobimo vojni materijal, toda tako dolgo nas mora podpirati ententa, kakor se more to tudi pričakovati od nje kot naših zaveznikov. To pa ne more zadrževati naše akcije. Omeniti moram še, da sporočajo Nemcem prijazni Romuni, da bi v slučaju vojne tudi Mar-ghiloman vstopil v kabinet; pripominjati rni ni treba, da jaz v tak kabinet ne vstopim. »Dreptatea« pa je poročala te dni, da je Take Jonescu v nekem pogovoru vprašal Bratiana, iz kakih mož bi obstajala vlada, če bi Romunska stopila v vojno, nakar da je odgovoril Bratianu odločno, da bi nikakor ne želel sodelovanja Jones-kove in Filipeskove stranke. Ta odgovor da je zelo poparil Joneska. — Končno naj še zabeležimo naslednjo berolinsko vest: »Daily Telegraph« pripoveduje svojim čitateljem, da je Nemčija v Bukareštu ponudila • pridobitev ozemlja na stroške Avstro-Ogrske, da bi pripravila Romunsko, da ostane nevtralna. Zdi se, da ima »Daily Telegraph« svoje bralce za izredno neumne. Mi se mu ne upamo oporekati. Tržtfko pismo. Bilo je leta 1897. Ali tistega dne ne rno^ rem pozabiti. Volitve so bile! Volitve v državni zbor. Slovenci srno imeli le enega državnega poslanca. Bil je Ivan Na-bergoj. Pokojni »Piccoio« je tedaj porabil vso svojo moč, ves svoj vpliv, vsa dovoljena in nedovoljena sredstva, da je vrgel edinega slovenskega poslanca. Slovenci so, ko so doznali za izid volitev, otožno in obupno odhajali na svoje domove ter doma dajali duška svoji ogorčeni slovenski duši. Pristaši vsemogočnega »Piccola« in prodanci pa so bili pijani veselja. Slovenci se nismo smeli niti prikazati. Prisiljena sem bila v pozni ponočni uri stopiti na ulico. Soproga ni bilo doma in svakinja je ležala smrtno bolna na drugem koncu mesta. Tekla sem k umirajoči svakinji. Ali prizori, katere sem videla na ulici — bilo je nekaj groznega, nepopisno divjega. Transparenti z napisom »Amen!« v velikih črkah so dičili okna »Piccola« in njegovih ljubljencev. To je pomenilo, da so zagrebli slovensko dušo. Po ulicah je drla množica najetih razsajačev — večinoma nezrela mladina — ter žalila na naj-grše načine nas Slovence in prepevala izzivajoče pesmi. Pomilovalno sem giedala te najete ljudi, ki se pač niso niti oddaleč zavedali svojega sramotnega položaja. Pač prodane duše! Grozno je bilo gledati to nahujskano množico, kako je klicala smrt tržaškim Slovencem: »Abbasso i sčavi! Viva Tri-este italiana! Nella patria di Rossetti non si parla che italian!« Koliko je bilo tedaj neki onih treznih, res pravih Tržačanov italijanske narodnosti, ki so obsojali to pobalinstvo »Piccola« in njegovih pristašev? Le s težavo sem se prerila skozi raz-grajajočo ' množico, da sem prišla do smrtno bolne svakinje. Čudna so pota usode! Pred 20 leti nam je »Piccoio« klical smrt ter zapečatil usodo tržaških Slovencev in njih razvoj s Črnim mrtvaškim prtom, na katerem se je lesketala ena sama beseda — »Amen!« Krog tega mrtvaškega slovenskega odra je gorelo neštevilno luči, kot mrtvaške sveče, kroginkrog odra pa so pogrebci peli mrtvaške pesmi ter se nalivali s pogrebnino, šampanjcem. »Amen!« so vzklikali veselja pijani, tei* so hoteli zagrebsti še živo slovensko dušo: Še živega torej pod črno zemljo Zagrebejo z roko sovražno. S pečatom in kamnom gomilo zapro In s čoto obdajo jo stražno. Zdaj dih jim je prost in lahko jim eree, Zdaj bati ne bode se treba: Zdaj četa, pri giobu vedela sede, Za zemljo pokopana žreba! Uganil si preroški pesnik usodo tvojih rojakov tržaških SJovencev ter njih muke in trpljenje! * Ali tržaški Slovenec ni hotel umreti. Kalvarijo svojo naš rod je i"" 1 In dneve prebridke trpljenj.., A zdaj mu rešitve je z .r zažarel. Kapočil mu dan je vstajenja! Da vstaja re-ničuo mogočen, časlit, Uničil naklepe je Črne; Grozi naj, hrumi naj sovraknik srdit, Slovan se mu v grob več ne vrne! »Amen« iz leta 1897. pač ni veljal tržaškim Slovencem, temveč »Piccolu« samemu in njegovim pristašem. O mrtvih naj se ne govori slabo! Ali »Piccoio« ni navaden mrtvec. On ni imel — duše, torej tudi vesti ne! Njemu so bili po njem nahujskani ljudje lc kramarsko blago, s katerimi je kupčeval ter si kopičil zlate zaklade. S 34Ietnim hujskanjem in raznarodovanjem tržaških Slovencev si jih je nagro-madil cele kupe, dočim pa naša skromna »Edinost« le z naporom rije dalje, ker ni kramar, da bi kupčevala z dušo naroda, temveč le skromna učiteljica in hraniteljica zatiranega našega naroda. Nakupi-čila si zato ni kupa zlata; pač životari, kot vsi pošteni delavci, ali živi in bo živela dokler bodo živeli Slovenci v Trstu. To je najlepši dokaz poštenega dela! Končno še nekaj o rojstvu pokojnega »Piccola«: V Trstu je tačas bilo časopisje malo razvito. »Osservatore Triestino« je izdajal prilogo »Adria«. Bil je to pošten list, ki ni blatil Slovencev. Bili so še različni šaljivi listi, ali hujskajočega ni bilo nobenega. To je porabil iz »tužne« Poljske privandrani Žid Teodor Mayer, pristen Italijan — purissimo sangue! Mislil si je: S svojo kramari jo in drobnarijo ne obogatim nikdar! Dobro bi bilo, da prevzamem mesto zdražbarja med mirno ži- rokami. »Glej, saj sva tu z Jožo, da pijeva s tabo in te tolaživa. Kislo je sicer vino, a vendar zleze počasi v dušo... Ali čuješ, Mate, ti moj predragi! Dvigni' kozarec in trči z nama, da se ti potolaži duša!« In s tresočo roko Je dvignil Mate kozarec in ga je prislonil k ustom. A vino se mu je razlilo po bradi in po Jopi. A vendar je srkal Mate kislo vino, kakor da bi bil žejen na smrt. Z obema rokama je prijel kozarec in ga je držal krčevito, dokler ga ni Izpraznil popolnoma. »Kaj gobezdata in se cmerita kakor dve ujeti podlasici?« je vzrojil tretji delavec in se je vzpel v vsi svoji dolgosti. Zamahnil je z dolgimi rokami in Je poizkušal, da bi spravil v red svoje poveš ene, na vse strani štrleče brke. »Vidva sta pač kakor dva otroka, katerima se je skrila mati zanalašč. Cmerita se in jadikujeta, pa niti ne vesta, kam bi se obrnila. Saj pravim — vrag naj sedi na vajinih vinogradih! Bosta vsaj manj pila in delala manj grehov na ti božji zemlji!« Matija in Mate sta skrivala hrbte, pa sta gledala vsa prestrašena na razsrjene-ga tovariša. A Joža je renčal in ie kazal svoje velike, • bele zobe. Suhi, koščeni obraz mu je postal zaripel, in zdelo se je, da se Joža jezi resnično. A Joža se ni jezil; kajti mirno se je vsedel, pa je govoril: »Vinograde že dobita enkrat nazaj. Vragu se ne bo ljubilo dolgo sedeti na njih. Vrag ima dandanes vsa drugačna in imenitnej-ša posla, m ne bo stražil kar za nič vajine kisle vinograde... A meni jo je zaigral zlodi, vama rečem. Ne bom se kisal kakor ti, Matija. Pa tudi cmeril se ne bom kakor Čič Mate. Nočem delati veselja zlomku. Čemu tudi? Saj ga je imel že itak zadosti tisti dan, ko me je pognal od doma. O, ni se reklo zaman: Bovčati Joža se ne boji niti zlomka in nima nobenega spoštovanja do njega. Po gorah so poznale divje koze Jožo. Bežale so preko gora, samo če se je Joža prikazal na ozki polici. Rečem vama, da sem bil divji lovec, kakor je bil moj rajni oče in kakor bi bila moja dva sinova, da ju niso ubili Lahi tam deli nekje ob morju... A kaj rečeta? Mislita, da se bom cmeril? I, ne — za ves svet nel (Konec jutri.) V Trstu, dne 20. avgusta 1916. »EDINOST« štev. 231. Stran III. večimi prebivalci italijanske in slovenske darove, ki so došli v narodnosti. To bo neslo! Tržačani so dobri, naivni. Polnili mi bodo žepe! Tako mislil — tako ukrenil! Nekega dne sem šla po opravkih po mestu. Kar zaslišim, kako kriči neki mo-žicelj na voglu na Lesnem trgu. Občinstvo se je trlo krog njega! Radovedna stopim bliže. Omenjeni možice!] je molil mimoidočim majhne listke v obliki osminke ter se drl na vse grlo: »II Piccolo! II Picco-lo«! Bil je res »piccolo«! Ljudje pa so se gnetli tam okoli ter kupovali! Radovedna, kaj neki je, sem kupila listič tudi jaz ter ga prečitala. Bila so le navadna poročila vsakdanjih tržaških dogodkov: samomori, prepirčki med ženicami, in druge take »Čakole«, v katerih ie bil mojster le Ma-yer. Ne dolgo nato je začel izhajati list v malo večji obliki, prinašal zopet Ie navadne tržaške dogodlfaie ter dražil radovednost tržaških ženic. Ali postal je popularen — to je hotel Mayer m dosegel je svoj namen! Izšel je zopet v večji obliki, ali takrat že kot političen list! Toliko o rojstvu pokojnega »Piccola«. Njegovega poznejšega delovanja pa ni treba opisovati, ker je znano vsemu svetu in smo je prav posebno občutili mi tržaški Slovenci! Danes ga seveda ne čutimo samo mi tržaški Slovenci, temveč vsi narodi naše Avstrije. Kremenova. ©2 Avstrijski črnovojni zavezanci roistvenih letnikov 1896, 1895, 1894. 1893, nadalje 1SS9, I8SS, 1887, 1886, 1885. ki so bili na prebiranju do spodaj določenega roka za prihod v službovanje spoznani, da so sposobni za črnovojno službo z orožjem, morajo odriniti v službovanje, ako se niso že pritegnili na službo z orožjem aH niso bil« iz ozirov javne službe ali javnega interesa oproščeni te službe na določen ali nedoločen čas, in morajo priti k C- in kr. dopolnilnemu okrajnemu poveljstvu, oziroma k c. kr. deželnobrara-bovskemu (deželnih strelcev) dopolnilnemu okrajnemu poveljstvu, k! je oznamen-ieno v njihovi črnovojni izkaznici. 28. dne avgusta 1916. 1. Tisti izmed zgoraj oznamenjenlh letnikov, ki bodo spoznani za sposobne na dodatnem prebiranju p o tem roku za odhod v službovanje, morajo odriniti v službovanje v 48 urah potem, ko bodo odbrani. Za tiste, ki morajo zaradi začasne obolelosti odriniti v službovanje šele ob poznejšem roku, nego velja zanje po gorenjih določilih, velja za to določeni rok, ki ga je posneti iz črnovojne izkaznice. Potrjenci rojstvenih letnikov 1896, 1895, §894, 1693, nadalje 1889, 1688, 1887, 1886. 1885, ki so bili potrjeni potom prostovoljnega vstopa v skupno vojsko, vojno mornarico ali v deželno brambo na podstavi vojnega zakona, morajo tudi odriniti v službovanje 28. dne avgusta 1916. I. Tisti, ki so dolžni odriniti v službovanje, morajo priti na dan. ki jim je določen za prihod v službovanje, vobče najkasneje do 11. ure dopoldne. Kake manjše zamude te ure so dopustne le tedaj, če se morejo utemeljiti s prometnimi razmerami. Ako bi bilo v črnovojni izkaznici ozna-menjeno c. in kr. dopolnilno okrajno poveljstvo, oziroma c. kr. deželnobrambov-sko (deželnih strelcev) dopolnilno okrajno poveljstvo med tem časom menjalo svoje stojališče, morejo njemu odkazani črnovojni zavezanci odriniti v službovanje tudi k c. in kr. dopolnilnemu okrajnemu poveljstvu, oziroma c. kr. dežeinobrambovske-mu (deželnih strelcev) dopolnilnemu o-krajnemu noveljstvu, ki je najbližje njihovemu bivališču. V interesu vsakega črnovoinega zavezanca, ki odhaja na službovanje, je, da prinese seboj par močnih, v vojni porabnih čevljev, volneno perilo, po možnosti krpe za noge (obojke) iz ovčje votae, naimam dve rahni garnituri perila (vsaka obstoječa Iz srajce, spodnjih hlač, enega para krp za noge (ebojkov) ali kratkih nogavic, brisače in žepnega robca), potem žlico, nož ln vilice ter posodo za jed, kakor tudi orodje za snaženje. Za seboj prinesene čevlje, potem za perilo se bo dala odškodnina po cenah, običajnih v kraju, — ako se spozna, da so te stvari pripravne za vojaške namene. Stvari, ki jih prevzame voiaška uprava za plačilo, preidejo v last erarja. Dobro ie tudi prinesti seboj živila za dan prihoda; za to se bo dala določena odškodnina. . . Črnovojna izkaznica daje pravico do brezplačne vožnje po železnici, kadar se odrine v službovanje — izvzemši brzo-vlake — in pred nastopom te vožnje jo je dati Kolkovati pri blagajnici za osebe na postaji odhoda. Kdor ne sluša tega pozivnega l^vell«. se strogo kaznuje po obstoječih zakonih. V Trstu, 14. avgusta 1916. C. kr. nainestništveni svetnik. MmU sest!. Imenovanje. Naš barkovljanski rojak, g. Avgust Škabar, ki je vse leto kot major poveljeval hrabrim Dalmatincem v Pod-gori in bil trikrat odlikovan, je bil te dni povišan v podpolkovnika. Slava našemu junaku! ~ Odlikovan Slovenec. Srebrni zaslužni križec s krono na traku hrabrostne svetinje je dobil lač. podčastnik Franc Toma-žič, 5. dom. pp., prideljen nekemu bosen- skema pešpolku. Uspeh vojaškega dneva. Uspeh predvčerajšnjim obdržavanega vojaškega dneva ie prekosil vsa pričakovanja. Vštevši dneva, znaša zbirka okroglih 42.000 kron. S tem je prebivalstvo našega mesta ponovno dokazalo, da je pač utemeljen dobri sloves, ki ga uživa, da ima namreč za patrijotične namene vsikdar odprte roke. Posebna zasluga na tem lepem uspehu gre poslovnemu odboru in damam, ki so vodile nabiranje. Zahvala gre tudi raznim velikodušnim damam, zavodom in tvrd-kam, ki so pomagali bodisi z brezplačno dobavo raznih potrebnih predmetov, bodisi z brezplačno izvršitvijo raznih del. Prav posebno pa so se izkazale vse one mnoge mlade dame, ki so z veliko vztrajnostjo in marljivostjo opravljale utrudljivo službo orodajanja cvetlic m znakov. Pokrovitelj vojaškega dneva, namestnik dr. baron Fries-Skene je predsednika poslovnega odbora, ravnatelja Endlcrja, pooblastil, da vsem sodelavkam in sodelavcem in sploh vsem onim, ki so na kakor-šenkoli način pripomogli k lepemu uspehu vojaškega dneva, izreče njegovo naj-iskrenejšo zahvalo. Pomožna akcija za avstro-ogrske vojne ujetnike v Rusiji. Avstrijska družba Rdečega križa javlja: V zadnjih dneh se je vršilo v Stockholmu posvetovanje med zastopniki amerikanskega poslaništva v Petrogradu, c. in kr. in kr. pruskega vojnega ministrstva, Skupne osrednje poiz-vedovalnice, (informacijski urad za vojne ujetnike), nemškega in švedskega Rdečega križa o obskrbl naših vojnih ujetnikov v Rusiji in Sibiriji z zimskimi oblekami, perilom itd. za prihodnjo zimo. Dela so se že pričela, tako da bodo vojni ujetniki še pravočasno pred začetkom zime po možnosti preskrbljeni z vsem potrebnim. Delegati danskega Rdečega križa in sestre avstro-ogrskega Rdečega križa, ki so odpotovali v Rusijo, bodo te dni odšli iz Pe-trograda v ujetniške tabore, da obiščejo kolikor mogoče mnogo vojnih ujetnikov, Slosenko Edinosti. iSće Hrvatico ▼ avrho konverzacije. Ponudbe pod .J. S.u na Ins. odd. 559 fAM«H »e odda t mdem gospej. Ulica Valdi-iODlCtt rivo št. 15, II. levo. 55S Iščem služkinjo za domača dela. Ulica Petronio 2. Krčma. 557 Rftdi VPORiiCS razdrobio* i£ad°ebeU^Vpod lastno ceno. Via Remota 7, polun. levo. 555 $kItI!a vrste kupuje prva slovenska trgo- irUlvfjC vina, Jakob Mtrgon, Trat, ulic* Soli-tario 21 (pri mestni bolniinici.) 529 H'lff delavca izurjeno v izdelavi metel se takoj ilvU sprejmeta, pri tvrdki Zupančič, Ljubljana, Karlovska cesta [6. 474 Z odouo brez otrok on gospodično, ki ima veselje do gospodinjstva in če ima kaj premoženja ali pokojnino, ifiče spoznanja 40 leten gospod, blagega enačaja, s pravico na pokojnino. Prijazne ponudbe (če mogoče • sliko) na Inser. odd. „Edinosti- Trst, pod „Sreča*. 523 Ivan Križmančič ^outTT m^tSk sala K 3-20, cipro K 3*20. creraa maršala K 3-20. Aro aro Istria K 3'20, pelikova« K 3*20, tropiuoveo navaden K 3 20, tropinovec fini K 4'40 slivovic K 4 —, brinievec K 4-—, konjak K 4-— liter, refofik v steklenicah K 2-4C moškat ▼ steklenicah 2^80. 12 Dne 28. t. m. se rate predstaviti! Se zabite na vojaško opremo!! hAHflbfl lil K A izborna vrsta, po K 157 hI U?rSK0 VIiHm franko Hangar 41, vedno na razpolago v klati. — EM. MIELOSSOVICH, Trst, Via Barriera št 4. 543 K limitam cunje, volno, bombaž, volnena in Bi U f* II J« U! vati rana pokrivala in volnene pletene srajce Prihajam tudi na dom. Zaloga Settefontane štev. 46. 475 najrazličnejših vni, milo, marmelado, Slaščice_ .j a na deb«Io pO gorčico, kisle kumare, sveče i. t d. razprodaja ca deb«Io pO zmernih ceni MILOVAN DOMENIŠ (ex K. Klavora) ulica Carradori 18. zmernih cenah tvrdka Trstu, 472 na debelo samo za preprodajalce. Kogavioe, sukanec, pip«* milo, gumijeve podpet-nike, razni gumbi, denarnico, mazilo za Čevlja, jnm ujetniKov —Sojini prinesejo pozdrave iz domovine ter, j pirni BTintniki, zaponko, prstani Močoga križa, kjer vlada pomanjkanje, pomagajo Z de- krema za brado, iliee, razna rezila, rob«!, mrežice - - - e. • - * -9 o krlr« nWanina sraiAa »ir.nHnio r crlo^flla narnimi zneski, z ustanavljanjem pomožnih kuhinj itd. V Nemčiji se je, da se dobe potrebna sredstva, vršila splošna velika zbirka za voine ujetnike. V Avstro-Ogrski pa se je, da se ne oškodujejo mnoge druge dobrodelne akcije za jetične, slepce, za umetne ude, za invalide itd., in z ozirom na to, da zahteva omenjena akcija v Rusiji in Sibiriji velika sredstva, na velikopotezen način odločilo c. in kr. vojno ministrstvo, da kakor lansko leto tudi tokrat prevzame zopet stroške akcije nase ter s prispevki, kolikor je to od tu sploh mogoče, olajša položaj in omili usodo vojnih ujetnikov v Rusiji. V stvari cenzure. Te dni se je predstavila namestniku Moravske baronu Heinol-du deputacija moravskih nemških časnikarjev s prošnjo, naj bi na merodavnih dunajskih mestih zastavil svoj vpliv za u-blaženjc cenzurne prakse. Urednik Weiss je opozoril namestnika na neenako postopanje s časopisjem v vojskujočih se državah. Izvajal je, kako da avstrijski listi ne morejo beležiti niti gotovih vojnih dejstev, kameli, da bi mogli pravočasno zavzemati stališče o vprašanjih vnanje politike in notranjih upravnih stvari. Iz listov v nemški državi doznajemo stvari, ki se domačemu časopisju pod pritiskom cenzure od-tegajo. Avstrijska cenzurna praksa ne pritiska domačemu časopisju le pečata ma-njerednosti, ampak podreja tudi domač« prebivalstvo nekakemu vauštvu. Bmska cenzura črta vesti, posnete iz dunajskih listov. Vesti, ki so bile v zjutranjem izdanju zaplenjene, se smejo v večernem objavljati — ali pa narobe. Časopisi so obnemogli nasproti tej praksi. — Namestnik baron Hemold je v svojem odgovoru priznaval časopisju patrijotično delovanje je priznal, da organi cenzure včasih ska-čejočrez ojnico. Neenakost v odredbah ne izhaja le iz raznoličnosti navodil. Vlada si prizadeva, da bi po možnosti zboljšaJa ta položaj. Tedensko zdravstveno poročilo. V času od 12. do 19. t. m. je bilo v tržaški občim zaznamovati 7 slučajev škrlatice, 9 slučajev davice in 29 slučajev legarja. Umrlo je 5 oseb za legarjem. za brke, pletenine, erajeo, spodnje hlače, ogledala, " ------------*— .Patent Knopfe" ulioa s. NUolo 62 nstnike, razno glavnike, zaponke in drugo predaja JAKOB LKVi. štev. 19. v veliki izberi in po zmernih cenah dobite pri tvrdki M. WE ccmso 7—9, || m (i ^ -^m. MT w%> M w Km im --KOKSESIVNA KAVA V KOCKAH.-- Gotova in pripravljena sladka kava. navodilo. Kocka se skuha v 72 litra vode, nato se posodit pokrije 2 minuti ter se pusti da se poleie, nakar je kava pripravljena. Samo poskus. — 1000 priporočilnih ■cvifeuaE. Originalni saboj samo proti predplačilni IVflK OREH, UuMjana 3. Mestni Trg 13. TRST, cl!cfl Barriera racc&fe 8 ima veliko zalogo mrtvaških predmetov Venci iz porcelane in biserov, vezani z medeno žico, iz umetnih cvetlic s trakovi in napisi. Slike na porcelanastih ploščah za grobne spomenike Itd. itd. Najnižjo konkurenčno cane. Oglasi, osmrtnice. zanvaUs lu vsakovrstna naznanila reklamne vsebine, naj se ooši-liaio na »Inseratnl oddelek Edinosti« — □□oi □a-o i a I s a □ a a □ o □ o 3 UKtn, uuDuana j, nesini itb j j. anDDBOoppnnoooagoDnnnnonaonoo STR^ 'CKEL Efltnrrnfirni ' atalia RAnilCDDE S s t«** ua«h1 u?h Mnrin Tcretn-t fntpritin 5 foiopM Ali! itn Trst - Corso Stev. 90 - Trst 10 dopisnic v platinu, zgotovljene ▼ 48 urah od K 3 naprej, z vsakim - vremenom. Za vojake nizke cene. :: Tudi električna razsvetljava, i: i □□---------— ■ _ __■_■____——DO E2t2aOClCĐOaCDOaafIĐBODBDDQOCQB(3OQ0Q ^ - - - ■ Trst vogal Via Harfo Terese-S. Ceterina Nov prihod volnenega blaga za moške, m u m ln ženske, zefir, batist in perljiva ivila « □ S za Jopice. — Svllenina ln okraski zadnje m g 9 novosti, velik izbor izgotovljenega pe- 8 □ S rila in na metre, spodnje srajce moderci. ■ o 5 Vezenine ln drobnarije, preproge za- S ° H vese, trllž po izjemno nizkih cenah, p ■Mg—H—11 ■!—!!■■ m S © m vsaki vefer ob 97* ?? c? c & o Vstopnina K 1* "is 'M Zlatarnica Q G. Pino Trst, ulica Canale štev. 13 Velika izbera srebrnih in zlatih ur, uhanov, prstanov, verižic itd. Cene zmerne. Cene zmerne. © CESKO - BUDJEVIŠKA RESTAVRACIJA (Bosakova uzorna Češka gostilna v Trstu) se nahaja v ulici delte Poste itev. 14, vhod v ulici Giorgio Galatti, zraven glavne pošte. Slovenska postrežba in slovenski jedilni listi. _ Največja izbera vse vojaških potrebščin. 1 mm □□ □□ OGLASI se raiunajo po 4 etot. besedo. Kastno tiskane besede ee računajo enkrat ve«. — Maj manjša : pristojbina anala 40 etotink. . □□ mi Stev. 554. sinove smrti prodam nevo kolo ceni. Kristijan Vouk, Rojan zmernt is 556 18leten mladenič ii£e slutbe v odverni- _________ iki pi^srni «11 trgovini. Pozna popo noma slovenski, nemški in julijanski in deloma hrratsld jezik. Naslov pove Ins. odd. Edinost Cene zmerne. Cene zmerne. S. OHLER & CORSO 16. _____ Trst, Via Cassa di Risparmio It. S i (Lastno poslopje) Kapital la rezerva K 8,890-000' KUPUJE IN PRODAJA: vrednostne papirje, rente, obligacije, zastavna pis.ua, prijoritete, delnice, srečke itd. VALUTE IN DEVIZE. PREDUJMI na vrednostne papiri« in blago " . > . *__IL. PROMESE. S SAFE • DEPOSI ležeče v javnih skladiščih [TS. Brzojavi: JADRANSKA. vix>0£ MA KHJIŽIGB J^toi^aveFplaSuje Wn£fis trojega. POVUtJE TLOQ i in Uto-nimam po dogovoru. itlljaiikbt DUNAJ I Tegethof ttrmt T-S DUBROVNIK kotor IJJUBLJANA ICBTKOVlO OPATUA SPLIT ŠIBENIK ZADAR akreditivi; Čeki in nakaznice na vsa tu- in inozemska tržišča. Živahna zveza s AMERIKO. REMBOURSNI KREDITL prodaja srečk razredne loterije. MENJALNICA IIHHMIII Mtt uaMNN UM: od94o12lnod3doS pop. IIIIHHUIIMIIIIHBOIIIMIII ESKOMPTUJE: srečke, devize in papirje. £ Zavarovanje vsakovrstnih papirjev proti kurzni " izgubi, revizija žrebanja srečk itd. brezplačno. STAVBNI KREDITI, REMBOURS- KRED ITI Krediti proti dokumentom ukrcanja. BORZNA NAROČILA. INKASO. Telefoni: 1463, 1793 ln 2676._ ESKOMPT MENIC Stran (V. »EDINOST« I ter. 231. V Trstu, dne 20. avgusta 1916. Krajevna Imena v Dalmaciji. Nedavno itno sporočili, da je vojaška oblast odredila da se imajo kraji in otoki v Dalmaciji imenovati edino le s pravim hrvatskim imenom. Zaderski »Narodni list« pričakuje sedal, da bodo vojaški oblasti sledile tudi poiitično-upravne z enako naredbo. Mi pa pričakujemo, da se z dosedanjo prakso preneha po vsem teritoriju, ob Jadranskem morju. Saj kažejo ravno sedanji dogodki, kako važno je tudi za državo, ako se že v krajevnih imenih kaže na zunaj pravo lice in narodni značaj dežel. Izgubila se Je v petek, 18. t. in., na železniški vožnji iz Boršta v Trst z vlakom, ki prihaja v Trst okoli 5 ure popoldne, velika srebrna hrabrostna svetinja Iz leta 1866., dobljena zaradi hrabrega vedenja v bitki pri Visu. Kdor Jo je našel, naj jo prinese v nase uredništvo, ker dobi primerno nagrado. Upamo, da najditelj ne bo staremu junaku izpod Visa hotel zadržati krvavo zasluženega znaka odlikovanja. V Trst se preseli iz Zadra odvetnik dr. Josip Ljubić. Tako je prijavil odvetniški-zbornici v Zadru. Sprejetje ponuđene čezmerne cene ni navijanje cen. Pri nekem prizlvnem sodišču je bila gospodinja Alojzija B. zaradi navijanja cen obsojena v denarno kazen 40 K. ker je za 18 jajc vzela od kupoval-ke same ponuđeno ceno dveh kron. V utemeljevanju se je povdarjalo. da pod > zaiit2vanie čezmerne cene« v smislu ces. naredba o navijanju cen ni razumeti le direktno zahtevan je take cene, ampak tudi sprejetje take cene od strani prodajalca. Zoper to razsodbo je generalna pro-kuratura vložila ničnostno pritožbo v varstvo zakona, ker samo sprejetje ponuđene čezmerne cene ne spada pod poiem zahtevanja, ako prodajalčevo postopanje ni bilo tako, da bi dalo povod k ponudbi. Kasacijsko sodišče je v smislu predloga razsodilo, da se je z obsodbo prodajalke zakon kršil in da se obtoženka oprosti obtožbe radi navijanja cen. Razlogi pravijo: Čezmerne cene sicer res ni treba vedno izrecno zahtevati, kajti tudi zahteva nju enako obnašanje prodajalčevo zadostuj:. 7a takšno obnašanje je n. pr. smatrati, ako prodajalec s tem, da se brani imenovati določeno ceno. pokaže, da na-ierava le za čezmerno ceno prodati, dalje Če blago zadrži, z določitvijo prodajne cene namenoma čaka in tako ali z drugimi sredstvi kupca takorekoč prisili, da mu ponudi čezmerno ceno. Po ugotovitvi te obsodbe ie pa razvidno, da je kupovalka sama stavila ponudbe, ne da bi jo obnašanje obtoženke do tega privedlo. Pod takimi okolnostmi torej sprejetje ponuđene čezmerne ccne ne spada pod pojem zahtevanja čezmerne cene.___ Gospodarsko. Trgovina in industrija na Bolgarskem. Bolgarska industrija razpolaga z vsemi prirodnimi predpogoji. Geološki ustroj bolgarskih gorovij je do danes samo deloma ugotovljen, vendar pa je že sedaj dognano, da obiluje z velikim bogatstvom kovinskih rud, da pa manjka premog. Pomanjkanje premoga, ki je v Bolgarski isto-tako, kakor v vseh balkanskih državah, ni razlog za odrekanje vsake bodočnosti rudarstvu. Za industrijske kroge naše monarhije in Nemčije se odpira tu novo polje dela in bilo bi iz raznih razlogov želeti, da bi ti industrijalni krogi tako, kakor je bil to slučaj v Romunski za petrolejko industrijo, posvečali več pozornosti bolgarskemu rudarstvu. Industrija ie še v detiuski dobi. Največ se dela v majhnih ali srednjih obratih, a o velikih podjetjih v modernem smislu ne more biti v obče govora. Posebno se čuti pomanjkanje kapitala in ljomanjkanje iz-učenih delavcev. Večjega obsega so vobče samo ona podjetja, ki se bavijo s proizvajanjem živil, ter uživajo zaščito carine. Po novejših podatkih je v Bolgarski ravno 270 tovaren s 65 milijoni obratne glavnice. Industriji živil pripada 100 tvornic z okroglo 20 do 23 milijoni, industriji sukna 60 s prilično 11 milijoni, keramični industriji 10 s 5 milijoni, industriji kož 22 z okoli 2 milijonoma, a kemični industriji 25 z nekako 2 in pol milijona kron glavnice. Te številke nam dosti jasno kažejo, da se tudi v bolgarskih delniških družbah dela samo s podjetji, ki bi se pri nas uvrščale k večjemu v kategorijo srednjih. Vse rudarstvo sc omejuje na 6 podjetij, ki razpolagajo s delniško glavnico skupno 6 milijonov kron, zato pa o pravi rudarski industriji, ki more, kakor je znano, delati samo z velikim kapitalom, ne more i)iti pri takih neznatnih podjetjih niti govora. Za izvoz prihajajo v poštev do sedaj samo bakrene rude, vendar se pa že javljajo prvi začetki živahnejšega izkoriščanja znatnih manganovih rudnikov. O obsegu produkcije kovinskih rud nam daje sledeči pregled pravo sliko. V Bolgarski se je izkopalo v 1. 1902. do 1910.: 63.017 ton bakrene rude, VV*1 *on svinčene, 2097 ton cinkove, 12.089 ton rude, ki vsebuje cink ter svinec, ter 19jO ton manganove rude. Dobivanje premoga je, kakor smo že gori povedali, zelo omejeno. Je sicer premogovnikov pa so večinoma malo izdatni. Zadnje vojne so industrijo Bolgarske, kakor vobče vse gospodarsko življenje, težko oškodovale. Od industrijalnih podjetij so mogli doseči znatneje dobičke samo številni parni mlini ter usnjarne in tovarne čevljev, pa tudi oba državna premogovnika sta bila zaposlena do meje svoje delovne sposobnosti. Vse druge panoge obrtnega življenja, a osobito sladkorna industrija, ter dokaj znatna stavbena, sta mnogo trpeli vsled prve kakor tudi druge balkanske vojne. Toda. gospodarski crOfii^/. ip dežele se je pcAazai it- vanreduo odporen. Staro načelo, do agrarne drŽave razmerno laglje prebole težke krize nego industrijalne, se je tu zopet potrdilo. Bolgarska je v protislovju s Srbijo pričela takoj po dovršeni vojni izvrševati svoja plačila v dobrem obsegu, s čimer je bil dan predpogoj za hitro oživetie starih trgovskih zvez z inozemstvom. V koliko se je zunanja trgovina opomogla, se. ne more pokazati s številkami, ker manjkajo točni podatki za 1. 1914. Sledeča razpredelnica nam daje kratek pregled razvoja bolgarske zunanje trgovine v dobi od L 1882. do L1913., označujoč vrednosti v milijonih frankov. Uvoz: leta: 1882 1889 1912 1913 Jlntn-Binka Hrafija Aflglija Fra stila Skupno: leta: 1882 &vstT0-8grcka, Menifija. 15 6 0 2 42 17 3 18 3 60 54 44 32 14 213 56 37 17 12 171 Izvoz: 1889 1912 1913 2-5 094 39 45 34 26 0-7 8-6 14-3 62 16 25 16 8 156 14 17 8 5 98 Mehanična delavnica. j ODUKOVANA HVARNICA 06VALDELLA. Via Meda, 26. Iz del oranje in poprsra strojev in motorjev. Proračunu 199 Nepremočljivt plašči. LEOPOLD HAAS, Trat, Corao 2 in via, Barrlera veochia 10, Rogata izbera vojaških plaUev od K 20*— naprej. 257 Francija Skupno: Kakor se vidi, Je izmed vseh dežel, ki prihajajo z Bolgarsko v trgovske stike, na prvem mestu na5a monarhija. Velike važnosti je neznatna oddaljenost obeh držav, ter cen prevoz blaga po Donavi. Naloga bodočnosti bo, da se zgrade nadaljna prometna pota med monarnijo hi napredujočo Bolgarsko ter se s tem zavaruj* naši drŽavi odlično mesto, ki ffa Je do sedaj imela. Med raznimi proizvodi, ki igrajo v zunanji trgovini Bolgarske vlogo, so na prvem mestu prirodni proizvodi poljedelstva. Sledeče Številke nam kažejo promet najvažnejšega izvoznega blaga za I. 1913. v milijonih frankov: jajc 88, pšenice 20, koruze 17, rožnega, olja 8, tobaka 6. Uvoz pa kaže sledečo sliko: tekstilno blago (tkanine) 35, stroji in instrumenti 34, kovine in kovinsko blago 14, kolonijalno blago 14. smole, mineralna olja in masti 18, kuriva 4, krzna in blago iz kož (usnje) 9. — Kot naiglavnejl pogoj za nadaflni raz-vitek dežele se mora smatraH na veliko zasnovana izpopolnitev mreže državnih zeleznic. Vlada je sicer v tem pogledu izvanredno mnogo storila, vendar pa so ji nekateri domači politiki očitali, da je njen program za gradnjo železnic predaleč prehitel pravo stanje gospodarskega razvoja, da se sedanjost preveč obremenjuje na račun bodočnosti. L. 1913 je imela Bolgarska 1928 km dodelanih državnih železnic, a gradilo se jih je 303 km. _ DAROVI. Darovi, došli ces. komisarju. V kerisj mornarju v železju; Mihael vitez pl. Oalatti in Jutija pl. Galattl po K 50. in tvrdka C. Stecher K 5.- C. kr. šolski ravnatelj Josip Vassllich K 20. za vdove in sirote padlih vojakov. V korist IV. vojaškemu dnevu; Peter Dodmassei in soproga K 100., tvrdka Gobe! & Forti K 50., Anton Velicogna K 10; Josip Angeli (vrvarna) K 100., Sokrat in Alojzija Cufodontis K 50. in Jakob Perhauc K 40. — V korist IV. vojaškega dneva; tvrdka E. Schott K 100., tvrdka Hoerner & Hansell K 25., Ferdinand Zorn K 5., Henrik Pregel K 30., Karel Schutz K 50., Mary Haase K 30., Splošna pvevozna akcijska družba (Šota anonima generale di trasporti K 50., Peter Masera K 50., tvrdka Gasteiger & C K 50., cesarski komisar pl. Krekich-Strassoldo K 100., Leop. Vianello K 50., tvrdka Al. Brocchi & sin K 50., ga. G. Haggiconsta K 100., Mina Koch K 20., Rudolf in Sofija Bachrach K 40. — Družina Cadel K 10. za oslepele vojnike. Jadranska banka K 150. v korist „mornarju v železju". Vodstvo mestnega otroškega vrtca „Nadvojvoda Rudolf- K 95-40 kot dohodek loterije, prirejene povodom 87. obletnice rojstva Njegovega Veličanstvu cesarja — in vodstvo slovenske mestne ljudske šole v Rojanu K 7., nabranih med učenci za vdove in sirote padlih vojakov. Tvrdka S. Oehler & C. K 100. za beeunce iz Gorice Priporočljive tvrdke. Pooblaščeni operater kurjih očes MAK KO KRIVIČIĆ sprejem* od 5 do 7 pop. oh nedeljah od 9—2 pop. Trst, nI. Acquedotto fitev. 22 polunadstropje._328 Šivalni stioji. DELNIŠKO DRLVTVO ŠIVALNIH STROJEV SINGER, Trst, Cor-o 20. Prodaja šivalnih strojev in vso pritiklin. Delavnica za popravljanje. Ž5S Jestvine na debelo. Bogata i /.bera vsakovrstnih jestvin; proda na de belo RUGGERO GAMBEL v Trstn nlica delle Acque vogal ulice Coroaoo. 244 Trgovina (estvta in koionijal IVAN BIDOVEO, Tal, ul, Caiupaaile 13 (i'rg " * % " * ▼ kooaarvi, »ar lin, kon- Ponterotse) Zalog* denzireno mleko, —ttj;if čokolade in kakava. Ve lika iabera like^er £ domatik vin. Srtfti čaj, mario. Cene smerne. 2206 Papir. VELIKA ZALOGA. PAPIRJA ta ovitke, papirnatih vrefiic lastne tovarne. — Valčki raznih barv ia velikosti. Cene zmerne. - - Cfostone Dollinar Trat, Via dei Gelai 16. 256 Fotografičoi ateljč Trst, ulica degli Artisti 11, vogal Piazza S. Cate-rina — Izdeluje slike vsake velikosti pri Tsakem vremenu. — Cene zmerne. — Odprto od 8 zjutritj do 8 zvečer. itrnj 263 Manufakturne trgovine. SUCCESSORI (Nasledniki) PEETRO TAVOLATO Trst, Leseni trg (Piazza della Lego a) štev. L — Bogata izbera mannfaktnraega blaga. — Cene zmerne. 191 Damska krojačnica A. RIEGER, Trst. nlica Torx»nte St. 30, I nadst. Izdeluje vsakovrstne obleke po angleškem in francoskem kroju, plesne obleke, obleke za poroke, bluze za gledališke itd. Cene zmerne. 337 ZOBOZDRAVNIK * Dr. J. Čer mak se le preselil in ordinira seđaj i v Trstu, ul. Poste vecchie 12, i vogal ulice detle Poste. | HM atoffirez Mtiifc Plastaj' I UNETNI ZOBJE. j Fratelli Rauber TRST, Via Torrenta ftv. 14, TRST Zaloga ustrojenih ko i Velika izbera potrebščin za Čevljarje. -Specijaliteta potrebičin za sediarfe. Hote! in restavracija MITBOPOLI Trst, ulica S. Nicold 22. Kuhinja prve vrste. Vina izbrana. Elegantne sobe. — Največja čistost. — Cene zmerne. Ivars Mrle Trst, Piazza S. Giovanni 1 VnB^Mn kuh:uiakih in klotareidh potreb« MlvEf 11 tfin od lesa in pletenin. Skalo« v rent, »etrov in kad, sed£*kov, lopalL reSet, ait tnlh koisr, ierbasev in mete dragih t to stroko spadaj o£ih predme tor. __ svojo trgovino s kuhinjsko posodi vsake vrate bodi od porcelana, aemijo emaiia, kosita ij* ali cinka, nadalje pasantantorja, kletko itd. Z a, gostili, liarj* pipe, krogce, ssaalje in stekleno poeedu za vino, MMlTill'lfMi 11 'i IGNAZiO POTOCPilG-T! Ulica Riborgo štev. 23, -j©ga3 ulice Becsherie. Velika zaloga odek za moške in dečke. Specijaliteta: suknje alpagas, modre in črnel Otroške obleke 01* K 3 naprej. Modre in rumene delavske obleke. Spodnje srajce in srajce vseh vrst. Velika zaloga blaga na meter. == Cene zmerne. — Izbera blaga za tr<-aške o&2ake. = Knjigoveznica PIETRO PIPPAJT, Tprt, nHca Taldirivo 19. Arti stlCna vezava. Žepni koledarji lastnega izdelovanja. vpisniki fregietri) posebnega sistema. 207 Sveže čajno maslo GIOVANNI GOTTLrOHER Trst, originalni zavitki od i/* in V. kg na dfcteltf. PodiljatVe na deželo. 253 »miHHlIBHHHHiS podružnica v Trstu London Biscuit Fsctory. oročeni za fSkih avto-216 A. O A ITI, Trst, naj boli isfcaai. P|iD< rek onvalescentne otroke 0& prvih zdrffrn rite t. Ulica Ctiserma šiev. 11. Uradne im od od 3-5. Kupuje in prodaja vrednostne papirje vsake vrste, srečke, . tuje zlate in papirrate novce in devize. Daje predujme na vrednostne papirje ia blago in izvršuje vse v bančno stroko spadajoče tranzakcije. ff Salone Edison4' Trst, "Vojaški trg (Piazza Caserma) Palača Via nelld. Najpreljungetd kinematograf tržaškega ob-* ftinstva, kjer se pfedttarljajo najboljši gleaališk' filma. » 213 Hotel Continental Trst, nlica San Nicol6 St. 25 (blizn C o rs a). Preno čtšče za vojake. Dvigalo. Cene zmerne Postrežba točaa. 190 oiresm llošs na Meči in žiro-racun mlMH po đogsuoru. ©bavila nakazila vejfaim ujefsiikoin. Pasi za prenos In platno za jadra. L.UIG-I ZUCULOr. odliko rasa tovarna zagrioja1 in asfaltom. Rojen štev. 2. Urad nlica Ghega 2 Specijaliteta: zastori za gostilne, kavarne, prodajalne itd. 232 skladišč® ki@byk@w dežnikov, be!e in pisa»@ sraks, izS^dsk. Buffet-Restavraclja Trst, ulica San Lszsm« it. 8. Salam. alr. g-njat' raznovrstna vina, ilkegf, pivo Pllsan-Gosa. Cena zmerna. 219 platna žepnih robce, moških K. Cw@tlkil Trst Corso Majolične peCi in Štedilniki M. ZEPPAR, nI. A. Giovanni 6 in 12. Najbolj »a izdelovanja in naj pope! ne j Ia vrsta. Cene zmerne. 201 zmernSi — NarocSna trgovina. Ksa narodna tr^svl^a, Pri ces. kr. Avstrijskem skladu za vdove in sirote vojakov pod Najvišjim ookro^itelj^tvom Nje*?, aoost. Veličanstva Oddeiak: Veinega zavarovanja se sorejemajo ponudbe za vojno zavarovanje m sicer pri deželni posr&dosralnfci za Trst, Istro, Gorllko^raflisčansko v Trstu, Via d t Lazzaretto vecchio št 3 kako. tudi pn oddelkih za 1) it. Vid n Staro mesto, Via BessngH št. 19 l. nad. 2) Novo mesto, V?a aelie Lpgrna št 2 polunadstropje 3) Novo mStnico, Port!ci di Ch?ozza II. nad. 4) Staro mitnico, Piazza Barrlera vecchia št. 4 I. nad. 6) Sv. Jakob, Via deili Pietži št. 16/682 6) Predmestje Vrdeia, V?a Giulia št. 88 7) Zgornjo okolico OpJine, (Jamšekova hiša) kakor tudi pri krajnlh posredovalnicah v Pore?«, Kopru, Puli, V9losko>Opa!fjl, Paažssa, Krku In LoStltltlf v vseh oDQnsXlh, Šolskih in župnijskih uradih i. t. «3. Sklepati se morejo zavarovanja za najvišjo svoto K 40.000.— Premije za svoto K 1000.— za eno ieto za Zavarovanja v sSušfaJu smrti znašalo: a) Za vojake po poklicu in one. ki spadajo v rezervo (i2 letno obvezno službovanja* v kollkcr ne aoadajo < skupino b) ali d) . • . . . .K /O.— b) Za vojake, ki spadajo k trenskim in sanitetnim četam (če niso črnovojnfki) . K 55.— c) Za firnovojnike z orožjem (brez ozira na starost in brez ozira na to, da služijo osebno kot črnovojnikl, ali da so bili tekom vojne potrjen*).......K 45,— d) Za vojaftke uradnike, knjigovodje, Inženirje, kovtške mojstre, one, ki spadajo v oddelke za vzdrževanje in one za delavce, in naposled za druge, ki se ne bojujejo K 35.— Oni, ki dobivajo državno podpore, plačajo lahko na račun, ostanek pa se jim odtegne v desetih 14 dnevnih obrokih, kj se ocbijejo od podpore. . Osebe, ki so že zavarovane, se zavarujejo ponovno. Zavarovanje stopi takoj v veljavo. V slučaju da umre zavarovanec v teku enega leta, bodisi vsled rane ali bolezni, se izplača zavarovana svota zavarovancu ali pa onemu, ki se izkaže s polico. Ako se dožene, da se je zavarovanec zgubil aH pa da je umri, kakor tudi ako je bil ranjen ali pa bolan preci dnevom zavarovanja, tedaj se izplača predlagatelju znesek premije brez vsakega odb t*a. aa ■ b t Krsniln ■ ♦ ■♦sprejema o.l ■ ■ ■ B BBBBBH ■ ■ HH9II BHB1I s ikega tudi č« ni ud zadrugo, ♦ + stuje po "T? |4 jO govoru. Tr^«vcem ♦ otraija čeknrne račune z dnovoim obresto-J vanjem. 2 Rastni dsvc1'. p1a(uj« zadruga sama« Viag-a se l.thlco po eno krono. rr a a t"iggT* s i t Postna-hraBilnioti raeua 75.679. mm iH4 roglstrovana zadruga z neomejenim jamstvom | ulica S. Francesce štev. 2, I. nadst. % B IJULMM ♦♦♦♦♦♦♦ g PCS9jii3 >1 |a <> daje Da osebni kredit ia nj sestava proti plačilu po dogovoru. r 4 f^Uradne ure: vsak dan za stranke ^f| od 8 predp. do 1 popoldne. ♦ - t | Priporoča male hranilne skrinjice, ki so posebno primerne za družine, ■ ■Bll'irf ■■ JHIMHHI ilH I il ■ KiMKCiS 333Bnd 99 Tržaška posojilnica in hranilnica r«sistrev?na zadruga z oir.ejenim porešivom TRST - Piazza delia Caserma St. 2, 3. nsd. - TflST (v lastni hiui) viiod po glavnih st^pnjic^h. POSOJILA DAJE za vknjižbo 5 l/a •/• na menice po 6#/t na zastave in amortizacijo za daljšo dobo po dogovoru ESKOMPTUJE TRGOVSKE MEHKE« M* HRANILNE VLOGE ■prejema od Tgakaga, če tudi ni ud in jih obrestuje po -4°|o Večje stalne vloge In vloge na tek. račun po dogovoru. Rntaf davek ffUćnje zavod sam. — Vlaga m lahko po eno krono. — ODDAJA DOMAĆČ NABIRALNIKE) HRANILNE PU&CE.) Poštno hranilnićni račun IH.004. TELKFON št, 952 Ima varnostno celico (safe deposits) za shrauil»o vrednostnih listin, dokumentov in raznih drugih vrednot, popcinema varno proti ulomu m požara, urejeno po najnovejšem naCinu ter je oddaja strankam v najem po nalni'Ji's cersah. STANJE VLOG NAS* 10 MllliOSOV »R9N. Uradne ure: ai 9 do 12 dop. in od 3 di 5 pop. I?i*hftje vsak tonik cb ara^clh urali