VSAK ČETRTEK
341^DNlŠTVO IN UPRAVA: tel	D'Annunzio	27/E,
sella n , ^	0824. Pošt. pred. (ca-
fi rax !?!e) Trst, 431. Poštni teko-pnf. n (C.C. post.) Trst, 13978341 plačana v gotovini l_jDN I K
1925
NOVI LIST
Posamezna številka 1.200 lir
NAROČNINA
Letna 55.000 lir. Za inozemstvo: letna naročnina 60.000 lir. — Oglasi po dogovoru. Sped. in abb. post. II gr. 70% Pubblicita inferiore al 50%
SETTIMANALE
TRST, ČETRTEK 9. JUNIJA 1994
LET. XLII.
np Dan« s? traja
jn ^*rsikateri pripadnik mlade Sn v nJe generacije se je te dni -> evak kakšen smisel ima pro-
slavi
tem ^°8°dke pred 50 kn °aSU/ ko je na svetu š
leti v
ko ”aU/ K0 Je na svetu ®e tQl*' ko • 0r^a' ko kri še teče v potokih, Veli ž V to^kšnih delih sveta člo-šno 6 Vec*no človeku volk. Tak-vič ra2m‘^Janje je seveda upra-djj”*?', vendar prav tako drži,
Je tzkrcanje zahodnih zavez-sil v No
°UV J“jaŠxka -jr-™,---------------
Čil/. ieWvec tudi zadnji in odlo-“lUuHa,,,.,	 j	J____2_____
več' V Normandiji ne le naj-s0v lv°ia®ka operacija vseh ča-
Se 1 udarec fašizmu in nacizmu, kj [av* političnima sistemoma, eVr^a Zasužnjila takorekoč vso p0J0.Psk° celino in nameravala limiti ves svet. je Shajanje te petdesetletnice d0t vV0 predvsem priložnost Vse .no zahvalo in priznanje v ^ ^stim — njihovo število gre sr.Se^ne in desetine milijonov skj v boju zoper oba mračnja-kemSlsvtema žrtvovali, kar je vsa-je j u človeškemu bitju najdraž-najsvetejše: svoja življenja. skirr?an^e §re dalje obema evrop-tijjj ,a državama — Veliki Brita-}n Franciji — ki sta v septem-jeill eta 1939 edini in prvi z orožji i 0(Jgovorili Hitlerjevi Nemči-ta z vsem svojim mogo-jejj. v°jaškim modernim stro-atia V^arila po šibki Poljski. Pri-Hei Je gre narodom in ljudstvom d0 ;,Knie Sovjetske zveze, ki so sko anja v Normandiji dejan-§9b/reS^aial* največje gorje in iz-dj . desetine milijonov lju-je;Qa najprej zaustavili Hitler-<iatoPr.0diranje proti Vzhodu in ti^ njegovo vojsko začeli pogrej,1 Pr°ti Zahodu. Priznanje dr£, °nčno ljudstvu v zasedenih t0pjV?k *n deželah širom po Ev-tije ' *C1 so z odporniškim gibalo 2 nudili veliko moralno opo-taj, .Vezniškim vojakom na fron-ri^lj. Za ceno nepopisnih mate-Vjij 1n duhovnih žrtev prispe-?oPpSv?i delež k skupni zmagi B[tiranij°.
Prej Clinton je prvi ameriški °v«ie . rojen po drugi sve-ki Sq v°jni. Skupno z državniki, Šivaliv Ve**k* večini osebno doga Sd strahote drugega svetovne-Posi; Padfl, se je udeležil sloves-Po- ob‘“
eopj 7 50-letnici »D Dneva« in Ne J*1/ nekaj izredno važnega: e le za praznovanje poraza
DRAGO LEGIŠA 111»- □
Evropa, Italija in svoboda
Le še par dni nas loči od nedeljskih evropskih volitev, ko bomo ponovno — sedaj že četrtič — izbirali poslance za parlament v Strasburgu. Italija bo letos imela šest poslancev več (od prejšnjih 81 gre na 87), podobno tudi Francija in Velika Britanija. Evropski parlament, ki zaenkrat še nima prave zakonodajne oblasti, ima pa vseeno velik moralni in poli-
tični vpliv in odmev ne samo v državah članicah Evropske unije, ampak tudi izven nje. Spomnimo naj samo na znano resolucijo, s katero je nedavno obsodil prisotnost novofašističnih predstavnikov v novi italijanski vladi.
Danes se veliko debatira in piše o problemih svobode in demokracije, ki je še vedno marsikje v nevarnosti. In prav te dni smo
Italija mm najti svoj
O federalizmu, ki predstavlja eno izmed osrednjih tem v sedanjem političnem trenutku v Italiji in ki ga različne sile povsem drugače pojmujejo, je bil sredi tega tedna govor v Trstu na okrogli mizi, pri kateri so sodelovali predstavniki strank, ki so sooblikovali listo Federalizem, na kateri nastopajo tudi štirje Slovenci. Govorili so poslanec Luciano Caveri, predstavnik Union Valdotaine, slovenski senator Darko Bratina, izvoljen na listi Progresistov, senator Severne lige Pietro Fontanini, nedavni predsednik deželne vlade FJK, ter poslanec Mario Rigo, bivši beneški župan ter italijanski in evropski parlamentarec, ki je prvi nosilec liste Federalizem v severovzhodnem volilnem okrožju. Razprava je bila na zelo visoki ravni. Vsi štirje govorniki so se strinjali z ugotovitvijo, da je nujna čimvečja decentralizacija oblasti, saj smo vsi videli, kam je privedel Craxijev centralizem. Državo s tolikšnim številom prebivalcev je mogoče učinkovito upravljati le s priznanjem večje avtonomije deželam, je bilo rečeno na okrogli mizi.
Poslanec Caveri je povedal nekaj besed o svojih izkušnjah v Dolini Aoste in dejal, da mora Italija najti svoj model federalizma. Lahko se sicer zgleduje po tujini, vendar ne bi bilo prav, če bi slepo posnemala tuje ureditve. Za senatorja Fontaninija so najboljši zgled Združene države Amerike in nemška ustava. Mario Rigo je raje kot o federalizmu, ki je po njegovem težko uresničljiv, govoril o regionalizmu, torej o čim večji avtonomiji posameznih dežel, senator Bratina pa je med drugim dejal, da ima Severna liga velike zasluge za to, da se je med ljudmi začela širiti zavest o potrebi po decentralizaciji oblasti, vendar pa je po njej nastala Forza Italia, ki ima ravno obratne težnje.
Razpravo je vodil deželni tajnik Slovenske skupnosti Martin Brecelj, ki je poleg Alojza Rebule, Rafka Dolharja in Andreja Bratuža eden izmed slovenskih kandidatov na listi Federalizem v severovzhodnem volilnem okrožju.
m
praznovali petdesetletnico zavezniškega izkrcanja v Italiji in še posebej v Normandiji, s čimer je prišlo do dokončne zmage nad nacifašizmom. Ob prvem obisku ameriškega predsednika Clintona v Italiji so se večkrat ponavljala v govorih tudi italijanskega predsednika republike in novega predsednika vlade besede o svobodi, zmagi nad fašizmom, odporništvom, veri v vrednote svobode in demokracije. Skoraj v isti sapi pa je misovski prvak Fini izjavil, da je bil fašizem do leta 1938 kar dober. Kar pa prejšnje nasilje, Matteotti, škvadrizem, posebna sodišča, usmrtitve slovenskih domoljubov na Primorskem, ukinitev slovenskih šol, itd. itd?! Ali je vse to dobro, kot bi danes no-
Iz vsebine:
Študija dr. E. Vršaja o evropskih volitvah, Osimu, mejah in manjšini
(str. 3)
B. Susič:
Kaj je evropski parlament (str. 4)
Ivan Budin:
Tri četrtine stoletja
(str. 7-8)
Udeleženci okrogle mize v Peterlinovi Dvorani v Ul. Donizetti v Trstu so (z leve) Pietro Fontanini, Martin Brecelj, Darko Bratina in Luciano Caveri
(foto Kroma)
vo Nacionalno zavezništvo hotelo prikazati situacijo z novim »spodobnim« in evropskim obrazom...! Kako lahko seboj Berlusconi vskladuje prisotnost misov-cev v svoji vladi?
Odmev po Evropi in po svetu na italijanski desni preokret je še vedno živ in aktualen. Francoski predsednik Mitterand je že nedavno izrazil svojo zaskrbljenost. Podobno sedaj novi nemški predsednik Herzog, ki je dejal »Nikoli več fašizma«. Belgijski ministrski podpredsednik Di Rupo (italijanskega porekla) ni hotel podati roke na zasedanju evropskih ministrov svojemu italijanskemu mi-sovskemu kolegu. Se in še bi lahko naštevali negativne odmeve, med zadnjimi še grškega predsednika vlade Papandreua.
Nas še posebej zanimajo odnosi Italije s Slovenijo, ki gotovo niso najbolj perspektivni. Na a.b. 1111» H
»D dan«
A* ***** »At
RADIO TRST A
■ ČETRTEK, 9. junija, ob: 7.00 Jutranji radijski dnevnik; 8.00 Poročila in deželna kronika; 8.10 S hrano do zdravja; 9.00 IZ STUDIA Z VAMI: 9.15 Franja Bojc-Bido-vec: »Ni neskončnih poti«; 10.00 Poročila; 11.45 Okrogla miza; 12.40 Koroška poje; 13.00 Opoldanski radijski dnevnik; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Kulturne diagonale: Iz filmskega sveta; 15.30 Popoldanski potpuri; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba; 18.00 Dopisnice z najbližnjega vzhoda.
■ PETEK, 10. junija, ob: 7.00 Jutranji radijski dnevnik; 8.00 Poročila in deželna kronika; 9.00 IZ STUDIA Z VAMI: 9.15 Franja Bojc-Bidovec: »Ni neskončnih poti«; 10.00 Poročila; 11.45 Okrogla miza;
12.40 Koroška poje; 13.00 Opoldanski radijski dnevnik; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Otroški kotiček: »Otroški radijski tednik« (Zlata Jurin); 14.30 Krajevne stvarnosti: Od Milj do Devina; 15.30 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba; 18.00 Kulturni dogodki.
■ SOBOTA, 11. junija, ob: 7.00 Jutranji radijski dnevnik; 8.00 Poročila in deželna kronika; 8.10 Kulturni dogodki; 9.00 Bonton odpira vsa vrata; 10.00 Poročila; 10.10 Koncert v Kulturnem domu v Trstu; 12.00 Krajevne stvarnosti: »Ta rozajanski glas«
— oddaja iz Rezije; 12.45 Krajevne stvarnosti: Glasnik Kanalske doline; 13.00 Opoldanski radijski dnevnik; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Krajevne stvarnosti: Nediški zvon; 15.00 Tisoč let naših prednikov;
17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba; 18.00 Janez Povše: »Prosim, vprašajte berlinski zid!«.
■ NEDELJA, 12. junija, ob: 8.00 Jutranji radijski dnevnik; 8.30 Kmetijski tednik;
9.00 Sv. maša iz župnijske cerkve v Rojanu; 9.45 Pregled slovenskega tiska v Italiji; 10.00 Mladinski oder. Dea Volarič: »Sanja in spake«; 11.20 Filmi na ekranih; 11.45 Vera in naš čas; 13.00 Opoldanski radijski dnevnik; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Dante Alighieri: »Božanska komedija: Nebesa«;
15.00 Krajevne stvarnosti; 16.00 Krajevne stvarnosti.
■ PONEDELJEK, 13. junija, ob: 7.00 Jutranji radijski dnevnik; 8.00 Poročila; 8.10 Iz Četrtkovih srečanj: Na bregovih Vardarja; 9.00 IZ STUDIA Z VAMI: 9.15 Franja Bojc-Bidovec: »Ni neskončnih poti«; 10.00 Poročila; 11.45 Okrogla miza; 12.40 Koroška poje; 13.00 Opoldanski radijski dnevnik; 13.20 Kmetijski tednik; 14.00 Poročila in deželna kronika; 15.00 Julius Kugy: Slovenske gore, slovenski ljudje; 15.30 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika-17.10 Mi in glasba; 18.00 Marta Iva-šič: Šolski prijatelj.
■ TOREK, 14. junija, ob: 7.00 Jutranji radijski dnevnik; 8.00 Poročila in deželna kronika; 9.00 IZ STUDIA Z VAMI: 9.15 Franja Bojc-Bidovec: »Ni neskončnih poti«; 10.00 Poročila; 11.45 Okrogla miza;
12.40 Koroška poje; 13.00 Opoldanski radijski dnevnik; 13.20 Glasba po željah;
14.00 Poročila in deželna kronika; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba; 18.00 Dante Alighieri: »Božanska komedija: Nebesa«.
■ SREDA, 15. junija, ob: 7.00 Jutranji radijski dnevnik; 8.00 Poročila in deželna kronika; 9.00 IZ STUDIA Z VAMI: 9.15 Franja Bojc-Bidovec: »Ni neskončnih poti«; 10.00 Poročila; 11.45 Okrogla miza;
13.00 Opoldanski radijski dnevnik; 13.20 Krajevne stvarnosti: Na goriškem valu;
14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Krajevne stvarnosti: Na goriškem valu;
15.00 Made in Italy; 15.30 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba; 18.00 Literarne podobe: »13 za 13«
— trinajst oddaj za trinajst slovenskih sodobnih romanov.
•pilili O
fašizma in nacizma — j'e dejal — ampak tudi za praznik zmage svobode in demokracije. Spomnil se je nadalje, kako je prav zmaga pred pol stoletja omogočila, da sta se skoraj 50 let nato uveljavili svoboda in demokracija tudi v deželah sovjetskega imperija, potem ko se je ta sesul ta-korekoč v prah. V francoski poslanski zbornici je Clinton tudi natančno orisal naloge, ki naj jih
Poklonili so se Juliusu Kugyju
Pred 50 leti je umrl »poet Julijskih Alp«, tržaški planinec, planinski pisatelj, botanik, orglar in trgovec Julius Kugy. Kulturno združenje Mitte-levropa iz Trsta je ob tej obletnici priredilo svečanost ob spomeniku, ki so ga temu gorniku postavili v Dolini Trente. O pestrosti družbe, ki se je udeležila slovesnosti, priča že seznam ljudi, ki so spregovorili. Ob tajniku združenja Mittelevropa Mazzoliju so to bili še tolminski podžupan Rutar, v imenu Trentarjev njihov zastopnik Grmovšek, nato župan iz Podloštra na Koroškem, od koder je bil doma Kugyev oče, Steinlechner, župan s Trbiža Toniutti, predsednik SPDT Lojze Abram, slovenski generalni konzul v Trstu Jože Šušmelj in vice konzul Tomaž Pavšič, prebrali pa so tudi poslanico tržaškega župana Illy-ja. Slovesnosti so se udeležili tudi zastopniki italijanskih planinskih društev, med temi je Mitri govoril o Ku-gyju kot članu društva Alpina delle Giulie. Govorniki so v svojih nastopih predstavili Kugya kot človeka, ki je Trstu in širšemu okolju pustil dragoceno dediščino, pravi poziv k sožitju vseh tu živečih narodov.
Udeleženci slovesnosti so si nato ogledali še alpski botanični vrt Julia-na, katerega začetnik je bil Kugyev tržaški prijatelj Albert Bois De Ches-ne in še Trentarski muzej na Logu.
odslej opravlja novo atlantsko zavezništvo, partnerstvo, v katero sodita — je dejal — tudi Nemčija in Italija, državi, ki sta bili premagani. Ena glavnih nalog pa je druga obnova Evrope, v kateri bosta svoboda in demokracija neodtujljivi vrednoti in prava vogelna kamna skupne evropske zgradbe. »Za ljudi dobre in blage volje — je naglasil Clinton — se »D Dan« — najdaljši dan še ni končal.
4llll D
italijanske ultimativne zahteve v zvezi s povračilom istrskim beguncem oz. veto za vstop Slovenije v Evropsko unijo je slovenska vlada kar dobro reagirala. Tako predsednik Drnovšek kot minister Peterle sta izjavila, da bo treba v tem primeru odpreti vprašanje italijanskega nasilja v dobi fašistične okupacije Slovenije in, bi dejali še mi, — nasilja nad slovensko manjšino!
V nedeljo, bomo volili za nov evropski parlament. Prav gotovo pri tem ne moremo mimo vseh zgoraj omenjenih misli. Še zlasti mi Slovenci v Italiji, torej sedaj edini, ki spadamo že v Evropsko unijo. S svojim zavestnim in od-
Zgodovinarji spoznavajo Istro
Na tržaški univerzi se je v p°ne deljek, 6.t.m., zašel mednarodni P° svet z naslovom Ponovno spozna Istra: zapletena in pisana stvm nost obmejnega območja. žujejo se ga italijanski, slovenski < hrvaški strokovnjaki. Tri dni Pasc5^j delujoči na terenu spoznavali istrS polotok. Uvodni pozdrav je imel kan Lago, uvodno poročilo po Je P dal rektor Borruso. Izmed gostov 1 med drugimi spregovoril predsed deželne vlade Travanut, ki se je kel za vse večje gospodarsko, drU'z no in kulturno povezovanje med Hj lanijo-Julijsko krajino, Severnim I dranom in Istro. Povezovanje 11' spremlja in napoveduje postopni nepovratni proces evropske integra je. Povezava pa bo toliko moČnej ' kolikor bolj se bo opirala na de& . stvarnosti in ne na osrednje obws ' Glede posodabljanja Osimskih spo zumov je Travanut izjavil, da b‘J> ■ verjetno bolj uspešno, če bi bih Pl njem akterji predstavniki krajem) oblasti in prebivalstva. Prevladali drugačni interesi in državna k#’. To je ustvarilo napetosti, ki so os dovale zlasti krajevno prebivalstvo obe manjšini.
govornim glasom za manjši11® listo FEDERALIZEM bomo ta* odločno manifestirali za fedef3.^ stično novo Evropo narodo^	.
dežel, za univerzalne vredo0. svobode in demokracije, za ?<j. znanje pravic narodnim nam, za resnično avtonomij0' mednarodno prijateljstvo i° žitje!
* * *
V ponedeljek 13. junija, bo v Pr^ štorih Prosvetnega društva na Of f nah, Ul. Ricreatorio 1, občni 2 • Športnega združenja »Sloga«. . : o priložnsti bodo podpisali tudi Hs o pobratenju z društvom »Slovan tronka« iz Bratislave in nagradit' juspešnejše športnike domačega štva. Začetek ob 20. uri.
Italijanski časnikarji v Sloveni)1
jjf-
Na vabilo slovenskih ministrstev za zunanje zadeve in za	,
stvo ter v organizaciji vladnega urada za informiranje je pred nekaj -j, dospela na obisk v Slovenijo skupina dvajsetih časnikarjev iz Rima*
lana in Trsta. Goste je sprejel župan Strgar na ljubljanskem gradu- _ lijanski časnikarji so si ogledali borzo, industrijo usnja na Vrhnik ^
se srečali z ministroma Kravčunom in Peterletom ter predsedniko111 publike Kučanom.	'
Nato so se gostje razdelili: nekateri so odšli na obisk v zgornj0 ^ ško dolino in Kranjsko goro, kjer so se seznanili s turistično ponU j, Slovenije, drugi pa so odšli na slovensko obalo. Srečali so se s P ^ stavniki italijanske manjšine ter predstavniki slovenskih in italij3 kih sporedov Radia Koper.
Evropa, Italija in svoboda
Egidij Vršaj
Evropske volitve, Osimo, meje in manjšine
REPUBLIŠKA ustava
za n ta^Ja zavra^a vojno kot sredstvo in knt na sv°b°d0 drugih narodov nih ° srec^stvo 20 rešitev mednarodni 7^°r°V' S0SNša v pogojih enako-nih ru&mi državami glede potreb-suverenosti za ureditev, narod\l^arn^ m*r ‘n Prav^nost med rodn l' SR°^uia ™ podpira medna-°,^an‘zacije’ ki imajo ta na-]qAo" 'Ustava italijanske republike, Ven ll).
raj ekubliško ustavo iz leta 1948 mo-iz odSR	vati vse vlade, ker izhaja
npj j^niškega gibanja ter iz zmage
SC"°U ministrski predsednik Berlu-št0'ie vparlamentu zagotovil: »spo-Ustave, zvestobo Atlantski l0v' gospodarsko in politično sode-iaje v Evropski skupnosti, zavra-^edn V°ine k°i sredstva za reševanje nnčen°^n'R sP°rov ter spoštovanje konference v Helsinkih o stabil-
nosti
ujc meja, o obrambi človeških pra-<e° Safnoodločbi narodov ter o ne-itftnju v notranje zadeve drugih
»oin ^Čita narodnih manjšin na a8l recipročnosti?
Evropske volitve
p°Sr • junija bodo tudi v Italiji 4. ne-%? ?? volitve za evropski parla-kcij' !e Prod kratkim odobril reso-Proti fašizmu v dokaz, da je :l%e&Vni 8arant za demokracijo, I ke pravice in manjšine, du^ e8a dne bo v Avstriji referen-\e 28 VstoP v Evropsko skupnost.
pri^a januarja 1995 bodo namreč str{jee Vejati pogodbe za vstop Av-ter Se', švedske, Norveške in Finske kostj ^evilo članic Evropske skupen P°Večalo na 16, število poslan-Hq gqj°Pskega parlamenta pa od 518 n0tnsk Uje za največjo politično-eko-
k
sEupnost na svetu s 380 mi-p' Prebivalcev. n<h)e^tttnezne države bodo imele v nieŠt ^^PsEem parlamentu nasledilju 2?^° poslancev: Avstrija 21, Be-
evropskem parlamentu nasled-A P°s^ancev: Avstrija 21, Be-cijQ n ' Uanska 16, Finska 16, Fran-Ikl, ' Určija 25, Irska 15, Italija 87, %	6,	Nemčija	99,	Nizozem-
W Norveška 15, Portugalska 25, Švedska 22 ter Velika Bri-
!irq^E°rnn‘mo na 7 glavnih etap pri Evropske skupnosti: 25.3. djn .^di 6 držav (Belgija, Fran-^'Zoz Luksemburg, Nemčija in s kiteermska) podpiše rimski pogodbi, %o mu sta bili ustanovljeni Evop-Eo^darska skupnost ter EURA-P„ Vropska skupnost za atom-j erSpo).
^%j) 'E973 — Nastane Skupnost 9 srPristopom Danske, Irske in fj Britanije.
\pn U98l — S pristopom Grčije se R ksta°Sl P°veča na 10 držav. Nadalje %ro^ovljena evropska valuta ECU Pean Currency Unit).
1.1.1986 — Število članic Skupnosti se dvigne na 12 s sprejemom Portugalske in Španije.
1.1.1993 — Začne se Evropsko enotno tržišče, med drugim z uveljavitvijo 3. člena rimske pogodbe o prostem gibanju blaga, storitev, kapita-lov in ljudi med državami članicami.
1.11.1993 — V veljavo stopi pogodba iz Maastrichta, ki ustvarja Evropsko unijo, katera naj privede do Evropske federacije. Nova pogodba posodablja rimski pogodbi ter uveljavlja nove važne določbe o zunanji in notranji politiki ter o skupni varnosti in o boju proti terorizmu.
1.1.1995 — Začetek predvidene Skupnosti 16 držav CEE in EFTA, to je Evropske gospodarske skupnosti (12 držav) in Evropskega svobodnega trgovinskega področja (4 države).
EVROPSKI STANDARDI
O NEPREMIČNINAH
Med Italijo in Slovenijo je trenutno največja polemika glede ezulskih zemljišč v Istri ter glede odstopa nepremičnin tujcem na splošno.
Pogodba Avstrije za vstop v Evropsko skupnost ima dve značilni točki:
— tranzit prevozov (»oprtni prevozi« ali iz ekoloških razlogov za tovornjake prednost železnici pred cesto);
— prodaja zemljišč tujcem.
Glede tranzita sever-jug odpade
na Švico 5% prevozov, na Francijo 40-50% ter na Avstrijo 50-55%. Pri tem sta za Avstrijo bistveni:
železniška proga preko Brennerja proti Veroni ter turska proga Miin-chen-Salzburg-Beljak in dalje proti Trbižu oziroma Ljubljani.
Glede prostega gibanja kapitalov (člen 3 rimske pogodbe ČEE) vstopna pogodba jamči Avstriji 5-letno prehodno obdobje, v katerem bo lahko ohranila svojo zakonodajo glede prodaje zemljišč tujcem za počitniške hiše, zlasti na zaščitenih področjih, kot je na primer Tirolska.
Enako 5-letno prehodno obdobje po 1. januarju 1995 si je izgovorila Norveška.
Danska, ki je že članica Evropske skupnosti, pa ne dovoli na svojem južnem narodnostno mešanem ozemlju, da bi zemljišča kupovali nemški državljani.
Republika Slovenija ne zna izkoristiti dovolj svojega aduta za tranzit Zahod-Vzhod na relaciji: Barcelona-Milan-Ljubljana-Budimpešta-Kijev.
Za vstopanje v Evropo je zašla v težave z Italijo, podobno kot Makedonija z Grčijo. Zdi se, da dejansko ne gre za meje, vsekakor gre tudi za narodne manjšine, toda bistvo spora ostajata zapuščeno ezulsko imetje v Istri ter vprašanje novega slovenskega zakona — s spremembo člena 68 Ustave — o prodaji nepremičnin tujcem s prostim gibanjem kapitalov na
podlagi člena 3 rimske pogodbe Evropske skupnosti.
Slovenija je v zaostanku za pridruženo članstvo k Evropski skupnosti. Zaostaja ne samo za »višegradsko skupino« (Poljska, Češka, Slovaška in Madžarska), marveč tudi za Romunijo in Bolgarijo.
Za zdaj je Slovenija podedovala po bivši Jugoslaviji pogodbo za trgovino in kooperacijo ter finančni sporazum z Evropsko skupnostjo. Pogajanja o pridruženem članstvu bi morali zaključiti konec leta 1994 ali v prvi polovici 1995. Slediti bi morala pogodba o Svobodnem trgovinskem področju (EFTA) ter končno vstop v Skupnost, kar pa je že »prerokba« za prihodnje stoletje.
Zunanje ministrstvo Slovenije je 18. maja 1994 pojasnilo v parlamentu vladno stališče do zapuščenega imetja ezulov v Istri, o katerem sta Italija in Jugoslavija sklenili pogodbo v Rimu leta 1983. Gre za vrednost 110 milijonov dolarjev. Dva obroka je že plačala bivša Jugoslavija.
Slovenija je pripravljena plačati še 60% ter je že vključila v državni proračun obroka za leti 1992 in 1993; čaka, da ji Italija sporoči tekoče račune, na katere naj nakaže denar. Gre za štiri občine: Koper, Sežana, Nova Gorica in Tolmin. Ostalo naj plača Hrvatska, kateri pripada občina Buje.
Po stališču Slovenije mora to biti plačilo, ne pa vrnitev nepremičnin.
Omenjene štiri občine so navedene, ker se Osimo (10.11.1975) tiče meje z bivšima conama »A« in »B«; cona »A« je prvotno pod Zavezniško vojaško upravo segala do Mosta na Soči v tolminski občini.
Severno Primorsko je Jugoslavija dobila z mirovno pogodbo in sicer današnje občine Tolmin, Nova Gorica, Idrija, Ajdovščina, Postojna, Sežana in Ilirska Bistrica.
Italija je tudi večino Istre in Dalmacijo (Kvarner, Zadar ter otoka tastovo in Palagruža) izgubila z mirovno pogodbo, katero je v Parizu 10.2. 1947 kot garant podpisalo 21 držav. Glede tega ozemlja je tržaški »11 Pic-colo« (23.4.1994, stran 11) poročal, da je prizivno sodišče v Benetkah 22. aprila razsodilo, da se lahko ezuli obrnejo na civilna sodišča, ki naj obsodijo zakladno ministrstvo v Rimu, da jim takoj izplača odškodnino brez izgovarjanja na birokracijo, magari na birokracijo mednarodnih dogovorov.
Zakaj? Italija je namreč z zapuščino po mirovni pogodbi plačala Jugoslaviji vojno odškodnino ter je s tem prevzela obveznosti do ezulov.
Ni mogoče metati v isti koš meje po mirovni pogodbi in mejo, odobreno z Osimom. Prav tako je treba ločiti odškodnino za imetje odvzeto italijanskim optantom od tiste, ki je bila sporazumno določena z mirovno pogodbo, in enako jo je treba ločiti od
zahtev fizičnih in pravnih oseb, ki hočejo pridobiti nepremičnine v Republiki Sloveniji mimo slovenske ustave.
Slovenija hoče najprej vstop v Evropsko skupnost in nato spremembo lastninske zakonodaje za tujce.
OSIMO: MEJE IN MANJŠINE
Osimski dogovori izhajajo iz Memoranduma ali Londonske spomenice o soglasju (5.10.1954), za katero so garant tri zahodne velesile: Združene države, Velika Britanija in Francija. Memorandum je mejo začrtal, Osimo je mejo potrdil.
Dogovori v Osimu so sestavljeni iz dveh delov:
— pogodba o meji (bivši coni »A« in »B« od Medje vasi do Sv. Jerneja); zraven je 10 prilog.
— sporazum o gospodarskem sodelovanju; zraven so 4 priloge.
Uvod k sodelovanju poudarja, da je cilj dogovorov predvsem »dvig življenjske ravni obmejnega prebivalstva«; naj dodamo: zlasti narodnih manjšin.
Zaščito narodnih manjšin vsebujejo vse tri omenjene temeljne listine: mirovna pogodba (1947; člen 15 zaščita manjšin, člen 17 prepoved fašizma), londonski memorandum (1954) in osimski dogovori (1975).
Italijansko zunanje ministrstvo je že večkrat dalo razumeti — tudi novi zunanji minister Martino po pogovorih z zunanjim ministrom Peterletom nedavno v Parizu — da sta pred pogajanji o vstopu Slovenije v Evropsko skupnost ter o sodelovanju Italije s Slovenijo in Hrvatsko važni zlasti dve vprašanji v zvezi z Osimom:
— vrnitev nepremičnin ezulom ob sedanji privatizaciji;
— višja zaščita italijanske manjšine ob povezavi obeh delov, ki zdaj živita v dveh državah, to je v Sloveniji in v Hrvatski.
Minister Peterle je na tiskovni konferenci v Parizu odgovoril: »Če hoče Italija odpreti vprašanja podedovana od komunizma, bomo morali mi odpreti vprašanja podedovana od fašizma. Imetje ezulov po drugi svetovni vojni — je dodal Peterle — pa je bilo dokončno rešeno z italijansko-ju-goslovansko pogodbo v Rimu 18. februarja 1983.«
18. junija se bo baje v Rimu sestala italijansko-slovenska komisija, ki obravnava ezulsko imetje.
Nova italijanska vlada menda priznava italijansko-jugoslovansko odškodninsko pogodbo iz leta 1983, toda po njenem mnenju naj bi Slovenija — v dokaz dobre volje — dovolila nekaterim ezulom, da kupijo nepremičnine, ki so naprodaj, ter bi to vrednost odšteli od odškodnine 110 milijonov dolarjev iz leta 1983.
Kot znano, slovenska ustava prepoveduje prodajo zemljišč tujcem, do-
IIII+- B
Kaj je Evropski parlament in zakaj je pomemben
»Evropske volitve?! Ne zanimajo me!«
»Saj pravzaprav niso tako važne... V primerjavi s političnimi volitvami ali celo s kakimi pokrajinskimi mi evropske volitve veliko manj pomenijo.«
Taka ali podobna mnenja je mogoče zaslediti ne le v pogovorih s prijatelji ali znanci, temveč jih izražajo tudi časopisi in drugi mediji, ki tem volitvam posvečajo veliko manj prostora in poudarka kot drugim. Razlogov za tako zadržanje je seveda več in ni jih težko določiti. Eden glavnih je na primer nepoznavanje evropskih institucij, njegovih mehanizmov, pomena, funkcij. In ker jih ne poznamo, jim avtomatično dajemo manj pomena.
Morda je prav, da se pred volitvami malo potrudimo in skušamo razumeti, kaj pravzaprav je Evropski parlament in kakšno vlogo igra v veliki areni Evropske unije. Letos bo izvoljenih kar 567 poslancev Evropskega parlamenta (število poslancev se je v primerjavi s prejšnjo zakonodajno dobo povečalo predvsem zaradi združitve obeh Nemčij). To bodo šele četrte direktne volitve, saj so pred 17. julijem 1979 evropske poslance imenovali kar nacional-
Ostro tiskovno poročilo Južnotirolske ljudske stranke
Fašizem
letom 1938
pred
Vodstvo Južnotirolske ljudske stranke je izdalo poročilo, v katerem poudarja, da tajnik neofaši-stov, ki se sedaj nazivajo kot Nacionalno zavezništvo, Gianfranco Fini, grobo žali narodnostne manjšine, ko izjavlja, da je težko negativno ocenjevati fašizem pred letom 1938. V sporočilu navajajo, da je fašizem že pred letom 1938 povzročil smrt predstavnika nemške narodnostne skupnosti Inerhofer-ja, zaprl nemške šole in vrtce in prepovedal rabo nemških krajevnih imen ter uvedel italijanske. Sporočilo poudarja, da so fašisti že pred letom 1938 razlastili nemška zemljišča za gradnjo industrijskih območij ter da so bili rasistični zakoni in vstop v vojno le posledica tega, kar je fašizem naredil že pred letom 1938.
Za Južnotirolsko ljudsko stranko predstavlja pravcati škandal, da glasnik neke vladne stranke lahko nekaznovano banalizira fašistične zločine in dodaja, da obstaja sum, da bi bil pripravljen ponoviti to obdobje zgodovine.
Evropski parlament v Strasbourgu
ni parlament. Tako sta se funkciji parlamentarca države članice in evropskega poslanca v bistvu krili. Danes je stvar nekoliko drugačna, čeprav lahko še vedno v Strasbourgu sedijo tudi parlamentarci, ki so bili že izvoljeni v domači parlament. Sicer pa je delovni urnik evropskega poslanca tako nabit, da je praktično nemogoče opravljati obe funkciji istočasno, če hočeš seveda delo opravljati resno in pošteno.
Evropski parlamentarec bo teden dni v mesecu preživel v alzaški prestolnici Strasbourgu, kjer se bo udeleževal mesečnih plenarnih zasedanj Evropskega parlamenta. Teme, o katerih bodo člani razpravljali, so najrazličnejše: od cen kmetijskih izdelkov do zaščite okolja, od pravic žensk do pravic etničnih in jezikovnih manjšin. Teme, kijih določa dnevni red zasedanj, so tako pisane in zapletene, da si morajo parlamentarci olajšati delo s pripravo in analizo vprašanj, ki so s temami povezana. Zato ta vprašanja obdelajo že prej, v parlamentarnih komisijah. Vsaka komisija se ubada s posebnim sektorjem: energijo, zaščito potrošnikov, prevozi, zdravstvom itd.
Komisije se sestajajo v Bruslju in sicer dva tedna na mesec. Tretji teden je posvečen sestanku političnih skupin. Evropski parlamentarec nastopa namreč ne samo kot zastopnik lastnega naroda, temveč tudi v okviru politične skupine, kateri pripada in ki jo sestavljajo poslanci vseh narodnosti. Tudi v samem Evropskem parlamentu ne bo sedel z ostalimi poslanci, ki so bili izvoljeni v njegovi državi, pač pa bo skupaj s poslanci ostalih 12 držav, ki pripadajo njegovi politični skupini. Na tak način bodo parlamentarci laže razširili svoja obzorja, kar
Kakšno vlogo ima torej Evr0P ski parlament?! Z Enotnim evrop skim aktom (1985), še bolj pa Maastrihtsko pogodbo (1991) ^ dobiva ta institucija vse večji p men. Medtem ko imajo nacion ni parlamenti zakonodajno obla ^ je Evropski parlament nikoli imel, kot smo ravnokar u^pto li, in še danes nima te oblasti-pa je danes njegova glavna vlog v nadzorovanju ostalih dveh ganov. Za opravljanje te fu.n .L razpolaga Parlament z različni sredstvi (npr. poslanska vp(a . nja, oblast, da prisili Komisij0 , odstopu itd.), najvažnejša 01
a ria'
je nujno pri preseganju okvirov državne ali nacionalne politike.
V preteklosti je imel Evropski parlament precej omejeno vlogo znotraj Evropske skupnosti. V bistvu je imel samo svetovalsko vlogo, medtem kot sta o vsem odločali drugi dve instituciji Evropske unije. Prva je Evropska komisija, ki je ključni organ v institucionalnem sistemu Unije. Sestavlja jo sedemnajst članov, ki jih imenujejo države članice, uteleša pa skupne interese Unije in ni zato podvržena nikakršnim direktivam držav članic. Glavna funkcija Evropske komisije, katere zadnji predsednik je bil Jacques De-lors, je ta, da predlaga zakone (odloča pa o nekaterih stvareh, ki so predvidene v pogodbah). Drugi zelo pomemben organ Evropske unije pa je Ministrski svet, ki ga sestavlja 12 ministrov držav članic — najpogosteje so to zunanji ministri, lahko pa so kmetijski ministri ali ministri za pošto in telekomunikacije, notranji ministri itd. Ministrski svet sprejema zakone, ki jih predlaga Komisija, odloča o proračunu Evropske unije ter ima funkcijo koordinatorja ekonomske politike (danes pa tudi zunanje politike, varnostne politike itd.)
temi pa so
— tesno sodelovanje p mentarnih komisij s člani Evr°r ske komisije ali njenimi funkc narji,	:
— imenovanje Evropske ko sije (potem, ko jo sestavijo via držav članic),	^
— soodločanje o sprejem31^ zakonov (preden Ministrski s sprejme zakon, ga Parlament krat, dvakrat ali trikrat predisK tira, popravi, doda amandm I zakonskemu osnutku),	,v
— sprejemanje proračuna sodelovanju z Ministrskim 5 tom), s čimer lahko direktno j? va na politiko Evropske unij0:
r,	Ac	ie	kv
insh'
Iz vsega tega sledi, da j°
ropski parlament zelo važna i- , tucija, saj jamči demokratko ostalih dveh organov Evrop5 unije, na katere nima evropski lilec direktnega vpliva. Poleg toe pa naj še opozorimo, da je Evt k ski parlament večkrat zavzel z napredna stališča, ki so bila p cej neodvisna od uradne tog0 zadržane drže držav članic (h? ko je zavzel stališče, naklonj0 , osamosvojitvi Slovenije in h1 prvimi uradno ožigosal odg°v ^ nost Srbije v vojni na Balkanu, ko zavzema manjšinam zelo klonjena stališča in sprejema -klaracije, s katerimi skuša vp';j na same države članice — za .gt, uspeh na tem področju je sPrel:(-je referata Killilea o manj raz jenih jezikih v Evropski umj*/" Po vsem tem pa ni treba p° -0 bej poudarjati odgovornosti, k > imamo, ko se udeležimo evr L skih volitev 12. junija 1994.1 tu gre za bodočnost naše ma
šine.
Breda
Susl'
Iz delovanja	kandidatov	vo0
V volilno kampanjo za evropske volitve se uvršča nastop s^°Vfja. skih kandidatov tudi izven našega severovzhodnega volilnega okh^L Tako je v severno-zahodnem okrožju, ki obsega dežele Aosto, < mont, Ligurijo in Lombardijo, na listi Federalizem (ki jo vodi tu p ^ sednik deželnega sveta Aoste Francois Stevenin) kandidat Slovet1 skupnosti Andrej Bratuž. Pred kratkim je sodeloval na volilni raZp -j vi na Ljudskem radiu v Milanu (poleg ostalih je bil tu tudi nekdj, minister Fontana) in orisal program manjšinske liste in slovensko s ^ nost. Pred dnevi je bil zopet v Milanu in seznanil z volilnim pom in programom predstavnike Slovencev, ki žive v lombardski p stolnici.
^°va poletna predstava
Od kaosa...
do kazina
»v začetku je bil kaos... potem
Dr j3^ln<< je naslov nove zabavne D 6 tave, ki so jo za poletne dni
ral rtVili režiser Sergij Verč' 'g‘ rovCa Minu Kjuder in Franko Ko-p *jc ier likovni oblikovalec Peter t r an P°d pokroviteljstvom kul-n n°'Umetniškega društva Mag-.1 remiera dela bo v sredo, 15.
'R ob 20.30 v Prosvetnem doda T ^Peinah/ ponovitev pa bo ski”1 ■asneJe- Nato je gledališka Pina Gledališče Na Brci pri-igrati povsod, odvisno Hac od povabil.
v amisel za igro se je porodila r°gu omenjenih oseb. Skupi-it ]le z^rala štiri zgodbe znanega F) janskega avtorja in režiserja s naF°ja (za prevod je poskrbel p S’l Verč) in iz tega je nastala Prv aV3/ se ^eii na *va ^eia-ski I ^Ve zSoc^t>i sta svetopisem-2av’• •-0d tod prvi del naslova: »V Pa » .ie Sd kaos...«), drugi dve s a čist0 človeški zgodbi, ki go-rita o odnosih med ljudmi (... P°*m pa kažin«), n 1 jedstava je vesela in vedra, primerna za poletne dni, ;0>tega pa ima še eno prediv ' igrati jo je mogoče kjerkoli, velikem ali malem odru, na
FtOp'
ko
?taVo
ko Hteir> aS v dvorani. Če bi ka-^ruštvo želelo »naročiti« pred-ko ?,Za Prihodnje tedne, se lah-(jr. v rne na kulturno-umetniško tvo Magnet z Opčin.
Pisatelj Miglia v D SI
h
L
Pisatelj Guido Miglia v Društvu slovenskih izobražencev (foto S. Ferrari)
O sodobni Istri, »deželi neutrudnih, delovnih ljudi«, je na rednem srečanju v Društvu slovenskih izobražencev spregovoril pisatelj Guido Miglia, ki se je v zanimivem in sproščenem govoru dotaknil najbolj perečih vprašanj, povezanih s to zemljo. Z veliko odprtostjo je spregovoril o eksodusu, o fojbah, o povračitvi imovi-ne istrskim beguncem. To preteklost, je dejal, popolnoma neobjektivno pogrevajo ljudje, ki ne razmišljajo in slepo verjamejo nacionalistični propagandi nekaterih političnih sil in časopisov.
Pisatelj Miglia je tudi dejal, da je danes ozračje v Istri drugačno in da ni več opaziti občutka strahu, ogroženosti in manjvrednosti. V DSI je bilo mogoče ob tej priložnosti kupiti tudi Migliovo najnovejšo knjigo »LTstria
Fangerčevo knjigo o Majenci Podstavili blizu Milana
italijanskem občinstvu je
(v §a Borisa Pangerca »Majenca« DajPr®Vodu »I/albero del maj«) s0 i a na veliko pozornost. Delo st °n*c prejšnjega tedna pred-g0 V v kraju Pessano con Borna-I5 V°i '-'Hi, oddaljeni nekaj več kot torja °metov od Milana. Poleg av-prof s*a se srečanja udeležila še pfjSo Fjorella Benčič Serio, ki je pfili /l|Ih povedala nekaj več o pos|U ienem dolinskem običaju ir\f0a ianla maja in jih obenem kate,rri'ra^a 0 Slovencih v Italiji, za Arin 6 SS mnogi prvič slišali, ter iehci ^ot predstavnik Ma-
G
°kvj °St)e 'z Doline so nastopili v Sve{ U °bčinskega praznika, po-^sm^S3 otrokom. V skladu z l?t9 ^Zaynim zakonom št. 132 iz Vs9i ^0, po katerem naj bi za sa<jj^®a novorojenega otroka za-c°h B at*° drevo, so v Pessanu 0rnago priredili za to prilož-
nost veliko slavje. Zasadili so 207 drevesc — toliko otrok se je namreč rodilo v občini v zadnjih dveh letih. Na pobudo slikarja Danie-leja Oppija, ki je izvedel, da imajo nekje na skrajnem robu Italije zanimiv običaj, povezan s kultom drevesa, pa so predstavnike iz Doline povabili v Pessano con Bornago. Nadvse prijazno so jih sprejeli župan Pierangelo Tremo-lada, ki jim je razkazal vso občino, in ostali člani odbora ter številni svetovalci. Zelo jih je zanimala zgodovina Slovencev v Italiji in so hoteli izvedeti kaj več o našem jeziku, kulturi, običajih. Obenem so predlagali, da bi se v prihodnje še srečevali. Z odbornico za kulturo Mario Angelo Cal-loni so so dogovorili za sodelovanje in skupne pobude tudi na šolskem področju, da bi se otroci iz obeh krajev spoznali med seboj in si tako razširili obzorja.
una quercia«, v kateri avtor opisuje svoje doživljanje rodne zemlje. Avtor se je namreč rodil v Puli. Uvodno besedo h knjigi je napisal Fulvio To-mizza.
* * *
Poslanec Rossetti gost SKGZ
Prejšnji teden se je v Trstu mudil evropski poslanec Giorgio Rossetti, ki se je sestal tudi s predstavniki Slovenske kulturno gospodarske zveze. Srečanje je bilo priložnost za poglobljen pogovor o aktualnih vprašanjih, predvsem o zaostritvi v odnosih med Italijo in Slovenijo. Izrečeno je bilo mnenje, da takšno stanje lahko privede do hudih posledic in da se s tem oddaljuje možnost za vzpostavitev dejavnih odnosov ob meji, kar bi bilo obema državama samo v korist. Poslanec Rossetti je poudaril, da bi bilo približanje Slovenije evropski skupnosti Italiji le v korist. Najnovejša stališča italijanske vlade je pripisal improvizaciji novih koalicijskih sil na oblasti in vplivu skrajne desnice.
Na srečanju je bil govor tudi o stanju, v katerem se je znašla naša manjšina ter o problemih, ki so še vedno odprti in jih mora Italija čim-prej rešiti, saj odlašanje ni več možno. Poudarjena je bila tudi nujnost, da bi zamejski Slovenci v prihodnje iskali tesnejše stike z raznimi evropskimi ustanovami.
OBVESTILO!
Zadružni center za socialno dejavnost išče naslednje sodelavce: vzgojitelje, vzgojitelje s specializacijo, spremljevalce za mladino s posebnimi potrebami, varuške in animatorje. Interesenti morajo biti italijanski državljani. Pisne prošnje poslati na uredništvo Novega lista, Trst G.D'Annunzio 27/E pod šifro »Solidarnost«.
Pismi uredništvu
Dne 26. maja 1994 se je delegacija kmjanov z Opčin, od Banov in Ferlu-gov na svojo pobudo srečala z g. župnikom Zvonetom Šturbljem v prostorih openskega župnišča. Srečanja, ki je potekalo v sproščenem vzdušju, sta se na svojo željo udeležila tudi škofov vikar msgr. Franc Vončina in predstojnik tukajšnje salezijanske skupnosti g. Tone Bedenčič.
Na sestanku smo oboji razčistili nekatere nesporazume, ki so nastali po objavi stališč delegacije ob izidu knjige prof. Ivana Artača »Opčine — zgodovinski oris župnije«.
Delegacija krajanov, v kateri je tudi več članov župnijskega pastoralnega sveta, je pojasnila naslednje.
1) Objava v tisku je bila potrebna, ker je v svoji knjigi prof. Ivan Artač o prizadevanju krajanov za ohranitev slovenske župnije Sv. Jerneja podal (»Iz previdnosti«, je dejal) neobjektiven prikaz.
2) Krajani cenijo delo župnika salezijanca dr. Zvoneta Štrublja in želijo, da bi čim dalj časa ostal na Opčinah.
3) Delegacija krajanov je bila in je vedno pripravljena na razgovor z vsakomer.
4) Delegacija krajanov odklanja iniciative italijanskega kaplana g. Annun-ziata Barbata, ki izpodjedajo obstoječa razmerja v župniji, povzročajo upmvi-čeno negodovanje med slovenskimi verniki in g. župnika obremenjujejo. O tem je bil tudi govor v župnijskem pastoralnem svetu.
5) Delegacija krajanov obžaluje, da je urednik Katoliškega glasa g. Dušan Jakomin na prizadevanja poštenih oseb odgovoril na taki ravni.
Sledijo podpisi
V”
NSK je postala pretesna
Radi bi pritegnili pozornost javnosti na problem, s katerim se študentje srečujemo vsak dan.
V zadnjih letih je precej naraslo število slovenske mladine, ki po opravljeni višji srednji šoli nadaljuje študij na univerzi. Mnogo slovenskih študentov redno študira v Narodni in študijski knjižnici v Trstu, ki pa je žal postala pretesna. Dovolj je, da vstopimo v knjižnico pol ure po odprtju, in je že vprašljivo, ali bomo dobili prostor, ki nam bo omogočil nemoteno učenje. Poleg tega, da nam knjižnica nudi potrebno gradivo za študij, je tudi eden redkih prostorov, kjer se slovenski dijaki in študenje srečujemo v slovenskem okolju.
Zavedamo se, da je vsakršna preureditev in razširitev poslopja knjižnice finančno precej obremenjujoča, vseeno pa prosimo, da bi čimprej resneje pomislili, kako bi lahko povečali prostore.
Sledijo podpisi
Pred volitvami za obnovitev goriškega občinskega sveta
»Nujno	je, da grem
v prihodnost	z	n
V teh pičlih nekaj dneh, ki nas ločujejo od volitev v občini Gorica, nadaljuje Slovenska skupnost s svojimi zavezniki iz »tranzverzale« svoj predvolilni boj. Predvsem volilce opozarja, naj dobro premislijo, preden oddajo svoj glas, saj gre za izgradnjo sodobne Gorice, mesta, ki mora postati bolj odprto, ker je namen nove Evrope v tem, da bi povezala staro celino v eno samo skupnost. V takšni sodobni Gorici, piše v tiskovnem poročilu Ssk, morajo predvsem zmagati tiste politične sile, ki se zavzemajo za višjo raven demokratičnosti in demokracije. »V imenu novega časa Slovenska skupnost Gorica vztraja pri izpolnjevanju vseh tistih obvez do slovenske manjšine, ki jih mora Italija upoštevati. Nova Evropa je tudi območje manjšin, ki jim večinski narodi omogočajo polnopravno življenje ravno zaradi lastnih demokratičnih načel in njihovega uresničenja«.
»V teh časih pa je nujno preseči zgolj narodnostni značaj stranke, kakršna je Slovenska skupnost,« beremo še v tiskovnem poročilu.« Zavedati se moramo svojih korenin, a obenem misliti na Evropo, ki naj preseže stare delitve, ideološko razklanost. Predvsem je treba konkretno pristopiti k reševanju življenjskih problemov in stopiti skupaj z vsemi tistimi, ki mislijo enako ali podobno in ki ne želijo ponavljati danes že brezplodnega na-
sprotja med levico in desnico. Prihodnost našega mesta, prihodnost Evrope in nenazadnje prihodnost slovenske manjšine je v demokratičnosti, v uveljavljanju življenjskih načel, ki morajo biti povsem jasna in ne brezplodna...
»Življenje ne sme več služiti politiki, pač pa mora odslej politika služiti življenju,« poudarjajo še člani goriškega dela Slovenske skupnosti. »Nujno je, da gremo v prihodnost z novimi idejami.«
* * *
v
»Črepinje« - knjiga spominov zlatomašnika Ljuba Marca
V Biljah bo v soboto, 11. junija, praznično. Tamkajšnji župnik, g. Ljubo Marc, bo ob 10. uri daroval svojo zlato mašo. Znani duhovnik pa je ta življenjski jubilej hotel proslaviti tudi drugače. Napisal je spomine, ki jim je dal pomenljiv naslov »Črepinje«. Knjiga je izšla v samozaložbi Mohorjeve družbe — Celje in Goriške Mohorjeve družbe in pomeni dragocen doprinos k poznavanju polpretekle zgodovine na Primorskem. Ljudje njegove generacije so namreč marsikaj doživeli in prav je, da se preteklih dogodkov in ljudi, ki so bili vanje vpleteni, tudi spominjamo. Ob tem prazniku naj cenjenemu duhovniku in dragemu prijatelju tudi čestitamo in kličemo Ad multos annos!
Podelili jo bodo 25. junija v Trstu
Zboru Rupa-Peč nagrada iz sklada Dušana Černeta
Letošnjo nagrado iz Sklada Dušana Černeta prejme Mešani pevski zbor Rupa-Peč na Goriškem. Tako je bilo soglasno sklenjeno na redni letni seji odbora, ki tudi skrbi za vsakoletne svečanosti ob podeljevanju nagrad.
To bo po vrsti že devetnajsta nagrada iz Sklada, ki nosi ime po Dušanu Černetu (1916-1975), časnikarju ter kulturnem in javnem delavcu, čigar življenje je bilo prežeto s skrbjo za dobrobit slovenske skupnosti v Italiji.
Po statutu Sklada se vsako leto podeljuje nagrada-priznanje Slovencu ali slovenski organizaciji, ki ima pomembne zasluge na narodnoobrambnem oziroma kulturnem področju, pri tem pa se upoštevajo trije ideali, ki so bili dragi Dušanu Černetu: slovenstvo, krščanstvo, demokracija.
Mešani zbor Rupa-Peč se po mnenju Sklada častno uvršča med tiste, ki so z ljubeznijo, preko pevske kulture, utrjevali čut narodne zavednosti, svobodoljubnosti in sloge. Ob šestdesetletnici neprekinjenega dela in ustvarjalnosti je zbor Rupa-Peč po soglasnem prepričanju Sklada Dušana Černeta vreden javne zahvale in častnega priznanja za opravljeno poslanstvo.
Zboru Rupa-Peč bo nagrada izročena v soboto, 25. tega meseca, med koncertnim večerom, ki bo na prireditvenem prostoru pod cerkvijo Sv. Marka v Rupi.
Temeljne točke programa Slovenske skupnosti Gorica za volitve 12. junija
ZA PRAVILEN ODNOS DO SLOVENSKE NARODNE SKUPNOSTI
• ozračje razumevanja in solidarnosti mora še naprej karakterizirati naše mesto;
• narodna manjšina je preizkusni kamen za demokracijo;
• slovenska narodna skupnost mora doseči zaščitni zakon ter finančno kritje za svoje ustanove; zagotovljeno mora biti tudi slovensko zastopstvo v upravnih organih.
ZATO, DA BI GORICA SPET POSTALA GLAVNO MESTO GORIŠKE
• državna meja naj ne predstavlja ločevanja in poudarjanja razlik, ampak naj bo obogatitev in prilika za vsestranski razvoj prebivalstva;
• Gorica naj zopet postane kot v preteklosti kulturno in ekonomsko središče svoje pokrajine, v tesnem sodelovanju z Novo Gorico.
ZA EKONOMSKI RAZVOJ MESTA
• bodočnost Gorice ni v industriji, ampak v vsestranskem razvoju trgovinskih dejavnosti in uslug; zaradi svoje pozicije mora postati mesto prehodna točka za trg, ki je vezan na vzhodno Evropo;
• v okviru bodočega dogovarjanja med Italijo in Slovenijo mora dobiti ekonomski razvoj področij ob meji največji pomen.
ZA GORICO — MESTO KULTURE
• zaradi kulturne dediščine in zaradi ustanov, ki obstajajo v mestu, mora postati Gorica središče za študijske dejavnosti, za mednarodna srečanja in za centre za dokumentacijo;
• naravne lepote, kulturni spomeniki na obeh straneh meje ter enogastro-nomska ponudba morajo biti osnova za turistični razvoj mesta in okolice.
Bernard Špacapan 1. nosilec občinske liste Ssk
Begunski otroci iz peli v goriskem KD
V dvorani Kulturnega dOIIiaJj Gorici je bil pred nekaj une športno-kulturni večer, ki sta g priredila ŠZ »Dom« ter uprava s mega Kulturnega doma pod P kroviteljstvom goriškega SolK* nostnega odbora za pomoč p* .
V prvem delu srečanja je b na sporedu zaključna telovad^ akademija športno-ritmičnega o seka združenja »Dom«, drug' večera pa je bil namenjen kult ni ustvarjalnosti. Pel je 40-ČlaO? pevski zbor šole I. Trinko iz ^ rice, ki je prav pred nedavU1, na meddeželnem tekmovanju $ skih pevskih zborov zasedel p*v mesto. Male pevce vodi glasbe Stanko Jericijo. Tekmovanje je • lo v kraju San Dona di Piave Benetkah, udeležilo pa se ga )e zborov.	e
Na oder Kulturnega doma L nato stopil otroški pevski zboT ga sestavljajo begunski otrod . Bosne in Hercegovine. Malčki P hajajo iz zbirnega centra iz ^ nja.
r	"	^
POHIŠTVO
3to"tJblč
POSEBNA PRODAJA POPUSTI DO 60% POHITITE
TRST - UL. S. CILINO 38 TEL. 040-54390	/
V___________
Koncert Vesele pomladi na Opčinah
V dvorani openske hranilnice na Opčinah je bil konec prejšnjega ted« _ prijeten koncert domačih pevskih zborov Vesela pomlad pod vodstvom W ca Pohajala (foto D. Križmančič). Na klavirju sta jih spremljala Martin« ri in Martin Vremec. Kot gosta večera sta nastopila tudi Otroški pevskiz Zvonček z Repentabra pod vodstvom Toneta Bedenčiča in ob klavirski spre Ijavi Loredane Guštin ter svetovni mladinski prvak, harmonikar Denis NoV«l°
jumjai994
NOVI LIST
Evropske volitve; Osimo, meje in manjšine
0
kvn^ ^ed°vanje ter se je s to olaj-l^ij, n3 slovenski obali že okoristilo ravi ,tls°č ezulov. Za vračanje v na-činn aia ma}° imetja, ker veliko ve-jpredstavljajo ne-
iSic1eveliki ob’ekti'med niinu lad~
htei?^fa^nih krogov prihaja še za-VrM, n?i ^ italijanskim državljanom ski y Zemijišča v celotni Primor-f)0' lle ieta 1947z mirovno pogod-
oziro ^°d suverenost Jugoslavije dalj ma Slovenije. Menda naj bi pro-v s o hiš letno do vstopa Slovenije ^opsko skupnost, ko naj bi do-Dr„JJ0. Opravili prepoved prodaje ne-e"ucnin tujcem.
stfašizma še nekaj tragične stivsf' V ietih 1918-1939 sofaši-2jo Slovenskem Primorju umorili vsfalovencev. V letih 1941-1943 so l]ud[Vens^em Primorju pobili 11.561 ubili'j-? ljubljanski pokrajini pa so
.	57 moških in 4.57 žpnck n zn-
Hj,,- moških in 451 žensk, a s a-23-5 1994)° UStreliU 1030■ (“Delo,('
Javnost o osimu
pos0jUjnc so ankete, katere je glede pra ■ ooitve osimskih dogovorov na-7>s/a družba »SWG« in sicer v $od - fa dnevnik »II Piccolo« ter družna«,
H^ ^°oe predvsem Trst? 74,8% sio 7jfancev je postavilo na prvo meni^- otevo za gospodarski in podjet-
no Italiji za tednik »Famiglia cri-
stu: PrePorod mesta. Na drugem me-(32 loteva za pošteno javno upravo Za si °\ na tretjem mestu večja skrb s^ j*re ljudi (28,3%), na četrtem me-petfČ 0oramba okolja (13,49%), na s°ju-,Jfaestu izboljšanje javnih servi-p°n	' 9%) ter šele na šestem mestu
dorih>(jl)0%aianja 0 osimskih dogo-
osi^en naj bo cilj novih pogajanj o m dogovorih? 63% anketiran-
cev postavlja na prvo mesto okrepitev gospodarskega sodelovanja; 42,7% jih zahteva večjo zaščito italijanske manjšine v Istri; na tretjem mestu (29,4%) so zapuščene ezulske nepremičnine, toda večina zahteva odškodnino in ne vrnitev imetja.
FORUM IZVEDENCEV
Predsednik Deželnega inštituta za zgodovino osvobodilnega gibanja prof. Teodoro Sala pravi: »Glede Osima je vse preveč mistifikacij ter je treba reševati konkretna vprašanja. Italijan-sko-jugoslovanski spor glede meja je bil zaključen že z londonskim memorandumom oktobra 1954. Preveč pogosto se pozablja, da so italijanske teritorialne izgube v prvi vrsti posledica pogubne vojne, ki jo je hotel fašizem.«
Bivši italijanski svetovalec pri Zavezniški vojaški upravi v Trstu prof. Diego de Castro opozarja, da bi Atlantska zveza že dan pred začetkom ustavila vsakogar, ki bi hotel reševati spor glede meja z vojno. Po drugi strani pa De Castro pričakuje od Berlusconijeve vlade, da bo pritiskala na Slovenijo za odobritev nove zakonoda-
je o lastninskih pravicah tujcev kot pogoj za italijansko podporo slovenskemu vstopu v Evropsko skupnost. To je — po mnenju De Castra — bistveno vprašanje; nato bo po njegovem mogoče razpravljati še o številnih drugih problemih iz osimskih dogovorov ter iz ostalih sporazumov z bivšo Jugoslavijo.
Glede meja je tudi zelo jasen general Caligaris, ki je kandidat za evropske volitve Berlusconijevega gibanja »Torza Italia«. »Ponovna priključitev Istre in Dalmacije — pravi Caligaris — ni smo neverjetna, ampak tudi nemogoča; seveda, razen če bi hoteli popoln prevrat v Evropi, ki bi spremenil vse meje. Ni upanja, da bi prišli ponovno v posest omenjenih ozemelj«.
Na pobudo predsednika italijanske vlade bo menda 15.-16. julija (1994) v Trstu vrhunec Berlusconi-Drnov-šek-Valentič in sicer med zasedanjem važne organizacije »Iniciativa za Srednjo Evropo«.
In zaključek? Za demokracijo in suverenost Slovenije se je treba boriti vsak dan.
Pevska zbora Fantje izpod Grmade in Dekliški zbor Devin ter Zadruga Grmada — Devin
prirejata v petek, 10. junija, ob 20.30
tradicionalno zborovsko revijo
PESEM V ZALIVU
Koncert bo v novi cerkvi v ŠTIVANU.
Ob domačih zborih bodo nastopili še Dekliški pevski zbor »Alenka« iz Števerjana, Moški pevski zbor »Igo Gruden« iz Nabrežine, Mešani zbor »Rilke« iz Devina in Sesljana ter Mešani zbor Bilje — Miren.
Prerana smrt Majde Legiša
	
	
JI	
* -	
iCrr' V‘'%	
mk	^ V
	
1^ mg	
Smrt je še posebno kruta, ko iztrga iz srede svojcev mladega človeka. Neizprosna bolezen je pretrgala življenjsko nit učiteljice Majde Legiša — Milič v letih, ko je vsaka misel namenjena prihodnosti. Pokojna — težko je zapisati to besedo za vedno razigrano, veselo dekle, polno energije in vedrine — je kljub kratki dobi, ki ji jo je odmerila usoda, naredila veliko. Izbrala je poklic, ki ga je ljubila z vsem srcem, saj je izredno rada delala z otroki, razumela jih je in znala vzbuditi njihovo zanimanje, bila pa je tudi zelo aktivna na kulturnem področju. Igrala je pri harmonikarskem orkestru Synthesis 4, pri godbi na pihala iz Ricmanj, sodelovala je pri raznih kulturnih društvih in tudi na slovenski radijski postaji Trst A.
Kolegi, sošolci, prijatelji in vsi, ki so jo poznali, jo bodo ohranili v lepem spominu, kakršnega zasluži človek, ki je vedno pripravljen prisluhniti vsem in vsakomur prijazno odgovoriti. Ob težki izgubi izreka možu, staršem, bratu in ostalim svojcem globoko občuteno sožalje tudi naš list.
Ivan Budin
Tri četrtine stoletja
(V.)
^kazali so bi sobo v prvem nadstropju. Okno je bilo brez rešetk, zato
Poli,
sg
ICl]ski agent zaprl polkna z manjšo verigo, da ne bi pobegnil. Ponoči vojrij ^tražniki menjavali vsaki dve uri. Hrana je bila samostanska in kljub vi(Jejj ® ^ar zadovoljiva. Le patru gvardijanu ni bilo všeč, da so kvesturini %vi ' a) Patn med vojno jedo. Po nekaj dneh so me začeli stražiti povsem "a vei8c nti' s katerimi sem se pogovarjal. Med drugim sem enega pripravil Ponočno spoved, enega celo za poroko, ii v s e/l' Pa so s časom začeli odpovedovati živci. Ponoči so stražniki ime-SVardj' ' in časopise. Zato nisem mogel spati. Nekega dne je p. ieaatI|an P°klical podkvestorja in mu sporočil moje težave. Dosegel je, da Htfnj 6St° agenta spal v sobi pater, ki je bil osebno odgovoren za moj mo-^ Pobeg. V sobo so namreč namestili še eno posteljo za patra, ki pa je ^°)Utr	prazna, le da je nismo pospravljali. Tako je agent vsa-
vala . 0 |ahko ugotovil, da se je dogovor spoštoval. Medtem so se nadalje-°bra2a 'sanja, odvzeli so mi prstne odtise, me fotografirali na vse strani
Končno je nekega dne prišla iz Rima brzojavka, da proti duhovniku Budinu ni več nobenega postopka. To veselo novico mi je sporočil policijski agent, ki mi je tudi dejal, da moram najprej na kvesturo v Trst in nato k svojemu škofu. Ko sem se v samostanu poslavljal, smo vsi imeli solze v očeh. Na vlak me je skupno z agentom pospremil posebno prijateljski pater. Tik preden je vlak odpeljal, me je agent pozdravil in mi rekel, da v Trstu ni treba na kvesturo, naj grem le k škofu.
V Trst sem prišel zvečer in sem se takoj javil na škofiji. Msgr. Santin me je že pričakoval in mi rekel, da je dosegel velik uspeh, saj mu do tedaj noben duhovnik ni povzročil takšnih težav. Zavedam naj se, da je zaradi mene moral osebno v Rim in se je zame zavzel pri samem glavnem šefu policije Seni-seju. Skušal sem se opravičiti, češ da sem bil pač žrtev nekaterih neznancev. Zadržal me je na večerji in sem noč prebil v škofijski palači. Zjutraj sem se spet srečal s škofom in mu povedal, kar so mi bili svetovali patri v Pulju: škof naj me ne premesti na zahtevo prefekta ali kvestorja, ker se bo sicer zdelo, da duhovnike dejansko premešča prefektura. Če je le mogoče, naj me pusti na mojem starem mestu. Škof pa je vzkipel, češ da je patrom v Pulju lahko govoriti, saj ne vedo kakšne težave je moral premagati, da me je rešil. Zaključil je z besedami: »Vincere č bene, ma non e bene stravincere« (dobro je, če zmagaš, a ni prav, če hočeš absolutno zmagati). Prefekturi in kvesturi moramo le toliko popustiti, je pristavil — da Vas premestim iz puljske v tržaško pokrajino.
Pri tem je omenil Bazovico in Sv. Križ pri Trstu. Ker je bil prošnji teden, je svetoval, naj opustim prošnje procesije, za vnebohod naj ne bo nobene slovesnosti in tudi pridige ne. Medtem bom dobil dekret za eno ali drugo župnijo v tržaški pokrajini.
Kmetijstvo
Ukrepajmo	proti	perono
Vlažno in toplo vreme je vzrok, da se po vinogradih širi peronospora. Gre za glivico Plasmopam viticola, ki se razvija ob vlagi in zadostni toploti. Bolezen je pred približno enim stoletjem prišla iz Severne Amerike v Evropo. Glivica napade vse zelene dele trte, prve znake bolezni opazimo na listih, na katerih se pojavijo nekakšni oljni madeži. Če je vreme dovolj vlažno, se pod madeži, na spodnji strani lista, pojavi bela plesen, list pa postopoma potemni in se posuši. Če želimo z gotovostjo vedeti, ali je na listu peronospora, lahko položimo list na vlažen časopisni papir ali pivnik in vse skupaj pokrijemo s prozornim kozarcem in pustimo na svetlem prostoru pri vsaj 20° C. Po 24 urah pogledamo list in če se je pojavila siva plesen, je to znak okužbe s perono-sporo.
Te dni trte cvetijo in zato moramo pozorno spremljati njihov razvoj. Če jih napade bolezen med cvetenjem grozdja, se slednje lahko posuši in odpade, tudi že razvite jagode lahko zbolijo, potemnijo in odpadejo.
Peronospora prezimi na odpadlih listih v obliki spor. Veter in dežne kapljice prenesejo na spomlad spore na mlade trtne poganjke, tam vzklijejo in razvijejo trosišča, ko ti dozorijo se razprejo in iz njih se razletijo trosi. Iz trosov nastane micelij, ki prodre v notranjost listov, tam se razvije in se hrani z živimi celicami, po nekaj dneh se micelij ponovno razvije v trosišče in se okužba obrne na zunanjo stran lista. To vidimo v obliki belkaste plesni na spodnji strani lista. Čas, ki gre od začetka okužbe do nastanka trosišč, imenujemo inkubacijska doba. Ta ni vedno enako dolga, ker nanjo vplivata vlaga in temperatura.
Da pride do prve infekcije mora biti temperatura zraka vsaj 10° C, pasti mora vsaj 10 m dežja v zadnjih 48 urah in poganjki morajo biti dolgi vsaj 10 cm.
Bolezen lahko precej omejimo, če skrbimo, da vinograd stalno čistimo, da pobiramo zalistnike in opravljamo t. i. mandanje. Na ta način postane vinograd bolj zračen in torej ni več osnovnih pogojev (vlage in toplote), ki spodbujata širjenje bolezni.
Vsekakor pa bo tudi ob izredno skrbni negi in veliki suši škropljenje skoraj neizogibno. Najstarejše škropilo je modra galica, ki je našim vinogradnikom ni potrebno posebej predstavljati. V prodaji pa so tudi pripravki iz bakrenih soli, ki so po sestavi podobni modri galici. Vsaj za prva škropljenja pa vse bolj priporočajo razne dotikane organske fungicide, ki delujejo na osnovi nekaterih aktivnih snovi, kot so mankozeb, metiram ali propineb. Po cvetenju pa svetujejo škropljenje s sistemiki, ki prodrejo v strukturo lista in torej zdravilno učinkujejo tudi proti micelijem v listu. Ti pripravki delujejo na osnovi metalak-sila, oksadiksila, fosetila in drugih.
V prodaji je veliko pripravkov z različnimi komercialnimi imeni, ki vsebujejo zgoraj navedene aktivne snovi. Obstajajo pa tudi pripravki, ki so sestavljeni iz organskih fungicidov in bakra. Ti so primerni v drugi polovici poletja. Na ta način lahko učinkujejo bodisi kontaktno, se pravi ob površinski okužbi, kakor tudi globinsko, če so pripravki sestavljeni tudi s sistemiki. Paziti pa moramo, da ne bi uporabljali vedno enih in istih pripravkov, ker glivice kmalu postanejo odporne do nekaterih pripravkov in se bolezen kljub škropljenju širi.
CASSA RURALE ED ARTIGIANA DOBERDO DEL LAGO KMEČKO OBRTNA HRANILNICA DOBERDOB
DOBERDOB (GORICA) RIMSKA ULICA 23 TEL. 0481/78063
RONKE (GORICA)
UL. G. D'ANNUNZIO 96/A TEL. 0481/474160
BILANCA 31. DECEMBRA 1993
AKTIVA
Blagajna
Banke
Lastni vred. papirji Posojila
Nepremičnine, premičnine, oprema, stroji Razni dolžniki Aktivni pripisi
Evidenčni računi
PASIVA
Hranilne vloge Razni računi Razni skladi Reeskompt pasive Amortizacijski skladi Zadružno premoženje: zadružni deleži rezerve Dobiček v letu 1993
Evidenčni računi
IZDATKI
Pasivne obresti Upravni stroški Davki
Amortizacije in fondi Razno
Dobiček v letu 1993
DOHODKI
Obresti vrednost, papirjev Aktivne obresti Komisije in razni dohodki
L. 492.602.665 L. 7.265.911.489 L. 12.949.565.001 L. 21.173.365.732
L. 2.317.021.469 L. 2.556.127.782 L. 870.498.478 L. 47.625.092.616 L. 27.587.734.567 L. 75.212.827.183
L. 40.934.600.807 L. 271.416.606 L. 859.617.153 L. 294.847.469 L.
L. 1.010.000 L. 4.434.785.322 L. 828.815.259 L. 47.625.092.616 L. 27.587.734.567 L. 75.212.827.183
L.
L.
L.
L.
L.
L.
2.900.823.977
1.507.201.886
27.143.564
591.745.660
24.704.681
828.815.259
L. 5.880.435.027
L. 1.414.782.404 L. 3.621.713.083 L. 843.939.540 L. 5.880.435.027
1992
L. 555.331.769 L. 6.165.655.67’ L. 9.130.584.001 L. 19.665.318-021
L. 2.266.882.693 L. 2.146.235.466 L. 670.1777°/ L. 40.600.185.415
L. 28.461.70^466 L. 69.061-887JS81
L. 34.171.224.158 L. 624.614.607 L. 966.936.200 L.	104.114-667
L.	287.805.455
L. 3.799.822.68’ L. 644.667^641 L. 40.600.185.415 L. 28.461.70^465 L. 69.061.887.881
L.
L.
L.
L.
L.
U
L.
2.661.400.873 1.363.521 501 135.277.90’ 323.978.465 49.861.88»
644.667^41
5.178.708.277
L. 1.185.562.827 L. 3.458.120.736
L. 535.024714
L. 5.178.708^27
NOVI LIST
Izdajatelj: Zadruga z o.z. »NOVI LIST« - Reg. na sodišču v Trstu dne 20.4.1954, štev. 157-	j
Uredništvo: Martin Brecelj, Ivo Jevnikar, Helena Jovanovič, Drago Legiša (glavni in odgovorni ure Miro Oppelt, Saša Rudolf, Marko Tavčar in Egidij Vršaj.
Fotostavek in tisk: Tiskarna Graphart, Trst, tel. 040/772151.
Član /ffife
Združenje periodičnega tiska v Italiji
V Kubed sem se vrnil s prvim avtobusom. Ljudje so bili zelo veseli in cerkovnik je s posebnim veseljem pozvonil k maši. Kasneje sem zvedel, kako je občinski sluga iz Dekanov — domačin, a nevaren fašist — govoril, da so v Kubedu vsi komunisti šli k maši, ko je njihov »far« prišel iz zapora.
Kljub škofovemu drugačnemu nasvetu sem imel lepo prošnjo procesijo iz kubejske cerkve v tisto na Zvročku, kjer izvira Rižana; od druge strani je prišla procesija iz Predloke, vodil jo je župnik Jože Kocjan. Že po daljni tradiciji je na Zvročku pridigal kubejski župnik in tega nisem opustil. Zanimivo je, da sta mojo procesijo spremljala dva karabinjerja. Po maši sem obiskal njunega poveljnika, podčastnika v Črnem kalu in nato že političnega tajnika v Dekanih. Povedal sem, da me je sicer škof rešil konfinacije, a da me misli premestiti, ker da tako zahtevajo krajevni oblastveni organi. Oba sta dejala, da jima je najljubše, če ostanem na svojem starem mestu.
Tako se je tudi zgodilo. V nedeljo po vnebohodu sem moral v Idrijo, kjer je imel novo mašo Slavko Rejec. Ta me je bil že zdavnaj prosil, naj bom no-vomašniški pridigar. Za časa mojega kaplanovanja je bil Slavko Rejec ministrant in tedaj tudi vstopil v goriško škofijsko gimnazijo. Na poti v Idrijo sem se ustavil v Trstu, obiskal škofa in ga vprašal, kako je z dekretom o premestitvi. Bil je šegavo razpoložen, delal se je norca iz policijskih postopkov in rekel: »na kvesturi že vedo, da greste v Idrijo in zato so spravili pokonci vsaj deset agentov, kot da bi bila zaradi vašega potovanja v nevarnosti država.« Pogovor je takole zaključil: Ostanite v Kubedu. Če je Budin nevaren v puljski pokrajini — sem pisal prefektu v Pulju — bo še nevarnejši v tržaški pokrajini, ki je bliže partizanskemu ozemlju kot Kubed. Ker šest dni ni bilo odgovora, pomeni, da se s tem strinjajo. Poleg tega sem v pismu poudaril — je še dejal škof — da nimam drugega duhovnika za Vaše mesto.
Slovesnost nove maše v Idriji je lepo potekla. Med pogovori smo zve ^ li, da so se partizani pojavili tudi v bližini vasi Žiri. V Idriji in okolici pa bilo posebnih novosti v tem pogledu.	jC
Partizansko gibanje je kmalu nato zaživelo tudi v Istri. Po vaseh s° ustanavljali terenski odbori. Ljudje so imeli še vedno zaupanje v sloveu ga duhovnika. Moje pisarne so se začeli posluževati razni aktivisti Of> ^ pisalnem stroju so pisali razne članke in predavanja. Posebno aktiven je j najprej častnik NDH. Takrat me je zaprosil, naj mu pošljem krstni ^st'0)j-je pred vojno prestopil v pravoslavje. Ždaj pa se je moral izkazati kot ka čan. Kmalu nato je prišel v Istro in postal aktivist OF. Dejal mi je, da m1^ bo nikoli dovolj hvaležen, ker sem takoj ustregel njegovi prošnji in mu P vočasno dostavil katoliške listine.	j.
Dne 2. oktobra 1943 je moja župnija doživela ognjeni krst. Nemška ^ ska je teda| udarila iz Trsta v Istro. Ta dan smo zazrli ogenj na Tinjam1 Dekani, v Črnem kalu in v Predloku. Zdaj bo na vrsti Kubed, smo si Zbežali smo v Lačno, to je porastlo grmičevje od Kubeda nad GračišČem-gorel je tudi Kubed. Razen redkih starčkov smo se vsi vaščani poskrili v ^ čni pod nizkim grmovjem. Po cesti so proti Gračišču drvele nemške Čete' jjj robu gričevja pa so posamezni vojaki tu pa tam spustili rafal. Nekateri so k 0 »Aufstehen!, a si v notranjost Lačne niso upali. Po cesti iz Kopra je 111 ^ Sv. Antona peljalo na stotine tovornjakov v notranjost Istre. Imel sem kot da se je tu zbrala vsa nemška armada, in sem se spraševal, odkod je lo tolikšno število tovornjakov.	,:Ce
Ta dan je bilo pobitih 17 mojih faranov in še več pribežnikov iz c>kL ^ Kopra. Naslednji dan sem pokopal vse mrliče. Polovica fare je bila do tal p Kubedu, Gračišču, Hrastovljah in v bližnjem Dolu. ae)
gana,
m sicer v