UlBUMtA
POD POKROVITELJSTVOM NJEGOVEGA VELIČANSTVA KRALJA ALEKSANDRA I.
dnem mladinske- glasbe
UNIONSKA DVORANA V LJUBLJANI
t 9
3	4
2.	JUNI3A OB 20. URI STOTI KONCERT MLADINSKEGA PEVSKEGA ZBORA
,jA&<MdisUL slavček"
DIRIGENT: AVGUST ŠULIGOJ
SPORED:
Zorko P r e 1 o v e c :	Očka moj je delavec
Zlatko Grgoševič:	Koleda
Marko Tajčevič:	Pjesme dodolske
Ivan Mateti 6 - R o n j g o v :	Narekovane za očem
Slavko Osterc:	Kvartet
Karol Pahor:	Pravijo
Marij Kogoj:	Zvončki
Dr. M i 1 o j e Milojevič:	Sankanje
Petar Krstič:	Lel, let tičice male
Mladen Pozajič:	Dil dil duda
Vasilij Mirk:	Medvedov ples
St. St. M o k r a n j a c :	Bolno čedo
Ciril Pregelj :	Zlato v Blatni vasi
Matija B r a v n i č a r :	Dva polža
Stanko Premrl:	Rože za Marijo
Emil Adamič:	Ciganska
Boris Papandopulo:	Vanjkušac
3.	JUNIJA OB 10. URI DOP. IZVAJAJO SPORED
IMadi^iski ^i&zski <zbati:
Št. Vid nad Ljubljano — Jovan Maks:
Boris Papandopulo: Dafino, vino crveno
Krsto Odalc: Iz opere »Dorica pleše«:
a) Leto za letom
b) Protuletje lepo
c) Čmelice brene
Ljubljana - - licejska dekliška osn. šola Svetek Alb' Ciril Pregelj: Oj, lepo je res na deželi Emil Adamič: Tam gori za našo vasjo
Jesenice — osnovna — Rabič Lojze:
Ferdo Juvanec: Slovanska Anton Foerster: Planinska
Jesenice — Sokol — Razinger Lado:
St. Mokranjac: II. šopek srpskih nar. pesmi
Emil Adamič: Tri drobne konople
Medija-Izlake — Korošec Drago:
Emil Adamič: Uspavanka Jakob Aljaž: Triglav
Dolnja Lendava — Ljubič Mirko:
Š. J. Slavenski: Dečja igra Ivan Grbec: Stari dede
Komenda — Trobič Anton:
Emil Adamič: Jurjevanje Fran Gerbič: Pastirska
Gornja Lendava — Zupan Ana:
Emil Adamič: Pri polžu Marij Kogoj: Holadrijo
Šmartno ob Paki Hudales Oskar:
Emil Adamič: Pesem beračev Franc Klančnik: Biba leze
Planina pri Sevnici Gruden France:
Ciril Pregelj: Prav lepo je v vigred Gorenjska narodna — Polž se je pa ženit šel
Šmartno pri Litiji — Kovačič Maks:
Emil Adamič: Na Jurjevo Emil Adamič: Koroškim fantom
Brežice cerkveni zbor Lempl Vlado:
Ciril Pregelj: Pojte, pojte drobne ptice Vasilij Mirk: Koromandija
Novo mesto - meščanska — Štrbenk Karel:
Ivan Grbec: Jezusu pušeljček
Emil Adamič: Čbelica mi let’ čez goro
Žiče pri Konjicah — Ulaga Emil:
Ciril Pregelj: Kje so tiste stezice Ivan Grbec: Katarina vozi bučo vina
Žetale — Tomažič Božo:
M. Čander: Mak J. Mihelčič: Molitev
Zagorje ob Savi — Kopriva Ivan:
Mladen Pozajič: Četiri svatovske iz Bukovca
Radeče pri Zid. mostu — Čuk Franjo:
Emil Adamič: Koroška pisma Emil Adamič: Tičica lepo poje
Ig pri Ljubljani — Petrovčič Mara:
Ivan Grbec: Če ledih stana Emil Adamič: Drežniška
Litija — Pirnik Maks:
Osterc: Belokranjske šaljivlce Mokranjac: Na ranilu
*	t
*
Vsi zbori skupno nastopijo pod vodstvom Avgusta Šuligoja Ivan Grbec: Greje in se smeje Ivan Grbec: Snežinke Emil Adamič: Svatovska
BESEDILO PESMI KOKCERTA TRBOVELJSKEGA SLAVČKA
Zorko Prelovec:	Mirko	Kunčič
Očka fndf {e ddai/u
Očka moj je delavec.
V	rovih črnih dan na dan koplje premog in domov vrača se ves mrk, bolan.
Vsak dan znova poslovi se od mene, kadar gre. Če še kdaj se vrne živ k nam domov, nihče ne ve.
V rovih črnih solnca ni, ni veselih src in sanj.
V rovih črnih smrt preži vsepovsod zahrbtno nanj.
Očka moj je delavec, drugim koplje črn zaklad, srečne in brezskrbne dni. sebi grob, bridkost in glad.
Zlalko Grgoševič:
Hoieda
Gospodaril poštovani od sveg sela odabrani, rekli so nam ljudi stari, da ti jesi čovjek pravi.
Došli smo se zabavljati, i s tobom veseliti.
Došli smo se radovati, hočeš li nas darovati?
Besedilo narodno
Ili knjigu, ili grošič, da ti bude sretan Božič, a po njemu Stjepan dan, po Stjepanu Ivanjdan: mlado ljeto, Vodokršče i sve ljeto i godište. Gospodaru naš, daruj, daruj nas!
Marko Tajčevič:
Pje&ne /iod&tske.
Narodno besedilo
a)	Pred lmčom kad igra dodola
Molimo se višnjem Bogu, da udari rosna kiša, da porosi naša polja, i šenicu ozimicu i dva pera kukuruza.
b)	Pred domačicom
Udri kišo prekapljušo oj dodo, oj dodole.
Cvati ružo na sred dvora, cvati tanka i rumena, Ijepotom se ponijela.
Molimo se višnjem Bogu, da udari sitna kiša, oj dodo, oj dodole.
c)	Kad idu preko polja
Mi idemo preko sela, a oblači preko neba.
A mi brže, oblak brže. Oblači nas pretekoše žito, vino, porosiše, oj dodo, oj dodole.
Ivan Matetič-Ronjgov:
Naricaljk
HaceUoucute- <za /mak
čače moj! Nemila je vaša sirota, čače moj!
Ah, dobri moj prijatelju, čače moj!
Kega san ja sada zgubila, čače moj!
Ah, čače, nemila je vaša sirota, čače moj!
Ah, ljubeznivi i prijaznivi, čače moj!
Kemu ste vi naše sirote naručili, čače moj!
Ah drobne i maljahne, dobri čače moj! Nenaučene i nenavajene, čače moj!
Kemu ste ih vi naručili i priporučili, čače moj! Ah, ke su vam ostale, dragi čače moj!
Kako drevo odsečeno, čače moj!
Drobne i maljahne, mili čače moj!
Kako odsečene grančice, čače moj!
Ah, velo dobro moje, čače moj!
Moje i ovili drobnih sirotic, čače moj!
Istarska narodna.
* «
*
Slavko Osterc:	I■ -4. Kri/lo
ICvadet
Pri opici poredni si osel in kozel
ter Miško, medved zagovedni, izmislijo zasvirati kvartet.
Dobe si note, bas ter alt in gosli dvoje
in sedejo v gozdek pod hoje,
da bi z umetnostjo svojo zavzeli svet.
Začno in drgnejo — soglasja ni . . .
»Postojte. bratci, hoj!« in opica kriči,
»kako naj godba gre, ko napak vsak sedi! . . .
Ti, Miško, z basom, sedi pred violo, jaz — prima — grem pred drugo tja, potem bo godba naša šla, še les z goro zapleše kolo! —«
Presedejo, začno kvartet, pa spet ne ujemajo se glasi.
»Postojte, jaz jo imam, le počasi,« zdaj osel zakriči, »mi pridemo že v red. če gremo vštric sedet!«
Poslušajo: sedijo v eni vrsti kvarteta prav ne vodijo jim prsti.
In več ko prej med njimi je nazorov in sporov,
kako in kje naj kdo sedi. —
Na vrišč slučajno slavec prileti.
Vsi prosit ga hite, o, naj jih reši zmote: »Vsaj urico,« reko mu, »z nami se pobavi in nam kvartet v soglasje spravi!
Glej, inštrumente imamo in note, samo povej, kako nam je sedeti!«
»Kdor bi rad godec bil, ta mora kaj umeti in tanjši sluh imeti, kot je vaš,« odgovori jim slavec naš.
»A vi, prijatelji, sedite kakorkoli, zagodli prav ne bodete nikoli.«
Karol Pahor:	/•	Gruden
Pravijo, da Šempolajci tečejo čez Kras kot zajci; pravijo, da Nabrežinci jih premagajo z mezinci; pravijo, da so Križani pol pečeni, pol sežgani;
pravijo, da so v Gorjanskem pusta videli predlanskem; pravijo, da od Logatca pot gre pred nebeška vratca; če pa res je, Bog to znaj, brž poglejmo v sveti raj.
Marij Kogoj:	Fanči	Dolenčeva
Zvončki
Zvončki beli po dolinah zazvončkljali so, v zlatem vozu pomlad pripeljali so.
Zveselili so se malčki lepih zvončkov teh, ter domov so jih prinesli v ročicah obeh.
Zvončki beli pa zvonili dalje so,
dokler niso privabili drugih cvetk nam na zemljo.
Dr. Milo je Milojevič:
Imam sanke molovanke, okovane, potkovane.
Sta mi možeš ti samo tako tli!
ScutUaHfe
Bog je dao, sneg je pao, zamnom dači davolaci.
Sta mi možeš ti samo tako di!
Iz »Cveča« M. Joviča
Zima reže sanke beže, kao tiča krilatica.
Sta mi možeš ti samo tako di!
Divna hajka tociljajka, znoj se javlja eto zdravlja.
Sta mi možeš ti, samo tako di.
Para bije srce grije, čik sad zimo da vidimo.
Sta mi možeš ti, samo tako di.
Petar J. Krstič:
Lei, iei, iuice Anale
Jovan Milenko
Let, let, tičice male let, gde toplije sunce sjaje, lepšu zemlju, lepše kraje, čuva za vas svet.
Let, let, tičice male let. Otputujte Čilom srečom. vratite se još sa vedom, opet u naš svet.
Mladen Pozajič:	M
Dil dil duda, z Letine cigani, haj, haj, tototo, z Letine cigani.
Dil dil duda, žena ti je huda, haj, haj, tototo, žena ti je huda.
Dil dil duda, zdrapana je bunda, haj, haj, tototo, zdrapana je bunda.
Vasilij Mirk:	.	.	.	Radivoj	Rehar
medvedov A(iles
Pleši, pleši kosmatinek,	V levo, desno dva koraka,
da te vidi mamin sinek.	semkaj,	tjakaj	še dva taka.
Hitro brusi nogi bosi, zame, zase kruha prosi!
St. St. Mokranjac:
Boinö-
Leži čedo, bolno čedo, mutne su mu crne oči, čedo gori, sve ga boli, oh, ko če mu sad pomoči!
Ta još juče igralo se, tako vedro, tako voljno, a sad leži u nesvesti, težko bolno i prebolno.
Jovan Jovanovič-Zmaj
Zedo-
Kod postelje majka kleči, suze lete preko lica: »Pomozi mi višnji Bože, oh! spasi mog jedinca!«
A Bogu se ražalilo, dade sanku, lako krilo, sanak sleti bolnom čedu, a čedo je ozdravilo.
Ciril Pregelj:	o.	Župančič
2lai(y i/ Blatni [/asi
Prišli so trgovci z novci,	Prišla je putka tutka,
za šalo v Blatno vas zares.	za šalo v Blatno vas zares,
Na trgu sredi blata,	Vse blato potacala,
pustili pisker zlata	zlato je pozobala,
potem naprej, haha zares,	potem naprej, haha zares,
zares trgovci z novci.	zares ta putka tutka.
In Blatničani zbrani sklenili so v en glas zares,
»Ta puta kokodajca bo znesla zlata jajca!«
Potem pa pit, haha, zares vsi Blatničani zbrani.
Matija Bravničar:	Karel	Širok
Di/a
Srečala dva polža sta se vrh gore, prvi bil je s hišo, drugi pa brez nje.
Prvi polžek je dejal:
»Bratec nagec!
Kam si svojo hišo del?
Ali si jo kam prodal, ali si jo kje zapil,
ali morda tolovaj te iz nje je prepodil?«
Drugi polžek je dejal:
»Bratec, bajtar!
Kam sem svojo hišo del?
Nikdar nisem je imel, nikdar si je poželel.
Res, lepo je v hiši spati, a težko z njo potovati!«
Srčala dva polža sta se vrh gore, prvi je bil s hišo, drugi pa brez nje.
Stanko Premrl:
Jlfrzč za Mačico-
Po raju Jezus hodi in ovčke bele pase, in kamor stopi z nožico svojo, tam roža rdeča zrase.
In angeli za njim gredo, vse rdeče rože pobero in Materi Mariji jih neso.
Poglej, Marija! Jezušček, Tvoj sin, pošilja Ti te rože za spomin.
Emil Adamič:	Fr.	Žgur
Ciganska
Sator nad menoj razpet.	Hiše mračne	naj gredo,
sajast ves od dima.	naj gredo mi	zbogom,
Zdravo, pomlad, pisan svet!	strune pesmi	nam pojo
Zdravo, bogme zima.	vriskajoč za	logom.
Čez godalo švigaj lok, pesem živa v pomlad plani, v gostih naših smeh in jok.
Svirajmo cigani.
Boris Papandopulo:
Pučka popijevka iz Slavonije
\Ja*iJjUusac
Igra kolo, igra kolo Na dvadeset i dva.
U tora kolu, u tom kolu Liepa Maca igra.
Kakva Maca, kakva Maca, Medna usta ima,
Da me hoče, da me hoče Poljubiti š njima, volio bi, volio bi Neg dvadeset i dva.
Ljubi, ljubi, ne dangubi, Sada možeš, koga hočeš Hi mene, il do mene,
II ak hočeš baš i mene!
Igra kolo, igra kolo Na dvadeset i dva.
U tom kolu, u tom kolu Liepi Ive, igra.
Kakve, Ive, kakve, Ive, Crne oči ima.
Da me hoče, da me hoče Pogledati š njima.
Volio bi, volio bi Neg dvadeset i dva.
Ljubi, ljubi, ne dangubi, Sada možeš, koga hočeš Nemoj ljubit, nemoj ljubit, Koga tvoje srce neče.
*
OVITEK DELNIŠKE TISKARNE, D. D. V LJUBLJANI PREDSTAVNIK MIROSLAV AMBROŽIČ
*