SVOBODNA
LETO (ANO) LXX (64) • STEV. (N°) 33
ESLOVENIA LIBRE
SLOVENIJA
BUENOS AIRES • 25 de agosto - 25. avgusta 2011
NASE OBRESTI SO MLADI
Slovo od dr. Andreja Bajuka
MATJAŽ MERLJAK.
Na ljubljanskih Žalah so se v nedeljo 21. avgusta popoldne svojci, prijatelji in politiki poslovili od nekdanjega premiera, ministra in poslanca Andreja Bajuka, ki je umrl v 68. letu starosti. Pokopan je bil z vojaškimi častmi, pogrebu pa je poleg ožjih družinskih članov in pokojnikovih prijateljev prisostvovalo še okrog 1000 ljudi.
Pogreba so se udeležili tudi nekateri vidnejši predstavniki
Bilo bi čudovito, če bi mladost znala vse, kar zmore, in starost zmogla vse, kar zna; pravi burmanska modrost. Nedavno je bil mednarodni dan mladih, pred dnevi pa svetovni dan mladih; znano je tudi, da na mladih svet stoji. Ampak, kje so mladi in ali jih slišimo?
Mladost je v Slovarju slovenskega knjižnega jezika opredeljena kot doba v človeškem življenju od otroštva do zrelih let. Ker vemo, da je zrelost zelo relativna, so nekateri večno mladi ali vsaj želijo biti. Nočejo se postarati, ker star biti pa res ni moderno. Pa baje niti lepo ne, saj če bi bilo, bi nas z reklam in plakatov pozdravljale tudi zgubane babice in dedki.
Generalna skupščina OZN je leta 1999 razglasila 12. avgust za mednarodni dan mladih z namenom, da mladi opozorijo na svoj položaj, vlogo in težave, ki jih imajo. Generalni sekretar Ban Ki Moon je letos pozval mednarodno skupnost, da širi možnosti za mlade in se ustrezno odzove na njihove upravičene zahteve za dostojno delo. ,,Nevla-ganje v mlade je napačna ekonomija," meni Moon. „Vlaganje v mlade ljudi se bo v prihodnosti obrestovalo za vse."
Še pred Organizacijo Združenih narodov pa je Cerkev začutila, da je treba nekaj posebnega pripraviti za mlade. Leta 1984 je papež Janez Pavel Drugi povabil mlade, naj v svetem letu pridejo v Rim. Prišlo jih je več kot 300 tisoč z vsega sveta. Naslednje leto, ki ga je OZN razglasila za mednarodno leto mladih, so v Rimu organizirali še eno srečanje, prvi uradni svetovni dan mladih pa so v večnem mestu obhajali pred 25-imi leti.
To je največji in najštevilčnejši dogodek katoliške Cerkve za mlade. Mlade je pritegoval blaženi Janez Pavel Drugi: leta 1995 jih je v Filipinsko Manilo prišlo štiri milijone, kar je največ doslej; leta 1997 v Pariz skoraj milijon, leta 2000 v Rim skoraj dva milijona, dve leti kasneje v Toronto 800.000. Mlade priteguje tudi sedanji Petrov naslednik na Zemlji: v Koeln jih je pred šestimi leti prišlo milijon 200 tisoč, pred tremi v Avstralijo 400 tisoč z vsega sveta, v teh dneh pa so jih v španski prestolnici pričakali več kot 2 milijona mladih, med temi tudi 800 Slovencev.
Ta velik verski in kulturni dogodek prinaša upanje in optimizem. Papež je udeležence povabil na pot odkritij in praznovanj. Srečanje je potekalo v kriznem času: nedavno smo doživeli padec borznih indeksov, v svetu vlada zaskrbljenost glede dolžniške krize v območju evra, glede gospodarskih razmer v svetu, krize v severni Afriki in na Bližnjem Vzhodu.
Bodo zmogli mladi preglasiti te krizne dogodke? Sami ne. Mediji so o srečanju poročali tako kot so. Vemo, da od različnih medijev lahko različno pričakujemo. Zato je veliko bo odvisno od nas, ali znamo izbirati medije in poiskati objektivno informacijo o dogajanju. Možnosti je veliko, je pa včasih v poplavi medijev in informacij težko izluščiti pravo. Zato je tisto kar lahko storimo to, da izbiramo in prisluhnemo drugačnemu glasu, ki ne bo kričal, ki ne bo agresiven, vulgaren, žaljiv, ciničen, ki bo objektiven, ki bo prinašal nekaj svetlega, optimističnega o mladih, ki pričujejo za Kristusa in so pravo upanje za današnji svet. So neke vrsti obresti, ki jih morda ne bomo doživeli, bodo pa oplemenitile vrednost življenja na Zemlji. Tudi za naše otroke.
(Radio Ognjišče)
je vselej trudil pošteno". Poudaril je, da je bil njegov tast časten človek, njegov temeljni pristop pa je bila ,,skrb za tisto, kar mu je bilo zaupanega, skrb za to, ali pravilno razume najpomembnejše izzive, ki mu jih je zastavljala stvarnost, in skrb za odgovorno ravnanje".
Pozdravne besede v imenu družine je izrekel tudi Božidar Bajuk, ki je iz Mendoze pohitel v Ljubljano na pogreb.
Mašo je vodil ljubljanski nadškof in metropolit Anton Stres, ki je med drugim dejal, da je bilo v minulih dneh o Bajuku „upravičeno povedano veliko častnega in lepega". V vseh menjavah svojega prebivališča je Bajuk po nadškofovih besedah ostajal zvest svojim koreninam, „čeprav je najbolj dinamična in ustvarjalna leta preživel v okolju, ki ga imenujemo novi svet, se v njem ni izneveril temeljnim vrednotam".
Ob tem je še izpostavil, da je Bajuk ,,vedno bolj odgovorne službe, ki so mu jih ljudje zaupali, sprejemal v svoji veri kot nalogo, ki jo je hotel izpolniti pred Bogom z vso odgovornostjo in poštenostjo. Svoja poslanstva je pogumno izpolnjeval ne glede na to, ali so ga hvalili ali zaničevali".
Množična udeležba na pogrebni svečanosti
državnega vrha, med njimi predsednik republike Danilo Türk, premier Borut Pahor, predsednik državnega zbora Pavel Gantar in predsednik SDS Janez Janša. Pogreba so se udeležili tudi predstavniki NSi na čelu s predsednico Ljudmilo Novak.
Pred žalnim sprevodom je nekaj besed v spomin Bajuku spregovoril premier Pahor. Kot je dejal, je ,,v sodobni Sloveniji Andrej Bajuk opravljal pomembne politične dolžnosti" in dodal, da bi ,,svoj vpliv in moč lahko koristil za izravnavo osebnih krivic", a je namesto tega ,,svoje dostojanstvo zastavil za vzpostavitev javnih koristi". Po Pahorjevih besedah je bila v tem smislu njegova značajska lastnost izjemnega političnega pomena.
Andrej Bajuk je bil po Pahorjevih besedah njegov politični tekmec. ,,S kakšno strastjo sva znala eden zoper drugega braniti svoja stališča, vendar vedno spoštljivo," je dejal. ,,Kljub funkcijam in nazivom je dal rad vedeti, da je samo človek. A za sodobno Slovenijo je bilo precejkrat odločilnega pomena, da je bil velik človek širokega duha. V tem smislu ga nikamor ne pustimo oditi, ker ga še vedno potrebujemo," je še povedal Pahor.
Clan izvršilnega odbora NSi Alojz Sok pa je v svojem govoru predvsem poudaril, da so se ,,kmalu po žalostni novici" o Bajuku, sicer ustanovitelju NSi, pričele slišati same lepe besede. „Celotna Slovenija je kar naenkrat priznala, da se je za vedno poslovil izreden človek. To so priznali tudi tisti, ki prej, čeprav bi lahko, tega nikoli niso rekli," je dejal.
,,Bil bi predolg, če bi naštel vse, kar si sam in s pomočjo sodelavcev uspel narediti za boljšo Slovenijo," je še dodal Sok. Bajuk je po njegovem predstavljal lik sodobnega politika, ki je pri svojem delu in tudi zasebnem življenju udejanjil načela krščansko socialnega nauka in krščanskih vrednot.
Nekdanji veleposlanik Slovenije pri EU in Bajukov zet Igor Senčar pa je v svojem govoru povedal, da je Bajuk ,,vedno znal diskutirati z dobro utemeljenimi argumenti, za svoja stališča se
Pogreb je bil z vojaškimi častmi
Že v petek so se Bajuka na žalni seji državnega zbora spomnili najvišji predstavniki vseh treh vej oblasti. Spomin nanj so na žalni seji počastili tudi njegovi sodelavci iz obeh vlad, v katerih je sodeloval. Podpredsednik DZ France Cukjati je na žalni seji DZ spomnil, da je bil Bajuk odličen finančnik in dober človek, ki je svoji domovini dal veliko. Nekdanji premier Janša pa je na žalni seji predstavnikov vlad dejal, da bo v spominu tistih, ki so imeli priložnost in čast delati z njim, ostal kot pošten, srčen in ognjevit zagovornik vsega, kar narekuje zdrava človeška pamet. Od srede so bile na vladi, v DZ in na stranki NSi odprte tudi žalne knjige.
Seveda menimo, da le z delčkom pohval, ki so jih izrekli na račun njegovega dela zdaj, ko je pokojni, bi bil dr. Bajuk presrečen, če bi mu jih izrekli takrat, ko bi jih lahko sam slišal ali prebral. In to tako od onih, ki so bili vedno v nasprotnih taborih, kot drugih, ki so bili na isti strani (predvsem tisto žalostno noč leta 2008, ko je NSi izpadla iz državnega zbora RS). Zgodovina pa mu bo podelila nepreklicno zasluženo priznanje.
Vlada pod vprašajem
Pogovori o ministrskih kandidatih, na katere bo premier Borut Pahor vezal zaupnico vladi, so še v teku, o njih se usklajujejo v koalicijskih SD in LDS. Podpora poslancev kandidatom za ministre je vprašljiva, več možnosti za izvolitev bo imel kandidat za predsednika DZ. Med kandidati za novega predsednika DZ se je omenjal tudi poslanec LDS Ljubo Germič, ki je potrdil, da razgovori o tem potekajo in je tako eden od možnih kandidatov. Medtem pa je Rado Bohinc, o katerem se je ugibalo, ali bo prevzel enega izmed ministrskih resorjev, sporočil, da niti ni prejel takšne ponudbe niti je ne bi sprejel.
V javnosti se sicer pojavljajo različne špekulacije o predlogih za nove ministre, vse bolj zanimivo pa je tudi preštevanje glasov poslancev, ki bi ministrske kandidate podprli in s tem izrekli zaupnico predsedniku vlade. Kandidati lahko namreč zagotovo računajo le na glasove poslanskih skupin SD in LDS.
Manjka zavesti
Konec tedna je bila na Trnovem okrogla miza „Zaščita slovenskega Krasa in mir kot temeljna družbena vrednota".
Gostovali so mag. Radovan Žerjav, pisatelj Boris Pahor, prof. dr. France Bučar, vodja Civilne iniciative Kras Robert Rogič in ustanovitelj Mednarodne mirovniške fundacije Beli golob Gianni Rijavec.
Govora je bilo o neustrezni vladni politiki glede zaščite edinstvene naravne in kulturne slovenske kraške krajine in ukrepih, ki bi se jih moralo sprejeti, da bi bila ta zaščita učinkovita, ter miru kot tisti družbeni vrednoti, ki ni nikoli samoumevna in katere stabilnost ali krhkost je tudi v današnjem času v globalnem svetu in težjih ekonomskih razmerah marsikje na preizkušnji in za katero se mora aktivno zavzemati tudi vsaka odgovorna politika.
Mag. Radovan Žerjav je v uvodu problematike zaščite slovenskega Krasa, za katero se sedanja slovenska vlada ni nikakor želela zavzeti z vsemi svojimi legitimni sredstvi, med katerimi je uporaba t. i. zaščitne klavzule v okviru EU, in za katero se je na ravni Državnega zbora RS aktivno zavzemala Poslanska skupina SLS, goste in prisotne vprašal: ,,Zakaj smo Slovenci tako neodločni, ko gre za zaščito naše zemlje?"
Pisatelj Boris Pahor je dejal, da je vprašanje Krasa ravno vprašanje EU in da „zahtevamo, da se to reši zdaj; tisti, ki so odgovorni, na to rešijo". Ta problematika po njegovi besedah ni odvisna od nobene vlade, nobene stranke, je odvisna od Slovenije. „Manjka nam zavesti," je ob tem izpostavil Pahor, in navedel primerjavo, da Slovenci na športnem prvenstvu v Afriki znajo ponosno vzklikati: „Slovenec, Slovenec!", a ko je v Sloveniji državni praznik, nikjer ne visi slovenska zastava.
VTISI IZ SLOVENIJE
IZ ŽIVLJENJA V ARGENTINI
O zarečenem in zapečenem kruhu
TONE MIZERIT
(Od našega dopisnika)
Teden nazaj sem nekaj nakladal, da ne bi pisal o vtisih s pogrebov. Kako naj torej opravičim spodnje vrstice? Da se zarečenega kruha več poje kot zapečenega? Ali da človek obrača, Bog pa obrne? V preteklem tednu sem namreč bil na treh pogrebih ... V vipavski dolini, na Gorenjskem in na ljubljanskih Žalah.
Vsak je imel nekaj drugačnega. Prvi je bil civilni pogreb, „brezbožni". Brez križa, brez duhovnika, nobenega očenaša. Prav žalostno (oziroma: še bolj žalostno). Ob določeni uri so se na domu pojavili gospodje iz pogrebnega zavoda, vzeli žaro in sliko pokojnega ter se postavili pred žalujočo družino. Moški septet je lepo zapel nekaj priložnostnih žalostink, seveda ne nabožnih. Nato smo s pokojnikovega doma (bi hotel napisati ,,kjer je ležal na parah", a kako, če je bila le žara ...) odšli peš na bližnje vaško pokopališče, kjer smo slišali še dve pesmi, potem pa smo prisotni vrgli še cvetico v mali grobek. In to je bilo vse. — To je bil moj drugi taki necerkveni pogreb in moram reči, da se na takem pogrebu ne počutim nič kaj dobro.
Drugi je bil prijaznejši. Pojavili so se gasilci s šestimi prapori, moško in žensko gasilsko četo, pokop je vodil duhovnik. Gasilca sta imela poslovilna govora, zmolili smo očenaš, moški kvintet pa je pel tako ljudske žalostinke kot pogrebne psalme. In po pogrebu je bila še maša zadušnica v vasi, kjer je bil pokojni doma. — Za tega bi rekel, da je bil lep, če je mogoče reči, da so pogrebi lepi.
Tretji ni bil v načrtih — človeških namreč. Zaradi zaslug, ki jih je imel pokojni na državni ravni, je bilo vse zelo slovesno, protokolarno. Kljub temu ne bi rekel, da je bil ,,poštirkan" pogreb, saj so se ga udeležili mnogi
,,navadni" ljudje, ki so številčno močno presegli tiste, ki so bili tam ,,po službeni dolžnosti" in so imeli rezervirane sedeže, prostore in parkirna mesta. Plečnikove Žale in potem cerkev Vseh svetih so bile natrpane z osebami, ki so hotele pomoliti pri maši za pokoj duše umrlega, se posloviti in na nek način s svojo navzočnostjo pokazati tudi hvaležnost za vse delo, ki ga je za slovensko državo
in za slovenski narod opravil dr. Andrej Bajuk, nekdanji predsednik vlade RS in minister za finance, med drugim. Imel sem vtis, da se za to ljudsko manifestacijo lahko skrije vsa državna, vojaška protokolarna parafernalija in da bi tudi brez te preživeli.
Pa da ne boste mislili, da mi ceremonije ne pridejo do srca. Tista, ko vojaki s krste odstranijo zastavo in jo zložijo v trikotnik ter izročijo svojcem, mi zadrgne grlo. Ce bi se pa zgodilo, da bi npr. Los Chanares na grobu zapeli Virgen de la Carrodilla, potem bi pa vozel v grlu res popustil.
GB
SLOVENIJA-HRVASKA
Sekolec edini kandidat
Jernej Sekolec je tudi uradno kandidat za slovenskega člana arbitražnega sodišča, ki bo odločalo o slovensko-hrvaški meji. Kot je potrdil pravosodni minister Aleš Zalar je bila to edina prijava, ki pa je popolna prispela pravočasno.
Jernej Sekolec je v slovenskem prostoru relativno neznan pravnik, pa vendar gre za izjemnega, v mednarodnem prostoru priznanega strokovnjaka. Njegova skoraj 30-letna mednarodna kariera se je začela leta 1982. V tem času je bil med drugim direktor oddelka za mednarodno gospodarsko pravo Organizacije združenih narodov (OZN) in generalni sekretar komisije za mednarodno trgovinsko pravo pri OZN. Trenutno je podpredsednik londonskega sodišča za mednarodno arbitražo in od 22. junija letos tudi član stalnega arbitražnega sodišča s sedežem v Haagu.
,,Edini pomislek, ki bi ga človek lahko imel, je, da ni strokovnjak za pravo morja. Ampak vse njegove druge vrline in veščine prevladujejo in mislim,
da bodo še tisočkrat bolj pomembne v delovanju arbitraže kot neko suhoparno, teoretično znanje," pravi Marko Pavliha, ki Sekolca pozna že 20 let. Pavliha kandidaturo Sekolca absolutno podpira, podporo sta mu med prvimi izrekla tudi minister Aleš Zalar in vodja poslancev SNS Zmago Jelinčič.
Dokumentacija o kandidaturi je zdaj že pri predsedniku republike Danilu Türku, ki se mora do nje po pridobitvi mnenja sodnega sveta in vlade tudi opredeliti. Ce jo bo podprl, jo bo tudi posredoval državnemu zboru, ki ima zadnjo besedo. Glasovanje bo tajno, za izvolitev pa je potrebna večina glasov vseh poslancev, torej najmanj 46. Pavliha je v pogovoru za Radio Ognjišče izrazil upanje, ,,da ga bo predsednik republike predlagal v državni zbor v izvolitev in da tam ne bo polemike. Kajti še ena od prednosti dr. Sekolca je, da je popolnoma nepopisan politični list papirja, zato ni nobenega razloga, da bi se zdaj kopja lomila na takšnem strokovnjaku".
Slovenski arbiter bo eden izmed petih članov arbitražnega sodišča. Enega bo v arbitražno sodišče imenovala še Hrvaška, ki ga še ni izbrala, tri pa bosta državi izbrali s seznama kandidatov, uglednih strokovnjakov za mednarodno pravo, ki ga bo predstavila Evropska komisija. Roki za imenovanje članov sodišča začnejo teči z dnem podpisa pogodbe o pristopu Hrvaške k Evropski uniji, do česar naj bi prišlo konec leta.
SSO zavrača očitke
Predsednik Sveta slovenskih organizacij (SSO) Drago Stoka je kritično odgovoril na nedavno sporočilo ministra za Slovence v zamejstvu in po svetu Boštjana Žekša, v katerem je ta pojasnil zmanjšanje finančnih sredstev, ki sta jih od slovenske države oz. urada letos prejeli krovni organizaciji slovenske manjšine v Italiji.
Potem, ko pojasnjuje gledanje zamejske organizacije na podporo in sofinanciranje Urada za predstavljene projekte, in utemeljuje dvome nad pravilnim ravnanjem, ob koncu zapiše:
„Spoštovani gospod minister, Slovencem v Italijanski republiki danes pretijo nove nevarnosti za spreminjanje našega položaja na slabše; še naprej ostaja negotovo financiranje iz italijanskega proračuna, ogrožena ja kakovost delovanja naše edine šole v Videmski pokrajini, napovedane so spremembe v ureditvi in tudi ukinitve (občine, pokrajini) tistih lokalnih uprav, kjer živi slovenska manjšina, negotov je položaj šolnikov in šol s slovenskim učnim jezikom in še marsikaj bi Vam lahko naštel. Krovni organizaciji morata biti sposobni, da s svojim aktivnim delovanjem slovenski manjšini v Italijanski republiki zagotavljata tisto podporo in zaupanje, ki bo zaustavilo slabšanje položaja manjšine in preprečilo asimilacijske procese. Ne želimo si, da bi nas ovirali s svojimi nepremišljenimi ravnanji v našem poslanstvu.
Slovenska narodna skupnost ceni vsestransko podporo in pomoč Republike Slovenije, veselilo pa bi nas, če bi ta podpora ostala zanesljiva, stabilna in državotvorna, skratka v skladu s slovensko zakonodajo in da ne bi prav skozi delovanje Urada prihajalo 'do vnašanja političnih zdrah iz Slovenije', kot opozarjate v svojem stališču in kar se skuša narediti v tem konkretnem primeru z nezakonitim in neupravičenim odtego-vanjem finančnih podpor.
Glede Vašega nasveta, da 'bo SSO to rahlo zmanjšanje nedvomno z lahkoto prenesel s končno doseženim povečanim financiranjem z italijanske strani in seveda s prepotrebno racionalizacijo svojega delovanja' pa bi Vas želel spomniti, da smo bili včlanjeni v našo krovno organizacijo vse do demokratizacije Slovenije navajeni racionalnega delovanja, saj smo bili dolga desetletja popolnoma brez finančnih podpor iz matične domovine. Nas želite ponovno vrniti v tiste čase?", zaključi Stoka.
Vlada uživa zmago, opozicija pa si ne opomore. Kaj več novosti v tem drugem tednu po predhodnih volitvah ni da bi beležili. Seveda, po nekaterih odtenkih že lahko sklepamo, kam se bo obračala smer dogodkov v prihodnjih mesecih - in letih.
Nič se ne naučijo. Ta bi bil lahko zaključek, če opazujemo premike v opoziciji. Udarec je bil silen. Prve trenutke so obstali kot v nezavesti. A takoj nato so se vrnili k svojim starim navadam, da skušajo prelisičiti drug drugega. Nobeden od premaganih vodij ni niti za trenutek pomislil, da bi se umaknil v prid drugemu, ali v prid boljšemu uspehu opozicije. Alfonsm, Duhal-de in Binner, v vrstnem redu kot so pristali v volilnih rezultatih, mislijo samo, kako bi sosedu odvzeli vsaj nekaj glasov. Nihče pa ne pomisli, kako bi „ukradli" vsaj kak glas zmagoviti gospe predsednici. Tekma je še vedno med njimi, ne proti vladi. Prešeren bi dejal: ,,Kako strašna slepota je človeka." In v tej borbi kaže, da bo najboljši del odnesel socialist Binner. Je nova pojava, ki lahko pritegne glasove Elise Carrio, pa tudi mnoge iz vrst radikalov, ki so sedaj razočarani nad Al-fonsinom in iščejo drugih poti. Duhalde je s svoje strani priznal, da je bila napaka, da sta se razšla s sanluiškim Rodnguez Saa. A nobenega koraka ni v smeri združenja.
Cilj je parlament. Sedaj so pred njimi dokončne, oktobrske volitve. Vsi soglasno vztrajajo, da se bodo še naprej potegovali za predsedniško mesto, čeprav je dejansko usoda zapečatena. A znotraj strank priznavajo, da je novi cilj, da bi čim bolje uspeli v glasovanju za sestavo parlamenta. Tudi tu je, kot smo že zadnjič omenili, usoda v senatu odločena: vlada bo imela lastno večino. Gre torej za poslansko zbornico, kjer je vlada po volitvah leta 2009 v manjšini. Tam je 257 sedežev in kvorum zahteva prisotnost 130 poslancev. Ce se oktobra ponovijo številke avgustovskih predhodnih volitev, bi vladi in njenim zaveznikom manjkali le štirje poslanci, da obvladajo zbornico. Ker je ponovna izvolitev predsednice zagotovljena, gre napor vlade sedaj tudi v smeri, da bi še povečala glasove za poslance. V isti smeri se opozicija trudi, da bi to preprečila in povečala prisotnost lastnih mož. Položaj je precej zapleten. Strategija vlade v teh dneh sloni na namenu, da prepreči katerikoli konflikt. Skrajno so omejeni tudi napadi na opozicijo, da bi jim s tem izbili iz rok najmočnejše orožje, ki je obtožba težnje vlade po hegemoniji, sorodni neke
vrste demokratični diktaturi.
Prave številke. Seveda se v opoziciji množijo pritožbe in obtožbe zaradi poneverjenih številk v končnih rezultatih. Ugotavljajo, da je morda štetje glasov bilo pravilno, a da so ponaredili sporočila osrednji volilni komisiji. Sele končno štetje glasovnic bi pokazalo, kako je s tem vprašanjem. Medtem je dvignila veliko prahu objava v dnevniku Clarm, da v eni izmed skrinjic v prestolnici ni bilo niti enega glasu za Alfonsina. Na podlagi te objave je volilna sodnica zahtevala skrinjico in nadzorovala štetje glasov. Res: našteli so kar 22 glasov za radikalnega kandidata. Koliko je lahko takih primerov? V radikalni stranki trdijo, da je vsaj 3000 volilnih skrinj, ki ne beležijo nobenega glasu za Alfonsina. Je to mogoče? V istem smislu se pritožujejo Duhaldejevi. Se večje razlike bi lahko bile v provincah, kjer se konkretno omenja Santiago del Estero. To sicer lahko gospe predsednici zbije kako točko in jo doda opoziciji. V končnem štetju pa je zmaga vlade neizpodbitna.
Mirna pot? Kot smo zapisali, se je vlada namenila, da bo skušala od tukaj do oktobra stvari peljati čim bolj mirno, brez sunkov in spodrsljajev. Zato je tudi hitro ustavila ofenzivo na medije (Clarm in La Na-cion), ki jo je takoj po volitvah sprožil sekretar Mariotto. Zato je opazovalcem hitro padlo v oči, da so se vladni krogi, pa tudi prov-ladni sindikalisti, vrgli v ofenzivo proti glavnemu tajniku CGT, češ. Da bo kmalu odstopil. Hugo Moyano, ki je še do pred kratkim užival popolno naklonjenost vlade in na podlagi te naklonjenosti gradil tudi svoj gospodarski imperij, se je znašel v rastočih težavah. Ni skrivnost, da bi se ga vlada rada znebila. Gospa predsednica ve, da je Moyano ena najbolj nepriljubljenih osebnosti argentinske javnosti prav med srednjim slojem. Ce bi ga oddaljila, bi s tem sama pridobila na ugledu in priljubljenosti. Poleg tega zoper sindikalista teče sodni postopek na pobudo švicarskih sodnih oblasti v zadevi pranja denarja. Bo gospe uspelo ubiti dve muhi na en mah? Glede mirnega poteka je tudi vprašanje sorazmerja med argentinsko valuto in dolarjem. Zadnje čase je vidno naraslo kupovanje ameriške devize, kot varno zatočišče v primeru valutne nevihte. Tako predsednica, kot sedanji gospodarski minister in kandidat za podpredsednika, Amado Boudou sta zatrdila, da ne bo nobenih sunkov na tem področju in bo vlada trdno branila sedanje sorazmerje med pe-som in dolarjem.
SAN MARTIN
Ob taktu barv IX ali Objem umetnosti
SAN JUSTO
Kosilo upokojencev
Veznik ,,ali" uporabljamo v ločnem priredju za vezanje stavkov ali stavčnih členov, ki kažejo na možnost izbire: likovna ali glasbena umetnost, slovenska ali argentinska pesem, takt ali barve. Odločimo se lahko za eno ali drugo ali pa kar za obe možnosti hkrati. In torej porečemo likovna in glasbena umetnost, slovenska in argentinska pesem, takt in barve. Vse to vsebuje edinstvena prireditev Ob taktu barv, ki je v soboto, 6. avgusta,
Umetnik Daniel Leber, med veleposlanikom Menci-nom in njegovo soprogo gospo Darjo
dočakala 9. izdajo. Pobudnik teh večerov je kulturni referent dr. Viktor Leber, ki vztrajno in zagnano pripravlja ta srečanja. To kulturno prireditev podpira Urad vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu.
Ali se spominjate, kaj vse smo že videli in slišali? Razstavljali so Ivan Bukovec, Andrej Makek, Marjan Grum, Tilka Močnik, Tone Kržišnik, Milan Volovšek, Bara Remec, Andrejka Dolinar. Zapeli ali zaigrali ali zaplesali so Moški pevski zbor, Luka Somoza Osterc, Slovenski pevski zbor San Martin, Vera Golob, Zbor Zarja mladosti, MPZ San Justo, Ani Rode, Luka Debevec, Martin in Tomaž Sušnik, Plesna skupina Maribor, Juan Vasle in Opus cuatro, Slovenski oktet, Pevski zbor iz Mendoze, Kvintet Triestango. Kako bogat in pester izbor umetnikov! Vsak večer je bil enkraten in svojevrsten!
Letošnji je bil še prav posebno ,,sanmartin-sko" obarvan, saj sta bila na sporedu razstava umetnika iz San Martina in koncert zbora občine San Martin kot smo lahko prebrali na programu, ki ga je oblikovala Gabriela Petkovšek.
RAZSTAVA - DANIEL LEBER
Okoli 20. ure se je v gornji dvorani zbralo lepo število ljubiteljev likovne umetnosti. Umetnik Daniel Leber je tesno povezan s krajevno skupnostjo, saj je bil leta 2007 in 2008 kulturni referente pri mladini v tukajšnjem Slovenskem domu. Goste je pozdravil kulturni referent in predal besedo slikarki Andrejki Dolinar Hrovat, ki je predstavila umetnika in njegovo delo:
,,Rodil se je leta 1988 v Buenos Airesu. Izpopolnjeval se je, med drugimi, v ateljeju znanega argentinskega slikarja Guillerma Rouxa in v umetniški šoli Antonio Berni. Je profesor umetniških ved. Študira na buenosaireški Univerzi, kjer bo postal Licenciado en Artes.
Bil je tudi večkrat kurator in kritik pri raznih razstavah.
v Lujanu.
Razstavljal je v Cilu, Nemčiji in Peruju. V Argentini pa v Buenos Airesu, Chubutu in San Juanu. Tudi na Bienali: Bicentenario AREAREC.
Sodeloval je pri projektu Once Libre, kjer je Daniel ustvaril danes razstavljena dela.
Projekt se je izvrševal v tradicionalnem, starem, zapuščenem hotelu v okraju Once, kjer so slikarji imeli možnost izražanja.
Daniel danes razstavlja šestnajst abstraktnih del v velikem formatu in v mešani tehniki.
V	tej etapi se opaža bolj izbrano paleto barv in več kontrasta, če primerjamo s prejšnjimi Danielovimi deli. V teh delih so vidni ekspresionistični izrazi skupaj s pop artom. Gestualnost se meša z mehanično ponovitvijo oblik. To je stalna igra med tehnologijo in čustvi.
Daniel tudi raziskuje nove eksperimentalne pojave umetnosti in povezave med socialnimi mrežami na spletu z novimi pojavi umetnosti.
Slikar je izrazil, da želi, naj si gledalec vsako sliko razlaga po svoje, t.j. da si ustvari svojo osebno interpretacijo.
Daniel ima mnogo projektov. Letos bo potoval v provinco Misiones s projektom ,,Vibrando de Lejos", ki je bil razstavljen v Casa de la Provincia de Misiones.
Čestitamo mu, saj je kot mlad slikar, v kratkem času žel mnogo dosežkov, obenem pa mu želimo še mnogo uspehov pri nadaljnjem ustvarjanju."
KONCERT - CORO DE JÖVENES Y CORO POLIFÖ-NICO DE LA MUNICIPALIDAD DE SAN MARTIN
V	spodnji dvorani je potekal drugi del večera. Pozdravne besede so bile namenjene številni publiki, veleposlaniku Republike Slovenije Tomažu Mencinu in gospe ter sekretarki na veleposlaništvu Mateji Lesar
Človek more obstati samo, če je povezan z drugimi. Kako lepo je v prijetni družbi! To nudi tradicionalno kosilo nam, upokojencem. Pripravijo ga v Našem domu San Justo, da ob srečanju s prijatelji dobre volje in prijaznega razpoloženja preživimo lep popoldan. 31. julija je bilo naše prvo letošnje srečanje, ki smo ga res lepo preživeli.
Zbralo se nas je lepo število. Navzoče je prisrčno pozdravila in vsem izrekla dobrodošlico ga. Mici Malavašič Casullo, potem pa še podpredsednica ga. Pavla Škraba. Spremljal sta nas tudi pater Alojzij Kukovica in gdč. Angelca Klanšek.
Skupno smo se spomnili upokojencev, ki so nas letos zapustili. Med drugimi ga. Vera Klemenčič Uštar, Rozka Klemenčič, Angela Zupanc Kramer, Marjeta Štefe, Janez Jenko, Janez Kožmar in Milan Juvančič. Bog jim bodi večni plačnik. Za vse te rajne bo v sanhuški stolnici darovana sveta maša 18. septembra ob 8. uri.
Sledilo je skupno kosilo, ki je bilo okusno, odlično pripravljeno in je potekalo v prijateljskem vzdušju: mize okrašene z nageljni, prostori rezervirani za prijatelje, ki so radi skupaj.
Gospod pater Kukovica je blagoslovil jedi in za vse prejete dobrote smo zapeli ,,Je angel Gospodov". Stregle so gospe, ki so urno prinašale na
mizo okusno hrano.
Po kratkem odmoru smo predstavili majhen ,,sketch": ,,Dijak na poti v Paradiž" (Hano Sachs leta 1550. Da se je nastop živahno odvijal so zaslužno pripomogli: kmet Marko Malovrh, dijak Stanko Jelen in kmetica Cilka Lipar. Zgleda, da se nam je posrečilo, ker smo želi lep aplavz!
Sledil je srečelov. Več sreč-nikov je zadelo zanimive dobitke, med katerimi ni manjkalo steklenic.
Zahvaljujemo	se
sanhuškim materam in ženam za pomoč v kuhinji, pri postrežbi in pripravi odličnega dobrega peciva. Prisrčna zahvala vsem ostalim, ki na kateri način z veliko ljubeznijo pomagajo, da vedno vse dobro uspe - nam v veselje. Predvsem pa našima aktivnima voditeljicama Mici in Pavli, ki vse to organizirata in pripravita. Vedno nam želita vsega najboljšega, predvsem ljubega zdravja. V teh letih je to za nas največje bogastvo in največ kar nam more Bog pokloniti.
Ob kavi in pecivu je bila priložnost, da smo nadaljevali prijeten pogovor, nato smo se zadovoljni razšli na svoje domove, z željo, da bi se ta srečanja večkrat ponovila.
Opozarjam vse, da bo 25. septembra 15. obletnica oddaje ,,Slovenski kotiček". Slavn-ost bo v Našem domu San Justo. Prisrčno ste povabljeni!
Cilka Vombergar Lipar
SLOVENCI V ZAMEJSTVU
Gostje so navdušili poslaušalce
Imel je samostojne in skupinske razstave. Prejel je več nagrad in priznanj. Na natečaju Crepusculo je leta 2009 prejel častno pohvalo. Leta 2010 pa častno pohvalo v občinskem Muzeju Fernan Felix de Amador
Domači zbor s petjem pozdravlja goste
Markovič. In pa seveda gostujočemu zboru, ki ga je s pesmijo pozdravil gostitelj Slovenski pevski zbor San Martin. Pod vodstvom prof. Lučke Marinček Katelic, ki trenutno poje pri občinskem zboru, je prisrčno zapel Dajte, dajte (A. Kumar) in Planinska (A. Foerster).
S pesmijo Signore delle cime (Bepi de Marzi) se je predstavil občinski zbor in se med petjem postavil na oder - triintrideset pevcev in pevk ter pevovodja prof. Daniel Alberto Riviere. Dobrodošlico jim je izrekel dr. Viktor Leber in povabil vse ljubitelje glasbe, naj prisluhnejo lepim melodijam.
Zbor nam je pod spretnim vodstvom prof. Daniela podal sledeče skladbe: Regina caeli (G. Aichinger), Pater noster (P. I. Tschaikowsky), Ojos claros serenos (E. Bravo), Soneto del sembrador de ideas (A. Balzanel-li, E. Gutierrez), La estrella azul (P. Carabajal), A la mina no voy, Adios nonino (A. Piazzola), Mary had a baby (prir. R. Shaw), Ride the chariot (prir. H. Smith). Lepo je bilo slišati ubrane glasove in dovršeno interpretacijo vsake pesmi. Predvsem pa je bilo zaznati navdušenje in ljubezen do glasbe, ki pevce druži ter spodbuja pri skupnem delu. Izvajanju je publika pozorno sledila in pevce nagradila s toplim aplavzom. Pevovodja se je zahvalil organizatorjem in publiki ter dirigiral še dvema skladbama Milonga de Jacinto Chiclana (A. Piazzola), Gloria (A. Palma). Za zadnjo pesem je zbor zapustil oder in v dvorani obkrožil publiko, ki je začutila pravi objem glasbe.
Za prelep večer se je v imenu Doma zboru zahvalil predsednik Dani Žagar in pevovodju izročil spominek.
Srečanje smo nadaljevali v gostinskih prostorih ob toplem golažu in sladkih dobrotah, ki so jih pripravile skrbne gospodinje.
Veznik ,,ali" lahko uporabljamo tudi za dopolnitev prej povedanega, torej umetnost ali zakladnica skrivnostnega ali obet ustvarjanja ali zdravilna moč ali duhovna hrana; Ob taktu barv ali objem umetnosti.
VB
Mladi koroški umetniki
V soboto, 20. avgusta 2011 sta v Šentjanžu v Rožu potekala zaključek letošnje likovne kolonije ter jubilejna slovesnost in odprtje 2. likovne razstave udeležencev Koroške likovne kolonije	mladih (KLKM). Udeleženci so likovni umetniki, ki so kadarkoli v teh 40. letih sodelovali v KLKM, bodisi kot uveljavljeni umetniki, mentorji, likovni pedagogi ali nekdanji udeleženci kolonij, ki so likovno izobraženi ali pa ljubiteljsko ustvarjajo. Organizator prireditve je bila Slovenska prosvetna zveza iz Celovca, dogodek pa je bil izveden v tesnem sodelovanju z Ateljejem Kresnik in drugimi osrednjimi kulturnimi organizacijami iz zamejstva.
To je visok jubilej srečanj mladih Slovencev iz štirih dežel. Pomen tega dogodka je izjemen, saj se je v teh letih zvrstilo okoli 2000 mladih ustvarjalcev. Zbirnik vseh dogajanj v teh letih predstavlja zbornik (almanah), kjer so zbrani tekstovni in fotografski dokumenti, ki pričajo o uspešnosti tovrstnih dogodkov.
Prav takšna druženja mladih umetnikov, ki so organizirana na tako visokem nivoju, kažejo na to da meja ni več. Meja pa ni več le s takšnim udejstvovanjem in dejanskim povezovanjem, ki celo presega napisane besede državnih in evropskih programskih dokumentov čezmejnega sodelovanja. Za mlade ustvarjalce ima takšna kolonija poleg kulturno likovnega pomena tudi narodnostni pomen, predvsem pa pomeni tudi nepozabno druženje z vrstniki Slovenije in sosednjih držav, ki pa se lahko z ustvarjanjem socialnih mrež še kako obrestuje v kasnejših življenjskih obdobjih.
Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu finančno in moralno podpira takšne dogodke.
SAN JUSTO
Prijateljski asado za Madagaskar
V Argentini se je zadnja leta zelo razširilo in zakoreninilo praznovanje Dneva prijateljev in sicer vsako leto 20. julija.
Tudi med nami je v Našem domu San Justo srečanje s prijatelji zelo priljubljeno.
Pred nekaj leti, se nam je porodila dodatna ideja, da bi vsakoletni praznik prijateljstva delili tudi s tistimi, katerim primanjkuje celo najnujnejše za preživetje.
Misijonar p. Pedro Opeka nas je nekajkrat obiskal in v predstavil svoje občudovanja vredno delovanje na otoku Madagaskar. Sklenili
smo, da bi dan prijateljstva izkoristili ne le za medsebojno srečanje in lepo vzdušje, pač tudi za nabirko v pomoč p. Petru in njegovemu delovanju.
Tako smo se letos v nedeljo, 17. julija zbrali v Našem domu na prijateljskem asadu za Madagaskar. Priredili smo lep srečelov, katerega izkupiček je namenjen Akamasoji -mestu, ki ga gradi p. Pedro. Organizirali smo tudi ponudbo podpornih bonov v isti namen.
Prisotna je bila Opekova družina, ki nam je tudi posredovala prisrčno pismo misijonarja:
go"
poudarjate to globoko misel o prijateljstvu med vami in z drugimi, ki živijo poleg vas!
Ob tem dnevu prijatelja, pa se srečate tudi zato, da naredite dobro tudi prijateljem, ki jih osebno ne poznate in kljub temu jim pomagate!
Na čast tega praznika, naredite slovesno kosilo in vse kar dobite pri tem skupnem kosilu, darujete za nase revne prijatelje v Akamasoa! Ali vi veste, da beseda ,,Akamasoa" v malgaščini pomeni ,,dobri prijatelji"?
Živijo dan Prijatelja!
Živijo slovenska skupnost v Našem domu San Justo!
Prejmite močan objem in Bog vas živi!"
Pedro Opeka misijonar
Najtoplejša zahvala vsem, ki so na vse možne načine sodelovali pri uspešnem srečanju: najprej vsem, ki so se kosila odzvali ter radodarno in velikodušno podprli delo Petra Opeke; tudi vsem, ki so z darovi prispevali za srečelov in tudi hvala vsem, ki so sodelovali v kuhinji -kuhinjo je vodila neutrudljiva ga. Nežka Lovšin Kržišnik z zanesljivo skupino žena- in možem, ki so na žaru pekli okusno meso. Posebna zahvala strežnikom, ki so z velikim navdušenjem prevzeli delo: mladci in mladenke, ki jih je vodila ga. Alenka Zupanc Urbančič.
Pričakujemo vas naslednje leto, da bi skupaj praznovali Dan prijateljstva in istočasno storili dobro delo za potrebne na Madagaskarju ter v malem olajšali gmotne skrbi p. Pedra.
Mislimo, da bolj zanimivo kot slike kosila, so slike delovanja misijonarja Opeke, ki nam je posredoval te fotografije daritve sv. maše v nedeljo 14. avgusta, kjer se je zbralo kar nekaj tisoč ljudi.
mit
,Zopet doživljamo lepi praznik ,,dan prijatelja", ,,d^a del ami-
Ta praznik je zares lep dan. ...Vemo, da za nas, največji zgled prijatelja je bil in vedno bo Jezus, ki je daroval življenje za nas vse, ker nas je brez meja do konca ljubil!
Pravi prijatelj je tisti, ki daruje življenje za svojega prijatelja! Hvala vam dragi rojaki v Našem domu, da se vsako leto številno zberete ob tem prazniku in se med seboj razveselite in tako
G. JOŽE RAZMIŠLJA
Popotniki
To smo mi ljudje, ki nimamo stalnega mesta na tem svetu. Begunci in izseljenci to še posebej dobro vemo. Nismo namreč ustvarjeni za ta svet, čeprav na njem živimo. Tako smo vraščeni v to zemljo in jo obdelujemo, jo poznamo in jo imamo, da se zelo težko prepričamo, da je to samo pot preko puščave v obljubljeno deželo.
Tudi Izraelci so se Bogu in Mojzesu upirali v puščavi in so se hoteli vrniti v suženjstvo, kjer jim po njihovem, ni ničesar manjkalo. Imeli so res vsega potrebnega za življenje, a svobode, za katero je človek ustvarjen, niso imeli. Bili so sužnji. In to niti Bogu ni bilo všeč.
Tudi Sveta Družina je morala potovati v tujino, da sebi in božjemu Sinu, reši življenje.
Torej nismo mi edini. Milijone različnih narodov je zadela ista usoda. Svobodo iskati v tujini nikdar ni prijetno in to za nikogar.
Ne smemo pozabiti, da je ves svet premajhen, če bi hoteli, da bi nam mogel nuditi dokončno domovino. Nehali bomo potovati šele takrat, ko pridemo k Bogu. Iščemo Ga po svetu, a za vedno Ga bomo našli šele v nebesih. Takrat bomo nehali biti popotniki. Pri Njem bomo našli Domovino, se bomo umirili in Ga bomo uživali.
To verujemo in pričakujemo. Pokazati pa moramo sedaj, da smo prepričani, da je naša dokončna uresničitev res samo pri Njem. Naše sedanje življenje naj dokazuje, da smo vredni nebes in Njega, ki je za nas nebesa pripravil. Naša zvestoba Njemu in vsemu, kar je Njegovega, tudi slovenskemu narodu, bo dokaz, da vse to niso prazne besede.
CARLOS CESAR BIZAI (3)
Msgr. Janez Hladnik v provinci Entre Rios
Poročevalec izgubljene slovenske imigracije
V nadalje beležimo nekaj zapiskov msgr. Janeza Hladnika. Takole piše:
,,ČEŽ REKO V PARANA. Nasvi-denje - in ladjica začne svojo pot preko valov. Potegnil je močan mrzel veter in večina je poiskala zavetja pod krovom in za platnenimi pregradami. A jaz sem ostal na krovu, ker me je zanimalo, da bi videl, kakšno je življenje v pristanišču ... Samo veter je žvižgal skozi platna naše ladjice in zahaja-Msgr Janez Hladnik joče sonce je plašno skušalo omiliti
sunke mrzlega vetra. Malo po reki navzgor, nato smo obšli nek otok, in kasneje po reki navzdol je naša ladjica iskala poti do mesta Parana, ki je prestolnica province Entre Rios ... Daleč na obzorju sem lahko opazil vrhove gričev, ki so bili kot zobčasta gorska veriga ... Sonce je komaj še zlatilo visoko obalo reke. Nad obalo so se dvigali proti nebu stolpi paranaških cerkva ... Od vseh naravnih prizorov, ki sem jih doslej videl v Argentini, razen tistih v osrčju neuquenskih gora, nisem videl nič lepšega kot pogled na mesto Parana, osvetljeno z žarki zahajajočega sonca ... Ni drugega mesta v državi, ki bi lahko nudilo tako zal obraz. . Za naslednji dan je bila napovedana maša v Parana, v cerkvi Sv. Mihaela ... Komaj sem dospel, sem obiskal družine Skočaj, Planinšek, Prinčič, Persoglia, Velikonja y Hlede... Mnogo je naročnikov našega tiska. Duhovno življenje pride skoraj v vsako družino ... Večina je iz Gorice. Vendar je predstavljena skoraj vsa Slovenija. Našel sem jih z Dolenjske, s Krasa, od Pivke in iz Tolmina ... Vsi se poznajo med sabo, čeprav niso nikoli imeli kakega društva ... Ob napovedani uri je bila maša in nato tudi krst. Družini Prinčič smo krstili malo Lidio. Botra sta bila gradbenik Srebernič in njegova žena, ki je sestra vojaškega kurata Štefana Jakina ..."
,,V okolici, in v krajih ki so bolj oddaljeni od mesta Parana, živi še mnogo naših družin. A te so tam že nad
petdeset let ... Njihovi otroci ne znajo niti ene naše besede. A vsi se poznajo med sabo, a nimajo kake organizacije. Morda je to bilo v dobro. Ni bilo nikogar, ki bi jih organiziral v lastno korist. Na ta način so naši rojaki v Parana, razen redkih izjem, ostali na ravni in pametni poti."
,,... Zatekel sem se k jugoslovanskemu konzulu Marang-uniču, ki sem ga spoznal ob zadnjem obisku tega mesta. Takoj mi je dal na razpolago avtomobil ... Po San Benitu smo obiskali družine Urdih, Colja, Leban, Jordan, Pintar, Prinčič, Štekar in še nekatere druge ..."
V Hladnikovih zapiskih zasluži poseben odstavek njegov obisk v San Benito.
„Provinca Entre Rios je zelo lepa v očeh vsakega obiskovalca. Pokrajina valovi v svežem zelenju. Tu je ravnokar zorana zemlja, naprej zelena mlada pšenica ali detelja, tam se vidi z drevesi obdana hiša in naprej čreda, ki se prosto pase. Daleč, tam proti koncu, se opazi na vzpetini vitek zvonik cerkve San Benito. Tam smo zavili in kmalu dospeli do ponosne kmečke hiše, tako podobne tistim v naši deželi, da sem kar obstal in jo opazoval ... Pokazala se je častitljiva postava gospodarja. Presenečen nas je gledal in kazno je bilo, kot da bi sanjal, ko je zaslišal, da sem jaz govoril po slovensko ... Pred petdesetimi leti je prispel na ta kraj ... Najprej je s težavo govoril po slovensko. Jezik je bil uporabljal le v pogovoru z ženo in maloštevilnimi rojaki ... Na visokem drogu je brnel vetrni mlin, ki je proizvajal elektriko za poslopje ... Gospodar nas je peljal v kokošnjak. Vstopili smo v ograjen prostor in videli množico belih golobov. Seveda niso bili golobi. Bile so bele kokoške, vse enake ... Morje belih piščancev ... Kakih 1500 jih je greblo po zemlji. Te kokoši pripadajo pasmi Legor in so dobre nosilke ... 'Poglejte sem', mi je dejal, ko smo vstopili v hišo. Predali so bili polni nabožnih knjig. Tam je bila Dušna paša, stara izdaja, ki jo je Bizaj prinesel s seboj v Argentino, in še drugi slovenski molitveniki iz starih časov ... Potem nam je postregel z dobrim vinom, ki ga sam prideluje ... Ob povratku smo obiskali še družine Terčič in Pavšič ..."
Opise spremljajo številne fotografije z naslovi: ,,Po maši v Parana", kjer lahko vidimo skupino slovenskih družin.
„Najstarejši Slovenci", ki se nanaša na zakonca Bizaj-Prinčič. ,,Mladi v Parana so zelo veseli", kjer kaže skupino slovenskih potomcev, in končno ,,Idila na estanciji Jožeta Bizaja v San Benito", kjer lahko vidimo kokoši Legor.
V drugih revijah, izdanih leta 1946, msgr. Hladnik zapiše: ,,6. oktobra 1946 sem dospel v Rosario ... obiska sem rojake v Saladillo ... Zgodaj zjutraj sem potoval v Santa Fe ... Ob šestih popoldan sem bil v Parana, kjer sem naslednji dan obiskal večino naših rojakov in sem pohitel na pogreb najstarejšega Slovenca v tem kraju, Jožeta Bizaja, prav na dan, ko je bil pokopan ..."
Prav tako iz revije Duhovno življenje lahko povzamemo: ,,IZ PARANA. Na dan 7. oktobra se je nepričakovano poslovil od tega življenja, v starosti 73 let, znani rojak JOŽE BIZAJ, rojen v Cerovu. Star je bil 6 let, ko je prišel v Argentino. Njegova družina se je nastanila v Entre Riosu. Pridelal si je lepo kmetijo in donosno kokošjerejo. Za njim ostajajo žena Frančiška Prinčič, dva brata, dve sestri, šest sinov in štiri hčere. Od domače hiše v San Benito ga je spremljalo mnogo rojakov. Tudi gospod Hladnik, ki je prav tiste dni obiskoval Parana, je pohitel k grobu in se nato približal družini, ki jo je žalostno prizadela ta izguba, da jim je izrekel svoje sožalje." Poročilo dodaja še, da je tam umrl tudi Jože Urdih in sta se poročili dve hčerki Slovencev, Dora Peršolja in Irma Prinčič ...
ZAKLJUČNE BESEDE
Nedvomno je msgr. Janez Hladnik zapisal zlati list v zgodovini slovenske skupnosti v provinci Entre Rios. On je s svojim opisovanjem dosegel, da je ta skupnost bila poznana in pojasnil marsikaj o teh porazgubljenih Slovencih, ki so se nekega dne naselili v tej provinci in se niso nikoli vrnili. Žrtvovali so vse, celo svoje življenje, da so ustvarili vzorne družine in zapustili svojim otrokom tisto slovensko bogastvo, ki je še danes tako zakoreninjeno med slovensko skupnostjo v Entre Rios: Beseda kot listina, poštenost kot spoznavni znak in delo kot smisel življenja.
Ta spis želi biti čuteč poklon njemu, ki je toliko storil za prepoznavnost in je tako tesno spremljal te požrtvovalne Slovence, ki so ostali pozabljeni med tolikimi naseljenci, ki so pred leti prihajali v provinco Entre Rios.
Carlos Cesar Bizai Častni konzul RS v Entre Rios Leto 2011 (Konec)
NOVICE IZ SLOVENIJE PISALI SMO PRED 50 LETI RESUMEN DE ESTA EDICION
BREZPOSELNOST IN TRG DELA
Stopnja registrirane brezposelnosti v Sloveniji je junija znašala 11,4 odstotka, kar je 0,2 odstotne točke manj kot maja. Registriranih je bilo 107.081 brezposelnih oz. 1,4 odstotka manj kot maja. Število delovno aktivnih se je junija zvišalo šesti mesec zapored, a tokrat za manj kot 200 na 829.210 oseb, je objavil državni statistični urad.
Položaj na trgu dela ni dober, je pa boljši kot v začetku leta, menijo na ministrstvu za delo. Kaj bo v prihodnje, je težko napovedati, dodajajo. Lani so za politiko trga dela namenili 451,7 milijona evrov, letos pa jih imajo po rebalansu za to na voljo 518,4 milijona evrov. Za drugo polovico leta so že pripravili več novih programov zaposlovanja, med drugim bodo za subvencije za samozaposli-tev namenili 9,5 milijona evrov.
ZMERNI POTRESNI SUNEK
Seizmografi državne mreže potresnih opazovalnic so 20. avgusta ob 12.49 zabeležili zmeren potresni sunek. Po prvih podatkih je bilo žarišče potresa 70 kilometrov vzhodno od Ljubljane, v okolici Rake. Potres so čutili prebivalci Krškega in Šentjerneja.
IZ AJDOVŠČINE V INDIJO
Ajdovski Pipistrel je po prijavi na razpis indijske vlade za dobavo 194 ultra lahkih letal med najresnejšimi tekmeci za dokončno prodajo svojih letal. Po besedah direktorja Pipistrela Iva Boscarola se tekmecev pri tehničnih rešitvah ne bojijo, končno besedo pri izboru pa bodo imeli lobisti in ponujena cena letal.
NOVI NAJEMNIK NASLOVOV REVIJ
Skupina NKBM je blagovne znamke Dela Revij oddala v najem družbi Salomon, skupaj z Dolenjskim listom in Radiem Glas Ljubljane, ki so del skupine Krater. V slednji so izpostavili, da imajo dolgoletne izkušnje in znanja ter interes, da blagovne znamke Dela Revij nemoteno izhajajo tudi v bodoče, saj bodo "obogatile spekter naših dosedanjih edicij in bralce dnevno bogatile z raznovrstnimi koristnimi informacijami in razvedrilnimi vsebinami". Zaposleni pri Delu Revije pozdravljajo odločitev in od novega lastnika pričakujejo, da bo izpolnil tako formalne kot neformalne zaveze do zaposlenih in honorarnih sodelavcev.
VSAKA PODOBNOST ...
Mlajša Italijana z območja Bergama sta oropala poslovalnico Banke Koper v poslovnem centru v Luciji. Moška, stara 22 in 24 let, so zajeli po obsežni policijski akciji, v kateri je eden od osumljencev streljal na policiste ter enega od njih tudi lažje ranil.
Ljubljansko okrožno sodišče je kitajskega državljana Zuxionga Wuja spoznalo za krivega umora kitajskega para junija lani na Ižanski cesti v Ljubljani ter mu prisodilo skupno 20 let zapora. Obsojeni v priporu ostaja do pravnomočnosti sodbe. Wu je sicer krivdo zanikal, zagovora pa ni podal.
PO SVETU
SLOVENCI V ARGENTINI
ROMANJE SLOVENCEV V LOURDES
ima med slovenskimi naseljenci v Argentini že tradicijo. Že pred 25 leti se je začelo, kot je povedal pridigar msgr. Janez Hladnik. In od tedaj naprej Slovenci v tej državi vsako leto romajo v Lujan, nato pa še k lurški Materi božji.
Nedeljskega romanja 22. avgusta v Lourdes se je udeležilo zelo veliko Slovencev, starih in novih naseljencev. Kot po navadi se je romarska pobožnost začela z molitvijo rožnega venca pred lurško votlino, nato je bila lepa procesija izpred votline v zgornjo še neobdelano cerkev, zaključila se je pa v spodnji cerkvi. ...
Družinska sreča. V družini Maksa Osojnika in njegove žene ge. Francke roj. Bidovec, se je rodila hčerka. V slov. kapeli na R. Falconu jo je krstil g. direktor Anton Orehar, za botra sta bila gdč. Dora Bidovec in Franc Bidovec. Srečni družini naše čestitke.
SAN JUSTO
V nedeljo, 20. t.m. smo imeli roditeljski sestanek, na katerem je imel predavanje o temi ,,Cemu je potrebna narodna vzgoja" g. Rudolf Smersu. ...
Pred zaključkom je g. predsednik še povedal, da je šolski odbor pripravil pesmarico s 100 slovenskimi pesmicami, ki bo velik pripomoček pri učenju otroškega pevskega zbora. Iz zadrege, kako bi čim ceneje ali brezplačno posredovali vsem otrokom našega tečaja to pesmarico, nas je rešilo podjetje Šeme-Bidovec, katero je vsem Slovencem že znano, in bo plačalo vsem otrokom to pesmarico. ...
VSAK TEDEN ENO
PRI ZIBELKI Simon Gregorčič
Počivaj mirno, angel šibki, ki dni le šteješ, ne še let, počivaj srečno v topli zibki, ko v popju mlade rože cvet.
Sedaj trenutke sreče jasne deli nebeški ti vladar, zdaj ure ti teko prekrasne, krasnejših, oh, ne bo nikdar.
Svobodna Slovenija, 24. avgusta 1961 - št. 34
UPORNIKI V TRIPOLI
V	Libiji so po šestih mesecih uporniki vstaje proti Moamerju Gadafiju v nedeljo zvečer zavzeli večji del prestolnice Tripoli, zadnjo polkovnikovo utrdbo. V središču mesta so izobesili uporniške zastave, slavijo pa tudi v ostalih večjih mestih. Kljub temu je Gadafi svoje privržence prek državne televizije pozval, naj iz prestolnice preženejo upornike. V boju za Tripoli je bilo po trditvah oblasti ubitih več kot 1300 ljudi, bolnišnice pa naj bi bile prenatrpane z ranjenci. Zadovoljstvo ob skorajšnjem zatrtju libijskega režima se očitno širi tudi v druge države; BBC je poročal, da je policija v Sarajevu obkolila libijsko veleposlaništvo, potem ko so vanj vstopili ljudje, ki so iz zgradbe zmetali slike Moamerja Gadafija in obesili zastavo upornikov. Tudi Kitajska in Rusija sta dejali, da je čas, da se Gadafi vda volji ljudstva.
MERKEL ZA VEČ SODELOVANJA
Nemška kanclerka Angela Merkel, ki se bo konec meseca mudila v Sloveniji, je v pogovoru za nemško televizijo ZDF vnovič zavrnila zamisel o evrskih obveznicah kot možnosti za rešitev dolžniške krize. Po njenem je prava pot le tesnejše sodelovanje držav z evrom in trdnejše zaveze za ukrepe, ki bi okrepili skupno valuto. Merklova se je zavzela za to, da bi članice evroobmočja v svoje ustave zapisale omejevanja novega zadolževanja.
MESEC ŽALOVANJA
V	Oslu je potekala državna slovesnost v spomin na 77 žrtev bombnega napada 22. julija v središču norveške prestolnice in strelskega pohoda norveškega skrajneža Breivika na otoku Utoya. S slovesnostjo v
dvorani Spektrum, se je končal mesec žalovanja za žrtvami morilskega pohoda, ki je pretresel skandinavsko državo. V okviru tridnevnih žalnih slovesnosti so preživeli, sorodniki in prijatelji žrtev že minuli petek in soboto obiskali otok Utoya, kjer so izgubili svoje najdražje.
VEČ ZEMLJANOV
Francoski inštitut za demografske raziskave ugotavlja, da bo svetovno prebivalstvo do konca leta naraslo na sedem milijard. Še zlasti se bo povečalo število ljudi v Afriki. V samo 12 letih je število Zemljanov s šestih milijard naraslo za skoraj milijardo, v zadnjih 200 letih pa se je povečalo za kar sedemkrat. Francoski inštitut za demografske raziskave se je v raziskavi oprl na podatke Združenih narodov, Svetovne banke in številnih vodilnih nacionalnih inštitutov. Kot ugotavlja, bo svetovno prebivalstvo v naslednjih 14 letih naraslo na osem milijard in bo tudi v letih zatem še naraščalo, nato pa se bo do konca tega stoletja ustalilo med devetimi in desetimi milijardami. V samo sedmih državah biva polovica svetovnega prebivalstva, na čelu s Kitajsko, ki ima več kot 1,3 milijarde ljudi, in Indijo z 1,17 milijarde prebivalcev. Med ostalimi petimi državami so še ZDA, Indonezija, Brazilija, Pakistan in Nigerija.
RECONOCIMIENTO AL DR. BAJUK
El pasado domingo 22 de agosto en horas de la tarde tuvo lugar el entierro del recientemente fallecido Dr. Andrej Bajuk. Mendocino por vivencia y educacion este esloveno, que se destaco en la banca mundial, fue diputado, ministro de finanzas y primer ministro de Eslovenia. Ante su fallecimiento destacadas personalidades de la polftica eslovena expresaron su reconocimiento a la labor desarrollada por el extinto y a las virtudes de honestidad, capacidad, rectitud y sentido del honor, que siempre lo han caracterizado. Reconocimiento postumo, ya que en la vida muchas veces no fue comprendido y otras injusta-mente criticado. (Pag. 1)
SAN MARTIN
El sabado 6 de agosto tuvo lugar, en el centro esloveno de San Martm, la 9a edicion del evento llamado „Al compas de los colores". Cerca de las 20 horas se abrio al publico la muestra artfstica de Daniel Leber. Se exhibieron dieciseis obras abstractas de gran formato y tecnicas mixtas. La artista Andrejka Dolinar presento la muestra y enumero los logros de este joven artista. La segunda parte de la edicion estuvo ligada al canto. Se presentaron el Coro de jovenes y el Coro polifonico de la Municipalidad de San Martm; los anfitriones (el coro esloveno de San Martm) tambien fue de la partida. Fue muy agradable ofr las melodiosas voces y la interpretacion de cada cancion; en el salon se sintio el entusiasmo y el amor por la musica de cada uno de los cantantes. (Pag. 3)
UN LINDO ENCUENTRO
El 31 de julio pasado el grupo de jubilados se reunio en el ya tradicional almuerzo en San Justo. Antes de comen-zar recordaron a los socios que fallecieron a lo largo del ano. Para amenizar la tarde prepararon un sketch y probaron suerte en el sorteo con los lindos premios. Junto con el cafe y las masas se extendio la charla entre amigos. (Pag. 3)
BUENOS Y GENEROSOS AMIGOS
El dfa del amigo, que en la Argentina se celebra el 20 de julio, se ha afincado tambien en nuestra colectividad. Asf la comunidad de Naš dom de San Justo organiza todos los anos para esta fecha un encuentro, llamado El asado de la amistad. Pero, como para no quedar solamente en las palabras y pasar a los hechos, todo lo recaudado ese dfa se destina a las misiones del padre Pedro Opeka en Madagascar. Asf sucedio tambien este domingo 17 de julio. Mucha gente respondio al llamado solidario. En el curso del almuerzo se leyo tambien una carta de agrade-cimiento del padre Opeka, donde al final aclara que "Akamasoa", el nombre de la ciudad que bajo su iniciativa y empuje se levanto sobre un antiguo basural, se traduce como "Buenos amigos". jQue sigan las buenas acciones de nuestros amigos! (Pag. 4)
MONS. HLADNIK POR EL PARANA
En este numero se publica la ultima entrega del artfculo, en el que hace referencia a la figura del monsenor Janez Hladnik, destacando la importancia que tuvo para los eslovenos de Entre Rfos. En esta tercera parte, se destacan algunos extractos de los numerosos escritos de Mons. Hladnik, sobre sus visitas por el no Parana. En ellos se destaca la puntillosa descripcion del monsenor sobre la naturaleza del lugar y de las familias eslovenas que visito (Benedetič, Pavšič, Cijan, Cernič, Devetak, Furlan, Jakin, Posveršič, Prinčič, Bizaj, Milanič, Vizjak, Komar, Simčič, Skočaj, Planinšek, Peršolj, Velikonja, Hlede, Urdih, Colja, Leban, Pintar, Štekar, Jordan, Terčič, etc.) Las notas estan acompanadas con fotos que muestran a los paisanos del lugar y sus costumbres. En sus palabras finales, el consul Bizai afirma que Mons. Hladnik escribio una pagina de oro de la colectividad eslovena en Entre Rfos. El con sus escritos, prosigue Bizai, hizo conocer a estos perdidos eslovenos que un dfa se afincaron en la provincia, para nunca mas regresar, y que dejaron en sus descendientes el legado esloveno enraizado, que aun hoy esta vigente en la colectividad entrerriana: la palabra como un documento; la honestidad como un distintivo y el trabajo como una razon de vida. (Pag. 4)
SVOBODNA SLOVENIJA / ESLOVENIA LIBRE
Fundador: MILOŠ STARE / Director: Antonio Mizerit / Propietario: Asociacion Civil Eslovenia Unida / Presidente: Franci Znidar /
Redaccion y Administracion: RAMON L. FALCON 4158 - C1407GSR BUENOS AIRES - ARGENTINA Tel.: (54-11) 4636-0841 / 4636-2421 (fax) / e-mail: esloveniau@sinectis.com.ar in esloveniau@gmail.com Za Društvo ZS: Franci Žnidar / Urednik: Tone Mizerit Sodelovali so še: Tine Debeljak (slovenska politika), Gregor Batagelj (dopisnik v Sloveniji), Marta Petelin, Jože Horn, Vera Breznikar Podržaj, Štefi Leber, Cilka Vombergar Lipar, Ivana Tekavec in Carlos Cesar Bizai.
Mediji: STA, Radio Ognjišče, Družina.
Naročnina Svobodne Slovenije: Za Argentino, $ 350.-; pri pošiljanju po pošti: sivi papir, $ 455.-; beli papir, $ 560.-; Bariloche, $ 410.-; obmejne države Argentine, 175.- US dol.; ostale države Amerike 190.- US dol; ostale države po svetu, 200.-US dol.; vse za pošiljanje z letalsko pošto. Z navadno pošto 135.-US dol. za vse države. Svobodna Slovenija izhaja s podporo Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu RS.
Čeke: V Argentini na ime „Asociacion Civil Eslovenia Unida", v inozemstvu (bančne čeke, ne osebne) na ime „Antonio Mizerit".
Oblikovanje in tisk: TALLERES GRAfICOS VILKO S.R.L. / California 2750-C1289ABJ Buenos Aires-Argentina / Tel.: (54-11) 4301-5040 / E-mail: info@vilko.com.ar
MALI OGLASI
,,Iz davne preteklosti v svetlo prihodnost"
EM
A
TURIZEM TURISMO BLED
EVT Leg. 12618 Dis. 2089 de Lucia Bogataj
H. Yrigoyen 2682 L. 5-San Justo Tel. 4441-1264 / 1265 ZDRAVNIKI Dr. Klavdija V. Bavec-Nevrolog, Nevropsihiater. Konzultorij v Ramos Mejiji, Tabladi in Belgrano. Ordinira ob ponedeljkih in torkih od 13. do 19. ure. Ob sobotah od 9. do 14 ure. Prijave na telefon: 4652-7967. Nujno pa na 15-6942-7574.
ZOBOZDRAVNIKI Dr. Damijana Sparhakl-Zobozdrav-nica-Splošna odontologija-Belgrano 123, 6. nadstr. "4"-Ramos Mejfa-Tel.: 4464-0474
ADVOKATI DOBOVŠEK & asociados-odvetniki. Zapuščinske zadeve. Somellera 5507, (1439) Buenos Aires. Tel/Fax: 4602-7386. E-mail: jdobovsek@hotmail.com Dr. Marjana Poznič-Odvetnica-Uradna prevajalka za slovenski jezik Lavalle 1290, pis. 402-Tel. 4382-1148-15-4088-5844-mariana.poznic@gmail.com Matjaž Ravnik - odvetnik. Civil., delav., trg. tožbe; pogod., neprem. razpr.; dedišč., zapušč. Bs. As.: Viamonte 1337 2°D; 43726362; Tor/čet 15. do 19. 5. Justo: Peru 2650; 3969-6500; Pond/sred/pet 15. do 19. mravnik@telecentro.com.ar Dra. Ana C. Farreras de Kočar.-Sucesiones-Contratos-Familia-Co-mercial-Laboral-Civil-Jubilaciones-Pensiones. Martes y jueves de 15 a 18 hs. Belgrano 181 - 6° B (1704) Ramos Mejia. Tel.: 4469-2318 Cel.: 15-64479683
e-mail: farrerasanac_te@yahoo.com.ar
VALUTNI TEČAJ V SLOVENIJI
24. avgusta 2011
1 EVRO 1,45 US dolar 1 EVRO 1,43 KAD dolar 1 EVRO 6,12 ARG peso
OBVESTILA
SOBOTA, 27. avgusta: Redni pouk na srednješolskem tečaju RMB, ob 15. uri v Slovenski hiši.
Jubilejni koncert MPZSJ ob 40. obletnici, ob 20. uri v Našem domu San Justu. NEDELJA, 28. avgusta: Mladinski dan v Cara-pachayu
ZSMŽ Slovenska vas vabi na ,,dobrodelni asa-do", ob 12.30 uri. SREDA, 31. avgusta: Učiteljska seja, ob 19.30 uri v Slovenski hiši.
Zedinjena Slovenija in Nas dom, San Justo
lepo vabita, da se udeležite velike slavnosti:
56. Slovenski dan in 55. obletnica Našega doma
ki bo v nedeljo 11. septembra 2011 v prostorih Našega doma, Hipolito Yrigoyen 2756, San Justo
Vsi prisrčno vabljeni!
DAROVALI SO
Škrjanček poje, žvrgoli, se bel'ga dneva veseli!
Slovenska kulturna akcija se z vami veseli visokega jubileja 40. obletnice Mešanega pevskega zbora San Justo. Čestitamo ustanovitelju zbora Andreju Selanu, umetniški vodji prof. Andrejki Selan Vombergar, pevcem in sodelavcem, ki vztrajno in z izrednim estetskim čutom kulturno bogatite sanhuško srenjo, vso slovensko skupnost ter slovenski kulturni prostor. Želimo vam še mnogo let uspehov in krasnih doživetij!
Katica Cukjati Za SKA
OSEBNE NOVICE
SLOVENCI IN SPORT
V dobrodelni sklad Zveze slovenskih mater in žena so
darovali: NN Hurlingham 300.- pesov; NN Castelar 100.-pesov; NN Carapachay 50.- evrov.
Za ZSMZ s Pristave je g. Andrej Keber daroval $200.-namesto cvetja na grob očetu Kazimirju. Vsem darovalcem Bog plačaj!
Krsta
V	cerkvi Nuestra Senora de Fatima je bila krščena Constanza P^a Zarnik, hči Leonarda in Silvane roj. Cebal-los.
V	nedeljo, 7. avgusta je bila krščena v kapeli Mallinckrodt (Virrey del Pino) Natasha Irena Oblak, hčerka cont. Martina Oblaka in prof. Valerije Benegas Jesih. Botra sta bila prof. Marta A. Alberht ter Feliks Oblak. Krstil jo je g. Claudio N. Figliuolo.
Srečnima družinama naše iskrene čestitke!
Poroka
V	baziliki Maria Auxiliadora v Almagro sta se v petek, 5. avgusta poročila lic. Miriam Znidar ter inž. Pablo Daniel Salgado. Priče so bile njuni starši Janez Žnidar in Terezka Prijatelj Žnidar, ter Raul Salgado in Rafaela Gatto de Salgado. Poročil ju je župnik Jože Repovž SDB. Čestitamo in želimo obilo sreče!
Nova diplomantka
Dne 27. julija 2011 je na Universidad Argentina de la Empresa Natalia Ecker dokončala študije in postala Licen-ciada en Administracion Agropecuaria.
Novi diplomatki iskreno čestitamo!
Smrt
V	Sloveniji je umrl bivši premier dr. Andrej Bajuk (67), v Braziliji Vanda Martelanc roj. Majcen (79), v Castelarju Kazimir Keber (84) in v San Justu Stanislava Novak (86).
Naj počivajo v miru!
UPAJMO ŠE NA DRUGO ZMAGO VIJOL
Nogometaši Maribora so na prvi tekmi 4. predkroga evropske lige premagali ekipo Rangers iz Glasgowa z 2:1. Za Maribor sta zadela Agim Ibraimi v 52. in Etien Velikonja v 90. minuti, pri Škotih pa je
bil uspešen Juanma Ortiz v 31. minuti.
NAJBOLJŠA TUDI V BALVANSKEM PLEZANJU
Zadnja tekma svetovnega pokala športnih plezalcev in športnih plezalk v balvanskem plezanju v Münchnu je minila po slovenskih notah. Mina Mar-
kovič je v finalu ugnala vse tekmice in prepričljivo zmagala ter se veselila svojih prvih stopničk v tej zvrsti športnega plezanja. Mar-kovičeva je ena redkih tekmovalk, ki so v svetovnem pokalu zmagale tako v težavnosti kot tudi v balvanih, v dveh precej različnih panogah tekmovalnega športnega plezanja.
SLOVENSKI DAN — STOJNICA
Starši: Čudovite pravljice za otroke; najlepše povesti za naše mladce in mladenke. Približajte jim svet fantazije v slovenskem jeziku. Kje? Kdaj?
Na štantu Zedinjene Slovenije na Slovenskem dnevu!
In tudi spominčki, zastavice, nalepke, značke, in še marsikaj. V nedeljo 11. septembra v Našem domu v San Justu
45. OBLETNICA ZVEZE SLOVENSKIH MATER IN ŽENA
v nedeljo 4. septembra 2011 v Slovenski hiši
Ob 16. uri sv. maša za žive jn pokojne članice Zveze. Med mašo bo pel zbor ZSMZ iz San Justa. Ob 17. uri poklon padlim pred spomenikom, nato v dvorani:
6
POKLON DOMOVINI OB 20. OBLETNICI SAMOSTOJNOSTI "Kako si lepa domovina mlada"
Audiovizual, recitacije in petje mešanega pevskega zbora iz San Martina. RAZSTAVA: „Čestitke otrok za 20. rojstni dan Slovenije"
Po programu prijetno prijateljsko srečanje ob zakuski, srečelov in ogled otroških ustvarjalnih del, poslanih na natečaj, ki ga je organiziralo Veleposlaništvo Republike Slovenije, pod pokroviteljstvom soproge veleposlanika, mag. Darje Zorko Mencin.
Vsi prisrčno vabljeni!
„Preljubi, ljubimo drug drugega, ker je ljubezen od Boga in ker je vsak ki ljubi od Boga in Boga pozna,... zakaj Bog je ljubezen."
(1 jn 4,7-8)
Presenečeni in z veliko žalostjo sporočamo rojakom in prijateljem, da nas je nepričakovano zapustil in odšel h Gospodu, ki je Ljubezen, po plačilo za svoje življenje
Andrej Bajuk
Žalujoči:
žena Kati Grintal;
sinovi: Tatjana in Igor Senčar, Andrej, Nataša in Francisco Parodi;
vnuki: Helena, Gregor, Delia, Maks, Zofija in Tomaž; bratje: Božidar in Cvetka Grintal, Jure in Liliana Böhm; svakinja Vera Ašič;
nečaki: Marko, Alenka, Jure, Tine, Marjana, Ivan, Veronika, Cecilija, Marta, Milena, Marija Elena, Martin, Mana Ines, Pablo, Anita,
njihove družine ter ostalo sorodstvo.
Ljubljana, Mendoza, Buenos Aires, Bariloche, Washington, Valencia