fvftfviviDviantmvufffmmir h ■ • ■ ; Posamezna številka: ; i 1 krono. m • 0 ,TABOR* izhaja vsak dan. razven ■ * »odelje tn praz.likov, o> 1 S, ari z J v u umom naslednjega • stane • * celoletno 180 K% po. 'JO K, ■ t, etr.letno 45 n., mefo.i.«/ 15 K. ■ * inserati po uugovoru, Pri večkiatn. J * objavi popast. » »arov ne >n opravi .tabora*, ; 0 IA1UBOR, Jureicevu ulica štev, 4. ■ o o poštnina pavbAttEana a itmr*w*r*vr»nvvvrmriTii«a TABOR Posamezna številka: 1 krono. UREDNIŠTVO ho nahaja v Muri-bora, Jurčičeva ol. št. 4, 1. nadstropje. Tel el ou interurb. št. 270. UPRAVA s« iinhnja v Jurčičevi ulici št. 4, pritličje, desno. Tele-Ion št. 24. SHS pošlnocekovni račun »lev. 11.787. Na naročila brei donorja ee no ozira. — Rokopisi eo n« Tračajo, Leto: I. Maribor, sreda 20. oktobra 1920. Številka: 46. Evakuacija Koroška. Korošcem se polenta svitati Geputatija koroških Slovencev v Beograda. — Odpotovanje naših delegatov za jadranska pogajanja v Benetke; BenAbpba: Diletantizem.! Maribor. 19. oktobra. ‘ Em najshbšth tasfnost? naše rase je bil in ie naš diletantizem. Ta di e-; tantizem je bil naša nesreča, ko smo Se hod 11 okrog zav‘ti v medvedje kože 7 loki, obešenimi preko rame, bil je naša nesreča vse poznejše dobe^ narodne sužnosti in je še stokrat večja ’ ne reča danes, ko smo — samostojni, če soloh še more b!ti govora o kak; SU' ereniteti naše države, ko nam Hhko že vsak iujec diktira ukaze, rofste In nehanje doma in zunaj. Diletanti so naši »veliki« diplomati in politiki, diletanti so vsi njim podre;eni organi od prvega do zadnjega In zato ni čudno, da smo po dveh lebh naše svobode tako zavozili našo državno barko, kakor je ni zavozil še noben narod v takCEkratki dobi po os*mosvoj!tv!. Ko: sem bil še v inozemstvu ter sem po- I zna! mojo osvobojeno doifiovino samo , po obrisih, ki si ših ie zasnovala moja i idealna duša, sem se smejal resnimi mnenjem italijanskega in tudi nemškega Sn madžarskega čssoplsia, da Jugo- •, slavija nima dolge bodočnosti. Smeial j sem se tem mnenjem tudi še, ko senr lepega jesenskega jutra Prvič stopil na naša svobodna tla, toda danes se ne smeiem več, danes v globini bolne In razočarane duše čutim, da naši so- j vrožniki tega niso trdili brez vzroka, | d3 Imaio njihove trditve žal preresno podlago. | Družina, kot najmaniša organiza-■ fcija človeške družbe, ko* najmanjša i država, potrebuje medsebojnega raz-• umevanja in zajedniške ljubezni, isto-I tako in še v t;sočkrat večji meri pa jo potrebuje tudi država kot največja in; najvišia organizacija iste človeške druž- j be. Kp se je naša država ustanovila, smo jo ljubili vsi m mfed nami je l>i!o; , dovolj razumevanja, dovolj zajedniške j iliubsznl, ki b! bila Ishko delala čudeže, i Toda kaj smo storili? Dve dolgi leti I nismo delali s svojo diletantovsko ‘ vlado in uprevo nič drugega, nego ubi-! jali to medsebojno razumevanje, to za- j jedniško ljubezen. Onim, ki niso b !i; močni, smo jo ubili že kmalu, onim, ki so bili močnejši, smo jo ub'li ko- j maj ro težkih udarcih in le redki so! so bili še oni, katerim je še nismo ubili do da^es, redki, na prste bi jih lahko sešteli. Po zadnjem porazu na! Koroškem in ro dogodkih, ki mu slede, . osobito v našem mestu, pa smo ioi ubili še onim redkim, tiko da danes o! njej sploh ne more biti govora. Ali je potem čudn \ da smo pro- j padli na Koroškem? Prepričan sem,! ;da bi ne le na Koroškem, ampak tudi jv Mariboru s;mem, da celo V Ljubljani, metropoli S’ovenije in v Zagrebu, centrumu Hrvatske in morda celo v Beogradu, našem glavnem mestu pri plebiscitu — propadli. Diletantizem j naše vlade in naša uprave sta ubila j naše duše. strla sta jih, uničila. Toda kdor zvrača vso krvdo le na Beograd, ‘ta mu dela krivico, ker istotoliko, ali pa še večja krivda pada tudi na našer deželne vlade in na lokalne oblasti. : Ako hočete lokalno primero, lahko.: rečemo, da je Beograd Maribor in 1 Maribor je Beograd. AU je naš : ,mestni magistrat boljši od beograjske5 | vlade? |: Ali je boljši naš stanovanjski ; iurad, je boljše na e glavarstvo, je j boljša naša policija, ki Ščiti Nemce, ‘ki j!m je vse na tem, da razbijejo 5 našo drždvo, zapira in preganja pa naše najbolj Idealne ljudi, samo zato, | ker so idealni ? Po vsem tem kar se'godi v našem mestu zadnje dni, si pač vsak Slovenec, iskreno želi, da bi bil Nemec, ker kot :tak bi lahko vpil »Hinunter mit Jugo-slau/ien«, na. da bi se mu bilo treba bati, da se mu radi tega skrivi le en ,sam las; dočim je v nevarnosti, da piide pred sodišče, če bi si uoai upiti; j »Živela Jugoslavija!« Primorci so bili> itist', ki so iz idealizma in iz ljubezni; |do svobode in svojega naroda zbežali' jv Jugos’avro. Primorci so bili tisti, ki' .so iz nemškega Marburgs naoravilij |slovenski Maribor, zato pa se jih5 ; dane s preganja kot — tujce. Tujci,! nadležni tujci, so ti najidealnejši Sle-! venci, domačini pa so — Nemci, ki za naš narod nikoli niso imeli in še nimajo drugega nego psovko »Win-dische Hunde.« S preganjanjem edinih Še idealnih Slovencev, ki se je začelo zadnje dni v našem mestu, se je ub lo še poslednji plamenček idealizma, ki je « 7 medlo svetil v našo strašno noč. Ka se bodo oni dijaki, ki so vrženi i^ šol v ječo povrnili iz te ječe, ne mh slite, da bodo še idealisti. Naš dile* tantizem bo ubil tudi nje. Ne nedolžni, ki so bili ogorčeni iA narodnega idealizma, ne Nemci, ki soi agitirali po Korotanu, ne kmetje, kr s® se uprli na Hrvatskem, ne oni, ki za4 bavijajo čez našo upravo in vlado] diletanti v Beogradu in od Beogradi vse do Maribora spadajo v ječo] Otroci se hočejo igrati državo, pa na znajo, da je treba prej možatosti; sužnji se hočejo igrati svobodo, pa jim manjka — ponos gospodarja. Koroški plebiscit (Reminiscence.) Žalostne vesti o izidu plebiscita ni Koroškem so uplivale poražujoče na vsakega jugoslovanskega rodoljuba. Vjj 1 vsej Jugoslaviji je nastala vseobča ža] . lost in razočaranje. Razumljivo je, sal j vendar nismo mogli niti v sanjah mij , sliti, da bi zibelka slovenstva po grozni ! svetovni vojni zamogla pasti zopet v; sužnost onih Nemcev, ki so to svetoj J vno vojno, ta svetoven požar zapalilf ter povzročili toliko beda in nesreč«! vesoljnemu svetu. Zamislimo se mirno v to našo tre« nutno tragedijo ter poglejmo posredno in neposredno v vzroke, ki so jo po« vzročili. Polom habsburške monarhije in njenih zaveznikov nas je našel nepripravljene za organizacijo celokupna naše države. Nastopili so izredno ver! ttadivoj Rehar: * Ivan Meštrovič. (Konec). Po tej razstavi je ostal Meštrovič, fiekaj časa v Rimu. pričel z modeliranjem fragmentov ter ohene^i izvršil1 tudi lesen model Vidovdanskega hrama! samega. Model je nad pet metrov dolg ' dva metra visok ter tvori petdeseteroj zmanjšani obspg pravega hrama, ki se ima izgotoviti iz kamena. Iz tega mo-i dela je razvidno, da Meštrovič kot ar- i hitekt popolnoma nič ne zaostaja za' kioarjem; ie pa istoPko originalen ar i hitekt, kakor kipar. Obenem pa je tudi naroden ter nam je tako dal prvi na-1 rodno a>hitektoniko'in skulpturo, o ka-; teri pre-likknuidneoa diDioiVioia kr kir»M. •„ katerega žilah se pretaka kri itadjanske renesance. Dočim pa so ti trije portreti’ verne slike notranjega značaja, se je Meštroviču posrečilo v avtoportretu tar v portretu njegovega očeta^ podati sintezo niegove rodne zemlje, sintezo Dalmacije. Poleg tega pa je pričel obdelovati tudi religijozne motive tor je napravil več relijefnih kompozicij. Zanimivo je, da se tudi v njih nahaja narodna globina, tudi ti religi ozni motii imajo naše jugoslovenske duše, kar ie opa-zil že neki italijanski kritik, ki je te mrtive videl na razstavo v Benetkah leta 1914. Od teh kompozkij naj omenim samo tri »Porodnica z JezušČkom«, »Jezus in Samaritanka« ter »Snemanje s križa«. Med svetovno vojno t>a se je Meštrovič pečal še bolj intenzivno z religijoznimi motivi, med katerimi naj ! omenim velik lesorez »Krista na križu«, j ki ga je razstavil leta 1917 v Londonu' ter pozneje v Haagu in v Parizu, kjer. je vzbudil vseobčo pozornost. O teh! njegovih religijoznih delih so pisali! tedaj jako obširno vsi zapadni listi,; kljub temu, da je bila vseobča pozor-j nost obrnjena na dogodke naboliščih.; Ko je 1. 1912. srbska vojska ©svetila Kosovo, je dobil od beograjske vlade nalog, da izvrši načrt ter izvede: »Spomenik Svobode«, ki se postivi m j Temijak v B-eograd«. Meštrovič tej ppfčrt in priprave res Izvršil, do izgo-! toviive dela P&oi oušlg* ga je nova svetovna vojna, ki oa ja napravila za em granta. Ob početku vojne je ostal v Italijij odkoder ie potem obhodil tudi Fran-t ci!o in Anglijo ter povsod delovali z Jugoslovenskim odborom za osvo-! bojenie in • zedinjenje Srbov, Hrvatovi in Slovencev. S svojim delom, a oso* bito s svojimi umotvori, ki jih je postavljal na razstave v velikih kulturnih centrih za pa ds, je silno mnogo prH pomogel naši nar dni stvari- Pred vsem pa je bil on edini, ki je priJ dobil tudi veliki umetniški siet za* pada za naše osvobojenje. Po svetovni vojni, po osvobejenju in zedinjeniu, se je vrnil lansko leto v domovino, k;er ga, je naša vlada! poklica!a v prosvetno ministrstvo zšr načelnika oddelka za umetnost, kjet 1 sedaj deluje. Obenem pa nadaljuje skrbno^ z delom na svojih umotvorih/ I Meštrovič namerava prirediti v kratkem razstavo svojih del v Zagrebu j in v Ljubljani in kolik ;* mi je znano] se zadnji, čas z gotove strani dela tudi na to, da bi t>oleg Ljubhane, da^ i tudi naši mariborski publiki priliko ! seznaniti se z njegovimi velikimi deli; kar si moramo le iskreno želeti. ^ Tako sem napisal te površne vrstice o našem velikanu Ivanu Meštro-; vicu, da se ž njim uoozna tudi naša! j širša javnost, ter da bo znata ceniti razstavo njegovih del, če 9e danes, ! al: Jutri jes^sgod^d&jo..dobimo v našel \ meaiCL Strarf 2r ■ , ---n, - --)-- liki fn resni časi, ki pa — niso naši cellkih in resnih ljudi. Vodstvo srbske državne politike je biio ^vj rokah starega Pašiča, do kosti re&kciionamega in konservativnega človeka, nas — Jugoslavene iz bivše monarhijo — so zastopali naši emigranti, t na čelu jim dr. Trumbič, iskren lugosloven, ali v politični prevajanosti nedorasel Pfflšfču In Protlču. Sfvorili so se razni pakti a ni se, niti se je nroglo storit! nekaj stalnega, nekaj popolnega. Narodno veče ni nastopalo edinstveno in složno. Zagreb bi mqral biti njegov center, toda preko pol meseca V- kat pa je bilo za tedanje čase mrzlične naglosti dogodkov dolga perijoda — je ta center izdaja! naredbe, ki se jih ni respektiralo'ne v Sarajevu, ne v Splitu, niti v Ljubljani in ne v Novem Sadu. Vsa ta mesta šo delala sama zase in na svojo 'lastno roko, kakor so delala na lastno roko, tudi poedipa okrožja podrejena tem mestom. V polovici novembra se je sestal osrednji odbor Narodnega veča v Zagrebu ter na svojo roko vodil pogajanja s Pašičem, dočim se je njegov podpredsednik dr. Korošec nahajal v inozemstvu. S težavo in z muko so se vodile državnopravne razprave za odpošiljatev delegatov v Beograd. Eni so to občutili kot »Čin kurto-azije", drugi kot pogajanja med dvema državama, tretji pa so bili za to, da se v Beogradu proglasi ujedinjenje vsega jugoslovenskega naroda. Do tega je končno došio po težkih naporih dne 1. decembra, toda ne do proglasitve ujedinjenja JugOslovenov, ampak do ujedinjenja SHS. Temu je sledil proglas regenta ter po velikih naporih sestavljeno prvo ministrstvo in komaj koncem februarja seje sestalo prvo #začasno“ narodno predstavništvo. V tem času je korakala srbska vojska je jugoslovanskimi legijonarji dalje ter zasedala, kar je bilo našega, kar smo upali da bo naše po resnici in praviei' in kar jbi nam moralo pripasti. Naša vojska ja vkorakala v Reko in v Celovec. Na Reki ■jo je pozdravilo celokupno meščanstvo, saj je bilo brez razlike prepričano, da pripada nam, že po • samem londonskem paktu. V Celovcn samem so pred dohodom naše vojske Nemci sami naznanjali ljudstvu, da pride srbska vojska, ter so v lastnem interesu priporočali ljudstvu, paj jo sprejme mirno in dostojno, kajti tudi oni so računali s — fait accompli. In tu pričenja prvo dejanje tragedije tO. oktobra 1920. Ostanki nekdaj mogočne Austrije so »e proglasili za republiko nemškd-av-strijsko; nemško ne iz nacijonalno-šo-vinističnega razloga, nego z jasno politično tendenco: zedinjenja z Nemčijo, kar je bilo .popolnoma naravno, ker Avstrija, kakršna je ostala, izgledala je kot slabotno telo slabotnih udov z ogromno glavo — Wasserkopf — Wien. To zedinjenje pa ni šlo v račune antante, ki je hotela to na vsak način preprečiti. Dr. Renner je to opazil ter pričel nastopati v njegovi glavni ulogi — dokazovanjem, da Avstrija ne more 6ama obstojati, ako se ji ne razširijo meje na račun Cehoslovaške, ako se ji ne povrne Štajerska z Mariborom in Celjem ter Tirolsko in Koroško. In pri tem ?e je dr. Renner držal gesla: »Zahte-iraj mnogo, da boš vsaj malo dosegel 1* __________ / (Dalje sledi.) Zunanja in notranja politika. * JafakOTtč v Beogradu. uhjister-vVeli^ar^at^jcovie, ki. je pobr$f seljski konferenci bil nekoliko časa v Parizu, se je v pondeljek vrnil v Beograd. * Francoska konzularna agencija v Skoplju. Konzularni trgovinski oddelek ministrstva za notranje posle objavlja: Francoska vlada, ki je pred kratkim ukinila svoj podkonzulat v v Skoplju, je sedaj otvorila tam konzularno agencijo, katere upravo je poverila francoskemu državljanu Agamemnonu Timonu. * Poljaki zasedli Pinsk. »Nieuve Rotterdamsche Courant" poroča iz Londona, da so Poljaki po od tam dospelih vesteh zasedli Pinsk. * Avstrija dobi tri monitorje du-navskc flotilje. „Neues Wiener Abend-blatt“ poroča: Najvišji svet je pripoznal Avstriji tri monitorje bivše dunavske flotilje. Te dni odpotuje komisija v Novisad, da prevzame tri monitorje, ki bodo vršili rečno policijsko službo na ozemlju avstrijske republike. * Poljska bo zasedla litvlnsko mejo. Poljski oddelki napredujejo, da dosežejo v smislu pogodbe premirja litvinsko mejo, v severnem krilu. Radi velikih sovražnikovih izgub v zadnjih dneh jim stavi sovražnik zelo malo odpora. Poljska konjeniška skupina, ki je napredovala v času od 11. do 14. t. m. 200 kilometrov, je razpršila v boju 6. sovjetsko divizijo, pri čemer je ujela 1500 ujetnikov in zaplenila mnogo vojnega materijala. V odseku Minska se umikajo poljski oddelki na premirnp črto. Predstraže poljskega pešpolka, ki so udrle mimogrede v Minsk, so zaplenile tam več strojnic. V Polesiji so zasedli več krajev. Pri Zvvihelu so odvrnili več napadov sovražnika. Ruski oddelki so napadli Ostropol ter ga -zavzeli mimogrede. Mesto je bilo popolnoma uničeno;. hebrejsko prebivalstvo je bilo od boljševikov masakrirano. * Konferenca vladnih predstojnikov. »Standart* poroča, da .se v najkrajšen času sestanejo vsi vladni predstojniki k konferenci. Tudi Nemčija, Avstrija in Bolgarija bodo odposlale svoje predstojnike. Baievraa kronika, — Ven s Slovenci ! Naše okrajno glavarstvo je odpovedalo službo neki svoji uradnici, splošno znanemu zavod-nemu slovenskemu dekletu, ker je bilo tako neprevidno ter je reklo, da so Italijani v Trstu še. bolj razbili Slovencem, kakor pa Slovenci Nemcem v Mariboru. Le tako dalje — ven s Slovenci v Italijo in v Avstrijo, sem pa z Italijani in Nemci! — Skrivnostna hiša. Tam nekje v Kopališki ulici se nahaja skrivnostna hiša s skrivnostno stranko, ki nima od prvega do zadnjega člana nikakega posla v našem mestu, ima pa za to udobno in prostorno stanovanje, celo še za dva člana, ki sta tu prijavljena, se pa nahajata v Avstriji. Ta skrivnostna hiša pa ima tudi skrivnostne obiskovalce, •med katere spada tudi veliki mariborski bog dr. Juvan. Kaj. če bi nam vsaj ta znanec te nečuvene skrivnosti skrivnostne hiše razkril, da bi jih ne bilo treba nam obešati na veliki zvon, kar bi bila velika škoda za skrivnosti; kajti znano je, da skrivnost zgubi svojo magično veličino, ko je splošno znana ter se je prime 'pocestno ime — javna tajnost. —- Vsemogočni ne posluša želj niti Še bolj vsemogočnih. Tam doli v Zemunu ob globokem Dunavu in hladni Savi stanuje v zatohli kabini na monitorju nek jugoslovenski strojni predstojnik dunavske flotilje ter išče zaman stanovanja za svojo ženo in dva mala otročiča, ki sta doslej še v Mariboru. Vsemogočni dr. Juvan pa je sedaj vrgel to njegovo ženo z cjvemn Otrokoma na cesto, češ, naj.gft Jt itKJžu. Svoj^čsino j* je tako vrgla čez mejo Nemška Avstrija, češ, da je jugoslovenska državljanka, toda imela je toliko obzira, da ji je določila rok 6 mesecev. Vsemogočni pa je ravnal drugače, vrgel jo je ven v 48 urah, dasi-ravno je zanjo prosilo še bolj vsemogočno ministrstvo vojne in mornarice ter zemunsko mestno načelništvo. Vsemogočni dr. Juvan pa je to prošnjo — odbil. — Juvan proti uradnikom. Uradniško glasilo »Naš Glas“ poroča v zadnji številki: »Stanovanjska mizerija v Mariboru postaja vedno huiša. Dočim so dobili posamezni odvetniki v zadnjih mesecih lepe pisarne, državni uslužbenci v mnogih slučajih več kot leto dni čakajo na stanovanje. Sedaj se je energično zavzelo za svoje člane društvo jugosl. državnih uslužbencev v Mariboru in je utemeljeno pritožbo enega člana, ki je navedel celo vrsto konkretnih slučajev, da so se stanovanja, za katera je on prosil, oddala neopravičenim osebam poslalo poverjeniku za socijalno skrbstvo v preiskavo in obenem zahtevalo, naj se da stanovanjski komisiji ukaz, da morajo najprvo vsi državni uslužbenci dobiti stanovanje, predno pridejo privatniki na vrsto. “ — Vesti o prelcem sodu v Ptuju so neresnične. Po Ptuju so se postavili novi reklamni stolpi in da se jih obvaruje zlobnega poškodovanja, se je od vojaške strani raznesla vest, da se bo vsakogar vstrelilo, kdor bi skušal stolpe poškodovati. Vest je bila že zato neverjetna, ker komanda mesta niti pravice nima razglašati preki sod. Iz Juvanovega pašalika. Pred nami leži sklep državne stanovanjske komisije v Mariboru, podpisan po famoznem dr. Juvanu, da se poseže po stanovanju g. Janka Trošta v Mariboru, Vrazova ul. št 3. Kot vzrok se navaja, da imenovani »nima javnemu pridu služečega posla". Družina Trošt šteje šest oseb in sicer je g. Janko Trošt starejši sodni revizor gospodarskih zadrug in ima ravno sedaj v reviziji dve zadrugi v Mariboru, razven tega oskrbuje knjigovodstvo pri petih tvrdkah in zadrugah in upravlja po vrhu še 6 hiš v Mariboru. Janko Trošt mlajši je stalno nastavljen koLskladiščnifar pri Južni železnici in hči Vanda Trošt, je nastavljena kot pomožna uradnica pri tuk. okrajnem glavarstvu. Med tem. ko obiskuje najmlajša hči Adrija Trošt meščansko šolo, oskrbujeta ostali dve osebi ena gospodinjstvo, druga pa pomožna hišna dela. Omeniti moramo, da se je družina Irošt morala izselili vsled premenjenih razmer iz Trsta v Maribor za sinom, ki je že davno poprej služil v jugoslovenski armadi m se je tudi udeležil bitk na Koroškem maja 19i9, Javnost naj sodi ta neeuven slučaj Juvana, ki tako brezvestno hoče vreči 6 oseb na cesto. — Regent pride-v Zagreb. V informiranih krogih se govori, da bo regent Aleksander v kratkem posetil Zagreb in da ostane na Hrvatskem 10 dni. — V Maribor se je preselil iz Dunaja naš skladatelj Viktor Parma, kjer ostane kot nadzornik Glasbene Matice. Našega prvaka v glasbi iskreno pozdravljamo prvič za-stalno v svobodni domovini. — Delovanje razmejitvene komisije. Razmejitvena komisija je odšla včeraj na obmejno ozemlje v Puhbaški jarek in zspadno od njega. Danes, v sredo, odide na Košenjak, kjer bo pregledala dosedanje tehnično delo ter določila točke, na. katerih se postavijo mejni kamni. Prihodnje dni pa prične komisija razpravljati o stališču naše in avstrijske delegacije glede mejne črte med Sv. Duhom ter Muro. Neposredna pogajanja med našo m avstrijsko delegacija niso dovedla do nikakega uspeha in sicer radi nesprejemljivih predlogov in zahtev avstrijskih delegatov. — Odločilnim oblastim! Naši železničarji nam pišejo: Neumljivo priza-našanje »vabom ^je obrodilo sedaj že P/V / ,• Opominjali, rotili smo že neštetokrat naše obratno ravnateljstvo, da naj se Se enkrat izžene te vsenemške hujskače iz naših služb, prosili smo v iKšlahh resolucijah, da ae ‘sprejme, V| stiizbo u-ndtrifeu- delavca in švabske agitatorje da se kratko' malo spodi — todh za te naše prošnje; za te naše opomine smo našli v Ljubljani vedno le gluha ušesa. Pri neštetih komisijah se je slepo verjelo nemškutarskim zastopnikom kar na besedo, saj smo vendar lojalni jugoslovenski državljani, in komisija se je odpeljala z lahkim srcem nazaj v Ljubljano. In zopet so Švabom vzrastli grebeni vedno višje in višje, in danes že tako visoko, da se drznejo nas v naši lastni državi napadati, nas streljati, nas ubijati. Da, drznejo se celo — strmite dragi bratje — psovati žrtve njihovega tolovajstva z vindišarskimi psi itd. In za vso to lojalnost božajo naše oblasti še vedno to gadjo zalego. —-Oblast, kaj počenjaš. Ali se ne zaved* š posledic. Potem pa spraznite vaše stolčke ter napravite mesto drugim, ko hočejo naredite temu švabskemu tolo-vajstvu konec! Ce hočete morda izzvati s tem vašim početjem odpor proti sebi — potem gorje vam, kajti maščevanje bi bilo grozna. Po naših uradih sedij’o v službi ljudje, ki bi v zadnjem kotičku osmanske države ne "bili mogoči; takimi ljudje sedijo pri nas, v naši Jugoslaviji na vseh odločilnih mestih. Ali ni to največja narodna izdaja? Kje je še kaj narodnega čustva? Kakor nam je še znano, sedijo n. pr. v delavnici južne železnice v Mariboru po uradih ljudje, ki so vpili leta 1914 ^ ko so vlačili slovensko mladino vklenjeno v verigah, slovenske starce v senci landsknechtskih bajonetov, slovenske žene v gručah kakor v posmeh, — ubijte to vindišarsko zalego i. d. In one propalice, ki so pretepale naše zavedno ljudstvo, ki so prelivale našo kri po nedolžnem, one propalice se hoče danes še odlikovati s tem, da se jih pusti avanzirati v naši državi, kar se niti v avstrijski službi, vkljub njihovemu pan« germanskemu mišljenju in početju, ni moglo zgoditi. Kam to vede? Edinole v propast! Nadalje se drži v službi on« ničvredneže, id so vpili in ki še dane« vpijejo: „Haut’s die Windischen durch.* Dalje one hudobce, ki ozmerjajo vsako odredbo z »so eine Schweinerei, solehe Schurkerei, solehe Schweinehunde, Ba-gage vbifluchte, Gsindi11 itd. Kaj naj poreče temu zaveden, kolikor seveda še z^ takšnih razmer mogoče idealen Jugoslo-ven? In to gadjo zalego goji ljubljansko' obratno ravnateljstvo na naših prsih? Kako dolgo pa še, g. ravnatelj?! In da bo krona vsemu temu izdajalskemu po-« četju, hoče sedaj obratno ravnateljstvo podeliti mesto strojnega ravnatelja, ža vsakemu Slovencu itak predobro znane-i mu okrutnežu, po njegovem nastopu na-> pram slovenskemu uradniku, slovenskem^ delavcu sodeči, nemškutarju vseh nem* škutarjev inž. Ogrincu. Ali je ravn. žq pozabilo, da ta g. ni hotel priseči za Jugoi slavijo v času železničarske mobilizacije? Ali ni bilo to uporniško obnašanje? In ta človek sedaj sedi oziroma bo sedel na tako odličilnem mestu! Najzagrize-nejše nemškutarje cele bivše Avstrijo se vpoklicuje na odločilna mesta v Jugoslaviji. (To je menda iz hvaležnosti da so nas v Avstriji tal o zaničevali in zatirali). In kakšno čudo: potem, če zgubimo deset Koroških? Slovensko zavedno uradništvo! Ali ne maraš prekrižati teh nakan? Ali se nočeš rešiti teh pijavk? Res zadnji čas je, da se postaviš ti, slovenski uradnik, na trdno stališče, ter zahtevaš odstranitev vseh naših pijavk! In to od najvišjega pa do najnižjega stoka. Višje oblasti pa se naj,, predno sprejmejo koga v službo, informirajo natančno o narodnostnem vedenju vsakega prosilca; isto naj velja v bodoče pri aranžma. (Gospoda, tg imate navodilo, kje je iskati krivce izgredov v sredo! Op. ur.) — Za žrtev 4. oktobra so darovali : trgovec J. N. Šoštarič 400 kron, Klub Gechu v Mariboru je nabral prj svojem sobotnem sestanku 250 K, gdčna Julka Sabathy iz Sv. Lovrenca na Pohorju po posti 40 K. Od poprej neobjavljeni- prof. M. Pirc 40 kron ter dr. Lovrec 40 11 Posnemajte! Ukinjen nsdpregled. Glasom poročila mariborske polkovne okrožne komande z dne 18. lo. 1920 štev. Pov. 851 .se nadpregled dne 20. 10. 1920 ne bode vršil. Vse že izdane pozivriice se. morajo takOj vrniti vojaškemu oddelku Jofovšlci tre St. — Uradni dnevi Trgovske in obrtniške zbornice v Mariboru se vršijo v četrtek dne 21. in 22. t. m. prvič v prostorih Trgovskega gremija, Jurčičeva ul. št. 8, I!. nadst. — Opozarja se toraj tem potom vse industrijce, trgovce in obrtnike iz Maribora in okolice, da se teh zborničnih dnevov poslužujejo, ter svoje želje in pritožbe ustmeno predložijo. Uradne ure od 9.—12. — Nad miljon premogarjev stavka fia Angleškem. Stavka angleških premogarjev je sedaj v polnem teku in se je razširila že na nad miljon delavcev. Lloyd George je objavil manifest na narod, v katerem ga poziva naj združi vse moči dežele, da se poslavi v bran proti tem prisilnim sredstvom premogarjev. On nima nikakega dvoma o tem, da pro- r pade stavka. Prve znake te stavke se že občuli. Več raznih tovarn, posebno v industrijskih okrajih, se je moralo zalvo-riti. Mnenja o tej stavki so v dobro poučenih krogih zelo optimistična, posebno radi tega, ker ljudstvo ne simpatizira s •'favko. — Stavka v Leipzigu končana Stavkajoči nameščenci pn plinovem in električnem podjetju so sklenili v nedeljo popoldne z veliko večino zopet pričeti z delom. S tem je končana 1 teden trajajoča stavka. — Stavka gledaliških nameščencev 0 Parizu. Stavka na veliki operi v Parizu se je razširila še na tri nadaljna gledališča, ki niso mogla v soboto zvečer več igrati. — Nov potresni sunek v Italiji. Madridski listi razglašajo telegram iz Lime, da je potres uničil Santa Lucijo. Več sto oseb je baje mrtvih. — Slovenska stenografija. Z ozirom na razna povpraševanja naznanjamo da uči slovensko stenografi o profesor Fistravec, Razlagova ulica 15. Pouk v skupinah začne še v tem mesecu. — Split. Italijani so pričeli širiti propagandne ita ijanske dopisnice z napisom „pro Spalato". Na dopisnici je naslikano mesto Split, a po cesti z Marjana koraka karabinjer, da zasede ,italijanski" Split. Ena takih dopisnic je izložena v oknu papirnice Šegrič. Občinstvo se tej sliki smeje. Kultura in umetnost. 4- Ivo Trošt: Moja setev. Zbrani ftiladinski spisi. Drugi zvezek. Osmerka, str. 73. V Ljubljani 1920. Last in založba „Društva za zgradbo učiteljskega konvikta." Natisnila „Učiteljska tiskarna11. Cena vezanemu izvodu 14 K. Naš znani mladinski pisatelj-učitelj Ivo Trošt je podal s to knjigo naši mladeži zopet lepo darilce, ki ga toplo priporočamo. -|- Engelbert Gangl: Zbrani spisi /a mladino. Drugi zvezek: Pripovedne pesmi. (Drugi natisk.) Osmerka, str. 64. Last in založba »Društva za zgradbo 1 učiteljskega konvikta." Natisnila »Učitelj ska tiskarna." Cena vezanemu izvodu Pru£* ?vezek Engelbert Ganglovih .Zbranih spisov za mladipo" je že pošel, zato je založništvo sedaj priredilo drugo izdajo. Knjiga vsebuje 52 pripovednih pesmi za mladino, ki jih krasi 18 lepih ilustracij. Maksima Gaspa-nija. Knjigo, ki je kljub dobremu .papirju in jako lepi opremi tako cena najtopleje priporočamo • našim staršem’ naj jo, kakor tudi prvo navedeno’ kupijo svojim otrokom za Miklavževo darilo. 4- Imenik telefonskih naročnikov ha Koroškem, Štajerskem in Prekmurju (Vsebuje mesta Maribor, Celje in Ptuj.) Izdal in založil Anončni in informačni zavod »Vedež* v Mariboru, Gregorčičeva ul. 6. , Vedež" je izdal s tem seznamom prepotrebno knjigo, katero moramo najtopleje pozdravljati in priporočati vsem najemnikom telefona in vsem javnim lokalom. Naroča in kupuje se v pisarni »Vedeža* v Gregorčičevi ulici št, 6. . ~b. Dramatično društvo v Celju priredi v torek dne 19. oktobra 1920 ob .uri v.tukajšnjem mestnem gledališču ‘urice * petjem v treh dejanjih ' n *merike‘, katero je spisal t' ?p °lSf PeTfike točke je uglasbil f. Ciril Pregelj, pevovodja Celjskega pov-»kega.društTa,.SRf)v1 Italiji in ki so se udeležili zadnjih vpa-* * i dov Albancev na naše ozemlje, so se ta ; j dni z italijansko ladjo vrnili v Gaelo. . 1 Častniki te vojske so izjavili pred od-.'hodom, da ne bodo več poizkušali, s .1 puško v roki reševati črnogorsko vprašanje, ker je to brezmisleno. Menijo, da bi bilo več uspeha, ako bi se vprašanje 1 skušalo rešiti diplomatskem potem obe* nem z jadranskim vprašanjem i Demonstracije proti draginji v Pragi. :] DKU Praga, 18. oktobra. (CDU). .' Danes popoldne sta se vršili dve ločeni i [ demonstraciji obeh kril čehoslovaške so* . j cijalne demokracije radi podražitve slad-i j korja. Desničarji so se po protestnem ,1 shodu mirno razšli, medtem ko je došlo : i pri levičarjih do demonstracij, pri kate-i rili je bilo razbitih več šip raznih kavarn . in policija obmetana s kamenjem. Pet stražnikov je bilo ranjenih. Aretiranih je bilo devet razgrajačev. Grški kralj umira. i DKU Atene, 18. okt. (Wolf.) Po ' j zadnjih vesteh se je stanje kralja Kon-■ | stantina tako poslabšalo, da leži že ve9 dan brez zavesti. ■ ■ — , Seliger umrl. LDU Praga, 18. oktobra. Danes ja v Toplicah po kratki bolezni umrl vo* ditelj nemških socijalnih demokratov na Cehoslovaškem, Jožef Seliger. Vstaje v Besarabiji. DKU Bukarešta, 18. oktobra. V Besarabiji so izbruhnile vstaje proti sov* jetski republiki. Odesa je že baje iz* praznjena po bolševikih. Protirevolucija v Kijevu. DKU Pariz, 18. oktobra. Več listo« prinaša poročilo o močnem predrevolucijskem gibanju v Kijevu. Srednja Lltvlnska — republika. DKU London, 18. oktobra. Gene* ral Celigowski je oklical samostojno republiko Srednjo Litvinsko. f ---------- Dementl „Tempsove“ vesti. LDU Beograd, 18. oktobra. (Uradno.) »Temps" od 12. oktobra piše, da se vrši v Srbiji več ko polovica vseb skupščin, ki so naperjene proti beograjskemu režimu, ki ne vživa zaupanja naroda. (Presbiro je pooblaščen izjaviti, da je ta vest neresnična in tendenciozna. V Srbiji in v ostalih pokrajinah kraljevine Srbov, Hrvafov in Slovencev se res vrše zborovanja, ki pa niso naperjena proti vladnemu režimu, ampak razpravljajo o kandidaturah narodnih poslancev za ijstavotvorno skupščino, v katero bodo volitve dne 28. novembra t: 1. Današnja vlada je sestavljena iz vseh parlamentaričnih skupin in vživa zaupanje ljudstva, poslancev in krone.) General Leman umrl. LDU Beograd, 18. oktobra. Iz Bruslja javljajo, da je general Leman, branitelj trdnjave Liege, podlegel pljučnemu vnetju. Ustnica uredn štva. Dopisniku (-lede nadzorstva vele* posestva grofs Zabeo poročamo, da je državni nadzornik tam'inž. U.bas iz M«ri..ora, ne pa dr. Orosel. Ako slednji tam k»j gospoduje, t>i moral za t0 vedeti g inž. Urbas, kateremu blagovolite to javiti. Res je čudno, da zastopajo .e danes ljudje A la dr. Orosel posestva, ki apa-Iftjo pod agra|no reformo. Državni rt ati letnik' bi mak se je spravil nad problem, kako glasen bi bi! človeški glas, sko b: ime! sorazmerno isto moč, kot olas ko'-bHice. Ker ie p# človek 26 000 krat tež>i od kobilice, bi mogel človek govoriti tako glasno, da bi ss ga slišalo iz Trsta v Petrograd. Po računu tega učenjaka bi človek ssmo z kihanjem podrl naše „soHdne“ hišo. Ciklon v Timbuktu. To dni je razsajal v Timbuktu silen orkan, ki ip ruval drevesa, podiral hiše in odnesel strehe milje daleč. Razdrl ie tudi tamkaj, se 'nahajajočo radio-podajo. Prebivalstvo ie preplašeno bežalo na vse strani. Bilo je veš žrtev, med njimi tudi dopisnik nekega lista. Fata morgana. V Sic:!ij» se je videlo ts dni čuden nebesni rojav. Prebivalcem se je zdeio, da vidiio v oblakih zvrnieno sliko primid, na katerih so plapolale zastave. Čez pet minut jo izginila ta slika, nakar se je Pojiv l prizor, kakor da bi se potapllal gor«či štolo v razburkanih valovih morja. Ljudstvo ie zelo prenlašeno, k*>r meni, da zrači ta pojav revolucijo in pogi-belj Italije. oznanila.- Poenefmleo v prodajanju, zmožno slovenskega in nemškega knjigovodstva sprejme takoj Ivanka W e i 1, trgo-1 B5| vina s paniriem v Gosposki j Jpjj ulici 17, Maribor. ' 645 j |p Žpmei ItpaSfea swki*»a s telovnikom in salonska obleka se proda. Koroška cesta Št. 17, I. nadstr. 642 SaSomska satsnja (črna) se proda,' Slovenoka ulica 15 (Sušnik). Cr?ta feoai se ie našla. Voraša se v trcovini Baloh & Rosina. 644 »i resSavroeiJl ,)M»riS5ar“, ©rajski targ &t. Hf se vrši vsaki dan od 17. ure naprej znani izvrstni koncert, brez pobiranja, vstopnine in povišanih cen. Jedil in pitača znana. 641 3—2 Zalivala. V globoki žalosti radi smrti baše nad vse fi ’ ljubljene matere, oziroma žene ter sestre, tolažili < & so nas številni izrazi sožalja ter izražamo tem po- | ■ tom najfoplejšo zahvalo vsem. Iti so se nas v tej ft.\ žalosd spomnili in ki so blago nam- pokojnic i 0 spremili na njenem zadnjem potu.. 643 . Rodbina Vacac Prof. Iv. Sprhclirnann Obifelj Ahfilc * I ’ Kminiiitp jMliteMllia; povsod ■^3 fccfeoia !Sv® se sfancvsr.js z 2—3 sobami, kuhinjo in mogoče z vjjipm v mestu ali okolici lahko pol ure oddaljeno. Ponudbe naupravništvo pod ^ ® ^ ^ ^ 631 V 2—2 G'regorčiSeyi ulici št. 14. Sprejme se vsakovrstno* izdelovanje ozobja v zlatu, kavčuku In litju. Na nujno postrežbo oddaljenih paci-jeatov se po znjožnosti ozira. Telefon itev. 373 M Šj»iicP,3k9 dostnfM podjetje Južna železnice. m m m S*. ‘Jt c) m ^OMMMUUMSR Yrii %1SS5Fim n n n Lxja_iuua 3DpxiDanqaxj KJ-tJih, j ppf poff'r‘K“ t „wbuwlilwnw' jugoslovanska razpošisjalna deln. družba SredJšnicd: Zagrel?, Iliča 12 Podružnice: DUNAJ, Gonzagagasse 16. MARIBOR, Aleksandrova c. 44, telefon 17. TRST, Via Trento 18. BROD n. S. ZEMUN. SARAJEVO. Izpostava: PRAG, Dlouiia Trg štev. 41. 2-2 Prima vs-a s&lrns-Sn W3go??$??a es©3SSJM© na ©jScsrsmši. Savi so s SransportnlmS Sn odpremnlmi p©s8J. P©so?ies8 ©<9c8e2©k s a pr©a8oc3©vaasiQ t©w©rn8Se tls2©v. Brzojav. naslov: Balkanspcd Selitve z patentiran, pohištvenimi vozovi na vse strani, o Skladišče spojeno s tirom južno železnice. o Najvecje domoJe Spodlcljskc podjetje u JutjosianiJi. Picarnot fliahsindraiA ccsla 13. — SkladiSSa: Aleicsanelrova cesta 70, tCoroilka costa 19. ©R, .. .. M. »«• nrn«itHUHH <Šb Tl **« »MaaiMmiMOOMiitiM o<** Ceatraia: — Podružnice: MaRJS©R, TSIST, ^SS?S. izdaja ’ Tiskavna zadruga A*arifeor. — Tisfca: Mariborska tiskat ua d. d.