Izhaja vsak petek. Izdaja Casopisno-založnišlio podjetje »Primorski tisk« v Kopru. Naslov uredništva in uprave: Koper, Kidričeva 2C/I telefon 170 Posamezni izvod 10 din. Celoletna naročnina 500 din, polletna 250 din, četrtletna 130 din. Za inozemstvo znaša letna naročnina 1000 din ali 3,5 am. dolarja. Bančni račun 65-KE-1-181. Prilogo »Uradni vestnik okraja Koper« prejemajo naročniki brezplačno. Rokopisov ne vračamo.
ZAČELE SO SE OBČINSKE KONFERENCE SZDL
NAS TEDENSKI GOSPODARSKI KOMENTAR
KOPER O 15. MARCA 1957
POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI


- .
V	koprskem okraju so se te dni začele občinske konference Socialistične zveze, na katerih razpravljajo o organizacijskih vprašanjih, o sedanji stopnji gospodarstva, predvsem komunalnega razvoja posameznih občin, o nalogah socialistične zveze glede na bodoče delo te in drugih družbenih organizacij, ob tej priložnosti pa volijo tudi delegate za okrajno posvetovanje socialistične zveze, ki bo 3. in 4. aprila v Kopru. Doslej so že bile občinske konference SZ v Divači, Izoli in Sežani.
SoilaiBTaga
V	torek 12. t. m. je Občinski odbor SZDL v Sežani pripravil svojo prvo posvetovalno konferenco, ki so se je mnogoštevilno udeležili delegati vseh krajevnih odborov in osnovnih organizacij občinske socialistične zveze.
Iz politično-organizacijskega poročila, ki ga je podal dosedanji predsednik občinskega odbora SZDL Bogdan Bukovec, izhaja, da se je po večini osnovnih organizacij ištevilo 'članstva pomnožilo, v glavnem iz vrst takšnih mladincev, ki so že dobili volilno pravico. Najboljša osnovna organizacija je vsekakor v vasi Dutovlje, kjer je od 491 državljanov s splošno volilno pravico kar 482 članov SZDL. Zato ni čudno, da so tudi vse ostale organizacije v tej vasi aktivne, da je tamkaj razgibano kulturno življenje, da dobro delujejo organizacije mladine, žena in kmetijska zadruga. Poročilo je kritično ocenilo delo osnovnih organizacij in samega občinskega odbora SZDL z vsemi njegovimi uspehi in pomanjkljivostmi. Podoba je, da je občinski odbor vzlic svoji delavnosti premalo pomagal vaškim odborom SZDL, da bi se le-ti bolj krepko postavili na noge.
S posebnim zanimanjem so nato številni delegati poslušali tovariša Rada Sosiča. ko je podajal obširno, temeljito in skrbno pripravljeno poročilo o problemih in dosedanjih uspehih pri graditvi gospodarstva in komunalnega sistema v občini Sežana. Po analitični obdelavi vseh vprašanj, ki so s tem v zvezi, zlasti po oceni dosedanjega dela občinskega ljudskega odbora, njegovih odborniških ko-
misij, upravnih komisij in svetov ter posameznih krajevnih odborov, zborov volivcev, uveljavljanja delavskih svetov, upravljanja prosvetnih ustanov, hišnih svetov in stanovanjskih skupnosti, potrošniških svetov, upravljanja v so-eialno-zdravstvenih zavodih, dela posameznih zbornic, pregleda osnovnih gospodarskih problemov v občini, stanja v kmetijstvu in kmetijskem zadružništvu, ter vseh ostalih vej gospodarstva v občini so delegati brez dvoma dobili jasen obris o tem, kako velik korak naprej je napravila njihova občina v razvijanju političnih oblik, socialistične demokracije in socialističnih odnosov, od uvedbe komunalnega sistema pa do danes.
V	zanimivi razpravi, ki se je zavlekla tja do tretje ure popoldne, je sodelovalo dosti govornikov. V imenu okrajnega odbora SZDL je pozdravil zborovalce njegov sekretar tovariš Ivan Mavsar, vtem ko je ob zaključku na vsa, v razpravi postavljena vprašanja odgovoril predsednik občine tov. Alfonz Grnic-k. V ucjih v vaja ni'li je podčrtal potrebo nadaljnjih materialnih osnov za delavsko samoupravljanje, podčrtal dosežene uspehe komune, ki povezuje potrošnike in proizvajalce, kot najslabšo točko pa je omenil potrošniške svete, ki bi lahko odigrali odločilno vlogo v zaščiti samih potrošnikov.
V	drugem delu svojih izvajanj je predsednik Pbčine delegatom Socialistične zveze podal osnove načrta občinskega družbenega plana in proračuna za leto 1957, iz katerega izhaja — to je poudaril — da se bo v letošnjem letu materialna baza občine v primerjavi z lanskim letom znatno povečala, saj je občina Sežana lani razpolagala z 98 milijoni, letos pa bo razpolagala s 149 milijoni sredstev. Navedel je tudi posamezne vrste sredstev, ki jih je letos okraj prepustil sežanski občini. H koncu je pozval delegate, naj bi na bližnjih zborih volivcev, na katerih bo v razpravi osnutek letošnjega družbenega plana in proračuna, !car se da sodelovali.
Ob zaključku so delegati zaradi odselitve, bolezni in prezaposlenosti nekaterih dosedanjih članov
Občinskega odbora SZDL dopolnili občinski odbor, ki ga bosta odslej vodila predsednik Avgust Kodrič in- tajnik Rado Sosič.
S. S.
i
Divače in Izola
V Divači in Izoli — konferenci sta bili v soboto in nedeljo in sta trajali ves dan — sta predsednika in tajnika občinskega odbora SZDL v zelo izčrpnih poročilih kritično analizirala dosedanje delo Socialistične zveze. Delo obeh konferenc je nesporno ugotovilo, da so tako osnovne organizacije, kakor tudi občinski odbori SZDL kljub (Nadaljevanje na 2. strani)
Naša tovorna ladja »Gorica«, last Splošne plovbe Piran, na popravilu v kitajskem pristanišču Hong Kong, v Cosmopolitan doku, ki ga je šele te dni zapustila.
Ji ill
Minuli petek so piranski ribiči pri Portorožu Eajcli jato morskih lipanov — na trgu zelo cenjene bele ribe. Slika kaže prizor, ko so ribiči kar s saki in jerbasi zajemali ribe iz vode in jih metali v čolne. Več o tem preberite na 3. strani današnje številke
Predvčerajšnjim, v sredo 13. t. m., sta v spremstvu republiškega sekretarja za urbanizem in komunalne zadeve, inž. Marijana Tepine, službeno obiskala Koper in druge kraje našega obalnega pasa član Zveznega ¡«vršnega sveta Franc Leskošek-Luka in predsednik Izvršnega sveta Ljudske skupščine LRS Boris Kraigher. Na sedežu okraja sta visoke goste sprejela predsednik OLO Albin Diijc in sekretar OK ZKS Albert Jakopič-Kajtimir z nekaterimi vodilnimi predstavniki okraja in koprske občine.
Po informativnem razgovoru o čim smotrnejših, dolgoročnih in postopnih urbanističnih, komunalnih in melioracijskih načrtih, ki so jih glede našega obalnega pasu iznašali predsednik okrajnega sveta za urbanizem prof. Edo Mihevc, od okrajne Vodne skupnosti pa Danilo Pctrinja in inž. Celile, je sledil skupen ogled dobršnega dela Kopra, zlasti starega dela mesta, gradbišča tovarne »Tomos«, Rižanskega polja, Debelega rtiča, Hrva-tinov, Sečoveljske doline, v Piranu pa ladjedelnice »Splošne plovbe«, zasidrane ladje »Rog«, Pomorske šole, nekaterih mestnih trgov in občinske zgradbe, nakar so si
rimsko cesto
Okrajni ljudski odbor v Kopru je odobril 10 milijonov dinarjev za nadaljevanje brkinske ceste. Deia bodo tudi letos opravili mladinci in mladinke predvsem koprskega okraja, pomagale jim pa bodo tudi delovne brigade iz drugih krajev Slovenije. Menijo, da bo letos gradilo brkinsko cesto okrog 1000 brigadirjev.
V	načrtu so tudi manjše delovne akcije v zvezi z melioracijskimi deli ob obali.
V	zvezi s pripravami za zbiranje članov prostovoljnih mladinskih delovnih brigad bodo v kratkem na vseh šolah, z izjemo na vajenskih, ker se vajenci delovnih akcij ne bodo udeležili, množični mladinski sestanki, na njih se bodo pogovorili tudi o tehničnih pripravah ter naredili razpored sodelovanja pri tej mladinski akciji.
Za praznik mednarodnega dneva žena, 8. triarca, je priredil predsednik občinskega ljudskega odbora Mirko Jelerčič v mali dvorani lioiela Triglav sprejem, na katerem je v nagovoru zbranim tovrrišleam govoril o vlogi žene v naši današnji družbi. Hkrati iini je čestital k njihovemu prazniku. Sprejemu je prisostvovalo razen tovariša predsednika še nekaj predstavnikov koprskega občinskega ljudskega odbora
gostje s spremstvom z gradu ogledali v celoti še Pir.Mi, nato pa tudi Fieso in izolo.
TUDI LETOS BODO GRADILI
USPEHI V INDUSTRIJI
Vsekakor smo šele v začetku leta in za nami sta komaj dva meseca ter ne moremo postavljati kakršnihkoli zaključkov, ki bi veljali za vse leto. Lahko pa na podlagi znanih podatkov in v primerjavi s prejšnjimi leti ugotovimo ali gre razvoj normalno naprej in ali ne kaže morda celo kak napredek v primerjavi z lani v istem času oziroma ob koncu lanskega leta.
Brez pretiravanj lahko takoj v začetku ugotovimo velik napredek in dvig industrijske proizvodnje. Ta se je samo v januarju dvignila za 14% v primerjavi z lani. Tak dvig v zimskem mesecu, ko smo skoro vsako leto zabeležili velike padce v prvi vrsti zaradi pomanjkanja energije, zlasti električne, je vsekakor uspeh, ki ga je treba zabeležiti. Ker podatki kažejo posebno velik dvig proizvodnje v bazičnih industrijah, to je v proizvodnji elektrike, premoga, črne in barvne metalurgije, nafte in kemične industrije, je uspeh posebno važen. Padec je zabeležila proizvodnja tobaka in gradbenega materiala. Prva je v zvezi z lansko slabo letino tobaka, druga pa je sezonskega značaja.
Si 16% se je dvignila med drugim tudi proizvodnja tekstila, ki kaže sploh zelo ugodno konjunkturo. Tako se je dvignila v zadnjem času potrošnja cekstila doma in zelo se povečuje tudi izvoz. Zaloge . tekstila so zato znatno padle in so pod ravnijo prejšnjih razdobij. Tako stanje sicer ugodno vpliva na razvoj industrije in na dvig njene proizvodnje, lahko pa ogrozi stabilnost cen, ki so se v zadnjem letu nekako ustalile. Upamo sicer lahko, da ne bi prišlo do kakih presenečenj, posebno še zato, ker je tekstilna industrija letos dobro preskrbljena s surovinami, kar ji omogoča trdnejše in trajnejše kalkulacije. Pri tem je treba še povedati, da je uvoz tekstilnega blaga zastal za predvidevanji, za kar nosijo krivdo uvozna podjetja, ki se za to niso dovolj pobrigala. Treba je namreč skrbeti, da ne bi prišlo do prevelikega znižanja zalog, kar bi lahko kot rečeno neugodno vplivalo na oblikovanje in trdnost cen.
V mesecu februarju smo zabeležili v celoti gledano tudi padec cen živilskim predmetom. Padec sicer ni velik (2'/»), je pa za ta čas značilen, saj gre za zimski mesec, ko hrane običajno zmanjkuje. Vsekakor je k takemu ugodnemu rezultatu pripomogla mila zima, ki je tudi sicer imela pozitiven učinek na gospodarski razvoj, kar smo videli zlasti pri porastu Industrijske proizvodnje. Glede živilskih predmetov pa je važno, da je trg ves čas dobro in stalno založen z vsem potrebnim. V zadnjem času je opaziti le pomanjkanje goved boljše vrste, ki bi bila za izvoz, in pa debelih svinj. Eno kot drugo je nuj-. no povezano s sezono, ko začne primanjkovati krme, kar je seveda značilnost našega kmetijstva in hiba, ki jo bo treba odpraviti.
Kot vemo, je poseben porast že doslej zabaležila tudi zunanja trgovina in se je izvoz povečal znatno nad lansko višino v tem Času. Lansko leto je bilo v tem pogledu pomembno, ker smo zabeležili preobrat v povečanju izvoza, zlasti pa smo zabeležili najvišji izvoz po vojni sploh. Mnoge naše industrijske in druge panoge so se zelo uveljavile na zunanjih trgih in si ustvarile velik ugled. Orna metalurgija, usnje, tekstil, elektroma-terial in za dvakrat povečan izvoz kmetijskih proizvodov, to so osnove naše zunanjo trgovine. Pri tem seveda še nismo izčrpali vseh možnosti, niti popravili vseh pomanjkljivosti in napak. Tako se dogaja, da n. pr. izvažamo živino v neko sosedno dr-fNadaljevanje na 8. strani)
LETO VI. o STEV. 12
JUGOSLOVANSKO - ITALIJANSKI GOSPODARSKI RAZGOVORI
Jugoslovanska in italijanska podjetja nadaljujejo te dni razgovore za sklenitev pogodb na osnovi sporazuma, ki so ga podpisali zastopniki obeh držav 21. februarja letos v Rimu. Sporazum bo omogočil našim podjetjem uvoziti iz Italije razno industrijsko opremo, reprodukcijski material in drugo blago. Kreditiranje v okviru te meddržavne pogodbe znaša 30 milijonov dolarjev za dobo dveh let, jugoslovanska podjetja pa bodo odplačala nabave v petih letih.
Vsekakor nudi sporazum ugodne možnosti za razvoj gospodarskih stikov med Italijo in Jugoslavijo v obojestransko korist. V enaki meri kakor so jugoslovanska podjetja zainteresirana za nabavljanje blaga v Italiji, so tudi predstavniki italijanske industrije zainteresirani na izvozu v Jugoslavijo. Važen či-nitelj pri tem sporazumu pa so razne olajšave, ki bodo nedvomno pripomogle, da se bo blagovna izmenjava med obema državama še bolj utrdila.
V LONDONU KROJIJO USODO SINGAPURA
Že nekaj dni trajajo v Londonu pogajanja med delegacijo britanske kolonije Singapura in britansko delegacijo, ki ji načeluje kolonialni
Žene na Tržaškem so lepo proslavile mednarodni praznik žena. Razne prireditve so bile v mestu, v tovarnah in podjetjih ter podeželskih vaseh. Med najlepše pa spada osrednja proslava, Iti jo je priredila ženska sekcija Neodvisne socialistične zveze v nedeljo, 10. marca, v dvorani stadiona »1. maj« pri Sv. Ivanu v Trstu.
V	Dolini je bila skupna proslava v petek, 8. marca, pod okriljem tukajšnjega pevskega zbora »N. Vodnik«. Sodelovali so vaški pevski zbor, dolinski godalni kvartet ter vokalni duet. V prijetnem vzdušju se je nato razvila prosta zabava, pripravljalni odbor pa je številnim udeleženkam priredil malo zakusko.
V	Borštu je tudi lepo uspela prireditev, ki jo je v soboto -organizirala folklorna skupina »Breg« s sodelovanjem dolinskega pevskega zbora, kvarteta in dueta ter malih recitatorjev.
Na osrednji proslavi v dvorani na stadionu »1. maj« pa so sodelovali ženski kvartet »Večernica«, ženski pevski zbor »I. Cankar«, gojenci baletne šole SNG, folklorna skupina »Breg« ter gojenci Glasbene Matice.
Tudi v nedeljo je bila skupna proslava v Križu. Sodelovali pa so pevski zbor, člani dramske skupine in recitaiorji.
Delavke raznih podjetij so ob tej priliki poslale ministrstvu za delo in zvezi industrijalcev resolucije,
ADIS AEEBA — Ameriški podpredsednik Nixon je prišel na uradni obisk v Etiopijo in se je razgovarjal o možnostih, da bi Etiopija sprejela vojaško in gospodarsko pomoč ZDA. Cesarju Halle Selassieju je izročil osebno poslanico ameriškega predsednika Eisenhowerja.
TOKIO — Na Japonskem -je znova stavkalo več kot IGO tisoč rudarjev. Stavkali so tri dni. Zaradi zastoja na železnici ni moglo oditi na delo več milijonov delavcev, ker so stavkali tudi železniški uslužbenci. Namen teh stavk je, da bi dosegli zvišanje plač in sporazum o socialni zaščiti delavcev.
PARIZ — Ta teden so rudarji večine francoskih rudnikov izvedli 24-urno protestno stavko zaradi nezadostnega zvišanja mezd rudarjev v dnevnih kopih. Napovedujejo, da se bodo začela kmalu pogajanja za ureditev tega vprašanja,
BAGDAD — Poročajo, da bodo naftovodi od Kirkuka do Sredozemskega morja popravljeni do prihodnje nedelje. Naftovodi so bili poškodovani ob napadu na Egipt. Hkrati popravljajo tudi sirske naftovode,
TOKIO — Japonsko ministrstvo za zunanje zadeve je izročilo noto vladi SZ. V tej noti zahtevajo, naj bi SZ ustavila poskuse atomskega orožja.
minister Lennox-Boyd. Singapur zahteva najširšo samoupravo ter lastni parlament in vlado, ki naj bi odločala o vseh notranjih vprašanjih. Britancem bi prepustili le skrb za obrambo in za diplomatsko zastopanje v svetu. Čeprav se je Velika Britanija že nekako sprijaznila z zahtevami Singapura, je vendar do sporazuma najbrž še daleč. Obe delegaciji se namreč ne moreta zediniti, kdo bi imel pravico odločati o varnostnih ukrepih v primeru notranjega prevrata.
Ta točka pa je pravzaprav za Veliko Britanijo najbolj pomembna. Za njo je Singapur v Aziji isto kot Gibraltar v Sredozemlju. Sprememba političnega režima pa bi lahko imela za Britance zelo da-lekosežne posledice. Singapur ima kot veliko pristaniško mesto zelo močan delavski razred, Iti bo imel v prihodnjih letih nedvomno odločilno vlogo pri razvoju tako imenovanega singapurskega gibanja, JUGOV O ODNOSIH Z BALKANSKIMI DRŽAVAMI Predsednik bolgarske vlade Jugov je te dni v govoru pred Narodnim sobranjem obširno obravnaval odnose med Bolgarijo in balkanskimi državami. Glede Jugoslavije je dejal, da se bo bolgarska vlada tudi v prihodnje prizadevala utrditi stike z njo na podlagi medsebojnega spoštovanja in nevme-
šavanja v notranje zadeve. Tudi glede nekaterih različnih gledišč o vprašanjih stikov med socialističnimi državami m glede temeljnih vprašanj marksizma-leninizma je zatrdil, da se lahko stiki med Jugoslavijo in Bolgarijo zboljšajo in razširijo. Pri tem pa seveda ni pozabil poudariti, da je nadaljnje sodelovanje med obema državama odvisno tudi od »odnosa jugoslovanskih voditeljev do teh vprašanj.« Jugov je na-koncu pripomnil, da so dosegli nekaj' pozitivnih uspehov tudi glede izboljšanja stikov med Bolgarijo, Grčijo in Turčijo.
POGODBA O FUNKCIJI SOVJETSKIH ČET V VZHODNI NEMČIJI
Sovjetski zunanji minister Gro-miko in vzhodnonemški zunanji minister Bolz sta v Berlinu podpisala pogodbo o »začasnem bivanju« sovjetskih čet v Vzhodni Nemčiji. Po podpisu pogodbe je načelnik vzhodnonemškega tiskovnega urada izjavil, da bo podpisani sporazum utrdil suverenost demokratične republike Nemčije. Vsebino sporazuma bodo objavili naknadno.
V EGIPTU BODO VOLILI KONEC JULIJA
Iz Kaira poročajo, da je egiptovsko notranje ministrstvo objavilo besedilo zakona o prvih parlamentarnih volitvah po revoluciji leta 1952-. Parlamentarne volitve v Egiptu bodo konec julija letos. Izvedli jih bodo po sistemu absolutne večine. Za poslance bodo lahko volili tudi ženske.
OBČINSKE KONFERENCE SZDL
v katerih zahtevajo, naj se uveljavi zakon o enakih plačah in mezdah
delavk in delavcev za enako delo. *
Pretekli teden sta bili v Trstu dve večji stavki. Stavkali so uslužbenci zavarovalnih ustanov in uslužbenci -občinskega podjetja ACEGAT (voda, luč, plin, tramvaj).
Stavka uslužbencev zavarovalnih ustanov je trajala pet dni. Stavkali so proti uveljavitvi novih zakonskih predpisov glede njihovega gmotnega in normativnega položaja. Po teh predpisih bi bile okrnjene dosedanje pravice, ki so si jih ti uslužbenci pridobili v prejšnjih letih.
Velikega pomena pa je stav.ka pri ACEGAT. Spor med uslužbenim osebjem in vodstvom tega podjetja že dolgo traja. Zdaj je dosegel svoj višek. Ves teden niso vozili po mestu tramvaji in trolejbusi, druge usluge, kakor n. pr. dobava plina, pa so bile znatno omejene. Za prevoz potnikov so kolikor toliko preskrbela zasebna podjetja s svojimi
avtobusi, ki pa niso mogli popolnoma nadomestiti tramvajev in tro-lejbusov.
Zaradi stavke pa je nastala tudi politična kriza, ki je zajela stranke, ki so zastopane v tržaškem občinskem odboru (krščanska demokracija, socialdemokrati in republikanci). Republikanci so sredi tedna namreč prekinili svoje sodelovanje z občinskim odborom in v vseh občinskih ustanovah, v katerih -so zastopani, zaradi zadržanja socialdemokratskih članov v upravnem odboru ACEGAT, ki so podali svojo ostavko. Nič čudnega torej, če so si spričo zaostritve položaja in stavke sledili številni sestanki in mrzlična pogajanja omenjenih političnih skupin.
*
Vladni generalni komisariat v Trstu je te dni izdal poročilo o stanju prebivalstva na Tržaškem. Po tem poročilu je bilo na Tržaškem ob koncu lanskega leta skupno 310.294 stalno bivajočih oseb (v tržaški občini 285.530).
(Nadaljevanje s 1. strani) vsem subjektivnim in objektivnim pomanjkljivostim dela vendarle v znatni meri prispevale pomemben delež k uveljavljanju komunalnega sistema in družbenega upravljanja, Dejstvo, da je danes na področju občine Divača od 3467 volivcev 87,4% članov SZDL in na področju občine Izola že 3977 članov SZDL (čeprav bi jih lahko bilo zlasti v slednji še več) kaže, da se državljani preko Socialistične zveze vse bolj vključujejo v aktivno javno življenje.' Z drugimi besedami: družbeno upravljanje, ki se vedno bolj uveljavlja, sili naše državljane, da vstopajo v krog aktivnih članov naše socialistične družbe.
Delo osnovnih organizacij SZDL v preteklem letu je bilo na diva-šliem področju usmerjeno v reševanje številnih družbenih nalog, predvsem pa v razpravljanje o vprašanjih povečanja kmetijske in industrijske proizvodnje ter v aktivizacijo prostovoljne delovne sile za izvrševanje komunalnih del. Glede slednjega- .so dosegli
PRIPRAVE ZA PROSLAVO DNEVA MLADOSTI
Sekretariat OK LMS je razpravljal o pripravah za proslavljanje Dneva mladosti, ki ga bomo'letos prvič proslavljali 25. maja. Sklenil je predlagati, da bi osnovne mladinske organizacije in občinski komiteji LMS sodelovali v okviru teh proslav z raznimi prireditvami. OK LMS pa bo priredil okrajno mladinsko srednješolsko šahovsko prvenstvo za pokal okrajnega komiteja.
Vse mladinske organizacije srednjih šol so se odzvale razpisu tekmovanja CK LMS, ki traja od 1. marca do Dneva mladosti. Tekmovali bodo na kulturno-prosvet-nem in fizfculturno-športnem področju, v glavnem pa za politično-ideološko izobrazbo dijakov ter za vključevanje mladine v družbeno upravljanje. Okrajni komite LMS v Kopru bo najboljšim osnovnim organizacijam na šolah koprskega okraja razdelil nagrade v višini 25.000 dinarjev.
' DOPISNISKI KROŽEK V PIRANU
Pri Svetu za kulturo in prosve-to v Piranu se je organiziral krožek dopisnikov, ki bo zbiral -okoli sebe vse, ki bi radi ali >pa že dopisujejo v naše časopise. V krožek se je prijavilo doslej 9 članov. Krožek dopisnikov bo imel svoj sedež na občini.	mc
Po dvomesečnem zavlačevanju izpolnitve sklepov Glavne skupščine OZN je Izrael končno umaknil svoje čete s področja Gaze in s strateških točk ob Akabskem zalivu. Na izpraznjena področja so takoj vkorakale varnostne sile Združenih narodov. Trojna sueška pustolovščina se je tako zaključila tam, kjer se je začela, vmes pa je nekaj sto milijonov dolarjev materialne škode, na stotine človeških žrtev- in kdo ve koliko razrahljanih živcev.
Toda kakor imajo tragedije po navadi svoj epilog, tako ima tudi sueška drama -svojega. Združeni narodi so sicer dosegli ogromen uspeh, ko so ohranili človeštvu mir in uveljavili izpolnitev svojih sklepov, toda predvidevanja, da bo mejna črta med Izraelom in Egiptom tudi po vkorakanju čet OZN na sporna področja napravila diplomatom še mnogo sivih las, so se žal uresničila. V Gazi so se namreč začele demonstracije prebivalstva, ki zahteva vrnitev egiptovske uprave, Zavzele so celo tak obseg, da so morale čete OZN streljati čez glave demonstrantov in uporabiti solzivni plin. Hkrati se je povečala dejavnost egiptovskih komandosov (prostovoljcev, ki -odhajajo na izraelsko ozemlje s sabotažnimi nameni).
Položaj se je znova zaostril in obe neposredno zainteresirani
državi (Egipt in Izrael) zahtevata od OZN nekaj, kar si je povsem nasprotno. Medtem ko je Egipt že imenoval svojega vojaškega guvernerja v Gazi in protestiral pri OZN, »da dejavnost sil OZN ni v skladu z njihovo pristojnostjo«, zahteva Izrael mednarodno nadzorstvo nad tem -področjem in na vse grlo zatrjuje, »da ne bo nikoli dovolil vrnitve egiptovske uprave na to področje.
OZN se je tako znašla v težkem položaju, Njene čete so še vedno samo na egiptovskem ozemlju, kajti Izrael ni dovolil, da bi zasedle demarkacijslco linijo tudi na izraelski strani, čeprav je bil to nasvet Glavne -skupščine. Razumljivo je, da se Egipt upira samo enostranskemu izpolnjevanju sklepov OZN -in da bo verjetno zahteval takojšen umik varnostnih čet OZN iz zasedenega področja. Vprašanje pa je, kaj bi nastalo, če bi čete OZN v sedanjem napetem položaju zapustile sporna področja in do kakšne mere sploh lahko sežejo njihove kompetence.
Ob vsem tem je treba na -prvem mestu poudariti, da čete OZN niso okupacijska vojska, temveč so se nastanile ob demarkacijski črti le zato, da bi ustvarile ugodnejše vzdušje za obravnavanje spornih vprašatnj med Izraelom in njegovimi arabskimi sosedi, Le-ti pa morajo strogo spoštovati sporazum
o premirju, kar je pravzaprav tudi edina pot za ureditev medsebojnih sporov. Če jima bo pri tem potrebna pomoč oboroženih sil OZN, jo imata seveda pravico zahtevati. Toda čete OZN lahko store ta korak le z njuno privolitvijo. V nasprotnem primeru bi samo kršile poslanstvo, ki jim je bilo zaupano. V zvezi s tem je generalni tajnik OZN Hammars-kjoeld tudi odločno zavrnil zahtevo Izraela, naj bi čete OZN prevzele civilno in vojaško upravo v Gazi, ker so to področje že leta 1949 izročili v upravo Egiptu. To jasno kaže, da se OZN noče vmešavati v -obravnavanje starih in novih sporov med Izraelom in Egiptom, marveč hoče le zagotoviti spoštovanje določb o premirju iz leta 1949. Prav tu pa je tudi ključ izhoda iz sedanjega položaja. Če ne bi hilo vdora v Suez, bi imel Izrael lažje stališče, ker ne bi imel toliko spornih točk in ne tako upravičeno razjarjenih partnerjev. Toda napadalec mora pač računati s posledicami svojih avantur in popraviti, kar se popraviti da. Seveda pa smo lahko prepričani, da -bo Egipt, ob podpori OZN v tem primeru realistično gledal na položaj in si prizadeval rešiti sporna vprašanja v obojestransko korist, kar bo hkrati tudi pomemben prispevek k utrditvi miru v svetu.
najboljše uspehe v divaški občini, saj so opravili v preteklem letu 29.671 prostovoljnih delovnih ur in ustvarili nad 3 milijone in pol dinarjev vrednosti. Glede prostovoljnega dela pa se v Izoli ne morejo pohvaliti, ker je bilo v celotni občini opravljenega manj prostovoljnega dela kot v vasi Lokev, kjer so opravili 6647 delovnih ur za zgraditev na-pajališča in drugih komunalnih naprav.
Če upoštevamo, da mora SZDL skrbeti za politično vsebino dela družbenih organizacij, da mora z lastno organizacijsko utrditvijo preiti na višjo razvojno stopnjo in v še večji meri povečati svojo dejavnost, je nujno, da osnovne organizacije SZDL poglobijo vsebino dela, V vse večji meri se morajo posvetiti reševanju lastnih organizacijskih nalog, kakor tudi pomagati tako družbenim organizacijam, kot lokalnim upravnim organom in kmetijskim zadrugam. Osnovnim organizacijam — tako so sklenili na -obeh konferencah — ne sme biti vseeno, kako delajo KZ, krajevni -odbori, komisije in sveti, kakšno je gospodarsko, strokovno in politično stanje v posameznih podjetjih itd. Zato so delegati obeh konferenc sprejeli vrsto sklepov, med katerimi so najbolj pomembni tisti, ki so postavljeni na ugotovitvi, da morajo biti osnovne organizacije SZDL nosilec vsega gospodarskega in političnega življenja in to predvsem na vasi.
Razen povečanega sodelovanja s kmetijskimi zadrugami, bo ena najvažnejših prihodnjih nalog odločno reševanje vprašanja obrtništva. Dejstvo, da je stanje obrtništva v našem okraju precej pereče, narekuje, da bi predvsem v Brkinih kmetijske zadruge ustanovile uslužnostne obrtne delavnice in vanje pritegnile tiste obrtnike, ki sedaj delajo v poklicih, ali pa kot obrtniki v industriji, pa njihovo delo na teh področjih ne daje tistega gospodarskega učinka, kot bi ga dalo v okviru obrtništva.
So .pojavi, ki kažejo na določene pomanjkljivosti v delu delavskih svetov in njihovih upravnih odborov, Ne gre le za to, da bi Socialistična zveza kot organizacija stalno opozarjala na te pomanjkljivosti, pač pa tudi za to, da -bi člani SZDL kot organi družbenega upravljanja stremeli za povečanjem proizvodnosti obrata, kakor tudi storilnosti posameznika, da bi bili tarifni in premij siti pravilniki ter norme realne, da bi se sproti odstranjevale vse napake itd.
Mnogo časa sta konferenci posvetili vprašanju mladine. S kateregakoli stališča so delegati o tem razpravljali, vedno so prišli do istega zaključka: vse preveč govorimo o mladini, marsikdaj celo v taki obliki, kot da je »mladina naš posebni problem«. Vedno sprejemamo zaključke, nikdar pa ne priznavamo, da potrebuje mladina ne samo blagohotnih kritik in napotkov, pač pa tak način dela te ali one družbene organizacije, ki bo mladinkam in mladincem vzbudil zanimanje za družbeno delo. Kaže, da sta obe konferenci uvideli, da bo potrebno začeti res delati z mladino, ne pa samo razpravljati o njej in -to marsikdaj v taki obliki, da se mladini odrekajo njene osnovne kvalitete, ki so pravzaprav zaklad vsakega naroda.
Temeljito -celodnevno delo občinskih konferenc, ki pa sta žal bili številčno dokaj šibki — lahko bi nanje povabili več delegatov in gostov — je vsekakor eno najpomembnejših letošnjih političnih akcij po naših občinah. Dejstvo, da so delegati razen izključno organizacijskih vprašanj razpravljali tudi o problemih kmetijstva, poslovanja podjetij .in strokovne usposobljenosti ljudi, ter pri tem sklenili, da bodo aktivneje delali in seznanili vse člane SZDL z referati, razpravo ter sklepi občin-^ skih konferenc, kaže, da je Socialistična zveza dobila v koprskem okraju svojo pravo vsebino dela.
Ureja uredniški odbor. — Glavni urednik Stane Skrabar. — Odgovorni urednik Rastko Bradaškja. — Za tisk odgovarja Franc Zdešar.
BOGAT RIBJI LOV V PORTOROŽ.U
Ze nekaj dni so piranski ribiči, člani delovnega kolektiva podjetja »Ribič« v portoroškem zalivu "sledili veliko jato morskih lipa-nov — izredno okusne in cenjene bele ribe. ki ji pravijo poitalija-njeno »ševoli«, Hrvatje pa »skoč-ce«. Skočce zato, ker se v strahu za svoje življenje mečejo izredno visoko v zrak in preskakujejo vse ovire v vodi. Zato tudi ribiška mreža ne pomaga veliko, če ni dvignjena nad gladino vsaj za dve ali tri pedi.
Sledili in lovili so torej piranski ribiči te ribe, pa jim nekako kar niso mogli do živega. Nekajkrat so zaman vrgli mreže — ne pravijo kar tako, da je ribji lov kot loterija: včasih po cele mesece ribiči ne zaslužijo niti za neslan krop, včasih pa v dveh, treh dneh vse to povrnejo, nadoknadijo in še obogatijo. To velja še prav posebno za zvrst ribolova, s kakršnim se ukvarja prav piranski »Ribič« — z lovom na tune. Podobna zadeva je tudi z morskimi lipani.
Minuli petek jim je končno le »padla sekira v med«, kot pravimo. Okrog poldne so na jugu portoroškega zaliva obkolili omenjeno jato in jo uspeli opasati z mreža-mi-velikankami: nad kilometer so dolge in zelo globoke. Nato so pritisnili k obali in začeli stiskati mreže.
To je zavrelo v obroču! Ribe so na vse pretege iskale prosto pot in se poganjale sem in tja po z mrežami opasanem prostoru, skakale iz vode in se zbegano gnetle na površini vode, ki je kar vzcvetela in srebrno zablestela v žarkih zgodnjega pomladanskega sonca.
Ribiči so vrgli še nekaj mrež in napravili okoli prvotnega še nekaj obročev. Dno je tamkaj namreč kamnito, skalnato, ribe pa porabijo dri izkoristijo že najmanjšo vrzel za beg iz smrtnega obroča. Toliko jih je in tako pritisnejo v tako vrzel, da mreža ne more več do tal — ribe jo na paničnem begu pred smrtjo dobesedno držijo na svojih hrbtih. Zato so ribiči hitro pritisnili h kraju, nekaj pa se jih je v gumijastih oblekah pognalo v vodo in odganjalo plen proti sredini obkoljenega prostora.
Potem je začel lov. Neverjetno, kdor tega ni videl, ne bi mogel verjeti! Bolj ko so ribiči zajemali s saki in jerbasi ribe iz vode in jih metali v velike čolne, ki so se kar pred očmi polnili, bolj je kazalo, da je vedno več rib v vodi. S srebrnim zakladom so napolnili kar tri velike čolne — v vsakem je bilo nad vagon rib! Prav do roba so se potopili čolni v vodo, tako so bili naloženi.
Blesteči plen pa je tudi v čol-
nih kar naprej in še dolgo srebrno vztrepetaval in odseval v sončnih žarkih — večni krogotek življenja: nižja vrsta s svojim izgorjenim življenjem, s svojo smrtjo, prispeva delež k ohranitvi in vzdržuje pri življenju višjo vrsto — človek si je znal .podrediti in obrniti sebi v prid vso naravo. V skrbi za svoj obstoj človek tudi sredstva za pridobivanje vedno bolj izpopoilnjuje: danes imajo tudi naši pomorski ribiči najmodernejše elektronske priprave za iskanje rib, imajo do viška mehanizirane priprave za ribolov.
To pa še ne pomeni, da gre človek za uničenjem nižje vrste. Čeprav se ta tudi sama obnavlja, pa dela človek vse, da pri tem naravi pomaga. Zato tudi ribolov ni danes več nekakšno mehanično enostransko delo, marveč je skupek
S.
Ml
¡¿s**..........
- .; : i «a;	.
■■ Jî1 - w ~ - - gÂÎÂ: i
. .	- nawH^sssäS!®?.;
<
Ribiška čolnarska flota podjetja »Ribič« iz Pirana je z mrežami-velikankami obkolila področje pri Portorožu, kamor se je zatekla velika jata morskih lipanov.
S svedrom specialne vrtalne garniture so dosegli GLOBINO 4.444 METROV NA NAFTINEM PODROČJU V ČRNOGORSKEM PRI-MORJU. To je jugoslovanski in obenem evropski globinski rekord, To vrtino so naredili z vrtalno garnituro »Tornado«, ki je izdelek General Motorsa in jo poganja šest močnih DieseIovi.il motorjev. Stroški vrtanja znašajo več desetin milijonov dinarjev, kar pa predstavlja le nizko postavko ob upoštevanju vrednosti, ki jo bomo dosegli z eksploatacijo vrtine. Strokovnjaki, namreč menijo, da so na tem področju tako bogata ležišča nafte, kot so na arabskih obalah,
184 MILIJARD DINARJEV SMO INVESTIRALI V IZGRADNJO ZE-LEZARN, KOKSARN IN RUDNIKOV. Po mnenju združenja železarn Jugoslavije pa bi rabili še 17 milijard dinarjev za izpopolnitev tako imenovanega prvega programa izgradnje. Vrednost bruto-produkta železarn se je zaradi izgradnje novih in obnove dosedanjih povečala ob koncu lanskega leta za 450 milijard dinarjev." Lani je začelo obratovati, več novih tovarn, do konca prvega letošnjega tromesečja pa bodo začeli obratovati plavž v železarni v Nikšiču, industrijske naprave za pocinkanje pločevine in patentirana peč za žico v jeseniški železarni, medtem ko bodo v železarni Ilijaš pri Sarajevu začeli izdelovati kokile.
V termoelektrarni Konjščina pri Zagrebu bodo namestili enega izmed PRVIH PARNIH KOTLOV DOMAČE IZDELAVE. Ta parni kotel bo delal v sklopu drugega turboagregata, ki ga dokončujejo v tovarni »Jugoturbina«. Parni kotel in pripadajočo opremo je izdelala tovarna parnih kotlov v Zagrebu. Prvi tak kotel so pred dnevi namestili v kranjski tovarni »Tiskanina«,
MILIJARDO DVE STO MILIJONOV DINARJEV BOMO LETOS PORABILI Z-A GRADNJO 55 SODOBNIH RIBIŠKIH LADIJ, Te ladje bodo zgrajene do konca leta 1359 in bodo last ribiških organizacij puljskega, reškega ter zadrskega okraja. Sodijo, da bodo te ladje omogočile večji ulov rib najmanj za 4500 ton na leto.
JUGOSLOVANSKA TRGOVSKA MORNARICA IMA 325 LADIJ S 320.000 BRUTO REGISTRSKIM TONAMI. Skupna nosilnost teh ladij je 460.000 ton. Pred vojno smo sicer imeli ladjevje s 403 tisoč bruto registrskimi tonami, kar je znatno več od sedanjega stanja, vendar pa moramo upoštevati, da smo ob osvoboditvi imeli trgovsko mornarico s 140 tisoč brt. Lani je jugoslovanska trgovska mornarica dobila 9 novih ladij. V domačih ladjedelnicah so zgradili tudi. prvi turbinski oceanski ladji »Drvar« in »Rudnik« kakor tudi. luksuzno potniško ladjo »Jugoslavija«.
skladnih vsestranskih postopkov, treba je veliko proučevanja, sodelovanja strokovnjakov-oceanogra-fov, treba je za uspešen lov tudi zelo veliko znanja. Zato je naš ribiški poklic postal že kar prava znanost in tudi ta naša bogata gospodarska veja sloni ¡na trdnih temeljih — tako pri podjetju »Ribič« v Piranu, kot pri »Ribi« v Izoli.
H koncu še to: piranski ribiči so to popoldne kar tako »mimogrede« zaslužili okrog pet .milijonov italijanskih lir, ker je bil veči del velikega ulova že vnaprej pogodbeno prodan v Trst, pa še za domače tržišče j.ih je dovolj ostalo. Seveda pa je ta vsota relativna, ker se to pripeti vsako sezono komaj enkrat — le redko tudi drugič uspejo zajeti kako manjšo jato.
R. B.
Na svoji zadnji seji minulo soboto je okrajni svet za promet razpravljal med drugimi zadevami posebno o kritičnem stanju voznega parka po naših avtobusnih podjetjih. Obveznosti domačih dveh avtobusnih podjetij (Slavnik Koper in Primorje Piran) so namreč tako velike, da s svojim sedanjim, po večini že zelo iztro-šenim voznim parkom, težko zadoščata vsem zahtevam. Dejstvo, da je ves domači promet usmerjen samo na avtobuse, naša avtobusna podjetja posebno v tako imenovanih konicah silno obremenjuje.

Veliki čoln l>o kmalu poln — nad deset tisoč kg lepih belih rib so ribiči že nametali vanj, bili pa so kar trije taki polni čolni. Bogati plen, ki so ga toliko časa lovili in s težavo iztrgali morju, so ocenili, da ga je za nad tri vagone.
Zjutraj, opoldne in zvečer so naši avtobusi tako zelo angažirani, razen tega pa tako natrpani vedno, da vožnja z .njimi že ni več kulturna zadeva, marveč čisto navadno, toda nujno zlo.
Delno bo tej stiski nekoliko od-pomoglo avtobusno podjetje SAP Turist biro iz Ljubljane, ki je prevzelo precejšen del prog na relaciji Ljubljana—Piran—Ljubljana. Koprsko podjetje Slavnik čaka v nastopajoči sezoni težka naloga: uvedba urbanske povezave Kopra, krožna proga preko Seme-dele in mimo bivše železniške postaje nazaj v Koper, dalje uvedba tako imenovane tramvajske avtobusne povezave Kopra z Izolo, Škofijami in Ankaranom. Teh predvidenih nalog pa ne bo mogoče izpeljati, v kolikor ne bo podjetje dobilo še nekaj novih vozil, ker sedanji park. še zdaleč niti
Q I
2e nekaj mesecev je bil privezan v koprskem pristanišču parni vlačilec »Pluton«, ,ki ga je konec lanskega leta nabavila Vodna skupnost v Kopru. Te dni je »Pluton« odplul v Piran, kjer ga bodo v ladjedelnici potegnili na suho ter ga popravili in mu dali lepšo podobo. Tako bo čez dober mesec že lahko začel z delom in izpopolnil vrzel v plovnem parku ob obali Slovenske Istre, kjer se že dalj časa kaže potreba po vlačilcu za remorkažo plov.nih objektov ob obali severne Istre. Vlačilec »Pluton« je bil zgrajen leta 1908 v ladjedelnici »Danubius« (današnji »3. maj«) na Reki .in ima 33,60 BRT. Dolg je nad 19 metrov, poganja ga parni stroj s 175 KS, s katerim lahko razvije brzino nad 10 milj na uro. V svoje skladišče sprejme 12 ton premoga in 4 tone vode, kar vse potrebuje za pogon. Na vlačilcu je 6 članov posadke, ki
Kar polne jerbase rib so zajemali iz majhnega, z mrežami obkoljenega prostora v vodi, in jih metali v čoln, ki se je zaradi velike teže vgreznil v vodo prav do roba.
REMONTNA LADJEDELNICA SPLOŠNE PLOVBE
v Piranu je februarja izročila izolskemu podjetju »Riba« dve ribiški ladji, »Vesno« in »Zarjo«, ki ju je zgradila zanjo. Dolgi sta po IG m in vsaka stane 17,6 milijonov dinarjev. Podjetje ima sedaj 18 ribiških ladij.
V februarju so v ladjedelnici popravljali več železnih ladij, med njimi ladjo Jadranske linijske plo-vidbe »Knin«. Sedaj gradi ladjedelnica nov, 27 m dolg plovni objekt za velik sesalni bager Vodne skupnosti iz Kopra. Splovljen bo letos pred 1. majem. Za »Dunavski Lloyd« iz Slska je ladjedelnica prevzela zgraditev dveh tankerjev, ki bosta imela po tisoč ton nosilnosti.
POČASI
PA GOTOVO!
izven sezone ne more zadovoljiti vseh potreb.
Pogovorili so se tudi o potrebi postavitve dveh novih sodobnih črpalk na področju okraja in to v Kozini, kjer je sedanja primitivna postrežba zlasti številnih tujcev, ki prihajajo in odhajajo čez bližnji mednarodni obmejni blok na Pesku, in pa zastarela bencinska črpalka, ki .bo kmalu muzejska zanimivost, že prava sramota za naš turizem. Potreba za takšno moderno črpalko skupaj s servisno postajo pa se kaže tudi v Divači nekje okoli novega cestnega križišča, ker so tudi tamkaj v bližini obmejni prehodi za vozila. Za postavitev obeh servisnih postaj so sklenili zainteresirati domače podjetje Istrabenc in pa Petrol v Ljubljani. Potrebne investicije bi znašale .predvidoma okrog 20 milijonov dinarjev.
i
imajo vsak svojo kabino. Razen vlačilca »Pluton« ima sedaj Vodna skupnost v Kopru eno maono v jekleni izvedbi in dve leseni maoni, skupna nosilnost vseh treh pa je 260 ton. Razen tega ima še jekleno klapeto, to je specialni plovni objekt za nasipavanje podvodnih nasipov, ker ima dno, ki se avtomatsko odpre in tako strese material, ki ga nosi, na morsko dno. Nosilnost te klapete je 35 m3 kamna. V popravilu je še en manjši motorni vlačilec, medtem ko je v »Remontni ladjedelnici Splošne plovbe« v Piranu v gradnji velik sesalni bager, ki bo dograjen do 1. maja letos. Vsi ti objekti so potrebni pri izvajanju predvidenih melioracijskih del v Stanionskem zalivu severno od Kopra, kot tudi za dela pri razširitvi koprskega pristanišča. Razen tega je nabava vlačilca in maon posebno važna za vključitev Kopra v linijsko plovbo večjih ladij od 1500 ton nosilnosti, iki zaradi plitvega pristanišča za sedaj ne morejo pristajati. Zato predvidevajo uporabiti vlačilec in maone tudi za prekrcavanje blaga iz večjih ladij, ki bi se zasidrale pred pristaniščem. Fojava vlačilca v koprskem pristanišču je sicer skromna, vendar pa pomembna dopolnitev plovnega parka v Slovenskem Primoroju, ki kaže, da rastejo napori za uveljavljanje Kopra kot tovornega pristanišča.
M. G.
V letošnjem januarju so obalne ladje Splošne plovbe prepeljale 750 ton scčovcljskega premoga iz koprskega pristanišča v Benetke. To je prvi večji izvoz, odkar je Slovensko Primorje priključeno FLRJ. Sečoveljski rudnik bo v letošnjem letu izvozil 7000 ton premoga v Italijo preko pristanišč Slovenskega Primorja, predvsem preko Kopra in Pirana.
BREZPLAČNE VOŽNJE PO MORJU
Slovenska srednješolska mladina dopisuje s posadkami nekaterih ladij Splošne plovbe. Pravimo, da je ladjo »posvojila« in dijaki jo v mislih spremljajo na njeni vožnji po raznih morjih sveta.
Da bi se stiki šolske mladine s posadkami njenih ladij še bolj razvili in dopisovanje poglobilo, je upravni odbor Splošne plovbe odobril za tri najbolj vnete dopisovalce daljše brezplačne vožnje po Jadranu. Kandidate za nagrado bodo predlagali kapitani ladij, izbrala pa jih bo posebna komisija pri Splošni plovbi v Piranu. Nagrajenci bodo o velikih počitnicah potovali na eni izmed njenih motornih jadrnic.
Zato vabi Klub pomorščakov LRS predvsem naše srednje in strokovne šole, naj »posvojijo« eno izmed desetih ladij dolge in velike obalne plovbe. Imena ladij so naslednja: Rog, Pohorje, Zelengora, Gorica, Komat, Bihač, Ljubljana, Neretva, Gorenjska in Martin Krpan. Pišite posadki izbrane ladje c/o Splošna plovba, Piran.
MLADINSKI IZLETI Z m/j »BURJO«
Splošna plovba v Piranu namerava v času »majniških izletov« prirejati za našo šolsko mladino enodnevne izlete ob zapadni obali Istre in Kopra v Pulj oziroma v obratni smeri iz Pulja v Koper. Spotoma bi se izletniki ustavili v vseh pomembnejših obalnih mestih ter si ogledali tamkajšnje zanimivosti. Zgodaj zjutraj bi se vkrcali v Kopru, dosegli pa bi Pulj še pred odhodom večernega vlaka. Naslednje jutro bi se druga skupina vkrcala v Pulju ter bi zvečer izstopila v Kopru. Celodnevna vožnja brez prehrane bi stala 300 dinarjev za osebo, če se bo prijavilo najmanj 50 dijakov.
Pobudo Splošne plovbe, ki bo z navedenimi zneski krila komaj del pogonskih stroškov, bodo naše šole gotovo upoštevale ter se z veseljem poslužile take ugodne priložnosti.
(Po biltenu št. 1/57 Kluba pomorščakov LRS)
V PIRANSKI LADJEDELNICI POPRAVLJAJO IN GRADIJO ŽELEZNE LADJE
NA DOBRI POTI
9. marca je »Remontna ladjedelnica Splošne plovbe« popravljala večje število jeklenih ladij, med katerimi je največja »Neretva«, last »Splošne plovbe« iz Pirana. »Neretva« ima 3871 BRT in 6663 ton nosilnosti ter jc bila zgrajena 1911. leta. Razen »Neretve« je bila privezana »Gorenjska« (892 URT in 1312 ton nosilnosti, zgrajena leta 1947), prav tako last »Splošne plovbe«. Na obeh ladjah so izvršili po-
pravila na nadvodnem delu trupa oziroma v strojih. Isti dan so splo-vili generalno popravljeno ladjo »Knin«, last »Jadranske linijske plovidbe« z Reke. »Knin« ima 285 BRT, 60 ton nosilnosti in je bil zgrajen leta 1913. V popravilu so pa tudi še lesene ladje kot »Nanos« in »Burja«, last »Splošne plovbe«, ter nekaj ribiških ladij in manjših jaht.
M. G.


V IZOLI.. .
Kmetijska zadruga v Izoli dela na področju, na katerem je 712 kmetijskih gospodarstev, od katerih je 511 vključenih v zadružništvo. V glavnem se kmetje ba~ vijo z vinogradništvom, saj je na izolskem področju zasajenih 2,700.00 trt, ki dajo nad 1,400.000 litrov vina letno: Medtem ko je bil povprečni dohodek na trto leta 1955 okrog 38 dinarjev, se je lani zmanjšal na 25,5 dinarjev. To. zmanjšanje je bilo predvsem posledica dejstva, da lani niso obdelali približno tretjine trt zaradi pomanjkanja delovne sile.
Nerazveseljiva pa je ugotovitev, da je goveje živine iz leta v leto manj, predvsem zaradi tega, ker kmetovalci popolnoma neupravičeno menijo, da se ne splača gojiti živino zato, ker je krma predraga.
Lani je kmetijska zadruga prodala okrog 300.000 paradižnikovih sadik in s tem v znatni meri pri-
pomogla k širjenju te dokaj donosne kulture. Letos pa bo z gradnjo toplih gred še v večji meri vplivala na kmetovalce, da bodo povečali obseg paradižnikovih nasadov, ker so paradižniki zelo iskana surovina izolske predelovalne industrije. Lani zadrugi ni uspelo zadovoljivo izvesti akcijo škropljenja in čiščenja sadnega drevja. Zato je še vedno vprašanje obnove sadjarstva eno izmed najpomembnejših nalog ICZ v prihodnjem letu. Zadruga ima 2 traktorja in si je lani nabavila 3 freze ter škropilnico. Letos nameravajo ustanoviti tudi mehanično delavnico, ki bo izvrševala usluge kmetovalcem in jim omogočila, da bodo njihove strojne naprave ob vsakem času sposobne za poljska dela. Zadruga namerava nabaviti deset panjev čebel in s tem ustvariti temelje čebelarstvu.
Na občnem zboru so razpravljali tudi o lanskoletnem poslovanju in
V Postojni bo imela svoj sedež
Okrajna zadružna poslovna zveza za gozdove In les
Pretekli teden so se zbrali v Postojni člani upravnega odbora kmetijske proizvajalne poslovne zveze Postojna, Id vključuje kmetijsko zadružništvo na področju postojnske,' pivške in ilirskobistriške občine, da bi razpravljali s člani iniciativnega odbora za ustanovitev poslovne zveze za gozdno in lesno gospodarstvo za okraj Koper o ustanovitvi te poslovne zveze s sedežem v Postojni. Posvetovanju so prisostvovali tudi sekretar OK ZKS Albert Jakopič-Kajtimir, predsednik OZZ Franc Kralj-Petek, ter predsedniki ObLO iz Postojne, Ilirske Bistrice in Pivke.
Po temeljiti razpravi o delovanju kmetijske proizvajalne poslovne zveze so sklenili, da bi le-ta imela v prihodnje svoj sedež v Ilirski Bistrici, da bi tudi v bodoče vključevala vsa podjetja, lci se ba-vijo s pridelavo in prometom kmetijskih proizvodov in da bi pospeševala zadružništvo. Novoustanovljena poslovna zveza za gozdarstvo in lesno gospodarstvo za okraj Koper s sedežem v Postojni, pa bi vključevala zadružne žagarske obrate, skrbela za vzgojo in varstvo gozdov ter odkupovala in pro-
dajala les. Za izvrševanje odkupa bo zveza odprla odkupne postaje zaenkrat v Pivki, Ilirski Bistrici in Hrpeljah, kasneje pa po potrebi še drugod.	Ština
ugotovili, da so lani odkupili 400 ton več pridelkov kakor leta 1955. Vrednost odkupa pa je znašala okrog 84 'imilijonov dinarjev.
Na občnem zboru so sprejeli nekaj sklepov za nadaljnje delo ter izvolili nov upravni odbor. Njegova naloga bo predvsem znižati proizvodne stroške in povečati kakovost ter izbiro kmetijskih pridelkov.	V. S.
IN V VREMAII...
V Vremski dolini je 147 kmetovalcev vključenih v Kmetijsko zadrugo Vreme. Le-ta je imela lani nad 66 milijonov dinarjev prometa, s čimer je presegla letni plan za 15 % in naredila 640.000 dinarjev čistega dobička. To prekoračenje plana pa je pripisati predvsem zelo dobri letini sadja. Dobiček, ki so ga lani ustvarili, so zadružniki namenili po vplačilih v razne sklade zadruge gradnji poslovne stavbe, ki jo nameravajo v kratkem graditi. Zadruga ima več pospeševalnih odsekov, med katerimi so najboljši sadjarski, živinorejski in čebelarski.
Lani je sadjarski odsek organiziral, vodil in nadziral akcijo za čiščenje in škropljenje sadnega drevja ter pri tem dosegel pomembne, uspehe. Vplival je tudi na člane zadruge, da so nasadili nad 2000 novih sadik. Dosegel je tudi znatne uspehe s cepljenjem (Nadaljevanje na 8. strani)
Bilo bi popolnoma odveč, znova govoriti o težavah in napakah, ki so lani vplivale na obrt in njen razvoj v koprskem okraju. Vse te, pa nais si gre za vključevanje vajencev,' cene obrtnih storitev, mrežo obrti v okraju, tako imenovane deficitne obrti, obdavčevanja obrtnikov, vključevanje obrtnikov v socialno zavarovanje itd., si je obrtna zbornica prizadevala obvladovati oziroma odstranjevati. Ce ji to lani ni vselej uspelo, tedaj ne zadene krivda samo nje in obrtnikov, temveč tudi nekatere pristojne organe ljudske oblasti, pa tudi objektivne činitelje, spričo katerih kratkomalo ni bilo mogoče vsega urediti vedno tako, kot bi bilo morda res najbolj preprosto in učinkovito.
Naj bo kakorkoli že, za preteklo leto smemo glede obrti v okraju, zlasti pa še glede dela okrajne
Obrtne zbornice, katere upravni odbor je o tem poročal na rednem letnem občnem zboru prejšnji četrtek v Kopru, trditi, da smo vendarle prišli tudi v obrti precej naprej. Velikega praktičnega pomena je n. pr. pregled stanja obrtniške mreže v okraju. Ta ne pove samo, katerim obrtim kaže slabo, temveč tudi, kje so potrebni določeni novi obrtni obrati. Sedaj Obrtni zbornici res ne bo težko predlagati občinskim ljudskim odborom ali kmetijskim zadrugam ustanovitev te ali one obrtne delavnice v tem ali onem okraju, da bi tako ljudje imeli boljše možnosti posluževati se posameznih obrtnih uslug. To jim bo tem laže, če bo dosegla v skladu s sklepom na občnem zboru, da se pri občinskih ljudskih odborih ustanove posebne komisije, ki bi skrbele za pravilno uporabljanje za razvoj obrti namenjenih skladov.
V prihodnjih dneh, ko bodo po občinah našega okraja na zborih volivcev, na sestankih SZDL in vobče državljani razpravljali o družbenem planu in proračunu za leto 1957, na željo nekaterih naših naročnikov poljudno tolmačimo nekatere izraze, ki jih v zvezi z družbenim planom predlagatelji pogosto uporabljajo. Za omenjene izraze dajemo preprosta pojasnila v težnji, da bi se izognili teže razumljivim znanstvenim definicijam zanje. — Uredništvo.
Družbeni plan — socialistični način usmerjevanja proizvodnje po posameznih panogah gospodarstva in delitev družbenega proizvoda po posameznih vrstah potrošnikov.
Družbeni proizvod — rezultat skupnega dela strojev in strojnih naprav ter delovne sile. Dobimo ga, če od vrednosti .prodane proizvodnje odštejemo materialne stroške.
Proračun — razdeljuje sredstva, ki so po družbenem planu namenjena za negospodarske panoge na razne vrste teh panog, kot so n. pr.: šolstvo, zdravstvo, socialno skrbstvo, državna uprava, investicije za te panoge itd.
Družbeni proizvod na enega prebivalca — kaže v primerjavi z drugimi področji gospodarsko moč in prizadevanje delovnih ljudi v okraju.
Narodni dohodek — rezultat skupnega dela strojev in strojnih naprav ter delovne sile, toda brez dela, ki se porabi v dobi enega leta za velika popravila strojev in objektov ter za nadomestitev izrab-
ljenih strojev. Narodni dohodek dobimo, če od vrednosti prodane proizvodnje odštejemo materialne stroške in amortizacijo.
Amortizacijski sklad — sredstva, ki jih izdvajajo po podjetjih na poseben račun, iz katerega se potem finansirajo velika popravila strojev in objektov ter zamenjava dotrajanih strojev in drugih naprav.
Materialni stroški — vsi stroški, ki jih ima podjetje z nabavo surovin in drugih materialov, ki jih rabi pri proizvodnji svojih izdelkov.
Fizični obseg proizvodnje — proizvodnja po količini; na primer, koliko izdelkov napravi tovarna, izraženo v tonah, kosih, litrih, ali drugih merskih enotah.
Tempo investiranja — hitrost, s katero hočemo zgraditi nove objekte. V enem letu lahko zgradimo večje ali manjše število raznih ob-j ektov.
Reprodukcijski material — material, Id ga rabimo za predelavo in dodelavo pri proizvodnji izdelkov. N. pr.: kovinska tovarna rabi razne vrste pločevine, jekla, železa itd.
□
□ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □
O □
n □
□
□ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □
n □
□ □ □ □ □
... če bi področni hišni sveti v Izoli s sredstvi, ki jih imajo, uredili še pred začetokm turistične sezone pročelja hiš, vrtove in ograje;
... če bi se nekateri upravni odbori izolskih podjetij sestajali izven delovnega časa, da ne bi zaradi sestankov trpela proizvodnja;
... če bi delovni kolektivi morda v okviru prvomajskega tekmovanja sprejeli obvezo, da bodo do 1. maja izdelali tarifne pravilnike, pravilnike o normah in premijah;
... če bi se hišni sveti na področju ObLO Divača seznanili s svojimi dolžnostmi in začeli z delom;
... če bi se roditeljskih sestankov udeleževali tudi očetje in ne samo matere;
... če ne bi dovoljevali nedoletnim otrokom obisk večernih ki-nopredstav v Divači;
... če bi občinski ljudski odbor v Hrpeljah zamenjal sedanje prometne znake z napisom Ilcrpclje z novimi, na katerih bi bilo krajevno ime pravilno napisano;
... če bi v Piranu pohiteli z izvolitvijo hišnih svetov; ... če bi odpeljali pepel in smeti x dvorišča šolskega poslopja v Portorožu na primernejše mesto in to še pred nastopom toplejših dni;
... če ne bi šofer avtobusnega podjetja »Primorje« Piran odpovedoval redne proge, kot jo je 3. marca ob 22,45, ker mu je zmanjkalo nafte, in 28. februarja ob isti uri, ko ni hotel odpeljati, češ da ni bilo dovolj potnikov;
... če bi pri. domu zadružne zveze v Portorožu uredili vrt, ker je že zadnji čas;
... če bi se člani hišnega sveta in stanovalci stanovanjskega bloka Semedela št. 18 in tudi še nekaterih drugih blokov zavedali svojih dolžnosti in v redu plačevali najemnino;
... če bi kmetijska zadruga Koper končno le odprla davno obljubljeno trgovsko poslovalnico s sadjem in zelenjavo v Cankarjevi ulici, kjer je zaradi tega že leto dni prazen lokal, kar je predmet vsakokratne razprave množičnega sestanka SZDL IV. mestne četrti Koper;
... če bi pristojni, ki imajo v skrbi ceste, pohiteli in še pred začetkom turistične sezone popravili razrvano cestišče aslaltirane ceste II. reda na vsej dolžini od Senožeč do Planine.
□ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □
□ □ □ □ □ □ □ □ □ □
^□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□Ul
Tehnološki proces — postopek, po katerem izdeluje tovarna svoje izdelke.
Sredstva za samostojno razpolaganje — so sredstva, ki so po družbenem planu dana na razpolaganje delovnemu kolektivu. Ta sredstva razporeja delavski svet v tiste namene, ki so najbolj koristni za podjetje in delovni kolektiv.
Program za rekonstrukcijo — proučitev stanja tovarne, na osnovi katere se ugotovi najnižja višina sredstev, ki so potrebna, da bi jih vložili v dopolnitev tovarne za skladno izkoriščanje vseh njenih zmogljivosti v čim večji meri.
Kooperacija — sodelovanje dveh ali več gospodarskih organizacij pri izdelavi določenega proizvoda.
Konjunkturni dobiček — tisti dobiček, ki ga določeno podjetje dobi pri prodaji izdelkov, po katerih je trenutno veliko povpraševanje in mala konkurenca, ali pa konkurence sploh ni.
Produktivnost ali proizvodnost dela — merilo, ki nam kaže, koliko znamo izkoristiti stroje in orodje pri delu in koliko znanja ter naporov vlagamo v delo, ki ga proizvajamo.
Norma — količina izdelkov, ki jo lahko delavec doseže s pomočjo stroja in drugih razpoložljivih mu pripomočkov, pri zmernem trudu in ustreznem strokovnem znanju.
(Dalje prihodnjič)
Na reševanje perečega vprašanja naraščaja v posameznih obrtih bo nedvomno ugodno vplival sldep, po katerem se bo zbornica pred koncem šolskega leta povezala s šolskimi vodstvi in organizacijo LMS, da bi tako v mladini vzbudili zanimanje za določene obrti in jim pravilno prikazali možnosti, ki jih ima v obrti za svoj razvoj in napredek.
Na cene, to tako pereče vprašanje, bo vplival drug sklep, ki se tiče občinskih ljudskih odborov, ki imajo škarje v rokah. Ti naj bi, vsak za svoje področje, določili, kateri obrtni obrati so proizvodnega in kateri čisto uslužnostnega značaja. V skladu s tem naj bi nato določili uslužnostnim obratom razmeroma manjše družbene dajatve, ker je pač možnost »akumu-liranja«, da tako rečemo, v enih in drugih zelo različna.
Primerno se nam zdi nadalje mnenje ob.čnega zbora, ki se tiče obdavčevanja starejših, še vedno delavnih obrtnikov. Po tem mnenju naj bi občinski, ljudski odbori predpisali zelo starim obrtnikom, katerih delo je v pravem pomenu besede usluga bližnjim in daljnim prebivalcem, minimalen davek ali jih davka sploh oprostili, posebno če gre za obrt, za katero je težko najti vajenca in je zato v nevarnosti, da kratkomalo odmre.
Na občnem zboru je bilo precej govora tudi o najemninah za obrtne delavnice in o nesorazmerjih v obremenitvah z družbenimi dajatvami. Pri določanju najemnine je zdaj odločilen samo okoliš, v katerem je delavnica, ne igra pa pri tem nobene vloge gradbena in splošna kakovost (stanje) delavnice. Razumljivo je mnenje delegatov, da bi se pri najemnini morala upoštevati tudi kakovost prostora. Glede nesorazmerja v družbenih dajatvah pa navedimo le en primer, ki ga je na zboru omenil neki delegat iz Pirana: pri njih, t. j. v Piranu, so znašale lani družbene obveznosti (v določeni stroki) na enega zaposlenega 64.000 din letno, v Pivki pa n. pr. le 12.000 din. Gotovo, delna razlika je utemeljena, tako velika pa le ne bi smela biti.
Na preskrbo obrtništva s potrebnim materialom in drobnim orodjem, ki povzroča marsikomu še danes sive lase, bo ugodno vplival sklep, naj pridejo obrtniki v potrošniške svete pri tistih prodajalnah oziroma trgovskih podjetjih, lci prodajajo ta material. Tako bo-
do obrtniki lahko vplivali na nabavljanje v trgovskem podjetju, v večje zadovoljstvo prodajalca in kupca.
Za občni zbor je bilo značilno, da je potekel v znamenju solidne razprave, ki je odločno prestopila ozki okvir vase »zabubanega« drob-njakarstva. Nepristranski opazovalec mora delegatom zbora priznati, da gledajo danes tudi že obrtniki sami na svojo dejavnost kot na del splošnega gospodarskega dogajanja in da med njimi ni več še pred nedavnim tako močnih cehovskih teženj.	F. M.
Delo svetov vpliva na družbeno življenje
Na zadnji seji Občinskega ljudskega odbora v Pivki so po kritični oceni dela ljudskega odbora ter njenih svetov in komisij ter po oceni dela družbenih organov upravljanja prišli do_ zaključka, da najbolje izpolnjujejo svoje naloge sveti in krajevni odbori. Nezadovoljivo pa je delo nekaterih komisij in svetov potrošnikov. Posebej pa je treba omeniti uspehe, ki jih je dosegel občinski svet za šolstvo, prosveto in kulturo, saj je vzbudil zanimanje za šolstvo med prebivalstvom in s tem pripravil šolske odbore za intenzivnejše delo ter za razpravljanje in reševanje njihovih problemov.
Občinski ljudski odbor je sprejel na tem zasedanju tudi osem pravnih predpisov s področja gospodarstva in socialnega varstva. Sprejel je tudi odločbo o ustanovitvi lcmetijsko-gospodarske šole v Pivki. To šolo že obiskuje 25 kmečkih mladincev in mladink. J.
Vetrobran v Marzaneju nad Izolo
Kmetje na področju Strunjana, ki so pridelovalci zgodnjih povrt-nin, imajo vsako leto težave z mrzlo burjo, ki brije preko Marzane-ja v Strunjan. In da bi ublažila delovanje burje, je Kmetijska zadruga Strunjan začela saditi ciprese — vetrobran — po grebenu hriba. Ciprese sadijo v treh vrstah, tako da bodo čez nekaj let postale živi varnostni zid.
Kmetje so odstopili svoja zemljišča za napravo vetrobrana, ki bo tudi v okras njihovi cesti, saj je dolg okoli 7 km. Drevesa tega vetrobrana so last odstopnilcov zemljišč. db
PROGRAM DELA OKRAJNEGA SVETA SVOBOD IN PROSVETNIH DRUŠTEV
Kakor smo že poročali, jc bila preti kratkim okrajna skupščina Zveze Svobod in prosvetnih društev, kjer so izvolili delegati nov upravni odbor okrajnega Sveta Zveze ter ožje predsedstvo. Pretekli teden je bila prva seja novoizvoljenega odbora pod predsedstvom Ivana Mavserja. Po zaključkih zadnje skupščine je odbor izdelal in sprejel širši program dela za letošnje leto, in sicer:
^V Po društvih bo treba napraviti točno evidenco stanja članov in strokovnega kadra, s čimer bomo lahko dobili tudi analizo društva, članstva in materialnega stanja.
Vsa društva bo treba utrditi organizacijsko in politično, prav tako občinske svete Svobod in prosvetnih društev. Posebno skrb je treba posvetiti društvom v občinskih središčih.
^r Pristopiti je treba k načrtni utrditvi zborov, dramskih odsekov, knjižnic ter ostalih društvenih sekcij. S tem v zvezi bo potrebno so-
\ Haue
NAŠI RAZGLEDI — štev. 124
V	uvodnih zunanjepolitičnih glosah obravnava nova številka Naših razgledov zadnje zasedanje OZN, prvo obletnico XX. kongresa KPSZ, zadnje dogodke na Madžarskem in problem socialistične združitve v Italiji, Dr. Jože Goričar je napisal ob drugi in tretji knjigi Kardeljevih člankov, referatov in govorov iz povojnega časa zelo zanimiv polemičen članek »Dragoceni vir znanstvenega socializma«. Dr. Josip Globevnik razpravlja v članku »Métropolitain area« o problemih mestnega področja v mestih ZDA. Nadaljevanje članka bo objavljeno v 125. številki. Filip Lipovec razmišlja o tem, zakaj naš plačni sistem ne ustreza. Franc Pediček nadaljuje članek »Eden novih metodičnih pogledov na moralno vzgojo v višji gimnaziji« (samoanaliza in moralna vzgoja). Dr. Vladimir Bartol je napisal bežen profil znanstvenika akademika Feliksa Lobeta.
V	kulturnem delu objavljajo Naši razgledi esej dr. Antona Bajca »Nekaj misli o našem jeziku«, Kniižev-nik Branko Rudolf pa je napisal obširno oceno Lukaczeve knjige »Goethe in njegov čas«. V literarnem feljtonu sta objavljeni dve črtici mladega pisatelja Marijana Rožanca »Miki Bre-zar« in »Palko Caklec«. Objavljeni sta tudi dve pesmi makedonskega pesnika Aca Sopova, ki ju je prevedel Ivan Minatti. Med ostalim gradivom je prikaz Zlate Pirnatove »Iz pariškega kulturnega življenja«, nadalje ocene novih knjig, kulturne vesti in nove knjige v tujini. V rubriki »Arhitektura« je obdelan urbanistični problem v zvezi z znamenito Kosler-jevo hišo v Ljubljani. Tudi ta številka Naših razgledov je bogato ilustrirana.
NAŠA SODOBNOST
Iz vsebine:
štev. 3
RAZPRAVE — France Stelč: Pesnik v arhitekturi, E. R.: O arhitekturi, Ljubo Baveon: Boj zoper kriminaliteto in socialistična družba. PROZA
—	Ciril Kosmač: Balada o trobenti in oblaku VHI. PESMI — Matej Bor, Lili Novy, Lord Gordon Byron — Matej Bor.
GLOSE IN KOMENTARJI — Vprašanje slovenskega šolstva na Tržaškem in v Goriški pokrajini (Lavo Cermelj), PROBLEMI SODOBNE DRU2BE — Kakšna mora biti napredna zaščita narodnih manjšin II (Lojze Udè).
GLEDALIŠČE — Dramaturgija Ar-thurja Millerja, Molière na našem odru (Vladimir Kralj), Celjsko gledališče (Tine Orel), FILM — Avantgarda sedme umetnosti (Vitko Mu-sek), MED KNJIGAMI in ZAPISKI.
PROTEUS — štev. 7
Iz vsebine:
ČLANKI — Dušan Kuščcr: Kako so nastale gore, Valerija Osterc: Kristal
—	umetnina mrtve narave, Anton Ramovš: O davnih vulkanih na Slovenskem, Rajko Pavlovec: Numiliti.
Knjižne novosti, Odmevi, drobiž.
BESEDA, štev. 1—2
Iz vsebine:
Odlomki iz ROMANOV — Lojze Kovačič, Smiljan Rozman in Andrej Hleng, PESMI — Veno Taufer, Tone Pavček, Saša Vegri, Miloš Mikeln in Milan Kundera v prevodu Ivana Mi-nattija in Cirila Zlobca. RAZPRAVA
—	Janko Kos: Umetnost in kriza humanistične zavesti.
RAZGLEDI — Janez Jerovšek: Idejni obraz Srečka Kosovela, Stane Kli-nar: I-Ieinrich BOH in njegov roman. PROBLEMI — Janez Jerovšek: Nekaj misli o moralnem problemu. KNJIŽEVNOST — France Bevk, Juš Kozak. Vladimir Kavčič. LIKOVNA UMETNOST — Janez Dokler: Premiki v sodobnem slovenskem slikarstvu. ZAPISKI.
O t?
delovanje z okrajnim Svetom za urosveto in kulturo za ustanovitev srednje glasbene šole v Kopru in sodelovanje z Gledališčem Slovenskega Primorja za usposabljanje režiserjev. Misliti jc treba tudi na knjižničarski tečaj, ki naj bi bil v jeseni.
Na podlagi točnega pregleda kulturnih domov, njihovega stanja, upravljanja in izkoriščanja bo možno reševati to vprašanje z me-rodajnimi faktorji.
Takoj je treba začeti z organizacijo kulturnoprosvetnega servisa in zagotoviti v ta namen denarna sredstva in ustrežne prostore,
-jif Skupno z upravo Radia Koper in upravo Gledališča Slovenskega Primorja bo možno osnovati koncertno poslovalnico za ves okraj.
-fa Sodelovanje s festivalskim odborom v Piranu, kjer bo letos poleti prvi festival.
■fc Društva in občinski sveti naj prevzamejo vso skrb za programe ob proslavljanju 10. obletnice priključitve Slovenskega Primorja k FLRJ.
Pri okrajnem Svetu Zveze se bodo formirali trije sosveti, in sicer za glasbo, za dramatiko in za knjižnice.
-fc Konkretneje bo treba določiti delo odborov Ljudske univerze in
njihove programe dela. LU se lahko tudi preimenuje v odbor za izobraževanje odraslih, kar bi bilo ponekod bolj v skladu s potrebami terena. Temu vprašanju bo posvečena prihodnja seja okrajnega upravnega odbora dne 11. aprila.
-^j- Zbiranje kronike o dejavnosti vseh društev bo omogočilo sestavo letne kronike občine oziroma okraja.
Za »Dan mladosti« v prihodnjem letu (25. maj 1958) bo pripravljen program, ki ga bodo izvajali združeni pevski zbori vseh Svobod in prosv. društev okraja.
■fc Organizacijska točka: okrajni Svet Svobod se bo sestajal enkrat na mesec, v najdaljšem obdobju po šestih tednih. Predsedstvo pa se sestaja vsakih 14 dni, po potrebi tudi prej.
To je folklorna skupina iz Valdoltre. Prvič smo jo videli v Kopru na svečani akademiji v proslavo Dneva JLA. Od takrat je že večkrat nastopila in vedno z velikim uspehom. Skupino vodi Lojze Uscnik, član GSP
iz Kopra
Zadnjič sem hodil po zgornji Pivški dolini, pa sem se — čeprav nehote — zadržal tudi na Baču. P a veste zakaj? Tako ubrano so zapeli baški fantje, da sem kar ostal. Povedali so mi, da imajo tudi kulturnoprosvetno društvo, ki je v teh zimskih mesecih prav živahno. In da bi kaj več izvedel, sem se napotil k društvenemu predsedniku Žuštoviču, ki se je prav rad odzval moji radovednosti. O čem sva govorila bom povedal tudi vam.

»MOLČEČA USTA« V POSTOJNI
Dramska skupina DPD Svoboda v Postojni je uprizorila dramo v treh dejanjih »Molčeča usta« v režiji prof. Bože Brecljeve.
Pri igri so nastopili v glavnem mladi igralci, nekateri celo prvič. Vendar so se zelo potrudili in dosegli tudi lepe uspehe, posebno Jože Škodič v vlogi mlinarja in Nataša Zwölf v vlogi Belinde. Vloga gluhonemega dekleta ni lahka in Zwölf o va jo je rešila preprečljivo in doživeto. Sceno, ki je bila kar dobra, je pripravil Pepko Sajovic.
Uprizoritev drame »Molčeča usta« je pokazala, da imamo v Postojni sposobne mlade igralce, ki se bodo prav gotovo izkazali tudi pri bodočih igrah.
Ština
IZ GIMNAZIJE V AJDOVŠČINI
V zadnjem času se je dijaško življenje na gimnaziji v Ajdovščini še bolj razživelo. Z delom je začela šolska skupnost, oblika dijaškega delovanja, ki je na Goriškem še slabo razvita. Najprej so imeli sestanek šolske skupnosti, nato pa so se zvrstili še sestanki razrednih skupnosti. Pokazalo se je, da imajo dijaki precej smisla za šolsko in izvenšolsko delo. Zele si nekaj novih krožkov, več športnih dni, pa tudi družabnih prireditev. Glede šolske discipline in razredne dejavnosti so pokazali veliko samo-kritičnost. Za prvič so to že zadovoljivi uspehi in ni dvoma, da se bo delo šolske skupnosti tudi v bodoče nadaljevalo po uspešno zasnovanih smernicah.
Pavle Stibil
PRVI KORAKI DRAMSKE DRUŽINE LPD LUCIJA
Te dni se je predstavila ljudstvu dramska skupina LPD Lucija, ld je naštudirala mladinsko igro »Mačeha in pastorka«. Igra je bila pravo presenečenje za naše malčke in tudi za odrasle. Glas o uspehu se je kmalu razširil po sosednjih vaseh in že naslednji dan je bila dramska družina vabljena na gostovanje v Strunjan, kjer je prav tako zadovoljila odrasle kot mlajše gledalce. Topel sprejem Strunjan-čanov je plačal požrtvovalnost igralcev. V nedeljo pa sta dramska in folklorna skupina gostovali v Rudarskem domu v Sečovljah, Dramska skupina namerava z uspe-
lo igrico gostovati še v drugih vaseh.
Vsi igralci so dobro odigrali svoje vloge. K uspehu so mnogo prispevali učitelji, ki so igro reži-rali in pripravili kulise in nekaj kostumov. Materialno in moralno pomoč pa sta nudili Splošna kmetijska zadruga in Državno posestvo iz Lucije.
C. M.
»NAVADEN ČLOVEK« V RAZDRTEM POD NANOSOM
V	začetku tega meseca je gostovalo v Razdrtem pod Nanosom KUD »Simon Gregorčič« iz Oreh-ka. Uprizorili so Nušičevo veselo igro »Navaden človek«. Zaradi uspele igre so nagradili gledalci izvajalce, večinoma same mlade ljudi, s ploskanjem, s čimer so dali priznanje njihovemu trudu ter požrtvovalnosti.
V	Razdrtem želijo, da bi jih Ore-hovčani še obiskali.
UTOPIJA DALJNE PRETEKLOSTI
Utopijo imenujemo navadno zgodbo bodočnosti, težko pa je imenovati drugače tudi zgodbo preteklosti, če je zgrajena na znanstvenih domnevah in sega v dobo pred 70 milijoni let. Refren te domneve je: ni dokazano, da je zemlja edini planet, kjer je življenje. O tem piše knjiga »Zvezdne ladje« ruskega pisatelja A. Ef-remova. Razen tega, da govori o preteklosti, odpira knjiga tudi lepe perspektive za prihodnost, ker vzbuja vero v moč človeškega razuma. Mlademu človeku odpira široko obzorje in je tudi za odrasle zanimivo poljud-no-znanstveno branje, Knjiga je izšla v knjižnici »Sinji galeb« pri Mladinski založbi. Prevedel jo je Vladimir Naglič, risbe pa so delo Marijana Amaliettlja,
STARI MOTIVI V SODOBNI OBLIKI
Mnogim pesniškim zbirkam za otroke v izdaji Mladinske knjige se je pridružila nova knjiga mladega pesnika Toneta Pavčka z naslovom »Maček na dopustu«. Pevčkove pesmi, tudi otroške, srečujemo v mnogih slovenskih časopisih in revijah. Od vsega, kar je doslej napisal za otroke Je izbral 34 pesmi za zbirko. Izredni pomen te zbirke je, da je pogodila pomen in smisel otroške pesmi, iz katerih naj diha vedrina In veselje. Pavčku je tudi uspelo ujeti izvirne misli in Iskrivo življenjsko radost ter dati pesmim sodobno obliko, kljub temu, da so motivi naši stari znanci. Najnovejša Pavčkova zbirka je opremljena z ilustracijami Bogdana Groma.
Prosvetno društvo »Kale« na Baču je še zelo mlado; ustanovili so ga lani in zato se mora boriti z začetniškimi težavami. Trenutno šteje 85 članov in od teh jih nad 50 aktivno dela.
Pevski zbor
je najštevilnejša in najbolj delavna sekcija. Šteje 40 pevcev^ Pevo-vodja prihaja iz Ilirske Bistrice in so s tem v zvezi materialni stroški (za vsako vajo 700 din) za društvo precejšnje breme. Kljub težavam pa se je pevski zbor .že večkrat predstavil javnosti, ko je sodeloval na raznih proslavah. Na-študirali so tudi samostojen celovečerni program in pripravljajo za prve pomladne dni turnejo po okoliških odrih.
Dramska sekcija
Lansko pomlad so uspešno uprizorili Finžgarjevo »Verigo«, v tej sezoni so že nastopili s kratko veseloigro za silvestrov večer, trenutno pa pripravljajo Linhartovo »Zupanovo Micko« in bodo tako lepo proslavili letošnji Linhartov gledališki jubilej. Premiero so napovedali za 26. marec. V okviru dramske sekcije deluje tudi
rccitacijski krožek
katerega člani sestavljajo osrednji del programa na raznih proslavah in svečanostih.
In ljudska izobrazba?
Želeli so organizirati več predavanj zlasti iz kmetijskega gospodarstva in so prosili za predavatelje kmetijsko zadrugo, okraj in okrajno zadružno zvezo, toda brez uspeha. Nadejajo se, da bodo našli odslej več razumevanja in da jim bo v bodoče pomagala Ljudska univerza v Postojni. Želeli bi ustanoviti tudi
knjižnico.
Težko je zato, ker ni osnove. To bi lahko ustvarili le z večjimi sredstvi. Nekaj knjig je »razmetanih« tu in tam... In če bi že vse šlo, bi nastalo vprašanje prostorov.
Neustrezni prostori
in pomanjkanje rekvizitov, to so največji problemi. Dramska skupina se zbira na vaje danes tu, jutri tam, prireditve in proslave so v garaži, brez ustreznega odra in najosnovnejših rekvizitov. Vse si morajo izposoditi pri sosednih društvih. Naj poudarim še to, da so scenarijo za »Verigo« pripeljali 23 km daleč iz Jelšan.
Upanje na boljše čase
Kljub vsemu so pogumni. V hi-fii, ki jo je pred kratkim kupila
kmetijska zadruga in jo bo preuredila za svoje potrebe, nameravajo urediti tudi majhno kulturnoprosvetno dvorano. Tako va-ščani želijo in ^zato delajo. Vendar je tovariš predsednik poudaril, da so to vsaj še za nekaj let le lepe želje.
Silvo F,
»LESENJAC« V VERZIH
• Svetovno znana mladinska povest o Lesenjaču ali Storžku, ki jo je napisal italijanski pisatelj Collodi pod naslovom »Pinoechio«, je izšla te dni v verzih (Pinocchio poeta)
KONCERT PIANISTA DEVETAKA
Pianist Devetak je priredil skupno s tenoristom Primom Rosimi-rom koncert v »Circolo di cul-tura« v Gorici. Italijanska strokovna kritika izredno hvali Dcvetalcovo igranje in ga imenuje »zares mojstrsko«. Solista sta izvajala dela Chopina, Puccinija, Curtisa in Griega. Udeležba na koncertu je bila zelo velika.
PONATIS PESNIŠKE ZBIRKE
Pesniška zbirka Ceneta Vipot-nika »Drevo na samem« je izšla konec lanskega leta in je bila odlikovana z letošnjo Prešernovo nagrado. Ker je naklada pošla, bo Cankarjeva založba v Ljubljani izdala ponatis, kar je pri naših pesniških zbirkah prava redkost.
NEUMORNI SPACAL
Po uspešni razstavi v Padovi se pripravlja tržaški slikar Lojze Spacal na razstavo v Parizu. V gaieriji »Rive Gauche« bo v času od 5. do 25. aprila razstavljal 32 svojih del, in sicer 24 olj in 8 plastik,
»SLOG«, REVIJA MATICE ■ SRBSKE IN MATICE HRVATSKE
Zaživela je nova revija »Slog«, ki jo izdajata skupno Matica Srbska in Matica Hrvatska. Revija bo izšla vsake tri mesece na avtorskih polah v latinici. Prinašala bo eseje o književnih in kulturnih vprašanjih, leposlovne priloge in pregled najpomembnejših kulturnih dogodkov v državi,
V NOVEM SADU
ZA 2.400.000 DIN NAGRAD
Odbor »Sterljevega pozorja« pod predsedstvom književnika Josipa Vidmarja je sklenil, da bodo druge gledališke igre v Novem Sadu letos od 5, do 25. maja. Gledališča iz vse države bodo uprizorila 10 do 15 sodobnih domačih del. Udeleženci festivala bodo prejeli nagrade v skupni vsoti 2,400.000 dinarjev.
HRVATSKO
NARODNO GLEDALIŠČE V LJUBLJANI
Te dni je gostovalo v Ljubljani Hrvatsko narodno gledališče iz Zagreba z Marinkovičevo dramo »Glorija«. Ljubljančani so imeli priložnost po dolgih letih pozdraviti v svoji sredi hrvatske gledališke delavce. »Glorijo« režira nekdanji član ljubljanske Drame Bojan Stupica, glavno vlogo pa igra Mira Stupica.
BIBLIOGRAFSKA IZDAJA »SONETNEGA VENCA«
Te dni bo izšla pri Cankarjevi založbi v Ljubljani bibliografska Izdaja Prešernovega »Sonetnega venca« v originalnem tisku. Za »Sonetnim rencem« bodo na vrsti Prešernovo Gazelo, ki bodo prav tako natisnjene n» ročno izdelanem papirju.
V KOPRU
Akademija je bila v Kopru na večer pred praznikom v Gledališču Slovenskega Primorja. Program, ki nam bo še dolgo ostal v lepem spominu, so izvajali cicibani osnovne šole, ženski pevski zbor učiteljišča pod vodstvom Mirana Hasla, dijakinja srednje ekonomske šole Marta Lasičova in članica TVD Partizan Armanda Pc-ljakova. Posebno doživetje sta nam pripravili gojenki glasbene šole Ne-va Cupin in Lada Lukša. Obema je treba priznati ne samo dobro izvajanje, temveč tudi veliko požrtvovalnost, saj vedno prispevata svoj delež pri proslavah in akademijah ter tako lahko spremljamo njun umetniški napredek. Isto velja tudi za baritonista Danila Mi-liča.

m m
■zrn,
Spomladanski komplet — obleka in jopič iz istega blaga.
Osrednjo točko programa so pripravili člani gledališkega ansambla z izvajanjem odlomkov drame Mire Miheličeve »Svet brez sovraštva« in recitacijami. Delo so doživeto izvajale članice GSP v režiji Igorja Pelana,
Svoj delež k lepi proslavi je prispeval tudi Srečko Tič, ki je z okusnimi detajli dal odru slavnostno lice.	S. O.
V soboto zvečer je priredilo koprsko Društvo za Izobraževanje žena v prostorih hotela Triglav družabni večer z bogatim srečolovom, katerega dobiček je bil namenjen za izgradnjo otroškega igrišča.
Lepe proslave so pripravili v Kopru tudi delovni kolektivi.
V ILIRSKI BISTRICI
Pester spored v Ilirski Bistrici so izvajale predvsem žene, članice šiviljske šole, dijakinje in otroci; ženski pevski zbor pa je zapel nekaj pesmi. Veseli del prireditve je bil skeč »Vasovalec« s petjem narodnih pesmi. Najzanimivejša točka programa pa je bil simbolični prikaz v petih slikah pod naslovom »Žena, dolga in težka je bila tvoja pote.
Gotovo je bil praznik žena v Ilirski Bistrici res praznik, ožarjen z zarjo predanosti, požrtvovalnosti in veselja.	N. K.
V POSTOJNI
Občinski odbor SZDL v Postojni je priredil sprejem najzaslužnejšim ženam in materam padlih borcev. Ob tej priložnosti je predsednik Tone Sterle čestital zbranim ženam. Po zakuski so prisostvovale žene premieri igre »Molčeča usta«, ki jo je uprizorila DPD »Svoboda«, Pred pričetkom predstave je imel član občinskega komiteja ZKS SI.
Člani SZDL in organov družbenega upravljanja — berite Ln dopisujte v naš list »Slovenski Jadran«!
m?
Černelič slavnostni govor o pomenu 8. marca.
Proslave mednarodnega ženskega praznika so bile tudi v Bukov-in v Prestranku.	Ština
V RAZDRTEM POD NANOSOM
Ob prazniku žena so priredili v Razdrtem lepo proslavo, na kateri so nastopili pionirji osnovne šole Veliko Ubeljsko z recitacijami, zbranim ženam pa so tudi poklonili lepe šopke cvetja. O pomenu praznovanja tega dne je govorila tovarišica Garzarollijeva. Za zaključek je nastopil moški pevski zbor domačega prosv. društva,
V	IZOLI
Praznovanje v Izoli je bilo posebno živo.
Predsednik občine Srečko Vičič je priredil svečan sprejem najzaslužnejšim ženam, društvo »Napredna žena« pa je pripravilo svečano akademijo s pestrim sporedom, pri katerem so sodelovali solisti ljubljanske opere, godba na pihala, pevski zbor »Svobode« in recitatorji.
V	podjetju Arrigoni je priredila sindikalna podružnica proslavo s pestrim programom in zakusko.
8. marec so lepo proslavili tudi po delovnih kolektivih, zlasti so poskrbeli za lep program v podjetju Arrigoni in Iris. D. S.
V	OSPU
Žene so pripravile praznovanje skupno z učenci osnovne šole. Uprizorili so veseloigro »Bratranec«, otroci pa so recitirali, peli narodne pesmi in izvajali stilizi-rane folklorne plese. Zvečer je bila zabava s plesom. Za lepo izvedeni program gre zahvala pripravljalnemu odboru, posebno pa učiteljici Silvi Klančarjevi. -ek
V	PIVKI
V	počastitev 8, marca je pivško DPD »Svoboda« priredilo na večer pred praznikom proslavo s kulturnim programom. V kolodvorski restavraciji in v domu JLA so članice ženskega društva pripravile zakusko in zabavni večer. Niso pozabile tudi na matere padlih partizanov, pripravile so skromna darila in jim čestitale k prazniku.
J.
V	PIRANU
Po vsej piranski občini so pripravili proslavo mednarodnega praznika žena. Pri teh proslavah so sodelovale vse šole, DPD Svoboda in prosvetna društva. Proslave pa so pripravila ženska društva v Piranu in v Portorožu, za-družnice v Strunjanu, v Sečovljah, v Ravnu in v Luciji.
M. C.
V	KORTAH
Proslava 8. marca je bila v Kor-tah skromna, a zato zelo prisrčna. Tovarišica upraviteljica je v govoru poudarila pomen tega praz-
Model preproste, pa čedne prehodne pižame, okrašene z belimi svilenimi trakovi.
Kadarkoli me obišče prijateljica Ana, sem obsojena vsaj na uro njenega jadikovanja.
»Veš,« mi reče, »vsaj to uro ko ti potožim, se čutim nekako olajšana, kakor da bi popustila v meni mučna napetost, ki mi iz dneva v dan bolj greni žvljenje.«
Dobrohotno in razumevajoče se ji nasmehnem. Ana je nekoliko v zadregi in se skoraj opravičuje.
»Veš, pri možu ne morem iskati razumevanja, ker jo pač moški; vrhu tega pa je osem ur na dan v službi. Toda kaj naj storim, reva, ko je vsak hip na vratih stanovanja ta nesrečna soseda — Eva.
Ko smo se vselili v sedanje stanovanje, se je že prvi dan pojavila med vrati: »Ali morda kaj potrebujete, vam lahko s čim ustrežem?« njene oči pa so bliskale kakor strele po še neurejenem stanovanju. »Ne, hvala, ničesar ne potrebujem,« in nemirno sem se prestopicala z noge na nogo, čakalo me je še ogromno dela. Eva pa se ni dala ugnati. Itazgovorila se je že prvi dan na široko; opisala je svojo družino in življenje. Previdno, tipaje je poskušala izvleči kaj iz mene, pa sem bila veliko preutrujena za tak pogovor. Končno me je rešil mož, ki me je klical v sobo k delu. Da, draga moja, takšen je bil začetek, kakšen bo konec pa še ne vem; zdi se mi pa večkrat, da mi je obupati.«
Globoko je vzdihnila in se še globlje sključila v svojem naslonjaču.
Povedati vam moram, da je Ana nežna, rahločutna in neizkušena mlada žena. Iz obzirnosti do ljudi raje sama trpi, kakor da bi se komu zamerila. Je pridna gospodinja in slšrbna mamica. Včasih jo mahnejo na izlet ali pa na kratke obiske k prijateljem iz znancem. Rada obiskuje kulturne prireditve.
Tako je bilo Anino življenje pred vselitvijo v novo hišo. Sedaj pa ...
Ana dela zvečer v postelji načrte za naslednji dan.
V mislih si lepo razdeli delo. Naslednji dan pa ji soseda Eva pokvari vse. Samo dopoldne pride z raznimi izgovori trikrat. Ana plaho pripomni, da ima veliko dela, Eva pa zna vse čudovito preslišati. Stoji, klepeta, opravlja, svetuje, se razgleduje, hvali in graja. Sebe povišuje, druge deva v nič. Cas pa hiti. Ana ne sliši več njenega govorjenja, po glavi jI brni in razbija. Premišljuje, kako bi se je odkrižala. Poskuša tako — nič, poskuša drugače — nič. AH bo res morala nekega dne skrajno nevljudno sosedi Evi pokazati vrata? Toda Eva ima debelo kožo, marsikaj prenese.
Kadar ima Eva dosti dela ali obiske, pošlje svoje otroke k Ani. Takrat ima Ana doma otroški vrtec; pa ima že s svojimi opravila čez glavo!
Včasih sem rada obiskovala Ano, sedaj pa zahaja samo še ona z družino k nam. Soseda Eva pride namreč k Ani, če sliši, da ima obisk. Toda ne za minuto, dve, da bi zadostila svoji radovednosti; ostane prav tako dolgo kakor obiskovalci.
Pa bi kdo vprašal: »Ce je ta Eva vedno pri sosedi, kdaj pa dela doma?« V glavnem tedaj, ko je doma njen mož in pozno v noč. Zagovarja namreč načela, da naj mož vidi ženo tudi pri delu, da jo bo bolj cenil. Naj vidi kako hiti sem in tja, kako pere in lošči parkete, da jI pot curkoma teče po licih. Naj vidi!
Anin mož pa se čudi, ker ima žena zdaj zanj in za otroke veliko manj časa, kakor prejšnje čase. Čudi se, ker sta utihnila njen smeh in njena pesem in čudi so, da je na njej vsak dan bolj opaziti znake živčne raz-draženosll.
IMirsikdo bo rekel: »Sama je kriva, zakaj se je pa ne odkriža, tako ali tako; zlepa ali zgrda.«
Meni se pa Ana smili. Cc sami kaj takega niste doživeli, se vam Se sanjati ne more, kaj se pravi imeti za sosedo tako — Evo.	— pa
nika. Učenci osnovne šole so zaigrali igrico »Mirko in abeceda«, otroci iz vrtca so deklamirali, mladinke pa so zapele nekaj pesmi.
V MAREZIGAH
Znani kultnrnoprosvetni delavec Avgust Gojkovič, učitelj v Ravnu v piranski občini, je med drugim organiziral tudi šiviljski tečaj, katerega udeležence vidite na sliki.
Zadružnice so Imele občni zbor
Proslave Dneva žena v Marezi-gah so se v velikem številu udeležile žene bližnjih in daljnih vasi, prišle so tudi žene iz Boršta in Trušlc eno in več ur daleč. Pa jim gotovo ni bilo žal tega. Učenci osemletne šole in člani dramatske skupine PD »Ivan Cankar« so z uspehom odigrali enodejanko »Nezakonsko dete«. Proslava je potekla v prijetnem in veselem vzdušju.
V LUCIJI
V Ljudskem domu v Luciji so za Praznik žena proslavili lep kulturni spored. Govorili sta v slovenščini učiteljica Ferfolja, v italijanščini pa učiteljica Čokova. Nastopili so pionirji s telovadnimi točkami. Po več letih je zopet oživela dramska družina in uprizorila mladinsko igro »Mačeha in pastorka«. Nato je godbena sekcija LPD Lucije nastopila s koncertnimi točkami. S posebnim navdušenjem so gledalci sprejeli folklorno skupino, ki je izvajala stare istrske plese. Proslavo je zaključil mešani pevski zbor.
LETOS BO ZADRUGA KUPILA BAUMANOV PASTERIZATOR
Preteklo soboto je bil pri KZ Dol. Košana v pivški občini prvi ustanovni občni zbor Zveze zadruž-nic.
V slavnostno okrašeni dvorani so se zbrale žene iz vse okolice in so z zanimanjem poslušale poročilo tovarišice Slabnikove o dosedanjem delu iniciativnega odbora. Nato je upravnik KZ seznanil žene s splošnimi problemi zadruge in poudaril, da je upravni odbor pri-
pravljen nuditi ženam-zadružnicam vso pomoč. Zato so tudi predvideli v letošnjem proračunu nabavo Baumanovega pasterizatorja, ki bo omogočil ženam čim boljšo predelavo sadja. Za izboljšanje ko-košjereje je predvidela zadruga regres pri nabavi enodnevnih piščancev štajerske pasme.
V	novem 13-članskem odboru, ki so ga izvolile žene na ustanovnem občnem zboru, so zastopnice iz vseh vasi. Za novi upravni odbor zadruge pa so predlagale žene dve tovarišici.
Po občnem zboru je bila proslava 8. marca, mednarodnega praznika žena. Proslavo so pripravile žene-zadružnice.	A. M,
PEREČE POMANJKANJE VODE
V	nedeljo so imele žene zadruž-nice iz Marezig svoj prvi občni zbor. Sprejele so program dela za to leto. Izboljšale bodo vrtnarstvo, kokošjerejo, priredile več tečajev in skrbele za lepšo ureditev domov. Za predsednico so izvolile delavno in požrtvovalno aktivistko iz Trušk Kristino Lovrenčič.
Skrbeti bi bilo treba tudi za razbremenitev kmečke žene. Njihovo delo ni Je gospodinjstvo ln vzgoja otrok. V veliki meri jih čaka tudi delo na polju. Za žene v Marezigah pa je veliko breme prenašanje vode. Po več mesecev jo morajo nositi tudi pol ure daleč in včasih čakati v vrsti zanjo. S pranjem pa je še veliko teže. Po strmi in skalnati poti morajo prenašati perilo pol ure daleč, kar je vsekakor veliko breme. V času suše skrbi zadruga le za preskrbo z vodo za prebivalce zadružnega doma, ker nima dovolj prevoznih sredstev. Zato bi morala biti prva skrb preskrba vasi z vodo, šele potem se bodo izboljšale tudi higienske razmere v teh vaseh.
M. T.
Pričakujete goste?
Gostoljubnost je zelo lepa lastnost, ki pa nam včasih povzroča precej glavobola. Če smo sami, ni treba, da bi miza bila pogrnjena po vseh predpisih, jedilnik je preprost in podobno. Če pa so gostje v hiši, je vsa naša gospodinjska spretnost izpostavljena 'kritičnim
očem. Toda zaradi tega se ne bi smele odreči gostoljubnosti.
Kdor se boji prevelikih izdatkov, naj bo potolažen. Gostje ne prihajajo zato, da bi se najedli do onemoglosti. Čas razkošnih poje-
din je že zdavnaj minil. Naši znanci prihajajo na uro prijetnega kramljanja ali pa bi morda radi igrali kako družabno igro. Zanje je glavno, da bo prijetno in udobno. Z zelo dobrimi prijatelji pa se lahko domenimo, da bo za tak »družabni« večer vsak nekoliko prispeval.
Naj nas ne skrbi, kje bodo naši gostje sedeli. Marsikdo od mlajših bo rad sedel na blazino na tleh, če imamo premalo stolov. Prijetni družbi bo popolnoma vseeno, če sedi v imenitno opremljeni sobi ali v kuhinji. Glavno je, da bo vse veselo in dobre volje.
Skrbi nas tudi, s čim bomo gostom postregle. Ne delajmo si prevelikih izdatkov. Najbolj pripravni so sendviči, čaj in kakšno drobno pecivo. Sendviče lahko napravimo z malo truda in stroškov. Drobno pecivo spečemo doma ali pa ga kupimo. Paziti pa je treba, da ne bo vsega tako malo, da bodo gostje v zadregi ali naj vzamejo ali pa naj zaradi lepšega pustijo na krožniku. Če pa bomo dodale še kakšno steklenico vina in ob koncu črno kavo, bo pogostitev popolna.

Odbor Društva učiteljev in profesorjev občine Piran iskreno čestita v imenu vsega članstva tovarišu Avgustu Gojkoviču, predmetnemu učitelju in upravitelju na osemletni šoli Raven, k .prizna-aju, ki ga je prejel za svoje požrtvovalno, obsežno in neprecenljivo delo na prosvetnem polju. Podeljena mu je bila nagrada 30.000 din, ki pa jo je takoj daroval prosvetnemu društvu, katerega je sam ustanovil že leta 1951. To nas je osupnilo in prikazalo
Dve v eni: zgornja slika prikazuje mlade tečajnike pri prvi pomoči,
spodnja pa pri praktičnem delu
veličino njegove nesebičnosti in odnosa do skupnosti in do napredka.
Avgust Gojkovič se je rodil 10. julija 1926 v Starosincih, okraj Ptuj. Pred prihodom v Raven je služboval na enooddelčni šoli v Prekmurju. Od leta 1942 je sodeloval v NOB. V Raven je prišel 8. oktobra 1951 ter prevzel upra-viteljstvo šole. Z vso vnemo se je vključil v življenje kraja in v novembru istega leta je že ustanovil mladinsko kulturno umetniško društvo »France Bevk, Raven— Nova vas«. Z ustanovitvijo tega društva se mu je posrečilo z velikimi napori zagladiti nesoglasja, med vasema Raven—Nova vas.
Društvo je vzcvetelo, ^e I. januarja 1952 so priredili na začasnem odru v šoli Finžgarjevo »Ve-,rigo« in Goljevo »Sneguljčico«. Od ustanovitve društva do danes je tovariš Gojkovič vse sam vodil, režiral in sceniral in celo igral glavne vloge. Režiral je kar 8 celovečernih iger, med katerimi je bila največja »Miklova Zala«. V tej je sodelovalo 50 članov društva, predvsem mladine. V Miklo-vi Zali je postavil društveni orkester in pevski zbor. Ravenčani sami trde, da je bil to zanje največji uspeh. Režiral je tudi: »Micki je treba moža«, »Lepo Vido«, »Čevljarja Krispina«, »Rodoljuba iz Amerike«, »Desetega bra-
ta«, »Gospoda in slugo« ter vrsto enodejank.
Pripravil je vrsto akademij in vse proslave za razne praznike. Znane so njegove tri velike slavnostne prireditve, petletnica društva in dva kmečka praznika, ki sta pritegnila k aktivnemu sodelovanju tudi širšo okolico.
Vsa leta je bil predsednik društva, ki se je pozneje na njegov predlog preimenovalo v ljudsko prosvetno društvo »SLOGA« Raven—Nova vas.
Gojkovičevo delo v prosvetni dejavnosti je neprecenljivo. Zdržal je čudovite napore v boju za napredek kraja. Ob vsem navedenem delu pa je še zidal novo šolo, urejeval šolski vrt, poučeval, obenem pa organiziral gradnjo dveh kulturnih domov, pri kateri je sam vodil delo in knjigovodstvo.
Njegova šola je vzorno urejena. V vsem kaže veliko inioiativo za moderniziranje dela, ki ustreza današnjim življenjskim potrebam šolskega okoliša. Odlično ima urejen šolski vrt, kjer so tople grede, vrtna lopa, hišica za vrtno in poljsko orodje, celo plug, trosilka, rahljač, grablje, vile, brana, škropilnice. Tudi vinograd, sadovnjak, oljke, čebelnjak, svinjak in kokoš-njak imajo v učne namene. V šolski kleti hrani pridelke s šolskega vrta: krompir, fižol, kon-servirano zelenjavo in vino. Sola ima tudi delavnico za ročna dela, ki je opremljena z vsem potrebnim dobrim orodjem, med kate-
rim je celo stružnica z 18 priključki. Tudi rekvizite za telesno vzgojo je preskrbel. Na šoli dobro deluje šolska kuhinja.
To pa ni vse. Z njegovim imenom je združeno vse delo okoliša. Ljudska prosveta, vsa prosvetna dejavnst, celo zdravstvena prosveta in RK (organiziral je ambulanto RK, kjer sam dnevno nudi prebivalcem prvo pomoč) ter dejavnost v napredku kmetijstva. Uspešno vodi kmetijsko večerno šolo, prav tako tudi ljudsko univerzo in knjižnico.
Želimo, da bi vsi tovariši pro-svetarji spoznali tega neumornega človeka vsaj po njegovih delih in uspehih ter posnemali njegovo močno voljo in vztrajnost ter njegovo veliko ljubezen do dela in do človeka.
Ludovika Kalan
Učitelj Avgust Gojkovič praktično poučuje svoje tečajnike v ravnanju z ročnim motornim plugom. Ni čuda, če tako nazornemu pouku gojenci z velikim zanimanjem sledijo in naglo osvajajo potrebno znanje
KMALU Z ELEKTRIČNIMI LOKOMOTIVAMI
Da bo Postojnska jama še bolj zaslovela
Vsak dan je že toplejše sonce, vsak dan več zvončkov in mačic ob Pivki. In tudi vsak dan več obiskovalcev v Postojnski jami. Uradna otvoritev letošnje sezone bo 6. aprila. Na ta dan pripravljajo v jami kar več svečanih in pomembnih prireditev. Ena izmed teh je tudi prva vožnja z novimi
DESET LET KOVACNICE NAŠIH MLADIH POMORŠČAKOV
š©!®ffiei d© k@d@f®
Konec
Ne vem, kako bi bilo s šoferjem, ki bi ga posadili za volan, ne da bi prej vsaj videl svoje vozilo, čeprav bi imel v žepu listino o opravljenem teoretičnem delu šoferskega izpita. Sam osebno grem rajši peš na Triglav, kakor' da bi se popeljal z njim iz Pirana do Kopra. Nekako tako mora biti pri srcu mlademu kadetu, ki bi bil ves natrpan s teorijami, formulami, poznal iz knjig vse stroje sveta in vse navigacijske pripomočke od vesla pa do radarja, pa ne bi vsega tega vsaj potipal. Vse to pa lahko nudi gojencu, ki se pripravlja na odgovorni poklic pomorščaka, edi-nole praktično delo, to je upravljanje ladje že med njegovim šolanjem. Kako kričeča je potreba po stalni šolski ladji, je pokazala enomesečna šolska vožnja po Jadranu v preteklih počitnicah, o kateri je bilo že govora v »Slovenskem Jadranu«,
Sprva je bilo težko in marsikdo se v prvih dneh ni takoj znašel. Ob skrbni pomoči komandanta ladje in strokovnih predavateljev, ki so vsi že prepluli nešteto morskih milj, pa so naši gojenci iz dneva
v dan rasli v vse samozavestnejše mornarje in ob koncu vožnje bi jim človek že pripisal kanček izkušenosti.
Po maturi sem srečal absolventa, ki se mu je hudo mudilo, vendar ne toliko, da bi ne utegnila po-kramljati. Hitel je po uradih, da bi čimprej spravil v red svoje listine, ki so potrebne za izdajo pomorske knjižice. Pred kratkim se je vrnil iz vojske, ker je odslužil svoj rok in opravil potrebne izpite za rezervnega oficirja JVM. Sedaj je bil pri Splošni plovbi, lastniku plovnih objektov slovenske trgovinske mornarice. Le nekaj običajnih formalnosti še mora urediti in v nekaj dneh se bo vkrcal na prekooceansko ladjo »Pohorje«, kjer bo opravljal službo kadeta.
Jugoslovanska trgovinska mornarica Je sprejela med svoje pomorščake še enega člana, ki jih bo potrebovala ob svoji nenehni rasti vsak dan več, vsak dan več strojniških in plovbenih oficirjev, ki bodo varno vodili naše ladje po vseh morjih sveta,
elektro-akumulatorskimi lokomotivami v jamo. Te pa pomenijo zares veliko pridobitev za ta naš edinstveni turistični objekt. Sedanje lokomotive na bencinski pogon so že stare nad 30 let. Precejšnjo naduho so si že nakopale v tem času, tako, da je večkrat nevarnost, da se sredi jame ustavijo in pustijo na cedilu obiskovalce.
Ob vhodu v jamo so zgradili napajalno postajo, 'kjer se bodo čez noč z elektriko napajale nove lokomotive. Tu je sedaj živo kot na mravljišču. Zidarji, električarji in tudi že monterji hitijo, da bo vse pravočasno urejeno za otvoritev. Stroje v tej podzemski napajalni postaji že montirajo. Vse naprave in tudi nove lokomotive so izdelek tvarne EMAN iz Milana. 1 Te dni bodo tudi že prispele nove lokomotive.
V soboto, 6. aprila popoldan, bo torej slovesna otvoritev in prva
»krstna« vožnja z novimi lokomotivami do Podgore. V koncertni dvorani 'bo priredila ob tej priložnosti godba JLA garnizona Postojna za obiskovalce koncert. Zvečer pa bo v jamski restavraciji ■ veliki turistični ples. Naslednji dan, to je v nedeljo, bo ob treh popoldan izreden obisk Postojnske jame, ki bo to pot še posebej slavnostno razsvetljena. V koncertni dvorani bo spet koncert. V jami bo tudi posloval bife in pošta s posebnim jamskim žigom. Na slavnostno otvoritev so povabili Postojnčani vidne predstavnike naše ljudske oblasti in turizma, prišli bodo tudi novinarji iz vse Jugoslavije, ker bo v Postojni obenem z otvoritvijo sezone tudi prva novinarska turistična konferenca, ki jo organizira Zavod Postojnske jame. Postojnčani si pač prizadevajo, da bi ta naš edinstveni naravni biser še bolj zaslovel, tako pri nas kot tudi v svetu,
B. K.
Takole so v Južnem Kitajskem morju konec lanskega leta velikanski morski valovi zalivali palubo naše ladje »Gorica«, ki jo je nekaj dni spremljalo na poti kar se da slabo vreme. Slika lahko le delno prikaže nevarno zibanje in premetavanje ladje na valovih Oceana. »Gorica« je bila nato do pred kratkim v popravilu v Hong Kongu na Kitajskem, zdaj pa že spet reže morske valove in se bo kmalu obrnila proti domu. V prihodnji številki Slovenskega Jadrana spet preberite nadaljevanje pripovedovanja o bivanju na Kitajskem in o tamkajšnjih navadah ter o življenju posadke »Gorice«, kar je za vas napisal mladi mornar Danilo Kale. Ne zamudite torej prihodnje številke! Najbolj si redno prejemanje časopisa lahko zagotovite, če ga naročite neposredno v upravi Slovenskega Jadrana. Celoletna naročnina je le 500 dinarjev
Za spremembo še domača satira »ČE RATA, RATA, ČE NE PA FRATA« ALI SPET
Kdor drugemu jamo koplie...
Nemajhen delež pri tem pa bo imela tudi slovenska Pomorska srednja šola.
Lojze Maruško
Tokrat pa v Kopru.
Je torej v Kopru nekje državna obrtna delavnica, bolj proizvajalnega kot uslužnostnega značaja.. Uslug skorajda ne dela, tako da bi lahko rekli, da gre za delavnico proizvajalne obrti. Kako je z njenim delom in njenimi izdelki, o tem ne bomo razpravljali, imamo namreč nekaj drugega na umu — nekaj o »glavnem« iz te delavnice.
Vsaka samostojna gospodarska organizacija pri nas ima namreč tudi svoje vodstvo, na njegovem čelu pa »glavnega«. Kako mu kje pravijo, pač ni važno — nekje je direktor ali upravnik, drugod spet samo poslovodja ali mojster. Morda bo za takš-nole delavnico kot jo imamo v mislih, naziv mojster še najbolj primeren.
No, naša delavnica ni izjema, tudi ta ima svojega glavnega, s tem pa smo že tudi pri stvari. Ker tudi de-
Prizor z lanskoletnega križarjenja gojencev piranske Pomorske srednje šole ob jadranski obali na šolski ladji JVM »Lavsa«
lavnica potrebuje, posebno še, če je proizvodnega značaja, za svoje delo surovine, se je lansko leto poleti ta »vrhovni muftija« naše delavnice odpravil v lepo koprsko trgovino »Naša primorska reka« in izbral za 29.316 dinarjev blaga za svojo delavnico. Usoda je hotela — če so to rojenice že vnaprej tako določile, zdaj ne bi imelo smisla ugotavljati — da je možak Imel s seboj premalo denarja.
»Prišel bom jutri. Zdaj pa vam dam na račun 25.000 dinarjev. Prosim potrdilo!«
Dobil je potrdilo — hvala lepa in na svidenje!
Naslednji dan jo naš mojster res prišel. Prinesel je bariran ček za 11.800 dinarjev, dvignil položeno vsoto 25.000 dinarjev — potem pa je račun poravnal s čekom za 11.800 dinarjev, priložil razliko 17,546 dinarjev v gotovini, vzel kupljeno blago
—	in zdravo, zdravo!
•
Opazili ste najbrž, da potrdilo za 25.000 dinarjev ni bilo nič več omenjeno. Prav imate, skoraj smo pozabil nanje, drugi pa tudi. Napisala ga je tedaj prodajalka, ki je potem odšla drugam in na drugo delo.
Videli pa boste, da na to potrdilo nikakor ni pozabil naš mojster. Pred nekaj dnevi se je pojavil z njim v tej lepi koprski trgovini »Naša primorska reka« in dejal:
»Imam pri vas v dobrem 25.000 dinarjev še od lanskega junija!« in je molil poslovodji trgovine famozno potrdilo.
Gledajo potrdilo, gledajo mojstra
—	in gledajo še v knjige, tam pa je bilo vse točno zapisano. Joj, kako
časih te knjige prav pridejo, nekaj icverjetnega! Namesto, da bi teh j.000 dinarjev — malenkost za uslužbenko — plačala bivša prodajalka Vesna, je moral mojster obrtnik požreti grenko tableto — pa še kaj posebno nerodno mu ni bilo pri tem. »Ce rata, rata, če ne pa frata!«
VZOR LJUDSKEGA UČITELJA
(Nadaljevanje s 4. strani) slabših sort sadnega drevja s cepiči boljših vrst zato, da bi dosegli večji donos in boljšo kakovost.
Živinorejski odsek je uvedel nadzor nad mlečnostjo pri rodovniških kravah ter se zavzel za nakup dveh bikov plemenjakov sivo-rjave pasme, ki jih imajo v Škofijah in na Barki.
Čebelarski odsek pa bi lahko s saditvijo rastlin, ki dobro medijo, dosegel večje uspehe. Njegovo delo bi bilo uspešnejše, če bi imeli več pomoči s strani čebelarskih strokovnjakov in če bi priredili strokovna predavanja za čebelarje.
Letošnji predvideni proizvodni plan znaša 28,130.000 dinarjev. Za gradnjo zadružnega poslopja nameravajo porabiti 17 milijonov dinarjev, za opremo trgovine in mesnice 1,200,000 dinarjev, za nabavo tovornega avtomobila 1,5. milijona dinarjev, za ureditev gnojišča in gnojnične jame 1,700.000 dinarjev, za popravilo hlevov in svinjakov pa 2,5 milijona dinarjev. V letošnjem načrtu dela imajo ustanovitev čevljarske delavnice, oprem-Ijenje kovačnice, nabavo javne tehtnice in dvobrazdnega pluga ter traktorja, sejalnika za žito in drugih strojev.	-er
PA V STRUNJANU . ..
Strunjanska kmetijska zadruga je lani imela 63 milijonov dinarjev prometa, kljub temu, da se je struktura njenega članstva v zadnjem letu temeljito spremenila. Lani je odkupila 1297 ton raznega sočivja, kar je približno za 4% manj od odkupa v letu 1955, ko je bila dobra letina in so zemljo obdelovali ljudje s temeljitim poznavanjem njenih lastnosti. Posebno važno je omeniti prizadevanje novonaseljenih kmetovalcev v izkoriščanju mehanizacije, ki je doseglo evropsko povprečje. Z enim traktorjem obdelajo 115 ha zemlje, pri tem pa izdatno uporabljajo umetna gnojila, kar jim omogoča boljšo proizvodnjo.
Na občnem zboru so predvsem razpravljali o nalogah zadruge v
zvezi s pospeševanjem kmetijstva. Sprejeli so vrsto sklepov za boljše gospodarjenje in za uspešnejše izvajanje zadružne politike, ki jo v Strunjanu tem pomembnejša, ker so v kmetijski zadrugi včlanjeni skoraj vsi kmetje.
Na tem občnem zboru pa je bil najpomembnejši sklep o oddaji gojišča ostrig podjetju »Ribič« v Piranu. Dejavnost kmetijske zadruge bo v prihodnje usmerjena bolj v kmetijstvo v ožjem pomenu besede in bi jim ribogojstvo povzročalo preveliko obremenitev, in pa zato, ker ima podjetje »Ribič« večje možnosti za nadaljnji razvoj gojenja ostrig.	M. C.
IN ŠE V PIVKI.. .
Kmetijska zadruga v Pivki', ki šteje 384 članov, je lani ustvarila 116.000.000 dinarjev prometa in prekoračila plan za 6,000.000 dinarjev. Od dobička v višini ,3,2 milijona dinarjev so med člane razdelili 200.000 dinarjev. V nemotenem poslovanju jim dela precej težkoč pomanjkanje lastnih poslovnih prostorov,in je zato občni zbor v nedeljo sklenil najeti 27,000.000 dinarjev obratnih in investicijskih kreditov za gradnjo ali nakup poslovnih prostorov. Letos predvideva njihov gospodarski program nabavo stiskalnice za slamo, preureditev nekaterih trgovskih lokalov in nakup enega bika ter treh merjascev. Občni zbor je odobril tudi 100.000 dinarjev za finansiranje kmetijske gospodarske šole v Pivki in 70.000 dinarjev za organiziranje gospodinjskega tečaja za žene.
TER V SENOŽEČAH . ..
V okviru gospodarskega plana v letu 1957 bo kmetijska zadruga Senožeče uredila svoje gospodarske prostore. Za sedaj še ni odločeno, ali bodo zidali novo poslopje, ali pa obnovili eno izmed razpadajočih. Dokončni sklep o tem bo izdelal novoizvoljeni upravni odbor KZ Senožeče, ki bo proučil obe možnosti. Na občnem zboru, ki je bil v nedeljo, so sprejeli plan dela v višini 5 milijonov dinarjev,
če pa bodo hoteli zgraditi novo upravno poslopje, pa bo potrebno najeti 10-milijonski kredit. Potrdili so tudi program dela Zveze zadružnic. Ob tej priložnosti so tudi razpravljali o nepravilnem odnosu prejšnjega upravnega odbora do žena-zadružnic. To je prišlo predvsem do izraza ob proslavi 8. marca, ki je bila dokaj skromna prav zaradi tega. ker kmetijska zadruga ni gmotno podprla prireditve.
ESPERANTISTI TUDI V KOPRU
V Kopru je 25 esperantistov, ki so v nedeljo na ustanovnem občnem zboru ustanovili svoje društvo. Občnega zbora so se udeležili tudi- predsednik jugoslovanske federacije esperantistov Peter Zlatner, zastopniki esperantskega inštituta ter društev iz Ljubljane, Postojne, Reke ter Tržiča pri Trstu. Ustanovni občni zbor je izvolil upravni odbor koprskega društva ter sprejel pravila in program dela. Ena prvih nalog bo prirejanje stalnih sestankov, na katerih se bodo izpopolnjevali v kon-verzaciji in prirejanje začetnih tečajev esperantskega jezika. Razen 25 esperantistov — starejših članov — je v Kopru tudi nekaj dijakov, ki delujejo v okviru mladinske organizacije.
lllilliill^lsiliF'	-- -	,,,
..;;>.':.. ' i-— .....—•• *"	: >• :	«i;	•— ..........m"*—
mm
Gradbena dela v semedelskcm naselju — morda bi bilo bolje reči v novem Kopru — so v glavnem končana, toda okrog blokov so pustili gradbeni delavci obilo odpadkov, ki zelo motijo sliko okolja. Tudi kupi valovite ali kar tjavdan navožene zemlje niso v prid estetskemu licu naselja.
Področni hišni svet »Semedela-Gorica«, ki upravlja bloke od 8 do 12 in tako imenovano barako, je že konec decembra sklenil organizirati na spomlad v manjšem obsegu prostovoljno delo stanovalcev, da se vsaj delno nredi okolica; na dokončno urbanistično ureditev bo namreč treba počakati še kakšno leto. Stanovalci bloka 8 (glej sliko!) so se prvi lotili dela. Počistili so okolico bloka in si uredili pot od glavne ceste do vhoda. Tudi v bloku 11 so se že dogovorili za enako akcijo in prav gotovo bodo tem sledili še vsi drugi.
Je pa v naselju poslednji čas ponekod veliko govoric in tudi žc porajajočih se sporov s kokošmi, vrtički in podobno. Prav bi bilo, če bi občinski ljudski odbor čimprej izdal odlok o tem, kaj je dovoljeno in kaj ni. Ker takega odloka ni, hoče delati vsak po svoje. To seveda ni v prid dobremu sosedstvu niti ne zunanjemu licu naselja!
PRVI HIŠNI SVET V KOPRU, KI JE NABAVIL PRALNI STROJ
Hišni svet hiše številka 3 v Verdijevi ulici v Kopru je prvi hišni svet na koprskem sploh, ki je za svoje stanovalce nabavil sodoben pralni stroj. V imenovani hiši je le pet družin, ki so bile v nenehni zadregi zaradi pranja perila. Hiša namreč nima nobenih priti-klin in seveda tudi ne pralnice.
Novi hišni svet, ki je bil pravkar izvoljen, je zaradi tega dal pobudo, naj bi iz svojega hišnega sklada nabavili prepotrebni pralni
Pismo uredništvu
BO LETOS VEC CVETJA PO NAŠIH MESTIH?
Ljubitelji cvetja in zelenja — tako prebivalci mesta kot slučajni obiskovalci — ob lanskih sprehodih po obalnih cestah, posebno pa po mestnih ulicah Izole, zares niso bili zadovoljni, pač pa Cesto neprijetno presenečeni.
Vnema, s katero so se po hudi zimi lani spomladi mnogi lastniki vrtov lotili dela, da bi nekako nadoknadili zamujeni čas, je pri večini priložnostnih vrtičltarjev kaj kmalu zamrla. Prvo sočivje je še nekako zraslo in tudi drevje je v redu odevetelo, toda rože so bile redke in še te ne-izbrane in slabo negovane. Akcija Olepševalnega društva je sicer rodila nekaj uspeha, v glavnem pa so vrtovi ostali površno očiščeni, ograje zanemarjene, grmovje v divji rasti, javni parki zaradi naglice in okorne roke urejeni zasilno, stanovanjska okna pusta in prazna — če ne omenimo redkih ljubiteljev rož in vrtov, ki so s pridnostjo uredili še tako skromen vrtič ali okno izredno prijetno.
In letos? Vreme je ugodno, treba le zavihati rokave. Ljudi, ki so jim umazana dvorišča in zapuščeni vrtovi preveč pri srcu, bi kazalo morda prijateljsko opomniti, da bi bilo prav, če bi za olepšanje mesta prispevali vsaj skromen delež, če jim že ni do prijetnega počutja sredi cvetja. Tudi na oknih so lepše rože kot kakršna koli razstava perila. In umazanija sploh! Nekateri dokazujejo vsepovsod, da se je prav-nič ne sramujejo. Ce se zaradi velikih stroškov ni mogoče lotiti večjih popravil, pa drži, da bi se dalo napraviti za okrasitev oken z rožami, za snago in ureditev vrtov, olepšanje pročelij hiš, popravilo ograj in podobno, z majhnimi stroški in z nekaj dobro voljo In okusa mnogo, mnogo več.
Da bi vzbudilo večje zanimanje za taka dela, je Turistično-olepševalno društvo v Izoli sklenilo tistim, ki bodo najlepše uredili vrt, z rožami okrasili okna, ali kako drugače najuspeš-
neje olepšali zunanje lice svojega doma oz. mesta, podeliti denarne nagrade v znesku 20.000 din (prva 10.000), ki jih bo podelilo najboljšim v dneh pred Prvim majem. Želeti je, da bi bila takrat Izola pomlajena s cvetjem.	— ks
ZVEZA S KOPROM — TODA KAKŠNA?
Minilo je že leto dni, odkar je bila ukinjena avtobusna proga Postojna —Pivka—Vremska dolina—Koper.
Vse dosedanje prošnje za ponovno vzpostavitev te avtobusne zveze so bile brezuspešne.
Do jeseni lanskega leta je vozil vsaj motorni vlak do Hrpelj, tedaj pa so tudi tega ukinili.
Sedaj so že pol leta vse vasi Zgornje in Dolnje Pivke brez vsakršne prave zveze s Koprom.
Kdor hoče v Koper, mora zelo zgodaj zjutraj vstati In iti peš v Knežak, od koder pelje avtobus, ali pa poizkuša srečo — če mu uspe priti na ljubljanski avtobus, ki odpelje proti Kopru ob 7,20 iz Postojne. Ker vlak pripelje na železniško postajo Postojna ob 7.05, prideš na avtobus — seveda s pogojem, da je vlak točen.
Največkrat pa se poslužujejo prevoza s taksijem do Postojne, kar je ludi najbolj zanesljivo. Toda taka vožnja stane vsakokrat 1.200 din.
Na Pivki je sedež občine in od tu so poslovni ljudje ter zastopniki raznih forumov, družbeno-političnih organizacij, stalno vezani na Koper. Razumljivo je, da se zaradi neurejenih zvez izgubi mnogo dragocenega časa in družbenih sredstev za kritje stroškov, ki sicer ne bi bili potrebni.
Pivčani se sprašujemo, zakaj vozita dva avtobusa na progi Knežak— Ilirska Bistrica? Nerazumljivo nam je, zakaj no bi avtobus, ki nočuje v Knežaku, mogel nočevati v Pivki? Utemeljitev, da Pivka nima na razpolago primerne garaže, ne pride v poštev, saj tudi v Knežaku avtobus nočaje na prostem, pod vedrim ne-
bom. Mislimo, da bi tako kot v Knežaku, avtobus lahko nočeval nekaj časa na prostem tudi v Pivki, dokler se ne uredi primerna garaža — in vozil iz Pivke preko Knežaka in Ilirske Bistrice v Koper.
S takšno rešitvijo bi bilo ugodeno vsaj prebivalcem gornje Pivke.
Jože Euli-Borut
ALI BODO NA KOZJANAH DOBILI TRGOVINO?
Naselje Kozjane je še danes več ali manj takšno, kot je bilo v prvih letih po vojni. Ta stara in požrtvovalna partizanska vasica visoko v Brkinih ima še sledove vojne in mnogo ruševin čaka, da jih odstranijo, gospodarska poslopja pa, da jih obnovijo. Cesta, ki vodi v vas, je slaba. Po dežju je polna blata in neprehodna za motorna vozila. Vaščani si želijo vodovodne napeljave.
Kozjanski zadružniki so bili do nedavnega včlanjeni v dokaj oddaljeno kmetijsko zadrugo Slivje, najbližjo trgovino pa imajo na Tatrali.
Medtem ko so za rešitev komunalnih vprašanj Kozjan potrebna znatna denarna sredstva, ki jih žal tudi občina ne zmore in se bo moralo to postopoma reševati delj časa, pa je vprašanje trgovine mogoče urediti brez večjega truda.
Da bi ObLO Divača čim hitreje odstranil z dnevnega reda vprašanje trgovine, je na eni zadnjih sej sklenil priporočiti kmetijski zadrugi Misliče, naj odpre na Itozjanah poslovalnico, ki bi bila odprta vsaj nekaj dni v tednu. Sporazumno s KZ Misliče so se kozjanski zadružniki takoj preučlanili v to zadrugo, pri čemer so postavili kot pogoj otvoritev trgovine na Koz-janali. KZ Misliče je pogoj sprejela, vendar pa ... Cesta je zelo slaba in tovornjak sežanske Preskrbe bi se lahko pokvaril. Zato predlagajo prebivalci Kozjan, da bi tovornjak pripeljal blago do določenega mesta v Vremski dolini, kjer bi ga pretovorili na voz z volovsko ali konjsko vprego. Treba bi le bilo o tem predhodno obvestiti poslovalnico KZ Misliče — telefon je v trgovini — poslovodja pa bi takoj obvestil Kozjane. Gre torej samo za dobro voljo z obeh strani.
— er
stroj. V skladu je bilo sicer samo 94.000 dinarjev, vendar pa so razliko v kupni ceni (stroj je stal 115.000 dinarjev) založili vsi stanovalci iz svojega žepa, kar bodo postopoma poračunali pri najemnini. Od stroja bodo plačevali amortizacijo, tako da bodo čez nekaj let lahko nabavili spet. novega. Stanovalci so nove pridobitve izredno veseli in se je s pridom poslužujejo.
Zanimivo je, da se je za nakup tega prepotrebnega stroja odločil hišni svet z razmeroma malo člani, da pa na to še niso pomislili celo močni področni hišni sveti, ki imajo dovolj sredstev za ■ to na razpolago. Vsekakor je to dejanje hišnega sveta iz Verdijeve ulice št. 3 v Kopru vredno vse pohvale, predvsem pa posnemanja.
.-n
PIVŠKI GASILCI SO ZBOROVALI
Na območju delovanja pivške občinske gasilske zveze je 6 prostovoljnih in eno industrijsko gasilsko društvo. V njih je včlanjenih 367 moških, 30 žensk in 64 pionirjev. Lani so ta društva nastopila v več akcijah, predvsem pa pri gašenju gozdnih požarov. Posebno skrb so posvetila strokovnemu usposabljanju prostovoljnih gasilcev.
Člani prostovoljnih gasilskih društev pivške občine so s sodelovanjem občinske komisije za požarno varnost pregledale kurilne in dimovodne naprave v 25 vaseh ter
opozarjale lastnike in upravitelje hiš na številne pomanjkljivosti.
Med najboljša gasilska društva štejejo PGD v Slavinji, Zagorju, Baču in Dolnji Košani, nedelavno-pa je gasilsko društvo-v Pivki, čeprav imajo najboljše pogoje za to, da bi bili člani tega društva med najboljšimi.	j.
V KORTAH DELAMO
Čeprav so Korte odmaknjene od središč, ne spijo. Tudi tukaj, se mladina izobražuje. Največ uspeha je dosegel prikrojevalni tečaj. Dekleta so prihajala trikrat tedensko na tečaj in z zanimanjem sledila predavanju. Najbolj požrtvovalna so, bila dekleta iz Nožeda, ki so morale hoditi uro daleč in se pozno zvečer vračati, zjutraj pa jih je čakalo delo v tovarni. Zasluga, da je tečaj tako uspel, gre predvsem upravitelj ici osnovne šole Čerme-ljevi in tovarišici Milki iz Izole, ki je znala na preprost način razlo-žti osnovne pojme krojenja. Za zaključek tečaja so (tečajnice in člani čitalnice naštudirali komedijo v treh dejanjih »Vogel«.
POGOVOR Z BRALCI
Zaradi izpada električne energije naši sodelavci bržkone v današnji številki' Slovenskega Jadrana ne bodo videli še vseh svojih prispevkov. To velja zlasti za sodelavce, ki so nam poslali gradivo s kmetijskega in turističnega področja. Ne glede na obseg lista pa bo v prihodnji številki stran za naše kmetovalce, po možnosti pa tudi turistična. Na objavo čaka še tudi prispevek našega znanca, mladega dopisnika Danila Kalca z ladje GORICA. Nadaljuje z opisovanjem bivanja našib slovenskih pomorščakov na Kitajskem, k temu pa Je priložil tudi precej slik, ki bodo njegovo pripovedovanje napravile bolj plastično.
Obenem prosimo naše prijatelje, posebno v Ilirski Bistrici, v Sežani in Hrpeljah, da nam pošljejo predvsem nekaj kratkih vesti s svojega področja. Nekaterim se bomo še pismeno oglasili s prošnjami In pojasniti.
UREDNIŠTVO
NAŠ GOSPODARSKI KOMENTAR
INDUSTRIJA NAPREDUJE
(Nadaljevanje s 1. strani) žavo, ta pa nato kožo ali "usnje za visoke cene naprej, kar bi znali verjetno tudi sami. Takih in podobnih primerov je več. Toda z notranjo rastjo in s šolanjem novih kadrov, bomo odstranili tudi take napake.
V zadnjem času se je pokazalo kot več ali manj pereče vprašanje, ki teži marsikako podjetje, vprašanje zalog in terjatev ter s tem v zvezi vprašanje kreditov. Pri tem bi omenili primere, ki jih je težko razumeti drugače kot tako, da kupci, ki bi potrebovali strojev, nimajo sredstev. Mislimo tu na velike zaloge kmetijskih strojev in orodja, ki leži neprodano v tovarni, med njimi zlasti škropilnice, po katerih vemo, da je pri nas velika potreba. Omeniti moramo še, da gre za izdelke najboljše kvalitete. V tem primeru bo treba ukrepati, kajti tak način večanja zalog-ne more biti pozitiven kot si to predstavljamo in ki naj bi vplival na uravnovešenje tržišča. S krediti za. zaloge tega nI moči rešiti za dalj časa, temveč je treba najti način, da bi stroji in orodje prišlo do tistih, ki so jim nujno potrebni. Kar zadeva večanja medsebojnih terjatev, Je treba seveda v mnogih primerih ta problem reševati s krediti, kolikor niso podjetja zašla v plačilne težave iz kakih drugih razlogov.
Začetek jc torej kot vidimo dober. Upamo, da bo šel razvoj v tej smeri dalje in da bomo ob koncu leta zabeležili večji kot predvideni porast proizvodnje in napredek v gospodarstvu sploh. To lahko trdimo, ker so skoro trije najtežji meseci za nami-
— dt —
LETNI OBRAČUN POSTOJNSKEGA PARTIZANA
O rednem letnem občnem zboru postojnskega Partizana smo na kratko poročali že v prejšnji številki. Danes se bomo o doseženih uspehih in oblikah dela tega društva nekoliko podrobneje pogovorili. Predvsem zaradi tega, ker je Po-stojnčanom s požrtvovalnim delom vaditeljskega kadra in z vnašanjem pestrih oblik telesne vzgoje uspelo razširiti vrste in utrditi društvo. Edina pomanjkljivost je pravzaprav v tem, da jim ni uspelo v do-voljni meri vključiti vajensko in kmečko mladino.
Društvo si je vsa leta prizadevalo, da bi utrdilo in razširilo va-diteljski kader, brez katerega seveda ne more biti uspehov. Zato je poslalo vrsto mladih vaditeljev na telovadne, smučarske, košarkarske in druge tečaje, ki jih je organizirala Republiška zveza TVD Partizan ali pa športne organizacije. Danes imajo že 16-članski va-diteljski zbor, ki so ga na rednem občnem zboru za požrtvovalno delo v celoti pohvalili. V društvu se je novo vključilo precej dece in pionirjev, nekoliko slabši pa je bil odziv pri članih in članicah.
Najbolj priljubljena oblika dela v društvu je telovadba, za katero so vaditelji preskrbeli, da je pestra in zanimiva. Telovadnih ur, ki so dvakrat tedensko, se udeležuje 531 ■članov društva. Lani so imeli vrsto
KOŠARKA
KOPER PREMAGAL POSTOJNO
Okrajna košarkarska podzveza je v nedeljo organizarala v Sežani zimski košarkarski turnir, ki so se ga udeležile ekipe iz Sežane, Ilirske Bistrice, Kopra in Postojne. Za precejšnje presenečenje so poskrbeli Koprčani, ki so premagali člana zahodne republiške lige Postojno s 46:36 in zasluženo osvojili prehodni pokal. Rezultati posameznih srečanj so bili naslednji:
Koper—Postojna B 32:23 Postojna—Sežana 91:51
Koper—Ilirska Bistrica 60:21 Sežana—Ilirska Bistrica 29:19 Koper—Postojna 46:36
M. R.
AJDOVŠČINA IZGUBILA Z VOJAŠKIM MOŠTVOM
uspehov tudi v okrajnem in republiškem merilu. Tako so člani na okrajnem prvenstvu v mnogoboju osvojili prvo mesto, članice in mladinci pa drugo. Na republiškem prvenstvu v mnogoboju pa so članice dosegle tretje mesto, člani pa četrto.
Velika ovira, da niso v preteklih letih dosegli še večjih uspehov, je telovadnica. Društvo namreč še vedno vedri v telovadnici osnovne šole, ki pa je še za šolske potrebe premajhna. Vsekakor bo-
do skušali tudi letos to stvar premakniti z mrtve točke. Dobro pa napredujejo dela pri gradnji modernega stadiona v Postojni. Lani so člani s prostovoljnim delom opravili delo v vrednosti 2 in pol milijona dinarjev, pomagali pa so jim tudi vojaki postojnske garni-zije.
Društvo je lani posvečalo vso pozornost tudi raznim športnim panogam. Največ uspehov so imeli košarkarji, ki so v zahodni republiški ligi zasedli tretje do četrto mesto skupaj s Kranjem. Zelo priljubljena je tudi odbojka, medtem ko v lahki atletiki niso napredovali, ker društvo ne razpolaga s primernim prostorom. Z izgraditvijo novega stadiona, pa.se obetajo tudi tej panogi lepe perspektive.
NAMIZNI TENIS
V	nedeljo je bilo v Kopru v organizaciji Namiznoteniške pod-zveze koprskega okraja odprto prvenstvo Kopra, ki se ga je udeležilo 52 igralcev. Prireditev je služila kot priprava igralcem koprskega okraja za bližnje prvenstvo podzveze. • Čeprav smo lahko glede udeležbe zadovoljni, je vendar treba pripomniti, da je odsotnost Sežane in Izole močno razočarala prireditelje. Zlasti velja to za izolski Partizan, ki mu je podzveza pred kratkim poslala dve novi mizi, pa se jim'kljub kratki razdalji ni zdelo vredno potruditi na turnir.
Nedeljsko prvenstvo Kopra se je odlikovalo po številnih presenečenjih, Na prvem mestu moramo vsekakor omeniti individualno prvenstvo članov, kjer sta prvak Primorske Vesel in drugi najboljši primorski igralec Kosovel (Nova Gorica) izpadla že v predtek-movanjih. Vesela je premagal Zgonc (Šmarje) z 2:1, Kosovela pa Škabar (Koper) z 2:0. V finalu je osvojil prvo mesto Stadina (Šmarje) ki je premagal Venturinija (Koper) s 3:1.
V	tekmovanju članskih ekip je preskrbela za presenečenje kombinirana ekipa Nova Gorica— Šmarje, ki je premagala favorita Koper s 5:4. Dvoboj je trajal štiri ure in se je odlikoval po številnih borbenih srečanjih. V odločilni partiji je Kosovel premagal Va-tovca (Koper).
V	ekipnem tekmovanju mladincev je osvojil prvo mesto Koper III (Masterl, Kumar, Merato) pred ekipo Dijaškega doma (Ketrle, To-
ni, Jerman). V odločilnem srečanju je Koper III premagal koprski Dijaški dom s 5:2.
Prvenstvo dvojic sta osvojila Koprčana Vesel in Venturini, ki sta premagala Kosovela in Stadino z 2:1. Prvenstvo mladincev je osvojil Mastrl, ki je v finalu premagal Tonija z 2:1, prvenstvo mladinskih dvojic pa sta osvojila Toni in Ketrle.
i ŠAH
NA PRVENSTVU KOPRA VODITA ZAVEC IN RENKO
Po enajstem kolu šahovskega turnirja za letošnje prvenstvo Kopra vodita Zavec in Renko s sedmimi točkami, vendar je Zavec odigral tri partije manj. Habič ima šest točk iz sedmih partij, Erjavec pet in pol iz sedmih partij, Srdoč in Oblak pa imata po štiri točke.
Na mladinskem turnirju pa vodi po šestem kolu s šestimi točkami Eler, ki je najresnejši kandidat za osvojitev prvega mesta. Malič ima pet točit, Debeljak 4 in pol, Konič, Lovrenčič in Mozetič pa po štiri točke.
Združenje rezervnih oficirjev Jugoslavije, Občinski odbor Piran,
priredi v soboto, dne 16. marca, 1957 ob 20. uri v Hotelu Istra v Portorožu, družabni večer s plesom in pestrim sporedom. VABLJENI!	Odbor
Šoferji — avtomehaniki
POZOR!
Združenje šoferjev in avtome-haniltov v Kopru bo priredilo tečaj za kvalificirane in visoko kvalificirane šoferje in avtomehanike od 8. marca do 14. maja 1957.
Tečaj bo v prostorih slovenske gimnazije v Kopru po naslednjem vrstnem redu: vsak torek od 17. do 21. ure, vsak petek od 17. do 21. ure in vsako nedeljo od 8. do 12. ure. Ker v okraju Koper niso urejene kvalifikacije te stroke, je tečaj obvezen za vse šoferje naslednjih kategorij:
kategorija B — kvalificiran, kategorija C — vis. kvalificiran, kategorija d — vis. kvalificiran. Prijave sprejemamo po telefonu štev. 233.
R A Z F I S
Upravni odbor Kmetijske zadruge Sečovlje razpisuje službeno mesto
knjigovodje
Pogoji: daljša praksa v zadružnem knjigovodstvu ali popolna srednja
ekonomska šola. Prošnje z navedbo dosedanje službe in življenjepisom poslati do 30. marca 1957.
■
PRODAM pohištvo za samsko sobo in otroško posteljico. Naslov v upravi lista.
ZAMENJAM DVOSOBNO dobro stanovanje v Kopru za podobno v Semedeli. Naslov v upravi Slovenskega Jadrana.
BRIVSKI POMOČNIK išče zaposlitev v Slovenskem Primorju. Naslov v upravi lista.
PRODAM dobro ohranjen štedilnik, otroško košaro, čebričelc za pranje iz pločevine in sobno kredenco. Morgan Tončka, Koper, Velika vrata 7/II. Ogled od 14. ure dalje.
KLEPARSKEGA VAJENCA takoj sprejmem. Pogoji: starost nad 16 let, uspešno dovršena nižja gimnazija oziroma osemletka. Prošnji priložiti zadnje šolsko spričevalo, izpisek iz rojstne matične knjige, zdravniško spričevalo in potrdilo o višini otroškega dodatka. Gradbeno podjetje »Gradbenik« v Izoli.
DVOKOLESA od 7.000 lir naprej in MOTORNA DVOKOLESA od 44.000 lir naprej dobite pri tvrdki M A R C O N , Trst, Ulica Pieta 3.
Darilne pakete pošiljamo tudi v inozemstvo in so brez carine!
V	nedeljski prijateljski tekmi v Ajdovščini med domačim Primor-jem in tamkajšnjim moštvom JLA so vojaki zasluženo zmagali s 3:0 (1:0). Moštvo JLA je bilo v premoči v obeh polčasih.
MALI ROKOMET.
~NA TURNIRJU ISTRSKIH EKIP DVOJNA ZMAGA BUJ
V	nedeljo je bil v Bujah turnir v malem rokometu, ki so se ga udeležili razen domačinov še Koper, Piran, Buzet in Brtonigla. Prvo mesto so prepričljivo osvojili Bujčani, ki so z visokimi rezultati odpravili vse isvoje nasprotnike. Naslednja mesta so zasedli Koper, Piran, Buzet in Brtonigla. Najvažnejši rezultati: Buzet—Koper 5:5 (1:2), Buje—Koper 11:2 (5:1), Piran—Brtonigla 13:5 (7:1), Piran— Koper 9:4 (6:1), Buje—Buzet 11:4 (6:2), Buje—Piran 10:5 (7:3) in ICoper—Brtonigla 12:2 (5:2).
Buje so bile uspešne tudi /na turnirju ženskih ekip. Domačinke so v edini tekmi premagale Koprčanke s 5:3 (3:1).
NOGOMET KOPER — IZOLA 1:1 (0:1)
V	nedeljo popoldne je bilo v Kopru prijateljsko srečanje med edinima predstavnikoma nogometnega športa na koprskem obalnem pasu. Tekma je bila zanimiva in borbena in rezultat je ustrezen Tazvoju dogodkov na igrišču. Izo-lani so imeli nekoliko boljši napad, Koprčani pa obrambo, Za Izolo je bil uspešen Prašnikar, za Koper pa- Vatovec. Sodil je Jenko.
Osmi marec je mednarodni praznik žena. Praznujejo ga žene po vsem svetu in seveda tudi pri nas. Toda po vseh poročilih iz raznih krajev našega okraja smo šli letos še dalje. Vsako praznovanje je namreč združeno z določenimi težavami, zato smo se pošteno potrudili, da bi prevzeli del tega bremena na lastna pleča. Mislim na nas, moške. Zamenjali smo naše tovarišice, kjerkoli smo mogli in lahko rečem, da se nam je to kar lepo posrečilo. Brez pitja si pač težko zamislimo dobro praznovanje, za kaj takega pa smo nekako bolj pripravni. Tako smo torej uredili, da so naše žene praznovale svoj praznik v precejšnjem številu po svojih zastopnikih. Menim, da je bilo tako mnogo bolje, saj smo iz praznika naredili nekaj takšnega, kar bi se njim nikoli ne posrečilo, pa če bi si še bolj prizadevale.
Sicer je hotela Juca ob tej priložnosti prevzeti besedo, da bi povedala, kaj misli o vsej zadevi. Ker pa še ni dovolj zgrajena, ji nisem pustil, da bi se razpisala po časopisu. Imel sem globok občutek, da bi utegnila kaj pokvariti, saj veste kakšne so ženske. Zato sem jo tudi za praznik pustil raje doma, da razmišlja o enakopravnosti in se bori z zaostalostjo. Po veselih
praznovalcih, ki sem jih srečal v velikih količinah po vseh koprskih lokalih, sem ugotovil, da imam mnogo somišljenikov in da je med nami precej enotno mnenje glede tega važnega vprašanja. Nazadnje pa se tudi nismo kar tjavendan strinjali, da naredimo praznik Nekaj moramo imeti od tega.
Drugače pa je bila moja Juca ne glede na praznik ves teden natak-njena. »Ti in tvoje cajtenge,« me je zadnjič napadla, »kar naprej pisariš o cenah, pisal si tudi o tistem zelju po sedem kovačev kilogram in nekaj prepričeval trgovce, naj bi znižali. Zdaj pa imaš. Danes sem ga plačala že po osemdeset dinarjev. Zapreti bi jih bilo treba, ne pa prepričevati!« To je bil samo uvod. Da bi slišali, kaj vse mi je še naštela in napletla- Poskušal sem se rešiti tako, da sem ji začel razlagati, kaj je konstruktivna kritika, pa mi je odbrusila; »Ja, že vidim, toliko časa boš opletal s svojo konstruktivno kritiko, da boš tisto zelje res spravil na 100 din,- potem boš pa sit.« Komaj sem jo nekako pritisnil k zidu, ko sem ji povedal, da se je tudi mast; podražila in da so najbrž dvignili cene zaradi paritete, linearno in subjektivno. Nato sem naštel še nekaj podobnih, zelo učenih besed, ki jim ni bila kos, in morala je kapitulirati.
Vendar po vsem tem nisem imel več pravega obstanka doma in odpravil sem se na mirnejši teren. Že pri Škocjanu me je na cesti ustavil neki štirinogi predstavnik svinjske farme in me zaprosil za kratek razgovor. Povedal mi je, da se jim zdi hudo zaman, ker jih nobena turistična -ustanova ne upošteva. Sami so doslej naredili vse, da bi se javnost pozanimala- zanjo. Med drugim so celo ustavljali avtomobile na glavni cesti, med njimi tudi inozemske, in opozarjali potnike na prelep razgled, ki se odpira s ceste na njihovo domovanje. Toda brez kakršnegakoli uspeha. Dosegli niso niti tega, da bi farmo opisali v kakem turističnem prospektu kot izreden doprinos k olepšavi naše obale.
V Ilirsko Bistrico sem prišel že precej zdelan. Pošaril sem malce naokrog, nato pa sem se z nekaj tovariši zatekel v Zmago. Radi bi nekaj pojedli pred odhodom avtobusa, pa nam niso mogli nikakor pripraviti, čeprav smo še tako silili. Čakali smo natanko 40 minut, da so se nekako ogreli. To pa še ni vse. Slučajno je bil v restavraciji tudi direktor podjetja in izkoristili smo priložnost, da se mu pritožimo. Odpravil nas je kar na kratko: »Tam imate kelnarco!« Tovariš direktor! Zelo mi je žal, ker sem vas motil, toda nisem vedel, da to ne sodi v vaš delokrog in da je zadovoljstvo gostov izključno zadeva »nižjega« osebja. Vsekakor najlepša hvala za ustrežljivo pojasnilo!
Pozdrav vsem skupaj
vaš Vane
NEDELJA, 17. marca
0.00 Jutranji koledar in objave — 8.10 Kmetijska oddaja — 14.00 Glasba po željah — 15.00 Vesti — 15.10 Za prijetno popoldne — 15.30 Z mikrofonom po Primorski: Srečanje v Milj-skih hribih,
PONEDELJEK, 18. marca
7.15 Glasba za dobro jutro — 7.30 Jutranji koledar — 13,30 Vesti in komentar — 13.45 Petnajst minut ponedeljkovih popevk — 14,00 Od melodije do melodije — 14.30 Športni pregled — 14.40 To smo izbrali v naši diskoteki — 15,00 Vesti — 15.10 Zabavna glasba, vmes reklame — 15.25 Slovenske narodne igra Borut Lesjak.
TOREK, 19. marca
7.15 Glasba za dobro jutro — 7.30 Jutranji koledar — 13.30 Vesti in komentar — 13.45 Iz operne glasbe — 14.30 Gospodarska oddaja: Obrtništvo v obalnem pasu — 14.40 Igrajo razni orkestri — 15,00 Vesti — 15.10 Zabavna glasba, vmes reklame — 15.25 Narodne pesmi in plesi iz raznih krajev.
SREDA, 20. marca
7.15 Glasba za dobro jutro — 7.30 Jutranji koledar — 13.30 Vesti in komentar — 13.45 Ritmi in pevci od tu in tam — 14,10 Od melodije do melodije — 14.30 Kulturno življenje na Primorskem: Likovna umetnost na Primorskem — 14,40 Poje vokalni kvintet »Lisinski« iz Zagreba — 15.00 Vesti — 15.10 Zabavna glasba, vmes reklame — 15.25 Igra godba Ljudske milice.
Četrtek, 21. marca
7.15 Glasba za dobro jutro — 7.30 Jutranji koledar — 13.30 Vesti in komentar — 13.45 Glasba po željah — 14.30 Baletna glasba — 15.00 Vesti — 15.10 Zabavna glasba, vmes reklame
—	15.25 Igrata dolinski kvartet in kvintet iz Mosta na Soči,
PETEK, 22. marca
7.15 Glasba za dobro jutro — 7.30 Jutranji koledar — 13.30 Vesti in komentar — 13.45 Petnajst lahkih skladb za harmoniko igra Kajmund Hrovat
—	14.00 Tisoč in en takt, pisan spored orkestralne in solistične glasbe
—	14.30 Beležke radijskega reporterja
—	14.40 Vedre melodije — 15.00 Vesti
—	Id,10 Zabavna glasba in reklame
—	15.25 Pojo Fantje na vasi.
SOBOTA, 23. marca
7.15 Glasba za dobro jutro — 7.30 Jutranji koledar — 13.30 Vesti in komentar — 13.45 Za konec tedna: ritem — 14,15 Poje zbor iz Barkovelj p. v. M. Pertota — 14.30 Življenje ob našem morju: S trnkom ob obali — 14.40 Za vsakogar nekaj — 15.00 Vesti
—	15.10 Zabavna glasba, vmes reklame — 15.25 Pojejo D. Filiplič, G. Lo-žar in F. Koren, na harmoniki spremlja A. Stanko.
Četrtek, 14. marca ob 20. uri — BALETNI VEČER, red A in izven.
Petek, 15. marca ob 20. uri — BALETNI VEČER, red B in izven.
Sobota, 16. marca ob 15. uri — BALETNI VEČER, red mladinski in izven. Ob 20. uri — BALETNI VEČER, red C in izven.
Nedelja, 17, marca ob 16. uri — BALETNI VEČER, izven in za okolico.
Sreda, 20. marca, ob 20. uri — John Patrick: VROČA KRI. Gostovanje SNG iz Trsta v Piranu.
Četrtek, 21. marca, ob 20. uri — John Patrick: VROČA KRI. Gostovanje SNG iz Trsta v Izoli.
Petek, 22. marca, ob 16. in ob 20. uri
—	John Patrick: VROČA KRI, Gostovanje SNG iz Trsta v Kopru. Ob 20. uri — Renato Lelli: NA NOČNIH POTEH. Gostovanje SNG iz Trsta v Piranu.
Sobota, 23. marca, ob 20 uri — John Patrick: VROČA KRI. Gostovanje SNG iz Trsta v školijah.
Četrtek. 28. marca, ob 20. uri — R. Anderson: CAJ IN SIMPATIJA, Gostovanje SNG iz Trsta v Sežani.
Petek, 2D, marca, ob 20. uri — H. Anderson: CAJ IN SIMPATIJA. Gostovanje SNG iz Trsta v Postojni.
KOPER: 15., 16. in 17. marca italijanski film KRUH, LJUBEZEN IN LJUBOSUMJE; 18. in 19. marca jugoslovanski film OSUMLJEN; 20. in 21. marca češkoslovaški film VEST.
IZOLA: 15. marca ameriški barvni film RAPSODIJA; 16. in 17. marca ameriški barvni film BOSONOGA GROFICA; 18. in 19. marca češkoslovaški film VEST; 20. marca italijanski film ZA SPUŠČENO ZAVESO; 21. in 22. marca francoski film TAKO SE NE UMIRA.
SEČOVLJE: 16. marca ameriški barvni film RAPSODIJA; 17. marca češkoslovaški film VEST; 21. marca ameriški barvni film BOSONOGA GROFICA.
ŠMARJE: 16. marca češkoslovaški film VEST; 17. marca italijanski film ZA SPUŠČENO ZAVESO; 20. marca ameriški barvni film BOSONOGA GROFICA.
ŠKOFIJE: 16. marca italijanski film ZA SPUŠČENO ZAVESO: 17. marca jugoslovanski film OSUMLJEN; 20. marca italijanski film KRUH, LJUBEZEN IN LJUBOSUMNOST.
DEKANI: 16. marca jugoslovanski film OSUMLJEN; 17. marca ameriški barvni film RAPSODIJA.
POSTOJNA: 15., 16- in 17. marca italijanski barvni film ATILA; 19, m
20.	marca angleški film VESELI NORMAN.
SEŽANA: 1C. in 17. marca italijanski film JAJCE IN JAZ; 19. m 20. marca ameriški film STRELJAJ PRVI;
21.	in 22. marca nemški film VOLČJA NOC.
POUK PO RADIU
V Avstraliji, kjer živi na ogromnih področjih le po nekaj družin, pogostoma oddaljenih druga od druge po več desetin kilometrov, je vprašanje rednega šolskega pouka izredno pereče. Poskušajo ga rešiti z radijskimi postajami, Prva takšna radijska šola že deluje. Učitelj sedi pred oddajnikom in predava svojim učencem, ki ga poslušajo pri sprejemnikih. Učenci imajo tudi oddajnike in lahko sproti vprašajo učitelja, če nekaj ne razumejo. Tako sledijo pouku kot v »pravi šoli«. Ta poskusna šola, ki je doslej pokazala zelo dober uspeh, slovi po pravici kot največja na svetu, saj so .učenci raztreseni na področju, ki meri nad 50.000 kvadratnih kilometrov.
VSAK PETI DIREKTOR
ŽENSKA
Po podatkih centralnega statističnega urada v Zahodni Nemčiji je bilo v preteklem letu v tej deželi okrog tri milijone direktorjev in šeiov podjetij. Zanimivo je, da je od tega števila dobra petina žensk, saj je nad 600.000 raznih večjih in manjših podjetij, ki jih vodijo direktorice in šefinje.
mm ilpjli
Nedavno so češki kamioni znamke Tatra odpeljali na poskusno in hkrati reklamno vožnjo iz Prage v osrčje Azije. Cilj so bile visoke planine Tibeta. Prevozili so več tisoč kilometrov dolgo pot po izredno slabih gorskih cestah in nazadnje prišli v Laso, glavno mesto Tibeta. Tovarna je s tem prikazala sposobnost in vzdržljivost svojih vozil
2IVLJENJE V MORSKIH GLOBINAH
Steklena vlakna se kot izredno dober toplotni izolator vse bolj in bolj uveljavljajo. Z njimi oblagajo parne cevi, da bi preprečili izgubo toplote, uporabljajo pa jih še v mnoge druge podobne namene. Izdelujejo jih iz posebnega stekla, ki ga izvle-čejo v tanke dolge niti. Stekleno vlakno je na zunaj precej podobno navadnemu predivu, le da je tenko kot najtanjša svila.
V začetku preteklega meseca so odprli v Parizu zanimivo razstavo, na kateri so razstavili posamezne živali, 'ki jih je danska znanstvena odprava ujela v morskih globinah. Med temi je tudi doslej popolnoma neznana, 20 cm dolga bela riba, ki so jo ujeli 7.300 metrov globoko, nekaj jasto-gov, ki živijo v globini 3.600 metrov, in še več drugih predstavnikov globokomorske favne. Zanimivo je, da so vse te živali žive, ker so jim ustvarili v akvarijih enake razmere, kot jih imajo v svojem naravnem okolju.
Ob tej sliki se je marsikateri Američan spotaknil. Na njej vidimo namreč ženo podpredsednika Nixona, ko pleše na neki maškaradi s partnerjem, ki se je za to priložnost preoblekel v šefa zloglasne rasistične organizacije Ku-Klux-Klan. Čeprav je šlo le za pustno norčijo, javno mnenje ni bilo preveč naklonjeno takšni maškaradi, posebno še, ker mnogi sodijo, da so Nixonovi že itak preveč desničarski
O f
V poročilu, ki so ga pred kratkim objavili v Tokiju, so japonski znanstveniki s področja nuklearne fizike sporočili, da so ugotovili nevarno povečanje količine stroncija 90 v hrani in v organizmu ljudi na Japonskem.
Šlo je zares. Ko so pred kratkim snemali neki film, kjer glavno junakinjo se-žgejo, so v ta namen pripravili tudi pravo grmado. Namesto ognja pa naj bi to vlogo odigrale 3 dimne bombe. Toda ko so te prižgali, so eksplodirale in plamen je zajel tudi drva. Režiserju in drugim, ki so ohranili mirno kri, se je komaj posrečilo, da so odvezali mlado igralko in jo nezavestno rešili iz plamenov.
Kot je znano, nastaja ta element ob eksplozijah atomskih bomb in je zelo radioaktiven, Zato je japonski vodilni znanstvenik profesor Jošio Hajama še posebej poudaril potrebo takojšnje prekinitve kakršnih koli atomskih poskusov, ki lahko povzročijo veliko in stalno nevarnost za zdravje ljudi po vsem svetu. Poročilo bo proučila tudi posebna komisija pri OZN.
PRVI ATOMSKI TRAKTOR
Še pred nekaj leti so resni znanstveniki napovedovali, da bo preteklo še mnogo časa, preden se bo človeku posrečilo vpreči atomsko silo v koristno delo. Zlasti so bile skeptične napovedi o možnostih uporabe atomske energije v prometu, saj so videli skoraj nepremagljive težave pred atomskim izžarevanjem. Pokazalo pa se je drugače. Ameriška atomska podmornica je že davno uspešno prestala preizkušnjo in pravkar so spustili v morje že drugo. Rusi so začeli graditi atomski ledo-lomilec in že obetajo tudi prva atomska letala. Japonci gradijo atomsko ladjo za prevoz nafte, Francozi in Američani pa potniške ladje. Prav te dni poročajo tudi o prvem atomskem traktorju. Izdelali so ga v ZDA. O njem je znano, da tehta 13 ton in da ima 5 cm debel oklep za zaščito pred smrtonosnimi žarki.
industrializacija je tudi na Kitajskem med osnovnimi nalogami nove oblasti. Pri teh svojih naporih pa imajo velike težave spričo tehnične zaostalosti, pomanjkanja sodobnih gradbenih strojev, transporterjev in drugih naprav. Pomagajo si pač kot morejo. Na sliki vidimo dolgo kolono nosačev, ki v košarah prenašajo zemljo in gradbeni material na
gradbišče

i-i: ■.	, ~ ■■■očssi	V; >.'
SJi^SS*-;':
PRVA PROMETNA NEZGODA NA GRENLANDIJI
Te dni je prvič v zgodovini tega redko naseljenega otoka prišlo do prometne nezgode. Edini kamion v naselju Amanak je povozil tri otroke, ki so se sankali po vaški cesti. Nezgoda sicer ni zahtevala nobene smrtne žrtve, vendar so morali vse tri otroke prepeljati v bolnišnico.
V KAJAKU ČEZ OCEAN
Nemški zdravnik dr. Hans Lindeman je po dvainsedem-desetih dneh plovbe v navadnem kajaku srečno prispel v New York. Na pot je odrinil iz Španije. Čeprav je imel s seboj majhno jadro, je v glavnem vso pot veslal.
Za d&foa mifr
— Da, draga žena, nocoj pridem pravočasno na večerjo. Seja, o kateri sem ti govoril, je namreč odpovedana.
—	Zakasnila sem, ker mi je neki moški sledil in me nadlegoval vso pot.
—	To ni nikakršno opravičilo!
—	Kaj pa sem mogla, če je hodil tako neznansko počasi.
EMIST HIMIMGW
44
POSLOVENIL RADO CORDON
i -	:■ ■ " ■-■ " J
»Pač, zdaj ali pa pozneje.«
»Prav. Pojdi zdaj!«
»Kmalu se vrnem.«
»Prebral bom časopise,« sem rekel.
XXII
To noč je postalo spet hladno, naslednji dan pa je deževalo. Ko sem se iz Ospedale Maggiore vračal domov, je močno lilo, in ko sem dospel, sem bil ves premočen.
Zgoraj, v moji sobi, je dež nenehno padal na balkon in veter ga je zaganjal v šipe okna. Preoblekel sem se in srknil požirek konjaka, toda konjak ni imel prijetnega okusa. To noč sem se počutil prav slabo in zjutraj sem po zajtrku bljuval.
»Nobenega dvoma ni o tem,« je rekel bolnišnični zdravnik. »Poglejte si njegove beločnice, gospodična.«
Miss Gage me je ogledovala. Dali so mi ogledalo, da bi še videl. Beločnice so bile rumene, imel sem zlatenico.
Bolehal sem za zlatenico dva tedna. Zavoljo tega tudi bolniškega dopusta nisva preživela skupaj. Nameravala sva bila iti v Pallanzo na Lago Maggiore. Lepo je' tam jeseni, ko listje spreminja barve. Tam lahko človek dela lepa sprehode, v jezeru pa lovi postrvi. Bilo bi bolje kot pa v Stresi, kajti v Pallanzi je manj ljudi. Iz Milana je dokaj lahko priti v Streso in tam vselej srečaš znance. V Pallanzi pa je lepo naselje in od tam lahko veslaš na otoke, kjer so ribiči in na največjem otoku je restavracija. Toda nisva se napotila tja.
Nekega dne, ko sem ležal v postelji za zlatenico, je sto-
pila v sobo Miss Van Campen, odprla vrata omare in zagledala v njej prazne steklenice. Cel kup sem jih bil dal odnesti po vratarju; mislim, da je bila najbrž videla, ko jih je nesel, in je prišla gor, da bi pogledala, če jih je še kaj. Povečini so bile steklenice od vermuta, maršale, caprija, prazne ple-tenke od chiantija in nekaj steklenic od konjaka. Vratar je bil odnesel velike steklenice, tiste, v katerih je bil vermut, in pletenke od chiantija ter je pustil steklenice od konjaka, da bi jih odnesel pozneje.
Miss Van Campen je našla steklenico od konjaka in steklenico v obliki medveda, v kateri je bil kuminovec. Steklenica v obliki medveda jo je posebno razdražila. Dvignila jo je. Medved je sedel na svojih zadnjih nogah, sprednje tace je molel v zrak, v stekleni glavi je imel zamašek, na dnu pa se je držalo nekaj kristalov. Nasmehnil sem se.
»To je bil kuminovec,« sem rekel. »Najboljši kuminovec se dobi v takšnih steklenicah medvedje oblike. Prihaja iz Rusije.«
»To so vse steklenice od konjaka, kajne?« je vprašala Miss Van Campen.
»Ne morem jih vseh videti,« sem dejal. »Toda po vsej verjetnosti da.«
»Koliko časa že traja to početje?«
»Sam sem jih kupoval in prinašal,« sem rekel. »Pogosto so me obiskovali italijanski oficirji in oskrbel sem se s konjakom, da bi jim ga lahko ponudil.«
»Vi pa ga niste pili?« je rekla.
»Tudi jaz sem ga pil.«
»Konjak,« je rekla. »Dvanajst praznih steklenic od konjaka in še ta medvedja tekočina.«
»Kuminovec.«
»Posiala bom nekoga, da jih odnese. So to vse prazne steklenice, kar jih imate?«
»Trenutno da.«
»Jaz pa sem sočustvovala z vami zavoljo zlatenice. Imeti sočutje z vami, se pravi zapravljati čas.«
»Hvala.«
»Po mojem vas ni mogoče grajati zastran tega, ker se vam ne ljubi nazaj na fronto. Toda pričakovala bi, da boste
našli kaj bolj pametnega kot pa to, da si povzročite zlatenico z alkoholizmom.«
»S čim?«
»Z alkoholizmom. Prav dobro ste slišali, kaj sem rekla.« Ničesar nisem odvrnil. »Bojim se, da boste morali na fronto, brž ko opravite z zlatenico, če ne najdete kaj drugega. Po-mojem mnenju zlatenica, ki si jo nekdo zavestno nakoplje,, še ne daje pravioe do bolniškega dopusta.«
»Prav zares ne?«
»Ne.«
»Ste že kdaj imeli zlatenico, Miss Van Campen?«
»Ne, toda videla sem jo že dostikrat.«
»Ali ste opazili, kako pacienti pri tem uživajo?«
»Menim, da je to še vedno boljše kot pa fronta.«
»Miss Van Campen,« sem rekel, »ali ste kdaj srečali koga, ki se je poskušal onesposobiti s tem, da je sam sebe brcal v svojo zadnjico?«
Miss Van Campen se je napravila, kakor da ni slišala vprašanja. Morala se je pač napraviti tako, ali pa zapustiti sobo. Ni imela volje oditi, kajti že dolgo me ni marala, in zdaj je hotela poravnati račun.
»Poznala sem mnoge, ki so se izognili fronti tako, da so-se sami ranili.«
»Nisem vprašal tega. Tudi jaz sem videl mnogo takih, ki so se sami ranili. Vprašal sem vas, če ste že kdaj srečali koga, ki se je poskušal onesposobiti s tem, da je sam sebe brcal v svojo zadnjico. To je namreč občutek, ki je zlatenici najbližji, ta občutek pa je po mojem mnenju doživelo le malo žena. Zato sem vas tudi vprašal, ali ste kdaj imeli zlatenico, Miss Van Campen, kajti —.«
Miss Van Campen je odšla iz sobe. Malo pozneje je vstopila Miss Gage.
»Kaj pa ste rekli Miss Van Campen? Bila je vsa divja.«
»Primerjala sva razne občutke. Pravkar sem ji mislil reči, da nikoli ni doživela porodnih bolečin —.«
»Saj ste nori,« je rekla Miss Gage. »Vam bo že ustrojila kožo.«
»Mi jo je že ustrojila,« sem rekel. »Požrla ml je dopust in prav rada bi me poslala še pred vojno sodišče. Dovolj je^ nizkotna.«