Glasnik SED 22 (1982) 3
95
imaginarno nit. ki ga je vodita preko panojev in predmetov. ki so mu družno razkrivali mlinarstvo kot obrt in življenje mlinarjev z vsemi spremljajočimi pojavi. Kot ocenjevalec „iz stroke" pa menim, da smo takšno razstavo čakali. Naško Križnar je pred dvemi leti zapisal, da vidi slabost današnje muzejske etnološke prakse v tem, da se muzejski etnolog v muzeju obnaša kot kustos 19. stoletja, občasno pa v drugem mediju (publicistika) nastopa kot moderni etnolog 20. stoletja,1 Janez Bogataj, ki na srečo ali pa nesrečo ni muzejski etnolog (Čeprav dobro pozna muzejsko delo), je to mnenje zanikal. Sodobna etnologija je dobila primerno muzejsko interpre* taeijo. Ne le prikaza KAJ, temveč tudi KAKO in ZAKAJ. In ne samo to. Razstava je zrasla iz raziskave, tako da se je kot razstavni katalog pojavila Bogatajeva monografija o načinu življenja značilne socialno profesionalne skupine, mlinarjev in Žagarjev, od prve četrtine 20. stol. do leta 1975. V razstavo kot nekakšen vzgojni „'hors-d'oeuvre" uvajajo vrste Žit in mlevskih izdelkov. Predstavitev na ponojih z nekaterimi spremembami, kakršne je zahtevala razstava kot medij sporočanja, v glavnem sledi poglavjem iz knjige. Avtor nas najprej seznani z regijo, z dolenjskimi rekami in potoki s poudarkom na Krki ter lokacijah njenih mlinov in žag. Sledijo zgodovinska pričevanja o mlinih in ostalih obratih na vodnih pogon ter predstavitev gospodarskih in družbenih pogojev, pomembnih za opredeljevanje mlinarstva in žagarstva v dolini Zgornje Krke, Z a tem pride topografski pregled vseh v raziskavi zajetih mlinov in žag, s spremembami v času in prostoru, v katerega je avtor, poleg za tovrsten pregled običajnih podatkov, posrečeno vključil tudi predstavitev družin. Temu, bolj splošnemu delu razstave sledijo prikazi bivalnega okolja, predstavitve družine kot proizvodno-potrošne enote, prehranjevanja in oblačenja, potujočih mlinarjev, izseljenstva, družine in njene funkcije, dela v mlinu in na žagi, vzdrževanja in tehničnega znanja, poslov, izrabe prostega časa, kupovanja kamnov, strank -pomlinarjev, načinov transporta, merjenja in plačevanja, mlinarjev (Žagarjev) in strokovnega združenja, mlinov med NOB in v obdobju admin. socializma, mlinarjev (Žagarjev) in skupnosti ter končno, kot zadnji pano — vprašanj, še mlini danes in jutri. Seznanimo se z vsakdanjim življenjem in kulturnim okoljem določene profesionalne skupine, z življenjem njihove družinske skupnosti, z organizacijo obrtne delavnice in z delitvijo dela med njenimi člani ter z vlogo, strukturo in funkcioniranjem določenega ohrtnika v vaški ter širši skupnosti.
Razstava je tako po eni strani, vsebinsko, izrazito študijska (možnost stalne postavitve), po drugi strani, vizualno, pa je izredno komunikativna (na temo: mlinarji, vreče, polne zrnja, polne moke — asociira že sam material — juta — uporahljen za panoje). Kot taka je nedvomno plod ubranega sodelovanja med avtorjem in oblikovalcem.
Glavne vsebinske teme si sledijo na izpostavljenih, razlagalne poclteme pa na zamaknjenih panojih, V na ta način nastale „niše" so postavljeni predmeti, ne kot izolirani objekti temveč kot mediji, ki skupaj s tekstom in fotografijami pripovedujejo željeno vsebino. Predmetov, oziroma njim odgovarjajočih medijev [npr. dokumentov) bi bilo morda lahko več (interierji, oblačila ipd.), saj tako iz drugače celovite podobe tekstovno fotografski del včasih preveč izstopa. Izredno pričevalen sam po sebi pa je ravno fotografski del. Z lakonično govorico majhnega, vendar dobrega izbora fotografij je veliko povedanega.
Avtor in ohlikovalec sta v smislu celotne podobe razstave načrtovala tudi zanimiv propagandni del: plakat, intervju z mlinarjem na otvoritvi, možnost nakupa zloženke modela mlina ter vrečk z raznimi mešanicami
moke. Le ta (razen plakata) žal ni hil realiziran. Obiskovalec bi odnesel z vrečico moke ali z zloženko mlina domov dobesedno delček razstave in s tem verjetno tudi razmišljanja, ki mu ga je vzbudila,
V sredini razstavnega prostora je stala rekonstrukcija mlina kot epicenter dogajanja. Moral bi se obračati, a se ni. Stal je kot nem simbol. Pantarhei. Vse teče. Voda, življenje, misli in. včasih na srečo, tudi čas. V tem času pa niti etnologiji niti muzejski etnologiji ne morejo več zadoščati „sedanje veljavne postavitve, tj. kolekcijsko prikazovanje"2, čeravno v imenu „preudarnosti in strpnosti".
1. Naiko Križnar, Ali je etnologija v muzeju aplikativna veda? Način življenja Slovencev 20. stoletja, Posvetovanje SEO Nova Gorica 1980, Knjižnica glasnika SED 1, Ljubljana 1980, str. 22
2 Sergej Vriier, Novi zakon in strokovne, znanstvene in spomenilkovarstvsne naloge muzejev, Argo XX XXI, 1981 1982, Ljubljana 1932, str. 8:1
INJA SMERDEL
RAZSTAVA KMEČKA HIŠA V POKRAJINI OB MURI
Pokrajina ob Muri je bila do nedavna znana po idiličnih s slamo kritih kmetijah, mlinih na Muri, sušilni cah za lan, beli noši . .., Česar danes skoraj ni več.
V pokrajini so le tu in tam še vidni vaški zvoniki, značijni vodnjaki, slamnate strehe.
Še pred desetimi leti je bila panonska prekmurska hiša zastopana v vseh treh značilnih tipih, kar je razvidno iz fotografskih povečav in risb. Povečave prikazujejo postopek beljenja tn fasadiranja lesenih hiš, ki je v Pomurju znan od najstarejših časov do danes. Vsako let° na pomlad žena obeli svoj dom. Oo leta 1930 so še tu in tam ornamentirali fasade zadnjih strani lesenih domov, hodnik v hiši in kuhinje v tehniki na pošpric, potisk s kurjim peresom (Veržej, Renkovci, Strehovci, DokleŽo vje). Razstavljenih je nekaj risb zidanih domov iz doma žgane opeke. Žgali so jo v 19, stol. in v začetku 20-stoletja (Motvarjevci, Hodoš). Risbe prikazujejo turi' zidane domove z značilnim prizidanim vhodom v oblik' obokanega prizidka (Turnišče, Hodoš). Fotografske povečave prikazujejo odhajanje na njive, delo na domu. medsebojno pomoč pri košnji, žetvi, trgatvi in drugih delih, ki živi še danes jn ki jo vračajo za „odsluž" ali Za „hvala lepa".
Razstava posebej poudarja pomen varovanja in smO' trnega obnavljanja kmečke arhitekture iz kulturno krajih skih, naselbinskih do ekonomsko socialnih in drugi"1 vidikov.
Od pomurskih domačij, med katerimi so najstarejše ^ prve polovice 19. stoletja, bo večina v nekaj let''1 obnovljenih ali porušenih ali pa bodo propadle. Element' značilnega ljudskega stavbarstva bodo morda še
vključen'
v sodobno arhitekturo, prikazani bodo v muzeju !l3 prostem.
Risbe na razstavi opozarjajo na detajle (tram' 1 letnicami, sobni datirni trami, značilna vhodna vrata v hišo in drugo). Fotografije prikazujejo nove Streif kritine in najsodobnejše dozidave in nadzidave lesen1'' hiš. Revitalizacija stavbne arhitekture v Pomurju J* daljnosežnejša, prespektivna. Tipske hiše so grajene o nasvetih Zavoda za spomeniško varstvo v Mariboru. Imar značilen strešni naklon, strešni čop, tloris v Črki vključeni so pristni elementi etnografskih značilno^11'
Glasnik SED 22 (1982) 3
95
Nepravilni postopki varstva, obnove lahko arhitekturo tičijo, jo razvrednotijo.
Mesto Murska Sobota z najbližjo okolico ima danes ^2727 prebivalcev. Ohčina Murska Sobota spada med najbolj agrarne pokrajine v Sloveniji, na 135 naselij s % kmečkega prebivalstva. Po letu 1954 se je močno razvila industrija, v soboški ohčini je danes 12359 9ospodarstev, po zakonu o dedovanju 2400 kmetij s ¡^Prečno velikostjo 6 ha zemlje, 2500 usmerjenih kmetij, 'hačilne ljudske arhitekture v Murski Soboti danes ni Vfič, mesto je zajel val urbanizacije.
Na 24 panojih (velikosti 1 m x 1 m) je razstavljenih fotografskih povečav (30 x 40) 42 prostoročnih risb, tehničnih risb, od tega 19 tlorisov stavb, 25 prerezov 5,avb, vse v merilu 1:50. Ob otvoritvi razstave je poleg Clklostiranega vabila, plakata, izšla zloženka.
Razstava Kmečka hiša v pokrajini ob Muri v fotografi in risbi, je prva tovrstna razstava v okviru sodelovanj ^ed muzejem v Murski Soboti in razstavnim salonom ^3din v zdravilišču Radenci v Radencih. Razstava je bila ^prta od 19. junija do 19. julija 1982 v pitni hali v °telu Radin v Radencih.
VLASTA KOREN
Medicinske bukve
'^daljevanje iz prejšnje številke) V.
Od teh reči, katere se u vod najdejo. U vod se najde ® ,r|či; namreč: 1. cirkel, 2. smetena, 3. kri, 4. pesek, 5. 2 lr'eh seme moža al žene, 6. meherc al klobuk, 7, 1 rne, 8, kouna ket megla, 9. dlaka, 10. pege, 11. pleve, J- Prah, 13. ket drobna ušenica, 14. gnoj, 15. kar se na n(i Poleže, ket polud, 16, mešoba. Od cikelna.
I Cirkel je ta zgoren tal te vode; pomen bolezen te
pertem je 7 riči za zamerkat. I(g !* ^n grob inu debou cirkel, pomen bolezen u glav od faih"' cirke) fiolne tarbe; pomen, de glava boli od tost- 3. Bled inu čist cirkel - pomen, de glava boli na gla Stran od flusa* Rjmen inu cirkel - pomen; de ^ boli od dunfta, kateri gre iz trupla. 5. svenčene e cirkel — pomen de ga meče. 6. zelen cirkef — ^en de bo člouk oglušu. 7. En cirkel, kater se trese — Sožji šlak.

Od
smetene na vod. Per temu je treba vedet, al je
na ^ °d deleč pernesena, deb ta smetena uržah te nošne
Od smetene ima 4, reči vedet. Dr ■ Kader je smetana gosta, inu voda tudi gosta srr(e	ta člouk velik vetrou u žvotu ima. 2. Jekla
^ ena inu bleda; — pomen uvročino teh pluč, sere, rr,ecje !nu jeter. 3, Černa smetena - pomen zaperte žile Mi;ertj6ler imj uvrano, 4. Zelena al Černa smetena
3 Od kervi u vod. od tega 5. reči. U rp, , ,' na vod gosta, inu voda smerdi - pomen de kri ta c^ 'a Pr'de. 2. Kri na dne vode, pomen per ženskih k |eJ 3- Černa kri na dne glaža pomen, de pride ta kri t* 'c- Cista kfi na dne vocfe' 9'ih, ket bi iz rane tekla, PQrn n' de ta kri iz ledic teče. 5. Čista kri po sred vode -n. dg ta krt iz jeter inu bodlaja. j' p.esekJla vod. Per temu imaš na 5. reči merkat: ki . 'nL1 teriJ pesek na vod - pomen, da je kri u Se je k n'" 2' Beu terd Pesek na dne 9laža ^ pomen, da men u ledje zdrobu. 3. Beu pesek na dne vode,
pomen kamen u meherju. 4. Rudeč mehak pešk u vod — pomen en tekoč fles. 5. Rudeč pesk u vod brez merzelce
—	pomen uročino teh jeter.
5.	Od natirlih semena moškiga al Ženskiga spola. Per tem imaš 3. reči merkat,
1. Kader je seme stalanu na kosce, — pomen, da sta mož inu žena špilala. 2. Kader je seme gosto inu mestno
—	pomen, da je taist od enga človeka, kater je čistu inu čes naturnu živu; od tod pride huda bolezen. 3. Kader seme zmeram na vod obstoji, pomen to semensko jetko: seme gnije.
6.	Od Meherčkou na vod. Od tega imaš 3 reči vedit;
1. Velik meherčkou, kader se u vod opočjo — pomen
staro al dougo bolezen. 2. Veliko meherč na vod — pomen, da ta Člouk velik vetrou ima. 3. velik velikeh meherjou na vod — pomen bolečino tega želodca, inu teh malih čeu od vetrou inu fajtost, ali, de se te male čeuca othenle, ker ti vetrov tok te vojstre fajhtost ukep ženo.
7.	Od jagodec ali isker u vod. Od tega imaš 2. reči vedet:
1, Kader se te jagodce per verh vode vidijo, pomen fleš u glav. 2. Kader so jagodce na dne, al per sred vode — pomen, da je fleš iz glave u pers' stopu.
8.	Od megle u vod. Od tega imaš 2. reči vedet.
1, Ena megla, katera je svenčene farbe, inu na dne glaža pade - pomen Jetko. 2. Megla ermena al pa zelena
—	pomen veliko uročino teh Jeter.
9.	Od dlake u vod. Od tega so 4. riči vedet:
1. Douga dlak3 ermena, al pa rudeča pomen uročino teh ledic. 2. Mestna dlaka u vod pomen vrele ledice. 3. Debela dlaka, inu kader se glaž zagugle, tok dlaka mine, pomen zaperte ledice. 4, Volnate farbe dlaka u vod pomen dol jemanje na celmu život'.
10.	Od peg. Kader je voda taka, kaker bi bla pegova, od lega sta 2. reči za merkat:
1, Pege u vod pomen skrumbe na život. Pege na dne vode, pomen de je mehir skrimbast.
11.	Od Pleu u Vodi. Od tega so 3. riči:
1. Pleve u vod ene ženske - pomen, da ima maternco bouno, inu de to belu ima. 2. Pleve u vod, inu voda smerdi — pomeni gnoj u meherju inu pesk. 3. Pleve u vod katera je bleda — pomen to narhujš jetko.
12.	Od prahu na vod. Od tega so 3. reči:
1. Kader je velik drobnega prahu na dne vode — pomen to nar hujš božjast. 2. Prah po sred vode pomen teško sapo, inu bolezen teh pluc. 3. Prah, kader gre gor inu dol, glih ket ker sonce skuz sprano seje - pomen de je ene ženska, inu ta je 2. a 13. mesce noseča.
13.	Od bedele riči, ket drobna ušenica. Od tega so 3. reči:
1. Ena debela reč, ket drobna ušenica na glažu — pomen, da ta ženska nima cajta. 2. na dne glaža taka materja černa — pomen de ta ženska ima preveč tega cajta. 3. Te sorte materja inu siva — pomen bolezen te urane,
14.	Od gnoja u vod. Od tega so 3. riči vedit.
Enu mal gnoja u vod - pomen de ledice gnijejo. Velik gnoja u vodi, inu smerdi pomen da je ženska voda, de ji maternca gnije, 3. Gnoj na sred vode jetko na jetrih.
15.	Od Poluda u vod.
1. Seu Palud na dne glaža - pomen, de ta bolezen se teško s'recnuje. 2. Polud svenčene farbe na dne glaža pomen, smert. 3. Polud na dne glaža čem — pomen mezele na jetrih.
16.	Od mešobe u vodi. To nar večkrat arcate golfa; ker men, de je megla; pa se ulače ena mešoba po vod, ket prah u šmukelnah — od tega so tri riči;
1. Taka mešoba per verh glaža — pomen umret. 2. Taka mešoba u sred vode — pomen bolezen inu zaperajne teh vetrou. 3. Taka materja u dne vode — pomen de križ boti-	(Se nadaljuje)