Poštnina plačana v gotovini. Posamezna številka 1.25 Din. DELAVSKA POLITIKA Uredništvo ie v Mariboru, Ruška cesta, poštni predal 22. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Uprava: Maribor, Ruška cesta 5, poštni predal 22. Ljubljana VII, Zadružni dom. Izhaja vsako sredo in soboto. Naročnina za državo SHS znaša mesečno 10 Din, za inozemstvo mesečno 15 Din. Malih oglasov, ki služijo v posredovanje in socijalne namene delavstva ter nameščencev, stane vsaka beseda 50 para. Debelo tiskana beseda stane 1,— Din. Malih oglasov trgovskega značaja, stane beseda 1.— Din. V oglasnem delu stane pe-titna enostolpna vrsta 1.50 D. Pri večjem številu objav popust, čekovni račun: 14.335. — Reklamacije se ne frankirajo. Štev. 51. Sobota 22. junija 1929. Leto IV. SCdaj nastane mir nm Balkanu? V »Slovenskem Narodu« je bila objavljena v -pondeljek naslednja ves1! iz Beograda: Navzlic vsem nesoglasjem, ki so ostala kot posledica krvavih bratomornih vojska med jugoslo venskim in bolgarskim narodtom, prehaja ju-goslcvenska misel tudi vedno bolj v široke sloje bolgarskega naroda1. Zaman so napori po tujciih plačanih iz- i dajalcev jugoslo venske misli med Bolgari, ki noč in dan sejiejio seme nezaupanja in sovraštva med oba j naroda in skušajo razločiti še zla dolgo časa to, kar spada po narodnih in ; geografskih zakonih skupaj. Milijone j potrošijo naši neiprijatelji med Bol- j gari, da bi jih vzdržali na poti, ki jih j je že enkrat dovedla do Bregalniice i in solunskega poraza. IS temi milijoni dosegajo sicer začasne .uspehe, v jedru pa napreduje kljailb vsemu misel bratstva in skupnih interesov z onimi, zoper katere saujejo na boj zaslepljeni in podkupljeni. Zanimivo je glede na vse to, kar je napisal pred dnevi bolgarski emigrant Černev v pariškem listu »Narodna volja«, ki je v svojem članku naglasa! potrebo združenja Bolgarske 'z Jugoslavijo v veliko Jugoslavijo ter vsestransko obravnaval vzroke za zedinjenje Bolgarske z Jugoslavijo v novo veliko in močno državo, kakor tudi vzroke, ki govore proti temu. Svoja izvajanja je zaključil a 'besedami: »Ena pot pelje Bolgarsko iz sedanjega ntvtzdiržnega (položaja in sicer preko Beograda, Zagreba in Ljubljane do lepše in sijajnejše bodočnosti. Druga pot pa pelje preko Rima do nove Golgote.« Skoro nevzdržen je položaj, onih, ki so v bolgarski vladi in ki vsaj na dnu srca žele sporazuma z Jugoslavijo. Postavljeni na vlado po milosti j makedonskega komiteja, morajo sle- , po izpolnjevati njegove zahteve im j često morda tudi proti svojemu bolj- j šemiu prepričanju preklinjati, kar bi j hoteli blagoslavljati. Med te spada , naijbrže tudi bolgarski zunianji mini- ; ster Burov, ki je bas sedaj, ko ouj-e- j mo o novih krvavih podvigih make-donstvujuščih na naših mejah, izjavil španskim novinarjem: da sta jugo- slovenski in bolgarski narod pravzaprav en narodi in pripadnika istega plemena in da zato ne more biti govora o narodnih manjšinah med obe- ma narodoma. Ni še znano, kako bo reagirala na to izjavo bolgarska javnost in posebno še makedonstvujtu-šči, obstoiji pa upanje, da bo Burov vztrajal na njej.« Ta vest iz Beograda je senzacijo-nalna. Znano nam je, da se je hotela Jugoslavija zbližati z Bolgarijo, da pa so razmere še tako negodne, da zaenkrat tako zbližanje ni mogoče. Bolgarski zunanji minister Burov je z ozirom na položaj, da bi ugladil sporazum, podal sicer simpatično »Izjavo za zbližanje Jugoslavije in Bolgarije, vendar se ta izijava ne more smatrati kot konkreten problem' Butova. Mi vemo iz zgodovine, da je Balkan ognjišče veičniih sporov in vojn. Zato smatramo, da je edini izhod iz neprijetnega položaja predvsem splošno zbližanje med, balkanskimi državami. Seveda zlhližanje k dobrohotnemu sodelovanju, ker imajo vse balkanske državice končno- le skupen interes. Balkanske državice so majhne, je pa v njih precej ali historičnega ali pa tudi le plemenskega ali osebnega častihlepja, ki ijim 'brani! spoznati skupen interes in skupno vlogo na Balkanu. To so svojstva in razlogi, ki zahtevajo duhovno pripravo balkanskih narodov za skupno delo. To duhovno delo moriajo pa prevzeti oficijelni političarji oziroma krmilarji balkanske politike. Izjave emigrantov, ki se sedaj objavljajo, bi bile eventualno, če niso izšie iz prave notranje potrebe, prej povod za nove konflikte, kakor pa da bi blagodejno vplivale na pomirjemje Balkana. Zbližanje balkanskih narodov tudi ni vprašanjle Balkana samega, dasi bi stvar Balkanu koristila; so vendar na tem interesirane tudi razne sosedne države in velesile, ki iz imperialističnih in gospodarskih razlogov nimajo interesa na konsolidiranem Balkanu. Tesna in tesnejša zveza balkanskih diržav je nujnost, če hočemo odi-straniti nevarnost večnih sporov na Balkanu in zaradi Balkana.. Ali zveza mora biti sad bratskega duha balkanskih narodov. Taka pot bi bila varna in bi obrodila lepše sadove ter pripomogla zlasti tudi k trajnejšemu miru vsaj v Evropi. Macdonald za narodne manfšine. Bolgari, Rusi, Turki Macdonald je objavil v junijski številki »Zeitsohrift fiir Geopolitik« članek, v katerem se zavzema za spoštovanje manjšin v posameznih državah. Ravno pogosto nastopanje jn stremljenje za diktaturo v evropskih državah mora biti resen opomin k lojalnemu postopanju z narodnimi manjšinami. Vsak, kdor ima nekoliko razuma, je moral ob objavi pariške mirovne pogodbe spoznati, da je pogodba nevarna, ker utegne podžigati nacionalistične brutalnosti zmagovalcev, ker se je manjšinsko vprašanje v pogodbi prepovršno reševalo. Tako je dobila Poljska šest milijonov prebivalcev tujih plemen, čeprav ima samo 27 milijonov prebivalcev. Čeho-slovaška šteje 13 milijonov prebivalcev, pa ima 3,250.000 nemških in 745.000 ogrskih prebivalcev. Madžarska ima 7 milijonov prebivalcev in med njimi 500.000 Nemcev in skoro 250.000 drugih narodnosti. Še slabše je z Romunijo, kjer prebivajo Rusini, Nemci. Prav kočljivo je tudi vprašanje Macedoncev, ki pripadajo deloma Grčiji, Jugoslaviji in Bolgariji. Mirovna konferenca je zlasti na Balkanu ustvarila meje, neoziraje se na plemena oziroma narode- Predsednik Wilson je izrečno poudaril, da naj se nanaša samoodlo-feitev narodov samo na premagane države. To se pa1 ni zgodilo. Ni ga sicer tako ženialnega politika, ki bi mogel razmejitev evropskih diržav razdeliti natančno po plemenih in narodih, ker so narodi raztreseni in razčlenjeno naseljleni po ozemljih; zato je v interesu miru, da se resno preudari, kakšne pravice gredo manjšinam v državi, in kakšne dolžnosti imajo manjšine do države. Predvsem treba doseči, da se čuti manjšina v dotični državi domače in da sodeluje. Nekatere nasledstvene države so mešanica raznih' plemen. Tu je m problem drugačen. V teh državah je treba izvajati svobodo in pravico napram plemenom, kakor tudi z ozirom na. -svojstva, verstvo in stopnjo razvoja. Nobenih razlik med državljani ne sme biti ne v državljanskih pravicah, ne v verskih, ne v jezikovnih, pač pa se jim mora dati samoupravo, če to zahtevajo posebnosti plemena ali kraja. Izgovarjajo se države, da manjšine tako liberalno politiko zlorabljajo, kar pa ni res, ker vztrajno dobrohotna politika to zlo premaga. S pravico in propagando za stvar se proti n-emirnežem doseže največ za notranji mir. Tako uče izkušnje. Posebno težavno stališče je v Jugoslaviji, ki se je zaradi sporov odločila za absolutizem1, da je s tem ukinila neplodni parlamentarizem. Italija vodi nevarno politiko, ki lahko postane vsak hip nevarna za evropski mir. Mirovna1 pogodba priznava Italiji velika slovanska in nemška ozemlja. Ta jih pa skuša z nasilnimi pomočki poitalijančiti. Če upoštevamo pogoje, pod katerimi so bila ta ozemlja dodeljena drža vam, in ker nosimo odgovornost za posledice svetovne vojne, tedaj ne smemo zabraniti tem manjšinam, da se smejo obračati direktno na Zvezo narodov kot ustanoviteljico miru. Velika nesreča je, da Zveza narodov nima kontrole nad manjšinskimi razmerami v posameznih državah, ter da se ne nanaša tudi na pred vojno obstoječe države, kakor Italijo. Potrebno je zaraditega, da se takoj uvede izdatna kontrola Zveze narodov za manjšinska vprašanja. Dovoliti se pa mora manjšinam, da smejo vlagati svoje peticije proti krivicam na Zvezo narodov. Dalje bi se morale javno obravnavati opra-vičbe obtoženih držav. Vrhutega bi se moral ustanoviti stalni manjšinski odbor, kx bi tajno diplomacijo v teh vprašanjih odklanjal. Za ohranitev miru v Evropi bi bila talka rešitev manjšinskega problema zaenkrat najpomembnejša opora. Te vidike poudarja Macdonald v svojem članku. In prav ima! Kakino gospodarstvo je to? Špekulacija s poljskimi pridelki uničuje kmeta. tožujejo, da je znesek 219 milijonov velika pasivna postavka v -naši 'trgovinski bilanci ter znatno povečuje pasivnost. Resnica je to. Pasivna trgovinska bilanca tudi nam ne more koristiti. Ali za nas je važnejše to, Jugoslavija je bogata na žitnih pridelkih. To ni samo reklama, ampak je resnica in državljani bi morali imeti dovolj cenega kruha, če bi se ravnale cene po produkciji, V letu 1928 je bilo v Jugoslavijo uvo- ženega različnega blaga, ki se v iz- i da so cene domačih pridelkov tako obilju pridelkije doma, za 219 milijo- ',nW™in nov dinarjev. Od tega blaga se je uvozilo iz inozemstva za 22 milijonov dinarjev pšenice, za 23 milijonov ječmena, za 118 milijonov krompirja itd. To blago so uvažali iz Amerike, Madžarske, Avstrije, Italije, Egipta, Rumunije ter -deloma iz Kanade. Lansko leto se je tuja pšenica orvie cojavila na trgu, ki je bila klju-b dlaljnjemu transportu in carini še vedno cenejša kakor domača. In da se tuja konkurenca prepreči1, se je moralo misliti na to, da se zviša uvozna carina. Ali letos so cene pšenici kljub temu še padle na svetovnem trgu, kar bo kartelirane monopoliste v državi občutno udarilo. Trgovina z žitom je pri nas kartelirana in ta kartel, kakor še nekateri drugi, vzdržuje na umeten način visoke cene domačim pridelkom. Trgovski krogi pravijo in se pri- visoke in pa od kod dobivajo žitni trgovci premije ali kaj, da ob konkurenčnih cenah lahko izvažajo poljske pridelke v inozemstvo, dočimi jim doma občutno konkurirajo tuji pridelki. Za cene nam gre, ki' so umetno visoke in neznosne -za veliko večino konsumentov v državi. Isto, kar velja ža žitne prid-elke, velja tudi za sladkorno industrijo, ki prodaja sladkor na domačem trgu nedvomno za 25 do 30 'odstotkov predrago. Vsaj tako se je naglašalo v daljših razpravah, ki so nedavno krožile po raznih 'listih.. Naloga države je, da kartele, ki bi imeli namen verižiti z živi jen skir mi potrebščinami, -strogo nadlzira; sploh pa velja načelo v vsaki državi-, ki hoče biti svobodna in gospodar v državi, da kartelov in tru-stev ne neguje, ker ji sicer zrasejo črez gllavo in diktirajo tudi državno politiko, ki splošnosti ne more biti v pridi Roka Macdonaldova. Boi za Vašingtonsko konferenco o osemurnem delavniku. Sedanje zasedanje mednarodnega urada dela je bilo otvorjeno v znamenju boja za osemurni delovni čas. V tozadevni Vašingtonski konvenciji je namreč tudi določba, da se mora vsakih 10 let poročati o stanju ratifikacij in provedbe te konvencije, obenem pa ima konferenca tudi pravico revizije, ako bi bila potrebna. Stališče podjetnikov. Znano je, da je nastala Vašing-tonska konvencija o osemurnem, de-! lavnem času pod vplivom takratnih , revolucijonarnih razmer, ne pa iz j socijalnih nagibov, ker je to pra-! vično. To potrjuje ves 10-letni boj r za uveljavljenje osemurnega delov-■j nega časa. _n Mednarodni urad dela šteje 50 držav-članic. Konvencijo je pa rati- ficiralo le 5 držav, v praksi uvedli pa le dve državi — Belgija in Češko-' slovaška. Večje države so stale ob strani in izjavljale (Francija, Nemčija itd.), da bodo takoj ratificirale konvencijo o osemurnem delavniku, kakor hitro izvede ratifikacijo Anglija. Ta pa je od začetka izvajala le pasivno rezistenco. Po padcu prve delavske vlade je pa stopila na čelo reakcijonarnih držav ter zahtevala revizijo vašingtonske konference o osemurnem delavniku. Tudi dve konferenci ministrov za socijalno politiko ali kakor jih imenujejo, za delo, iz Nemčije, Francije, Belgije in Anglije so ostale v tem pogledu brez uspeha. Umljivo je, da so v koncert velikih z veseljem udarile tudi manjše države in čakale — na revizijo. Od solnca zagorelo, zdravo kožo hočete pač imeti. Vdrgnite torej svoje telo z V V s' y f r-un j..a v\* \ NIVEA-CBEME In potem ven na prosto, na zrak in solnce. NIVEA-CREMA ojači paleči učinek solnčnih žarkov in zmanjša nevarnost skeleče solnčarice. Toda suho mora biti vaše telo! Nikdar ga ne smete mokrega izpostaviti solnčnim žarkom! In poprej ga vedno natreti! Samo NIVEA-CREMA vsebuje kožo negujoči Eucerit in v tem temelji ^njen učinek. J^Doze po Din 3, 5, 10 in 22. Tube iz ""'čistega Kositra po 9 in 14 dinarjev. Stališče delavskih organizacij. Delavske organizacije niso bile ; le proti reviziji te konvencije, am- , pak so zahtevale, da se osemurni , delovni čas razširi na vse delavstvo-, i Dosedaj so spadali pod! določila o 1 osemurniku le industrijski in obrtni delavci. V nekaterih državah so ti le na papirju. Delovni čas bi bil po- i treben regulacije zlasti v pomorstvu. : v prometu, trgovini, v pisarnah, pa j tudi v poljedelstvu. Zahteva po iz- : premembi delovnega časa v polje- i delstvu je bila že odbita na zadnji j konferenci. Zadeva osemurnega delavnika za : privatne nameščence je prišla na J dnevni red na sedanjem1 zasedanju i mednarodnega urada dela, delovni : čas v pomorski službi bo prišel pa v j jeseni. Pri razgovoru o izpremembi de- j lovnega časa za vse privatne name- ; ščence brez razlike načina zaposlitve pa ne gre za konvencijo, amnak le za priporočilo, ki bo naložilo, ako bo sprejeto, državam-članicam nekako moralno obvezo, da precjlože ta načrt svojim zakonodajnim organom s priporočilom, da jo uzakonijo. Predlog o reviziji Vašingtonske konference propadel. Na konferencah mednarodnega urada dela sta dva enako močna in enako! nepopustljiva tabora. V takem ozračju so zastopniki posameznih diržav odločujoči jeziček na tehtnici. Nikjer drugod, kakor tukaj, ne pride do veljave moč delavstva1 v posameznih državah. Zastopniki dotične države, v kateri je delavstvo organizirano in: v kateri ima vpliv tudi na njeno upravo, bodo na strani delavskih delegatov. Nasprotno bodo šli zastopniki izrazito kapitalističnih držav čez drn in strn s predstavniki kapitalizma. Da bo predlog za revizijo vašingtonske konference prodrl, je bilo skoraj več kot gotovo, zlasti, ker je šla v boj za njega oficijelna Anglija, podpirana po mogočnem vplivu angleških kapitalistov. Toda angleško delavno ljudstvo je prekrižalo na- črte. Pri zadnjih volitvah je oddalo svoje glasove delavski stranki, vsled česar je mogel v odločilnem trenutku poseči vmes Macdtonald. fz dosedanjih nasprotnikov je napravil zagovornike osemurnega delavnega časa. Radi tega je potegnila tehtnica globoko na delavsko fronto. Predlog za revizijo konvencije o Osemurnem delavniku je propadel. Tako je odločila Macdonaldova roka. Osemurni delovni čas in nameščenci. Šele po tej veliki zmagi je bilo mogoče preiti na delo za izdelavo načrta za osemurni delovni čas za vse privatne nameščence. V nasprotnem' slučaju bi ne mogli govoriti o borbi za osemurnik. Na tem vprašanju je zainteresiranih1 nad 13 milijonov nameščencev, od teh je organiziranih približno 2 milijona. Po razpoloženju, ki vlada sedaj, je upati na pozitiven uspeh. Zavedati se še morajo nameščenci tega dejstva, da bo dosežena njihova zmaga v sklopu s celotnim delavstvom. Da je njihova dolžnost, da se organizirajo in da skušajo vse svoje zahteve udejstviti vedno le v skladu z ostalim delavstvom. Da bodo morali prestati še veliko bojev in da bodo ti boji zmagoviti le tedaj, ako bodo bojevani v trdnem: in ne-razdružljivem zavezništvu vsega delavstva. naldovo zmago so dobile trdno opo- j ro delavske stranke po vseh drža- | vah: V Nemčiji, Franciji, Belgiji in drugod. Kljub temu pa ne nudijo trenotne razmere stalne sigurnosti. To morejo dati le trdne delavske or-ganizacije. , Ne moremo se ozirati niti čakati j na pomoč angleških, nemških, fran- 1 coskih delavcev, ampak se moramo zavedati, da more lastne zadeve najbolje reševati vsak sam. In jih, čd je kaj vreden. Delavec bo pa le takrat kaj vreden, ko bo šel med njegovimi vrstami klic: Največji sovražnik delavstva je neorganiziran delavec. Dnevne novice. Pomen zmage delavske fronte na konferenci mednarodnega urada dela. Revizija vašingtonske konvencije je odbita. S tem je zaključen prvi del velike borbe za osemurni delavnik. In to je velikega pomena’. Korakanje ideje o osemurnem delav- i nem času je prišlo na prvo točko, j Ravno radi predloga o reviziji kon- j vencije. Za 10 let je to vprašanje z | dnevnega reda. Države članice se j bodo morale odločiti, izbegavanje ne ■, bo več mogoče. i Za enkrat ni mednaroden položaj za delavstvo preslab. Z Macdo- Francoski sodjalisti proti madžarski fašistični vladi. Prilik o m obiska ogrskega ministrskega predsednika grofa BetUena v Parizu protestira socialistični »Populair« 'proti temlu, da ga je francoski ministrski predsednik oficijelmo sprejel, (ker Ibi mu moralo (biti znano, da republikanska vlada ne more sprejemati predsednika: teroristične in diktatiurne vlade, zlasti ne tega, ki je poleg tega še »Sel vlade ponarejevalcev francoskih Brankov« in monošterske afera z vtihotapljanjem strojnic. Poleg tega bi moralo biti francoski vladi znano, da 'je isti Bethlen pred par dnevi s svojim revizijonističnim. nastopom povzročit proteste vseh držav Male antante in da Ogrska1 trajno Ogroža mir v srednji Evropi. List zaključuje: »Pod konservativno Baldwinovo vlado je bala Anglija močen zaščitnik fašizma, posebno ogrskega. S tem, da je prišla na "vlado delavska stranka, pa izgubijo fašistične diktature angleško pomoč. Ali hoče mogoče francoska vlada prevzeti mesto angleških konservativcev zašlfcito fašizma?« Ogrska demokracija. Nek članek lorda Pothermera je vzbudil na Ogrskem veliko senzacijo. V njem se o-menja izjava bivšega šefa tiskovnega urada Eckhardta, ki pravi, da je predvsem trelba na Ogrskem notranje politične razmere preurediti. Že sam sedanji volilni zakon in njega korupbno izvajanje dokazujejo, kake razmere vladajo na Ogrskem. More se Teči, da niti na Balkanu ne vladajo talke razmere. 'Sedanji volilni zakon se mora zamenjati s splošno, enako in tajno volilno pravico, Socijalistična manifestacija v Varšavi. V nedeljo se je vršil v Varšavi velik manifestacijski shod socialistične stranke, ki sta se ga udeležila tudi s. VanderveMe iz Belgije in predsednik nemškega državnega zbora s. Lobe. Manifestacija je bila prirejena kot protest proti gazenju demokracije in proti fašističnim tendencam buržuazije. S. Lobe je v svojem govoru povdaril potrebo zbližan j a med Nemčijo in Poljsko. Danes je Poljska svobodna, katere svobodo je že Marks napovedal. Nemčija in Poljska sta dve državi, ki sta druga na drugo navezani in skupno morata braniti demokracijo in mir. Minister Marjeta Boudfild, ki je prevzela v Macdonaldovi vladi ministrstvo dela, je članica organizacije privatnih nameščencev na Angleškem in torej član naše internacionale. Že kot prodajalka in pozneje je delovala v organizaciji. Sa-vez privatnih nameščencev je Boud-fieldovi ob imenovanju poslal pozdravni telegram. Pogajanja za trgovske stike se vrše z Grško, Albanijo, Rumunijo in Špansko. Prično se razgovori zopet z Bolgarijo. Pri nas se pritožujejo, da Bolgarija ni vršila zadnjega dogovora, ter da je zaradi tega prišlo zopet do napetejših razmer. Obletnica umorov v narodni skupščini je bila 20. junija. Ta dan je ustrelil Puniša Račič drja P. Radiča in prof. Basarička. Obstrelil pa tudi St. Radiča, dr. Pernarja in Grandji-jo. Radič je pozneje tudi umrl. Novi zakon o notranji državni upravi je kralj podpisal 19. t. m. Po novem zakonu bodo vse posle, razen vojaških, finančnih in sodnih, izvrševale splošne državne oblasti. Instanci bosta samo dve. Ministrstvo notranjih zadev bo poslovanje nadziralo, kolikor mu posli niso pridržani. Plače se uradništvu nekaj zvišajo, ukine se pa avtomatično napredovanje. Napredovanje se bo vršilo samo po kvalifikaciji. Uradniki se politično ne bodo smeli udejstvovati. Sreski poglavarji se bodo imenovali sreski načelniki, župani avtonomnih mest pa mestni načel- Tajno oboroževanje avstrijskih »Hehnwehr«-ovcev. »Arbeiter Zei-tungv: poroča na podlagi izvirnih dokumentov, da se avstrijski »fleim-. wehr«-ovci vojaško vežbajo, da imajo svoje poveljstvo v Gradcu, kjer delajo tudi granate s strupenimi plini. »Arbeiter Zeitung« je objavila dve strani takih dokumentov, iz katerih je tudi razvidno, da policija ve o početju »Heimwehr«-ovcev. Soci-jalno demokratična stranka bo o zadevi interpelirala v parlamentu. Trdil je že francoski ministrski predsednik Briand, da se Avstrija tajno oborožuje proti šentžermenskemu dogovoru. Toda dunajski meščanski listi so to takrat označili kot nevljudnost napraml Avstriji. Afera silno kompromitira »Heimwehr«-ovce in tudi režim, ki tako početje tolerira. Bratko Kreft: Človek mrtvaških lobanj. Kronika raztrganih duš. . !6 In Gospodinja pelje v drugič Leonia ipred1 zastor. Dva sošolca, med njima Jovo, sin vrtnarja Popoviča, mu pred vsemi izročita velik, lep šopek. Rdeči nageljni, krizanteme, o toliko je vsega . . . Tudi govorita mu nekaj, toda ničesar ne razume. Auditorij kriči »živijo« in ploska. Rolke jima stisnie, •pa ne ve, kam bi s tem šopkom. Čemu tako posvetno priznanje, zanj, ki je ves čas ubijal posvetnost v sebi? ... Te misli so kot stotinke sekund in sredi njih, prav, ko so mu izročili šopek, zagleda začudene, užaljene oči svoje igralke, ki mu pravijo: »In jaz pa ne 'dobim nič?« Čuti, kako so njene oči žejne priznanja, tako žejne, kot so njegove prazne, ibrez vsake misli na ploskanje in klicanje občinstva. Kje je njegov ciklamen? Ni ga. In pred vsem občinstvom podari njemu namenjen šopek igralki, lepi Gospodinji. Vrtnar Popovič se zgane v svoji loži im njegova žena pripomni: »Tega bi ne smel storiti pred zastorom. Lahko 'bi ji dal dva: ali tri nagel jčke, ne pa vsega. Izgledai, kakor da ga je odklonil . . .« Popovič pa je navdušen za tega mladega človeka in mu odpusti. »Fant je mlad in se ne more znajti v teh trenutkih . . .« Še enkrat sta morala pred zastor, in takrat je Leonov brat prinesel ciklamen. Tudi on je bil ves iz sebe oib tem uspehu svojega brata. Zaito bi pozabili na ciklamen, da ga ni spomnil Mirko ... Ko se vrnejo za zastor, že odreja Leo nova navodila. Vse pospraviti, vse urediti, da nam ne bo očitalo gledališko vodstvo, da smo zapustili nered za seboj. To je (bilo njegovo največje častihlepje, j Dokazati, da je mlad človek zmožen tudi sam1 ne- i kaj ustvariti in voditi, da je 'zmožen samostojnega, ; resnega dela. Vse njegovo delo za akademijo je bilo prepojeno s to mislijo, ki je bila osnova tega večera. In 'to se mu je posrečilo. Po predstavi se je začel podrobneje zavedati, da je bil to resničen upor mladine zoper vse one, ki so vzvišeni njem vodniki. Zadnji je šel iz gledališča. Vse je pregledal še enkrat, dta ibi ja ne bilo nobenega očitanja. Zunaj sta ga čakala brat in gospodična K omanova. »Ali ste se že pomirili?« »Moral sem se. Saj ne pomaga sedaj nič vec. Kriv je inšpicijent, ki bi moral paziti na zastor.« »Radoveden je bil in je odšel v orkester gledat. Zato je pozabil na svoje delto. Sicer pa občinstvo ni opazilo . . .« , , »Zame je 'bilo strašno. Za vse tri. Vsi smo morali igrati delj, kot je bilo določeno in v nervoznosti sem z odra sikal, da naj vendar pogrnejo zastor.« »Pustimo to. Stojte.« Ustavila ga je in mu pripela dva rdeča na- gelička v gumbnico. . . »To pa 'bodi Gospodinjin dar avtorju in partnerju.« , , Oba sta se nasmejala in Leonovo dobro razpoloženje se je vračalo. »Ampak jutri, kaj bo jutra, .gospodična! Boste videli, kako !bodb planili po nas.« .»O nič zato! Igrali smo dobro. Mladina je ■bila. z nami, za druge pa nam ni mar . . . Lahko rioic!« Zahvalil se ji je toplo še enkrat, nato je izkaza vrati s ciklamnom in s šopkom. Z bratom sta mol- čala. Leonu je vest očitala zaradi nastopa proti njemu, Ivan je molčal, ker se je še vedno spominjal krepke zaušnice Leonove. Ko sta vstopila v solbo in odložila, se je obrnil Leo k njemu. »Ivan, ne smeš mi zameriti. Nervozem sem bil, pa sem te udaril. Razjezilo me je, ker sem ti naročil iže doma, da nikar ne zaklepaj kovčka, ker sem že računal na zmedo, ki bo — v kateri lahko pozabiš na ključe , . .« „ »Malo bolj bi se lahko obvladal' . . . l am pred vsemi si me . . .« »Nisem si znal pomagati . • •« Pomirjena sta legla spat. * Nespočit je vstal drugo jutro. Preveč je 'bil utrujen od vsega, da ibi lahko dobro 'Spal. Živčevje je ponoči delovalo naprej, kot je bilo vajeno ves teden. Trebalo je takoj vrniti klavir. Zato je set sipet po kaznjence, s katerimi 'ga je težko privlekel do tretjega nadstropja. Na potu v šolo ga je srečal profesor Kaučič, ki je .bil ;zadnje čase dopisnik centralnega naprednega glasila. »O, dobro jutro, gospod pisatelj! Sem slišal, da vas bodo zelo strgali . . .« To je bil uprav profesorski cinizem. Toda Leo se ni zmenil zanj. Se na hujše se je pripravil. »Nič ne de, gospod profesor. Negativna kri- ! tika bo naš uspeh.« V šoli se je že začela druga ura, Kljuib pogumu | in samozavesti mu je bilo vendar nekam tesno pri srcu ko je stopal v učni tišini po širokih stopnicah v dm«*o nadstropje. Pred vrati razreda je malo po-stal. Grščina. Ruska književna produkcija. V Leningradu se je te dni praznovala desetletnica (Državne založbe (Gos-izdata). jV teku svojega 'dbstoja je izdala sovjetska državna založba Leninova zbrana dela v 13 milijonih1 izvodih, Buharinova dela v 2,300.000 izvodih, Stalinova dela v 3,800.000 izvodih. Poleglega je izdala še 21.500 raznih del v 430 milijonov izvodih. V tem pogledu ise pač ne more nobena druga država meriti s sovjetsko Rusijo. Popolna zmaga nad mehikanskimi vstaši. Medtem, ko se je cerkev z danim položajem pomirila, ker ni u-pala več na zmago njenih oboroženih Upornikov in je zadnje njihove ostanke pustila na cedilu, je sedaj vladini general Ortiz poročal v glavno mesto, da je v provinci Golima popolnoma premagal ostanek katoliških vstašev, kjer je bilo nad' sto upornikov v 1; ju tem boju ubitih. — Oficijel1-na pogajanja med mehiško vlado in cerkvijo se sploh še niso vodila. Vlada je samo dovolila duhovnikom, ki so domačini, da smejo nemoteno o-pravljati hiožjo službo. V Maroku so se arabska1 plemena uprla francoskim oblastem. Francosko vojaštvo je 'imelo k njimi več srditih (bojev. Letalci izsledujejo ai-rabska taborišča v gorah, od koder se vrše stalni napadi na francoske naselbine. Enake težave prirejajo Arabci Italijanom v Tunisu. Najbrž gre za organiziran arabski upor, s katerim bi se radi otresli tujega jarma. Moskva je užaljena, ker je Mac-dcnald' sklenil, da bo poprej odpotoval v Ameriko na konferenco s Hooverjem in bo šele po povratku rešil vprašanje priznanja sovjetske Rusije. Sovjeti ga dolže, da pripravlja nov gospodarski afront proti Rusiji, kar pa najlbrž ne bo res. Najdba orožja v Berlinu. V neki hiši je bila v podstrešju zaloga drobnega premoga. Na nepojasnjen način se je premogov prah užgal in nastala je močna eksplozija. Pri tem se je pokazalo, da je bila v premogu skrita večja množina raznega strelnega orožja, last neke nacijionalistič-ne mladinske organizacije. Primo de Rivera namerava diktaturo v Španiji zopet odpraviti. V ta namen bo izdelal nlovo ustavo, ki naj jo prihodnje leto v avgustu in septembru sedanji nominirani parlament sprejme, nakar bo sledilo v decembru splošno ljudsko glasovanje o bodočem' ustroju države, h kateremu bodo pripuščene tudi ženske. Kellogov mirovfii pakt je Madžarska ratificirala ravno -sediaj, ko najhuje razvnema šovinistične in imperialistične vojne strasti. Madžari so res vredni usmiljenja. Madžarska posvetna in duhovska aristokracija je silno ošabna. Te ošabnosti so se naučili v Avstro-ogrski. kjer so ves čas dualistične monarhije Avstrijo silno izkoriščali in terorizirali. To prirojeno’ ošabnost kažejo sedaj s svojo šovinistično-imperijalistično politiko. Rumuniji pa to obnašanje Madžarov ni všeč. zato se najodločneje postavlja po robu madžarski širokoustnosti. Madžari pa, zviti lisjaki, so zajavkali v svet kakor oklofutan otrok, da jim preti od Rumunije — vojna. Madžari upajo zbuditi s svojo gobezdavostjo občudovanje, s svojim jokom, pa usmiljenje med svetovnimi politi-čarji. Igrajo pač komedijo kakor vsi tisti, ki se naslanjajo na. principe fašistične diktature. Angleški zunanji minister Hen-derson je imel konferenco z zastopniki Nemčije, Španije, Belgije ih Francije, da se ugotovi, talko naj se izvede pariški sklep glede nemških reparacij. Takoj te dni prične razgovor direktno s Parizom, Berlinom', Rimom in Brusljem. Te dni se je pričel raz go var jati Macdonlald tudi z ameriškim poslanikom Daivvesiom, kako naj se prične akcija1 za pomorsko razorožitev. Dawes je mnenja, da bo akcija uspela in smatra, da je za mir potrebno sodelovanje vseh držav. Francija bo odobrila Yungov načrt glede nemišikih reparacij in med-zavezniških dolgov, ki je 'bil sprejet na pariški konferenci. Dvorni svetnik Fr. šuklje in minister Ivan Hribar sta spisala vsak svoje spomine. Oba sta 'smatrala, da so spomini, ki jih je napisal edem, žaljivi za drugega. Posledica je bila, da sta drug drugega tožila. Sedaj je pa spora konec, ker sta ®e poravnala, zakaj, drog d‘rogemu sta z izjavo povedala, da se nista imela namena žaliti. Prav! Le prijatelja bodita; kaj bi se človek kregal za nekdanje spomine. Izpremeniti se itak nič ne da. Proslava 10 letnice slovenske univerze. V nedeljo, dne 16. it. m. se ie zaldijulčil umi-verz,it.etni teden z vrtno vesielico v .hotelu Tivoli, Pestna sltika se je nudila treznemu opazovalcu, zlasti ob polnočni uri, Icio ®e je marsikateri akademik že sprehajal' vinjenih. glaiv, nekateri so celo onemogli obtičali na 1 ' A!bus milo pere temeljito in je prosto škodljivih dodatkov. Albus milo Zvon j s mehko, iz čistih inasti izdelano pristno milo in ne vsebuje nikakih jedkih dodatkov. S svojo krasno, močno .peno pere perilo lahko in brez truda ter varuje tudi najnežnejšo tkanino. Z Albus milom Zvon lahko operete vse, kar prenese vodo, od najfinejše svile do najdebelejšega sukna. Gospodinja, ki vporablja Albus milo Zvon, ve, da je vedno isto, vedno enake vrline. Albus milo Zvon za pranje se dobiva v vseh v stroko spadajočih trgov in ah. Izdeluje: Albus tovarna mila d. d., Novi Sad. iLEDS MILO ZVON ZAPRANJE svojih sedežih dn se praznili.. . Precej tragedije je bilo v item... Z zadnjim večerom se je dokazala popolna ponesrečetnost vse ■proslave. Napovedano slavnostna zborovanje v Unionu je millo povedano propadlo, nastop v gledališču — 'propadel itd. Marsikdo od publike si ni bil na jasnem, zakaj se je slovenski akademik ob 10 letnicii tako slabo predstavil. Zato naj ibodo te kratke in menda edine vrstice skromna kronika te proslave. V današnjih prilikah se je posrečilo gotovi (politični) struji', da je vodila 'študentovske proslave in izrinila vse .ostale. Tako pri recitacijskem večeru, ki se je vršil na univerzi, torej na svobodnih tleh, kakor drugje. Vsi recitatorji so po zaslugi dotične struje morali predložiti svoja dela v cenzuro. Zato se je večina prostovoljno odrekla tej časti. Taka je -akademska svoboda pri akademikih samih . . . Dobro vemo', 'kdo 'ima pri tem svoje zasluge. V univerzitetnem tednu je izvršila policija hišne iin telesne preiskave ipri raznih akademikih, ki se po večini sploh niso družili v nobeni organizaciji, a so si s svojo kritiko nakopali sovraštvo gotovih individlijev. Marsikaj bi se moralo še napisati, če bi se moglo. Pribijemo samo 'to, da nastopajoči z vodstvom vred nikakor ne reprezentirajo slo- ■ venskega akademika, ampak v glavnem j njegovo karikaturo. Kulturo. Mariborsko gledališče. V torek, 25. junija se poslovi od mariborskega odra in občinstva splošno priljubljeni igralec Janko Rakuša in sicer v Shakespearovi drami »Romeo in Julija«. Romeo je gotovo najboljša Rakuiševa kreacija, kar smo jih imeli priliko videti, odkar je angažiran pri našem 'teatru. Kidor si ni še ogledal te lepe dramie največjega angleškega 'dramatika, naj ne zamudi zadnje prilike. — Vstopnice po znižanih cenah s'e dobe v uprav »Delavske Politike« in »Volksstimme«, Ruška cesta 5. Šahovska sekcija Svobode, podlnužnica Maribor, naznanja, 'da se v soboto, dne 22. junija ob 8. uri zvečer prične v Ljudskem domu 3. šahovski turnir. V soboto zvečer se vrši izločilna bitka, v nedeljo, dne 23. junija ob 9. uri dopoldne odločilna bitka in v četrtek, dne 27. junija ob 8. uri zvečer pa' isimultanta proti zmagovalcu turnirja. Vsi člani kakor prijatelji šaha (kateri so strokovno in kulturno organizirani) se vabijo. Pristojbina Din 20.—. Prijave se sprejemajo v Ljudskem domu. — Odbor. Talpa: Cerkvenikov tt 3. Skoro v vseh delih, kolikor nam jih je doslej Cerkvenik podaril, prevladuje močna refieksivnost. Njegovi možje so večinoma orisani kot ljudje razuma, ki uravnavajo vse svoje življenje po umskih kombinacijah'; te so pri različnih junakih različne, često nekoliko nenavadne, vedno pa zgrajene po vseh pravilih logike. Tudi Cerkvenikove žene so bolj razumske kot čuvstvene; globoko v njih je sicer skrito čuvstvo', celo zelo globoko čuvstvo, a to pri-kipi le ob redkih prilikah na dan. Zato se bore v Cerkvenikovih dramah bolj ideje, misli kot pa ljudje, ki so samo njih nositelji. Pred vsem velja to za »Greh«. Drama kot pesniška vrsta je Cerkveniku samo ogrodje, podobno modernistični konstrukciji, in vanj vpleta svoje ideje in razrešuje probleme, ki mu jih stavi življenje. V to konstrukcijo vzidava osebe in dejanja — oboje kot manifestacije različnih pogledov na svet in življenje. Ves medsebojni boj raznih idej, nagonov, načinov življenja pa vzravnava pisatelj v eno smer, v smer moderne etike. Radi idej, ki jih hoče raztolmačiti, in stroge logike, ki vodi tudi pisatelja samega pri delu, povdarja pri svojih osebah bolj ono stran njihovega značaja, ki jo rabi za idejo, za misel, ki ji je posvetil' delo. Ta način slikanja značajev so svojčas vporabljali le v satiri; danes, ko je potrebna ločitev duhov bolj kot kdaj preje, se je udo- mačil ta način tudi v socijalni literaturi; tako n. pr. ga vporablja v socijalni drami M. Krleža. Tako slikanje značajev smatrajo sicer mnogi za enostransko, ima pa pred običajnim to prednost, da razkroji vso človeško duševnost v njene praele-mente in pokaže en tak praelement, en prvobitni nagon v vsej njegovi veličini ali grozoti. V dramski trilogiji, h kateri spada tudi »Greh«, obravnava Cerkvenik seksualno vprašanje. To vprašanje pa mu služi zgolj za bazo, za izhodišče drugih življenskih problemov, ki se najsilnejše odražajo uprav v razmerju med Možem, in Ženo. »Greh« je posvetil pisatelj problemu zločina — kazni — očiščenja, torej onemu velikemu, vprašanju, ki sta ga obravnavala in skušala rešiti že Dostojevski.! v »Zločinu in kazni« in Tolstoj v »Vstajenju«. Vendar ni posvetil Cerkvenik vsem trem stopnjam problema enake paž-nje. Pred1 vsem ga zanima greh, čigar vzroke in postanek nam. oriše s psihološko spretnostjo. Le narahlo pa se dotakne pobletna kazni, ki je — lahko bi rekel — vtelešena že v zločinu samem, kajti »nikdar ni konca zločinov, ker prvi rodi drugega. iz drugega izhaja tretji . . . zločin vznika iz zločina, vsaka kazen je nov zločin, vsak zločin je kazen za prejšnji greh . . .« In nikjer ni konca te strašne verige, ki drži v nedogled. In očiščenje, vstajenje? Zločinec Razkolnikov se zbudi neko jutro v sibirskem; jetniškem taborišču in se čuti — prostega; vest mu ne teži več duše, čuti, d'a je s trpljenjem opral zločin. Cerkvenik ne pripušča te možnosti, kajti zločin zgrabi — skoro bi rekel — bolj socijalno: nagib za zločin je dala Sonji njena mati s svojo vzgojo, trpe pa radi njega Ela, Prvi in Drugi mož, torej vsa njena okolica razen njenega tovariša v zlu. Veriga zločinov in trpljenja, ki sledi iz njih, je prebita šele takrat, ko je njeno telo, ki je hrepenelo po zlatu, strto in sproščeni duh obhaja vstajenje. Cerkvenik torej ne izčrpa z enakim povdarkom problema v vseh njegovih stopnjah. Ta ali oni bo sicer videl v tem veliko pomanjkljivost, moje mnenje pa je, da modernemu dramatiku pač ni treba dognati problema do zaokrožene, popolnoma dognane celote in ga kot takega servirati občinstvu. Dovolj je, če delo vzgibi j e čitatelja ali gledalca in ga prisili k razmišljanju. Vkljub tej licenci pa se mi zdi epilog v toliko ponesrečen, v kolikor nastopi v njeni spokorjeni Ljubimec, čigar »vstajenje« je vsekakor premalo utemeljeno. V tem' vidim največjo napako dela, tem bolj, ker je nasprotno pot Žene od zločina do očiščenja označena po močnih mejnikih. Pisatelj je zavrgel staro dramo s 5 dejanji in jc namesto njih postavil 6 scen z epilogom. Vsekakor pa je bil postavljen pred težak tehnični problem;: kako stisniti dejanje, ki predstavlja cel duševni razvoj Žene od zločina do očiščenja, ki .ie torej močno psihološko in često brez zunanjih efektov, v dramo. Ta problem je rešil pisatelj na najpriklad-nejši način in sicer tako, da je postavil posamezne scene kot razvojne mejnike. Delo je Cerkvenik označil kot »tragedijo vsakdanjosti«. S tem, da ni dejanja lokaliziral v določen kraj in da vlog ni krstil z imeni, marveč jim je dal samo splošne označbe, je že na zunaj povdaril splošnost. sve-občnost tragedije, ki se dogaja vsepovsod in se neprestano ponavlja. Osebe so vkljub onemu, kar sem na-i pisal zgoraj o njih značajih, žive. polnokrvne. Dobro je orisan pred vsem Ljubimec, za njim pa ne zaostaja tudi Žena. Pač pa bi drama precej pridobila, če bi pisatelj opustil simbolično preseljevanje duše ranjkega, kajti približala bi se povsem naturnosti. Delo je bilo napisano 1. 1924., torej je od njegovega postanka preteklo že 5 let. Pozitivno vem, da bi ga pisatelj danes nekoliko dtugače napisal. Vkljub vsem malim pomanjkljivostim1, ki sem jih zgoraj navedel in ki se dado prav lahko popraviti (prepričan sem, da ga Cerkvenik ne bo popravljal, kar ima tudi svoj »prav«), je »Greh« obenem z ostalima dvema dramama trilogije prav svojevrsten pojav v slovenski književnosti, zlasti še, ker obravnava probleme, ki se jih slovenski ‘pisatelji doslej še nisoi dotikali; obravnava jih z globoko pro-nicavostjo in s trdnim namenom povedati vso resnico. Vsekakor pa Cerkvenik še. ni dosegel svojega viška. Tem bolje! Da ga nekoč bo, to trdno verujem ne samo jaz, temveč mnogi drugi, ki zaupajo v njegov talent, v njegove umetniške sposobnosti in ki poznajo njegovo brezobzirno vdanost resnici. (Konec.) ar 'ta . : hrani denar.čcs in delo. Opozicija proti temu predlogu je pa med' tem naglašala, da je angleški jezik že danes administrativni jezik 500 milijonov ljudi, od katerih ga govori 200 milijonov. Esperanto med tem ne razume niti milijon ljudi. Nek govornik je celo protestiral proti sami ideji, da bi cel svet govoril en jezik. Pri glasovanju so imeli nasprotniki esperanta večino in tako se ne bo uvedel v švedske šole ta mednarodni jezik. Haifbs Razpečava v kraljevini SHS Fran Ks. Lešnik, Maribor, Cankarjeva ul. 26. France Kozar, znani pnoletarsiki .pesnik iz Hrastnika, je ;priobčil v 5. zrezku »Ljub-lijanslkeiga Zvona« oidlomnelk pesmi »Rudarska vojska«. Peseim opeva boj truldarskiih bataljonov s 'praiellimantA ipodzeanskega sv«-ta in se efektno končuje z 'besedami: »Umik — io je smrt, le kdor sie boiri in mpira, je živ . . .« Kakor vse doslej zmaime Kozarje-ve pesmi, se odi ilcu j e tudi tai Ipo globokosti misli, trdni vieri v proletarsko bodočnost in izrazitem ritmu. — Talpa. »Svoboda«. Izšla ie 6. številka glasila maše kulturne organizacije im ipriraaša sledečo vsebino: Potočilo o kongresu »Svobode«, Duhovna (vzgoja, telesna kultura! in šport (Dr. Jiuiliius Deutsch), Plin fco K obilni udeležbi vabi J. KARNIČNIK, Glavni trg 11. Vsakdo si mora ogledati naše reklamne cene jn našo zalogo. Pridobivajte naročnike za »Delavsko Politiko!“ Nalelstvo. NAZNANILO. Podpisani Franc Rozina, pekovski mojster na Lokah naznanjam tem potom vsem spošt odjemalcem, da sem se preselil z svojo obrtjo Iz Topile pri Zagorju NA LOKE in se priporočam za bodoče mojim spošt. odjemalcem, katere bom skušal vedno postreči z najboljšim pecivom, S spoštovanjem Frane Rozina. Podravska Tiskarna a" ste i® krni f w svoje potrebe v t^kovmah m D. Z O. Z. (PREJE „AŽBE“) Tiskarna izvršuje, kakor do sedai tudi naprej, vsa merkantilna dela od najcenejše in najenostavnejše do najfinejše tiskovine po zmernih cenah, kakor n pr. trgovske račune, pisma, kuverte, posetnice, razna vabila, bloke vseh vrst, brošure, letake, ■epake, bodisi v eni ali več barvah ter preskrbuje prevedbe v razne jezike itd. — Specijaliteta jo: Barvotisk, reklamni osnutki, sv. podobice. eno- ali večbarvne razglednice, reprodukcije slik, krajevne razglednice, diplome, d la minute dela. — Informator v reklami: V vseh reklamnih zadevah Vam je tiskarna vedno z največjo pozornostjo na uslugo. V sedanjih časih je najuspešnejša osebna reklama, kajti prezaposlen trgovec nikakor nima časa iskati po listih med številnimi inserati ono, kar potrebuje, ter mu je treba nuditi svoj izdelek direktno potom okusne, vabljive in primerne reklame. MARIBOR, GREGORČIČEVA UL. 6 PRI DRŽAVNI REALKI TELEFON INT. 2038 O Dobavljamo vse tiskovine v prvovrstni, izpeljavi in po na / n i ž j i h c e na h za vsa društva, iridustr ijo, trgovine, pisarne itd. ljudska tiskarna d. d. Maribor, Sodna utica št. 20 11 IINIflN" TmiA m ČOKOLADE HI1KUI1 u ZAGREŠI) toplo priporoia cen j. odjemalcem svofe prvorazredne izdelke različnih najfin.čokolad in bonbonov Tiska: Ljudska tiskarna 'd. d. v Mariboru, predstavitelj Josip Ošlak v Mariboru. — Za konzorcij izdaja in urejuje Viktor Eržen v Mariboru.