Političen list za slovenski narod.
polti prejeman »olj»: Z» eelo leto predpisan 15 fld., t» pol leu 8 fld., z» četrt let» 1 (Id.. z» en mesec 1 *ld. iO kr. ▼ administraciji prejem a u velJÄ: Z» celo leto 12 «rld., za pol leta в fld., za četrt leta • (Id., za en meaec 1 fid. V Ljubljani na dom poniljan velja 1 (Id. 20 kr. ve« na leto.
Posamezne itevilke veljajo 7 kr. Naročnino prejema opravniitvo (administracija) ш ekspediuija, Sememike ulice »t. 2.
Naznanila (inwratU le .prejemajo in velja tri*topna petit-mta: 8 kr.. če ro tinka enkrat: 12 kr. če «« tiska dvakrat; 1б kr., če м tiska trikrat. Pri večkratnem tukanji »e cen* prunernj zmanjia. Rokopisi ■e ne vračajo, nefrankovana pisma se oe sprejemajo. VrednlStvo je v 8emenrtkih ulicah h. it. 2. Izhaja vsak dan, uvieuišt nedelje in praznike, ob 1 ,6. ari popoludne.
*s»tev.
V Ljubljani, v petek 0. novembra 1888.
Letnils XVI.
\ova vojna postava.
Д Neki politični sitnež imenoval je nekdaj Evropo skladišče rožnih mod, o danes jo smemo imenovati velikansko orožnico. Če je opravičen stari pregovor „Si vis pacem, para bellum", gotovo mlajši ljudje doživimo koncem sedanjega stoletja srečne čase večnega miru, ko bodo na travnikih in seno-žetih rasli sami bajoneti iz 141. Pa dovolj šale, novo težko breme bo nova vojna postava naložila deželam.
Stara vojna postava i dnć 5. decembra 1808 bode se temeljito prenovila, akoravno vsled raznih dostavkov in popravkov že več ni podobna prvotni. Deželna bramba je bila s prva določena za varstvo dežel, a sedaj je postala že redna vojska. Vojna dolžnost se je šo bolj raztegnila z novo postavo „črne vojske".
Najostrejša prememba v novi, državnemu zboru predloženi postavi je § 14., ki bo število letnih novincev povišal od 95.474 mAž na 103.100, torej za 7026 m0ž. Za deželno brambo nabiralo se bode v prihodnjih desetih letih v tostranski državni polovici 10.000, na Ogerskem 12.500 mož. V prihodnje se ne bo določevalo vojno Število armade, marveč le vsakoletno število novincev, ker tudi druge države nimajo postavno določenega števila cele armade. Ako se po novem določi število novincev, mogoče je tudi določiti, v koliki meri more prebivalstvo dati vojakov.
Število novincev za deželno brambo dosedaj ni bilo določeno, zato zahteva vojni minister tudi tu določeno število. Važna prememba zadeva tudi nadomestno reeervo. Doslej je bilo 10 odstotkov novincev določenih za nadomestno reservo; v prihodnje bodo se nabirali za reservo novinci, ki ne spadajo ne v stalno armado ue v deželno brambo. Osnovali se bodete dve nadomestni reservi, za stalno armado in deželno brambo. Ti reservniki bodo: začasni oproščenei, vsi kandidatje duhovniškega in učiteljskega stanu, posestniki zemljišč, ki morajo skrbeti za svojce, in vsi prekoštevilni potrjenci. Vsi nadomestni reservniki morali se bodo po osem tednov
vaditi v orožji ter hoditi k orožnim vejam, kakor reservniki stalne vojske in deželue brambe.
Važna prememba je tudi ta, da se bo naborno leto pričenjalo z 21 letom, ker so se prepričali, da je bilo z 20. letom potrjenih sposobnih komaj 30 odstotkov za vojaško službo.
Tudi naprava jednoletnih prostovoljcev se ni obnesla. Vlada dokazuje v svojem poročilu, da služi v reservi vsako leto okoli 1400 oseb, ki niso naredile izpitov za reservne častnike. Zato bo nova postava poostrila določbe za jednoletne prostovoljce. Najbolj jo ovirala vojaško izobraženje prostovoljcev okoliščina, da so smeli mej svojo vojaško službo nadaljevati velikošolske nauke. V prihodnje jim to ne bode dovoljeno. Kdor ne bode napravil častniškega izpita, služiti bode moral še jedno leto. Tndi si ne bodo mogli izbirati garnizij, kakor doslej. Služba na državne troške dovoljena bode le onim revnim dijakom, ki so morejo izkazati s potrebnimi šolskimi spričevali. Oni, ki se šolajo ali delajo izpite v inozemstvu, služiti bodo morali kot prostovoljci ua svoje troške. Tudi medicinci bodo morali služiti kot vojaki.
Pomorska služba bode se podaljšala za tri leta. Vojna uprava upa, da bo vsako leto nabrala do 150.000 novinccv, dočim jih je dosedaj 1111.000, torej okoli 30.000 manj — s pomorsko brambo. To so ob kratkem premembe vojaške postave, katere bodo davkoplačevalci močno čutili. Državni troški se bodo pomnožili, in letošnji prebitek državnega proračuna premeni! se bode v znaten primanjkljaj.
Ali Nemec pravi: „Glücklich ist, der vergisst, was nicht mehr zu lindern ist." In če rabimo pri tej resni stvari ono banalno besedo, smemo tudi vlado prositi, da se ozira na olajSave. Doslej je znašalo število naše armade 800.000 m0ž, toda to poloo število je bilo le ua papirji. Resnično število bode se spolnilo s to novo postavo.
Vojna uprava ozirala se je na svoje sosede. Nemčija ima za 276.000 močnejšo armado, Rusija za 1-5 milijona, in Avstrija prekosi v tem oziru Ita-
lijo le za 234 000 mož. In ravno Italija zbira vse moči svoje, da bi pomnožila svojo vojsko, akoravno je čez glavo v dolgovih.
Ker pa nova postava določuje število novincev za deset let in je doslej državni zbor vsako leto določeval njihovo število, stopila bo tudi v parlamentarnem oziru ta prememba v veljavo. Ker namreč državni zbor s tem zgubi pravico določevati vsakoletno število novincev, premenila se bode ustava, in za to premembo bo treba dvetretjinsko večine. In tii uastane vpraSanje, kaj bo storila „zdu-žena nemška levica* ? „N. Fr. Pr." priporoča svojim prijateljem, naj ne prodado domovine za lečnato jed, marveč glasujejo za novo vojno postavo in pokažejo, da so jim državni interesi nad strankarstvom. „Tagespost" ve za novo vojno postavo navesti le evropsko politiko in zvezo z Nemčijo. Obstoj in moč države sta ji odveč. „Deutsche Volkszeitung", glasilo državnega poslanca Pradeja, pa roti opozicijo, naj glasuje proti postavi, torej po besedah .N. Fr. Pr." proda domovino.
Kar se tiče državno-zborske večine, je že znano, da ne ugovarja v takih slučajih. Pokazala je. da je prava avstrijska stranka, ker je v zadnjih devetih letih vedno dovoljevala bremena, katera zahtevajo državni interesi. Tudi sedaj bo storüa svojo dolžnost.
Carolina veeina v deželnem zliorn kranjskem.
(Dalje.)
Oe pomislimo, v kakem položaji so bile deželne finance takrat, ko smo jih prevzeli, in kakov je bil takrat proračun deželnega zaklada, kaka bilanca njegova, se pokažejo pač na prvi pogled grozovite številke. Jaz sem izračunil to stvar za vsa ta leta, pa vas bodem takoj danes nadlegoval s primero zadnjega leta, za katero je bil proračun sestavljen po prejšnji večini, t. j. leta 1883., z letom 1889., za katero danes budgetiramo mi. Proračun dežel-
LISTEK.
0 žalovanji
Kako različne so boje in načini, s kojimi se je označevalo in izražalo žalovanje pri posamičnih narodih ! Razven rudeče barve bile so vse barve ali so pa še v rabi pri raznoterih narodih, in celo ru-deča barva ni bila izključena popolnem. lioga smrti so si stari Indi predstavljali rudečega, kakoršen je bil v srednjem veku n. pr. rabelj.
Toda omenim naj pred vsem barvo in obleko! Stari Egipčani oblačili so se v žolto, njih etijopski sosedje sivkasto. Pri Grkih in Rimljanih nosili so možje Črno obleko, ženske pa belo. Običaj ta se je razširil tudi po porimljenih pokrajinah v zapadui Kvropi in se je dolgo ohranil, in celö tedaj, ko so narodi preplavili starorimski svet. Se v petnajstem stoletji so se žene v španjski Kastiliji, koje so žalovale, oblačile v bela ogrinjala. Toda pozneje je i črna barva postala pri ženski obleki običajua.
Po Avstrijskem seje od časa kralja Ferdinanda I., ki je po smrti svojega brata, cesarja Karola V., s «vojo rodbino hodil črno oblečen, kmalu širil ta
običaj po vseh vrstah prebivalstva, še celo ondi, kjer sta beda in skromnost zabranjevali vse take formalne pojave žalovanja. Slično je in je bilo do današujega dne po vsi Kvropi.
Pozneje preselila se je črna barva po nasel-nikih i v Novi svet, kajti beli Američani vzlic svoji originalnosti kakor v druzih rečeh tako tudi v iz-raževanji žalovanja niso se mogli otresti evropskega ukusa.
V iztočnih azijskih deželah, oeobito pa v Kini in zapadni Indiji, je še dandanašnje bela barva znak žalovanja. Mohamedanski narodi, kedar žalujejo, oblačijo se v obleko modre ali vijoličaste barve.
Ta različnost biirev v obleki za izraz žalovanja, pa ni posledica povsem svojevoljnosti. T» smatra v rumeni barvi zakon prirode, koji se pojavlja jeseni v osipajočih se drevesnih listih, v hirajočem človeškem telesu; drugi zopet uvidevajo v modri barvi podobo nebeških sedežev, kamor se preselijo duše pravičnih po smrti. Siva barva označuje prah in pepel, is kojega je bil ustvarjen človek iu v koji se zopet premeni. Vijoličasta barva v priepo-dabljanji med modro in črno barvo pomeni zopet poleg žalovanja upanje v svidanje po smrti. Heia barva je Kitajccm, koji verujejo, da duše umrlih
postanejo zaščitniki živečih, znamenje čistosti in ne-umrjočnosti. I baš ta barva bila je pri grških in rimskih ženah izraz nepopisnega bola, a črna zna-čila je pri možeh vero, da mrtvi šetajo ponoči v podsvetn.
A so še drugi načini žalovanja. Iztočni narodi strigli so si od pamtiveka lase. Tudi pri Grkih je bilo to v navadi. Žalujoči Rimljani si pa niso strigli ni lAs, ni brade, dasi so ob druzih prilikah isto izvrševali. Stari Židi imeli so za izraz žalovanja naj-oslrejše odnošaje: pulili so si lase, trgali in razkrajali halje, potresali se s pepelom ter se postili. Pri njih bila je tudi strogo določena doba žalovauja; za Savla žalovali so sedem dni, za Mojiesa trideset.
Žalovalna döba je jako različna. Pri starih Rimljanih trajala je deset mesecev, toda skrajševali so jo potem, kolikor je bilo komu let, koji je umrl, iu tudi glede druzih okoliščin; po veliki vojni bila ju žalovalna doba skrajšana uradno na trideset dtii, da bi i>e žene zopet mogle brez javnega sramovanja moSIti. Po otrocih, koji so umrli v starosti treh let, niso žalovali. Po Rimljanih razširila se je kakor barva obleke tudi döba žalovanja po vsi Kvropi, toda i ta odnošaj premeni! se je pri različnih narodih raznovrstno glede potreb.
nega zaklada za leto 1S83. nam kože potrebščine okoli 400.000 gld. in računski zaključek, ki je tukaj bolj merodajeu, nam kaže potrebščine 457.485 gld. 84 kr.
Jaz tukaj povdorjam, da sem pri tej potrebščini pravo potrebščino vedno imel pred očmi in se vri nisem mogel tako račuuiti, kot ekscelenea baron Schwege), ki je kar dejal: odbiti tastanke, temveč od potrebščine je odbiti zastanke pričetkom leta in prišteti zastanke koncem leta, to kaže pravo potrebščino. Te je torej bilo 457.485 gld. 84 kr., in rečem, da je na to največ vplivala rubrika različni troški z 6S.441 gld. 20»/, kr., \t to Da-ravno. Leta 1883. imeli smo cesarsko slavnost in jaz sem tudi tukaj pripravljen, ozirati se na to ter od te skupne potrebščine izbrisati te številke, da bode ves pravi efekt po odbitem izrednem kreditu za deželno slavnost iznašal 305.000 gld. Vzemimo nasproti temu v roko prilogo (36. in našli bomo na strani 4., da cela potrebščina iznaša pri deželnem zakladu sedaj za I. 1889. nič manj nego 820.895 gl. 76 kr. Tedaj smo poskočili, bi se nam utegnilo ugovarjati, tekom petih let od 395.000 gld. na celih 820.000 gld. Ako bi bila stvar v istini taka, bila bi sodba utemeljena, da smo slabo gospodarili in bi kmnjska dežela lahko bridko tugovala po prejšnji večini in prejšnjem deželnem zboru; ali lahko je dokazati, da je treba tukaj v poštev jemati neka posebna fakta, ki vplivajo na ilnance dežele. Tukaj so v prvi vrsti neke svote, ki so se dovolile za investicije in katere je treba tukaj po pravilih natančnega bu dgetiranja izločevati; namreč za zgradbo nove bolnišnice in nakup zemljišča za-njo 15.500 gl. To je izreden kredit, katerega ue gre prištevati navadnim kreditom; dalje je th pritegniti trošek za pokritje primanjkljeja normaluo-šolskega zaklada v znesku 118.100 gld., dalje troške za zgradbo bram-bovske vojašnice v Ljubljani — čista investicija — v znesku 50.000 gld. Odtegniti je tudi Dedostatek posojilnega zaklada 97.858 gld. 18 kr., iu če odtegnete vse te potrebščino, katere sem sedaj označil, pridete do zaključka, da iznaša prava potrebščina deželnega zaklada 539.437 gld. Za to tedaj moramo v prvi vrsti prevzeti odgovornost. Je nekak zvišek in zdaten zvišek; videli pa bodemo takoj, kako se je vporsbljevala potrebščina iz leta 1883. v primeri s tem, kako nameravamo sedaj za I. 1889.
Naš budget je sestavljen po naslovih, in če primerjamo naslove v dutičnem računskem zaključku in proračuuu, jaz imam vedno pred očmi računski zaključek za leto 1883. in proračun zs leto 1889., ki se smeta tem lože primerjati, ker kaže skušnja zadnjih let, da je proračuu navadno manj ugodeD, nego računski zaključek.
Pri troških deželnega zbora je razloček le majhen. Pri splošnjih administrativnih troških vidim, da se sedaj 5936 gld. 68 kr. več porablja po prilogi 66., nego se je bilo potrosilo v to svrho leta 18S3., in sicer razlog je evidenten, prvič se je bila opravilniua deželnih odbornikov zvišala v skupnem znesku 1600 gld., potem se je na novo moral vrediti stavbinski urad in se je tudi pomnožilo do-tično osobje za enega inženerja in napravilo mesto nadinženerja. potem se je obremenil deželni zaklad pri tej točki po nekaterih zdatnih pokojninah, tako
Krnski tgodovinopisec pripoveduje, da stari Nemci niso žalovali po svojih umrlih ženah, toda dolžnost je bila ženam po svojih umrlih možeh izražati veliki bul.
Še vestneje se ta prečudni odnošaj popisuje o starih Slovanih. Da bi bili možje po umrlih ženah žalovali, ne pripoveduje se nikjer, toda iz verodostojnih virov se izvestuje, da je pri baltiških, ruskih, srbskih, bolgarskih in poljskih Slovanih bil običaj, da so zajedno z mrtvimi možmi sežigali tudi njih živeče žene.
Ta baje stari staroindiški odnošaj pri Slovanih se samo takrat ni izvrševal, ako je žena hotela prostovoljno iti za možem v grob. Kmalu nastalo je dolžno tarnanje ženfi na gomili mAž. Drugje so prirejali pogrebne slavnosti, gostije itd.
Doba žalovanja v popolni črni obleki in potem v polužalji v sivkasti obleki določuje se po različnih deželah evropskih tudi muogovrstno. Od davna v tem oziru pohaja pravila iz Francije. Svoje dni so oudi navadno žalovale žeue za možam trinajst mesecev, mož pa zs ženo samo šest. In teh šest mesecev se menda drže še dandanes. V vladajočih rodbinah se doba žalovanja določuje po starih pravilih ?a vsak possmični slučaj inače. A. S.
prejšnjemu knjigovodji koj za 1125 gld., kancelij-skemu oflcijaln Pagliaruzzi-ju za 900 gld., neki vdovi ta 333 gld. To vse je vplivalo na to potrebščino; in z druge strani se ne smri pozabiti, da so se tudi petletnice povišale in naravno, da imamo pri tej točki pomnožene troške.
Troški za privatnopravno stran posesti ue kažejo veliko prememb. Pri troških za lemljedelstvo vidimo, da so številke različne. Leta 1883. se je potrosilo 2670 gld. 40 kr., za leto 1889. smo postavili v proračuu 11.660 gld., tedaj več za celih 8990 gld., in zakaj ? Vi imate tukaj uajprej novo rubriko ta hidrotehničua dela 6000 gld., in jaz mislim, nikogo ni v tej zbornici, ki bi ugovarjal dotični številki; to je evidentna potreba. In zasluga je te večine, da je to postavilo v proračun in žrtvah je v te uameue. (Klici no levi: res je!)
Za pogotdovonje Kraso niste imeli nič, mi imamo 1000 gld. Za povzdigo kmetijstva imamo 3000 gld., o katerih prej ni bilo ne sluha, ne duha. Tu številke nas dovedejo do zaključka, da zo leto 1889. tukoj 8990 gld. več potrebujemo. Troškov za javno varnost je leto 1883. bilo 83.187 gld., zo 1. 1889. je preliminiranih 115.706., tvišek tedaj zo 32.519 gld. Na to zvišek vplivajo nekoliko troški za žaudarmorijo, največ po vplivajo veči troški za prisilno delavnico, pri kateri smo poskočili kar za 36.235 gld. Gospod Descbmann, ki je sam referent za prisilno delavnico, ne bode trdil, da je ugovarjati tem pomnoženim troškom v interesu deželnih financ, m bode potrdil, da je to neki jako produktiven trošek, da je prisilua delavnica popolnoma aktivna ter vrže v okrogli svoti 15.000 gld. čistega dobička. Če mi primerjamo proračuu zo leto 1883., takrat ko ste imeli vi upravo prisilne delavnice, takrat se je bila bilanco sklenila z deficitom 10.000 gld.
Pri troških za zdravstvo smo poskočili za 2601 gld., pa tii je pomisliti, da je računjanih 2000 gld. to plače novim okrožnim zdravnikom, tudi troški zo nakup animalnega cepila fuugirajo tukaj s svoto 1000 gld.
Za dobrodelne naprave se je potrošilo več za 49.256 gld., večinoma zopet, in to kožo proračun blozničnego zaklada, ker ee je blazuica razširilo.
Največji zvišek je pri troških za pouk iu omiko, ker iznaša 147.278 gld. Joz sem že prej dejal, da je odbiti od teb 118.100 gld. primanjkljeja normalno-šolskega zaklada, vendar je pa še dovelj veliko do-tična pozicijo. Tii pa ne smemo prezirati, da se je učiteljski penzijski zaklad zvišal za 1712 gld., da smo kot podporo za šolske stavbe postavili pri tej naslovni številki znesek 6000 gld. in 400 gld. smo dali posojil. Zo obrtno šolstvo smo potrosili 8000 gl., česar vsega prej ni bilo. Takih svot bi navajal še dovelj in mi bi prišli, ako se ozremo na vse te številke, le do enega zaključka, namreč do tega: tudi prejšnji deželni zbor, priznavam, je Štedil z deželnimi financami, bil je skrben, bil je vesteu gospodar, ali stališče gospodov je bilo preveč tesno-srčuo, preveč omejeno in razloček je ravno ta, da mi sedaj več žrtvujemo za produktivne troške, da gledamo več ua investicije, veliko skrbimo za arae-lioracije in za to, da si opomore noš kmetski in noš obrtni stan, kakor ste storili vi, ko je večina vaša bilo sestavljena zlasti iz zastopnikov takih krogov, ki imajo interes na tem, do nizke ostanejo deželne priklade.	(Kone« prih.)
Politični pregled.
V Ljubljani, S. novembra. ]Votr»u|e dežele.
Nočela združene nemške levice so izražena v treh besedah: državno enotnost, nemžtvo, prostost. Pod „drževno enotnostjo" razumeva levica cislitvanski centralizem; na Ogersko se pri tem ne ozira. „Nemštvo" pomeni toliko, kakor izključno gospodarstvo Nemcev; vsi drugi avstrijski narodi so le državniki druge vrste. „Nemštvo" omejuje tretje načelo „prostost". Ne vsi Nemci, marveč samo tako-tvani liberalni Nemci naj imajo privilegij do gospodarstva. Ta prostost ali bolje rečeno prostomi-šljenost obstoji v tem, da se odreka pozitivno verskim načelom vsak vpliv na državne iu splob javne razmere in zadeve. Posebno katoliško vera in morala naj se prezirata pri vseh javnih zadevah. Tem levičarskim smotrom nasproti po se vstrojno drži krščansko-konservativna stranka nastopnih načel: Ne cislitvanska, marveč sploh državna enotnost, enotnost iu moč habsburške m o-uorhije mora biti zvezdo-voditeljico. Nasproti privilegiju nemškega gospodarstva povdarjojo konser-
vativni nazori, da so vsi narodi monarhijo enakopravni. Kar ae po tiče prostosti, želi jo vsak človek. Toda brez reda ni prostosti. V držo v i po, v koji je ogromno večino prebivalstva krščanska, mora biti državni in družinski red v popolnem soglasji s krščanskimi svetovnimi načeli. Zdruieua nemška levica je politiški in verski razkol, desnic» po zastopa vse opravičene moterijalne in duševne koristi^ vseh avstrijskih narodov.
Veet, da bo odpoklican msgr. OaUmbertl, so še vedno vzdržuje v dunajskih diplomatskih krogih. Natančnega se seveda nu vri ničesa v km oziru, le toliko je gotovo, da bi morodajni krogi jako obžalovali, ako bi zapustil sedanje svoje mesto nuncij, ki si jo pridobil splošnje spoštovanjo in naklonjenost vsled svojih miroljubnih uainer iu diplomatskih zmožnostij.
„Neue Proussische Ztg." razpravlja jako simpatično avstrijsko novo oroino postavo ter kon-statuje, da bo ž njo Avstrija izdatno pomnožila svojo orožno moč „v strah vsom sovragom". Tudi jo mnenja, da v državnem zboru no bo pobijala te predlogo nobeno „resno in pametno misleča stranka". No, takih čudakov so nam vendar ne шацјка; opozorujemo samö na pisavo „Deutsche Volksztg."
1'remembe v diplomatskem kovu so dognane. Grof Chotek gre iz Hmelja v Draždane, baron Herbert Batkkoal iz Draždan v Stuttgart, knez Wrcde iz Stuttgarta v Monakovo, grof Khevenhftller pa bo šel v Bruselj.
V nanje držare.
O prvi soji srbske revizijske komisije poroča „Pol. Corr.": Kralja Milana so člani pri njegovem prihodu sprujeli z Živahnimi živio-klici. Kralj je otvo-nl zborovanje z daljšim govorom, v kojem je navedel hibe sedanje ustave, naertal v glavnih potezah ustave zapadno-evropskih držav ter noglašal načela, koja mora neprestano imeti srbski narod pred očmi, ko si snu jo noro ustavo. O uadaljnem izidu smo že ob svojem času poročali, dostaviti nam je edino le še to, da je komisija vsled Ristieevega predloga izrekla kralju svojo zahvalo, ker je prepustil za zbo-rovanjo veliko dvorano v svoji palači. ! y Iz ruske prestolnice se poroča v „Köln. Ztg.": Čudno, a vendar dokazano je, da je zakrivil nesrečo lia železnici pri Borkiju prometni minister Posjet sam. Minister so je na svojem poletonskem nadzo-rovaluem potovanji vozil s svojim vozom nad 10.000 vrst (ruskih milj) na daljavo, a prišedši domov ni ukazal preiskati svojega voza, akoravno pravila ukazujejo to že pri vožnji 6000 vrst. Ministrov voz je bil v dvornem vlaku prvi za strojem ter se jo koj v začetku že jako sum no gibal z ene strani na drugo; jasno je bilo, da ni vse v redu, in v resniei je ta voz skočil prvi s tira, ker so je zlomila njegova os.
Bakareški .Romamui' objavlja peterburško pismo ki pravi: .Mej linsljo in Nemčijo, kojo slednjo zastopa Avstrija, se bije odločilna bitko zarodi vpliva v Srbiji. Rusija ne bo prej mirovolo, dokler ne bo dosegla svojega namena. Naraščanje ruske mornarice v Črnem morji ni samo krajevnega pomena. marveč jej je namen, da skupno s Francijo broni Sredozemsko morje. Sploh pa se Rusija kolikor moči utrjuje od Belega do Egejskego morja, da zajezi prodiranje Nemčije in zabrani njen naval proti iztoku."
Iz Berolino se poluurodno poroča: Dobro poučeni nemški krogi trdijo, do bo obisk*! ruski car cesarja Viljema še-le meseca julija prihodnjega leta. Car bo prvi vladar, ki bo pozdravil v Berolinu Viljema, kakor je ta najprvo potoval v Peterburg. Ko se bo mudil car na nemških tlob. vršile se bodo velike slavnosti. Avstrijski cesar in kralj Humbert bodeta prišla v Berolin še-le pozneje, tudi se пн ve. ali se bodeta skupaj mudilo v nemški prestolnici. Gotovo pa je, da se ne bodeta sešla z ruskim vladarjem.
Načrt nove organizacije nemškega generalnega Štaba je izdelan ter se je že predložil cesarju. Dosedanji načelniki oddelkov bodo postali načelniki departementov ter preueholi biti generalni stano-deiuiki. Ravno tako bo odpadel štabni načelnik pri nadzorstvu poljskega topništva, ker se bo opustila ta oblastnijo. Sploh po bodo imeli načelniki generalnega štaba večjo samostojnost in večjo oblast tudi v osebnih zadevah.
Francoska revizijska komisija je sklenila s 0 proti 4 glasovom, da mora presojo ustave izvršiti poseben v ta namen sklicani ustavodelni zbor. — Prejšnji minister in tovariš Boulangerjev je z uekim svojim govorom v Reviguyju opisal Boulangerjo kot bivšega vojnega ministra: Zadeve Schnilbele francoska vlada ui smela popolnoma razjasniti, ker bi bila s tem primorana svetu pokazati pravi položaj Francije, ki ui bila uikedor v toliki nevarnosti, kakor ravno v tej döbi. Geiieral Boulauger je silil k vojski t Nemčijo, akoravno je bilo takrat še-le 20.000 Le-belovih pušk gotovih in akoravno je bilo tnono, da vojaki niso imeli nikakoršuega zaupanja do starih pušk. Trdnjavsko topništvo je bilo popolnoma demo-rohzovouo. Višji vojni svit je moral tu prizuati, da Boulongcr nima niti ene dobre lastnosti, koje mora imeti vsak vojni minister. Eden svetnik se je izjavil: „Ako imamo pred sehoj Pruse in ta hrbtom Boulangerjo kot vojnega ministra, potem smo izgubljeni."
Danes je pričela italijanska tbornico zborovati. Glede tlnaučnega položaja ministerski sovet