Drugo Berilo. (Simon Jenko.) (Glej na strani 3., pesen: BMolitev".) Ljubi otrocil Košček 1., ki sem vam ga tu razlagal in bral ima 8 vrstic. Te vrstice so lepo merjene; to takoj začutite, ako vam jih tako berem, (učitelj bere ritmično; torej: Očel z nami bodi, kaži pTavi pot, i. t. d.) Ako natanjčneje pogledamo te vrstice, vidimo, da se nekatere besede koncem vrstic ujemajo tako, da prav lepo zvonijo: bodi — vodi; kreposti — slabosti; um — pogum. Takim ujemajočitn se besedam pravimo ujeme. (Zakaj?) Pomnite dobro: Berilni koščeki, ki imajo lepo merjene vrstice, katerih konečne besede se po večem ujemajo, zovejo se pesni. Zakaj je torej ta berilni košček pesen? človek, ki pesen zloži, imenuje se pesnik. Tu spodaj pod pesnijo stoji tiskano: S. Jenko, Simon Jenko namreč. To je imč in priimek moža, ki je zložil to pesen. Kaj je bil torej Simon Jenko, ker je znal zlagati pesni? (Pesnik.) Da, ljubi moji, Simon Jenko je bil pesnik, prav dober pesnik, vrl sin našega naroda! Škoda, da je moral veliko prezgodaj umreti; koliko prelepih pesnic bi nam bi mogel še zložiti! Vem, da bi radi kaj več zvedeli o tem vrlem slovenskem pesniku; zatorej poslušajte! Simon Jenko se je rodil na Podrečem blizu Mavčic, sredi Sorškega polja, v 27. dan oktobra 1835. 1. (Učitelj, imajoč v šoli dober zemljevid, lehko pokaže na njem kje na priliko je ta kraj, če so se učenci o Kranjski deželi uže učili. Mavčice so na Kozlarjevem zemljevidu BSlovenske dežele" zaznamovane). Koliko let bi bil S. Jenko imel, ko bi še živel? (To naj se z učenci izračuna!) Bil je ubožnih kmetskih staršev sin, ki bi bili težko mogli poslati bistroglavega dečka v mestne šole. A k sreči je imel Simon Jenko v Novem Mestu strijca Nikolaja Jenka, ki je bil duhovnik in učitelj. Ta je skrbel prav po očetovsko za Simonovo vzgojo in omiko. Dovišivši ljudsko šolo v Kranji na GorenjskerD, ide fantič Simon k strijcu v Novo Mesto, kjer dožene, pri strijci bivajoč, šest latinskih šol. Nezgoda pa je hotela, da mu je strijc cslepel, vsled česar je zapustil Novo Mesto ter odšel v Kamnik na Gorenjsko. Naš Siraon pa je vsled strijčeve nesreče šel v Ljubljano, kjer je dovršil 7. in 8. latinsko šolo. — Izvršil je svoje učenje na latinskih šolah 1855. 1. Leta 1857. pa je šel na Dunaj, kjer se je na tatnošnji visoki šoli učil; postati je želel pravoznanec (,dohtar pravd"). Mej tem časom, ko je živel na Dunaji, umre mu dobrotnik strijc Nikolaj in naš Simon, ki mu je hranil hvaležno srce, žaloval je po njem, kakor žaluje dobri otrok za svojim očetom. Kdor hoče živeti in se izučiti na Dunaji, v tem velikem in dragem mestu, imeti mora dosti novcev. A ker pri Simonu Jenku tega nij bilo, moral si je služiti vsakdanjega kruha druge podučujoč; pri vsem tem bilo mu je prebiti mnogo britkega. Marsikaka tožna pesnica, katero nam je pesnik zložil v tem času, kaže, koliko je trpelo njegovo blago občutno srce! Po mDOgih prestalih britkostih dovrši pravoznanske šole in pride na Kranjsko v službo. Služi! je najprej v Kranji na Gorenjskem pri nekem beležniku, od tod je šel v službo v Kamnik k nekemu odvetniku. Naposled se je vrnil zopet v Kranj, kjer je po daljšem bolehanji umrl 18. oktobra 1869. 1., jedva v 34. letu svoje dobe! Ljubi otroci! Simon Jenko, čegaver pesen rMolitev" sem vam danes razlagal, pa ni zložil samo te pesni, ampak zložil jih je še mnogo več. Že kot dijak na latinskih šolah je zlagal prav mične pesnice in leta 1865. je na svitlo dal celo knjižico svojih pesnic z naslovom ,,Pesni, zložil Simon Jenko". Tudi mi bodemo se učili spoznavati šekako njegovo pesen, ki je natisnjena v našem berilu; Djega prištevamo najboljšim pesnikom slovenskim. Vam, ljubi nioji, bodi Simon Jenko vzgled marljivega, hvaležnega človeka, ki je goreče ljubil svoj narod ter njemu posvetil svoje močil Spominjajte se ga! (Dalje prih.)