Letnik XXVII — Štev. 35 28. avgusta 1975 Cena 4 — šil. P. b. b. Erscheinungsort Klagenfurt. — Verlagspostamt 9020 Klagenfurt Minister dr. Christian Broda pride v Celovec Minister za pravosodje dr. Christian Broda se bo 19. septembra mudil v Celovcu, kjer se bo na deželnem sodišču srečal in posvetoval s predstavniki osrednjih organizacij koroških Slovencev. Tema razgovorov: vprašanja izpolnitve člena sedem državne pogodbe, v kolikor zadenejo območje ministrstva za pravosodje. In teh vprašanj je cela vrsta. Osrednji organizaciji bosta zato predložili ministru dr. Brodi paket zahtev in alternativnih predlogov. V prvi vrsti bo treba doslej nezadovoljivi zakon o sodnem jeziku z dne 19. marca 1959 razširiti na ves teritorij, kjer živijo Slovenci. To se pravi, od treh na devet okrajev. Doslej je veljal ta zakon le za sodne okraje Borovlje, Železna Kapla in Pliberk. Niso pa se mogli poslu- žiti materinščine pred sodiščem rojaki iz sodnih okrajev Šmohor, Beljak, Rožek, Celovec, Dobrla vas ter Velikovec. Prav tako bosta osrednji organizaciji v smislu svojih dolgoletnih prizadevanj in želja zahtevali razširitev veljavnosti tega zakona tudi na deželno sodišče. Kajti pri vsaki večji vsoti, če vzamemo samo civilne obravnave, je proces na deželnem sodišču. In tam doslej slovenščina ni bila predvidena. Prav tako ne, če je kdo iz enega od za sodnijo dvojezičnih okrajev vložil priziv ali da je bila prizivna obravnava: na deželnem sodišču velja doslej samo nemščina. Nadaljnji problem v tej zvezi so stroški: obravnava v dveh jezikih traja avtomatično še enkrat tako dolgo kot navadna obravnava. Dr- žava sicer „velikodušno" ne zaračunava stroškov za prevajanje, pač pa, ker traja taka obravnava dalje, so tudi stroški za advokata večji. Tudi se vedno večkrat zgodi, da sodnija ni zmožna izvesti ob določenem datumu obravnave v obeh jezikih. Preložitev in stroške za to riskira klient sam. Z enim stavkom povedano: „Luksus“ obravnave v materinščini si more privoščiti le tisti, ki z več ko stoodstotno verjetnostjo ve, da bo pravdo dobil. Če kdo ni siguren o izidu obravnave, pa riskira velike vsote denarja. Tako so na primer v znanem „primeru Smrtnik" bili stroški za advokata petkrat tako veliki, kot bi bili pri navadni obravnavi le v nemščini. Kajti vsak, ki se hoče poslu-žiti materinščine pred sodiščem, (Dalje na 4. strani) Štiri velesile proti ugotavljanju manjšine Osnova druge avstrijske republike je državna pogodba z dne 15. maja 1955. Kdor je res domovini zvest, ne more in ne sme rušiti te osnove. K tej osnovi pa spadajo vsi členi pogodbe, kar je izrecno naglasil kancler Raab v avstrijskem parlamentu 26. oktobra 1955. Za narodne manjšine v Avstriji Pa je člen 7 odločilen. Mislimo, da je prav, da se z nastankom tega člena podrobneje seznanimo. Dejansko so člen 7 začeli izoblikovati julija 1949, ko je takratni sovjetski veleposlanik Zarubin v Londonu Predložil zastopnikom Združenih držav Amerike, Velike Britanije in Francije osnutek za zaščito narodih manjšin v Avstriji z besedilom člena 7 s petimi paragrafi. Sedaj, ko v Avstriji kujejo načrt za Preštevanje koroških Slovencev ln gradiščanskih Hrvatov, se nam zd' Paragraf tri člena 7 merodajen. Sovjetski predlog v slovenskem Prevodu pravi: „V upravnih in sod-okrajih s slovenskim, hrvaškim 'n mešanim prebivalstvom je slo-Vensk> ali hrvaški jezik dodatno k nemškemu jeziku dopuščen. Ozna-. krajev in napisi naj bodo v obeh jezikih navedeni." 16. avgusta 1949 so prav tako za- Pritožba Heimatdiensta odklonjena Komisija za varovanje radijske-zakona pri uradu zveznega anclerja je odločila: zavrnila je Potožbo predsednika Heimatdiensta dr. Feldnerja, ki je dolžil ORF, a ie s filmom „Fremde in der Hei-mat __ tujci v domovini" kršil obveznost za objektivnost poročeva-J’Ja' pač pa je v treh posameznih oc*ah dala pritožbi prav. Med dru-,m’ da je naslov filma — po mne-n,u komisije — neobjektiven. Neobjektivna pa je bila vsekakor °misija za varovanje radijskega zakona sama, ko je pri naslednji °čki sama vrednotila, namesto da '.se stvarno — objektivno — spo-Pmjela z materijo in — ali — doka-?. • Po mnenju komisije je film kr-zakon, ko je v komentarju avto-ICe ugotovljeno, da eksistenčni rah slovenske narodne skupnosti Po9oji njeno agresivnost. Ne glede ?a to. da se komisija sploh ni po-. r'9ala ali potrudila, da bi od de-jansko pristojnih, namreč od ko-,°skih Slovencev, izvedela, ali ima-^ eksistenčni strah in kako se tak rah kaže, je postavila vrednote-!e kot dejstvo: češ da smo Sloven-| agresivni. Tako vrednotenje po-av'ti kot dejstvo, to se gremiju °dnikov — že po predpisih mora (Dalje na 4. strani) padni zavezniki predložili na konferenci v Londonu osnutek pravilnika za zaščito narodnih manjšin. Tudi ta osnutek je bil razdeljen na pet odstavkov ali paragrafov. Paragraf tri dobesedno pravi: „V upravnih in sodnih okrajih Koroške, Gradiščanske in Štajerske z znatnim delom (considerable pro-portion) avstrijskih državljanov, ki pripadajo slovenskim ali hrvaškim jezikovnim manjšinam (linguistic minorities), se dopusti slovenščina ali hrvaščina dodatno k nemščini kot uradni jezik. V takih okrajih so označbe in napisi topografske narave (topographical terminology and inscriptions) tako v slovenskem ali hrvaškem jeziku kakor v nemškem." Že na konferenci v Londonu so bili ti teksti in posebno še paragraf 3 člena 7 obravnavani in sprejeti in vnešeni v avstrijsko državno pogodbo leta 1955. V tej pogodbi pa je besedilo tega paragrafa sledeče: „V upravnih in sodnih okrajih Koroške, Gradiščanske in Štajerske s slovenskim, hrvaškim ali mešanim prebivalstvom je slovenski ali hrvaški jezik dopuščen kot tirad ni jezik dodatno k nemškemu. V takih okrajih bodo označbe in napisi topografskega značaja prav tako v slovenščini ali hrvaščini kakor v nemščini." Za državo in tudi za nas je obvezno zadnje besedilo tega paragrafa, ker je to besedilo del avstrijske državne pogodbe. Iz sovjetskega predloga in iz predloga zapadnih zaveznikov se je tekom pogajanj izcimilo dokončno skupno besedilo. Kje je bistvena razlika? Iz predloga zapadnih zaveznikov je izpadla zahteva »znatnim delom (considerable proportion) avstrijskega prebivalstva". To pa pomeni, da so zahodne velesile ZDA, Velika Britanija in Francija odstopile od svojega prvotnega predloga, po katerem naj bi bila številčnost manjšine podlaga za pravice manjšine in se priključile sovjetskemu predlogu. S tem pa so se izrecno izjavile proti ugotavljanju, ali kakor to danes imenujejo, ljudskemu štetju posebne vrste. Torej je Avstrija zadolžena, da izvaja obveznosti iz državne pogodbe ne oziraje se na razmerje in na število. Od števila Slovencev ali Hrvatov ne zavisijo pravice, ki jih daje avstrijska državna pogodba. Vsako preštevanje nasprotuje besedilu državne pogodbe, ruši pogodbo in s tem osnovo Avstrije, je torej protidržavno dejanje. Jasno sledi iz besedila pogodbe, da nismo jezikovna manjšina, kakor je hotel dokazati pred UNO avstrijski zastopnik dr. Mayrhofer. Ker je označeno v državni pogodbi tudi ozemlje, na katerem veljajo določila člena 7, naša država ne more rušiti svoje lastne osnove. Zakon o dvojezičnih tablah, ki ga je dunajski parlament sklenil 6. julija 1972, lahko ta parlament vsak čas spremeni, ne more pa spreminjati državne pogodbe, ki je mednarodna obveznost. Škofija sama prizna, da se boji odločitev Pozno in samo s pol srca je reagirala celovška škofija na škandalozno pridigo gosposvetskega župnika VVilhelma Mucherja ob priliki žegnanja zastave abvvehrkampferbunda v Vernberku: časopisom je te dni bila doposlana notica za tisk, ki jo je izdal tiskovni urad škofije. Da je bila ta notica napisana dejansko samo s pol srca, je razvidno že iz oblike same: v naslovu stoji celo zapisano, da je ta notica le »osnutek notice za tisk k pridigi župnika Mucherja v Vernberku". Prav tako datum: Zapisan je 13. avgusta, uredništvo „nt“ je to notico dobilo šele v ponedeljek, 25. avgusta, torej skoraj dva tedna pozneje. Vsekakor pa nosi papir pečat škofijskega tiskovnega urada. Tako kot je „nt“ bil lojalen in demokratičen že pri izjavi škofa, tako demokratičen je tudi tokrat: v prevodu prinesemo dobesedno celotno besedilo notice: K pridigi ob priliki blagoslovitve zastave v Vernberku, 29. junija t. L, so potrebni nekateri popravki. V kolikor se gre za izjave, ki se direktno tičejo Cerkve, se ugotavlja sledeče: 1. Škofijska sinoda z nobeno besedo ni odklonila pravico človeka do osebnega priznanja — tudi ne v vprašanjih jezikovne pripadnosti. Pač pa je, predvsem v zvezi s pravico staršev pri določitvi učnega jezika v verouku, povezovala to pravico z obveznostjo za izpoved resnice ter za izpraševanje vesti. Sinoda je poleg tega sklenila, da na Jako odločitev ne smejo vplivati ne zunanji pritisk, ne agitacija in ne administrativni ukrepi" (zakon 4.22; sinodalna predloga k »Sožitju med Nemci in Slovenci v koroški Cerkvi"). 2. Uvedba farnih svetov naj ne bi vodila k nastanku nemških in slovenskih »frakcij", ampak naj bi povzročila vključitev vseh grupacij, ki so voljne sodelovati, v soodgovornost zanjo ter k sodelovanju na enemu programu, oznanjati Kristusa. Večji del tega dela z družinskim jezikom ali celo z narodnostnim priznanjem nima najmanjšega o-pravka. Kjer izgleda, da je sodelovanje v tem smislu trenutno nemogoče, naj bi farni svet ne bil sestavljen le zaradi formalnosti. 3. Sinoda ni ne izrecno in ne indirektno napravila kakšne izjave in se ne da pri količkaj dobre volje izvajati iz tega, da živi na južnem Koroškem enako veliko Slovencev in Nemcev; pač pa se je v preambuli predloge o »Sožitju Nemcev in Slovencev v koroški Cerkvi" pribila, da »smatra hvaležno kot nalogo koroških kristjanov, da vodi oba naroda k boljšemu medsebojnemu razumevanju in s tem k aktivnemu sožitju v duhu krščanske ljubezni do bližnjega". V navodilu 2.17 pa reče izrecno: »Splošna ureditev za uporabo obeh jezikov v dvojezičnem območju naše škofije ni možna, ker je razmerje deleža narodnih skupnosti od občine do občine različno. Cerkev pa mora gledati na to, da se vera ne podreja nacionalnim ciljem in se s tem razvrednoti. Pri skrbi za tiste, ki stojijo daleč, naj bi se uporabljal tisti jezik, ki ga odlikujejo prizadeti." 4. V dekanijskih koordinacijskih odborih ter v škofijskem koordinacijskem odboru so dejansko zastopani Nemci, ki so zrasli na južnem Koroškem ter tam živijo. Vseeno, kdor je bil imenovan za koordina- torja, v svojem delu je vezan na sinodalni zakon. Noben koordinacijski odbor ne more »diktirati", ampak samo posredovati med konfliktnima partnerjema. Kot zadnja možnost po brezuspešnih poizkusih posredovanja se more napraviti škofu predlog za njegovo odločitev. Gotovo bi bilo včasih bolj enostavno, poseči vmes z odločitvami. Le-te se vedno zahtevajo od tiste strani, v prid katere bi izpadle. Soodgovornost za pravično rešitev pa s tem za partnerja konflikta ni dana, kot je potrebna za njeno trpež-nost. 5. Cerkev bo vedno zopet naletela na kritiko in odklanjanje s kakšne strani, če bo konsekventno sledila svojemu naročilu. Doslej so bili edini prizadeti največkrat samo vrh škofije ali posamezni člani klerusa. V teku večjega privzemanja tudi katoliških laikov v odgovornost za Cerkev, pa le-ti ne bodo dosegli v večji meri le »pravic", ampak bodo morali nositi tudi bremena. Človek moraš dejansko dvakrat brati točko 4 teh ugotovitev škofijskega urada za tisk: »Gotovo bi bilo včasih bolj enostavno, poseči vmes z odločitvami. Le-te se vedno zahtevajo od tiste strani, v prid katere bi izpadle. Soodgovornost za pravično rešitev pa s tem za partnerje konflikta ni dana, kot je potrebna za njeno trpežnost." Hoče navsezadnje škofija za vsako ceno »soodgovornost" neonacističnih in nacionalističnih hujskaških krogov na Koroškem? Bo mir na Koroškem dejansko šele potem ustvarjen in, kot piše škofijski tiskovni urad, tudi trajen, trpežen, če bodo hujskači a la Mucher in z njim abvvehrkampferbund edini imeli odločilno in tehtno besedo v koroški Cerkvi? Če to tezo do kraja premislimo, se namreč tako naziranje nevarno približuje tezi v »Ruf der Heimat" leta 1970, kjer je bilo rečeno, da bo mir na Koroškem zavladal šele tedaj, ko enega od obeh narodov na Koroškem ne bo več. Docela prostodušno — take jasnosti doslej nismo bili vajeni — pa prizna škofija, da se boji odločitve v prid tiste strani, katera jo — po vsej pravici — zahteva, in v katere prid bi izpadla. Če postavimo pričujočo tiskovno izjavo pristojnega škofijskega urada v zročno zvezo z njenim povodom, namreč s hujskaško pridigo župnika Mucherja, potem moremo iz te notice za tisk razbrati predvsem to, da se škofija boji vsakršne odločitve v primeru Mucherja. Navsezadnje pa je izogibanje pred odločitvijo le izogibanje pred odgovornostjo in soodgovornostjo. Tak pobeg pred odgovornostjo pa ne more biti v duhu sinode. Treba bo torej prepričljivih dejanj in odločitev — da ne bo škofija sama razvrednotila sinodalni zakon kot navaden kos papirja. Q V torek je bila predana javnosti anketa, ki jo je napravil Gallup-institut za oktobrske volitve. Po-vprašanih je bilo 2000 oseb, del od teh že junija, ko je Schleinzer še živel. Izid naj bi bil senzacionalen: Taus pred Kreiskyjem. Da se take raziskave morejo na dan resnice — 5. oktobra — precej spremeniti, je priznala tudi GVP sama. Socialisti so pač bili alarmirani. Kajti Kreisky mora računati kljub bonusu, ki ga ima kot kancler, tudi z petletno obrabo, medtem ko je Taus nov, nasprotniki pa o njem seveda še ne morejo kaj slabega poročati. Vznemirljive številke iz gospodarstva: industrijska produkcija za 12,manjša! Avstrijska industrijska produkcija je bila v juniju tega leta za 12,1 odst. nižja od produkcije junija lanskega leta. Nazadovanje produkcije se je povečalo torej za nadaljnjih 1,7 procentnih točk, z izjemo produkcije električne in plinske energije. Najhuje je nazadovala pri Časi in vloga mesarjev pri odkupu živine in oskrbi prebivalstva z mesom in mesnimi izdelki so v bistvu pri kraju. Njihovo mesto v čedalje večji meri prevzemajo industrija mesnih izdelkov, supermarketi in poslovalnice trgovskih združenj. Podjetja industrije mesnih izdelkov odkupijo teden za tednom tisoče prašičev in stotine goved in telet. Iz njih izdelajo široko paleto ponudbe mesnih izdelkov, s katerimi s svežim blagom oskrbujejo tisoče gospodinjstev, upoštevajoč njihove želje. Struktura trgovine z živino in z mesom se je v zadnjih letih bistveno spremenila. V zadnjih desetih letih se je število mesarjev na Koroškem zmanjšalo za eno četrtino. Od preostalih 280 mesarjev je že okrogla polovica opustila klanje in izdelavo mesnih izdelkov. Slednje in tudi sveže meso kupuje •— po željah kupcev — od podjetij mesne industrije. Tako lahko s svojo ponudbo postreže boljše kot prej, ko je krajevni mesar lahko zaklal eno, dve govedi in nekaj prašičev na teden. Podjetja industrije mesnih izdelkov pa ne zavzemajo le ključne pozicije v oskrbi prebivalstva z mesom, marveč imajo v rokah tudi oblikovanje cen za odkupljeno živino. Kmetje so od njih čedalje bolj odvisni. Tako nikakor ni čudno, da se je kmetijsko zadružništvo pričelo tudi čedalje bolj brigati za zagotovitev ustreznega mesta v trgovini s klavno živino in v industriji mesnih izdelkov. To je bilo zelo potrebno. Na Koroškem se je kmetijska zadružna organizacija pričela že pred 25 leti brigati za tovrstno dejavnost. Blizu celovške mestne klavnice je koroška Raiffeisnova zveza v sklopu oddelka za promet z živino zgradila prve početke industrije mesnih izdelkov. Skupno se je to zadružno podjetje od tedaj naprej na trgu z živino in z mesnimi izdelki čeda- Ocflalujte a n a lem Luin! Ije bolj uveljavljajo kot ventil v prid govedorejcev in prašičerejcev, pa tudi v prid kupcev mesnih izdelkov. Kdor od kmetov je prišel na vedno spet muhastem trgu z živino v težave, je v tem zadružnem podjetju vedno spet našel partnerja, ki ga je otel skrbi, kam s pitanimi prašiči in govedi. Leta 1971 je v razvoju obče koncentracije to podjetje vstopilo v zadružno poslovno združenje AGROS-SERTA, ki na Koroškem, Štajerskem in Gradiščanskem deluje na realni produkciji industrija konsum-nih artiklov, in to kar za 16,4 odst. Recesija pri trajnejših konsumnih produktih je dosegla najnižjo stopnjo — z 22,7 odst. Produkcija živil se je zmanjšala za 10,8, pri potrošniškem blagu za 12,4 odst. trgu z mlekom, mesom, sadjem in medom. V sklopu večjega trga je dobila celovška zadružna tovarna mesnih izdelkov nove impulze. Pod imenom „karnerta“ je razširila svojo dejavnost in povečala svoje predelovalne in skladiščne objekte. Lani je predelala in spravila v promet 3500 ton mesa od 20.000 prašičev, 4500 goved in 4200 telet. Letos so se njene kapacitete vidno zvečale. Po zaključeni izgradnji objektov podjetja se bo letos promet „karnerte“ povečal za več kot 70 odstotkov. Z 200 zaposlenimi zakolje in predela povprečno na teden 1100 prašičev, 125 goved in 220 telet. V prodajo gredo njeni mesni izdelki preko 37 poslovalnic na Koroškem, Štajerskem, Salzburškem in Vzhodnem Tirolskem. S svojo proizvodnjo in razdelilno mrežo je „karnerta“ največje tovrstno podjetje na Koroškem in eno največjih podjetij v Avstriji. Njen delež na koroškem obrtnem zakolju Novi predsednik Bangladeša Kondakar Mustak Ahmed je razglasil nove odločbe o kompetencah naglih sodišč, ki predvidevajo smrtne kazni za vrsto hudodelstev, vštevši korupcijo in posedovanje orožja. Radio Bangladeš je poročal, da bodo s smrtno kaznijo kaznovali ilegalno prilaščanje imetja, upore, izdaje, izsiljevanje, zastraševanje, zlorabo oblasti in lažno predstavljanje. Radio je tudi objavil posebno poročilo o aretaciji bivšega premiera Mansura Alija in njegovega namestnika Sjeda Nazrula Islama. V oddaji, ki so jo ujeli v Kalkuti, je rečeno, da so aretirali še štiri člane vlade ubitega predsednika Mudži-burja Rahmana, in sicer pod obtožbo, da „imajo bogastvo, ki ni v sorazmerju z njihovimi dohodki". Obtožili so jih tudi za „protidruž-beno javnost, kopičenje imetja z nezakonitimi sredstvi in nepotizem." Agencija AP pa poroča iz Dake, da so pripadniki armade v soboto aretirali bivšega finančnega ministra Bangladeša Tadžudina Ahmeda. Minister Ahmed, ki je bil v času osvobodilnega boja v Bangladešu na položaju predsednika vlade, je bil po državnem udaru, s katerim so odstranili predsednika Rahmana, v hišnem priporu. Vlada v Daki v zvezi z njegovo aretacijo ni izdala nikakršnega sporočila. Po poročilu radia Bangladeš pa so po vsej državi odpravili policijsko uro, ki so jo bili uvedli po državnem udaru pred desetimi dnevi. Po tem radijskem poročilu je po vsej državi mir, situacija pa je povsem normalna. V Kalkuti pa je predstavnik vlade indijske zvezne države zahodne Tudi položaj pri investicijskem blagu je podoben: produkcija se je zmanjšala za 11,3 odstotke, pri izdelavi predproduktov celo za 14,6 in izdelava gradbenega materiala za 15,5 odst. Pridelava surovin se je zmanjšala za kar 12,8 odst. Najpozneje ta živine se pri prašičih giblje pri 40 odstotkih, pri govedih pri 20 odstotkih, pri teletih pa pri 30 odst. Agrosserta-karnerta je glavni poslovni partner koroških kmečkih združenj za prirejo pujskov ter krožkov za pitanje in vnovčenje goveje živine. Z njihovo pomočjo in z Agrosserto-karnerto so si koroški kmetje zagotovili pogoje za možnost sooblikovanja razvoja na trgu s klavno živino in v oskrbi prebivalstva z mesom in mesnimi izdelki. Pod črto pa še nekaj: Leta 1953 so strokovnjaki Slovenske kmečke zveze v Celovcu izdelali predloge in načrte za podobno kmečko-za-družno poslovno organizacijo. Predlogi in načrti niso našli razumevanja ne pri naši zadružni organizaciji, še manj pa pri osrednjih političnih organizacijah. Kaj smo s takratnim „ne“ koroški Slovenci na vplivu na trg z mesom in na kmetijstvo zgubili, lahko vsak bralec sam preračuna. (bi) Bengalije dejal, da je osrednja indijska vlada vsem zveznim državam na vzhodu Indije ukazala, naj zaprejo meje proti Bangladešu. Meja z Bangladešem je dolga okoli dva tisoč kilometrov, z njeno zaporo pa naj bi onemogočili ilegalne prehode iz Bangladeša. V Londonu je novi zunanji minister Bangladeša Abu Sajed Čaudri izjavil, da bo zunanja politika Bangladeša še naprej temeljila na načelih neuvrščanja. Čaudri se je u-stavil v Londonu na poti v Limo, kjer se bo udeležil ministrske konference neuvrščenih. V intervjuju za „New York Times" pa je Čaudri med drugim dejal, da so najpomembnejše neposredne naloge no- Koroška stvarnost — v NAŠEM TEDNIKU ve vlade, da ..zagotovi prebivalstvu hrano in obleko ter ohrani red in zakon". Dodal pa je, da „vzdrževanje reda in zakona" ni treba, da bi pomenilo tudi ..neskončno podaljševanje izrednega stanja". Kot važno nalogo nove vlade je minister Čaudri omenil tudi boj proti korupciji in črni borzi. Po njegovih besedah je vlada ubitega predsednika Mudžiburja Rahmana padla, ker „se ji ni posrečilo, da bi zadovoljila potrebe ljudstva in ker se je naposled spremenila v vladavino enega človeka." Sovjetska zveza je priznala novo vlado Bangladeša. številka pa alarmira: kajti pomanjkanje surovin na trgu le-te podraži, preden pa pridejo do potrošnika, pa zrastejo cene v astronomne višine. Pa tudi podatki statistike o naročilih ne dajo pričakovati za bližnjo prihodnost nič dobrega: nominalno so se zmanjšali v primerjavi s prejšnjim letom (mesec junij) za 8,1 odst. FPD - SPD: Ženin in nevesta Ženin je izjavil, kdo bo njegova nevesta. Nevesta sama pa istočasno reče, da še ne ve, katerega od obeh oboževalcev bo dejansko o-srečila. S tema dvema stavkoma je komentiral neki novinar nedeljsko diskusijo v televiziji, pri kateri se je stavil šef FPD Friedrich Peter novinarjem. In res: pred kamero se Peter ni hotel prav fiksirati na majhno koalicijo z socialisti, čeprav je to zvezni kancler in šef SPD Bruno Kreisky na dovolj jasen način prerokoval. Peter se očitno boji reakcije svojih stalnih volilcev, ki bi v določenem delu morda raje oddali svoj glas DVP kot pa socialistom. Na ta način zdecimirana FPD pa bi potem le težko šla v koalicijo s socialisti, ki bi tako poroko potrebovali le v primeru, da sami tudi izgubijo absolutno večino. Dva poraženca v koaliciji proti le malenkostno okrepljeni DVP — njej niti ne bi bila potrebna relativna večina, pa bi vsekakor napravila slab optičen vtis. Ne glede na to, da se položaj za koroške Slovence v kaki koaliciji sploh ne bi mogel spremeniti na bolje. Bruno Kreisky pa je bil na svetu že pred Petrom: dejal je, da se je socialno demokratsko gibanje že vedno smatralo kot nosilec liberalnih idej, tudi v času, ko liberalnega gibanja še ni bilo ... Popravek V zadnji številki se nam je v prispevku o manjšinskem posvetu v Žabnicah pripetila neljuba napaka: v nekem stavku je namreč bilo zapisano, da se je „po referatu razvila živahna debata o načrtovanem preštevanju župnika Mucherja". Zagotavljamo, da vemo, da je Mucher le eden. Stavek bi se moral pravilno glasiti: „Po referatu se je razvila živahna debata o načrtovanem preštevanju koroških Slovencev, o filmu .Tujci v domovini’ ter o znani pridigi župnika Mucherja". Cenjene bralce prosimo za razumevanje! Predsednik ZIS Jugoslavije Dže-mal Bijedič je včeraj zvečer sprejel delegacijo predstavniškega doma ameriškega kongresa, ki jo vodi predsednik tega doma Carl Albert. Ob tej priložnosti je bilo govora o vrsti aktualnih vprašanj, ki zanimajo obe državi. V pogovoru so z jugoslovanske strani sodelovali tudi Boris Žnuderl, član ZIS Janko Smole in drugi. V pogovorih so izrazili zadovoljstvo z zelo ugodnim razvojem odnosov in sodelovanjem med Jugo- OB ROBU: ..Prastrah1* Če je človeka strah, pravijo, tedaj začne vpiti, tuliti. Pregnati hoče strahove, samemu sebi pa vliti poguma. Le pridi, strah, boš videl, te že bom! Strah, kaj je to. Strgana janka pa medel konj. Znotraj votel, zunaj prazen. Pa še tako naprej. Prastrah, kaj je to? Kot ded in praded, tako je tudi: strah in prastrah. Prazen, votel, pravi nesmisel. Če je človek kaj zagrešil, se skuša opravičevati. Eh, saj ni bilo tako, saj sploh ni bilo nič hudega. Samo dobro sem napravil, pomagal sem mu. Naj je vesel, da sem mu to vzel. Zdaj se mu ni treba bati za to, zdaj je brez skrbi. Lahko živi svobodno kot ptič. Na Koroškem so potujčevali že skozi stoletja. Gosposka je bila nemška. Kdorkoli se je prilagodil tej gosposki narodno, jezikovno, se je povzpel više. Pa ti pride neki J. W. Schneider iz VVolfsberga in napiše pismo bralcev, ki ga je objavila maloformat-na celovška KZ (24. 8. 1975) pod naslovom „Gibt es eine ,Urangst'?“ Poleg svetovnopolitičnih razglabljanj (kaj le bo, če bo?) obravnava Schneider tudi asimilacijo na Koroškem. Torej, na Koroškem je bila „naravna asimilacija" mirna. „Mir-no“ so se ljudje ponemčevali, ni bilo nasilja, kajti asimilacija je bila menda „naravna“. Ha, če bi Avstrijci ravnali tako, kot sosedje po letu 1918! Danes ne bi bilo več nobenega manjšinskega vprašanja na Koroškem. Brihtno, kajne. Kar so zamudili v rajnki avstroogrski monarhiji, so skušali nadoknaditi (v manjšem obsegu, država je bila majhna) v prvi republiki. Kar so tedaj zamudili, so skušali nadoknaditi za časa Adolfa Hitlerja (najbolj znanega Avstrijca 20. stoletja). Ker pa je spodletelo tudi Adolfu in ker v drugi republiki še niso mogli izpolniti oporoke Arthurja Lemischa (samo za en človeški rod imamo še časa, da jih ponemčimo), se danes bahajo, kako izredno ščitijo koroške Slovence. Glejte, še so, ni jih še zmanjkalo. Kot da bi bila to kakršnakoli zasluga oblasti, da so ji spodleteli načrti. Proti koncu pa pravi gospod Schneider: „Mislim, da asimiliran-cu ni žal, da je postal nemškogo-voreči Korošec." Gotovo mu ne bo žal, če misli samo na svoj trebuh, samo za trenutek. Morda se gospod Schneider celo zaveda, da je s tem stavkom nekaj priznal, kar stalno tajijo. Da se je asimiliranec, po-tujčenec povzpel više. S tem da je zatajil svoj jezik, svoj rod, svoje starše, prednike, je napravil nekaj, kar daje ugled, čast. Ali pa morda gospod Schneider misli, da je tudi pri Južnih Tirolcih asimilacija, potujčevanje nekaj „naravnega", kar poteka „mirno“? pik slavijo in ZDA. Doseženi rezultati predstavljajo soliden temelj za razširitev vzajemnih odnosov. Govora je bilo tudi o novih oblikah gospodarskega sodelovanja, kot so skupna vlaganja, kreditno-finančni odnosi na področju infrastrukture, kmetijstva, turizma itd. Doslej sta državi sklenili že celo vrsto zelo ugodnih kupčij in aranžmajev, obstajajo pa možnosti za nove. Predsednik predstavniškega doma Carl Albert je poudaril, da je eden izmed ciljev obiska želja, da bi ZDA posvetile več pozornosti gospodarskemu sodelovanju z neuvrščenimi in drugimi državami v razvoju. Izrazil je zadovoljstvo z rezultati obiska v Jugoslaviji ter dodal, da so nanj napravili velik vtis uspehi, ki so jih v svojem razvoju dosegli jugoslovanski narodi- aoceoeocooooooooeooooeceooooeooocooeooocoecooeooecooooeooocooeeeooooo Prijavite svoje otroke k dvojezičnemu pouku! j ti cooooooaoooosoooooc'ooooooeooooooeoooooooaeoeoooooooooaoooooooiaoeea0ia'nnftnfWO*!>Qna,f*"g>q>Qfr|reg>ggfrOfl|q>ftOOCCCCCOOCOOOCCOOOOOOOOOOOOCCCOCCC3000Pg50a«~