Štev. 38.
Pm&mmmm Ilevliiia i mn*
¥ HübHani. v sredo 14. marca 1# "'S.
PdUn^a paviillrafia«
Leto l
m
NOVOtTI
mm&Bm mmmmmMi mnEm&m
čsssssssss-ss:
j yliuž
?zha|a vsak dan ilulzal, izvžemši poftdeijke Mesečna naročnina: v UubQanl Din 19°po pošli Din 12*—, Snozemstvo Din 20*—
Uredništvo: Weifcva uika St 1/1. — Telefon it 213 Brzojavni naslov: „NovostMlubijana“. Upravnlštvo: Marijin trg žt. 8. — Telefon št 44.
Oglasi po tarifu. Sprejemajo se le do IS. ure. Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor. Račun pri poštnem črk. uradu št 13.238.
3
Proč s zastrupile«
valci našega naroda.
Mo človek pazljivo, pa brez primesi osebnega interesa motri našo strankarsko borbo, kakoršna se je razvila za bližnje volitve, ga mora biti v dno duše sram. To, kar se godi pri nas, ni več tekma plemenitih sil, ki se hočejo uveljaviti v delu za blagor naroda in države, to je marveč nizko divjanje prav nizkotnih strasti, ki mora ob takem naraščanju dovesti do popolnega propada. Zato mislim, da govorim mnogoterim iz srca, ako na tem mestu izjavim, da vse, kar pri nas kulturno čuti, tako početje — obsoja in ga odklanja. NRS pa si naj med svoje naloge postavi tudi to, da bo z vsemi silami in z vsemi razpoložljivimi sredstvi delala na to, da se v bodoče kaj takega ne bo več ponavljalo.
Le poglejte ta naš lepi interleur! Po našem časopisju mrgole izrazi, kakršne Človek čuje sicer le v zakotnih ulicah velikih mest in med propalicami. Ali hočejo dotičniki na ta način služiti svojim »plemenitim« idejam in »blagru države«, da v tiste, ki trenutno državo predstavljajo, pljujejo in jih brez pri-fiiere blatijo?! Kaj res nimajo naši politiki toliko obzorja, da bi gledali preko današnjega vsaj še na jutrišnji dan? Pri vsakem narodu bi list, ki bi serviral svojim naročnikom dannadan kopo nizkih psovk na račun ljudi drugačnega političnega prepričanja, moral prenehati, ker bi ga naročniki čisto enostavno ne marali več, pri nas je pa ravno narobe. Psuj, psuj, stisni nazadnje rep med noge, pa boš junak dneva in množica bo drla za teboj. Žalostno je to, dvakrat žalostno zlasti sedaj, ko je mnogo pazljivih oči stranega sveta obrnjenih na nas. Za vsakim našim večjim listom stoji gotovo več uplivnih in uglednih oseb »narodni poslanci, ministri in sploh ljudje, pri katerih nam mora biti dostojnost stvar, ki je izven vsake debate. In vendar, kakšno je pisanje tega časopisja!? Bordel, vlačuga, prostitutka, slepar, falot, lump in nebroj sličnih cvetlic tvori leksikonjriaše politične besede v sedanjih dneh. To je torej višek naše moči, to je naša politična zrelost! Hvala lepa zanjo!
Kako sodbo si bo napravil svet o taki kulturi Slovencev, naj sklepajo tisti, ki 40 kulturo goje!
Še nekaj! Peto leto ze obstoja naša država! Razni ljudje so se medtem časom odkrito trudili za blagor njenih državljanov, drugi pa pod firmo tega dela predvsem za svoj blagor. To je gotovo Istina, ki je ni vredno prikrivati. Odkod so pa vzeli poslednji pravico, da očitajo prvim pregrehe, ki so jih delali sami? V tem koncertu očitanj in obdolžitev imajo namreč naenkrat in kar čez noč največjo besedo tisti, ki imajo največ
masla na glavi. Klerikalci, ki so i čudovito tezo, da so volitve 18. i plebiscit za ali proti obstoju sloveti k čemur se še povrnem, za NRS, ki jo istovetijo s srbskim s tvom, toliko očitanj, da se človek tesje, ko vse to prebira. Po tem, k sejo njihovi listi, se človek samo kako je mogoče, da Pašiča že zd niso kje zaprli kot mednarodnegj činea. Cela Srbija je takorekoč er ma »porodica« goljufov in zloč vsake vrste, tako zveni dannads našega klerikalnega časopisja. Z Pa (glej »Slovenca« 13. t. m.) klej Priznavajo, da je bilo treba štiri Predno so po Slovenskem spoznali Rodico». Seve, gospodje, vi ste rabi jih eta za spoznavanje Srbov, mi pt y čst*>znaU že davno, davno pr e,
vrbe*?’ 120 ste )'th vi hoteU obe~Si ljubih .še Prele, smo jih poznali, br Streho in~,^oted £ njimi živeti pot iah v n/Veli Smo P0	po
ske sušmsuaTlvih in v iarmu a-v žaru avJri*tkrat’ ko ste se V!
ž^vZVZr70*1 in 2Wn?
spominu z gospoew0 )a,rn n5rKia
zoper nas in naše srtiT brate' vam povemo, da nimaf^nf Uudeh, ki jim v nobeni doh^V0 segate niti do kolen!	f
vite, da ste morali štiri teta NRS, oziroma Srbe,	^
mnenju isto, potem vam od^ov ^besedami velikega češkega%>oi ■‘^akaj ste se ženili z nj.rni, ako j poznali?« Za nas, ki nam je sv Srpijo zveza narave fs ljubezni* t
Ifpralanie Delte In Barsša.
Beograd, 13. marca. (B) Danes ob 11 dopoldne je posetil zunanjega ministra dr. Ninčiča načelnik naše delegacije v paritetni komisiji v Opatiji dr. Otokar Rybaf, ki mu je poročal o stanju pogajanj z Italijani, kakor tudi o razlogih, zakaj je v razpravah nastal trenotni zastoj. Italijani so izpraznili Sušak do novega toka Rečine, trdeč, da le do tega toka sega Sušak, ki pripada naši državi po pogodbi. Jugosloveus&a delegacija pa stoji na stališču, da Je zaradi tega evakuacija nepopolna, ker spada pod Sušak vse ozemlje do starega toka Rečine, torej tudi luka Baroš z železnico in pomolom. Čez kraj, kjer sc stekata oba toka, gre most. Naša delegacija zahteva, da gre nova meja ob starem naravnem toku Rečine, ob takozvani Delti. Dr. Rybaf je poročal dr. Ninčiču o vsem tem in ga prosil, naj mu da nova navodila. Italijanski delegati se precej upirajo naših zahtevani v svojih Interpretacijah rapallske pogodbe. Zaradi tega ni neopravičena bojazen, da utegne priti do resnejših nasprotij v nazlranjlh obeh delegacj. Dr. Rybaf odpotuje z novimi instruk-cijami v Opatijo še nocoj ali pa jutri zjutraj. Z njim se vrne tudi r.aš strokovnjak za prometna vprašanja Dero-ko, načelnik ministrstva za promet, v Opatijo, kjer se ima v četrtek sestati paritetna komisija v novi seji, na kateri bo dr. Rybaf sporočil odločitve jugo-slovenske vlade. Doznava se» da je naša delegacija prejela navodila v tem zmislu, da se ima logično držati pogodbe v pomirljivem duhu.
Opatija, 13. marca. (Z) Paritetna komisija se v svojem poslovanju izogiba vseh važnejših vprašanj, ker sta odsotna oba načelnika delegacij, dr. Ry-
baf in Ouartieri. Ostali člani so bili včeraj na Kastvu, kjer so na licu mesta določili novo mejo med našo državo in Reko in odnošaje v obmejnem prometu, ker je v mestu mnogo ljudi, ki imajo posestva v Jugoslaviji, Italiji in na Reki. Italijani vztrajajo na tem, da dobe zase razne koncesije. Zahtevajo tudi, da se vrši veterinama in zdravniška služba za Opatijo-Vclosko na Kastvu, toda naša de'egac’ja je proti tej zahtevi. Odločitve v tem pogledu še ni nobene, ker se čaka, da se povrne dr. Rybaf iz Beograda.
Beograd, 13. marca. (B) Santa margheritske konvencije, katerih besedilo izide v kratkem v »Službenih Kovinah«, so stopile v veljavo dne %. februarja t. 1., t. j. na dan, ko so se izmenjale ratifikacije. Od tega dne tečejo roki, ki jih predvideva sporazum. Zaradi tega se naši državljani opozarjajo na naslednje določbe, da pravočasno store potrebne korake: 1. Za neposredne zaplembe in škodo, ki so jo napravile italijanske čete za zasedbe na ozemlju, ki je bilo dne 1. maja 1922 še pod Italijan, okupacijo, kakor tudi prijave za odškodnino naj se predlože ia-š m ali italijanskim oblastvom tekom 45 dni po izpraznitvi tega ozemlja. ?. Osebe, katerim se ne bi priznalo Italijan'ko državljanstvo v zmis’u člena 7^ točke 2. rapallske pogodbe (Italijani po plemenu in jeziku, ki morejo optirati v roku enega leta izza dne, ko stopi po-godba^ v veljavo), morajo zahtevati /.a-še državljanstvo. Potrebne roke bodo določila naša oblastva.
Sušak, 13. marca. (Z) Tukaj je začel izhajati nov list »La Difesa«, ki ga izdajajo pristaši dr. Zanclle,
Pred sporazumem v Mila
Beograd, 13, marca. (Z) »Politika« poroča iz Niša: Na sobotni seji se je pojavil prvi resnejši spor, ker se je jasno pokazalo, da gredo naziranja Bolgarov in naših delegatov precej narazen. Bolgarska delegacija je namreč zahtevala novih navodil od svoje vlade v Sofiji. Te instrukcije so sedaj dospele in je upati, da se bo dal doseči popoln uspeh. Danes je bil dan odločitve.
Niš, 13. marca. (B) Včerajšnja seja jugoslovensko-bolgarske konference se je začela ob 10. dopoldne. Predsedoval je bolgarski delegat Stoikov. Nova navodila, ki so jih dobili Bolgari iz Sofije, so mestoma pomirljiva. Bolgarska vlada [e pripravljena sprejeti naše predloge, ki jih je stavila naša delgeacija na sobotni seji. V debati se je pokazalo, da se
je skoraj v vseh točkah dosegel sporazum. Seja se je popoldne nadaljevala od
3.	do 6. Oddvojenih nasvetov ni bilo. To je znak, da razprave sedaj gladko potekajo. — Danes se je otvorila seja ob 10. dopoldne. Predsedoval je naš dete-gat Lazič. V krogih konference sodijo, da bo konferenca končala svoje delo v treh dneh,
Beograd» 13. marca. (Z) »Vreme« prinaša več brzojavk iz Južne Srbije, v katerih se govori o pripravah za nov vpad bolgarskih tolp na naše ozemlje. Poveljnik celokupnega oroz-ništva Uzun Mirkovič je dospel v Skoplje. Njegov prihod je v zvezi z organiziranjem naše varnostne službe v ogroženih krajih.
Zveza med iselgarsk'mi in oialimi
komunisti.
Beograd, 13. marca. (B) Pred petimi dnevi je dospel v Beograd član bolgarskega sobranja Pegov. Prišel je v posebni misiji, da pomaga akciji naših komunistov. Pegov se je mudil v Beogradu pod napačnim imenom. Vendar pa
je policija včeraj izsledila in prijela. Pri njem so našli nekaj dokumentov, iz katerih sledi, da obstojajo zveze med našimi in bolgarskimi komunisti. Policija je uvedla preiskavo.
MinisUr dr. Zupaniž v dolenjski
metropoli.
Novo mesto, 13. marca. (Izv.)
Danes dopoldne je bilo Novo mesto In okolica 'praznično odeta. Skoro vsaka hiša je imela razobešeno zastavo, ministru Zupaniču na čast. Na Glavnem trgu je bilo zbranih več sto ljudi iz mesta in okolice, ki so čakali na njegov prihod.
Minister Zupanič se je pripeljal točno ob pol 12. uri. Pred rotovžem ga je pozdravil vladni svetnik, glavar dr. Vončina, nakar se je podal g. minister v gorenje prostore, kjer je v nabito polni dvorani izpregovoril o svojih občutkih, ki ga vezejo na Novo mesto, kjer je študiral na gimnaziji. V svotem govoru je omenil zasluge svojega nekdanjega učitelja patra Otokarja Aleša, potem okrajnega zdravnika dr. Janeza Vavpotiča, katerega požrtvovalnost in dobrosrčnost je znana po^vsej Dolenjski, in novomeškega župana Karla Rozmana. Vse tem gospodom, izvzem-ši g. Rozmana, kateremu je včeraj umrl brat, je pripel rede sv. Save, nakar so zborovalci zaklicali trikratni živijo Nj. V ek kralju Aleksandru.
Minister Zupanič je nato sprejemal župane in zastopnike uradov in korphfc racij, nakar je sprejel več prosilcev v avdkenco. Po končanih sprejemih se jfc vršil obed v hotelu pri Pouli, po obedu pa se je odpeljal g. minister na Grm, kjer si je v spremstvu ravnatelja kmetijske šole, g. Skalickvja, ki je bil iž-redno prijazen, ogledal prostore Ih posestvo. G. minister Zupanič bo danes prenočil v Novem mestu, odkodef se odpelje jutri zjutraj v Belo krajino.
Opazilo se je, da Je ministrov prihod v Novo mesto napravil najboljši utis. Vkljub vsej sistematični demagpi giji neštetih malili strančic, je vendar še ostalo v našem ljudstvu spoštovanje., do državnih funkcijonarjev. Treba še vsem našim ljudem povedati, da potrebno delati za državno konsolidacijo, ne pa samo govoriti. Kakor hitro bodo prišli do tega spoznanja, bodi»' stopili v Narodno radikalno strankOt katere program in cilji so tako sveti, da ne bi smelo biti niti enega izobrt^ žcnca, ki ne bl bä član naše državo** tvorne stranke.
Iknenovsn’e velikega župana ljubljanske oblasti.
Beograd, 13. marca. (Izv.) Z Friderik Lukan, d’rektof agrarna©# ukazom NJ. Ve!. Itra'Ji js imenovan za urada za Slovenijo v LjuhUaaL velikega župana ljubljanske oblasti dr.
Volilna
S o m h o r, 13. marca, (B) Predvčerajšnjim se je vršilo v Somboru na glavnem trgu veliko zborovanje Narodne radikalne stranke, katerga se je udeležil tudi minister za izenačenje zakonov Marko Trifkovič. Po shodu je Še! minister v Apatin, kjer je imel tudi shod. Tukaj je nastopil dr. Eisenberg, ki je razvijal v nemščini program Narodne radikalne stranke. Na koncu zborovanja v Apatinu se je mnogo tamošnjih Nemcev vpisalo v radikalno stranko,
Split, 13. marca. (B) Včeraj ?o tukajšnji radikalci priredili na čast ministru ver Ljubi Jovanoviču banket v hotelu Pellevue. Banketa so se med dr. udetežili tudi župan dr. Tartaglia, pokrajinski namestnik za Dalmacijo dr. Metličič in nredsednik kasacijskega sodišča dr. Meissner. Pred banketom je naznanil namestnik dr. Metličič, da je evakuacija dalmatinskemi cremlja izvršena, kar je izzvalo veliko navdušenje. Okrog poldneva je imel minister Jovanovič sestanek z radikalnimi krogi, na-
borba.
kar je odpotoval v Dubrovnik, kjer Priredi volilni shod.
Subotica, 13. marca. (B) Včeraj se je imelo vršiti več volilnih shodov bunjevačko-šokačke stranke. V Lugas« pri Subotici je otvoril zborovanje dose« danji poslanec Franjo Sudarevič. Ko pa je začel govoriti, so začeli nekateri prisotni klicati »Živio Pašič« in »Živeta radikalna stranka, tako da je moral govornik Sudarevič zapustiti shod in M povrniti v Subotico s svojimi prijatelj!. Nekaj prisotnih radikalnih agitatorjev j« porabilo priliko in so imeli shod s prisotnimi zborovalci bunjevačko-šokačkl stranke.
Sarajevo, 13. marca. (B) Vče* rajšnja »Srpska Reč« je priredila posebno izdajo, ki je povzročite veliko senzacijo po Sarajevu. List namreč trdi, da J« zemljoradniška stranka dobila iz Bolgarske fOO 000 Din. v strankarske svrh«, Zemljoradn:ško glasilo »Težaški Pc* kret« pa je takoj demantiral to vm!" »Srpske Reči«.
Bruseljska konferenca.
Pariz» 13. marca, (K) Bruseljska konferenca potrjuje, kakor pfšs »Matin«. popolno soglasje franc, in belgi'ske vlade in n;uno lojalno politiko v zasedenem ozem-1'u, brez vsake zahrbtnosti. V p-ročPih o tej konferenci naglaša'0 Usti, da je pri prvem razgovoru zavzela važno mesto žePa cbeh viad, s prizanesi ivostjo se ozirati na mednarodno občutljivost. Za posebno va-
žen smatrajo listi sklep francoske te bel», gi ske vlade, da uredita vprašanja reparacij le s sodelovanjem In v prisotnost! Angleške in Italie. »Parisienne« pravi, da je s to odločitvio ovržena cbdolžitev Fran-ci e in Belgije, češ da zasledujeta osebno politiko; hkrati je dana možnost v primernem trenotku pripraviti vzpostavitev 0*4» narodnega dela.
üapadfl na tiskarna.
Beograd, 13. marca. Na Včerajšnji seji ministrskega sveta je poročal notranji minister Vu'ičić o napadu na uredništvo lista »Deutsches Volksblatt« v Novem Sadu. Tjakaj je bil poslan viši uradnik notranjega ministrstva, da vodi preiskavo. Vlada Je skienJia, da se Ima proti krivcem pasto-pati z vso strogostjo.
benega dvoma in oklevanja več. Mi vemo, da nas ne bodo korumpirali Srbi, Pač pa prav lahko tisti naši klerikalni veljaki» ki so nam storili že mnogo, premnogo hudega. Ali vam je kaj v spominu, kako je neki poverjenik iz vaših 'vrst ustanavljal slikarsko akademijo? Danes je bil denar tu, v par dneh ga ni bilo več. Ali veste, kaj je počenjal vaš predsednik pokrajinske vlade s podporami, ki so bile nakazane bolnim slovenskim umetnikom? Sicer se mu ni početje posrečilo, namen pa je bil le izdan. Tisti, ki so ga čutili ,si gotovo nikdar več ne žele v katoliško klerikalno slovensko avtonomijo. Tu, tu, je porodica, gospoda, zato ni treba hoditi v Beograd! In ker Je porodica tu, se bojite Beograda, da bi vam ne mešal štren. Saj se razumemo!
iz tega strahu izvira tudi krik o plebiscitu za svobodo slovenskega naroda. Na podoben način so Nemci na Koroškem leta 1920. ogoljufali naše ljudi. Tam se je žal obnesla. Ali se bo tudi v
Novi Sad, 13. marca. (Z) Navzlic preiskavi se policiji še ni posrečilo izslediti krivcev napada na uredništvo »Deutsches Volksblatta«. Strokovn'ak! so ugotovili, da so bile bombe napolnjene z navadnim smodnikom. Lastniki tiskarne so vložili protest proti napadu.
Sloveniji letos? Potem naš narod res ni vreden eksistence. F kratki dobi štirih let smo dobili toliko kulturnih inštitucij, ki nekdaj niti sanjali nismo o njih! Dobili smo jih iz zveze s Srbi, ne pa mogoče iz klerikalnega dela. Zdaj pa pridejo naenkrat tisti klerikalci, ki so nam nekdaj zapravili vseučiliški fond, in hočejo biti Mojzesi slovenskega ljudstva. Želite še več?
Prepričan sem, da bo slovensko ljudstvo, ki je trezno in v svojem jedru pošteno, znalo pri volitvah odpovedati pokorščino takim nepoklicanim voditeljem, NRS pa naj zastavi vse svoje najboljše moči za to, da se nikdar več ne prikaže našim očem tako nizkoten Interieur, kakršnega moramo gledati danes. Brez etičnega ozdravljenja ni mogoče nikako blagostanje, etični čut mnogih trenotnih voditeljev raznih naših strančic pa je danes brez dvoma bolan; zato naj se dotični umakirfljo* ne bodo otrovali 1 sdravihl	X B.
Peruhrski dogodki.
Berlin, 13. marca. (K) Kakor poročajo jutranji Usti iz Puera, se zasliševanja v morilski aferi cd nemške strani z vso vnemo nadaljujejo. Po soglasnih izjavah več nemških prič se je dogodek vršil takole:	V soboto zvečer sta dva francoska
časteika naletela v Hochstrasse nasproti neki restavraciji na dva francoska alpinska lovca. Nek odvetnik in njegova žena, ki sta bila v restavracij, kakor tudi gostilničar, so slišali, kako sta se častnika razgovar-jala z alpinskima lovcema. Razgovor je postajal čim dalje razburjene ši. Nenadoma počita dva strela. Vsi gostje so iz restavracije odhiteli na ulico» kjer so našJi cba častnika ubita. Hkrati so videli, kako sta alpinska iovca z vsa naglico bežala od tam. Kakor priče zatrjujejo, ni bilo nobenega drugega človeka na kraju zločina. Torej sta morala le alpinska lovca ustreliti francoska častnika. (Nemške vesti iz Poruhrja je treba čitati s previdnostjo. O umoru ome-
njenih častnikov krožijo razi» verzije, verjetno pa je, da gre za čin nemškega maščevanj. Pariški listi pišejo, da so morilce , — nekega Nemca — že aretirali. Op. ur.)
Berlin. 13. marca. (K) Listi poročajo iz Puera, da je v prejšnji noči bilo mirno. Franco?! so Predno močno omeilli promet. Prve brezprimerno ostre odredbe povezujočega generala so se nadomestile z mile šimi. Posadka v mestu je bila ojačena. Pred mestno hišo so Francozi pripeljali šest tankov.
ANGLEŠKA VOJNA MORNARICA.
London, 13. marca. (K) Spodnja zbornica je sprejela predlogo glede efektivnega staleža mornarice — 99.500 častnikov in moštva — in glede plač«, v zneska 14,055.700 funtov Sterling©?.
BURNI PRIZORI V ROMUNSKEM
parlamentu.
Bukarešta, 13. marca. (B) Na včerajšnji seji romunskega parlamenta se je obširno razpravljalo o izpremem-bi ustave. Pri tem je prišlo do burnih in tudi krvavih prizorov. Predsednik zbornice Bratlano je odvzel besedo in dal odstraniti s tribune govornika opozicije. V dvorani je nastal pravcati vihar, ki se je razvil v pretep med poslanci Ranjenih Ja bilo okoli trideset poslancev,, vladnih In epoz&ijonalniK
Daciašnle prireditve
V	Ljubljani:
Drama: »Ugrabljene Sabinke.c Red «L Opera: »Seviljski brivec.« Red A.
Kino Matica: »Kpvboj.«
Kino Tivoli: »Kraljeva bubica.« Ljni
Mara.
Kino Ideal: »Bajacco.« , ;
V	Maribora:	" ’ •
Narodno gledišče i »Ko varstvo to 11»-
bezen.« Red B.
Nočna lekarniška sfojba t Ljubljani: Tekoči teden; lekarna Trnkoczy at Mestnem trgu ta Ramo* ui glavama feto
„Što se babi Milo, to se babi snilo“.
45EMISIJA VLADE«. - »JUTROVE« KOMBINACIJE 2A »NOVO MINISTRSTVO«. — »ODLOČILNA VLOGA« DEMOKRATSKE STRANKE.
Jš, Li a bij a n a, 13. marca.
Današnje »Jutro« je doseglo višek demagogije. Na prvem mestu je priobčilo alarmantno in vseskozi tendencijoz-no poročilo iz Beograda, ki pravi, da je vlada prišla vsled politike popuščanja v silno zagato ter da je »odpor javnosti« »znatno oslabil stališče kabineta«. V svoje partizanske namene so demokrati uporabili tudi nosilca krone, o katerem zatrjujejo, da je nerazpoložen napram NRS ter da nima g. Pašič pričakovati v nobenem slučaju mora-lične pomoči vladarja.
To infamno drznost so opremili ju-trovci s komentarjem v obliki uvodnika. Pišejo, da »je torej več kakor verjetno, da g. Pašič in njegova radikalna stranka v bodoči vladi sploh ne bo zastopana-« Mi vemo natančno, kam cikajo gospodje okoli »Jutra«. Ker vedo, da jim bo velik del uradništva in drugih volilcev pokazal lige, se noje razširjajoče se Narodne radikalne stranke. V Sloveniji jo diskreditirajo na vseh koncih in krajih. Ker je lajna o »vele-srbstvu« oglušena in ker primanjkuje vernih poslušalcev, so si izmislili volilni gramofon z različnimi ploščami. 2e hreščijo prvi zvoki šlager jev: -Demisija vlade«, »Kombinacije za novo ministrstvo, »Vloga demokratske stranke« itd. Vsa žurnalistična propaganda demokratov se trudi vzbuditi po naših krajih vtis, da izide NRS oslabljena iz volitev. Toda to je pobožna želja naših jutrovcev, ki se jim ne izpolni.
Eno je značilno: demokrati govorč ö »odporu javnosti«. In sedaj nastane vprašanje: Kje so pa bili takrat oziri na »odpor Javnosti«, ko Je smrdela po vsej Sloveniji svinčena afera, ko 'e razširjala svoj penetranten duh »nacijonali-zactja« raznih podjetij? Takrat so trdno sedeli vsi, od Ribnikarja do 7-erjava, in za ves odpor poštene javnosti so imeli demokrati le ciničen nasmeh. Ali si moremo misliti še večjo satansko zlobo, kakor je zapopadena v sledečem stavku jutrovega uvodničarja: »Demokratski stranki, ki bo predvsem poskrbela, da se popravijo zločini in pogreške radikalskega režima in poskusila državi dati najnujnejše zakone.« Slovenija je dovolj dolgo uživala sadove
Naši kandidati.
((Kako cenijo Srbi Slovence.)
Bivši organ velesrbske stranke, »Balkan«, priobčuje pod napisom »Redak primer« sledeče:
Pred dvema letoma je Nj. Vel. kralj prilikom obiska Slovenije obiskal tovarno g. Petra Kozine v Tržiču. Kralj je bil nad solidnostjo tega podjetja tako zadivljen, da je svetoval g. Kozini, naj se zainteresira za vojne dobave. Ta dobri Slovenec je — ves oduševljen za velike časti, ki mu jo je izkazal sam kralj — obljubil, da bo svojo tovarno usposobil za vojaško dobaviteljstvo. Ko je dobil prvi dobavni nalog, je izvršil potrebne instalacije, ki so. ga stale ogromno denarja. Mož je pač računal na permanetno delo. Za tako podjetje je pa treba ogromnih zalog surovine. Vojno ministrstvo je obljubilo da jih preskrbi. Za časa ministrovanja generala Miloša Vasiča je nabavila neka komisija — odkod, se še danes ne vč — kožo, ki se je trgala kakor papir. En košček te kože imamo v naši redakciji. Opremljena je z žigom »Beogradska Vojna odeča«.
Ta koža je bila poslana omenjeni ;varni v Tržiču. Q. Kozina je kot ve-en tovarnar izjavil, da surovine ne
»demokratske zakonodaje«, zato je danes v celoti odklanja. Kje so bili ♦akrat oziri na odpor javnosti, ko so slovenski demokrati — glej »Uradne liste« iz one žalostne dobe — sistematično odstavljali župane in gerente, pripadnike drugih strank, ter jih nadomeščali s pristnimi mladini.
Težišče položaja, ki nastane po marcu ni v rokah propadajoče JDS, temveč v rokah onega Radiča, kateremu je Pribičevič s svojo blazno politiko utrdil volilne šanse tudi po nebano-vinskih pokrajinah. Bedasta pa je trditev jutrovcev, da se postavlja v ospredje koalicija demokratov in bivše opozicije. Kolikor poznamo opozicijonalne stranke, vemo, da odklanjajo tako koalicijo vse stranke, od klerikalcev pa preko zemljoradnikov vse do radičev-cev. Narodna radikalna stranka pričakuje mirno dan volitev, ker je očivklno, da se bodo našle stranke, ki se ji bodo kot najmočnejši državni stranki, rade volje priključile v svrho skupnega dela. Demokrati so danes izoliranil To na.l si zapomnijo vsi, ki stavijo svoje nade v prazne kombinacije, iztuhtane v uredništvu »Jutra«.
Ker je — kakor priznava »Jutro« samo — obnovitev demokratsko radikalne koalicije ne samo neverjetna, marveč izključena, je jasno, da bodo morali demokrati vgrizniti v grenki kruh opozicije. To jih najbolj boli, zlasti ambicijoznega g. dr. Žerjava in oblasti lakomnega Pribičeviča, da ne bodo več komandirali in terorizirali naroda po mili volji. Kakor so demokrati dan za dnevom zagotavljali klerikalcem, da so časi klerikalne komande za vedno minuli, tako pravimo tudi mi, da demokrati v Sloveniji nikoli več ne bodo paševali. Štiri dni se lahko še ustijo, potem jim bo odklenkajo. Znamenje pa, da jim teče voda z vso silo v grlo, je laž, ki so se je oprijeli, da bi na ta način še ribarili v kalnem. Parlamentarnega bloka pod demokratskim vodstvom ne bo, ker ga bo veliko boljše nadomestila razveseljivo ojačena NRS. Te trditve bodo potrdili najbližnji dogodki. Za potvarjanje resnice imajo demokrati Še štiri dni na razpolago, saj »uspehi« ne bodo izostalu
more sprejeti. Poslal je vojnemu ministru poročilo, da so te kože za nič in da bi država utrpela ogromno Škodo, Če bi se izdelali iz tega materijalu vojaški čevlji. Škoda da bi šla v stotine milijonov dinarjev. Toda g. Kozina je doživel zato drugo neprijetnost. Onim, ki so nosili odgovornost za nakup te kože, to ni bilo po volji, zato so mu dobavo — odvzeli. Tako so ga pripravili, da je moral svoje podjetje zapreti. Bil je za svojo poštenost — kaznovan. Upamo, da bo general g. Pešič ta slučaj strogo preiskal, krivce pa pošteno kaznoval.
O. Kozini čestitamo, da je imel tako dobro voljo, pokazati, kako mora pojmovati svojo dolžnost vsak vestni liferant«.
Boljšega priporočila ne bi nikdo mogel napisati našemu kandidatu g. Kozini. Vidi se torej, da je NRS v Sloveniji postavila odlične poštenjake na kandidatno listo.
— TAJNIŠTVO NRS ZA DOLENJSKO JE V NOVEM MESTU, HOTEL PRI JAKŠETU, I. NADSTROPJE.
NAMEŠČENCI,
pristopajte k Narodni radikalni stranki, ki je edina državotvorna stranka!
3
Novo mesto, 13. marca.
Dolenjska je znana po tercijalkah In tretjerednikih, zato pa nobenega inteli-genta ni mogel presenetiti sledeči razglas v tretji številki »Glasnika presv. srca Jezusovega«, na podlagi katerega b ovsakemu našemu bralcu jasno, zakaj je prišlo na shodu samostojnežev v Novem mestu 12. t. m. do obžalovanja vrednih dogodkov, o katerih govorimo v našem članku. Dotični razglas v »Glasniku presv. srca Jezusovega« se doslovno glasi:
Volitve!
Tudi volitve so verskonravno dejanje, da ž njimi: ali služiš Bogu, ali pa kljubuješ Bogu in ga žališ! Dobra volitev — dobro delo za nebesa; slaba volitev — greh, obremenitev vesti, dušna škoda! Tudi z volitvami se dela za večnost. Častilci božjega Srca, uredite volitve tako, da bo ž njimi zadovoljen vaš Zveličar, največji Prijatelj Slovencev: Gospod Jezus Kristus! Glasnik prosi, da se pri volitvah upošteva tole:
1. Izročite, priporočite cele volitve — presv. Srcu! 2. Molite volile! in ne-volilci, zlasti žene, mladina, otroci k Svetemu Duhu za razsvetljenje in za srečen izid letošnjih pomladanskih volitev. Molite prisrčno, molite zaupno, molite vztrajno! 3. Ne dajte se razburiti! Ohranite mirno kri, mirno srce! Ostanite čisto mirni! 4. Pomislite dobro, kako boste volili, vprašajte nebeško Mater, nebeškega Očeta, vprašajte Jezusa v presveti Evharistiji. 5. Za dan volitev se volilci spravite z Bogom, volit pojdite v stanu — milosti božje! 6. Volit pojdite gotovo vsi volilci! Vsak volivec — brezizjemno! Bog vas kliče! Vest vam naroča! Volite pa — po božji volji! Volite za tisto stranko, ki jo poznate za najbolj krščansko, veri in cerkvi najbolj zvesto! Volite v parlament može, o katerih dobro veste, da se najbolj drže božjih in cerkvenih zapovedi! Možje, ki zvesto slrčijo — Bogu, bodo tudi najlepše skrbeli za svoj narod, za ljudstvo!
Volilci slovenski, postavite za svoje zastopnike v parlament može, ki neustrašeno vihtijo prapor — krščanske pravice in ljubezni!
Volilci, predno pade vaša kroglica v volilno skrinjico, položite jo v — presveto Srce Jezusovo!
Srce Jezusovo bodi simbol srečnega izida!
Mi z Bogom — Bog bo pa z nami!«
Tako pravi tedaj fen sam klerikalen razglas svojim vernikom, ne smemo pa pozabiti, da je izdala klerikalna stranka vse polno okrožnic in navodil, s katerimi je pripravljala teren za svojo »katoliško«, od Boga izvoljeno stranko«. In njene okrožnice že rode sadove, kakor je sijajno pokazal shod SKS nasproti pošte v Novem mestu.
»Kmetijski list«, glasilo samostojnežev, je bilo tako predrzno, da je že dva tedna pred shodom pozivalo vse klerikalne volilce, kakor kmete, profesorje, advokate itd. na javno »debato«. Klerikalci v Novem mestu in v okolici so zaradi tega kar pihali od jeze, ter vneto lazili od moža do moža, predvsem pa od — žene do žene, katere so s svojimi pridigami že do tega pripravili, da nočejo nič več skupaj spati s svojimi možmi, češ da so »od hudiča navdahnjeni«. Tako se je zgodilo, da so v pondeljek zjutraj že na vse zgodaj romale cele procesije žen in mož iz vseh bližnjih vasi v mesto na zboroval-ni prostor.
Že pred otvoritvijo shoda je bilo opaziti Iz vseh sosednjih župnij, kakor iz Šmihela, Stopiča, Podgrada, Št. Pe-
tra, Šmarjete itd. polnoštevilno zbrane kaplane in župnike, župnijske dekle in hlapce, ki so krožili med kmeti ter jih vnovič opominjali, naj bivšemu ministru Puclju sploh ne puste do besede. Med pisano klerikalno družbo so se zlasti odlikovali neprostovoljni humorist, bivši urednik novomeške »Sedanjosti« g. Radešček, potem rdečelasi g. Munda, tajnik SLS v Nvem mestu, in z očali obdan g. kaplan Gornik iz Šmihela. In res, kakor hitro je odprl g. Avsec usta v imenu krajevne organizacije SKS, že so zagnale sfanatizirane klerikalne ženice strahovit krič, da se je zdelo, kakor da se Jeriho podira. Ko je nastopil g. Pucelj, se ga ni niti slišalo, čeprav je mož dobro rejen in ima tudi močan organ.
Toda samostojneži so bili na klerikalni obisk dobro pripravljeni in tako se je zgodilo, da so takoj stopili v akcijo mnogoštevilni orožniki pod poveljstvom odožniškega podporočnika Tomšiča. Med huronskimi kriki: »Fej Pucelj!« »Kje so voli?« »Kje so krave?« »Dol z mesarjem!« so orožniki pritisnili množico zbranih žensk nazaj ter napravili kordon. To pa se jim je posrečilo le zaradi tega, ker je bU med ' okroglo 1200 zborovalci skoro vsak drugi reditelj! Toda še je padalo kamenje iz bližine, ki so ga metale celo nedorastle deklice, to pa vse med smehom in odobravanjem zbranih kaplanov in župnikov! Končno se je le posrečilo napraviti red, nakar se je nemoteno vršilo zborovanje.
Minister na razpoloženju g. Pucelj je v svojem enournem govoru vehementno napadal klerikalce, in priznati se mora, da so bili njegovi argumenti naravnost uničevalni za SLS. Zborovalcem je temeljito pojasnil klerikalno igro z avtonomijo, katero so začeli šele sedaj trobiti, ko niso več na vladi, ko pa je bi! dr. Korošce minister, so pa lepo molčali! Še več, Korošec je podpisal ustavo, v parlamentu je v dveh letih in štirih mesecih samo enkrat govoril in še tedaj zato, ker je bil izzvan od Pribičeviča, ki ga je smešil, češ, kaj boste uganjali demagogijo doma v Sloveniji, tukaj, kjer lahko kaj dosežete, pa molčite! G. Pucelj je prav točno povedal, kaj bi lahko naredila NRS, če bila hudobna in če ji ne bi bilo do konsolidacije države. Pritegnila bi Banat in še nekatere druge kraje k Srbiji, Slovence pa bi prepustila usodi. Naš denar bi s tem zgubil vso veljavo, prišel bi do vrednosti ničvredne avstrijske marke, dinar pa bi se visoko dvignil. Osvetlil je še nesramno politiko SLS, ki je 1. 1920 kandidirala kmete, letos, ko se ji je zazdelo, da so njene laži že dozorele, pa kandidira same profesorje in doktorje, s čimer je ponovno razločno povedala, da ji gre le za gospode okoli centrale.
Za g. Pucljem je nastopil kandidat za novomeško okolico g. Klinc, ki je obljubljal, da bo delal za kmečke koristi, ter pozival ljudi, naj volijo SKS. Za njim je govoril njegov namestnik, zo-botehnik g. Ogrič, ki je povedal o barometru, češ, kadar barometer raste, tedaj je dosti ljudi pri njem, kadar pada, pa malo, vsled česar naj bodo kmetje prepričani, da js njihov prijatelj. Govornik je govoril še o potrebi nadprodukcije, o prejemanju plačila v dinarjih in ne v lirah, kar je katastrofalno za naše gospodarsko življenje, nakar je dobil končno besedo bivši poslanec g. Mermoija. Tudi ta je klerikalcem par bridkih povedal. Omenil je, da so klerikalci tisti, ki so zakrivili, da se potikajo naši fantje po Macedohiji in sploh po južni Srbiji. To so zakrivili že leta 1920, ko jim je trda predla, pa so se bali ljudi, katerim se odpirajo oči.
Takrat so sporočili v Beograd, da so naši fantje nezanesljivi, kmalu nato pa so vojaške oblasti odredile, da morajo naši fantje služiti pri vojakih v južnih krajih.
Ko so dobili pristaši nasprotnih strank priliko oglasiti se k besedi, se je oglasil edino nadebudni g. kaplan Vinko Gostiša iz Šmarjete, ki je z gromovitim glasom sledeče povedal: »Ko je postal Pucelj minister, so se razmere z vsakim dnem slabšale, zato pa dol s Pucljem in živijo SLS!« Ko ]e to povedal, Je skočil z vzvišanega prostora med ljudi, ki pa so ga sprejeli s pomilovanjem. Klerikalne ovčice, večinoma žene in dekleta pa so zopet zagnale huronski krik in vik, ki je trajal še precej časa po zar ključenem shodu.
Podčrtati je treba dejstvo, da tako razburjenega dneva še ni doživelo Novo mesto. Med zborovanjem so se okrog kordona rediteljev SKS formirale grupe, ki so se obdelovale s pestmi, nogami in — palicami! Odlikovale so se že-n, ki so tolkle može po obrazih, in dekleta, ki so žvižgale in histerično kričale na vse pretege: »Živijo SLS!« — Kaplani in župniki so jim ljubeznivo mežikali ter jih vzpodbujali. Tega ne bi nihče verjel, toda vse to se je godilo, ob belem dnevu in ob navzočnosti neštetih prič! Klerikalna vzgoja žanje uspehe, pri katerih mora škof Bonaventura Jeglič, če je količkaj dostojen, zardeti od sramu kakor škrlatl Toda pri klerikalcih ne smemo računati na dostojnost, prej vse na drugo.
Zanimivo je opazovati volilni boj, ki dosega v teh dneh svoj višek. NRS je komaj pred mesecem dni stopila v akcijo, vendar pa že zaznamuje uspehe. Nii sicer dosti ljudi, kateri prihajajo do spoznanja, toda množe se, in to je dobro. Spoznanje, da ne bo mogla pomagati slov. ljudstvu nobena druga stranka s svojimi par poslanci, pač pa vse največja stranka v državi, to je narodna radikalna, se počasi širi. Tajništvo NRS za Dolenjsko je komaj pričelo poslovati, vendar pa je že toliko doseglo, da so ljudje kolikor toliko informirani, da ni NRS — srbska stranka, temveč stranka Srbov, Hrvatov in Slovencev. Ker bo stalno poslovala, bo ustvarilo trdne organizacije, ki se bodo vsepovsod odrezale pri prihodnjih volitvah. Njegovega razpoloženja čisto nič ne moti, da se ne ho to zgodilo že 18. marca, čeprav mora iskreno želeti vsak človek, ki mu je do blaginje in procvita države, da bi se ljudstvo iztreznilo ter volilo največjo stranko države, to Je narodno radikalno stranko, ki bo mogla upoštevati in rešiti njegove zahteve. Treba je vztrajno delati, pa se bodo uspehi kmalu pokazali!
Pisdleve p@SomiJe.
Kakor smo nedavno doznali, sta taiela Pucelj in Rajar do pred tremi tedni okoli Krškega še prav dobre šance. Sedaj jim je. zadnje nade uničila črnomeljska katastrofa. Ljudstvo je spoznalo, da sta laž-njiva demagoga, nesposobna, da bi vodila ljudstvo. Volilci so mnenja, da !e še najboljše, da g. Pucelj i v bodoče kolje prasce, Rajar pa se zopet posveti konjskemu mazaštvu. To je njuno Pol e' ’R katerem lahko delujeta v splošen dobrobit. Kakor cek kože, tako se držita Pucelj in Rajar politike. Nočeta se odreči poslanskemu mandatu. Ker jima drugače ne kaže, hodita na agitacijo po živinskih in drugih sejmih. 12. t. m. 3e Pucelj na semanji dan ponovil v Novem mestu svoj žalostni nastop v Črnomlju. Q. bivši minister je ljudstvu kazal Jezik. Vsi so mnenja, da Je to pravi. Izraziti Bauernfänger, nespameten dovolj, da še ne vidi preteče polomije. Pucelj je prišel ob ves kredit. Saj se še na svetu nikjer ni zgodilo kaj takega, da bi sl pustil lažnjivec postavljati za svoje laganje slavoloke ter sl pustil zato oficijelno kaditi.
Minister
dr. Niko ŽupaniČ.
; njegovega življenja in delovanja.)
Letos je dvaindvajset let, odkar se i prvič oglasil v slovenski javnosti ■ ko Zupanič, tedaj vseučiliščnik na imaju. Brez predhodnega omahovanja n hoje po stranpotih je Zupanič nenadoma nastopil kot vstvaritelj in zagovornik nove jugoslovenske ideje. Svojemu prvemu nastopu je ostal zvest do danes. Širil je idejo edinstva v časih, ko se je mnogim zdelo nemogoče to, kar smo dosegli Slovenci z osvobo-jenjem in ujedinjenjem v veliki in močni jugoslovanski državi.
Dr. Niko Zupanič je sin kmetskih starišev Mikota in Katarine Zupanič. RodU se je 1. decembra 1879 v Gribljah nad bistro Kolpo. Belokranjska je dala že precej nadarjenih in velikih mož naši domovini: Otona Zupančiča, kiparja Gangla, jezikoslovca J. Navratila, pesnika Gangla, dva ameriška Škofa Vrtina in Stariho, filozofa in kirurga dr. Fr. Derganca in tudi nadarjenega ali žal na kriva pota zašlega
* Iz uvoda dr. Županičeve knjige »Slovenija vstani!« Cleveland 1916. Uvod je na-
p*?-
kanonika Evg. Lampeta. Griblje pa so dale učenjaka in jugoslovenskega politika dr. Nika Zupaniča.
Minister dr. Zupanič je hodil kot deček v šolo k staremu učitelju Barle-tu v Podzemelj, 1. 1887 pa ga je odpeljal oče v Novo mesto, kjer je študiral do mature. Po maturi je odšel najprej na Dunaj, kjer je moral zadostiti vojaški dolžnosti kot enoletni prostovoljec pri nekem kavalerijskem polku. Kot rezervni poročnik je bil dodelj’en 26. kavalerijski diviziji v Pfemislu kot komandant municijske kolone v vojnem času. Ob izbruhu svetovne vojne ga je klicala vojaška oblast, toda on ni prišel... Sam avstrijski konzul v Rimu je prinesel v hotel »Flora« vest, da so ga Avstrijci obsodili na smrt, toda on je smeje odgovoril:	nai mi Avstrijci
pljunejo pod okno!
L, 1903 je bil promoviran doktorjem filozofije. Poslušal je največ profesorje: V. Jagiča, K. Jirečka, V. Tomasche-ka, H. Hoernesa, F. Jodla itd. za doktorsko disertacijo je obdelal predmet: »Prihod Slovenov na jug.« Za profesorski izpit je izdelal: »Prebivalci ilirskih dežel od starega veka do danes.«
Nato je šel v Monakovo, kjer je poslušal prazgodovinsko arheologijo in antropologijo pri slavnem profesorju Rankeju. Pozneje je prosil za službo
pri dvornem muzeju in pH dvorni knjižnici na Dunaju, toda njegova prošnja je bila odbita, ker je bil znan kot zaveden Jugosloven.
V jeseni 1899 je organiziral na Dunaju proslavo Prešernove stoletnice, ki je bila veličastna manifestacija slovanske misli.
Začetkom XX. stoletja je Pričel dr. Zupanič s svojim belokranjskim rojakom Fr. Dergancem izdajati na Dunaju revijo »Jug«, ki je krepko zaoral na slovenskem polju brazdo narodno-rar dikalne politike in brazdo moderne jugoslovenske misli. Posejano seme v srcih mladine je klilo naprej ip gibanje, ki ga je pričel Zupanič se ni ustavilo, ampak je naraščalo vedno^močnejše, dokler nismo dosegli s pomočijo hrabrih Srbov svoje politične in narodne svobode.
Dr. Zupanič je potem ko je dunajska vlada prepovedala izhajanje »Juga« nadaljeval svoje delo pri raznih revijah in spisal več znamenitih knjig. L. 1903 je napisal informativno brošuro »Macedonien und das türkische Problem«, ki je napravila velik utis ne samo na Jugoslovene, ampak tudi na druge narode. Pisal je v »Slov. Narodu« o jugoslovenskem vprašanju, o beograjski reviji »Slovenski Jug«, v »Ljubljanskom Zvonu« itd.
Zadoščenje za Zupaničevo delovanje je bil obisk Slovencev v juliju 1910 v Beogradu. Topovi iz beograjske trdnjave so pokali Slovencem v pozdrav in polkovne godbe so igrale naše koračnice. V januarju 1. 1911 se je ponesrečil v Beogradu slovenski avijatik E. Rusjan iz Gorice, ki je pred svojim poletom izjavil:	»Ce umrem v Srbiji,
umrem v svoji domovini.« Dr. Zupaniča je doletela takrat tužna čast držati mrtvemu Rusjanu nagrobni govor v slovenskem jeziku. Pred okni avr sirijskega poslaništva je govoril: Kakor bo na sodni dan glas trombe obudil mrtve k življenju, tako bo kmalu moč krvi in jezika poklicala rodove jugoslovenske v silen zbor enega naroda.
Dr. Zupanič je bil namreč že od L 1907 v Beogradu kot kustos kraljevskega zgodovinsko-umetniškega muzeja, kamor ga je povabila srbska vlada, ker ni mogel dobiti v Avstriji kot zaveden Jugosloven in odločen protiav-strijec svojega mesta. Neposredno pred vojno ga je dodelilo srbsko prosvetno ministrstvo »Etnografskemu muzeju« v Beogradu, kjer se je po nje-I sovi želji sezidal antropološki institut j za plemensko prerivanje Jugoslo-1 Venov.
V Beogradu je bil Zupanič pol politik in pol učenjak. V muzeju je delal ob uradnih urah na znanstvenem polju, v prostih urah pa se je bavil z javnimi vprašanji, zlasti z jugoslovensko politiko. Največja beograjska lista »Politika« in »Pijemont« sta bila prežeta z jugoslovenskim duhom.
Prišla je za Srbijo doba vojn in krvnih žrtev, ki so se začele v jeseni 1912 in so se končale po našem osvo-bojenju. Ko so Srbi premagali Turke pri Kumanovem, so dobili vso staro Srbijo do Djakovice, Dibre in Prizrena; prišli so celo na Jadransko morje pri Draču, da bi dobili odduška na albanski zemlji, ker so vse dolgo jugoslovensko Primorje od Trsta do Črne gore vzeli Nemci in vladali pod firmo »Avstrije«. Takrat je zaropotala Avstrija z orožjem češ, kako si drznejo Srbi iti na morje, tista Avstrija, ki je ustvarila samostojno; Albanijo proti Jugoslovanom! Tedaj je dr. Zupanič zavrnil avstrijske laži v knjigi »Alt Serbien und die albanesische Frage« (Dunaj 1912), V maju 1914 je imel Zupanič v Velesu ob reki Vardar, pomemben govor, v katerem je čestital Velešanom osvoboditev izpod turškega jarma v imenu Slovencev.
'	(Konec prih.)
Volilci, glasujte za največja državno stranko Srbov, Hrvatov in Slovencev!
STRANKARSTVO DEMOKRATSKIH URADNIKOV.
Demokratski uradniki besnilo proti Vsem, ki ne trobijo v njihov rog, in mislijo, da mesto g. Pašića še vedno sedijo v vladi razni Pribičevići. V Krškem so se demokratski derviši iz uradniških vrst brutalno ponašali napram pristašem Narodne radikalne stranke. Vedli so se hujše, kakor klerikalni jezuiti. Te ljudi vodi edino slepa strankarska strast. Voditeljem se cedijo sline po materijelnih dobrinah. Demokrati so se bali, da bi radikalci odvedli Nemce od njihove nacijonalne politike, zato so organizirali »Orjuno* in druga čestita narodna društva proti vladi. Deževalo Je lepo napisanih protestov. To Je borba, slična oni, ki jo je svojčas vodil Don Kišot proti mlinom na veter. Silno je demokratsko zgražanje nad dejstvom, da bl NRS mogla dobiti kak nemški glas. Dolžili so Narodno radikalno stranko narodnega izdajstva ter kričali, da prodaja »radikaiija« nacijonalne interese za skledo leče. Medtem pa se razni Brezniki, Jugi, Kramarji in Žerjavi shajajo pri bogatih večerjah, ki jih daje Trboveljska premogokopna družba. Tam pakti-rajo tiho z Nemci. Sramujejo se jih pa v javnosti in jim odrekajo celo vsa držav-ijanska prava. Če uradništvo te perfidne Igre, ki so jo uprizarjali demokrati ves čas svoejga samopaževanja, niso izpregledali in je nočejo izpregledatl, potem jim ni nobene pomoči. Sedaj se g. Reisner zopet poteguje za uradniške glasove. Uradništvo pa se naj vpraša, kdo bo v parlamentu več zalegel: ali Reisner, katerega bo delegiral kakih 45 poslancev broječi demokratski klub, ali minister Županič, ki kandidira na programu stranke, gotove svojih 120 mandatov. Dr. Zupanič je bil samo v volilni, torej prehodni vladi In vendar je v tem kratkem času storil neprimerno več, kakor vsi Reisnerjl, Kukovci in Žerjavi v času rednega parlamentarnega zasedanja. Tisti, ki hočejo sebi, državi in narodu dobro, bodo 18. marca glasovali za ono stranko, ki bo v parlamentu tvorila ogromno večino in brez katere se ne bo odločalo v nobenem vprašanju. Oni, ki so pa tako zaslepljeni, da še danes verjamejo raznim g. Reisner-jem, pa si naj pripišejo posledice samim. Narodna radikalna stranka se bo na koncu ozirala tudi na to, da ne bo pomagala onim, ki zavestno rujejo proti njenim tradicijo-selnim temeljem.
SKRBNI KLERIKALCE
Klerikalci sklicujejo za 14 marca zve Cer v »Union« javen političen volilni shoi Vseh javnih in privatnih nameščencev. Vsa komur je še v spominu velika skrb, ki si
10	gojili naši klerikalci za nameščenstvo Ta skrb je bila največja takrat, ko so bil klerikalci na vladi in ko se zanje niti zrne «lil niso. Sedaj so pa klerikalci kar naen krat začutili silno skrb za nameščence in si *anje sklicali poseben shod, na katerem jin bodo obljubljale klerikalne »špice« in ge nerali Korošec, Gosar in Pirc sveta nebe sa na onem svetu, na tem svetu pa nii dela in take plače, da bodo uradniki prve ga kar z vozički prihajali po denar. Polei tega jih bodo naučili novi avtonomni zcm »lepiš Slovenije, ki je izšel v Slovenski kle «kalni stranki in se ga povsod dobi z: «eno — volilne krogljice. Javni in privatn Nameščenci dobro vedo, kaj bi pomenili ^nje klerikalno-boljševiška dobrota. Naj ?anj, da bi moral nameščenec priti po p!a
— s spovednim listkom in z izjavo, ds
sicer državen element, da pa o držav f Beogradom noče ničesar slišati. Kleri-Junl demagogi iz Kopitarjeve ulice bode ““Stavili vsem nameščencem popolnoma pc a°ru demokratskih lovcev prav debele li-rghice; nasedli se bodo nanje- pa le kle-■USauii kalini, o tem smo prepričani
TRBOVLJE.
V Ponedeljek, dne 12. marca se fc VTS" v Trbovljah shod zveze delavne-S» ljudstva, na katerem so nastopal; Kot govorniki sodrugi Kolšek, Pristav cL h •0?>n’ kandidat žalostne postave bhod je imei glavni namen, da blati našega vrlega sodruga Mihata, za katerega mi vsi vemo, da je bil vedno vnei zagovornik proletarske misli in da j« Ponosno trpel v gorski vasi Pirešici teed tem ko so si drugi voditelji delil; Jolarie. Hočete, da dokažemo? Vse nji. bovo blatenje in puhle neumne fraze niso nič pomagale. Slišali so se klici: dajte nam kruha, mi smo siti Vaših ob-oub! Salamon in Pristav sta samo po-^bila povedati, kako sta si razdelila \ tečaju, ako bode Salomon izvoljen, planiško plačo in si delila kožo Še ne-rsteeljenega medveda. Jasno je, da tr-^veljski proletarijat ne bo imel zaupa-j/® v te otroke, ki spadajo bolj v šolo *rkor» da bi zastopali z vso resnostjo avtice revnih in izkoriščanih. Na kon-j®0 začeli, ko jim je ljudstvo ugovar-au« ^^ti kot pobesneli: VoHte peto *abihdlno skriufi00- Pri tem so pa po-uaWx/k so bili ravno oni tisti, ki so z P03®*0 ogorčenostjo in jezo obsojali ob vslu.ie socijalpatrijotov, ki so jih
11	v ^ PriJüd denuncirah in spravlja-oremož^r®’ P°kra]11 n^ove domove in darii üb ? e organizacij. Trboveljski ru-
iT J?uj0 že splošno za malo zme-® Se 2 usmiljenjem gledajo to tefoovo Početa _ Rudar z odprtimi
teh	SLS Plačuje na d
»lau^kbati nasilno jbodg. G. Kalan i
rÄr,k£!lnf Bla*!v. tesen. SLS obljubi tn^teteh na prižnicah in shodih ubogi kalce da pride v nebesa ako voli kiei bakQ’o®0.?3 pa se zopet enkrat smejej o Jlh. Utesnili.
terc ip^^barju je Stefanovičeva figa, k v'-:aUnwe zz fevoIver, kakor se vidi !	uvodnika »Jutra«, globoko pr
i ,; s Vlade)06 ^ možzalle' tako da je čut
Sassrlseia !Suk8S&nstg®sa üuBawB.
Včeraj ob 11. uri dop, se je vršila v sejni dvorani ljubljanskega magistrata svečana zaprisega ljubljanskega župana dr. Ljud. Periča. Že pred 11. uro so se pričeli zbirati v mestni posvetovalnici člani občinskega sveta. Odborniki, pripadajoči SLS so imeli nataknjene bele nageljčke v gumbnici. Par minut po 11. je dospel v sejno dvorano g. pokrajinski namestnik Ivan Hribar, v spremstvu vladnega tajnika dr. Bogataja. Občinski svetniki — manjkali so samo nekateri demokrati — so zasedli svoja mesta tako, da je Izpolnila sredino »Zveza delovnega ljudstva«. Magistratno uslužbenstvo se je znašlo v dvorani pod vodstvom magistratnega ravnatelja dr. Miljutina Zarnika, Galerija je bila polna, vndar se je obnašala zavsem hladno.
Pokr. namestnik je objavil županu, da je osrednja vlada potrdila njegovo izvolitev za ljubljanskega župana. Pozval je dr. Periča, da položi kot župan avtonomnega mesta Ljubljane v njegove roke prisego vernosti in vdanosti, kakor tudi prisego poštenega izvrševanja službene dolžnosti. Župan je z povzdignjenim glasom ponavljal besedilo prisege. Takoj po zaprisegi in podpisu tozadevnega akta je imel pokrajinski namestnik g. Ivan Hribar kratek nagovor, v katerem je v glavnih obrisih začrtal gospodarske, finančne in socijalne naioge, ki čakajo župana z občinskim svetom nujne rešitve. Omenil je, kanalizacijo, nove vodovodne naprave, razsvetljavo, ter novo električno centralo. Na vrata mestne uprave trka socijalno
vprašanje, ki je eminentne važnosti tudi za občinski svet, čeprav je njegova rešitev v glavnem pridržana državi Župana je g. Hribar v imenu vlade opozoril na finančno vprašanje, ki bo delalo mestni upravi težkoče. Občinski svet si bo moral v tem pogledu izbrati srednjo pot, davčne obremenitve. Ozirati se bo treba na industrijo in obrt, vendar pa je v prvi vrsti merodajno načelo, da gospodarsko močnejši podpri šibkejšega. Varčnosti bo treba pri iskanju kreditov. 31. decembra L 1914. so znašali dolgovi mestne občine ljubljanske 8 milijonov, koncem februarja L 1. so iznesli 42 in pol milijona. V tem času so se občinski dohodki zvišali od 1,800.000 na 36,000.000 v letu 1922. Gospod pokrajinski namestnik je obljubil županu podporo vlade pri izvrševanju gospodarskih in socijalnih nalog občine.
Nato se je župan dr. Ljudevit Perič zahvalil pokr. namestniku za čestitke, izjavljajoč, da bo vestno in nepristransko vršil dolžnosti župana. Takoj nato je župan razvil v kratkem govoru svoj program. Pozval je vlado, da priskoči občini na pomoč pri ureditvi socialnega vprašanja. Vlada bi morala graditi sama gotova poslopja. Ravnotako bi morala vlada občino podpirati glede ureditve cenene prehrane nižjih slojev. Sklepoma je dr. Perič obljubil, da bo nepristranski izvrševal svoje funkcije in dä isto pričakuje tudi od vlade. Za-prisežna ceremonija je bila ob 11-20 z nagovorom župana končana.
Dnevne novosti.
— Dokumenti iz črne dobe de-nuncijantsfva. Jutri pričnemo priobčevati dokumente iz črne dobe de-nuncijantstva, ki bodo pokazali naše klerikalce v sramotni luči narodnih izdajalcev. Naša javnost bo imela priliko, da se prepriča, kje je lopovstvo in kdo je pravi sovražnik slovenske svobode, kulture in napredka. Dokumenti pa bodo tudi dokazali, da so ostali klerikalci in njih zavezniki dosledni sovražniki Srbov, dinastije, našega narodnega in državnega edlnstva in da vodi klerikalna politika naš komaj osvobojeni narod v novo suženjstvo, ako vlada v pravem času pozabi na svoje dolžnosti napram narodu in državi.
— Potovanje ministra dr, Županlča. Prevčerajšnjim je obiskal g. minister Krško, Kostanjevico, Sv. Jernej in Leskovec. V Krškem ga je pozdravil okr. glavar dr. Svetek. G. minister je sprejemal številne deputacije iz uradiških, kmetskih in delavskih krogov. Vrnil se je včeraj preko Leskovca, v Krško in od tam v Ljubljano. Danes je odpotoval dr. Županič v Novo mesto, odkoder se poda v Belokrajino. V Novem mestu bo izročil odlikovanja županu Karlu Rozmanu (red Sv. Save IV. razreda), viš. okr. zdravniku dr. Vavpotiču (red Sv. Save IV. razreda) in frančiškanskemu patru Otokarju Alešu (red Sv. Save V, razreda).
— Naše gibanje v Novem mestu. V petek, dne 16. t m. ob 8. uri zvečer se bo vršil v Narodnem domu v Novem mest volilni shod Narodne radikalne stranke. Govoril bo član akijskega odbora NRS v Ljubljani. Somišljeniki, udeležite se zborovanja v obilnem številu.
— Lopovstvo. Pod tem naslovom psuje glavno glasilo _ avtonomističnih separatistov, klerikalni »Slovenec«, naš list in Narodno radikalno stranko. To je znamenje, da smo stopili na rep klerikalnemu reptilu, ki zastruplja naše dobro ljudstvo s sejanjem sovraštva do Srbov, države in dinastije. »Slovenec« se sicer izgovarja, češ da se bori le za enakopravnost in da so klerikalci dobri patrijotje, toda vsakemu političnemu šolarčku je znano, kako piše »Slovenec« o naših narodnih in državnih svetinjah. Ako gospodje želijo jim postrežemo s citati (z navedbo številke in dneva) od predvojne dobe pa do zadnje volilne borbe. — Ako pa se hoče »Slovenec« prepričati, kaj pišejo italijanski Usti o »patrijotični« politiki slovenskih in hrvatskih separatistov, naj se potrudi do enega ali drugega italijanskega žumalista, ki se mudijo te dni med nami. Mislimo, da mu to ne bo težko, zlasti še, ako ga vprašamo, če mu je kaj znano, kdo je te dni Informiral nekega Italijanskega žurnalista o političnih razmerah v Sloveniji Toliko za danes.
— Jubilej Toma Zupana. Danes praznuje monsignor Tomo Zupan dijamantni mašniški jubilej svojega sveče-ništva. Jubilant jo znan naši javnosti kot vzor poštenega moža in duhovnika, vzgojitelja in narodnega delavca. Nad 40 let je deloval kot gimnazijski profesor v Kranju in v Ljubljani. Bil je vedno priljubljen med dijaki Tudi kot
vzgojitelj v ljubljanskem Alojzijevišču si je pridobil mnogo zaslug za odkritosrčno vzgojo mladine. Fanatični zastopniki cerkvene oblasti, ki so se brigali bolj za politiko nego duševni blagor, so ga po krivici preganjali, toda Zupan je ostal zvest svojim višjim krščanskim nazorom. Bil je 21 let prvomestnik naše narodne šolske družbe sv. Cirila in Metoda, za katero si je pridobil neven-Ijive zasluge. Monsignor Zupan je deloval in še deluje na literarnem polju.
V	literarno znanstvenem svetu je znan zlasti kot prešemoslovec, ki je objavil mnogo svojih del o pesniku Prešernu.
V	svojem gradiču na Okroglem je ustanovil Prešernov muzej in sestavil v trudapolnem delu Prešernov rodovnik. G. jubilantu čestitamo na njegovem redkem jubileju ter mu z vso našo javnostjo vred želimo še mnogo solnčnih dni v svobodni domovini!
— Mrtvi »kmefijacl«. Zadnji »Kmetijski list« sporoča svoji maloštevilni javnosti imena onih svojih pristašev, ki so zapustili prapor Samostojne Kmečke Stranke in prestopili drugam. Tako odpadajo počasi listi z gnilih dreves.
— Za geometre. Uradni list prinaša naredbo finančnega ministrstva, da se sme vpokojenim državnim geometrom, ki so prebili najmanj 28 let v državni službi, podeliti pravica civilnega geometra, ne da bi se zahteval dokaz o dovršenih študijah in predpisani izpit.
— Iz srednješolske službe. V stalni pokoj je stopil Josip Kožuh, prof. državne gimn. v Celju.
— Iz gradbene službe. Imenovan! so pri gradbeni direkciji v Ljubljani:	dr. Rajn-
hoid Kerschbaumer, za tajnika 7. čin. razreda, dr. Igo Est in dr. Stanko Novak za tajnika 8. čin. razreda: za ing. v 8. čin. razredu pa Rudolf Kralj in Josip Porenta.
— Iz odvetniške službe. V imenik odvetnikov s sedežem v Šmarju pri Jelšah je vpisan dr. Srečko Rupnik.
— Dražba lova. Občinska lova mestne občine kamniške In občine neveljske se bosta dne 17. marca ob 9. uri dopoldne oddala v zakup na javni dražbi pri okrajnem glavarstvu v Kamniku.
— Sprejem uradniških in poduradniškib pripravnikov pri Južni železnici. »Obratno-ravnateijstvo Juž. žel. »personalni oddelek« v Ljubljani sprejme za prometno in transportno službo večje število uradniških in poduradniškib pripravnikov in sicer kot uradniške pripravnike absolvente srednjih šol z maturo, ali njim sorodnih šol, podurad-niški pripravniki pa morajo imeti dovršene štiri razrede srednje šole ali en letnik učiteljišča, ali pa dovršeno meščansko šolo. — Nekolkovane, lastnoročno spesane prošnje je vposlati na gornji naslov do 15. aprila 1923 s sledečimi prilogami: (krstni in rojstni Ust. samski list, domovnico, nravstveno izpričevalo, ne nad 6 mesecev staro), zadnje šolsko Izpričevalo in potrdilo o zaposlenosti v času od izstopa iz šole do sedaj. Prosilcev, ki niso izpolnili 18. leto ne sprejmemo.*
—- Vsa stavbena podjetja in vsa stav-booddajajoča mesta se obvešča, da naj vse Proračune z načrtom za vodovodno-insta-lacijsko stroko, glede novih stavbnih instalacij vpošljejo načelstvu pokrajinske zadruge kleparjev, inštalaterjev in kotlarjev v Ljubljani, v roke g. Jakob Babnika, inšt. Kapiteljska ulica št 3. Glasom zadružnega sklepa se ne bode oziralo na posameznim obrtnikom vposlane ponudbe.
— Razglas pokrajinske uprave. V »Uradnem listu« je razglašena okrožnica vsem oddelkom pokrajinske uprave, okrajnim glavarstvom, političnim ekspozituram in mestnim magistratom o načelih upravnega postopanja pred občimi upravnimi obla-stvi.
— Razpis služb. V področju delegacije ministrstva financ za Slovenijo v Ljubljani se oddastl dve mesti pisarniških uradnikov. Prošnje naj se vložijo pri predsedstvu delegacije v Ljubljani do 26, t m--Na moški
kaznilnici y	sU razpisani mesti ..
višjega paznika trt paznika. Prošnje naj se vpošljejo do 15. aprila na ravnateljstvo kr-, moške kaznilnice v Mariboru.
— Protestno zborovanje železničarjev. V petek 16. t. m. ob 19. uri se vrši v veliki dvorani hotela »Union« v Ljubljani protestno zborovanje, ki ga prirede vse železničarske organizacije s sodelovanjem organizacij javnih nameščencev. Shod bo pojav solidarnosti vseh kategorij železničarjev in državnih nameščencev ne glede ali so aktivni ali upokojeni. Pričakovati je vsestransko obilno udeležbo. — Sporazumlje-ne železničarske organizacije in O. Z. javnih nameščencev in upokojencev.
— Opustitev orožniške postaje. Te dni Je bila opuščena orožniška postala v Zrečah na Štajerskem. Njeno področje se razdeli med postajo v Konjicah, Oplotnici in Vitanje.
— Imenovanja v vojski »Vojni list« prinaša sledeča imenovanja: Za komandanta vardarske divizije je imenovan polkovnik Milan Belič, dosedanji komandant te divizije Ljuba. Vukičevič je imenovan za šefa generalnega štaba 2. armijske oblasti Za šefa artiljerije 1. armijske oblasti je imenovan polkovnik Peter Todorovič; za komandanta savske artiljerijske brigade polkovnik Milivoj Dimitrijevič; za komandanta zetske pehotne brigade polkovnik Radoslav Petrovič; za komandanta potiske pehotne brigade polkovnik Miroslav Do-mić; za komandanta bitoljske pehotne brigade polkovnik Peter Milič. Generala Gjor-gjevlč in M. Marčinovič sta premeščena iz pokojninskega stanja v rezervo.
— Smrtna nesreča. Hlapec trgovca Trpina iz Rakeka Andrej Podgornik je vozil včeraj vino iz Cerknice domov. Med potjo pa je na neznan način padel pod težko naložen voz, katerega kolesa so mu šla čez prsi in mu zlomila rebra. Zadobil je še druge notranje poškodbe, za katerimi je še isti dan v ljubljanski bolnici podlegel.
— Razne nesreče. Puš Matevž, mestni delavec je tolkel kamenje, pri čemer mu je odletel košček v oko in mu ga močno poškodoval. — Lampič Rudolf, sin delavca iz Ljubljane je padel raz drevesa, ter si zlomil desno robo. — Delavca Antona Lastro so napadli in poškodovali po glavi neznanci v Stepanji vasi ker je preveč močno klical na »korajžo«. — Neki mestni delavec je tako močno sunil v prepiru služkinjo Marjeto Kokalj iz Kodeljevega v trebuh, da so isto morali takoj peljati v bolnico.
— Pobegli kaznjenec. Iz jetnišnice dež. sodišča v Ljubljani je pobegnil kaznjenec Marinšek Alojzij iz Gorjuš. Radi tatvine je bfl obsojen na 14 dni ječe.
— Za pobijanje pijančevanja, Mestni magistrat ljubljanski je izdai odredbo, po kateri je v dneh od vsake sobote od 6. ure zvečer pa do pondeljka do 11. ure predpoldne prepovedano točenje žganih opojnih pijač- Notoričnim pijancem je prepovedano dajati sploh vsalco alkoholno pijačo. Izjemo od gorenjega določila tvorijo edino gostilniški obrati v planinskih kočah, kolodvorskih restavracijah in bufetih ter kavarnah, kjer se smejo prodajati gostom v prepovedanem času tudi žgane opojne pijače, toda največ po šestnajstinko litra za osebo. Prepovedano je, da gostilničar odreka gostu jedi radi tega, ker ne uživa alkoholne pijače. Osebe pod 16 letom ne smejo dobiti sploh nikake alkoholne pijače, mlade osebe pod 18 letom pa smejo zahajati v gostilniške obrate samo v spremstvu nadzorovalnih oseb.
— Policijska kronika. Andreju Pipanu v Mostah je nekdo ukradel volneno odejo. — Izpred trgovine Šober v Ljubljani je neznan storilec odnesel rujav nahrbtnik, vsebujoč razne fotografske priprave, last fotografa Ludvika Fröhlicha. — Na neko dvorišče na Cesti na Gorenjsko železnico je nekdo pripeljal ročni voziček in nato pobegnil. — Mariji Radelj iz Sp. Brezovice Je nekdo ukradel srebrno zapestno uro. Tatvine je osumnjena neka 14 letna dekica. — Starinarju Benjaminu Salmiču je nekdo izpred trgovine odnesel moško obleko. — Iz hleva hotela »Štrukelj« je nek ljubitelj psov odpeljal lovskega psa.
— Mariborske vesti. Novoimenovani načelnik ministrstva notranjih zadev dr. Viljem Pfeifer je prevzel svoje posle kot namestnik velikega župana, ter sprejema vsako dopoldne v svojih uradnih prostorih na okrajnem glavarstvu. — Hlapec Jože Majcen je bil aretiran, ker je neusmiljeno udrihal po konjih, ki težko obloženega voza niso mogli izpeljati — V neki tukajšnji kavarni je bilo Zagrebčanu Josipu Haklu ukradenih iz njegove suknje, par usnjatih rokavic, vrednih 700 K. —- Umrl je kotlarski mojster Henrik Oman. Pogreb bo v sredo popoldnei.
— Nov profesor beograjske univerze. Ravnatelj umobolnice v Stenjevcu dr. Stanojevič je imenovan za profesorja psihijatrije in nevrologije na medicinski fakulteti beograjske univerze.
— Zagreb za drevesne nasade. Zagrebška mestna občina je votirala za vzdrževanje mestnih nasadov 2 milijona 400.000 kron. Posebno se bodo izmenjale smreke in jelke, ki so se lanskega leta posušile. Razen tega se bo v mestnih parkih postavilo okoli sto novih klopi in $e bodo tudi pota nekoliko popravila.
— Grozen samomor. V nedeljo, 1L t. ro. se je dogodil v Sarajevu strašen dogodek, o katerem govori celo mesto. Teologios Gorgonatos, brat bogatega trgovca Vasilija Gorgcnatosa, izvršil je včeraj samomor na ta način, da se je polil s petrolejem in se zapalil. Izdahnil je v strašnih bolečinah. To delanje je izvršil v svoji prodajalni. Teologios je hotel iti ob 1. uri pop. na obsk k nekemu svojemu prijatelju ne daleč od Sarajeva, toda brat Vasilij, ki je sploh z njim strogo postopal, mu je to zabranil vsled nalezljive bolezni, ki vlada v Sarajevu in okolici. Zdi se, da je Teologios izvršil ta strašni čin v stanju zblaznelosti.
— Kino Matica opozarja cen}, občinstvo, da se vsled velikega zanimanja za film »Lucrezia Borgia«, vrši predprodaja vstopnic od 15. t m. vsak dan od 10.—12. ure dopoldan ter od 2. ure popoldan naprej y blagajni kina na Kongresnem trgu 9.
— Čevlje kupujte od domačih tovarn tvrdke Peter Kozina & Ko., z znamko Peko, ker so isti priznano najboljši in naje©-nejšl Glavna zaloga na drobno in debelo v Ljubljani, Breg 20 in Aleksandrova cesta L
Zaupniki NM.
POSLANE LETAKE NRS, RAZNESITE PO GOSTILNAH, KAVARNAH, ŽELEZNICI IN PO VSEJ DF.ŽFI-L
Sokolski vestnik.
.— Sokolsko gledališče v Radovljici uprizori v nedeljo, 18- t m. ob sedmih zvečer in na praznik ob treh popoldne veliko zgodovinsko sliko iz časa preganjanja kristjanov v Rimu »V znamenju križa«. Zanimanje za to predstavo je jako veliko, zato priporočamo, da se je domačini udeleže v nedeljo, tako, da bo v pondeljek dosti prostora za tujce. Da se pričetek radi prepoznega prihajanja občinstva ne zakasni prosimo točnega prihoda. Priporočamo nakup vstopnic v predrodail ki jo oskrbuje br. Jaklič.
!8©^©$tg iz PrimoFsli®-
— Italija In bivši avstrijski upokojenci.
Tržaško društvo državnih upokojencev se je obrnilo na vse poslance in liste z okrožnico, v kateri izraža svojo bojazen, da bodo ob priliki juridične asimilacije državnih uradnikov znižane vse pokojnine bivših državnih uradnikov za 20 odstotkov. To naj bo torej obljubljena dežela, katero so ustvarili razni »odrešitelji«.
— Aretirani tržaški komunisti izpuščeni Od šestnajstorice aretiranih komunistov je bilo 12 izpuščenih. V ječi je ostal med drugimi tudi Slovenec Pertot.
3u§os!ov£nska Matica.
— Slovenskim knjigarnam na znanje! Matična knjigarna v Ljubljani, Kongresni trg 9 Je prejela v komisijo vse knjige, ki jih je izdala »Naša založba« v Trstu. Dose-daj so izšle sledeče knjige: Pregelj: Pleba-nus Joanes; Bevk: Faraon; Majcen: Za novi rod; Jadranski almanah za leto 1923. Zato naj se naslavljajo vsa naročila odslej le na gori omenjeno knjigarno. — »Naša založba v Trstu«.
Ljubljanska porota.
Podivjana morilka.
Kako daleč že sega pomanjkanje srčne kulture in kako zelo je razširjena alkoholna manija med našim ljudstvom, sta nam pokazala včerajšnja slučaja pred tukajšnjo poroto. 35 letna Neža Vrlinšek iz Šmartnega se je zagovarjala zaradi uboja nad svojim možem Antonom Vrllnškom. Nekako pred letom dni se je ta dični par spoznal, nakar sta se, po komaj 14 dnevnem spoznanju, na brzo roko poročila. Popivala sta, se pretepala in sploh dajala slab zgled zakonskega življenja. V začetku meseca marca t. 1. sta prišla iz Crne pri Guštanju v Tuhinj, kjer je imela obdolženkina mati kočo. Nekega dne, ko je prišel ubiti Anton Vrlinšek zvečer od dela, sta se začela na lepem prepirati zaradi denarja, ki bi ga moral ubiti prinesti s seboj. Obdolženka je v svoji togoti, da ni prinesel denarja, udarila svojega moža po glavi, nakar se je on zgrudil. Na tleh ležečemu mu je prizadejala še nekoliko udarcev, vsled česar je ubiti nekoliko ur nato izdihnil. Obdolženka pa je hladnokrvno upi-la okoli hiše in rekla slučajno mimoidočim, da bo sedaj imela mir in da ga je tako, da bo crknil. Porotniki so potrdili stavljena jim vprašanja, nakar so ji sodniki prisodili 4 leta težke »pokore«.
Detomor.
Pri popoldanski razpravi pa je dobila svojo zasluženo kazen 18 letna Marija Judež Iz Rova, dekla v Leskovcu, obdolžena hudodelstva detomora. Obdolženka je že kot 16 letno dekle imela razna razmerja s fanti iz svoje domače vasi. Meseca januarja 1. !. pa je začela ljubavno razmerje z 28 letnim Ivanom Kovačem, rudarjem v Zagorju, katero tudi ni ostalo brez posledic. Ko je spoznala meseca aprila 1. i, da se nahaja v drugem stanju, je to začela zelo skrbno prikrivati, tako, da celo ljudje v njeni bližnji okolici niso mogii ničesar opaziti. Sicer so nekaj slutili, da n! vse v redu, vendar gotovega ni mogel nikdo zaznati. Prikrivala je to celo tako daleč, da ni izdala svoje tajnosti niti svojemu ljubavniku. Nekega dne decembra meseca I. 1. je porodila zdravega dečka. Nato pa je obdolženka odnesla otroka v biižni 60 korakov oddaljeni gozd in ga tu meni nič, tebi nič izpostavila na listje in sc odstranila. Šele, ko so Kovačevi drugega dne našli malega mrlička v gozdu, je obtoženka priznala, da je porodila dete. In ko so vprašali brezsrčno mater, po vzroku njenega ravnanja, se je izgovorila, da je bilo dete mrtvo rojeno. Ker pa je preiskava dognala, da dete ni bilo mrtvo rojeno, pa je rekla, da se je bala sramote, in pa da ni vedla v kritičnem momentu, kaj da dela in kaj da se ž njo godi Porotniki pa so bili drugega mnenja, pa so potrdili krivdo, nakar ji je sodni senat prisodil 10 mesecev težke Ječe.
Borzna poredila.
Gurih,	13. marca. Otvoritev:
Berlin 2.58, Holandija 212, New York 536, London 25.22, Pariz 32.50, Milan 25.65, Praga 15.95, Budimpešta 17.25, Zagreb 5.60, Bukarešta 2.52, Sofija 3.12, Varšava 1.17, Dunaj ^7450, avstrijske krone 74.73.
Zagreb, 13. marca. Devize: Dunaj 0.1385—0.14, Berlin 0.475—0.495, Budimpešta 325—3.30, Bukarešta 0—47, Italija, Izplačilo 478—481, ček 472.50—477.50, London 467.50—470, New York, ček 98—98.50, kabel 99.50—100.50, Pariz 602.50—605, Praga 297.50—300, Švica 1845—1855. Valu: t e : dolarji 96—98, avstrijske krone 0 do 0.139, češkoslovaške krone 290—292.50, na-poleondori 348—363, švicarski franki 0 do 1850, lire 470—475.
Zagreb, 13. marca. (PrlvJ Devize : New York 98—99.50, Pariz 5.95 do 6.05, Švica 18.40—18.50, London 466 do 469.50, Dunaj 13.75—14, Praga 2.97—3, Budimpešta 3.30—3.30, Bukarešta 47—48, Italija 4.79-4.81, Berlin 48—49.50. Valute: dolarji 96—98, lire 4.70—4.75.
Beograd, 13. marca. Devize: Bukarešta 45.50—45.75, Berlin 0.485—0.49, Dunaj 0.139—0.14, Budimpešta 3.30—3.40, Solun 110—115, Sofija 59—62, Praga 295 do 296, Ženeva 1850—0, Pariz 602—0, New York 97.50—98, London 456250-457.50, Bruselj 510—540, Milan 475.
Praga, li marca. Dunaj 4^0. Berlin 16.50, Rim 164.25, avstrijske krone 4.575, lire 164.75, Budimpešta 11350, Pariz 208, London 160.75, New York 34.10, Cur ih i 638.75, Beograd 35.76.
Berlin, 13 marca. Dunaj 2852, Budimpešta 663, Milau 99.001, Praga 61.745, Pariz 125.734, London 97.755, New York I =K\787J>Q, Cwih 387528. R««rrad ar.ra
iswacn.
ÄS
»JUTRANJK NUVUSTta
SR».?® ,
Iz prossBtnia žisllen^.
V krcCrtfm rr'üov. Mh^’n^ka I^ra. Spisal J.°sh RiLičič. V p-rrK/ ^iek ja v opernem gledališču v re’iji g. Osipa Šesta p i redilo telovadno društvo »APma« to mvei-Šo_ mladinsko igro pri prav dobro zasedeni hiši. Hvalevredno je, da je društvo s to predstavo, katere čisti dohod je namenjen »Jugosovanski Matici« v veiki meri zopet zadovoljilo takih iger tako željno, potre' no hi hvaležno občinstvo naših malčkov. B-ez dvoma je, da nam občutno primanikuje takih večerov. Igra sama je dokaj pisana zmes, v kateri se hmaninje nalahno označena bajka z baletom, petjem, godbo in pantomim). Glavno vlogo imajo naimlajši in najmanjši prijateljčki Talile. Živahna, kipeča mladost na odru- Vib in palčki, deklica, ki se je v gozdu izgubila, v dolgočasju živeč krati pritlikavcev, zgovorni in šegavi norček in mnogo drnge iskrene na'vnostL V s’''šnem Je ves ta kočliivi aparat furkci-}oniral prav dobro. Uprav presenetila je ljubka »prima-fcalerina« z nenavadno sigurnim nastopom in brezhibnim pl 'saniem ki kaže očiten talent in mnogo Inteligence. Dobila je priznanje v cvetju, kakor tud! glav. ni junaki«; dostojanstvena lenoba — kralj.
živahna porednsst norček in zelo sigurna deklica-kraljlcm Kostumi — posebno cnl od kuharjev so »'!1! prav okusni, balet ~ zlasti starejših deklic je Ul že movsem samozavestmi. bra ima svoj moški in žmski zbo", hi si poioč odgovarja ter so nastopajoče deklice in dečki prav točno z naivna-narav-na ljubkostjo odpeli svoje pevske vložke. Godbo je nadomcstoval klavir, kar je malce zmanjšalo razpoloženje, tudi bi bilo želeti, da s eza večje vloge dooči v bodoče zgolj palčke in vile s čistimi organi. Vendar pa je bilo opaziti dovolj korajže, deklice so v splošnem kazale več discipline in vztrajnosti fantiči ra več poguma in samolastnosti: kot je to običajno tudi pri velikih... G. režiserju gre vsa čast za trud ki ga bo cenil le oni ki ve, kaj pomeni tako malo armado ohraniti v redu in ustvariti iluzijo, na kateri sloni vsa stvar------. Želeti je, da v
kratkem 2c zjt srečamo svoje male znence na odru. Navdušenje, priznnnia in hvaležnosti bo vedno od obeh strani dovolj: ci malega občinstva in od drobnih igralcev. —
—i.
— Dr. Čerinov simfonični koncert je uspel izvrstno ter je nudil poslušalcem ki so zasedli dvorano do zadnjega prostora lep umetniški užitek- Podrobno poročilo priobčimo jutri.
«= tneljats Marija Škerjanc |e bre$ dvoma eden prvih slovenskih kompozitor, skih talentov. Njegovi, do sedaj izvajan! s unesnevi ,so našli povsod, kierkoli so b il še izvajan*, naivečje priznanje in posebno zagrebška kritika se je najlaskavejše izrazila o njih, ko jih je pel operni pevec Betetto na svojem zadnjem koncertu v Zagrebu. G. Škerjanc ima v rokopisu tudi več klavirskih del Izmed teh del igra 4 klavirske skladbe slovenski klavirski virtuoz g. Anton Trost, na svojem koncertu v četrtek, dne 15. t. m. v Filharmonični dvorani. Škerjančeve 4 klavirske skladbe so štiri kratke impresije, izredno zanimive in zasnovane popolnoma v moderni smeri. Odlikujejo pa se s krasno, izrazito melodično linijo. G. Trostu moramo biti iskreno hvaležni, da nas s svojim izvajanjem, seznani z najnovejšimi deli naše klavirske literature in zato tudi za gotove pričakujemo, da bo podal g. pianist delo odličnega našega rojaka pred polno dvorano. Predprodaja vstopnic v Matični kn'igarni.
Glavni urednik; Ivan Podržaj, Odgovorni urednik: Miha Gaberšek. Last »Zvezne tiskarne« v Ljubljani.
PALMA
Icgmčtric pofpe f niKe i n p o f pl at ©
riiliin!lltffl|l!llii!llill!liillIÜlllli!iil!lll!iiüIi!UIiiyiilliHlilllllill!!i!liiilj[iilll!fflOi!ffl
^j5\Prednosti!i
Ceneje
in j
znatno trajnije
ae|o cd kole!
Varstvo'
proti vlagi « mraza!
MtMttMMUlMfHHflMMMMfAMMRMfHMMMBMM
Emil Gaboriau:
Ak3 Stet?. 113.
Roman.
(Nadaljevanje.)
Ko so storili za njega, kar je bilo v teh okol-flostih potrebno, se je čutil Gaston novega človeka, pripravljenega kljubovati novim nevarnostim. Nova sila je sevala iz oči.
Marki je namignil služabnikom, da naj se odstranijo.
»Torej,« je rekel Gastonu, »tebi se zdi potrebno, da greš v inozemstvo?«
»Da, oče.«
»Brat se ne sme obotavljati,« je pristavil Louis, *Ce ostane tu, ga bodo prijeli, zaprli, postavili pred poroto, in.., kdo ve?...
»Saj vemo le predobro,« je godrnjal stari, »obsodili bi ga. To so dobrote slavne revolucije, kakor pravijo oni. Ko bi bilo še. kakor je bilo v mojih časih, bi vsi trije prijeli za orožje, zasedli konje, šii proti Tarasconu in po^em... Toda danes je to drugače; danes je treba bežati.«
»Nobenega trenutka ne Sme zamuditi,« je pripomnil Louis.
»To je res,« je odgovori! marki; toda zn beg i v inozemstvo je treba denarja, in jaz mu ga ne morem dati.«
»Oče!...«
»Ne, nimam denarja. O, jaz stari razsipni norec, jaz stari neprevidni otrok!... Komaj ICO loui-sov imam pri hiši.«
Na njegov ukaz je odprl drugi sin misnico.
Notri je bilo 020 frankov v zlatu.
*920 frankov!« je vzkliknil mar! i; »to ni zadosti. Najstarejši s:n naše hiše ne more bežati $ tako majhno vsoto.«
Ves obupan je marki nekaj časa premišljeval. Končno je prišel do sklepa in ukazal Louisu, da naj mu prinese škatljo iz kovine, ki je ležala v spodnji miznici pisahne mre. Marki de Clameran je imel ključ do tega predala obešen na črnem traku okrog vratu.
Odprl je škatljo ves ginjen, kar sta oba sina dobro opazila ter vzel iz škatlje počasi vratno verižico, križ in druge dragocenosti.
*Gaston, moj sin,« je rekel slovesno, »tvoie Življenje je morda odvisno od tega, ali moreš primemo nagraditi onega, ki ti more pomagati.«
»Mlad sem, oče. in ne manjka mi hrabrosti.«
»Poslušaj. Te dragocenosti so bile last tvoje matere, plemenite In pobožne žene, ki se ozira iz nebes na naju dva. Nikdar se nisem ločil od teh dragocenostih. Celo v dnevih uboštva, ko sem podučeval v Londonu .klavir, da se preživim, sem skrbno čuval ta zaklad. Nikdar mi ni prišlo na misel da bi ga prodal; že misel, da bi mogel te dragocenosti zastaviti, se mi je zdela oskrumba. Da-
Dobro vpeljflna trgovina £ mešsfijm blagom z zalogo in opremo v sredini mesta Maribora na prodaj Pozneje tudi stanovanje aa razpolago. — Dopisi saj se pošljejo pod „Eksistenca“, podružnici „Juir.
Novosti* v Maribora.
Oglašujte
v
«Jutranjih
Novostih“.
iniiiiiaiiK
Gospodična
2 mietne* sec?n Jsko prakso, izarje a strojepiska, zmožna nemš loe in slovenščine v besedi in pisavi, za enkrat še v državni službi, žeii mesta k odvetniku ai; večjemu podjetju v Ijuhihni. Ponudbe pod „Spreina“ 534, na upr. 1.
Najcenrjše in najhvs’cžnejše darilo naš'm malim je:
f/fej zusrinja!^
knjiga s 45 slikami in k tem spadajočim besedil o mp za pouk in kratek čas öiffl S”—
IVtcji ljubčki
živalske slike za naše malčke na trdem močno vezanem kartonu Din S,~.
Shladi slikar
10 tiskanih predlog' za po barvanje * akvarel - barvam ali pastel - barvniki DlO 3" -
V
Crnipstcr
staroznana, vesela družabna igra zs zimske večeren 1 igra
Din 3*-,
Vs® se dobi v

rres pa... vzemi, moj sin, prodsj vse to, vredno je kakih 20.000 frankov.«
»Ne. oče, ne!..«
»Vzemi, Gaston. Če bi tvoja mati še živela, bi ti ukazala isto. Zdaj ti ukažem jaz. Da bi ne mogli rešiti časti najstarejšega sina, ker nimamo denarja, to se ne sme zgoditi.«
Ginjen in s solzami v očeh je bil Gaston pokleknil pred markija ter mu je poljubil roko,
»Hvala, oče,« je rekel, »hvala! V mladostni nepremišljenosti sem te že napačno sodil, nisem te poznal... odpusti mi. Da, jaz vzamem te dragocenosti. ki jih je nosila moja mati, toda smatrati jih hočem kot dragocen zaklad, ki je izročen moji časti in o katerem sem ti dolžan dati odgovor.«
Ginjenje je premagalo markija de Clame-rana in Gastona, da sta pozabila vse drugo. Louis pa se ni dal geniti od takega prizora.
»Ura poteka,« je silil »čas je«.
»Prav ima,« je rekel marki, »poidi moj sin!
B 'g te obvaruj!«
Gaston je bil počasi vstal,
»Prodno te zapustim, oče, norem Izp-Mti ši sveto dolžnost. Nisem ti povedal vsega. Jaz ljubim Valentino, mlado deklico, ki sem jo'danes veče’ branil...!
»O!« je vzkliknil de Clameran.
»In prosim te, oče, rotim te m kolenih, da poprosiš pri gospe La Verberie v mojem imenu za njeno roko. Valentina si ne bo pomišljala, to vem, slediti mi v pregnanstvo, prišla bo za menoj v inozemstvo.«
Gaston se je prekinil prestrašen nad učinkom svojih besed. Stari marki je bil ves rdeč v obraz, kakor da ga bo zdaj pa zdaj zadela kap.
»To ie strašno,« je jecljal, »to je strašno...«
»Ljubim jo, oče. in sem ji prisegel, da ne bo nikdar nobena druga moja žena, kakor ona.«
»Potem boš ostal neoženjen.«
»Moja žena bo!« je vzkliknil Gaston, ki je prihajal čedalje boli resen, »moja žena bo, ker sem to prisegel in ker gre za našo čast.*
»Neumnost!«
»Gospodična de La Verberie bo moja žena, ti rečem, ker je prepozno, da bi preklical svojo besedo, ker bi sc z njo poročil celo, če bi je ne ljubil več, ker se mi je udala, ker je res, kar so govorili danes večer v kavami«
Gaston je pričakoval, da bo ta izpoved, ki mu jo je izsilla nujnost tega trenutka, premagala očetov odpor, toda motil se je. Zdelo se js, da se je od markija nekaj odvalilo. Hudobno veselje se mu je svetilo v očeh.
»Tako, tako,« je rekel, »ona je tvoja ljubica. Zs vraga! To me zelo veseli. Častitam, Pravijo, da je lepa, mala.*
»Oče,« ga je prekinil Gaston skoraj grozeče, »ljubim jo. To si pozabil. Prisegel sem.«
»Kaj še! Čudni se mi zde tvoji pomisleki. Ali ni eden izmed njihovih prednikov zapeljal eno našo? Sedaj smo quitt. Tako, ona je tvoja ljubica!«
»Pri spominu na mojo mater in pri našem imenu prisegam, da bo moja žena.«
»Res,« je vzkliknil marki razburjen, »ti se upaš govoriti tako? Nikdar, ali slišiš? Nikdar z mojim dovoljenjem. Ali veš, da mi je čast naše hiše sveta? Rajši bi te videl zaprtega, obsojenega, kakor da bi bil mož te punice!«
Zadnja beseda je Gastona spravila iz ravnotežja.
»Naj se zgodi po tvoji volji, oče,« je rekel; »tu bom ostal naj me aretirajo, naj store z menoj, kar hočejo, meni je vseeno. Nobene vrednosti nima za mene življenje brez upanja. Vzemi nazaj te dragocenosti, za mene nimajo več pomena.«
Najbrže bi bil sledil strašen prizor, da se niso s hrupom odprla vrata. Vsi služabniki na gradu so se gnetli na hodniku.
»Orožniki prihajajo!« so kričali.
Ko je marki to slišal, se je zravnal in posrečilo se mn je, da je obstal. Eno uro sem je doživel toliko razburjenja, da protina ni več čutil
»Orožniki,« je kričal, »pri meni, na Clame-ranu!? To predrznost naj mi drago plačajo. Po-magajte mi, ljudje!«
»Da, da,« so kričali služabniki, »proč z orožniki!« * *•
K sreči je ohranil v tem trenutku, ko so vsi izgubili glavo. Louis svojo hladnokrvnost.
»Nesmisel bi bila se upirati.« je rekel; »če bi tudi orožnike danes zvečer prepoddi, pridejo jutri v tern večjem številu.«
»Louis ima prav,« je rekel marki trpko. »Zakon mora sedaj veljati. Tako je bilo že leta 1793. Jaz sam bi moral najbolje vedeti, da so orožniki vsegamogočni. Saj so zadosti predrzni, da me celo na lovu izprašujejo za dovoljenje, mene, Clame-rana.«
»Kje so?« je vprašal Louis.
»Pri ograji,« je rekel hlapec La Verdure. »Aii slišite, kako rožljajo s sabljami?«
»Potem naj zbeži Gaston skozi vrt.«
»Tudi tam so vrata zastražena. Tudi mala vrata pri parku. Vse polno jih je. Nekateri stoje celo ob zidu.«
To je bilo tudi res. Vest o Lazetovi smrti je vzbudila v Taresconu največje razburjenje. Ne samo orožnike na konjih, marveč tudi nekaj bazarjev so odposlali, da vjatnejo morilca. Najmanj dvajset mladih ljudi iz mesta jih je vodilo.
»Torej,« je rekel marki ki se je v tej nevarnosti zopet zavedel položaja, »obkoljeni smo.«
»Niti najmanjšega upanja ni, beg je nemogoč,« je stokal Ivan,
»Vraga, to bomo videli,« je vzkliknil gospod' de Clameran. »Če tudi niso močnejši, smo mi boli premeteni. Pazite! Ti Louis, greš z La Verdurom v hlev, zasedeta oba najboljša konja in vzameta vsak še enega konja na vajetih s seboj. Postavita se, kolikor moreta tiho Louis k vratom v parku, ti Verdure h glavnim vratom. Od vas drugih, gre po eden na druge izhode. Ko bom dal znamenje s pištolo, odprite vsa vrata naenkrat, Louis in Verdure izpustita konja ter poskusita priti ven, da se bodo orožniki podili za njima.«
»To bodo dirkali,* je zaklical La Verdure, »2a to bom že jaz skrbel«
»Počakajte Med tem bo plezal grof z Ivanovo pomočjo čez zid ter šel ob reki Piloretove hiš:c&, Tu je star pomorščak, hraber človek in nam udan. On bo vzel grofa na čoln in enkrat na Rhoni. se jima ni bati ničesar več. Ali ste me razumeli? Zdaj na svoja mesta!«
Ko je bil sam s sinom, je položil dragocenosti ki so ležale na mizi, v svilen mošnjiček tor razprostrl roke.
»Pridi, da te zadnjič objamem. Reši se, rcä svoje ime, in potem... saj veš, kako te ljubim. Vzemi te dragocenosti.«
Skoraj eno minuto sta se držala oče in sifl objera. Toda ropot pri vhodu je prihajal vednö močnejši
: ’	(Dalje orili.)
Uesfa množina
časopisnega papirja
Ma proda!*
W* Ille, psve	Slsfo«
i	račune,
1 dauerte, pizitl^e
in za trgeuins in cbrt petrstens ti^euine izurjuje lične in p o e e n i
Zu «zna tiskarna in knjigarna
i? Ljubljani, li^clfcua uliea 1.

5*
ÄEIIIÖÄ
drogerija
fotomenofalilora
parlmrija
Darva za pfpisfee on groš la ea detalL
Drese, kemikall e, toaletne In fotografske pclrcb&lne. bolniška oskrbna sredstva. Kemikalije za kmetovalce, za izdelovanje usnja in za druge obrti. &a:ve za živila.
LJUBLJANA,
Š@lenburiov^ isSiea 5,
nasproti slavne poste.
Prodam zemljišče tik postaje blizu Celja pripravno za vsakega lesnega trgovca e.li za rtuvbišča. Naslov v upravi lista
Bi-----------------
a a e s a ® ®
Ite spi še 0911
a Q i
m
šsšii so sledeči zvezki: Stev.t Tajnost ss 2, Jenufa.
„ 3. Seviljski brivec.
„ 4. Gorenjski siavček. s, 5. Mefistofeles.
!8 6. Prodana nevesta.
„ 7. Nižava.
„ 8. Vrag in Katra,
M 9. Carostrelee.
izdala in založila
Ju la Id Upr
v Ljubljani, Wolfova ul. 1.
s m
fP'ff'lflliliilllllijiSIliiiil Ü iiillllPiliifflill
vMUKllOVOSTi“
bodo dosegli na j večje uspehe. Upeljali bomo tudi takozvane
im M&Li OGLASE 22
po kol kor mogoče najnižji ceni, da jih bode vsakdo lahko naročil
nalffneie anglelko in češko sukno v elegantnih viorcih fn po solidnih cenah ©iP za pomladno in temo sezijo.
Spediafna zaloga
DRAGO SCHWAD
UUBUANA, DVORNI TRS 3
Vedno v zalogi vseh vrst ebleke, ragten?, površnik?, pelerine, dež»? pSašti, delovni p!aš0. usnjeni sako p!aš?i ?avio), razno perilo, & pice In drugo modno blago» sukno sa modne hlače. — Ocdaß btega na metre. Sprejemaj© se tudi naročita za cbieke.
Zajamčeno prvovrstna izdelava po mer« v lastnem mednem salo«111*
ki tiska »Zv«*ua tiskam, ta imMaum« v Uubijant
Pfflefll „Jütranlttn HovosHm*' iž. 38 i gifte K^ waKa 1923.
Kanđldatsaa lista
Marodne raillkalii© stranke
ift IjnbijansliO'itovomeško (kranjsko) volilno
okrožje«
Mesllee liste s
Minister
dPo Nik# Žiipamlio
Srezki kandidati s
, 2A VOLILNI SRE? ČRNOMELJ: kandidat: df Iga. MalneriS, odvetnik. Hamestslk: Evg. Milw. major v pok.
*A VOiaNA SREZA KAMNIK IN LITUA:
^a^dat: !nž. Vlad. Stare, tovarnar, ^	Kolovec pri Kamniku.
Janko Puhek, trgovec, Črnomelj.
U VOLILNI SREZ KOČEVJE:
tsntüdaf: Franjo VardJar, st., posestnik in trgovec, Skrilj,
»Wötstalk: Avg. Aber, posestnik In "ji.	poStar, Mozolj.
Volilna sreza kranj in Radovljica?
taadSdat: Peter Kozina» tovarnar, M ..	Tr2UL
Naša skrinjica na Kranjskem (izven Ljubljane)
Je predzadnja»
Za radikal©!
Kdor ima o£l naj gleda, kist to» u$s$a — naj posluša. ,.r	Sv. pismo.
Dolžnost vsakogar je, đa pove svoje ^enje, ker tako se čistijo pojmi. Za-®*ajani s temi besedami uglednega na-narodnega delavca in naslavljam ®^oje vrstice vsem, k* se hočejo v vo-«Vah ravsati po svoji vesti —v pre-
^RazmJSjjaJ sem mnogo o tern, komu kr svo^ ^ias* PriSeJ sem do za-radikalom. In te svoje misli F&ajas^ vsak naj sam sodi, če so Veselilo me bo, če bom s tem mmmgsl do lažje odločitve,
^ "V ■ ^ i
^Vens©s da je parlamentarno politično S^lienje niklo v anglosaksonski rasi In j® edino pri njih pre5el princip ve-j®«® v meso la kri. Zato tudi razumemo, F* se isti princip v nobenem drugem Wffodis ne obnaša enako dobro. Zato m vemo, če bi morda za slovan-Je »bogoiskateljsko« dušo ne bil pri-Jtraeiši kak drug princip, morda kaka ^bJoinaelfa med angleškim te siam-',*bn parlamentarizmom,
w dokler ne dozorimo za boljše, sl svoj doro na tem, kar ima--
Voliti aara je stranko te v tem se ® te pravite© orijentirati,
Podlaga sali orijentaciji more biti soellate® M pa eacijonalna.
'■>.v
•C--
Namestnik: Slavko Plamelj, posestnik in tržni nadzornik v I4ub-IjanL
ZA VOLILNA SREZA KRŠKO IN NOVO MESTO.
Kandidat: M'hcJIo Pres!, profesor v Ljubljani
Namestnik: Jul'j Šetina, poštar Črnomelj.
ZA VOLILNA SREZA LOGATEC IN LJUBLJANA — OKOLICA.
Kandidat: Josip Lenarčič, veleposestnik, Verd pri Vrhniki
Namestnik: Hinko Muro. asp. južne železnice, Vižmarie. ,„.,4,
Hiass^Mafssa lista
Narodne radikalne stranko isa itiarlborsko-celjslio volilno okro*" '.
F^osIIee liste:
dr. Milan Stojadlii« /le
fluančisi minister. Srezki kandidati:
ZA VOLILNE SREZE BREŽICE- KOZJE, ŠMARJE, ROGATEC:
Kandidat: B!až Zupanc, brivec v Laškem.
Namestnik: Fr. Kopina, predsednik invalidske organizacije v Mariboru.
ZA VOLILNA SREZA CELJE IN KONJICE:
Kandidat: Ivan SretenoviS, posestnik v Rogaški Slatini.
Namestnik: Karl Jezernik, stavbenik in posestnik v Celju.
ZA VOLILNA SREZA MURSKA SOBOTA IN DOLNJA LENDAVA:
Kandidat: Josip Benko, trgovec v Murski Soboti.
Namestnik: Ivan Vogler, veleposestnik v Petanjcih.
ZA VOLILNA SREZA LAŠKO IN SLO-VENJIGRADEC:
Kandidat: Miha Koren, bivši narodni poslanec.
Namestnik: Ivan Zavolovžek, urar, Trbovlje.
ZA VOLILNA SREZA LJUTOMER, MARIBOR LEVI BREG-Kandidat: dr. Janko Dernovšek, primarij in vodja bolnice v Mariboru.
Namestnik: Filip Jurkovič, kmetovalec v Gornji Radgoni.
ZA VOLILNA SREZA MARIBOR — DESNI BREG IN PREVALJE: Kandidat: Jože Nachtigal, železničar.
Namestnik: Ferdo Krols, čevljar v Pobrežju.
ZA VOLILNI SREZ MOZIRJE: Kandidat: dr. Leopold Lenard, duhovnik.
Namestnik: Josip Bor Jak ml., lesni trgovec v Celju.
ZA VOLILNA SREZA ORMOŽ IN PTUJ:
Kandidat: Franc Verlič, viničar in kočar v Sv. Petru pri Mariboru.
Namestnik: Konrad Breznik, invalid v Mariboru.
Vers&a-konlesijonaina podlaga je ne samo anahronizem, temveč krije v sebi vse pogoje za državljanske vojno. To še v drugih državah, kaj šele pri nas, kjer so navajeni bili dunajsko-rim-ski agenti diktirati »ljudsko voljo« raz lece. Versko-relgjozna, torej etična podlaga je pa prava nezmisel. Ti že radi tega, ker je politika skrb za javna vprašanja, račun, torej delo »otrok tega sveta«, religljoznost pa je zanimanje »otrok onega sveta«. Angleži, katerim se brezverstva ne more očitati, so poslali svojčas v parlament same vpogledne poštenjake, rekli bi, same sv. Jožefe. Poslali pa so kmalu svoje svetnike domov, ker niso bili sposobni opravljati stvari »tega sveta«. Kar se pa dogaja pri nas pod temi firmami, ni drugega kot demagoštvo. Ti ljudje bi morali razumeti Cankarja te slediti primem Jakoba Rude — za vsakogar pride čas, ko je najbolje, da gre... zakaj v naši državi ae potrebujemo olč več ekspozitur Dunaja te Rimal
m.
Šocfjatett podlaga mi ugaja.. Cilj, da naj bi vsi enako deiail in enako uživali, le krasen. Verujem celo, da bo moralo kdaj priti do tega. Morda čez deset tisoč let, a jutri gotove ne! In to zadnje mi že zadostuje. Dodam pa še to: Odkar se piše zgodovina Človeštva, vršili so se socijalni boji. In koliko smo danes na boljšem? Sužnji so zidali pi-
Naša skrinjica na Štajerskem fin v Prekmurja)
Je sattnjaio
ramide, sužnji grade modeme stavbe. In jih Še bodo. Doklej? Morda jc naj-točnejši tale odgovor: dotlej, ko se civilizacija vesoljnega človeštva zniveli-ra, kar bo možno šele tedaj, ko si vse človeštvo osvoji en posredovalen jezik. To bo pa zopet možno šele tedaj, ko bodo rešena važna tehnična vprašanja, predvsem prometna: šele ko bo masam možno v eni uri obkrožiti naš planet, ko za človeštvo daljav ne bo več, tedaj pridejo socijalna vprašanja na dnevni red!
Do tedaj pa je socijalizem, kot podlaga za realno politiko, pesek in ni pametno zidati na njem hiše .Zakaj, popolnoma preustrojiti en san» narod se ne dd. Dalo se bo kdaj je celo človeštvo.
Pogoj pa je: tehnika, veda.
Tu je polje za vse, ki hočejo pomagati človeštvu,
IV.
Ostane nam še nacijonalnost kot podlaga. Rodil sem se kot človek, družabno bitje, in sem zato vedno pripravljen v humanitarnem, gori očrtanem smislu delati. Ker sem belega plemena in zato mi je nadvlada Angležev ljubša negoli bi mi bila rumencev aii črncev. Sin sem slovenskega rodu, zato želim Slovanstvu prvenstvo med belci. Slovan sem. Kako se me sicer imenuje, mi je vseeno, ker smatram vsa ostala imena le geografska. Pobijanje nacionalne diferencijacije smatram za potrebno, ker sicer bomo Slovani ono, kar so danes rdečekožci: Za časa Kolumba en govor, danes se »e razumejo več nad seboj.
Kot družabno bitje sem državljan te države, ki je eden izmed stebrov in nosilce slovanske ideje. In ker hočem slovanstvu pomoči do uspeha, hočem pomagati svoji državi. To storim za enkrat s tem, da pomagam najboljši stranki do moči — da jo volite.
In katera stranka je to?
Z ozirom na gorenje mi ostanejo le tri stranke: republikanska, demokratska in radikalna.
V.
Vsi vemo, da je možna ravnotnko dobra monarhija, kakor je možna slaba republika. Vemo tudi, da mora vsaka bila imeti svojega gospodarja. In še to vemo, da utegne biti republikanska uprava ravnotako draga, kot monarhična. Ker obeh načinov imeti ne moremo —- hvala Bogu! — imamo enega. In mislim, da je najbolje, da tudi v tem oziru gradimo na tem, kar imamo« Dodam pa še to: Srbi so nas osvobodil s kraljem na čelu! — Bil sem v Srbiji te vem ie to: Ako bi že kdaj prišlo Srbom na misel sprijazniti se z republikan-stvom — nas gotovo ne bodo vprašali ne za svet in ne za pomoč! še manj pa, da bi oni od nas prejemali lekcije ali pogoje! Kje smo pa bdi, ko so se naši bratje mučili preko Albanije, kje smo pa bili, ko so se oni borili na Kajmak-isiamu? Proč z megalomanijo in klobuk doli! In velik dei nas Slovencev in Hrvatov pa še lahko reče: grešil sem! In krušno: Ali hočemo državljansko vojno?
Kako pa z demokrati? Premislimo! Kaj govori za demokrate, predvsem za naše slovenske in potem za južne? Ža slovenske govori v prvi vrsti tradicija.
■'■jv-
Nekaj
e Prekmurju.
nazivom »Prekmurje« je razu-»Nva sodna okraja: Murska Sobota Lendava. V veljavi Je še sta-^uT^iarska županijska meja, ki te z® ■«ete ** trate zelo nepraktična, n. pr. :i|T, Beltinci ima eea 10 km do Sobote, de Lendave, kjer je se-*V u* ^tetajnih uradov pa do 20 km. ife r;*m žalostnem položaju pripadnosti bora v.J*r® Bogojina, V tem oziru se We. a! Mkr*n,& da se ljudstvu odpo-PPebaein bo ggubljai© po n«P©-b© L*?1*0 hote. Posebno aktu-'Joboii ko	priklopitevk
^ta^Ltetoaer4okeB&^ železnica Se-
dratnih Ull^lnorrnv žn° 435 kva-
ajrJgdnjem ljudskem štetju fz \ Pfo?i S65:, Na I kvadratni ■[^T1 oa osebo pride 1 H' tn betrtloe Ä «alte. V površno i.
m veleposestniška zemlja, ki ibtttjjjf mogoče eno fetrtte© do eB0
okraj pa meri 76S kvadrat, «ralov ^«trov ^ 105.000 katastralnlh 1% I Lj-^bivalstva pa šteje 54.359. «3$ 2 ^draini kilometer 72.5 duše ali
okraj je gostejše naseljen ker ima več ravnice in plodne zemlje in ker je stanovništvo rim. kat. vere, pri kateri ni omejeno število otrok, dočira so Goričanci, katerih ena polovica je evangeljske veroizpovedi, privrženci sistema dveh o trote
V lendavskem okraju so občine, v katerih nima ena oseba niti enega orala zemlje. Radi tega pa vlada v tem delu Prekmurja siromaštvo te pomanjkanje. Brezposelnih delavcev js na tisoče, ie nekateri gredo v sezlji na žetev ali na »rupo« v Slavonijo ali še na Ogrsko. Pred vojno so bodili v Ameriko. Nekateri so prinesli lepe denarje te si sezidali lične hiše. Sedaj pa morajo ostati doma, ker na serijskem delu premalo zaslužijo. V preteklem stoletju so pričeli prav Pomalem zahajati kot težaki v Ljubljano. Oblast bi moral» skrbeti, da bi napeljala ta tok delavnih sil v Ljubljano ali v Maribor, da bi spoznali naše kraje in se prepričali, da je v Sloveniji dovolj dela in kruha. Oblast naj ne bi dovoljevala potovanje v Nemčijo in Ogrsko, kjer radi valute ne zaslužijo nič, poleg tega se pa še okužijo z bacili nezadovoljnosti te sovraštva nar pr a m Jugoslaviji.
Obrti ni in še manj industrije. Ako omenim lončarje v bogojinskl fari, črevljarje v Turnišču, ki hodijo s svojimi izdelki na sejme tudi Medjimurje in takozvane »kapisnarje«, ki pobirajo jajca od hiše do hiše, te to vsa obrh V D. Lendavi se izdelujejo dežniki. Zemlja je iahka te jo obdelujejo sa-
vola za poljska dela. Ako so vremenske razmere ugodne, tedaj pridelajo *ti mali« kmetovalci za ljudi še dovolj živeža, a manjka jim krme za živino. Kupovati jo morajo na Štajerskem in polagati tudi koruzno sjamo. Vsled nesrečne razmejitve blizu Lendave ob Kobijlanskem potoku so pripadli travniki pođ ogrsko državo.
Povdarjam: premalo zemlje, preveč, ljudi, množica brezposelnih. To je še dobro, da so ljudje skromni, da ne zahtevajo mnogo za obleko in da se zadovoljujejo tudi s samim krompirjem.
V lendavskem okraju Je Slovencev 26.000, Madžarov 11.500, v soboškem pa 48400 Slovencev te Madžarov 3050, ter 2200 Nemcev. Pripomnim pa, da je med Madžari še mnogo pomadžarjenih Slovencev. Naše popisovanje le bilo tako liberalno, da so v madžarskih vaseh popisovali šovinistični Madžari VolUcev je okrog 22.005.
Obča Izobrazba je še o* nizki stopinji. Saj tudi ni čuda. V šoli je bil učni jezik madjarski, kateremu se niso deca priučila, dalje, v Šolo so letno le o zimskih mesecih zahajali, tako da je šolska obveznost trajala faktično ne le šest kra* deset mesecev, temveč šestkrat pet mesecev. Šole so bile večinoma dvorazredne te konfesijonalne. §e danes imajo te naziv rim- kat. ali evan-geiske osnovne Šole. Pod madžarsko vlado je imel župnik, v čigar okolišu se je nahajala taka verska šola, pravico nastavljati in odstavljati učiteljstva Da te bilo nastavljeno samo ono uči-

hovnih gospodov, manj pa za narodno prosveto, je čisto umevno. Še danes sl tukajšnji župniki žele one blažene madžarske čase; Iz te želje so se menda pa tudi vsi razven treh Izrekli za nadaljnjo pripadnost pod madžarskega — sombateljskega škofa, Koliko časa škodo narodne prosvete te ujedfaje-bo še naša vlada trpela ta škaadai v eja? Kaj pomagajo vse naredbe tozadevnih ministrstev, ko pa imajo popje še preveliki upliv s peklom na neuko maso. Danes je šolstvo na potu k zboljšanju, a gre zelo, zelo počasi. Vlada pošilja semkaj najslabše moči, češ, za slov. Sibirijo je že vse dobro. Ali ravno semkaj spadajo najboljše in najza-vedneiše učne moči Manjka praktičnih učiteljev - vodij, ker ni še dovolj, da so se šole razširile v šestrazrednice, morajo priti tudi še dobri te izkušeni organizatorji, da bodo dvignili šolstvo na nivo onega v Sloveniji. Demokratski višji šolski svet je napravil greh, ki se lahko še zbriše raz naše sramote, V razpisu učnih služb je napravil »nedolžno» opombo, da bo imel samo oni nadučitelj stanovanje v šoli, kateri bo tudi obenem kantor ali organist Mogoče bo demokratom pomagal iz neljube zadrege novi zakon o stanarini? Drugače pa bo stanova! nadučitelj v privatni hiši, v Šoli pa madžarski kantor, ki bo vohunil te prisluškoval na šolskih durih, kakor se to le danes dogaja na nekaterih verskih šolah. Se to pripominjam, da imajo nekatere župnije velika posestva, tudi do 80 oralov SiniiCL JlL. Sik y%fr,iptMM£OL dflbtVAte
eđpor prot! Avstriji Sn srbofUstvu. K temu se bi mogla dodati še želja po počasnem aklimatiziranju v skupen narod. Toda meni se zdi, da to poslednje, če že samo ob sebi ni posebno umestno, je pa neiskreno. Kajti: ali krop ali voda. Ce smo eno, bodimo eno, če pa ne te basta! Zakaj bi se trije rodovi mučili in debatirali o tem, dovoli ie, da se ml V tem oziru mi kar bolj ugajajo čisti Samoslovenci. Kar se pa prvega tič«, jih je pa menda že dosti, ki vzdihujejo po egiptovski menaži in črnorumenem Konhu, saj jih je povsod! dovolj ki srbo-filstva niso vzeli tako resna pač pa so pel. slavo temu in enemu.
Toda, ako odp: šža kralj, mora odpustiti tudi javnost. Ne gre pa, da bi oni, ki so sami taki, ali pa se vežejo s takimi, očitali onim, ki so raje kaj potrpeli, kot pa bi storili podobne pre-greške: odpadnik, neznačajnež — zato, ker ostane kdo zvest samemu sebi in — Slovanstvu! In ne gre, da bi eni, ki «o bili po milosti Dunaja in Rima svoj čas prvi gospodje, še nađa’Je prvi. Tu so prestane muke, tu so smrti, ki kličejo: stoj! Živi med nami, živi kot pošten državljan — toda od javnih poslov — roke pročl Da se povrnemo k našim demokratom. Med njimi so bili izraziti srbofili, kakršnih drugje ni bilo.
In ali ni tačas pomenilo za nas Ime Pašič — vse: Srbi, Srbija, Jugosloven-stvo, Slovanstvo, kralj te slovanski bog?
Le spomnimo se nazaj!
Koliko od nas je pa poznalo srbsko notranjo politiko? In tisti, ki ste jo poznali, ali niste vedeli, kaj so radikali? In ali nismo vsi nosili v srcu PašiČevo in Petrovo sliko?
Kdo pa je ustvaril moderno Srbite to poklical Petra I. na prestol? — Radikali. !n kdo pa je osnoval in vodil radikale? — PaTć. To je nepobitna resnic» in to mi zadostuje. Logičen sklep je: Slovenci, namreč avstrofobi in srbofili : spadali so in spadajo edino v en tabor: v tabor Pašfčev. (Konec prih.)
Zakaj bom Glasoval za Narodno radikalno stranko
!. Zato. kor je Narodna radikalna stranka fciia vedno proti cepitvi naš« ujedlnjoa«
drža’ e.
2.	Zato, feer Je mednarodni pcliiSčn! položaj naše kraljevine pod nienžm vodstvom od dre do dne vedro brSiši.
3.	Zato. ker NRS skrbi za blagostanj« vseh slojev.
4.	Zato. ker ie finančna politika NRS redno stremela za pomanišanlem cirkulacije bankovcev, povečanjem izvoza i» zmanjšanjem uvoza.
5.	Zato, ker so radikalci redno podpirati politiko narodne Industrije, dobro ve-doč. da se edino na ta način lahko zmanjša uvoz.
6.	Zato, ker le NRS največja In naipo» puiarnciša stranka v naši kraljevini
7.	Zato. ker ie njen voditelj g. Niko!» Pašič priznan svetovni poHttk. ne samo r naš! domovini, temveč tud! daleč po svete.
S. Zato, ker ie ona za metodično organizirano delo-- NRS |e s svojimi izkušenimi vodlteifl Izkazala sposobnost tn smisel r vsakem pogledu: kulturnem, gospodarskem tn političnem.
9.	Zato, ker NRS zasleduje vsa rovar-|enja proti ujedinjeni domovini, tako oa znotraj, kakor tudi na zima].
10.	Zato. ker ie NRS edina stranka, katere program rodi k Jasni, določeni In praktični politiki, koristni za sedanjo doba
GLAVNO TAJNIŠTVO NRS ZA SLO« VENU O JE V LJUBLJANI, WOLFOVA ULICA ŠT. L, L NADSTROPJE-
— Tajništvo NRS r Maribora fe T Frančiškanski ulici 14, tel It. 419, Somiš-ličniki mariborske oblasti, obračajte se f vseh zadevah na ta naslovi
IJ-'...	"...	.-..„-'■lU'l'IJL-
I Se gratis drva. Slovenska izobraževalna društva se šele porajajo, a to le v krajih, kjer je dovoij »prišiekor«. S težavo orjejo pusto ledino.
O prometu se se da skoro nič povedati. Železnica M. Sobota-iiodoS funkcijonira kot kakšna lokalna Železnica zadnje klase. Avtomobitea zveza z Lendavo je mnogokrat prekinjena, da smo odrezani od vsega sveta. Ceste so slabe, ob suši do kolena prah, ki se oh dežju spremeni v blatni potok.
Uprava. Vpeljana je stara avstrijska občinska uprava, pomešana z nekaterimi novimi določbami Zlo je te rodi nezadovoljstvo, da, odkar je Prekmurje priklopljeno k Jugoslaviji, se ie niso vršile občinske volitve. Prebivalstvu jako ugaja novi upravni sistem o občini, ker so rešeni pijavk — aotarir jašev.
Ljudstvo je mehko, kakor so pač vsi narodi v ravnini. Drže se krčevito starih šeg in navad. Tisočletno robstvo ie vcepilo v njih neodkritosrčnost, bi rekel, neko zahrbtnost. Ni to v slovanski naravi, pač pa so to prejeli Pod udarci bičev madžarskega veleposestnika. Ne zavedajo se še dobro, da to> svobodni, da ni več nad njimi žandar-jev. Počasi bodo že olmsili sad svobode in se bodo tem prisrčnejš« oklt-niii svoje majke Jugoslavije.
T« vrstice sem napisal v Sustracije razmer v Prekmurju. Mogoče nam bodo v razlago za itudii vojiteag» «id* v Prekmwrte-
Priloga .Jatramlim Umoslm** Iž. IS ž ewe marca 1923.
Žalostna morala.
(Piše slovenski duhovnik.)
Nihče ne more tajiti, ’đa ne bi bilo naše ljudstvo dobro, delavno in pošteno. Vsaj jedro je še nenačeto in zdravo. Vojna in povojna demoralizacija se je sicer tudi pri nas razpasla v širokih plasteh ljudstva, a nikjer in nikdar ne tako globoko, kakor se je to zgodilo pri drugih narodih. Te vrste rane, ki jih je nam zasekala vojna, bi se dale že v doglednem času ozdraviti, ko bi bili tisti činitelji, ki so poklicani v prvi vrsti Kot čuvaji iu varuhi javne morale, na svojem mestu, Žal pa, da temu ni tako.
Naše ljudstvo je imelo še do nedavnega tako trdno in nezlomljivo vero v tiskano in pisano besedo, da je naivno verjelo vse, kar je bilo pisano ali tiskano. Te preproste poštenosti dandanes težko kje najdeš tudi pri nas. Politika in strankino časopisja sta vzeli ljudstvu tudi to vero. Toda to še ni največje zlo. Zlo pa je, da se ljudstvo potom časopisja naravnost demoralizira in napeljuje iz političnega strankarstva in strasti k nepoštenim, nemo-rahiim in vsega obsojanja vrednim dejanjem. Priznamo, da je volilni boj krut, brezobziren in se ns ozira ne na levo, ne na desno, temveč gre svojo pol Voditelji strank in njih časopisje obljublja volilcem vse mogoče stvari, dasi dobro vedo, da ne bodo mogli izpolniti niti stotinke teh obljub, pa četudi bi bili vsi izvoljeni, ker so prema-ioštevilni v skupnem zastopstvu. Toda na tako beganje volilcev in lovljenje glasov je naša javnost tako razvajena, da se to ne more več smatrati za posebno zlo. To še ni Javna nemorala. Nemorala pa je, če se ljudi naravnost napeljuje iz gole strankarske strasti in zaslepljenosti k nepoštenim dejanjem, kakor smo omenili preje.
Za vsako stranko Je kaj takega skrajno žalostno, pa naj sl bo stranka kateregakoli kova. Nadvse žalostno pa je to za tako stranko, ki je vzeta moralo in vero za svoje glavno načelo, Za temelj, na katerem hoče zidati in graditi. Taka stranica je pri nas SLS, ki se je pred nekaj leti še nazivala katoliško in je izšla pravzaprav iz katoliških shodov, potom katerih je prišla do predvojne moS in sile. Izrabljala }e vero in verski čut našega ljudstva v svoje namene, izrabljala prižnice in spovednice v dosego svojih političnih ciljev. Vse to ni bilo ne pošteno, ne dobro, še manj pa dostojno. Tega se je stranka dobro zavedala. Zato je vselej in povsod odločno zavračala in tajila, da bi se oprijemala takih nečednih sredstev’. Imela je vsaj na zunaj še
trohico sramu in si ga hotela tudi obdržati.
Kako daleč pa je prišla ta stranka zadnje čase in kako globoko je padla, pa se vidi iz tega, da volile© naravnost napeljuj© k nemoralnosti. »Slovenec« namreč priobčuje pod člankom »Ma-mon« dolgovezne stavke na rovaš NRS in nazadnje poziva volilce z debelim tiskom, da se naj dado podkupiti od drugih strank, naj sprejmejo denar — volijo naj pa SLS.
Daleč je prišlo s to, včasih »edino zveličavno« stranko, da se mora posluževati takih podlih sredstev, kalcor-šnih se do danes ni poslužila še nobena druga »brezverska« stranka. Take vrste demagogije še ni moglo do sedaj zaznamovati slovensko politično življenje. To more le stranka, ki nima sama niti trohice več poštenja, bi je sama propadla in se skuša le na vse obsodbe vreden način obdržati pri življenju še nekaj časa. In taki stranki nače-Ijuje duhovnik dr. Korošec, vodi jo duhovščina in glavni urednik njenega glasila je tudi duhovnik. rAli je potem čudno, če tarnajo, da propada vera. Saj jo izrabljajo na vseh koncih m krajih-Vsakemu kristjanu sveto znamenje — križ — mora na plakate, na volilne Skrinjice, mora v volilno blatno borbo. In to dela duhovščina, M bi morala biü čuvarica morale in poštenja! Gospoda, ali se zavedate kaj delate s tem in kaj bo nastalo za vas in vašo stranko, če požene to seme, ki ga vi sejete sedaj in gre v klasje.,.
Seveda bodo zagnali hrup. Češ, 'đa so s tem »svetim« navodilom potipali NRS na občutljivi žilici, O podkupovanju pojejo in godejo vsi slovenski Usti dannadan. In sevda vrši podkupovanje sama in prav sama NRS, ki razmetava z denarjem, da le groza. Saj damo za vsak viničarld glas eno kravo in še kup denarja, vsak volilec, ki se je udeležil shoda v nedeljo v Mariboru je dobil piva in 50 dinarjev. Tako in podobno se govori in piše o NRS. fo so take bedastoče, da jih še tako priprost volilec ne more verjeti.
Povedali smo že enkrat in 'danes zopet ponovimo: Korupcija ubija vsako stranko. Stranka, ki uporablja korupcijo in deva vrv za vrat. To vidimo pri vseh naših strankah. Zato pa razpadajo in se uničujejo same. NRS pa tega ni potreba. Ako bi ne bila poštena, M na fcUa doživela štiridesetltuega jubileja, kar je za politično stranko že visoka starost. In kljub temu le in ostane najmočnejša stranka v državi brez katere In proti kateri © ne bode trikoi! delajo.
NemlEm gospodarska stranka.
Maribor, 13. marca,.
O samostojnem nastopu Nemcev v našem obmejnem mariborskem volilnem okrožju, ki nastopajo pri volitvah pod imenom »Nemško - gospodarska stranka«, se je v naši javnosti pisalo do sedaj več, kakor je bilo potreba. Kljub temu pa je umestno, da izpregovorimo o tej zadevi še eno besedo in sicer pred volitvami, zlasti z ozirom na volilni oklic, s katerimi je ta stranka preplavila svoje volilno okrožje.
Fakt je, da so pravi in pristni Nemci tudi v naših obmejnih krajih — ra-'zun apaške kotline — tako maloštevilni in tako raztreseni, da ne pridejo v poštev pri volitvah. Ako nastopijo sedaj samostojno, so temu krive dosedanje slovenske stranke, ki so jih vabile pod raznimi pretvezami od dr. Kukovca, intemacijonalcev, samostojne-žev, pa tja do klerikalnih matadorjev v svoj tabor. Razdrapane slovenske politične razmere in pa voditelji slovenskih strank so krivi, da so Nemci v teh krajih vložili svojo volilno listo. Vse stranke so se že leta in leta pri vsaki priliki potegovale za njihove glasove, zato ni čuda, da jim je zrastel greben in ponos in gredo samostojno v volilni boj. Nam je to prav. S tem je dovolj o vrženo prodajanje slovenskih narodnih pridobitev In interesov, o katerih so lajnali naši nasprotniki tedne in tedne ta dolžili NRS, da trži in izdaja narodne in državne interese na meji bivšim najhujšim sovražnikom našega naroda ta države. Naš ščit je čist in neomade-ževan.
Pribiti pa hočemo danes — ravno z ozhrom na volilni oklic Nemcev — sledeča dejstva.
»Nemško-gospodarska stranka« ne reflektira pri volitvah samo na glasove svojih pristašev, pristnih Nemcev. Voditelji te stranke dobro vedo, da s samimi glasovi Nemcev nikoli ne dosežejo količnika. Računajo torej na glasove tistih nerazsodnih in PO prejšnjem načinu zapeljanih Slovencev, M so si jih vzgajali v prejšnjih razmerah z vso rafmirano-stjo in doslednostjo pod habsburgovci po posebnem sistemu. Zato so izdali oklic tudi v slovenskem jeziku. Četudi bi se posrečilo priti uredniku Schauerju s pomočjo glasov takih zapeljancev v parlament, se ne bode nikoli zmogel iz-nafaffl oStttet fo is	«to-
venski poslanec. To bodo vedele upoštevati vse stranke v parlamentu in seveda tudi radikalna.
Nemška stranka ni gospodarska, ampak politična. Gospodarstvo ji je samo za pretvezo, pod katero uganja politiko pri nas. Ako torej govorilo v svjem oklicu o »naši lepi in ljubljeni domovini«, je to samo navadna fraza in nič drugega. V resnici bi imelo devet desetin Nemcev stokrat rajši, da bi ta »ljubljena in lepa domovina« pripadala drugi državi, ne pa naši. Čeprav vedo, da bi se jim potem ravno gospodarsko godilo precej drugače. Zato niso zaman raztrobili v svojem volilnem okrožju, da so te volitve nekak plebiscit za pripadnost k avstrijski republiki
Nemcem ne krati pri nas nihče nflr hovih pravic, ki so jim zajamčene v ustavi in so prav take kakor naše. Da bi pa kedaj prišli do takih »pravic«, kakor jih oni umevajo in razumejo iz svoje prejšnje prakse, to bomo pa vedeli vsikdar in povsod preprečiti Zakaj takrat so imeli samo oni »pravico«, naš narod pa je bil brezpravna raja» ki se jo je vedno in povsod potiskalo ob zid. Slovan ni bil nikoli tako brezobziren in brutalen napram drugim narodnostim, kakor je bil in je še Nemec, kjer more in ima Še svojo moč. To je že v naši naravi, da smo premehki, predob-rosrčni tudi napram tujcu. Radi te lepe človeške lastnosti smo že mnogo trpeli, da preveč. Tega pa kljub temu ne obžalujemo, ker imamo jasen dokaz, da se vsaka krivica in vsako nasilje maščujeta kruto prej ali slej. Ta dokaz je nam dovolj podala ravno vojna. Za-raditega priznamo iste pravice Nemcem, kakor jih imamo sami. Nasilja in krutosti ne izvajamo nikjer, tudi ne tam, kjer razmere naravnost kričijo po maščevanju. Zakaj par izbruhov posameznikov v kakšnem kraju, je in ostane le lokalnega pomena, radi katerega se ne more dolžiti ne naroda in ne države. Kako daleč gremo v svoji dobrohotnosti je dovolj razvidno iz dejstva, da vzdržujemo v Mariboru nemški razred za 12 (dvanajst) učencev, medtem ko desettisoči slovenskih otrok v avstrijski Koroški nima niti ene šole. Kako morete potem trditi, da mi duševno pohalajlamo .našo deco! Kaj je storil vaš nosilec liste za pravico narodnih vmm o» koroškem, ko
da je zagovarjal te pravic© % »vseh dr-' žavafa«?
Mi se v sedanjih razmerah niti ne čudimo, da so prišli pri Nemcih na površje šovinisti ne pa trezni in pre-vdarni možje, katerih dovršena dejstva in pa realnost razmer naravnost silijo, da morajo obsojati in tudi obsoditi tak
korak. Ako also zadovoljni s sedanjim mirnim razvejem ta hočejo imeti na vsak aacln boj, naj ga pa imajo. Toliko pa že danes lahko rečemo, da bodo ta svoj korak še trpko obžalovali in da jim bo morebitni, s slovenskimi glasovi zaslepljencev priborjeni mandat v,eč škodil kakor pa koristil.
Kdo Se kriv.
H.
Dogovor med Avstrijo in Jugoslavijo v Beogradu skuša opozicijsko časopisje izkoristiti vsako po svoje v demagoške volilne svrhe. Moja pojasnila so morda vendarle pripomogla, da bo marsikdo tudi pri nas stvarneje presojal resnični položaj ta krivdo ali nekrivdo sedanje vlade.
Zavrniti pa moram še neki tretji opozicijski list, ki je zatrjeval z vso resnobnostjo, da bi morale biti vse naše zaloge ali terjatve v Avstriji plačane v zlati valuti predvojnih kron.
Danes noče biti nihče plačnik za bivšo monarhijo in je prav in pravično tako. Tudi velik del Jugoslavije je bil del tiste monarhije, ki je na vse strani in tudi naš velik dolžnilč Tisti del Jugoslavije je obenem upnik in dolžnik. AH bas za ta del bivše monarhije je prejela naša država menda 24 mil. zlatih kron iz zaklada avstro-ogrske banke. — Blaznost pa je, zahtevati danes — brez ozira na našo krivdo glede na sekvestre pri nas in na zaporo v Avstriji — od male Avstrije plačilo v zlatih kronah za bivšo monarhijo.
Pa še nekaj treba omeniti, da bo še bolj jasna abotnost in tudi nesmiselnost in neopravičenost take zahteve. Recimo, da ni bilo zapore v Avstriji, ki smo jo zakrivili mi sami, — kaj M imeli mi danes od tistih vrednot? Zamenjali bi jih za dinarje po razmerju 4:1 ali bolje 5:1 in tako bi za 100 tistih takozvanih zlatih kron danes imeli 25 ozir. 20 dinarjev aH vrednost ne celo — dveh predvojnih zlatih kron. — Ali ni torej blazno početje tista udrihanja po sedanji vladi, ker ni dosegla izplačila naših predvojnih terjatev v Avstriji v —-zlatih kronah ali za eno krono skoro ‘*-15.000 sedanjih a, K. Odkod take vsote?!
Kar je bilo zasebnih upnikov in dolžnikov, trdim, da so imeli več terjati od nas nego mi od njih. —- Glede depozitov naših zadrug in denarnih zavodov pri poštni hranilnici in raznih' zvezah, pa smo za škodo odgovorni mi Slovenci sami ozir, naši takratni zastopniki v viađi, demokrati in klerikalci, v glavnem prvi, ker so oni očetje tistega modrega ravnanja: proti Avstriji.
Radikalci so hudi na tras Slovence radi te zapuščine, ki so jo morali oni razdeliti med Avstrijo m našo državo v obliki beograjske poravnave. In po pravici so tudi!
Ali oni imajo še veliko težje obtožbe proti nam in našim takratnim demokratskim — samozvancem v »Narodnem Vijeću? in pozneje v vladi. Bil sem nekoč poleg, ko je radikalni minister vrgel nam Slovencem v obraz: Vi ste nam zapraviti milijarde iz likvidacije bivše monarhije! Kaj ste delali? Namesto da ste prav svetovali nam Srbijancem, M nfsmo mogli imeti đovoljnega vpogleda v ogromno važnost likvidacije, ste v svoji slepi besnosti proti bivši monarhiji zapravili vse, kar M bili mogli dobiti do sanžermenskega miru iz sedanje male Avstrije, na katere ozemlju so se nahajale velikanske vrednote.
Ce s« prav spominjam, je že pred par leti govori! o zapravljenih milijardah dr, Marn v »Slov. Narodu«. Jaz
sem že nekaj pojasnil v pokojni »Jugoslaviji«. —. Ker je ta zadeva zelo važna za pravično presojo škode m — krivde, naj ob kratkem zopet pojasnim to žalostno epistok) iz zgodovine o državniški modrosti demokratskih politikov, ki hočejo po vseh teh polomijah še vedno zvonec nositi v naši državi
Do 29. oktobra 1918 je huda jugoslovanska kolonija na Dunaju veliko »narodno skupščino« v nabito polni dvorani hotela »Pošta«. Došli so tudi zastopniki drugih Slovanov, posebno Cehi! Tudi tu, v srcu monarhije, ko je bil Karol še vedno cesar avstrijski, smo ob velikanskem navdušenju proglasili ujedinjeno Jugoslavijo. Izvoljen je bil tudi »Odbor Južnih Slovenov na Dunaju«, ki je prevzel v imenu države SHS v vseh centralah nadzorstvo, oblast in likvidacijo, V vseh ministrskih in sploh v vseh skupnih oblastnijah in korporacijah se je vsidrala: Delegacija države SHS; zasedla je primemo število sob, postavila tam naše csobje, ki je zaseglo zadostno pohištva, pisalnih strojev itd. — Avstrijci so to mirno dopustili, ker so bili brez prave moči in ker so Čutili opravičenost naših zahtev do skupnega imetja bivše monarhije. Naši delegat je, likvidatorji ali kakorkoli jih hočemo imenovati, so bili bivši uradniki v dotičnih centralah, torej možje, ki so natančno poznali ves aparat in vse ono, na kar moremo mi rekiamovati za našo državo vsa prava. — Bil sem podpredsednik tistega »Odbora južnih Slove-na«, pozneje zastopnik naše države v zelo važnem »Spezialausschuss für die Sachđemobilisienmg«, zato pišem te za nas žalostne reminiscence iz lastne izkušnje, torej' povsem točno in resnično, stvarno — in opisati moreni brez bojazni na kak demanti — vso ono gorostasno polomijo In ogromno škodo naši državi. — V »Odboru« smo vrediH za prvo rilo naše zastopstvo v centralah, sestavili celo vrsto odsekov, poskrbeli v prvi vrsti za prevoz v domovino našega vojaštva in vojnih ujetnikov. Sestavili smo Spomenico na »Narodno Vijeće« in prvo Narodno vlado v Ljubljani, v kateri smo naznanili svoje dotedanje ukrepe in podali razne nasvete in predloge glede na daljno uredbo našega zastopstva fn delokroga v Avstriji. Gosp. Emil Stefanovič je odpotoval s to Spomenico v Zagreb k »Narodnemu Vijeću«, kateremu je takrat načeloval podpredsednik Svet. Pribičevič (predsednik dr. Korošec je bil v Parizu), — jaz pa v Ljubljano. Jaz sem (u v seji »Narodne vlade za Slovenijo in Istro« vredil vprašanje naših beguncev, ki sem ga po dveh letih lUcvidoval, — ali »Narodno Vijeće« se je postavilo v vprašanju likvidacije z Avstrijo na otročje-naivno stališče, ki ga je Pribičevič pozneje zastopal in katero nas je oškodovalo za težke milijard© po sedanji vrednosti. In zdaj po kratkih črticah tega zgodovinskega razvoja sem pri svoji glavni nalogi, da dokažem: kako smo prišli do ogromne izgube, in to edino mi Jugosl oveni, in kako je moglo priti do razmer, M so tudi tisočem naših ljudi prinesle premnoge težke izgube v njihovih zasebnopravnih zadevah.
A. G.
— Zapravljene milijarde.
Pred volilna bitko v SlleveniSl.
se nedavno združili v Ljubljani obe kri
Odličen nemški publicist Hermann Wendel je napisal pod tem naslovom v nedeljski številki »Prager Presse« uvodnik, ki zasluži našo pozornost G. Wendel spada brezdvomno med one proučevalce naših razmer, ki se trudijo, da ne bi prišli z objektivnostjo v protislovje. V svojem članku pravi g. Wendel — pa kratko omenjeno — sta* deče:
Po svod ekonomski strukturi ta socijalni razvrstitvi odgovarja Slovenija še naiboli Srednji ta Zapadni Evropi, tako se tudi politična tehnika razvija jedva drugače kakor v češkoslovaški ali v Nemčiji ta kljub temu _ piše člankar — da so veliki razredi moderne družbe, meščanstvo, seljaštvo in delavstvo ostrejše izklesani kot kjerkoli v vzhodnih pokrajinah države, se vendar ta stopnja zrelosti v splošnem razvoju ne izraža v obliki manj« zato pa močnih strank,
V Sloveniji nastopi nič manj kot dvanajst strank. Krhanje strank se je tu ta tam spremenilo cek» v popolno atomizacijo. To Je znak nesigurnosti. Kar je bilo, ni več; kar naj bi bilo, še ni. Tipanje, grupacije, iskanje novih političnih oblik. To je vrenje pred čiščenjem, saj pomenijo te volitve važno etapo notranjega sporazuma v jugoslovanskem narodu. V Sloveniji si stoje v glavnem zgodovinske stranke nasproti Demokrati so se po volitvah v ustavo-
H k skupnemu volilnemu nastopu. Socijalisti so razpadli celo v tri do štiri različne struje. Z notranjimi razprtijami si sami škodujejo, ko bi lahko v industrijsko in obrtno razvid deželi veliko bolje staji. Jamstvo uspeha imajo v rokah — klerikalci (g- Wendel jih po nepotrebnem imenuje »die Christlich-sozialen«), Klerikalcem ni treba javnih zborovanj, ker so svoje zmage sigurni Volilna borba se odigrava zaenkrat v okvirju malih podeželskih shodov, dočim ni opažati v mirni Ljubljani nobenega znamenja, kr bi kazalo, da se bo izvršila Čez teden dni tako usodna politična odlbčitev.
Sklepoma prihaja objektivni gosp. Wendel do trditve, ki ne drži. On pravi, da bi mogla volilna zmaga avtonomistično razpoloženih klerikalcev za Slovenijo otvoriti z vso ostrino vprašanje, ki je danes os volilne borbe v celi državi, namreč: centralistična ali decentralištična ureditev države.
Sklep članka je nekoliko čuden. G. Wendel bi že moral vedeti, da tudi absolutna zmaga klerikalcev v Sloveniji vprašanja ustavne revizije ne bo premaknila z mrtve točke niti za en milimeter. Isto velja za Hrvatsko, kjer se Radiću obetajo iste šanse kakor klerikalcem. Te volitve so sicer dalekosežnoga pomena, do rivizije, kakršno si zamišljajo zakrknjeni klerikalci pa ne
sm© te m mm rö&
Kala stranka»
(Iz akademskih krogov.)
Zavedajoč se svoje misije, je N** rodna radikalna stranka, kot najme®' nejša stranka v državi, razširila svoj® delovanje na vso državo. Kajti zave» dala se je, da njeni cilji, ki jih je zasledovala v Metnem boju, še niso doseženi. Zunanji politični osvoboditvi, j® sicer tudi še ni izvršen čin, mora sledi« notranja osvoboditev, ker šele s to i® tesno združen napredek ta gospodarsko blagostanje naroda. Toda kakor i® vsakomur jasno, da čaka nebroj por©* čih vprašanj na rešitev, tako leži tudi tli dlani da je uspešna rešitev možna samo, ako pridejo v parlament močne stranke, ne pa frakcije, ki tratijo dragocen čas z brezplodnim besedičenjem in ki so že a priori proti vsemu, kar 'ti* nese njihov nasprotnik ne glede na ali je načrt dober ali slab. Takim tiar dem gre pač za osebne ambicije bf# vsake stvarne vsebine.
Teh dejstev se zaveda NRS, ne vedajo pa se jih oni, ki dan na dan huk skajo proti njeni razširitvi v Slovenil^ Kako smešno je opažati gonjo naši!1 nasprotnikov, M v enem dušku pravilo« da je radikalna stranka v Sloveniji du' zija na drugi pa, s strahom gledajo n® njen razvoj. Čemu bojazen pred iluri- i jami? Toda strah je treba imeti Pre® idejo, Id se palašča duhov in gre ne oziraje se na levo in desno svojo jasno začrtano pot. In ideje, ki jih vsebuj© | program Narodne radikalne stranke so pač take, da jih demagogija sicer lahko nekaj časa ovira, ki jih pa trajno n® mote ustaviti. Od tod ona brezupu» gonja, brezuspešni poizkusi ustaviti val» ki se vedno bolj širi v najširše Ijudsk®
plasti
Kakšnih sredstev pa se poslužujejo naši nasprotniki? Klerikalci in njihovi zavezniki govorijo o avtonomiji, samoupravi, centralizmu, koncentraciji, de-centralizmu, dekoncentraciji, torej vse vprek s pojmi, ki jih mečejo med ljudstvo v skrivnem namenu, da vzbudijo med njim sovraštvo do obstoječega pravnega reda in da mu vzbujajo neke nezavedne težnje, čeravno so njihov končni cilj — mandati. Nikakih pojasni! o tem, ničesar konkretnega. Kako pa tudi, ker bi vsi ti pojmi, temeljito obrav« nani, vzbudili v narodu kvečjemu zanimanje za politično življenje, za kar |e pri nas Slovencih patentiranih edino 1® par mož. Ostali so pač zvesti svoji*© preizkušenim metodam. Hudič in P©kcl ne koristita več mnogo, treba je bij© najti nadomestila, o katerem mislijo, d*1 bo ravno tako tajinstveno učinkoval© ffot originalni recept. Kakor bi Pythia izgubila ves svoj ugled, ko bi le c©' krat jasno in nedvoumno izpovedala svoj izrek, Ki se razblinile tudi vse klerikalne fraze, ko bi jih pričeli razlaga® in udejstvovati.
V pravih škripcih pa so se gled® svojega volilnega »šlagerja« nahajal1 šele demokrati, namreč onih V& mož ki so v dveh letih svojega vladani® zrasli sami sebi čez glavo. S čim zajeziti radikalni val? Težko je najti sredstvo za uspešno agitacijo, ki bi obene*© ugonabljalo klerikalce In radikalce. ^ avtonomijo niso mogli na dan, s cent?3' lizinom niso smeli, ako se niso hote'1 osmešiti. Torej »veferbstvo«! Besed® sladica brez vsebine. Klerikalci ta ost3)4 avtonomisti, ki so jim med narodO*© pripravili k temu potreben teren, bod© z njimi trobili fn v tem je že zapopad®' na cela Slovenija, kajti Pucelj bo ita» vprašal svojega svetovalca ZerjaVpi kako naj se zadrži. Demokrati \praŠ3' mo vas, ali se zavedate, da s to prazn© besedo sejete med fngoslovenski n aro® razdor? Ali se še sporam jate, kako na vsa usta kričali, da hočete či©1' prejšnjo konsolidacijo, da je vaš cin močna jugoslavenska država? Ce s® ne zavedate, je skrajni čas, da ležete ' večnemu počitku, če pa se zavedate * vam ni odpovedala še poslednja trci©' ca spomina in poštenja, potem izdaja vi, ki ste imeli patent za progiaše©! prot! državnih elementov, jagodove©' sko stvar
Z ozirom na to bi bilo odveč čati ta podel očitek. Narodna radikal® stranka je narodna stranka, v kat® ima pristop vsak zaveden državlia® v kateri imajo vsi člani enake prtoto, in dolžnosti. Stranka, ki je nešteto»^ povdarjala, da vedno stremi za ©7 ri državo, v kateri naj bodo združe®* ^ Jugoslovenl V tej državi pa imd ^ državljan enake pravice in dolŽ©©8“ enako ingerenco na državne pod®* „
Čemu torej zavijanje in blateni» Vsakega zavednega državljan© srce, ko vidi Žerjava v bratske©1 obto mu s Korošcem, ki z nasmehom preko slovenskega kitajske^11 zi©© Stipi Radiču, predsedniku hrvatske publike,
Tako početje spominja na najP?©?^ tivnejše razmere in nam dokazuje« _ nas ni učiteljica zgodovina ničesar^ ttSla. Vsak pojav še vedno iz tankovestnega lokalnega ma. Da bi hoteli vsaj sata»
preko »Slovenčevih« slovenskih __
recimo proti Angleški, bi gotovo jali z glavo in dejali: tako n© ■SS&mL
m