Poštnina plačana v gotovini! Domžale, 15. julij 1978 LETO XVI - St. 10 Izdaja Delavska univerza Domžale, Kolodvorska c. 6, telefon 72-082. — Ureja uredniški odbor. Odgovorni urednik Karel Kušar. - Tehnični urednik Franc Ravnikar. — Izhaja dvakrat mesečno. - Naklada 1 1.000 izvodov. — Za gospodinjstva v občini Domžale je glasilo brezplačno. Tisk: Delavska univerza Domžale. Cibeliihlii GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA OBČINE DOMŽALE ZGODOVINSKA KONFERENCA V DEŠNU Nekaj preživelih udeležencev konference v Dešnu. Od leve proti desni: Tone Cerar-Ciril, Peter Zupančič— Stojan, Lojze Ribič-Ribca, Peter Stante-Skala, Mitja Ribičič-Gril in Jože Gričar-Metod SAMOPRISPEVEK in Šolski prostori Ko bomo v teh dneh izročali svojemu namenu ŠOLO V KRAŠNJI in telovadnici v MORA VČAH in na BRDU, bomo skoraj v celoti izpolnili obljube, ki smo jih zapisali v program samoprispevka leta 1974. Tako nam ostaja odprto samo še vprašanje izgradnje šole Venclja Perka v Domžalah, vendar imamo tudi za to zagotovljenih več kot tretjino potrebnih sredstev. To pa pomeni, da bomo lahko etapno začeli graditi že letos in obenem izvedli še nekatere adaptacije, ki so bile predvidene. Ko je na zasedanju vseh treh zborov delegatske skupščine skupaj s skupščino Občinske izobraževalne skupnosti tekla razprava o opravljenem delu, je med drugim bilo prisotno vprašanje: KAKO V BODOČE? Zavedamo se, da nam šolskega prostora primanjkuje, da smo dolžni dati otrokom enak start v življenje in da poznamo tudi materialne možnosti, katerih sestavni del je tudi SAMOPRISPEVEK. p kfed pomembne dogodke v času narodnoosvobodilnega boja spada tudi brez dvoma partijska konferenca ^ Krajinskega komiteja KPS za Štajersko, ki je bila 18. in 19. februarja leta 1943 v Osoletovi domačiji v Dešnu Moravčami. Koz Na tej konferenci so bili prisotni: februarja leta 1943 v Osoletovi domačiji v Dešnu Kraigher dr. Dušan-Jug, Peter Stante-Skala, Franc pjJ^n-Stane, Dušan Kveder-Tomaž, \fera Šlander-Lojzka, Alojz Kolman-Marok, Mitja Ribičič -Ciril, Polde Zu r .amski, Jože Gričar-Metod, Stane Kokalj, Lojze Ribič-Ribca, Jakob Molek-Mohar, Peter ^Pančič-Stojan, Jože Berkopec-Mišel, Franc-Pasterk-Lenart, Viktor Stražišar—Silvester, Rudi Knez-Silas, Tone ■“ar-Cirii in Julij Cerar. Ti tovariši so bili v tedanjem času zadolženi za ponovno oživitev v w ^^osvobodilnega gibanja na Štajerskem. Dešen je bil izbran za kraj konference zaradi tega, ker je bilo tedaj L oravški dolini in litijskem okrožju prilično še dokaj varno, saj je to čas, ko je nasilje okupatorja zlasti na Jersko doseglo višek. Roz*>rav Je bilo na konferenci podanih več referatov, le-ti niso ohranjeni, vendar je ugotovljeno, da je Franc Št^p^-Stane analiziral vojaško stanje na frontah in v ožjem pomenu s posebnim poudarkom na situacijo na Or daJe Kraigher dr. Dušan -Jug podal politično oceno stanja na Štajerskem in organizacijo odborov teitl j ^ in ZSM v vaseh in večjih krajih, daje Peter Stante-Skala imel referat o vojaško političnem delovanju na okJe*nu in da je Vera Šlander-Lojzka orisala delovanje SKOJ in predvsem delo mladink v težkih razmerah Patorjevega nasilja. Širj^vZi>rava Je po mnenju udeležencev konference imela v prvi vrsti nalogo najti nove oblike in metode za ZtiiaJ? 0rganiziranega odpora na Štajerskem, ki je nastalo po hudih izgubah v letu 1942, ko je prišlo do DSane vojaške in politične aktivnosti na tem območju. gfc^di tega so bili sprejeti tudi takšni sklepi, ki so v letu 1943 pomenili velik razmah narodnoosvobodilnega hlodih 03 štajerskem. Med ostalim je bilo sprejeto, daje potrebno izvesti najširšo mobilizacijo vseh sposobnih politi” Za Pobrane, med ljudmi organizirati najširšo pomoč partizanski vojski in na vseh ravneh poživiti Po**"0 delo, kjer je obstojala bojazen, da se tudi na Štajerskem pojavi bela garda. Konferenca brez dvoma °bst0j '/f3*00 ocenitev nastale situacije in pripravo za ustanavljanje novih partizanskih enot in za združitev že U$tano ' V večje f°rmacije. Plod načrtnega dela po tq konferenci je velika politična aktivnost in končno tudi dooa- vdev 6. SNOUB Slavka Šlandra, 6. avgusta 1943 leta na Šipku, kije odigrala pomembno vlogo v kasnejših Ja«|ih na območju Štajerske. Japis- 86 bodo preživeli tovariši lahko srečali 22. julija, ko bo na Osoletovi hiši odkrita spominska plošča z StAjgJ V TEJ HIŠI JE BILA 18. IN 19. FEBRUARJA 1943 POKRAJINSKA KONFERENCA KPS ZA ^bodn i O’ b1 ponovno obudili spomine na čas pred 35. leti, seveda v drugačnih razmerah kot takrat— v 1 domovini. (Iz zapisa s sestanka preživelih udeležencev konference v Ljubljani). Naša pravica in dolžnost je, da naredimo analizo opravljenega dela in potrošenih sredstev obeh samoprispevkov, vendar se moramo istočasno zavedati, da trkajo na vrata in našo zavest novi otroci in z njimi potrebe po novih šolah na Homcu, v Trzinu, Domžalah in da nas čakajo še novi prostori za novo kvaliteto in preobrazbo v šolstvu -USMERJENO IZOBRAŽEVANJE To pa pomeni, da bomo morali vsi postati nosilci pobud za oblikovanje novega programa, novih izračunov in storiti vse, da bomo z mirno vestjo, zavestno in s polno mero solidarnosti glasovali ZA sprejetje tretjega SAMOPRISPEVKA. Ko bomo dajali na tehtnico naše potrebe in zmožnosti ter želje, potem bomo morali istočasno dodati tudi našo PRI-PRA VLJENOST pomagati nam samim in s solidarnostjo ter z denarjem oplemenititi pot, po kateri bodo hodili naši otroci. Ob misli na njih pa nam bo lažje, saj bomo čutili njihovo hvaležnost še dolgo po tem, ko bodo naše denarne obveznosti že daleč za nami. Cesar ne more narediti vsak sam, to lahko naredimo solidarno skupaj in neg bo v prihodnje vodilo za vse nas - celotno domžalsko družbo - ko bomo oblikovali program in glasovali „ZA“ v prihodnjem letu - letu novega SAMOPRISPEVKA! Delegat PROGRAMSKA USMERITEV SZDL POSVET O AKTUALNIH NALOGAH KRAJEVNIH KONFERENC SZDL IN KRAJEVNIH SKUPNOSTI V SEDANJEM OBDOBJU Po sklepu izvršnega odbora Predsedstva OK SZDL Domžale je bil v soboto, 17. junija organiziran posvet predsednikov KK SZDL in svetov krajevnih skupnosti, kjer so se aktivisti dogovorili za potek izvajanj nekaterih aktualnih nalog, ki so pred aktivisti SZDL v sedanjem obdobju. Posveta so se udeležili tudi nekateri predstavniki občinske skupščine, predsedstvo konference mladih iz KS in drugi. Pod prvo točko dnevnega reda je tov. Ivkovičeva spregovorila o vlogi KK SZDL in nalogah subjektivnih sil v KS po 8. kongresu ZKS. Izmed ostalih so naslednje naloge najpomembnejše: — kadrovska krepitev SZDL, organizacijska krepitev, vloga komunistov v teh sredinah, ki so povsod vsak v svoji sredini odgovorni za kadrovanje in dolžni prevzemati funkcije v DPO; — osnovna ugotovitev oz. spoznanje, ki gaje kongres podčrtal je bilo, da bo komunist lahko uspešno deloval le v okviru Socialistične zveze, kajti delo komunistov je v množicah; — povezava za krepitev samoupravnega družbenoekonomskega položaja delovnega človeka, kajti boj za prestrukturiranje gospodarstva, boj proti žariščem inflacije itd. ne more iti mimo SZDL, največjo vlogo pa ima tu sindikat; — ocena razmer v stanovanjskem gospodarstvu in ocena uresničevanja konference o socialnem razlikovanju; — pluralizem samoupravnih interesov, delo za večjo humanizacijo in neposrednost odnosov med ljudmi na družbenoekonomskih temeljih socialističnega samoupravljanja, krepitev medsebojnih stikov ljudi; — reorganizacija krajevne samouprave; —odpiranje vseh delegacij navzven in njihova tesna povezanost z volilci; — aktivno delo sekcij in svetov SZDL; — večja povezanost s SIS. Po razpravi, ki je sledila in v kateri so bili navedeni konkretni vzroki manj aktivnega dela nekaterih KK SZDL, so bili sprejeti naslednji dogovori: — v vseh osnovnih sredinah SZDL (KK) je potrebno izvesti javno razpravo o frontni vlogi SZDL, pri kateri morajo aktivno sodelovati vse DPO; — tudi družbenopolitične organizacije na občinskem nivoju morajo izpeljati to razpravo in izdelati svoja stališča ter skupne programe. O nalogah poravnalnih svetovje spregovoril predsednik občinskega sodišča Mavricij Volgemut, ki je poudaril, da ima KS poravnalni svet, da kot samoupravno sodišče posreduje v sporazumnem reševanju sporov med delovnimi ljudmi in občani KS in v skladu z zakonom odloča v sporu, če se o tem udeleženci v sporu sporazumejo. Po obrazložitvi dela poravnalnih svetov in krajši razpravi, so bili sprejeti naslednji dogovori: — takoj je potrebno ugotoviti v kateri KS so poravnalni sveti s 30. junijem sposobni za samostojno delo in jih aktivirati; — do septembra morajo biti dokončno oblikovani novi poravnalni sveti; — nosilci kandidacijskih in volilnih postopkov za te organe so KK SZDL, ki morajo imena predsednikov teh poravnalnih svetov sporočiti na OK SZDL; — takoj, ko bodo formirani poravnalni sveti v vseh KS, bo OK SZDL organizirala seminar za vodje teh poravnalnih svetov. Na posvetu smo posebno pozornost posvetili sprejemanju statutov KS in krepitvi krajevne samouprave, kjer nas čakajo zlasti naslednje naloge: — nadaljnje prostorsko oblikovanje obstoječih KS; — oblikovanje samoupravnih organov KS — delegatske skupščine KS; — uveljavljanje in oblikovanje krajevne skupnosti kot celovitega spleta družbenoekonomskih odnosov. Uvodne obrazložitve k osnutku statuta KS je podal tov. Remic, v razpravi paje sodelovalo precej prisotnih, ki so bili enotnega mnenja, da bo morala vsaka KS statut prilagoditi svojim potrebam. Sprejeti so bili naslednji dogovori: — prisotni smo sprejeli stališča o organiziranju KS; — KS se aktivno pripravljajo na oblikovanje skupščin in sprejem statutov; — takoj se oblikujejo statutarne komisije pri KS SZDL (če jih ni); — do 30. julija je potrebno izpeljati razprave in pripombe posedovati na OK SZDL; — do konca septembra je potrebno sprejeti statute in ustanoviti skupščine KS. Kot novosti so bili iz statuta podrobneje obrazloženi členi o ljudski obrambi in družbeni samozaščiti, o delu delegacij in delegatov, poravnalnih in potrošniških svetih in drugo. Javne razprave o osnutkih statuta KS morajo biti povsod izpeljane. Tov. Goiše je udeležencem predstavil vse štiri nove zakone s področja kmetijstva in prisotni so na njegovo pobudo sprejeli sklep, da se bodo tudi KS aktivno vključile v razpravo o le-teh (zakon o združevanju kmetov, zakon o kmetijskih zemljiščih, zakon o kom penzacijah in investicijah v kmetijskih zemljiščih, zakon o kompenzacijah in investicijah v kmetijstvu in zakon o preživninskem varstvu knetov). Nadalje smo se dogovorili, da se vse KS aktivno vključijo v razpravo o občinski samoupravni skupnosti za zaposlovanje, ta javna razprava traja do 15. 7. Spregovorili smo o skupnosti za luški in železniški promet ter skupnosti za elektrogospodarstvo, ter v zvezi s štipendiranjem sprejeli dogovor, naj se vse prošnje za štipendije obravnavajo na komisijah za socialno-ekonom-ske odnose pri KS. Tov. Černe je spregovoril o enotah občinske izobraževalne skupnosti, ki naj bi se formirale pri posameznih šolah. Enote bi morale biti sestavljene iz delegatov uporabnikov in izvajal-(Nadaljevanje na 3. strani) PROGRAM PRIREDITE V V POČASTITEV PRAZNIKA OBČINE DOMŽALE V JULUU 1978 Sobota, 1. 7., ob 20. uri Planinski kres, katerega prižge Planinsko društvo Domžale pri Planinskem domi na Veliki planini. Nedelja, 2. 7., ob 11. uri Svečana otvoritev depandanse PD Domžale na Veliki planini s tovariškim srečanjem. Sobota, 8. 7., ob 15. uri Praznik krajevne skupnosti Trzin z otvoritvijo ceste in odkritjem spominske plošče trem padlim partizanom ob 17. uri Nogomet v Radomljah — mladinci Petek, 14. 7., ob 17. uri Ihan nogomet — člani Sobota, 15. 7., ob 16. uri PRIJATELJSKO SREČANJE IZSELJENCEV IN DELAVCEV NA ZAČASNEM DELU V TUJINI Z OBMOČJA KAMNIKA IN DOMŽAL PRI JAMARSKEM DOMU NA GORJUŠI ob 20. uri Na nogometnem igrišču v Ihanu kulturna prireditev ob 7504etnici Ihana Nedelja, 16.7., ob 14. uri Na nogometnem igrišču v Ihanu vrtna veselica v počastitev 750-letnice Ihana, igra ansambel Lojzeta Slaka ob 15. uri Otvoritev obnovljenega Gasilskega doma na Prevojah in slovesnost ob 90-letnici društva s kulturnim programom Petek, 21.7., ob 20. uri Prižig žare v Radomljah Sobota, 22. 7., ob 9. uri Svečana otvoritev telovadnice pri Osnovni šoli Jurij Vega v Moravčah s tovariškim srečanjem ob 9. uri Hala KC Domžale šahovski dvoboj na petdesetih dedcah Gorenjska : Domžale - Kamnik ob 12. uri ODKRITJE PLOŠČE NA OSOLETOV1 HIŠI V DEŠNU NAD MORAVČAMI V SPOMIN NA POKRAJINSKO KONFERENCO KPS ZA ŠTAJERSKO Ponedeljek, 24. 7., ob 16. uri Kegljanje v Jaršah — dvoboj Kamnik: Domžale Torek, 25. 7., ob 17. uri v Kamniku nogomet Domžale:Kamnik ob 17. uri V mali dvorani KC Dbmžale občinsko šahovsko prvenstvo poštnih okolišev Četrtek, 27. 7., ob 17. uri Svečana otvoritev novih prostorov AMD Domžale ob Krakovski cesti Petek, 28. 7., ob 11. uri Otvoritev samopostrežne trgovine TP Napredek v Mengšu ob 17. uri Dob — nogomet člani Domžale:Kamnik Sobota, 29. 7., ob 7,30 Otvoritev medobčinske čistilne naprave Kamnik-Do irtale v Studi pri Domžalah ob 9. uri Trim teknovanje v streljanju v kamnolomu v Trzinu ob 10. uri SLAVNOSTNA SEJA OBČINSKIH SKUPŠČIN DOMŽALE-KAMNIK V VELIKI DVORANI KINA DOM V KAMNIKU ob 10. uri Odprto občinsko prvenstvo v plavanju na kopališču v Domžalah za vse starostne kategorije ob 13. uri ODPRTJE CESTE KAMNIK-MOTNIK V MOTNIKU S KULTURNIM PROGRAMOM IN SREČANJEM DELEGATOV IN OBČANOV ob 20. uri Tradicionalni miting na Trgu prijateljstva v Kamnik** dopoldne in popodne košarkarski turnir na igrišču v Moravčah Občine Kamnik-Domžale v Nedelja, 30. 7., ob 8. uri OTVORITEV OSNOVNE ŠOLE V KRAŠNJI ob 15. uri Razvitje prapora Ribiške družine „Bistrica“ Domžale, s kulturnim programom in tradicionalno ribiško veselico pri ribiškem domu v Domžalah ob Krakovski cesti Sobota, 5. 8., ob 15. uri 8. zbor področnega tekmovanja traktoristov, ki ga organizira Mestna zveza ZOTK Ljubljana na Viru prl Toša mi - prihod tekmovalcev __ ob 16. uri Start povorke na relaciji Tosama — Dob - Češenik " Črnelo — Radomlje — Količevo - tekmovalni prostor ob 17,15 Otvoritev tekmovanja - pokrovitelj Skupščina občin Domžale • Nedelja, 6. 8., ob 8. uri Prikaz oranja skozi čas - strokovn prikaz oranja ob 9. uri Pričetek tekmovanja v oranju in spretnostni vožnji ob 17. uri Zaključek tekmovanja s podelitvijo priznanj in pto*c na veseličnem prostoru VABLJEN^ (Nadaljevanje z 2. strani) cev iz okoliša šole, ki morajo izdelati svoj program in potem bedeti nad izvajanjem tega programa. Pogovarjali smo se tudi o samoprispevku, ki se izteče v mesecu aprilu 1979 in v zvezi s tema dvema točkama so bili sprejeti naslednji dogovori: - takoj se je treba povezati s šolami in pospešiti postopek za ustanovitev enot OIS; -ugotoviti je potrebno meje šolskih okolišev, pri tem bo pomigala OIS; —potrebno je pregledati delegacije šol in KS, da se problem enot čimpreje kadrovsko reši; - potrebno je ugotov iti, katere TOZD oz. njihovi delegati bodo vključeni v posamezne enote; - enote naj se oblikujejo do 30. — takoj je potrebno začeti s pripravami za referendum. Pogovarjali smo se tudi o novem osnutku odloka o pogrebnih svečanostih in sprejeli stališča, daje potrebno v vsaki KS formirati odbor, ki bo skrbel za to, da se je družba dolžna posloviti od vsakega posameznika in da se pri tem ne srne delati razlik, udeleženci pa smo izrazili tudi potrebo po pogrebnem zavodu v naši občini. Ob koncu smo sprejeli tudi roke, za izvedbo volilnih konferenc v krajevnih konferencah SZDL in sicer naj bi bile te izvedene do jeseni 1978 oz. najkasneje do 1. 12. 78, volilna in programska seja OK SZDL pa spomladi 1979. Sprejeli smo dogovor, daje v vseh sredinah takoj potrebno pričeti z evidenti- HO-RUK 78 Komisija za mladinske delovne akcije pri predsedstvu OK ZSMS Tepe uspehe. Donžale je z množičnim srečanjem mladih in starejših brigadirjev Že nekaj dni brigada koplje vodovod, ureja slemensko cesto ali pa koplje jarke za telefonske priključke in upamo, da nas bo brigada dobro predstavljala in dosegla 9- oz. najkasneje do 15. 11. 1978; ranJem za nova vodstva. — takoj je potrebno realno oce- Ob koncu so vsi prisotni izrazili uiti potrebe KS po vzgojno-izobra- željo, da bi se na takih posvetih Sevalnih objektih; večkrat dobivali in zato smo spre- - pripraviti pregled samopri- jeli dogovor, naj bi bil naslednji spevkov v KS in politično oceno posvet v jeseni. stanja v KS; G. V. ob 1. aprilu Dnevu brigadirjev pričela konkretizirati svoj letošnji program dejavnosti na področju mladinskih delovnih akcij. Že ob tej priliki je bila namreč prva bri-gadna konferenca mladinske delovne brigade Slavko Šlander, ki naj bi v začetku junija odšla na MDA Brkini 78. Na tem prvem srečanju je bilo blizu 200 mladih, ki se bodo udeležili letošnjih akcij in ki so prisostvovali kratkemu kulturnemu programu in nagovoru enega izmed brigadirjev veteranov. V mesecu aprilu in maju so bili vsi brigadirji za MDA Brkini 78 tudi pregledani (hvala lepa Zdravstvenemu domu Domžale, ki z veliko razumevanja in še opravlja zdravniške preglede) in sestali so se še na treh brigadnih konferencah, na katerih so se seznanili s pravili o organiziranju mladinskih delovnih akcij, o interesnih aktivnostih na akcijah in o njihovem sodelovanju na akciji. Predsedstvo občinske konference ZSMS je za kormndanta akcije imenovalo tov. KOLLERJA MARTINA iz Moravč, sicer zaposlenega v LEK Mengeš, kije v lanskem letu opravljal funkcijo na- i Vezo rezervnih vojaških starešin žvez° socialistične mladine, Predvsem na področju obrambnih P 'Prav in obrambnega usposablja- Ijena. Vzporedno s pripravami na to akcijo pa potekajo tudi priprave na občinsko mladinsko delovno akcijo PECE 78, ki naj bi bila nadaljevanje lanske akcije. Mladi brigadirji bodo kopali vodovod, ki naj bi končno pripeljal vodo tudi v posamezne hiše v Gori pri Pečah. Podobno kot lansko leto bo tudi letos podpisan samoupravni sporazum in če bodo vsi podpisniki izpolnili svoje naloge, tudi letošnji uspehi ne bodo izostali. Predsedstvo se je o tej akciji že večkrat pogovarjalo, narejeni pa so bili že tudi posamezni koraki h konkretizaciji nekaterih dogovorov v zvezi s to akcijo. Tako je bil že imenovan komandant akcije tov. MATJAŽ REPNIK, novoizvoljeni sekretar OK ZSMS Domžale, v kratkem bo podpisan samoupravni sporazum in pregledani vsi udeleženci akcije. Le-teh bo letos več, saj se je za akcijo prijavilo precejšnje število mladincev iz naših osnovnih šol. Podobno kot lani, bo tudi letos akcija trajala 14 dni in če nam bo vreme naklonjeno, bomo tudi letos na zadovoljstvo vseh uspešno opravili svoje delo. Pokroviteljstvo nad akcijo je tako kot lani prevzela tovarna INDU-PLATI. Na konferenci pa smo sprejeli sklep, da se vse 00 ZSMS akcije udeležijo vsaj z eno enodnevno mladinsko delovno akcijo. Prepričani smo, da bomo ob pomoči drugih uspeli! G. V. PRAZNIK DOMŽALSKIH KOMUNISTOV EKIPA ZRVS - ZSMS PONOVNO USPEŠNA Dne 9. in 10. junija se je v oko- navedenega na zemljišču reševale lc' Trbovelj odvijalo sedmo re- taktično nalogo in na skici morali Publiško taktično-orientacijsko izdelati grafično rešitev v vlogi ekmovanje sestavljenih ekip re- komandirja pehotnega voda za mvill lvlo UF,0I1J01 1U1UVV1JU lia. ervrub vojaških starešin in mladin- ..obrambo smeri11, mladinci pa so mestnika komandanta brigade na ®v- Tekmovanje je tudi tokrat bilo namesto taktike reševali naloge iz MDA Slovenske gorice, za predsed-Vex°^no’ saJ so se 8a udeležile z oborožitve. nika brigadne konference pa je bila cc kot 300 tekmovalci skoraj vse Tekmovanje je bilo dokaj za- izvoljena tov. DEŽELA VESNA iz člau^6 občine s svoji™ šest- htevno in brez skrbnih osebnih in pomžal. Izvolili smo tudi vse refe-anskimi ekipami, kar je ponoven kolektivnih priprav tekmovalcev ni rente in vodje delovnih skupin in trdnih vezi, ki se tko med bilo mogoče doseči dobrih rezulta- ugotavljamo lahko, daje brigada tov, saj so ta tekmovanja po prika- na akcijo odšla zelo dobro priprav-zanem znanju udeležencev, vsako leto kvalitetnejša. Ekipe ZRVS-ZSMS občine T — Domžale na teh tekmovanjih vsako 'ekmovanje, ki je potekalo v leto dosegajo dobre rezultate in so Vairavf Je od nastopajočih zahte- že nekaj let med najuspešnejšimi n„ ° “°sti teoretičnega in praktič- sestavljenimi ekipami v SR Sloveli Znanja- Vsi tekmovalci so re- niji. Tako je bilo tudi tokrat v y 1,1 topografske naloge in naloge Trbovljah, ko je ekipa iz Domžal, k °nentacije na zemljišču. Preiz- kljub pomlajenosti, dosegla v hudi ^l1 so se v točnosti streljanja z konkurenci - odlično tretje Pok'Q^a*'brsko puško, morali so mesto. Za dosežene rezultate so spremni’- kaj, Zm,0rCj° iZ telJSnih bili ekipa in PL°,sTeZni člani Ckipe stom s preko trideset let delovanja ^;0SifVal' PM° ?,d,P'- s stran, republiškega in zveznega v ZK in 1 1. kongresu ZKJ, kjer je Iia HevailJU luv. JC1C11, Rezerv,,.,tn8 y bodo imeli veliko nalogo t bodoče, saj bodo morali 8,4 -m sodelovati pri oblikovanju 0 . y srednjeročnega načrta raZX L,č-obeh občinah in s tem na ** nem področju pomagat* načrtovati tako ?0SP^ vjje i*1 kakor negospodarske investi J s tem tudi celotni družbeni dard v obeh občinah. L- ZAKON IN PRAKSA sklenitev delovnega raz- ME RJA ZA DOLOČEN C AS ZARADI NEUSTREZNE STROKOVNE IZOBRAZBE Zakon o združenem delu do-l°ča v 167. členu, da lahko vsak svobodno, enakopravno in pod enakimi pogoji sklene delovno raz-me|je z delavci v temeljni organi-Zac‘j' na način, ki ga določata za-!lon in samoupravni splošni akt. 0rej lahko sklene delovno razme-.0® vsak, kdor izpolnjuje pogoje, ki di V S^*a<^u z zakonom določijo elavci s samoupravnim splošnim ^tom o delovnih razmerjih (pra-*nnik) temeljne organizacije glede na potrebe delovnega procesa, de-°vne razmere ter dela in naloge v teJ organizaciji. 1 .Zakon o delovnih razmerjih do-ča v 18. členu, da delovno raz-J"ei3e lahko sklene vsak, kdor °°. e8 minimalne starosti (15 let) in P ošne zdravstvene sposobnosti iz-POjnjuje tudi splošne in posebne anteve, ki so določene v samoupravnem splošnem aktu o delov-^.^nrerjih kot pogoj za oprav-5 nJ® del oziroma nalog, za katere sklepa delovno razmerje. r varjetno imamo največ prime-dol Sx*enitve delovnega razmerja za ko °čen.das zaradi neustrezne stro-zd ne izobrazbe v organizacijah jnruženega dela s področja vzgoje Oro lz°Eraževanja. Delavci v teh ganizacijah združenega dela se p0„r?°. P" določanju splošnih in onr° r \ ZaEtev kot pogojev za se skl'an-ie del in nalog, za katere tud C^a delovno razmerje, ravnati rom Zak°nu o osnovni šoli ozi-strok *3° Za^onu 0 srednji šoli. Pod gled 0Vn° izobrazbo pa smatramo nih C na člen zakona o delov-j0 .^nrerjih tisto izobrazbo, ki si °Drivi' e*avec Pridobil z uspešno ^0111 ■ nim verificiranim programi lz°braževanja za opravljanje ZalUev”Ziroma nalog določene loč^v^11 0 delovnih razmerjih do-26. členu, da se v primeru, če se na oglas oziroma javni razpis nihče ne prijavi ali če nihče izmed prijavljenih kandidatov ni izbran, oglas oziroma javni razpis ponovi. Vendar pa isti zakon v 27. členu določa, da lahko v primeru, če nihče od prijavljenih kandidatov ni izbran, pristojni organ za izbiro določi, da sklene delovno razmerje za določen čas, vendar največ za eno leto z enim od prijavljenih kandidatov, če je taka zaposlitev neogibna zaradi nemotenega opravljanja del oziroma nalog. Iz navedenega lahko ugotovimo, da se delovno razmerje za določen čas v danem primeru ne sklepa nujno za eno leto, pač pa je potrebno pretehtati dejanske potrebe organizacije združenega dela. Opozoriti je treba tudi, da imajo delavci, ki so sklenili delovno razmerje za določen čas, enake pravice in obveznosti v združenem delu kot delavci, ki so sklenili delovno razmerje za nedoločen čas in so odvisne od vloženega dela. Zato je treba te pravice in obveznosti opredeliti v samoupravnih splošnih aktih. V praksi namreč večkrat nastopajo dileme glede dolžine letnega dopusta, regresa, delitve sredstev sklada skupne porabe in v podobnih primerih. Predvsem je treba paziti, da so delavci, ki imajo sklenjeno delovno razmerje za določen čas, tudi sorazmerno zastopani v organih upravljanja organizacije združenega dela, ker bi sicer lahko bili postavljeni v neenakopraven položaj v odnosu do drugih delavcev. Pomembno je dejstvo, da delovno razmerje za določen čas ne more preiti v delovno razmerje za nedoločen čas, pa čepravje bilo to razmerje večkrat ponovljeno, če je bila vsakokrat objavljena potreba po delavcu, ki ima ustrezno strokovno izobrazbo. O tem govori tudi primer iz prakse sodišč združenega dela, ki je bil objavljen v Delavski enotnosti dne 10. 12. 1977, stran 4. OB DNEVU MLADOSTI v olcvjj^HJ6m mesecu mladosti je bilo °biinj ■ mladinske organizacije v naši itrele “Pijanih vrsta akcij, ki so vse u$pehj :^nen> da mladi z delovnimi 'bagejv,., akcijami čestitamo našemu tojstnj dan°Var^u ^'tu za nie80V 86. a? seja aken je bila tudi slavnost-c,alistj5n bčmske konference Zveze so-?ho [ujadine Slovenije, na kateri ,?MS „7, * letošnja priznanja OK Njihovo -čf.aslužnejšim mladincem za ja njihnJjtlvno družbenopolitično delo °0Zs\is mcnl0Iiem in najboljšim ?redsed«rutllo8 kadrovske komisjje in Sjanri*1 °K ZSMS Domžale so le- - ^„0 v ^ažev, •*ru konference mladih v > u.aaju pri OK ZSMS Domžale že .“Ms in ’ članica predsedstva OK i;LIZubtaijr,re^sedmk konference mladih * 0 Pr&^- S sv°j™ delom je ve-Pri uveljavljanju mla-S°lahj8anEac'ie v srednjih in osnov- 2. ABE JANEZ - je član osnovne organizacije ZSMS mladi kmetovalci Domžale in že drugi mandat uspešno opravlja funkcjjo predsednika konference mladih v kmetijstvu. S svojim delom veliko prispeva, da se tudi mladi kmetovalci aktivno vključujejo v vse mladinske aktivnosti v naši občini. Je tudi član predsedstva OK ZSMS Domžale. 3. HABJAN VITO - sekretar republiške konference ZSMS je vrsto let m še aktivno deluje v mladinski organizaciji v naši občini. Je soustanovitelj Kluba štipendistov v naši občini in njegov dolgoletni aktivni delavec. Bil je tudi predsednik OK ZSMS Domžale in je bil član predsedstva OK ZSMS. S svojim delom je veliko prispeval k uveljavljanju mladinske organizacije v naši občini. 4. SMRDELJ JUSTI - dosedanja sekretarka OK ZSMS je že vrsto let aktivna družbenopolitična delavka v naši občini. Poleg aktivnega dela v okviru OK ZSMS je veliko pozornost posvečala delu mladih iz delovnih organizacij, veliko se je angažirala pri uveljavljanju koordinacijskih svetov ZSMS v naših delovnih organizacijah. Aktivno deluje tudi v krajevni in občinski organizaciji SZDL. 5. KUŠAR JANEZ — predsednik konference mladih iz krajevnih skupnosti je že vrsto let aktivni član 00 ZSMS Trojane in predsedstva OK ZSMS Domžale. Veliko je naredil zlasti na področju krajevnih skupnosti, kjer seje uk valjal z delovanjem OO ZSMS, krajevnih svetov in klubske dejavnosti. Je aktiven član krajevne konference SZDL Trojane in član družbenopolitičnega zbora občine Domžale. 6. OSNOVNA ORGANIZACIJA ZSMS HOMEC Ta 00 ZSMS je v tem mandatnem obdobju dosegla na vseh področjih svojega dela velike uspehe. Mladi so si s prostovoljnim delom uredili svoje prostore, v katerih se zbirajo vsak dan. Njihovi mladinci so vključeni v veliko število.sekcij v okviru OO ZSMS in vse zelo aktivno delajo. Člani 00 ZSMS so se aktivno vljučtli v delo družbenopolitičnih organizacij in krajevne skupnosti. 7. OSNOVNA ORGANIZACIJA ZSMS TOKO 00 ZSMS prejema priznanje na podlagi mnenja predsedstva občinske konference mladih delavcev. Mladi iz te 00 ZSMS so v tem mandatnem obdobju zlasti veliko naredili na področju vključevanja mladih v ZSMS, mladinskih delovnih akcij in drugod. OO ZSMS se uspešno povezuje z delom vseh samoupravnih organov v TOZD, kakor tudi z delom konference mladih delavcev. 8. OSNOVNA ORGANIZACIJA ZSMS NA OSNOVNI ŠOLI JOSIP BROZ TITO Ta 00 je v tem letu najuspešnejša OO na področju konference mladih v izobraževanju. Mladi na tej šoli so z vključevanjem v različne krožke, sekcije delovali na vseh področjih organiziranega dela naše organizacije, tesno so se povezovali tudi z OK Z SMS in sodelovali v vseh njenih akcijah. O on ZSMS PFČF Tej OO ZSMS podeljujemo priznanje za sodelovanje na mladinski delovni akciji Peče 77. Mladi so z nesebičnim in požrtvovalnim vsakodnevnim udarniškim delom veliko prispevali k temu, da je akcija Peče 77 uspela, zato priznanje nedvomno zaslužijo. Želimo, da jim je priznanje tudi vzpodbuda za letošnje sodelovanje na področju MDA. 10. LJUBA VUTE - mentorica OO ZSMS na osnovni šoli Josip Broz Tito. Ob njeni pomoči in sodelovanju je ta OO dosegla lepe uspehe na vseh področjih svojega dela. Tov, je aktivna tudi v samoupravnih organih v šoli. 11. Tov. MIHA PAVLIČ, predsednik občinske zveze za Tehnično kulturo za sodelovanje z občinsko konferenco ZSMS Donžale, zlasti na področju pohodov, obujanja tradicij NOB in mladinskih delovnih akcij. Zaradi zaključka štiriletnega obdobja od 9. do 10. kongresa je predsedstvo OK ZSMS Domžale sprejelo sklep, da se podeli pohvale nekaterim aktivnim družbenopolitičnim delavcem in mentorjem in sicer pohvale prejmejo: 1. AVBELJ JULIJANA - na predlog 00 ZSMS Peče za aktivno delo na vseh področjih, predvsem pa na kulturnem. 2. CIGLER FRANC za aktivno večletno delo v okviru konference mladih delavcev in delovne organizacije SLOVENIJALES RADOMLJE. 3. GABERŠEK JANEZ za večletno aktivno delo v okviru 00 ZSMS mladi kmetovalci Domžale in v okviru konference mladih v kmetijstvu. 4. JAŠOVIČ BOŽO ia večletno aktivno delo v OO ZSMS Center srednjih šol - Ekonomska srednja šola in konference mladih v izobraževanju. 5. LJUBA CERAR za uspešno delo na kulturnem in informativnem delu na vseh nivojih. 6. Tov. MAVSAR FRANC za mentorsko pomoč pri delu 00 ZSMS Ho-mec-Nožice, predvsem za pomoč pri urejanju mladinskih prostorov in sodelovanju OO ZSMS s KS in ostalimi družbenopolitičnimi organizacijami. Priznanja in pohvale naj bi bile vsem nagrajencem, ki jim iskreno čestitamo, tudi vzpodbuda za nadaljnje še aktivnejše delo v mladinski organizaciji! G. V. DOMŽALCANI! Prav gotovo vam je znano, da smo se letos tudi Domžalčani vključili v tekmovanje ..Tekmujmo za najlepše urejen kraj v Sloveniji". Zato smo vsi skupaj dolžni, da uredimo svoje domove, počistimo okolico hiš, blokov in stolpičev. Zato prosimo tudi hišne svete, da kar največ storijo za čistočo svojega okolja. Polepšajmo kraj s cvetjem in zelenjem! Prosimo ustanove, društva, podjetja, da v bodoče plakatov ne lepijo po raznih drevesih, zaščitnih ograjah in podobno, temveč na za to določenih reklamnih panojih, kijih je v ta namen v Domžalah postavilo Turistično društvo Domžale. Zavedajmo se, daje to naš kraj in da z malo dobre volje lahko postorimo marsiktg za čistočo in lepši izgled kraja. Turist, potnik ali poslovni človek, ki bo prišel v Domžale, bo takoj spoznal, da so v tem kraju ljudje, ki ljubijo red, čistočo in lepoto svojega kraja. Ne zaostajajmo za drugimi kraji, ki prav tako tekmujejo za najlepše urejen kraj v Sloveniji! Turistično društvo Domžale SREČANJE IZSELJENCEV IN ZDOMCEV V soboto, 15. julija, ob 16. uri bo v organizaciji Podružnice izseljenske matice Domžale-Kamnik in v sodelovanju z Društvom za raziskavo jam Simon Robič Domžale prijateljsko srečanje izseljencev in zdomcev. Poleg kulturnega programa, v katerem bosta sodelovala Oktet bratov Pirnat in Folklorna skupina Osnovne šole Radomeljske čete iz Radomelj je Društvo za raziskavo jam Simon Robič Domžale pripravilo tudi Dan ljudskih običajev. Za veselo razpoloženje bo poskrbel priznani zabavni ansambel Franca Flere ta in Dobrepoljski fantje. Izseljencem in zdomcem ter drugim obiskovalcem priporočamo tudi ogled Slamnikarskega muzeja na gradu Krumperk in Železne jame naGoijuši. Torej v soboto, 15. julija, na veselo snidenje na Goijuši! UPOKOJENCI MED SEBOJ MLADI V ESŠ V DOMŽALAH UPOKOJENCI IZ ZAMEJSTVA NA OBISKU V DOMŽALAH IN KAMNIKU V četrtek, 1 .junija,je bil po dolgih deževnih dneh prvi sončni dan. Zgodaj dopoldne se je pred klubom Društva upokojencev v Domžalah pojavil avtobus, ki je pripeljal petdeset članov Društva slovenskih upokojencev iz Italije, v glavnem iz Trsta in Gorice. Gostom sta izrekla dobrodošlico predsednik Društva upokojencev Ivan Redenšek in predsednik Izseljeniške matice Domžale--Kamnik Srečko Berčič. Za lep sprejem se je zahvalil predstavnik društva iz Trsta akademski slikar Janez Cesar in domžalskim upokojencem poklonil spominsko darilo: knjigo »Dnevnik in spominska knjiga iz fašističnih zaporov", ki jo je napisal v ljubljanskih, koprskih in parmskih zaporih od 1943-1945 pok. član društva v Trstu Milko S krap. Pred klubom smo se fotografirali nato pa so bili gosfje v klubu pogoščeni. To je bilo že tretje prijateljsko srečanje domžalskih upokojencev s tržaškimi in goriški-mi. Prvo srečanje smo imeli pred letom v Bazovici, drugo preteklo jesen na skupnem izletu po dolini Krke, na Muljavi, v Žužemberku, Kostanjevici in na brežiškem gradu. Gostje so se nato odpeljali v Kamniško Bistrico, kjer jih je pred planinskim domom pričakala skupina narodnih noš s harmoniko in odbor Društva upokojencev iz Kamnika. Njihov predsednik Matija Sterle je goste prisrčno pozdravil in jim zaželel veselo in prijetno počutje v tem lepem kamniškem kotu. Spet fotografiranje, harmonika je vabila na ples ali kaj ko so gostje tako pridno pisali razglednice, da je omizje zglodalo kot šolski razred, ki piše matematično. Vseeno smo se veselo zavrteli. Vse prehitro je minil čas, ko je bilo treba nazaj v Kamnik, kjer nas je v novem Domu upvkojencev čakalo kosilo. Gostje so bili veselo presenečeni, ko jih je pozdravil predsednik skupščine Občine Kamnik Franc Svetelj m jim orisal zgodovino, kulturo in gospodarsko podobo mesta in občine Kamnik ter jih povabil, da naj se še večkrat vrnejo v prijazno mesto pod planinami in tudi povzpno na Veliko planino. Upravnik doma Peter Kladnik jim je na kratko poročal o gradnji novega doma in o vsem, kar jih je v zvezi z domsko oskrbo zanimalo. Delegat oskrbovancev Etbin Bežek pa je gostom povedal, da je bil ekononist, sedqj pa je upokojen, z ženo živita v tem prijaznem domu in ničesar ne pogrešata. Zelo sta zatbvoljna z oskrbo, zdravniško nego in prijateljskimi odnosi, ki vladajo med oskrbovanci samimi, kakor tudi med upravo dom in oskrbovanci. Med gosti je bil tudi upokojeni član Slovenskega narodnega gledališča iz Trsta Stane Rastre «en, ki je v narečjih povedal dve originalni pridigi, za kar je požel obilo aplavza. Po kosilu je neumorni harmonikar spet zaigral za ples in že je bilo treba vzeti slovo od gostoljubnih kamniških upokojencev. Zadnji dan prijateljskega srečanja pa je bil v novem Ebmu upokojencev v Domžalah. Tu so si gostje najprej ogledali notranjost doma, bivalne prostore, kopalnice, dnevne prostore in se pogovarjali z oskrbovanci. Nad vsem so bili presenečeni in navdušeni. V jedilnici smo jim pripravili kulturno umetniški OGLAS Po ugodni ceni prodamo enodružinsko podstrešno stanovanje velikosti 62 kv. m., 20 kv. m. vrta, klet in drvarnico. ŠTRUCLI Ivan, Kidričeva 29, Domžale. program. Moški pevski zbor upokojencev ,Janez Cerar" je pod vodstvom Staneta Habe ta zapel več narodnih pesmi, dodati je moral še par partizanskih. Predsednik skupščine občine Domžale Jernej Lenič je gostom zaželel dobrodošlico in pred njih razgrnil podobo današnjih Domžal oz. občine. Povedal je. da je v Domžalah danes sila veliko mladih družin, da se gradi vsako leto veliko stanovanj, da ne moremo sproti zgraditi prepotrebnih vrtcev in šol za novo priseljene občane. Številna industrija omogoča hiter napredek občine. Zadovoljivo so razvite samoupravne interesne skupnosti in v njih sodeluje veliko delegatov iz delovnih organizacij, kakor tudi iz krajevnih skupnosti, med slednjimi je tudi nad sto upokojencev. Mladinska folklorna skupma iz Radomelj je v posebni točki prikazala več narodnih plesov. Gostje so bili navdušeni in izrazili vse priznanje mladim arom, ki jih vodi tov. Lipovškova, na armoniki pa spremlja njen mož. Tržaška pesnica Marija Mijot je iz svoje pesniške zbirke recitirala tri globoko občutene pesmi v narečju. Član SNG iz Trsta Stane Raztresen je odigral vlogo Cankarjevega »Hlapca Jerneja^ pred sodiščem z vsem žarom in nam zapustil nepozabni lik velikega umetnika. Sto-bjanski oktet, tokrat kvartet, je zapel nekaj narodnih in gostje bi jih želeli še več, če bi jih čas ne priganjal. Povezovalec programa Tone Ravnikar je ob stoletnici rojstva pesnika recitiral Župančičevo pesem »V tišino", na koncu paje moral dodati še »Lepo Vido". Tajnik Društva slovenskih upokojencev v Italiji Stanko Andolšek, ki je več let poučeval tudi na šoli na Gozdu pri Kamniku, se je v imenu društva toplo zahvalil za tako lepe sprejeme v Domžalah in v Kamniku in izvajalcem za lep umetniški program. Prav tako se je zahvalila predsednica go riške skupine društva Marja Koršič in se s prisrčnimi besedami poslovila od domžalskih upokojencev. Gostje so v Kamniku in Domžalah izražali presenečenje, da je v naši domovini vsepovsod čutiti veliko solidarnost, posebno pri gradnji vrtcev, šol in tudi domov za ostarele, da so v velikem številu tudi upokojenci delegati, ki soodločajo v interesnih skupnostih in da so enakopravni na vseh področjih, dalje, da domovih upokojencev ni nikakršne razlike med onimi oskrbovanci, ki imajo lastna sredstva in onimi, za katere plačuje oskrbnine družba. Tega v Italiji in tudi drugod po svetu ni. Tam so še vedno razlike in razredi bogatih in revnih. Društvi upokojencev Dontale in Kamnik ter Izseljeniška matica so lahko zadovoljni s tem srečanjem, na katerem je bilo izmenjanih dokaj misli o politiki, solidarnosti m ntdsebojnih odnosih v naši družbeni stvarnosti v primeijavi z razmerami v zamejstvu. Gostje so ob slovesu zaželeli, da bi se takšna srečanja še izmenjavala, mi pa smo želeli da odnesejo s seboj najlepše vtise in spomine na dan, ki so ga z nami preživeli v Kamniku in Domžalah. Prihodnje srečanje bo veijetno jeseni v Ebberdobu ali pa v Čedadu, kjer se bomo srečali tudi s člani Slovenskega društva ,Jvan Trinko-Zamejski". Ivan Redenšek OGLAS Mlad zakonski par išče opremljeno ali prazno sobo v Domžalah ali okolici. Za stanovanje bi lahko delno delala in plačala. Ponudbe pošljite na uredništvo Občinskega poročevalca pod »Delo in plačilo11. Spet je minilo šolsko leto. Preden bomo za nekaj kratkih tednov mislili predvsem na prijetne plati življenja, je prav, da pogledamo, koliko lepih uric smo v preteklem šolskem letu preživeli tudi v šoli, kaj vse smo počeli v času, ki je bil odmerjen našemu zanimanju in zabavi. Naša 00 ZSMS je ob takem pregledu lahko zadovoljna, saj smo ob njeni vzpodbudi naredili več, kot smo lahko pričakovali. Naše izvenšolsko delo je težko primerjati z delom na katerikoli drugi šoli. Nimamo namreč svojih prostorov. Pet učilnic, ki nam jih daje v najem Poklicna kovinarska šola je zasedenih z rednim poukom od sedmih zjutraj do sedmih zvečer. Tako nimamo prav nobenega prostorčka, kjer bi se lahko zbirali v času, ki bi bil ugoden za večino naših dijakov. Večerne ure niso primerne, saj se mnogo dijakov vozi iz najrazličnejših krajev domžalske in kamniške občine in se zvečer ne bi mogli več vrniti domov. Razen tega je pri dveh polno zasedenih turnusih nemogoče združiti dijake obeh turnusov v redno izvenšolsko dejavnost. Kljub temu pa so naši dijaki izredno prizadevni in delajo tudi izven šole povsod, kjer je le mogoče. Poglejmo nekaj njihovih dosežkov. Naša 00 ZSMS uspešno sodeluje z 00 ZSMS v delovnih organizacijah. Tako so v preteklem šolskem letu izvedli 6 delovnih akcij v LEKU, 7 delovnih akejj v ETI, 4 delovne akcije v TOSAMI, 5 delovnih akcij v EMONI, kjer so naši dijaki pogozdovali, v štirih pa urgjali domžalsko športno igrišče. Več dijakov z naše šole seje udeležilo mladinske delovne akcije v Brkinih 78, veliko pa je prijavljenih tudi za enodnevno delovno akcijo pri izgradnji vodovoda v Pečah. Na šoli zelo aktivno deluje več krožkov. MARKSISTIČNI KROŽEK je redno študiral marksistično literaturo in pripravil razna predavanja s tega področja. OBRAMBNI KROŽEK je ob dnevu JLA obiskal kasarno Bratstva in enotnosti in se pogovoril z vojaki o njihovem življenju, v mesecu maju je s pomočjo tovarišev rezervnih oficirjev pripravil uspešen obrambni dan, vsem dijakom pa so priredili tudi več predavanj o civilni zaščiti, oboroževanju v svetu in drugih pomembnih vprašanjih. FOTO KROŽEK je vestno zasledoval prav vse dogajanje na naši šoli in nam na posebnem panoju sproti pokazal, kakšni smo bili na izletih, proslavah itd. Na zaključni razstavi STUGŠ v preddverju hale Komunalnega centra v Domžalah je krožek sodeloval s prikazom dela na naši šoli, razstavljal paje tudi v dvorani na Viru, ko je bila tam volilno-programska konferenca OK ZSMS Domžale. Z vso prizadevnostjo so si uredili skromen kotiček za temnico. LITERARNO-DRAMATSK1 KROŽEK je pripravil proslavo ob vseh pomembnejših praznikih: ob Dnevu republike, Dnevu žena, Dnevu OF. Posebej so se djjaki potrudili, ko so pripravili dobro uro trajajoč recital Župančičeve poezjje ob stoti obletnici pesnikovega rojstva. Priredili so ga v marcu v domžalski kino dvorani, a žal, k|jub posebnim vabilom, ki so jih razposlali vsem šolam, družbenim in delovnim organizacijam v občini, niso dočakali posebno številnega obiska. Dijakom to ni zmanjšalo vo(je in z vso vnemo se že zdaj pripravljajo za podobno prireditev v prihodnjem letu. Kot vsako leto smo tudi to pot izdali dvojno, dokaj obsežno številko šolskega časopisa Ritem mladih. V njem so naši djjaki in djjakinje pokazali precejšen smisel za poez|jo in prozo, svoje zanimanje za dogajanje okrog sebe, svoj odnos do sveta. Spet so nam pri razmnoževanju lista priskočili na pomoč v tovarni Helios. Iskreno se jim zahvaljujemo. Veliko smo vložili tudi v organizacijo tek mo varga - kviza v znanju o velikanih naše književnosti. Povabili smo različne OO ZSMS, vendar se kviza ni udeležila nobena izmed njih, zato je, žal, odpadel. Dosti lepše so uspela taka taktnovarija znotraj šole, ki sojih prijetno organizirali djjaki posameznih razredov. In da ne pozabimo: dijakinje naše 3. b so v več delovnih organizacijah ob prihodu Dedka Mraza razveselile malčke s kratko igrico. Zares prisrčen odziv cicibanov jih je vzpodbudil, da bodo še poizkušale. Tudi v športu nismo kar tako. Telovadnice res nimamo, Poklicaa šola jo potrebuje sama in nam jo lahko odstopi le delno. To razumemo. Kljub temu poizkušamo. V okviru ŠŠD deluje sicer le krožek za odbojko, vendar smo se udeležili marsikaterega tekmovanja tudi v drugih panogah: v februarju spominskega turnirja v malem nogometu za pokal Slavka Novaka, v mesecu mladosti smo pošiljali ekipe na tekmovanj4 iz malega nogometa, košarke, odbojke (mladinke so dosegle 1. mesto), šaha, streljanja (mladinke 3. mesto), namiznega tenisa (3. mesto). , V velikem številu smo šli na pohod po poteh okupirane Ljubljane. Ker se ram tudi razvedrimo, smo za djjake naše šole priredili novoletni W prvomajski ples, ki sta bila vsem zelo všeč. Resno upamo, da bomo prihod# leto napravili prav toliko, če bo le mogoče, pa še več, s^j vemo, daje aktivnost tista, ki gradi mladega človeka. 00 ZSMS ESS DOMŽALE AKTIVNOST MLADIH FOTOGRAFOV V RADOMLJAH * v Hkrati z zaključkom šolskega leta $o na šolah prenehale tudi dejavnosti,ki’ se odvijale v številnih krožkih. Tak smo v Radomljah te dni zaključili dejav nost foto krožka, ki deluje že drug leto v organizaciji Foto-kino k hm »Mavrica" in pod mentorstvom znane? mojstra fotografije in umetnika 10 ' Vlastja Simončiča. Mladi fotografi so odprli v avli šole Radomljah kar tri razstave po vrsti. Najprej so v sodelovanju s športnim dru»l' vom »Partizan" Preserje odprli razstave o tekmovanju za »Cicibanovo športu značko". Člani foto sekcije Foto-k"1 kluba »Mavrica" so nato postavili nimivo razstavo z naslovom »Naš kraj a objektiva". Kot zadnja se je nato zvrstila še r4^ stava del mladih članov šolskega f°? krožka pod geslom »Lepota v ustvari nju". Ob otvoritvi te zanimive razstav^’ na kateri so razstavljali učenci od 7. j* 15, leta starosti, je bila skromna ’* vesnost, ki so se je udeležili mladi?4*, stavljalci, njihovi starši, učitelji in čl4J Foto-kino kluba »Mavrica". Tov. Janez Kosmač je med drug . poročal o delu in uspehih krožka, z,4ja pa o pomenu našega prizadevanja delo z mladino. Pri mladih si pr?4® jfl varno razviti čut za lepoto, estetika $ kompozicijo, hkrati pa jih seznanjam, tehniko snemanja in izdelave fotogr^v Najbolj pomembno pa je, da j™4 skušamo pridobiti za fotografjjo, ki P staja vse boj nepogrešljiva naša spre ljevalka in vse bolj pomembna dejavn v tehniki, znanosti in umetnosti. V kratkem kulturnem programu5*® člana dramske sekcije »Mavrice" Mu Tomc in Miha Kavčič zelo dozi'® prebrala nek tj odlomkov iz liicrarml} zapisa o doživetjih fotografa - ljubi?'L narave, izpod peresa člana »Mavn tov. Janka Skoka iz Mengša. Ravnatelj šole, Rajko Hafner je‘|4L odprl razstavo, predsednik Občins* sveta Zveze organizacij za tenj«‘ je kulturo Domžale ing. Miha Pavlic v*’ mladim članomfotokrožka in ra?s ljalcem podelil lepe knjižne nagrade- URADNI VESTNIK domžale leto XI - Št. 10 Domžale, lS.julg 1978 PRILOGA OBČINSKEGA POROČEVALCA, GLASILA OBČINSKE KONFERENCE SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA DOMŽALE Na podlagi 90. in 193. člena statuta občine Domžale turadni vestnik občine Domžale štev. 4/74) je skup-,r*na občine Domžale na sejah družbenopolitičnega nora dne 26. 6.1978 ter na skupnem zasedanju zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti skupšči-obline Domžale ter zbora uporabnikov in zbora “Vajalcev skupščine občinske izobraževalne skupnosti 2»» dne 27. 6. 1978 na predlog izvršnega sveta Kupsčine občine Domžale sprejela naslednji SKLEP ? Priključitvi Poklicne šole za usnjeno in krzneno Konfekcijo Litija v Center srednjih šol DOMŽALE tii Poklicna šola za usnjeno in krzneno konfekcijo Li-se vključi v Center srednjih šol Domžale, unr nter srecLrriih šol Domžale mora v svojih samo-pravnih aktih finančne obveznosti urediti tako, da z juni ne bo obremenjeval Občinske izobraževalne ■KUpnosti Domžale, Skupščine občine Domžale niti osedanjega Centra srednjih šol Domžale. i^SdNA OBČINE DOMŽALE Mevdka; 61-5/78-11 "atom: 29. 6. 1978 PREDSEDNIK skupščine občine Dontale Jernej LENIČ, lj. Na podlagi 192. člena statuta občine Domžale (Uradni J®1*1 štev. 4/74) je skupščina občine Domžale na .Ji družbenopolitičnega zbora dne 26. 6. 1978 in na krafnern zasedanju zbora združenega dela ter zbora - ®jevnih skupnosti skupščine občine Domžale, dne • 1978 sprejela naslednji Na podlagi 29. člena zakona o izobraževalnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 38/74), 21. člena zakona o kulturnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 38/74), 148. člena zakona o zdravstvenem varstvu (Uradni list SRS, št. 38/74), 8. člena zakona o skupnostih socialnega varstva (Uradni list SRS, št. 39/74), 74. člena zakona o varstvu pred požarom (Uradni list SRS, št. 2/76), 12. člena zakona o telesnokultumih skupnostih (Uradni list SRS, št. 20/73), zakona o ljudski obrambi in na podlagi 49., 78., 192. in 193. člena statuta občine Domžale ter v skladu s sklepi skupščin občinskih samoupravnih interesnih skupnosti družbenih dejavnosti, je skupščina občine Domžale na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora, dne 26. in 27. 6.1978 sprejela ODLOK o prispevnih stoppjah za financiranje družbenih dejavnosti v občini za čas od 1.7. do 31.12.1978 11. člen Prispevki se plačujejo od osnove in na način kot je določeno z zakonom o osnovah ter načinu obračuna- 10/76, 23/76, 31/76,12/77 in drugimi predpisi. 12. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v uradnem vestniku občine Domžale, uporablja pa se od 1.7. 1978. Številka: 400-4/78 Datum: 27. 6. 1978 PREDSEDNIK skupščine občine Domžale LENIČ Jernej, 1 j. SKLEP se predlogi aktov za oblikovanje Temeljnega sicer- *n Temeljnega javnega tožilstva v Ljubljani m °dlok o določitvi enot, števila sodnikov in števila odnikov porotnikov Temeljnega sodišča v Ljublja-l*1 ter določitvi enot in števila namestnikovjavnega _ 'oiuca Temeljnega j avnega tožilstva v Ljubljani; “Ogovor o zagotavljanju pogojev za delo Temeljnega f?djšča v Ljubljani in Temeljnega javnega tožilstva v _ 4ubljani; pogovor o zagotavljanju sredstev za delo Temeljne-°a s°dišča v Ljubljani in Temeljnega javnega tožilst-ya.v Ljubljani. be^j^Soraj navedeni akti se sprejmejo v predloženem feClNA OBČINE DOMŽALE '• 1978 PREDSEDNIK skupščine občine Domžale Jernej LENIČ, 1 j. Na (d Podlagi 90. in 193. člena statuta občine Domžale jJ^adni vestnik štev. 4/74) je skupščina občine Dom-l97Sna sejah družbenopolitičnega zbora dne 26. 6. ter no clrnnnnm mfA/timn i 7ilnr)pnf>o:i 1. člen hmeljne samoupravne organizacije in skupnosti na območju občine Domžale, ki niso sprejele aneksov k samoupravnim sporazumom o temeljih planov samoupravnih interesnih skupnosti družbenih dejavnosti v občini za obdobje 1976 - 1980, za leto 1978 bodo prispevale za uresničitev programa dejavnosti teh skupnosti za čas od 1. 7. do 31. 12. 1978 sredstva, kot je navedeno v 3. do 10. členu tega odloka. 2. člen Prispevne stopnje veljajo tudi za zavezance, ki z osebnim delom in lastnimi sredstvi opravljajo samostojno gospodarsko ali negospodarsko dejavnost. 3. člen Za uresničitev programa Skupnosti otroškega varstva Dontale in zveze skupnosti otroškega varstva v SR Sloveniji, se določi prispevna stoprja od bruto osebnega dohodka v višini 4,12 % (občina 1,34 - SRS 2,78). 4. člen Za uresničitev programa Občinske izobraževalne Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Urad-skupnosti Domžale in skupnih nalog se določi prispev- nem vestniku občine Domžale, na stopnja od bruto osebnega dohodka v višini 6,19 % Na podlagi 190. člena statuta občine Domžale (Uradni vestnik občine Domžale, št. 4/74) je skupščina občine Dontale na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora, dne 26. in 27. 6.1978 sprejela ODLOK o podelitvi domicila Kamn iško-zasavske mu odredu 1. člen V spomin na junaške podvige in požrtvovalnost med narodnoosvobodilno vojno in da se ohranijo njegove junaške tradicije podeljuje skupščina občine Domžale domicil Kamniško-zasavskemu odredu. 2. člen Spominsko listino o podelitvi domicila se izroči na slavnostni seji občinskih skupščin Domžale in Kamnik ob praznovanju občinskih praznikov obeh občin. 3. člen (občina 5,68 - SRS 0,51). Številka: 204-3/78 Datum: 27.6.1978 5. člen Za uresničitev programa Občinske kulturne skupnosti Domžale in skupnih nalog se določi prispevna stopnja od bruto osebnega dohodka v višini 1,05 % (občina 0,29 - SRS 0,76) 6. člen Za uresničitev programa Temeljne telcsnokulturne skupnosti Domžale in skupnih nalog se določi prispevna stopnja od bruto osebnega dohodka v višini 0,28 % (občina 0,23 - SRS 0,05). 7. člen PREDSEDNIK skupščine občine Domžale Jernej LENIČ, Ir. 6 ?Ni inske izobraževalne skupnosti Domžale dne 27. tv iv 8 na predlog izvršnega sveta skupščine občine "“ale sprejela naslednje SKLEPE vat?kuPŠiina občine Domžale in Občinska izobražene ? skupnost Domžale podpirata predlog Biotehni-niiho Ultete VTOZD za živinorejo, da se v okviru iz0l Vl- organizacije ustanovi Center za usmetjeno - &ževanje na področju agroživilstva na Rodici. centre<*hodno je potrebno opredeliti obseg bodočega žiji-i zagotoviti združevanje sredstev organizacij %Jrne8a dela s področja agroživilstva in opredeliti Znosti občine Domžale. $tewLClNA OBČINE DOMŽALE Da,!^a: 61-5/78-11 ^ 28.6.1978 PREDSEDNIK skupščine občine Domžale Jernej LENIČ, Ir. spevna stopnja od bruto osebnega 1,00 % (občina 0,80 - SRS 0,20). 8". člen Za uresničitev programa Občinske zdravstvene skupnosti Domžale se določi prispevna stopnja od bruto osebnega dohodka v višini 7,35 % in iz dohodka 1. organizacije v višini 1,72 - osnova je bruto osebni dohodek. Ostali zavarovanci prispevajo sredstva za zdravstveno varstvo v višini in na način, kijih navaja sklep o ugotovitvi prispevnih stopenj, določitvi osnov in višine prispevkov za financiranje zdravstvenega varstva občin- 2. ske, oziroma regijske zdravstvene skupnosti za leto 1978. 9. člen Za uresničitev programa Samoupravne interesne skupnosti za varstvo pred požarom Domžale se določi prispevna stopnja v višini 0,30 % od bruto osebnih dohodkov (sedežni princip). 10. člen Za uresničitev programa na področju ljudske obrambe se določi prispevna stopnja v višini 0,06 % iz dohodka. Na podlagi 90. in 193. člena statuta občine Domžale (Uradni vestnik štev. 4/74) je skupščina občine Domžale na sejah družbenopolitičnega zbora dne 26. 6. 1978 ter na skupnem zasedanju zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti skupščine občine Domžale ter zbora uporabnikov in zbora izvajalcev skupščine občinske izobraževalne skupnosti Domžale dne 27. 6. 1978 na predlog izvršnega sveta skupščine občine Domžale sprejela naslednje SKLEPE Sprejme se poročilo o organiziranosti srednjega šolstva in predlogi za nadaljnji razvoj usmerjenega izobraževanja v občini Domžale ter predlog akcijskega programa za uresničevanje teh nalog. Skupščina občine ter skupščina občinske izobraževalne skupnosti ugotavljata, da srednjeročni in dolgoročni razvojni načrti organizacij združenega dela premalo vključujejo programiranje potrebnih kadrov za prihodnje obdobje. Plansko analitska in kadrovska služba skupščine občine Domžale ter strokovna služba občinske izobraževalne skupnosti se zadolžijo, da pripravijo vprašalnik o sedanjem stanju in kadrovskih potrebah za prihodnje obdobje ter ga posredujejo organizacijam združenega dela. 3. Oblikovanje investicijskega programa za nove prostore usmerjenega izobraževanja zahteva temeljito usklajevanje z združenim delom, posebnimi izobraževalnimi skupnostmi, Izobraževalno skupnostjo Slovenije, Zavodom za šolstvo. Komitejem za vzgojo in izobraževanje in drugimi. Zato se podpira predlog Občinske izobraževalne skupnosti o nastavitvi poklicnega svetovalca usmerjenega izobraževanja pri Občinski izobraževalni, skupnosti. 4. Skupščina občine Domžale predlaga, da se imenuje programski in investicijski odbor za usmerjeno izobraževanje pri Izvršnem odboru občinske izobraževalne skupnosti. V odbor morajo biti vključeni predstavniki združenega dela, izvršnega sveta, občinske izobraževalne skupnosti in strokovni sodelavci. SKUPŠČINA OBČINE DOMŽALE Številka: 61-5/78-11 Datum 27. 6. 1978 PREDSEDNIK skupščine občine Domžale Jernej LENIČ, l.r. Na podlagi 87., 89. in 193. člena statuta občine Domžale je skupščina občine Domžale na sejah družbenopolitičnega zbora dne 26. 6. 1978 ter na skupnem zasedanju zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti skupščine občine Domžale ter zbora uporabnikov in zbora izvajalcev skupščine občinske izobraževalne skupnosti Domžale dne 27. 6. 1978 na predlog izvršnega sveta skupščine občine Domžale sprejela naslednje UGOTOVITVE IN SKLEPE v zvezi z gradnjo šolskih prostorov v občini Domžale 1. V preteklem letuje stekla gradnja telovadnic v Moravčah in na Brdu ter osnovne šole v Krašnji. Tako ostaja iz programa drugega samoprispevka še graditev Osnovne šole Vencelj Perko, za katero se vrši odkup zemljišča, v izdelavi pa so glavni projekti. Ker je v sedanjem trenutku potrebno za pričetek del te šole zagotoviti finančna sredstva se predlaga Občinski izobraževalni skupnosti Domžale, da skupaj z oddelkom za gospodarstvo in finance skupščine občine Domžale ter Ljubljansko banko poišče možnost za zagotovitev sredstev v višini predračunske vrednosti tega objekta. Doslej znani viri pokrivajo tretjino teh sredstev. Z gradnjo osnovne šole Vencelj Perko je potrebno pričeti takoj. 2. Z dnem 30. aprilom 1979 se izteče drugi samoprispevek za graditev šol. Potrebe po šolskih prostorih v občini Domžale pa nam že sedaj narekujejo graditev Posebne osnovne šole na Homcu, Osnovne šole v Trzinu, Centra usmcijenega izobraževanja in dograditev objektov, ki so glede na število učencev že premajhni. Ker je reševanje tega problema vezano na podaljšanje samoprispevka se mora akcija in priprave za izvedbo referenduma za izvedbo samoprispevka takoj pričeti. 3. Posebno pozornost je potrebno posvetiti gradnji prostorov za usmerjeno izbraževanje. Sredstva za to investicijo se naj zagotovijo s samoprispevkom in sporazumom z organizacijami združenega dela, za katere se bodo v občini Domžale na tej stopnji izobraževali kadri. 4. Skupščina občine ugotavlja, da so podražitve večje kot so načrtovalci predvidevali ob nastajanju investicijskih programov, zato predlaga, da se tudi v okviru splošne in skupne porabe valorizirajo zneski, ki so za te namene predvideni v srednjeročnem družbenem planu razvoja občine Domžale. Ta valorizacija naj bo vsako leto skladna z dvigom cen gradbenih storitev. 5. Skupščina občine Domžale ugotavlja, da problematika rejencev v naši občini še vedno ni rešena, saj se zaradi tega zahtevajo tudi na področju šolstva večja vlaganja. Službe interesnih skupnosti ter pristojni upravni organi naj še naprej nadaljujejo dogovarjanje z občinami iz katerih so rejenci, o sofinanciranju teh potreb. 6. Zdravstvenemu domu Domžale in občinski zdravstveni skupnosti se posreduje sklep, da naj takoj dostavijo podrobni investicijski načrt za gradnjo prizidka C, Zdravstvene postaje v Mengšu in lekarne. V primeru, da bi sredstva namenjena za novogradnje na področju zdravstva v letu 1978 ostala neizkoriščena, se preusmerijo za graditev osnovne šole Vencelj Perko, za novogradnje na področju zdravstva pa se zagotovijo ob začetku gradenj. 7. Skupščina občine ugotavlja, da poteka graditev šolskih objektov v občini Domžale po programu, ki je bil sprejet na referendumu o uvedbi samoprispevka za sofinanciranje izgradnje osnovnošolske mreže v občini Domžale in srednjeročnem družbenem planu razvoja občine Domžale. Skupščina občine Domžale Številka: 351-7/78-1 1 Datum: 27.6. 1978 PREDSEDNIK skupščine občine Domžale Jernej LENIČ, 1 jr. Na podlagi 1. odstavka 15. člena zakona o pokopališčih (Ur. list SRS, št. 49/55), 23. člena pravilnika o izvrševanju zakona o pokopališčih (Ur. list SRS, št. 26/56), 23. člena zakona o komunalnih dejavnostih posebnega družbenega pomena (Ur. list SRS, št. 24/75), 3. in 4. čl. zakona o prekrških (Ur. list SRS št. 12/77) ter 192. čl. statuta občine Domžale (Uradni vestnik občine Domžale, št. 4/74) je skupščina občine Domžale na sejah zbora krajevnih skupnosti in zbora združenega dela dne 27. 6.1978 sprejela ODLOK o pokopališkem redu za pokopališča na območju občine Domžale I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen S tem odlokom se določa pokopališki red, ki velja za pokopališča na območju občine Domžale. 2. člen Pokopališča na območju občine Domžale so: Domžale, Mengeš, Homec, Moravče, Rafolče, Krtina, Ihan, Blagovica, Krašnja, Šentožbolt, Peče, Rova, Škocjan, Dob, Prapreče, Pšata, Češnjice, Brdo pri Lukovici, Radomlje, Trojica, Šentvid, Gradišče, Šcntpa-vel, Zlatopolje. 3. člen Pokopališča iz 2. člena tega odloka so komunalne sanitarne naprave, s katerimi upravljajo komunalne organizacije posebnega družbenega pomena ali krajevne skupnosti (v nadaljnjem besedilu: upravljalec). 4. člen Pokopi se smejo opraviti samo na podlagi izpiska iz matične knjige umrlih, ki ga izda pristojni matičar ali z dovoljenjem za notranje zadeve pristojnega občinskega upravnega otgana. 5. člen Za pokopališča, navedena v 2. členu tega odloka, ki imajo zgrajene mrliške vežice, je uporaba mrliške vežice obvezna, razen v izjemnih primerih, kijih odobri za notranje zadeve pristojen občinski upravni organ. II. PRAVICE IN DOLŽNOSTI UPRAVUALCA 6. člen Upravljalec ima naslednje pravice in dolžnosti: 1. določa mesto, dan in uro pokopa praviloma v sporazumu z naročnikom; 2. izvršuje pokope umrlih; 3. izvršuje prekope grobov in ekshumacjjc v soglasju s sanitarno inšpekcijo SOb Domžale; 4. zahteva dokumente o smrti pokojnika; 5. vodi evidenco grobov z izkazom pokopanih in datumom pokopa; 6. vodi seznam pokopanih oseb z oznako groba in datumom pokopa; 7. oddaja v najem prostore in grobove, sklepa najemne pogodbe za grobnice in grobišča, hrani pogodbe in register sklenjenih pogodb; 8. skrbi za pietetno izvrševanje pokopov, katere opravlja; 9. Skrbi za red in snago, določa mesto za odlaganje odpadkov, vzdržuje, obnavlja in razširja skupne naprave na pokopališčih; 10. opravlja pravice in dolžnosti investitorja pri rekonstrukcijah in novogradnjah pokopališč; 11. daje soglasje k načrtom za ureditev grobov in grobnic proti plačilu dejanskih stroškov; 12. opravlja storitve pri vzdrževanju grobov po naro-čtlu in po pogodbi; 13. organizira čuvajsko službo na pokopališčih, kl skrbi za javni red in mir; 14. določa mesto pri začasnih pokopih; 15. določa cenik pogrebnih storitev, najemnine za pobove v soglasju z Izvršnim svetom SOb Domža- 16. odstranjuje dotrajano cvetje in vence po pokopu- 17. opozarja najemnike nevzdrževanih ali zapuščenm grobov, da jih ure de. Ce najemnik kljub opozoril" upravljalca ne vzdržuje groba, ga do mirovala6 dobe vzdržuje upravljalec na račun najemnika; 18. daje soglasje k spremembi načrta za ureditev gr?" bo v in grobnic, odstranitev spomenikov, nagrobnm plošč in podobno proti plačilu dejanskih stroškov- 19. določa višino stroškov, če se za pokop mora)6 premikati spomeniki, deli spomenika, robniki,'" podobno ali opraviti posamezna dela na bližaj"" grobovih; te stroške pokriva nrgemnik, na čiga* račun se opravlja pokop; najemnik lahko spora* zumno z upravljalcem opravi taka dela tudi saajj po opravljenem pokopu je treba grobove uredi tako, kot so bili pred pokopom; 20. prijavlja sodniku za prekrške kršitelje pokopališč ga reda. 7. člen Upravljalec je dolžan zavarovati vrednostne pretj' mete, ki se najdejo ob prekopih grobov ter jih shranit* 1 2 3 4. Najdene predmete mora upravljalec izročiti uprav čencu, če je znan, ugotovljen in dosegljiv, sicer ravn po republiških predpisih. III. PRAVICE IN DOLŽNOSTI NAJEMNIKOVGR°* BOV IN OBISKOVALCEV POKOPALIŠČ 8. člen Za enojne, družinske grobove, grobišča, žarne g1® bo ve in grobnice pridobijo najemniki pravico do up° rabe groba. . Pravica do uporabe groba se dobi s plačilom najem ninc za grob, oziroma po podpisu najemne pogodt"; Najemne pogodbe sc sklepajo le za grobišča in gr° niče. Pravica uporabe groba sc podaljša po ponovn® plačilu najemnine oziroma obnovitvi ali podaljšanj najemne pogodbe. Med sorodniki je dovoljen brezplačen odstop prenos pravice do uporabe groba, kar pa mora ® opravljeno v pismeni obliki. 9. člen Najemnik groba ima v primeru prenehanja PraV^a do uporabe oz. ukinitve groba na podlagi ureditve^® načrta pravico zahtevati pietetni prenos in brezp a® pokop posmrtnih ostankov pokojnika na zenuj>s skupne kostnice ali zahtevati nov grob. rr Prenehanje pravice do uporabe se ugotovi v sp°' zn mu s prizadeto stranko, v sporu pa s sodno odl°v z V primeru iz 2. odstavka 22. člena tega odloka P uradnim zaznamkom, če bivališče najemnika n*zn oziroma s pismenim obvestilom najemniku, da sei najemna pogodba ne podaljša, ker kljub P°n°viIo-opozorilom ne vzdržuje prostora za grob odnosno P bišča tako, kot to zahteva pokopališki red. 10. člen Najemniki grobov in obiskovalci pokopališč dolžni: sto 1. odlagati smeti in odpadke na za to določeno m ter skrbeti za red in snago na pokopališčih; ,i $ 2. na pokopališčih in pripadajočih objektih se ve pieteto do pokoj'nih; . ,vati 3. redno vzdrževati grobove in saditi ter odstranj drevje samo z dovoljenjem upravljalca; jn jz- 4. postavljati ali odstraniti nagrobne spomenike je vajati spremembe pri arhitektonski zasnovi gr° v soglasju z upravljalcem; ,... ,h ve- 5. obiskovati pokopališča in pokojnike v trudiš® žicah samo v dovoljenem času; 6. skrbeti za to, da ne poškodujejo grobov; na- 7. urejati in vzdrževati posamezne zvrsti grobov p vodilih upravljalca. 11. člen Prepovedano je: edstva’ 1. uporabljati na pokopališčih prevozna sr razen ročnih vozičkov; 2. vodite pse in druge živali; r>5kod°* 3. postavljati na grobove in mrliške vežice P°-vane posode za cvetje. 12. člen Za skrunjenje grobov in pietete do pokojnikov se Šteje prilaščanje raznih stvari s tujih grobov ali mrliških vežic, namerno poškodovanje ah onesnaženje grobov, pisanje žaljivih napisov in simbolov ter podobno. IV. NAČIN POKOPAVANJA IN ZVRSTI GROBOV 13. člen Prisilno odstranjeno opremo, ker bivališče najemnika ni znano, ali je najemnik kljub pismenemu opozorilu ni odstranil v primerih, ko se najemna pogodba ne podaljša, hrani upravljalec dve leti in jo po preteku te dobe lahko proda. Najemnik lahko zahteva v nadaljnjem letu, da se mu izplača iztržek, ki gaje upravljalec dobil za prodano opremo, plačati pa mora stroške, ki jih je imel upravljelec z odstranitvijo, hrambo in prodajo opreme. 33. člen Z dnem, ko prične veljati ta odlok, preneha veljati odlok o pokopališkem redu (Uradni vestnik občine Domžale, št. 3/64 in 3/70). 34. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem vestniku občine Domžale. Na pokopališčih so naslednje zvrsti grobov: a) vrstni grobovi, b) enojni grobovi, družinski grobovi in grobišča, c) žarni grobovi, č) grobnice, d) skupna grobišča (grobovi borcev NOV, zaslužnih občanov, vojaški grobovi in podobno), e) skupna kostnica. . 14. člen V vrstne grobove se pokojniki pokopavajo po vrstne zaporedju. Vrstni grob se sprosti po predpisani mirovalni dobi. Rezervacija prostora ni dovoljena. Upravljalec odreja prostor za vrstni grob. Uporabna pravica za vrstni grob traja 10 let. Upravljalec je dolžan zemeljske ostanke, ki sc najdejo pri prekopu grobov zbrati v vrečico in jih položiti v skupno kostnico ali v drug v ta namen določen prostor. 15. člen Pri enojnih grobovih, družinskih grobovih in grobiščih veljajo iste globine grobov kot pri vrstnih grobovih. Poglobitve teh grobov določa upravljalec in so dovoljene največ do 3,2 m. 16. člen Žare s pepelom umrlih se shranjujejo v žarnih grobovih, kolumbariju, rozariju ali v obstoječih grobovih ln grobnicah. Površine, mesto in obliko žarnega groba določa upravljalec in se v njem lahko shrani tudi več žar v skladu z ureditvenim načrtom pokopališča.. 17. člen Prepovedana je gradnja novih grobnic. Lastniki grobnic morajo redno vzdrževati grobnico in njej pripadajočo površino. Pokopi v grobnicah se opravijo samo s privolitvijo upravičenca po najemni pogodbi. 23. člen Pokop pokojnika brez predloženih dokumentov, navedenih v 4. členu tega odloka ni dovoljen. Prepovedan je prevoz, sprejem pokojnika v mrliško vežico in izvršitev pokopa brez krste in obleke. 24. člen Obisk pokojnikov v mrliških vežicah je dovoljen: - od 1. aprila do 30. septembra v času od 6. do 21. ure; - od 1. oktobra do 31. marca v času od 7. do 18. ure. Prižiganje sveč v mrliških vežicah je prepovedano. 25. člen- Pokopi so praviloma vsak dan, in sicer v času: - od 1. aprila do 30. septembra od 12. do 19. ure, - od 1. oktobra do 31. marca od 10. do 17. ure. Pri vojaških pogrebih se mora upravljalec pri organizaciji pogreba podrediti predpisom, ki veljajo za vojaške pogrebe. Za ostale pogrebe predpiše obred skupščina občine Domžale s posebnim odlokom. 26. člen Otrokom do 10 let starosti je dostop v mrliške vežice in na pokopališče brez spremstva odraslih prepovedan. 27. člen Za obiskovalce so pokopališča odprta: od 1. aprila do 30. septembra od 6. do 21. ure; - od 1. oktobra do 31. marca od 7. do 18. ure. Izven predpisanega časa obisk na pokopališčih ni dovoljen, razen v izjemnih primerih, kot so: dnevi pred in na sam dan mrtvih ter drugih praznikih, kar odreja upravljalec. VI. KAZENSKE DOLOČBE 28. člen 18. člen Skupna grobišča so določena za pokop občanov, Katere sta v času življenja združila borba in delo za naPredne družbenopolitične, človečanske in narod-uostne pravice ter podobno. Odločitev o pokopu na skupnem grobišču izda prisojni upravni organ skupščine občine Domžale. ^ Samovoljna sprememba ureditve skupnih grobišč ni Skupna grobišča so v družbeni zaščiti, oskrbi in negi. Upravljalec se kaznuje za prekrške z denarno kaznijo od 1.000 do 15.000 din, odgovorna oseba uprav-Ijalca z denarno kaznijo od 200 do 2.000 din, če ravna v nasprotju z določili 4. člena, 2., 3., 4„ 5„ 6., 7., 8., 9., 13., 15. in 16. tč. 6. člena, 7., 22. ter 23. člena tega odloka. 29. člen Z denarno kaznijo od 200 do 1.000 dinarjev se kaznuje za prekršek, kdor skruni grobove ali pieteto do pokojnikov, kolikor to dejanje nima znakov kaznivega dejanja (12. člen). Številka: 352-2/78 Datum: 27. 6.1978 PREDSEDNIK skupščine občine Domžale Jernej LENlC, 1j. Na podlagi 23. člena zakona o komunalnih dejavnostih posebnega družbenega pomena (Ur. list SRS, št. 24/75), 3. in 4. člena zakona o prekrških (Ur. list SRS, št. 12/77), 59. in 192. čl. statuta občine Domžale (Uradni vestnik občine Domžale, št. 4/74) je skupščina občine Domžale na seji, dne 27. 6. 1978, zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti sprejela ODLOK o upravljanju, uporabi in vzdrževanju kanalizacije v občini Domžale 1. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen S tem odlokom se ureja: a) način upravljanja in vzdrževanja kanalizacije, b) obvezna uporaba, obvezno plačilo uporabnikov za odvajanje in čiščenje fekalnih, meteornih in tehnoloških vod (v nadaljnjem besedilu: odpadne vode) po kanalizacijskem omrežju, s katerim upravljata Komunalno podjetje Domžale in „Hidrometal“ Mengeš (v nadaljnjem besedilu: upravljalec), c) tehnični in pravni pogoji, po katerih je upravljalec dolžan odvajati odpadne vode uporabnikom, č) obveznosti uporabnikov do upravljalca za priključitev na kanalizacijsko omrežje in koriščenje kanalizacije. 2. člen Upravljalec je dolžan skrbeti za nemoteno delovanje kanalizacije in skrbeti za razširitev kanalizacijskega omrežja v skladu s sprejetim razvojnim programom občine Domžale. V okviru razpoložljivih kapacitet in namenskih sredstev je upravljalec dolžan stalno in pod enakimi splošnimi pogoji odvajati odpadne vode uporabnikom. 3. člen Za zagotovitev rednega odvajanja odpadnih vod ter za izvajanje enostavne in razširjene reprodukcije v okviru sprejetih letnih in srednjeročnih programov se zagotovi materialna osnova s strani pristojnih samoupravnih interesnih skupnosti in drugih asociacij. 19. člen .Skupno kostnico je dolžan urediti upravljalec v Kladu s programom razvoja pokopališč. V' Najemnina za grobove 20. člen . Najemnine za grobove in način njihovega plačevala določa upravljalec v soglasju z izvršnim svetom ''Kupščine občine Domžale. 30. člen Z denarno kaznijo od 200 do 1.000 din se kaznujejo za prekršek: 1. kdor ravna v nasprotju z določilom 5. člena tega odloka; 2. najemniki grobov in obiskovalci pokopališč ter pokopališču pripadajočih objektov (v nadaljnem besedilu: najemniki in obiskovalci), če ne odlagajo odpadkov na za to določena mesta in povzročajo nesnago na pokopališčih (1. tč. čl. 10); 3. najemniki in obiskovalci, ki ne spoštujejo pietete -'BiS5iii;gr«.Tobs Čilo pogrebnih stroškov gre v breme skupnosti social- 4. najemniki, ki ne vzdržujejo grobov, na grobu sadijo ne»a v.... drevje ali pa ga odstranijo brez dovoljenja uprav- ljalca (tč. 3 čl. 10); 5. najemniki in obiskovalci, ki obiskujejo pokopališča izven dovoljenega časa; 6. obiskovalci, ki poškodujejo grobove; 7. najemniki, ki ne urejajo in ne vzdržujejo posameznih zvrsti grobov po navodilih upravljalca; 8. najeneiki in obiskovalci, ki vodijo na pokopališče pse in druge živali; 9. najemniki in obiskovalci, ki postavljajo na grobove in v mrliške vežice poškodovane posode za cvetje; ne8a varstva. ^■OSTALE DOLOČBE 21. člen 4>ravljalec sme odpovedati najemno pogodbo ali Pravico do uporabe groba v naslednjih primerih: ' najemnik groba po predhodnem opozorilu ne Poravna najemnine v 6. mesecih po prejemu opozo-nla; «•*»* pob. -«d"0 n. “• gffŽ »TffŠS odloka; 11. kdor gradi grobnico. 1 P*5 opustitvi pokopališč; ' Kadar to zahteva ureditveni načrt pokopališča. Pravica najemnikov do groba preneha po poteku ^ goNCNE DOLOČBE al .c ons*co določene mirovalne dobe: aKo bivališče najemnika ni znano in je preteklo več 31 b) <*'5emnflf zaporedoma^najmanj' dve leti, kljub Nadzorstvo nad izvajanjem določil pokopališkega Mazanemu ponovnemu pismenu opozorilu ne reda opravlja komunalna inšpekcija skupščine občine ^držuje groba! ' Domžale in komunalni nadzornik. 31. člen 22. člen 32. člen 4. člen Za kanalizacijo v smislu tega odloka se štejejo kanalizacijski primarni in sekundarni vodi, skupinske greznice in ponikovalnice, naprave za čiščenje odpadnih vod ter vsi objekti in naprave, ki so potrebni za nemoteno delovanje kanalizacije. 5. člen Kot uporabnik se smatra vsaka fizična in pravna ter civilno pravna oseba, ki ima svojo stavbo ali delno pozidano stavbno parcelo, priključeno na javno kanalizacijo. 6. člen Spojni vod med javno kanalizacijo in interno kanalizacijo (v nadaljnjem besedilu: kanalizacijski priključek) ter interna kanalizacija, je v lasti uporabnika kanalizacije, katero je uporabnik dolžan vzdrževati na lastne stroške. Uporabnik kanalizacije je dolžan omogočiti pooblaščenim delavcem upravljalca nadzor interne kanalizacije in ostalih naprav (interne čistilne naprave, zadrževalni bazeni, nevtralizacijski bazeni, greznice, črpalke, lovilci olj in maščob) zaradi ugotavljanja event. okvar, ki bi lahko povzročile škodo upravijaku in ogrozile nemoteno delovanje kanalizacije. Na prijavo uporabnikov, daje interna kanalizacija neustrezna, je upravljalec dolžan preveriti ali je zaradi morebitne napake ogrožena kanalizacija. 7. člen Vsa dela na obstoječi javni kanalizaciji in kanalizacijskih priključkih opravlja izključno upravljalec, le v izjemnih primerih lahko upravljalec pooblasti druge, za to dejavnost registrirane delovne organizacije in strokovne osebe, da v njegovem imenu opravijo posamezna dela. jeny Primerih, določenih z 21. čl. tega odloka, je na- Upravljale! so dolžni uskladiti svoje poslovanje v •S* groba dolžan odstraniti opremo groba v 6. me- skladu j:^cloločbami^^tega.odloka nk tU(** v konceptu SLO in izv • .e samozaščite. V svojem so je orisal sektorske vaje, ki r , °de v delovnih organizacijah v ~°- Helios, Papirnici Količevo in tUd,ra^U v Mengšu. Opozoril pa je na uspešno izvedeno reševalno tin • v kateri*so sodelovale deščic gasilskih društev Domžale, ennkeš in združena industrijska zorii • 'z.delovnih organizacij. Opo-m Je na to, da so društva v veliki Van? P0sveCala pozornost pomlaje-dobU Sv°j*h vrst, skrbela za so-PovsI? °Premo *n skušala pomigati po^d tam, kjer je prihajalo do r’esre<'0V drugih elementarnih c- Se posebej pa je opozoril na že sprejeti požarni načrt občine Domžale, v katerem so opredeljeni cilji in naloge SIS za varstvo pred požarom. Ta načrt bo v bodoče potrebno izvesti, saj drugače si ne moremo predstavljati nadaljnjega razvoja gasilstva v naši občini. Ena izmed osnovnih nalog bo delo za osnovanje poklicne gasilske enote v Domžalah in začetek dela iniciativnega odbora za izgradnjo Doma družbene samozaščite, v katerem naj bi poleg poklicne enote dobili svoje mesto tudi SIS za varstvo pred požarom, Občinska gasilska zveza, Postaja milice in še nekateri drugi uporabniki. Seveda bo ta investicija terjala znatna finančna sredstva, ki naj bi jih po predloženem samoupravnem sporazumu prispevali vsi uporabniki novega doma. Druga pomembna naloga pa je izdelava programa razvoja gasilstva in požarnega varstva v občini. V tem programu mora najti svoje mesto vsako gasilsko društvo in to v odvisnosti, zahtevnosti in pomembnosti terena, kj ga pokriva in pa od razvojnih ciljev, ki morajo biti v tem programu opredeljeni. Da bo delo lahko nemoteno potekalo, so organi SIS za varstvo pred požarom sodelovali v razgovorih in spremljali tudi oblikovanje sredstev skupne porabe tako, da naj bi združevali iz bruto osebnih dohodkov 0,30,% za namene na področju požarne varnosti. Glede na hitri razvoj in stopnjo organiziranosti gasilstva v naši občini, bo potrebno misliti na nastavitev profesionalnega tajnika SIS in v bodoče tudi poklicnega poveljnika, katerega naloga bi bila skrb za organizacijo in stalno strokovno vzgojo gasilcev v občini. Skratka, v bodoče bo potrebno tesno sodelovanje s SIS za varstvo pred požarom in Občinsko gasilsko zvezo, saj bo od tega sodelovanja odvisno plodno delo na tem pomembnem področju. Nato je sledilo poročilo poveljnika - štaba operative, iz katerega je bilo razvidno delo po posameznih sektorjih, strokovno izobraževanje za naziv »gasilec - strojnik" in občinsko tekmovanje, področno sodelovanje ter vrste požarov, ki jih je bilo v koledarskem letu 1977 kar 27. Pri vseh teh požarih so gasilci vestno opravili svoje delo in s tem preprečili veliko materialno škodo, ki bi lahko nastala, posebno še pri požarih, ki so nastali v delovnih organizacijah. Veliko so naredili tudi s tem, da so na ogrožena območja dovažali zdravo pitno vodo. Poročilo tajnika je zajemalo tista organizacijska vprašanja, ki so bila vseskozi prisotna pri delovanju zveze. Še posebej je bilo poudarjeno, da se je bistveno zboljšalo stanje naročnikov na »Gasilski vestnik", saj le-tega prejema sedaj že preko 960 članov. Akcija se bo še nadaljevala posebno s tem, da bi dobili večje število naročnikov predvsem v delovnih organizacijah. 4. Pripraviti je treba predlog pro-Opozoril pa je, da bo potrebno v grama za pionirje in mladince bodoče razčistiti vprašanje dvoj- ter v prihodnje za njih organizi-nega članstva, ki izhaja iz tega, da rati ločeno tekmovanje, saj bo s so nekateri včlanjeni v delovnih tem dana še večja pobuda med organizacijah in na terenu. Po se- mladino, danji evidenci je v občini 1527 ga- 5. Nastaviti je potrebno profesio-silcev. nalnega tajnika, ki bo primemo Člani gasilskih enot so prikazali reševanje v stolpnicah s pomočjo lestev Sledilo je finančno poročilo in poročilo nadzornega odbora, nakar je potekala razprava, v kateri so sodelovali: Maks Jeran, Cveto Rihtar, Valentin Breznik, Franc Dovč, Martin Andrejka, Pavle Krivec, Karel Kušar, Lojze Škerjanc, Marjan ing. Trobec, Marjan Slatnar, Drago Korošec, Mirko Kušar, Stane Šimenc in Aleksander Rihtar. Razpravljale! so poudarili velik pomen obstoja gasilstva v naši občini in kritično spregovorili o nekaterih neurejenih problemih, ki nastajajo z gradnjo posameznih cest in kjer prihaja do vprašanja vzdrževanja hidrantov, ki mnogokrat niso v takšnem stanju, da bi jih v slučaju potrebe koristili. Občni zbor je sprejel naslednje sklepe: 1. Urediti je treba problem energetskega prispevka za sirene, ki sedaj močno bremeni posamezna društva. 2. S Komunalnim podjetjem in upravljalci vodovodov je potrebno urediti vprašanje hidrantov in se v ta namen povezati tudi s požarnim inšpektorjem. 3. Načrtno je treba delati pri pomlajevanju gasilskih vrst in ob ustreznem programu usposobiti čim večje število mladih članov. izobražen in strokovno usposobljen, saj bo le tako lahko reševal vsa vprašanja dela na tem področju. Urediti je treba vprašanje dvojnega članstva, kakor tudi najti ustrezno osebo, ki bo na podlagi zakona o knjigovodstvu vodila blagajniške knjige in skrbela, da bo tudi to poslovanje v redu potekalo. Na koncu je bil sprejet program naslednje obdobje in podeljena so bila spričevala tečajnikom ter priznanja in odlikovanja. Priznanje Gasilske zveze Jugoslavije je prejel Aleksander Rihtar za več kot tridesetletno delo na področju gasilstva. Republiški priznanji pa sta prejela fcter Cerar, ml. iz Studenca, za nesebično pomoč pri nesreči, ko je iz gorečega avtomobila reševal potnike, in tovarišica Marta Potrbin iz Ihana, ki je z nadčloveškimi močmi reševala prašičke ob požaru na Farmi bekonov. Tako so gasilci ocenili svoje delo in sprejeli tudi program, ki ga bodo z marljivim delom brez dvoma uresničili in s tem dopolnjevali prizadevanja na podjočju družbene samozaščite v naši občini. M. L. VARNOST LJUBU ANA TOZD FIZIČNO VAROVANJE PREMOŽENJA UUBLJANA DE VARNOST MENGEŠ, Kidričeva 30/11 objavlja prosta delovna mesta za VEČ VARNOSTNIKOV na območju Domžal in Mengša POGOJI: Poleg splošnih z zakonom predpisanih pogojev, morajo kandidati izpolnjevati še naslednje posebje pogoje: — dokončana ali nedokončana osemletka (najmanj 6 razredov osnovne šole), — moralna in politična neoporečnost; — pozitivno opravljen predhodni preizkus znanja. Rok prijav je 10 dni od dneva objave. Pismene prijave sprejema kadrovska služba DE Varnost Mengeš, Kidričeva 30. Vse potrebne informacije dobite osebno na sedežu DE Vimost Mengeš ali po telefonu 72-340 v dopoldanskem času. KDAJ SMO OB VOZNIŠKO DOVOLJENJE? ________ ———————a— Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu pri SOb je na podlagi uradnih podatkov strokovne službe v oddelku za notranje zadeve ugotovil, daje spričo vedno večjega števila odvzema vozniškega dovoljenja občanom, ki so na tak ali drugačen način kršili cestno prometne predpise kljub temu, da so to po našem prepričanju zavestni udeleženci v prometu in bi morali poznati kodeks etike v prometu samo v prvem polletju 1978 bilo zaradi različnih prekrškov odvzetih 182 vozniških dovoljenj, med prekrški pa je še vedno na prvem mestu alkohol in drugič nepravilno prehitevanje. Ta ugotovitev pa kaže, da ne oziraje na vozniški staž voznikov motornih vozil, vozniki ne upoštevajo cestno prometnih predpisov in temeljnega zakona o varnosti cestnega prometa, kije dovolj jasen, v katerih primerih se odvzame vozniku motornega vozila vozniško dovoljenje. Zato teh nekaj vrstic v spomin in opomin: Vozniško dovoljenje se odvzame vozniku motornega vozila na podlagi temeljnega zakona o varnosti cestnega prometa takoj na kraju prekrška v 13. primerih, in sicer: V prvi skupini so trije členi, ki govore o odvzemu vozniškega dovoljenja na kraju prekrška in o prepovedi nadaljnje vožnje, v drugo skupino pa sodi deset prekrškov, zaradi katerih se prav tako odvzame vozniško dovoljenje na kraju prekrška, vendar pa voznik lahko nadaljuje vožnjo do doma oziroma še 24 ur s potrdilom, ki ga napiše miličnik. V prvem in drugem primeru mora seveda miličnik napisati vozniku potrdilo o odvzemu vozniškega dovoljenja, v roku treh dni pa mora napisati zahtevek za uvedbo postopka in ga skupaj z vozniškim dovoljenjem oddati sodniku za prekrške. Poglejmo člene v prvi skupini, ki po odvzemu vozniškega dovoljenja takoj na kraju prekrška tudi prepovedujejo vozniku nadaljnjo vožnjo: — Voznik, ki je utrujen, bolan, psihično neuravnovešen, ki uživa mamila ali zdravila, ki so voznikom prepovedana, ne sme voziti motornega vozila (člen 144). - Če ima voznik v krvi več kot 0,5 promile alkohola, ne sme voziti. Za voznike C in D kategorije pa velja popolna prepoved alkohola v krvi. To velja tako za voznike v javnem prometu in za poklicne voznike (člen 145). - Na zahtevo miličnika mora voznik opraviti alkoholni test ali pa oditi na strokovni pregled, kjer zdravnik ugotovi ali je voznik pod vplivom alkohola, mamil ali zdravil, ki so voznikom prepovedana (člen 192). Ostali prekrški, zaradi katerih se lahko voznik na kraju samem poslovi od vozniškega dovoljenja, pa so: — Če voznik prevozi polno vzdolžno črto na vozišču, enako velja za dve polni vzdolžni črti. — Običajno se prehiteva po levi, če pa prehitevamo po desni, je to prekršek, razen v dveh primerih, in sicer: če je vozilo na vozišču zavzelo tak položaj in njegov voznik daje tak znak, da lahko z gotovostjo sklepamo, da bo zavilo levo, potem lahko prehitimo po desni. V drugem primeru pa lahko prehitevamo vozilo, na primer tramvaj, ki vozi po tirnicah po sredi vozišča, in sicer le, če je med prehitevanim vozilom in desnim robnikom vozišča še prometni pas oziroma dovolj prostora za eno vrsto vozil. — Prekršek naredimo, če povečamo hitrost svojega vozila prav tedaj, ko nas prehiteva drugo vozilo ali pa če vozimo po sredi vozišča in onemogočamo prehitevanje drugim voznikom — Ne smemo prehitevati, če je voznik pred nami ali za nami že vključil smerni kazalec in začel s prehitevanjem, če vozni pas za prehitevanje ni prost na dovolj dolgi razdalji in če se po prehitevanju ni mogoče varno vključiti nazaj na vozni pas. — Prekršek je, če v križišču prehitevamo vozila, ne velja pa to za kolo, kolo z motorjem ter motorno kolo brez bočne prikolice. Kljub tej splošni prepovedi pa lahko v križišču ali neposredno pred njim prehitevamo: z desne strani vozilo, ki zavija v levo, če je med vozilom in desnim robom vozišča prometni pas; z leve strani lahko prehitevamo vozilo, ki v križišču zavija v desno, vendar pri tem ne smemo zapeljati na vozni pas za vožnjo vozil iz nasprotne smeri. Prehitevamo lahko tudi na prehodu ceste čez železniško progo in neposredno pred prehodom, če je promet na prehodu urejen s svetlobnimi znaki; enako lahko prehitevamo v križišču, v katerem promet ureja semafor ali miličnik. — Prehitevati ne smemo pred /rhom klanca in na samem klancu, v ovinku ter na delu ceste, kjer je vidljivost iz kakršnegakoli razloga zmanjšana. - Prehitevati se ne sme, kadar se približujemo zaznamovanemu prehodu za pešce, kadar vozimo čez tak prehod ali vozimo mimo vozila, ki se je ustavilo pred prehodom, da hi dalo prednost pešcem. - Prekršek je, če se voznik ne ravna po semaforju ali znaku miličnika pred zaznamovanim prehodom za pešce. Ko je vožnja dovoljena, mora spustiti mimo vse pešce, ki so že na prehodu ali so stopili nanj. - Voznik mora ustaviti, če se na cesti čez železniško progo spu-ščajo zapornice ali so se že spustile; prav tako mora ustaviti, če svetlobni ali zvočni znaki opozarja- jo, da se bodo zapornice začele spuščati. — Prekršek je, če voznik ne ustavi na prehodu ceste čez železniško progo, ko zagori utripajoča rdeča luč ali rdeča trajna luč. Torej toliko o tem. Dne 16. 6. 1978 pa je imel novoizvoljeni Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu pri SOb Donžale 1. sqo, kjer je analiziral stanje prometne varnosti v občini v letu 1977 in v prvem polletju 1978 ter med drugimi sprejel tudi naslednji sklep: Zaradi vedno več prometnih nesreč z najhujšimi posledicami (do tega dne je bilo v letošnjem letu za posledicami prometnih nesreč na območju naše občine 14 mrtvih, od tega 7 otrok) bomo pričeli objavljati v tem listu imensko vse tiste voznike, ki jim je bil izrečen na podlagi pravno- močne odločbe pristojnih organov varstveni ukrep odvzema vozniškega dovoljenja. Zakaj? Še vedno se dogaja, da prav ti vozniki vozijo v času, ko jim je odvzeto vozniško dovoljenje in to najčešče povratniki, ki pa predstavljajo v prometu prometno potencialnega kršitelja družbene samozaščite in državljanske discipline. Prepričani smo, da bomo v tesnem sodelovanju z odbori za SLO, družbeno samozaščito in varnost občanov v KS, OZD 01 TOZD, kakor tudi z družbeno političnimi oiganizacijami na terenu uspeli, da bomo takim voznikom dokazali, da s svojim ravnanjem ne spravljajo v nevarnost le sebe, temveč tudi najbolj disciplinirane udeležence v prometu. Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu DRAGI STARŠI! Promet v naši občini nenehno narašča, zato je nevarnost na cesti vsak dan večja. Zdrav otrok je največje bogastvo vsake družine in hkrati družbene skupnosti, zato z vami delimo skrb za prometno varnost otrok. Poletni meseci in dnevi, ko se začno šolske počitnice, so tu. Za vašega otroka se je začel brezskrbni počitniški čas. Mladostna prešernost v igri lahko otroka v trenutku potisne iz prometnega zatišja v nevaren prometni vrtinec, da naredi usodno napako za vse življenje. Za sodoben cestni promet so otroci potrebni vzgoje in znanja, ki mu ga ne more dati le šola, temveč tudi starši in okolica, v kateri živi. Zato bodimo otrokom zgled p ra * vilnega ravnanja na cesti kot vozniki, kolesarji in pešci-Tega ne pozabimo tudi tedaj, ko se nam mudi na nujen opravek, na delo, ko peljemo družino na izlet ali na počitnice. Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu pri SOb Domžale iskrene Čestitke ob 13. juliju, dnevu šoferjev in avtomehanikov - podružnici Domžale, z željo, da bi tudi v bodoče vzgojila vrsto poklicnih voznikov motornih vozil, ki naj bi bili porok, da bodo vzorni predstavniki udeležencev v cestnem prometu. Svet za preventivo in vzgojo v cestnem promet0 AVTO MOTO DRUŠTVU DOMŽALE Ob izgradnji prizidka vašega doma vam iskreno čestitamo, f svojim nesebičnim in požrtvovalnim delom ste dokazali, kako velika moč je v enotni volji in želji po napredku. Prepričani smo, d bodo v novih učilnicah izšle generacije novih voznikov motom01 vozil, ki bodo na cesti s svojim ponašanjem in s prenašanjem Pr° metno varnostne kulture na vse občane dokazali, da so vred0 nasledniki vaših naporov. Upravnemu odboru, inštruktorjem in vsf ' mu vašemu članstvu se ob tej priliki zahvaljujemo za dosedanj sodelovanje in želimo, da bi se v novih prostorih, kijih odpirate, tesneje povezali v skupnem snovanju, kako še izboljšati prornetn varnost - s tem pa tudi naš lepši skupni jutrišnji dan. Svet za preventivo in vzg°|° v cestnem prome IN MEMORIAM ZAHVALA r TEREZIJ A CERAR Na moravškem pokopališču smo se 19. maja poslovili od naj-stargše upokojenke, 874etne Terezije Cerar, iz Drtije pri Moravčah. Njeno življenje je bilo vseskozi trdo, saj se je rodila v družini, v kateri se je rodilo 11 otrok in od katerih je bilo potrebno 7 spraviti h kruhu. Zaradi tega je morala trdo delati pri kmetih in skupaj z možem, kije opravljal tesarska sta le težko preživljala številno družino. Z možem sta nad 30 let živela v mežnariji na Mohorju, v hiši, ki je v najtežjih časih vedno bila odprta za številne borce in aktiviste v teh krajih. izmed tistih naših žena, ki so tako nesebično dajale vse življe-rge vse, kar so premogle, da bi bil svet, v katerem živimo, lepši in bogatejši. Jože Novak | JANEZ S RAJ Na pokopališču v Radomljah smo se 1. junija poslovili od komaj 22-letnega sina in moža JANEZA SRAJA Pokojni Janez je ljubil naravo in zaradi tega si je izbral za svoj življenjski poklic vrtnarstvo. Konaj leto po tem, ko si je ustvaril družino in se vrnil iz vojske, je zahrbtna bo- Po vojni je mož umrl in tako je ostala sama s hčerko Francko na revni domačjji vse do leta 1961, ko sta se preselili v Moravče. Kljub temu, daje bila več kot 40 let bolna, je vendar delala pri kmetih, saj je v zemlji iskala zdravilo in moč. Težko je najti besede, s katerimi bi osvetlili lik pokojne mežnarjeve mame, njeno skromnost in neumorno delavnost ter Priljubljenost. Kako je bila pri-bubjjcna, smo lahko občutili ob uri slovesa, ko so se zbrali številni krajani, prijatelji in znanci in sc ob zvokih žalostink poslednjič poklonili spominu mežnarjeve mame iz Drtije; eni lezen načela njegovo zdravje. Vsa prizadevanja zdravnikov v Vojaški bolnici, posebno še dr. Maijete Praprotnik, niso pomagala. Janez je moral odditi in tako je ostalo neizpolnjenih mnogo njegovih zamisli v Socialistični zvezi, delovni organizaciji in doma. Na zadnji poti so ga pospremili številni znanci, prijatelji in sodelavci; v poslovilnih besedah pa je orisal njegov lik in se poslovil od njega Miha Ogorevc in Moški pevski zbdr ,,Rudolf Božič" Radomlje mu je zapel zadnje žalostinke. F. Stegnar DeUVSKA UNIVERZA DOMŽALE RAZPISUJE Riškem letu 1978/79 v naslednje šole in tečaje: dvoletno administrativno šolo - 1. in 2. razred (pogoj: redno _ "Ončana osnovna šola, starost nad 17 let) _ Teniško tekstilno šolo 1. in 4. razred _ v°ktno delovodsko šolo tekstilne smeri — 1. in 2. razred _ plovno šolo za odrasle — 7. in 8. razred ___ dvoletno poklicno šolo za kmetovalce _ ®tr°jepisni tečaj, __ kr°jno-šiviljski tečaj — začetni in nadaljevalni _ gospodinjski (kuharski) tečaj ‘e^aj nemškega jezika — začetni in nadaljevalni _ ‘ečaJ angleškega jezika - za odrasle in predšolske otroke - (N za snažilke ^ ječaj za skladiščno poslovanje fCxaj 28 voznike viličarjev " ♦***■! Za uPravIjalce „S“ naprav " **■! higienskega minimuma ^ ečaj iz varstva pri delu - za vse profile delavcev ^onomsko srednjo šolo - skupaj s Kamnikom tainfišcte 86 lahko vsak dan od 7. - 14. ure (razen sobote) v Iiif, Vu . DELAVSKE UNIVERZE Donžale, Kolodvorska 6/1. la^.^vicge v tajništvu, telefon številka 72-082 in v programu de-u.n.*verz Gorenjske, v katerem so navedene vse izobraževalne ___UKC’ kijih organizira Delavska univerza Domžale. Ob boleči in tragični izgubi naše drage hčerke in sestre MOJCE PRV1NŠEK učenke l.r., stare 8 let se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, učencem in učiteljem, ki so nam ob teh težkih trenutkih stali ob strani, izrekli iskreno sožalje, darovali cvetje in vence ter j o v tako velikem številu pospremili na njeni mnogo prerani poti k poslednjemu domu. Se prav posebno se zahvaljujemo učencem, ki so svojo součenko tako prisrčno spremljali in zasuli njen grob s cvetjem, otroškemu pevskemu zboru in sošolcem, učiteljici m župniku za prisrčne besede, s katerimi so se poslovili od naše drage Mojce. Vsem še enkrat prisrčna hvala! Žalujoči: mami Poldi, oče France in bratec Franci ZAHVALA ob boleči izgubi drage mame MARIJE BOLHAR se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sodelavcem, prijateljem in znancem, ki ste se v tolikšnem številu poslovili od nje, darovali cvetje in vence in jo pospremili na zadnjo pot. Zahvaljujemo se dr. Petru Ceratju in dr. Ludviku Kovaču, še posebno pa strežnemu in medicinskemu osebju Doma upokojencev v Domžal ali za skrbno nego m nesebično pomoč in lajšanje bolečin v zadnjih dneh njenega življenja. Iskrena hvala Maksu Jeranu za poslovilne besede ob odprtem grobu. Zahvaljujemo se pevcem okteta „Tosama“. Hvala za izražena sožalja in nenazadnje hvala vsem, ki ste jo imeli radi in jo boste ohranili v lepem spominu. Marjan Bolhar in ostalo sorodstvo N TURIZEM PO NAŠE Radi se ponašamo, da živimo v eni izmed slovenskih občin, ki sodi v sam vrh s svojo stopnjo razvito-" sti. Domžale, občinski center, se dan za dnem spreminjajo, dobivajo novo podobo, sodobnejšo, lepšo . Afendar pri tem pozabljamo na pregovor: „Ena lastovka še ne prinese pomladi", pa čeprav je le-ta nekoliko večja od drugih. Zanesljivo lahko trdimo, da imamo izreden položaj za turistično dejavnost. Mbjimo z ožjo Gorenjsko, Štajersko, Zasavjem, smo na robu Ljubljane, prometne zveze so dokaj urejene, boljši naravni pogoji nam skorajda niso potrebni. In kaj lahko ponudimo turistom? Bore malo. Do nedavnega nismo imeli niti solidnih prenočitvenih zmogljivosti, kar bi pospešilo tranzitni turizem, sedaj imamo tovrsten objekt samo na Trojanah. Nimamo nobenega dostojno urejenega športnega parka, en sam letni bazen v Donialah (menda je nekaj manjših v zasebni lasti). Ni dovolj poskrbljeno za propagando turizma v naši občini. Nasprotno „objekti“, kakršni se nahajajo ob naših glavnih prometnicah, ali celo krajih, prav gotovo ne privabljajo. Jane Gregorič OGLAS Sprejmem vajenca za ELEKTROME HANIKA za previjanje električnih strojev. MARČUN Andrej, Zoisova 3, Domžale. OBVESTILO Ponovno obveščamo vse voznike motornih in priklopnih vozil, da smo dne 1.1. 1977 na podlagi drugega odstavka 7. člena pravilnika o obrazcu vozniškega dovoljenja (Ur. list SFRJ, št. 13/75) pričeli z zamenjavo vozniških dovoljenj. Dosedanja vozniška dovoljenja morajo biti zamenjana za nova do 31. 12. 1980. V vašem interesu je, da preverite veljavnost vaših vozniških dovoljenj, za katera ne pozabite zahtevati zamenjavo za nova vsaj 30 dni n red iztekom veljavnosti vozniškega dovoljenja. K vlogi za zamenjavo vozniškega dovoljenja (vloga in položnica za plačilo obrazca vozniškega dovoljenja bo na razpolago v referatu za promet pri tukajšnjem oddelku) je treba predložiti tudi 2 fotografiji v velikosti 35 x 45 mm, doprsno od spredaj brez pokrivala in upravni kolek za 24 din. Če pa je bilo pri zdravniškem pregledu ugotovljeno, da mora upravičenec med vožnjo nositi očala, mora biti fotografiran z očali. Fotografije morajo biti izdelane na belem, tankem fotografskem papirju brez retuš. Hkrati opozarjamo vse upravičence, ki so spremenili stalno bivališče pri pristojnem organu za izdajo in podaljševanje vozniških dovoljenj, da to store takoj, ker v obratnem primeru ne bodo mogli zamenjati vozniških dovoljenj na podlagi 17. člena pravilnika o vozniških dovoljenjih in o potrdilih o znanju predpisov o varnosti cestnega prometa (Uradni list SRS, št. 9/76). Iz pisarne oddelka za notranje zadeve /Q ljubljanska banka BANKA DOMŽALE RAZPISUJE po sklepu komisije za delovna razmerja delovne skupnosti 2 štipendiji za študij na ekonomski srednji šoli Kandidati naj k vlogi priložijo: — pravilno izpolnjen obr. 1,65 ter — zadnje šolsko spričevalo oz. potrdilo o vpisu na ekonomsko. IHANCI TUDI POLETI AKTIVNI Zadnjo nedeljo v maju se je SK Ihan z udeležbo na tekmovanju z »rolkami" v Devinu pri Trstu odzval povabilu tamkajšnjega zamejskega športnega društva. Od drugih slovenskih društev sta sodelovali se ekipi Jesenic in Kamnika. Vsi so si bili enotni v oceni zelo prisrčnega srečanja z zamejskimi Slovenci, ki so jim ob krajevnem prazniku priredili nepozaben sprejem. Na tekmovanje so Ihanci poslali 6 tekmovalcev, ki so se solidno odrezali. Čeprav niso imeli predstavnikov v vseh kategorijah, so zasedli odlično tretje mesto, za katero so prejeli bleščeč pokal za športno vitrino. Med člani je B. Orešek prispel na cilj kot tretji, prav tako med st. pionirji P. Gregorič. Se pojasnilo o »rolkah . Smuči na kolesih, bi »rolkam" rekli z drugimi besedami. Te smuči so precej daljše od bolj poznanih kotalk in tudi kolesa so večja in temu primemo hitrejša. Kakor pri smučarskem teku se tudi tu tekmovalec poganja s palicami. Na lastne oči se o tem lahko prepričate, če se peljete po cesti iz Domžal proti Ihanu, samo bodite obzirni, kajti lahko povozite Ihanca. Rezultati: Moštvena razvrstitev: točk l.SK JESENICE 52 2. S KI SKETT SANDRIGO 31 3. SK IHAN 19 4. SK KAMNIK 15 5. SK DEVIN 15 J. Gregorič CICIBAN - ŠPORTNIK Šport nas danes spremlja na vsakem koraku. Pri tem smo seveda lahko pasivni ali pa aktivni. V zadnjem času je dosežen velik napredek v telesni aktivnosti Slovencev. Veliko je bilo že napisanega o tem, kako je telesna vzgoja pomembna za nerazgibano telo, ki osem ali več ur presedi v zakajenem prostoru. Prav zaradi tega uvajamo vedno več športnih panog, ki naj bi aktivirale čimveč delovnih ljudi. Saj poznate množično planinaijenje, pohode, kolesarjenje, smučanje .. . Vemo pa, da se človek, ki se ni nikdar ukvarjal s kakšnim športom, težko odloči za začetni korak. Zato pa smo začeli že v osnovnih šolah uvajati plavalni in smučarski tečaj, šolo v naravi, razna športna tekmovanja ipd. Pozabili pa smo na naše naj mlaj še, prav tiste, ki so gibanja in sproščenosti najbolj potrebni. Ciciban je tisti, ki se nikdar ne upeha, ki potrebuje veliko varnega prostora za gibanje. Prav to pa današnji čas pozablja. Pri tem mislim na otroška igrišča, ki jih v Domžalah ni. Omenim naj samo igrišča neposredno ob Vzgojnovarstvenih zavodih, ki pa se jih poslužujejo lahko predvsem vrtčevski otroci. Mi imamo samo ceste, ki so velikokrat neprimerne za varno hojo otrok. Prav zadnje čase so nas lahko presunile prometne nesreče, katerih žrtve so bili večinoma predšolski otroci ali otroci nižjih razredov os. šole. Zakaj? Ker je njihova pozornost kratkotrajna! Zato smo vsekakor poklicani, da otroku omogočimo čim svobodnejše, sproščeno in varno gibanje. Kaj je bilo strnjenega za naše njg-mlajše? Ljubljanska vzgojiteljica, tov. Sonja Dolenčeva je pripravila »športno značko", kije namenjena predvsem šest do sedemletnim otrokom, ki obiskujejo vrtce. V njej so zastopane različne športne panoge kot npr.: kotalkanje, plavanje, smučanje, igre z žogo, drsanje, vožnje s kolesom in skirojem, planinarjenje ... Tako so se vzgojiteljice iz vse Slovenje spoprijele z odgovorno nalogo, za kar pa so marsikje težki pogoji. Vsak otrok namreč nima kolesa, smuči, drsalk ... Ali lahko zahtevamo od staršev, da otroku zagotovijo opremo? Potem so seveda tu še kadrovski problemi, saj morajo vzgojiteljice opraviti posebne tečaje ali pa najeti vaditelje. Uspešnost pa je odvisna še od vremenskih in prometnih pogojev (npr. vožnja na smučišče). Tudi vrtci domžalske občine so se spoprjjeli s težavno nalogo. Letošnja brazda je sicer zaorana, vendar ni tekla povsem gladko. Zataknilo se je predvsem pri smučanju. Smučanje je Šport, ki je zelo odvisen od vremenskih razmer, ki jih je potrebno izkoristiti pravočasno. Težave so nastopile prav zaradi pomanjkarja smučarskih vaditeljev, ki Otroci vrtca Dr. Igor na Gobavici jih vrtci niso uspeli dobiti v času, ko je bilo v dolini še dovolj snega, pa čeravno imamo v Domžalah Smučarsko društvo. Brez obvladanja osnovnih elementov smučanja otroci »športne značke" ne bi dobili. Kot bodoča vzgojiteljica sem obvezno šolsko prakso opravljala v WZ „dr. IGOR" na Viru, kjer sem izvedla 30-umi smučarski tečaj s starejšo skupino predšolskih otrok pri tov. Mili Radmelič. Dnevno sem ostrgala dlje časa v vrtcu, tako da smo tečaj kljub snežnim težavam lahko izpeljali. Bilo je nemalo problemov, v katerih pa sva se morali s tov. Radmeličevo znajti kar sami. Treba je bilo naravnati okovje 28 parov smuči, nanašati sneg na hribček pred vrtcem, ki je neusmiljeno kopnel... Kljub težavam pa so osnovne elemente smučanja pridobili vsi otroci. Za zaključek smo seveda organizirali »pravo tekmovanje" na Mengeški koči, kamor nas je zapeljal vrtčevski konbi. Rada bi poudarila, da je bilo to prostovoljno delo, ki pa je bilo nagrajeno z žarečimi obrazi malih smučarjev. Omenila sem, da so športne značke deležni samo vrtčevski otroci. Tisti pa, ki obiskujejo 120 urno »malo šolo" v okviru osnovnih šol, so za to prikrajšani. Tako se že v prvem razredu pokažejo neenakosti, ko se ti otroci srečajo z dobitniki športne značke. Ker me delo z otroki zelo veseli, sem prevzela oddelek »male šole" v Osnovni šoli Matije Blejca v Mengšu že v letu 1976/77. Takrat sem začutila veliko potrebo otrok po gibanju, predvsem na prostem. Radi so hodili na izlete, kjer smo se lahko veliko več naučili kot v šolskih klopeh. Zato sem v letu 1977/78 sklenila, da bom otrokom letošnje generacije omogočila, da se bodo potegovali vsaj za del športne ------------------ „Ci<~ — _____j_____c„, ostaneš povsem odvisen od samega sebe. Najprej sem 0 tem seznanila starše otrok, ki so na začetku sicer pokazali negotovost, vendar so se s predlogom strinjali. Toda, ko je na zaključni prireditvi »male šole prejelo vseh 22 otrok zasluženo nagrado, ki jo podeljuje Planinska zveza Slovenije, šo starši pokazali veliko navdušenje in interes, da bi se v tej smeri še nadaljevalo. Za veljavnost akcije je bilo potrebnih osem izletov, katere so mi pomagali voditi mladinski vodnik iz MO PD Domžale, katerega članica sem tudi sama. Marsikaterega izleta so se udeležili tudi starši ali bratje in sesti otrok. Izlete smo izvedli v bližnji oko; lici Mengša in Domžal, dva pa smo in* v Kamniških planinah. Otroci so z izle veliko pridobili. Omogočeno j im je bu gibanje na svežem zraku, neposredn opazovanje in spoznavanje okolice-utijevanje prijateljstva, pridobivanj pravilnega odnosa do narave, prav tak pa so izleti vplivali na uspešno izvajanj programa »male šole". Na tem mestu bi se rada % a h val a mladinskim vodnikom, ki so mi biU veliko pomoč: Jazbecu Mlanu, Cera* Ani, Ristič Bojči, Hoijak Mariji, Ves ku Borutu, Svetlin Maji in Simon Mae daleni. Morda bomo člani MO PD v naslednjem letu organizirali širšo akc jo tudi za vaše cicibane, ki bi radi p°sw li planinci! Lili Ristič ALPINISTIČNO SODELOVANJE S POLJAKI V letošnjem letu bo poljskoju-goslovanska meddruštvena odprava skušala v pogotju Hindukuš osvojiti 7706 m visoki TIRIČ MIR, ki leži v zahodnem predelu Pakistana, v bližini meje z Afganistanom. Zaradi tega, ker leži v južnem predelu Hindukuša in je odprt proti pakistanski ravnini ga dosežejo vremenski vplivi z Indijskega oceana in tudi delno monsumsko podnebje. Zaradi tega ima Tirič Mir zelo velike ledenike in tudi dosti snega. Prvi cilj odprave je doseči vrh z ve, Matjaž Veselko — alpinistih1 odsek Domžale, Miro Štebe - 4P1' nistični odsek Mengeš, Janez Šušteršič — alpinistični odsek Meng6. in Vinko Berčič — alpinistih1 odsek Kamnik. Na pot so odšli v nedeljo, 1*' junija in sicer v Katovvice, kjers0 se sešli s poljskim delom odprav6' V Varšavi so uredili še zadnje fh malnosti nato pa se odpeljali prek Belo Rusije, Kazahstana, ArmeniJ in Uzbekistana do mejne reke A1^ Darje in prišli v Afganistan. Od 1 Tako izgledajo vrhovi Tirič Mira, na katere se bo povzpela poljs^0 jugoslovanska alpinistična odprava vzhodne strani po tako imenovani »norveški smeri" iz leta 1964. Zaradi tega so predvidena tudi posamezna bazna taborišča v višini 4000 m. Ker je višinska razlika zelo velika, bodo morali na poti do vrha postaviti štiri tabore. Odpravo organizirata Klub Wisogorski Katowice in Planinsko društvo Domžale. Od naših bodo v odpravi sodelovali: Slavko Šikonja - alpinistični odsek Domžale, vodja jugoslovanskega dela odpra- aodo nadaljevali pot s tovorni preko glavnega mesta Kabin3 znamenitega gorskega P,ei'u Kaibira - preko njega je pr°dl ti tudi Aleksander Makedonski P10, Indiji. Pot bodo nadaljevali Peshawara in se od tam odprav* letali - do Chitrala, od koder se vidi Tirič Mir. . n0 O odpravi bomo več pisaJl ” njeni vrnitvi domov. Šikonja S-