l.maj - zahteva po boljšem jutri Maj je najlepši mesec v letu, z majem se skoraj že začenja poletje, v začetku maja slavimo delavski praznik. Kljub težavam, veliki brezposelnosti in še čemu, so ljudje v prazničnih dneh, na praznični dan vendarle pozabili na vsakodnevne skrbi in s pohodi, zabavo, prešernim veseljem preživeli ta dan. Marsikje, kot tudi na Graški Gori v velenjski občini pa je vseeno izzvenel v zahtevi po boljšem jutri. ■S. Vovk številka 18 četrtek, 5. maja 1994 100 tolarjev POČITNIŠKO DELO Telefon 853-061,711-202 Zrušil se je strop Iz občine Velenje le 3 referendumska območja Šentilj in Staro Velenje ne bosta občini Državni zbor Republike Slovenije je pri ponovni obravnavi referendumskih območij za nove občine ugotovil, da Staro Velenje, ki je vložilo ugovor na prvo odločitev tega zbora, ne izpolnjuje pogojev za samostojno občino. Prav tako so ugotovili, da Šentilj ne more postati občina, ker ne izpolnjuje potiebnih 6 funkcij za delovanje, ki so zapisane v 13. členu Zakona o novi lokalni samoupravi. V obeh krajih so se namreč krajani na svojem zboru izrekli za samostojno občino, vendar je zadnjo besedo tu imel Državni zbor. Šentilj je bil po prvi obravnavi sicer potrjen kot samostojno referendumsko območje. Krajevna skupnost je na to odločitev podala pripombo, v njej pa so našteli samo tisto, kar v kraju imajo. In kaj imajo? Dve gostilni, dva obrtnika, gasilski dom, Dom krajanov, kjer bi sicer imeli prostor za nove občinske organe, poskrbljeno pa je tudi za osnovno preskrbo. Še vedno je to premalo, da bi zadostili minimalnim pogojem za samostojno občino. Ni skrivnost, da so si občino najbolj želeli Krščanski demokrati Šentilja. Ko so na zboru krajanov glasovali za to, jih je bilo 33, ki so dvignili roke "za" in 19, ki so želeli ostati v občini Velenje. Staro Velenje s Francem Severjem na čelu je podalo državnemu zboru ugovor, ker prvič sploh niso bili obravnavani. Sedaj so bili, vendar je odgovor nikalen, Komentar Franca Severja je bil kratek: " To je dokaz, da se ne upošteva volja ljudstva, ampak politična volja." Konec maja bomo tako občani sedanje občine Velenje na referendumu potrjevali željo po življenju v treh novih občinah: Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki. mbš) 9. maj je praznik krajevne skupnosti Topolšica. Krajani ga bodo letos počastili z dvema dogodkoma, in sicer bodo v soboto, 7. maja,povabili v goste člane Amaterskega gledališča s Teharij. Ti bodo v prostorih hotela Vesna v Topolšici zaigrali igro Pod košatim očesom. Prireditev bodo začeli ob 20. uri. Dan kasneje, v nedeljo, pa se bodo podali po poti od lipe do lipe po Topolšici. Pohod bodo začeli ob 13.30 uri. M(tp) Zavodnje ■■■■■■■ 3. koncert oktetov V Zavodnjahjv tamkajšnjem kulturnem domu, bo to nedeljo živahno. Ob 11. uri bodo namreč odgrnili zavese na odru, na katerem bodo nastopili kar trije okteti, in sicer iz Domžal, Mislinje in domači oktet. Tako družno so se ti že predstavili ljubiteljem zborovskega petja v Domžalah in v Mislinji. To bo torej njihov tretji koncert. Za takšno obliko sodelovanja so se omenjeni člani oktetov dogovorili na republiškem srečanju oktetov v Braniku na Primorskem. •(tp) FIMEX d.o.o. RAČUNALNIŠKA IN BIROTKHMČNA OPREMA Canon Fotokopirni stroji za mala podjetja že od 1.500,00 DEM Prodajno-razstavni salon pri hotelu Paka v Velenju, tel. 852-465, fax 856-913 ^ainik,. Od lipe do lipe KS Topolšica r m V času od 27. do 29. aprila se je v osnovni šoli Šmartno v Velenju, v igralnici oddelka za usposabljanje in varstvo invalidnih otrok, zrušil strop. V času nezgode k sreči v igralnici ni bilo nikogar. Doslej so ugotovili, da je do popolne zrušitve prišlo zaradi pretrganja jeklenih žic. Zakaj so se ta pretrgala, bodo ugotovili strokovjaki Zavoda za raziskavo materiala iz Ljubljane. mmkp,foto: bm Več o nezgodi na 4. strani. Letos veliko osnovnošolcev Ija povprečje zadnjih treh, štirih let. Največ izdelanih nalog (9) obravnava temo Računalnik kot orodje v informatiki, tehnologiji in izobraževanju, 6 jih je s področja kulturne dediščine, 4 iz varstva okolja, zgodovinski sta dve, sedem nalog pa je tako imenovanih specifičnih (iz kemije, fizike, astronomije,...). Izdelalo jih je 41 mladih raziskovalcev je bilo iz Centra srednjih šol Velenje, po eden pa iz Gim- nazije Šentvid fcjubljana in Gimnazije center Celje. Spodbudno pri tem je tudi število osnovnošolcev. 23 jih je letos sodelovalo v gibanju, izdelali pa so šest nalog. Vse naloge imajo sedaj v rokah recenzenti, ki bodo o kakovosti izdelkov povedali svoje po kon-čanih javnih predstavitvah posameznih nalog. Te bodo potekale v prostorih velenjske gimnazije od ponedeljka, 9. maja do četrtka, 11. maja. Mladi raziskovalci upajo, da se bo predstavitev ude- ležilo čimveč občanov. Kajti, v naloge so skupaj z mentorji (29 jih je bilo) vložili ogromno truda in znanja. S svojo udeležbo bodo tako dali priznanje peščici mladih, ki se je odločila za sodelovanje v tej zahtevni dejavnosti. V sredo, 18. maja, čaka vse še zaključna slovesnost. Ta bo ob 18. uri v dvorani Skupščine občine Velenje, na njej pa bodo med drugim najboljšim mladim raziskovalcem podelili priznanja in nagrade. •(tp) Mladi raziskovalci za razvoj občine Velenje Gibanje Mladi raziskovalci za razvoj občine Velenje je v tem šolskem letu potekalo že 11. zapored. 29 končanih raziskovalnih nalog pa predstav- Po dežju v četrtek bo ob koncu tedna razmeroma sončno z občasno spremenljivo oblačnostjo. Popoldan bodo posa-mezne plohe ali nevihte. _ mmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmm DOGODKI _ Iz dela velenjske vlade Nova prometna ureditev Stanetove ceste Velenjska vlada je na zadnji seji določila novo prometno ureditev Stanetove ceste v Velenju. Po novem bo Stanetova od križišča s Konovsko do Križišča s Kersnikovo cesto enosmerna. Na tem delu Stanetove bodo zarisali z rumeno črto tri metre širok vozni pas, preostanek cestišča pa namenili pešcem. Na odseku Stanetove ceste od križišča s Kersnikovo pa do križišča z Jerihovo, bodo s posebno dopolnilno tablo dovolili dovoz do vrtca in do naselja ob Jerihovi cesti. Ta odsek ceste bodo razširili za poldrugi meter. Od križišča s Kersnikovo pa do križišča s Cesto na jezero ostaja Stenetova dvosmerna, ob njej pa bodo zgradili pločnik za pešce. Hitrost prometa bodo na Stanetovi cesti znižali z izgradnjo osmih vertikalnih ovir, povsem pa bodo prepovedali promet s tovornimi vozili. Srečanje ustvarjalne mladine Več kot petsto mladih občine Velenje že vrsto let sodeluje na različnih srečanjih mladih ustvarjalcev. Ta srečanja so doslej organizirali ločeno, sedaj pa jih želi Sekretariat za družbene dejavnosti povezati in jih tudi finančno podpreti. Ta srečanja bodo potekala pod geslom "SUM" - srečanje ustvarjalne mladine. In kaj vse bo letošnje poletje sodilo v ta program? Likovna kolonija, mednarodna šola kitare, mednarodna violinska in klavirska šola ter raziskovalni tabor Škale. Že v dneh od 9. do 12. maja pa bodo predstavili dosežke gibanja Mladi raziskovalci za razvoj občine Velenje v letošnjem šolskem letu. Računalnike bo dbavilo podjetje FIMEX Pred nedavnim so občinski upravni organi objavili javni razpis za dobavo računalniške opreme. Prijavilo seje osem ponudnikov, najugodnejše pa je bilo velenjsko podjetke Fimex, ki bo računalnike dobavilo. Nekateree naloge CZ bodo opravljali gasilci Izvršni svet je na zadnji seji na predlog Sekretariata za obrambo sprejel sklep o prenosu določenih nalog civilne zaščite na operativne gasilske enote. Nanje pa so prenesli tudi opremo. To je predvsem oprema, ki so jo gasilske enote že doslej uporabljale pri zaščiti in reševanju. M(mz) Zasedanje ZZD in DPZ v torek Mmmasmmm Območna organizacija Rdečega križa Velenje obvešča, da bo PODALJŠEVALA STATUS BEGUNCEM V DOMU UČENCEV V VELENJU v ponedeljek, 9. in v torek, 10. maja od 8. do 14. ure ter v sredo, 11. maja letos od 8. do 16. ure. ljubljanska banka Splošna banka Velenje d.d. Velenje PREGLED OBRESNIH MER ZA TOLARSKO VARČEVANJE OBČANOV Ljubljanska banka Splošna banka Velenje d.d. od 1. MAJA 1994 dalje obrestuje tolarska sredstva občanov z naslednjimi obrestnimi merami: letne mesečne obrestne obrestne mere v % mere v % Tekoči računi občanov 14,48 1,16 2iro računi 13,09 1,05 Hranilne vloge na vpogled 13,09 1,05 Varčevalna knjižica 27,72 2,10 Hranilne vloge, vezane nad 12 mesecev 44,33 3,17 Hranilne vloge, vezane nad 24 mesecev 45,60 3,24 Hranilne vloge, vezane nad 36 mesecev 46,88 3,32 Depoziti, vezani od 10 do 30 dni 20,20 1,58 Depoziti, vezani od 31 do 90 dni - depoziti do 50.000,00 SIT 35,39 2,61 - depoziti od 50.001,00 SIT do 100.000,00 SIT 37,94 2,77 -depoziti nad 100.001,00 SIT 40,50 2,93 Depoziti, vezani nad 3 mesece - depoziti do 50.000,00 SIT 39,22 2,85 - depoziti od 50.001,00 SIT do 100.000,00 SIT 41,77 3,01 -depoziti nad 100.001,00 SIT 43,05 3,09 Depoziti vezani nad 6 mesecev 43,05 3,09 Depoziti vezani nad 12 mesecev 44,33 3,17 Depoziti z valutno klavzulo od 30.000,00 SIT naprej - za čas od 31 do 90 dni 10,00 -začas od 91 do 180dni 11,00 Dovoljena prekoračitev stanja na TR 51,99 3,62 Nedovoljena prekoračitev stanja na TR 78,81 5,06 Bodo tokrat sklepčni? Nekateri so to že nekaj časa napovedovali. Da bodo s sklepčnostjo velenjske občinske skupščine težave, namreč. Tako so seže dvakrat zaradi premajhne udeležbe razšli člani zbora združenega dela, isti dnevni red pa čaka tudi delegate družbenopolitičnega zbora, ki se bo skupaj s prvim zbral drugič v torek, 10. maja ob 8.00 uri. O osnutku proračuna, taksi za okolje, sprejemu zaključnih računov za minuli dve leti, najemu kredita za potrebe KS...so do-sedaj razpravljali in jih tudi sprejeli le delegati Zbora krajevnih skupnosti. Ko prejšnji torek sklican zbor združenega dela delegati niso mogli izpeljati (za sklepčnost so manjkali trije poslanci), so nekateri že glasno povedali, daje škoda, da se niso odločili za enodomno skupščino. Tako sklepčnost posameznih zborov ne bi bila več potrebna. To seveda še lahko storijo, vendar je vprašanje isto. Ali se bo še kdaj zbralo dve tretjini vseh poslancev in ali bodo vsi "za"? V torek se bosta torej zbrala oba zbora, kot so napovedali že na prvi skupščini, kjer se je sicer sklepčen DPZ odločil, da bo zasedal skupaj z ZZD. Ni pa še jasno, ali bo zasedanje tokrat skupno ali ločeno, saj vabi vsak zbor v svoj prostor in seveda, ali bo tokrat prišlo dovolj poslancev. Čas pa teče. V krajevnih skupnostih težko čakajo, ali bo prišlo do najema kredita, saj je sedaj najbolj ugoden čas za zemeljska dela, izvršni svet ne more uspešno nadaljevati z delom...hitro pa se približuje tudi čas poletnih počitnic. mbš) Novi komandir PP Velenje Velenjska Policijska postaja ima od 1. maja letos novega komandiija, v.d. komandiijaje postal Robert Mravijak, kije bil pred tem namestnik komandirja na Policijski postaji v Celju. Dosedanji komandir velenjske Policijske postaje Peter Očkerl je odšel na novo delovno mesto v inšpektorat policije UNZ Celje, njegov namestnik Adil Huselja pa je s 1. majem prevzel nove naloge v Operativno komunkacijskem centru UNZ Celje. Mmkp Podjetniški forum in poslovna borza v koroško - savinjsko - šaleški regiji 119 111 ig a as i iiiiaiiiiiiiitii "Skupaj nam bo lažje" Minuli petek je bil v Slovenj Gradcu podjetniški forum članov kluba Novus. To je klub podjetnikov začetnikov iz šestih občin koroške, savinjske in šaleške regije, ki je nastal pred dobrim letom dni pod motom "začeti je težko, skupaj nam bo lažje". Področja delovanja kluba so skupne promocije, iskanje poslovnih vezi med člani kluba, izmenjava izkušenj in znanj ter izobraževalna dejavnost. Da se koristno združi s prijetnim, pa klub poskrbi tudi za gojenje družabnih stikov. In prav takšen je tudi bil 1. podjetniški forum omenjene regije. Številen obisk ter velika želja podjetnikov, da se predstavijo in aktivno sodelujejo v poslovni borzi, so organizatorje prepričali, da so na pravi poti in da je takšnih aktivnosti potrebno še več. Novonastajajoče podjetništvo promocijsko dejavnost zelo potrebuje. S skupnim nastopom je prodor v medije mnogo lažji. Hkrati takšen reden letni pregled dela ponuja primerjave med posameznimi občinami in jih sili k oblikovanju pogojev, vzpodbudnih za podjetništvo. Lahko trdimo, da je 1. podjetniški forum koroško - savinjsko - šaleške regije to vlogo odigral in uspel. Predstavil pa se je tudi kot neka nova oblika in aktivnost, ki poživlja in povezuje podjetniško dejavnost v regiji. Udeleženci foruma in borze so lahko prisluhnili predstavitvam številnih pojdetij in obratovalnic nastalih v zadnjem času. Vzpodbudno pa je dejstvo, daje med njimi tudi mnogo proizvodnih dejavnosti: od proizvodnje domačih mesnin, bio prehrane, sušenja sadja, izdelave testenin, brezalkoholnih pijač, do modne konfekcije in lesnih izdelkov, par-ketarstva in še marsičesa. Vsi, kot začetniki, za uveljavitev na trgu potrebujejo promocijsko dejavnost in ena izmed dobrih oblik promocije, je tudi nastop na podjetniškem forumu in borzi. ■ T. Goljar Center srednjih šol Velenje iiiiiiiiiiiiiiiiiiii Omejitev vpisa v treh programih Do 31. marca letos, do prvega roka za oddajo prijave za vpis v prvi letnik srednje šole za šolsko leto 1994/95, so na Centru srednjih šol v Velenju prejeli643prijav. Do 15. aprila-dneva, ko so lahko novinci še prenašali prijave iz ene na drugo srednjo šolo, so jih na omenjenem centru sprejeli še 43. Kdo od 648 prijavljenih osmošolcev bo sprejet, za zdaj na velenjski srednješolski ustanovi ne vedo. Vlada Republike Slovenije je namreč konec prejšnjega meseca dala soglasje k omejitvi vpisa v dvoletni poklicni šoli za monterja električnih omrežij in inštalacij, v triletni poklicni šoli za gospodinjske storitve in v štiriletni tehnični šoli za računalniškega tehnika. V drugih srednjih šolah celjske in koroške regije bodo vpis omejili v naslednjih programih oziroma za naslednje poklice: v Celju (v 4-letnih šolah) za predšolsko vzgojo, ekonomski, zdravstveni, gostinski tehnik, v 3-letni šoli za kuharja, natakarja, prodajalca, poslovnega tajnika, za šiviljo -krojača ter frizerja. V Slovenj Gradcu velja omejitev vpisa za program ekonomski, zdravstveni tehnik, mizar, prodajalec, poslovni tajnik ter za Gimnazijo Ravne na Koroškem. Od 15. aprila do 5. julija letos velja moratorij nad prenašanjem prijav iz ene na drugo srednjo šolo. Povedano drugače, učenci bodo lahko kandidirali za vpis šele po 5. juliju. Toda le na tistih srednjih šolah, ki do 15. aprila niso za- polnile vseh z razpisom objavljenih prostih učnih mest. Na Centru srednjih šol v Velenju jih je nekaj na voljo še v elektro stroki, v strojništvu ter rudarstvu. Tisti bodoči srednješolci, ki so se prijavili na šolo, za katero velja omejitev vpisa, naj bi bili do danes (5. maja) obveščeni o tem. Prav tako o merilih in postopkih omejitve vpisa. K obvestilu pa mora biti priložen še šifrant - seznam srednjih šol v Sloveniji, ki so za posamezne programe oziroma poklice omejile vpis. Naj ob tem še zapišemo, da so vse srednje šole, ki so omejile vpis, pristopile k skupnemu postopku izbire učencev. Ta postopek naj bi opravil oziroma delo usklajeval Zavod za šolstvo in šport Republike Slov- enije" mm Okrogla miza o zasvojenosti ŽALEC - V tukajšnjem Domu II. slovenskega tabora bosta danes (v četrtek) ob 18. uri Zavod za kulturo Žalec in Osnovna šola Polzela pripravila okroglo mizo o zasvojenosti. Zanjo naj bi sedli zanimivi gostje, ki se s tovrstnimi vprašanji ukvarjajo tako ali drugače že nekaj časa. To so: pisateljica in novinarka Marinka Fritz -Kune, dr. Janez Klobučar, predstavnik Uprave za notranje zadeve Celje, Matjaž, ki je doživel izkušnjo z drogo ter Valerija Pukl - mentorica projekta o zasvojenosti '(tp) Manj ga je, bolj ga slavimo Čeprav gre verjetno najbolj dokaj lepemu vremenu zasluga, da se je letos na prvomajskih srečanjih zbralo več ljudi kot leta poprej, verjetno le tudi velja ocena, da ljudje radi hodijo na taka srečanja ob prazniku dela. Še posebno ob pozivu, da je to tudi srečanje za tiste, ki delo še posebno spoštujejo, ker ga nimajo. To je namreč srečanje delavcev v smislu pripravljenosti do dela, ne le tistih, ki delo še imajo. Seveda se tudi ob tem našem in mednarodnem prazniku dela prisotna razna razmišljanja o tem, ali pri nas res toliko primanjkujejo dela, kot kaže statistični podatek. Predvsem z Gorenjske spišimo poročila, kako nekatera podjetja iščejo delavce, pri tem pa jih je na zavodih za zaposlovanje veliko, ki čakajo, da dobijo delo. Malo zlobno bi lahko zapisali, da nekaterim vsako delo še vedno ne diši. In da je še vedno bolj živeti ob podpori za brezposelne, ob tem pa delati. Pri nas se je nekdanje reklo "delamo kot črnci", spremenilo v vse bolj "delamo na črno". Pa ne delajo na črno le taki, ki so na zavodih za zaposlovanje, tudi nekateri taki, ki sicer še imajo delo. Bojda je v Velenju neko zasebno gradbeno podjetje dobilo pomemben gradbeni posel, ker je bilo "bolj konkurenčno" od uveljavljenega gradbenege podjetja. Toda ko so si, tako malo naskrivaj predstavniki tega podjetja ob popoldnevu ogledali, kdo tu dejansko gradi, so tam videli svoje delavce. Nekateri spretni zasebni podjetniki pač znajo: uradno svojih delavcev sploh nema-jo. Poiščejo posel in potem enostavno najamejo delavce. Tudi take, ki imajo sicer delo v kakšni drugi firmi. Ob takem delu pa so seveda tudi lahko konkurenčni. Nekateri, ki bi take stvari gotovo morali spregledati, so pa slepi. Ali pa brez moči, kar je zadnje čase moderno reči v zagovor za marsikatero nečedno početje. Dela na črno je veliko na najrazličnejših področjih in ga nikakor ne moremo iskati le med najpreprostejših opravilih. Najde se tudi v belih plaščih, ne le v zamazanih delovnih pajacih. Posebne vrste delo na črno se seveda odvija v lokalih, ki delujejo, pa čeprav brez dovoljenj. Ali opravljajo široka dela, dovoljenje pa imajo le za kakšno ožje. Pri tem pa se požvižgajo na kakšne občinske dopise, če jih inšpektorji pač izsledijo. Med našimi ljudmi je namreč še veliko "solidarnosti"; ta pomeni, da je bolje molčati kot pomagati k redu. Taka kvazi solidarnost je včasih celo močnejša od naše pregovorne ne-voščljivosti. Po eni strani smo na tak način solidarni, po drugi pa se jezimo ko vidimo, koliko imajo eni in koliko malo drugi. Pa pozabljamo, da k temu prispevamo tudi sami ko za pomoč raje pokličemo šuš mar je kot uradne obrtnike. Mno gi se ob te, zgovarjajo, da jih take pride popravilo ceneje, seveda pi so dokaj tiho tisti, ki so se pri takiI delih na črno že močno opekli in t končni stopnji le poklicali na po-• moč prave mojstre. Tudi o vsem tem je seveda tra-ba razmišljati ob prazniku dela, Saj ne gre le za to, da bi s preganjanjem dela na črno polnili občinske in družavno blagajno. S tem bi bila bremena enakomerne-je porazdeljena in več ljudi bi tud res dobilo pravo delo. In končno, zakaj bi pa res v občinke in državne malhe dajali le eni, iz njil pa (pa čeprav bolj na tanko) dobivali vsi? m(Kr) IVI clubova pot v družbo svetovne mode •«a*aaaaaaaa»»«»a»aa»»»aa«»«»«»««««»««»««««»»»aaaaa« Korak pred drugimi Velenjski M club sodi že nekaj časa med najvidnejše slovenske proizvajalce modne konfekcije, vse bolj pa se uveljavljajo tudi na tujem in to z lastno blagovno znamko. 0 tem, kaj so pripravili za letošnjo sezono in o njihovih načrtih smo kramljali z njihovim direktorjem Marjanom Gabrškom. Kaj ponuja M club letos domačemu tržišču? MARJAN GABERŠEK: "Kar najbolj hitro se skušamo odzivati svetovnim modnim trendom in imamo zaradi tega včasih težave doma, ker dogodke na slovenski modni sceni prehitevamo. Nemalokrat se nam zgodi, da ponudi konkurenca podobne izdelke sezono kasneje in jih tudi dobro prodaja. Mi pa smo včasih korak pred drugimi. A vztrajali bomo pri tem. To dokazujemo tudi to pomlad, ko dajemo vso prednost naravnim vlaknom, še posebej lanu v popolnoma surovi barvi. Ponujamo ga domačim kučem, pod lastno blagovno znamko pa tudi nemškim." Kolikšen del svoje proizvodnje izvozite? MARJAN GABERŠEK: "Več kot šestdeset odstotkov. Približno dvajset odstotkov proizvodnje prodamo v lastnih prodajalnah, ki jih imamo po Sloveniji osem, do konca leta pa bi radi odprli še dve. V prihodnje nameravamo nameniti domačemu trgu še več pozornosti, saj ocenjujemo, da smo s sedanjim izvozom dosegli zgornjo možno mejo. Veliko pričakujemo tudi od naših poslovnih dogovorov s Hrvati, saj upamo, da bomo obnovili oba butika, ki smo ju imeli na zagrebškem področju." Konkurenca je vse večja, butiki rastejo povsod kot gobe po dežju. To seveda zahteva nenehno budnost, veliko pa je odvisno tudi od sposobnih kadrov. MARJAN GABERŠEK: "Na srečo smo se na to pravočasno pripravili in pritegnili medse mnoge sposobne kadre. Vse to pa še ni dovolj, zato imamo tudi nekaj uspešnih zunanjih sodelavcev." Seveda pa niso dovolj le dobri kadri, potrebna je tudi sodobna tehnologija. MARJAN GABERŠEK: "Ravno ob koncu lanskega leta smo proizvodnjo močno posodobili, predvsem pa povsem na novo uredili likalnico. Vlaganj pa bo veliko tudi v prihodnje. Zahteve zahodnih evropskih trgov so velike in izpolnjevali jih bomo le, če bomo sledili sodobnim tehnološkim tokovom. Tako bo treba tudi nekaj naslednjih let nameniti v posodobitev proizvodnje več sredstev kot smo bili vajeni v preteklosti." M club sodi med tista velenjska podjetja, ki so na področju lastninskega preoblikovanja naredila največ. MARJAN GABERŠEK: "Agencija je OMREŽJA NOVELL - RAČUNALNIKI - VZDRŽEVANJE GRADITE AU RAZŠIRJATE VAŠE RAČUNALNIŠKO OMREŽJE? KUPUJETE RAČUNALNIŠKO OPREMO ALI IŠČETE VZDRŽEVALCA? >M ...... sS5".-" • - "-A - • • • ••••• ■ * sa*. •••••••• • - " - •->"--■' • • -•<-...... BREZA RAČUNALNIŠKI SISTEMI D.O.O. Trg mladosti 6, Velenje Tel. 063/854-476 Fax. 851-978 LETA 1989 SMO PRVI PRIČELI GRADITI OMREŽJA NOVELL. IMAMO VELIKO DOBRIH REFERENC IN OGROMNO IZKUŠENJ. ZA STROKOVNOST SMO PREJELI CERTIFIKAT FIRME NOVELL ZDA. NE ZAHTEVAMO PREDPLAČIL, PLAČATE V OBROKIH. PRIDEMO TAKOJ, KO NAS POTREBUJETE. DAJEMO 2 LETI GARANCIJE. CENE? Nismo posredniki. Nimamo režije, dolgov. ZATO SMO PREPROSTO NAJUGODNEJŠI. Marjan Gaberšek: Imamo dobre delavce naš program lastninskega preoblikovanja že potrdila. Zdaj zbiramo certifikate zaposlenih in z veseljem ugotavljamo, da se jih je večina odločila, da postanejo solastniki M cluba. Delno smo opravili že tudi notranji odkup in s ponosem lahko povem, da smo zaposleni že enainpetdeset odstotni lastniki. Zdaj moramo opraviti še registracijo in računamo, da bo M club že v drugi polovici leta delniška družba." Mira Zakošek Čistilniki zraka tudi v Šaleški dolini ■ ■ i ■ ■ ■ ■ ■ < s i • < 111 a > > » ■ I • ■ • • ■ ......t > ■ a a > 11 n V treh vrtcih otroci že dihajo čistejši zrak Pogovor s Stanetom Žulom, starim in novim predsednikom velenjskega RK iiiiiiiiiiiiiiiilliiiiiiltitiiiiilliaiiaaliaiiiiiliiiiiiniilKi .................. "Odprta srca za srečo drugih" Stane Žula deluje pri velenjskem Rdečem križu že vrsto vrsto let. Obe roki ne premoreta toliko prstov, kolikor časa je Stane na čelu te človekoljubne organizacije. Udeleženci nedavneprogram-sko-volilne konference so mu z izvolitvijo za predsednika območne organizacije RK znova zaupali. O vlogi RK v minulih letih, v časih, ki so pred nami je tekla beseda v naslednjem pogovoru. Kako pomembna je dejavnost RK v vsakdanjem življenju tistih občanov, ki iz najrazličnejših razlogov sebi ne morejo zagotavljati normalnega življenja? Stane Žula: "To vedo najbolje sami. Mislim, da veliko. Če človek ne more preživeti iz meseca v mesec, je najbrž prehrambeni paket zanj preživetje. Do njega je upravičen enkrat v 30 dneh, pač odvisno, koliko materiala imamo na zalogi, koliko ga dobimo. Že ob napovedih, da bo te pomoči vse manj, je hudo. Če bo do tega res prišlo, potem...." So občani Šaleške doline pripravljeni pomagati? Stane Žula:" So. Veliko mero solidarnosti so pokazali ob raznih zbiralnih akcijah v "normalnih" časih, čeprav ni bilo potrebne toliko pomoči. Danes so časi drugačni. V Velenju še nekoliko bolj kot drugje: zaradi beguncev in precejšnjega števila brezposelnih. Vrat na področju sociale, kamor bi se lahko ti obračali po pomoč, je premalo. Približno 700 družin je potrebnih pomoči v občini Velenje. Ob tem moram povedati, da pravzaprav delavcev iz republik bivše Jugoslavije, ki že več let živijo med nami, za zdaj ne "obravnavamo", čeprav morajo poleg skrbi zase tako ali drugače poskrbeti še za svojce v nesrečni Bosni. Posebej letos smo opazili, da se organizirajo posamezne družine iz istega kraja in zbirajo hrano. Pri velenjskem Rdečem križu smo bili v težkem položaju. Nismo imeli skladiščnih prostorov kamor bi lahko hranili material za begunce in domače ljudi. Kar precej skrbi nam je vzelo tudi iskanje ustreznih delovnih prostorov." Je družba znala ceniti delo, ki ga opravlja Rdeči križ? Stane Žula: "Težko je odgovoriti na vprašanje, ker je včasih treba upoštevati čas, ko smo bili sami tako slab odziv partnerskih mest glede pomoči pri izgradnji skladišča." Kako in kaj razmišljate o časih, ki so pred nami in območno človekoljubno organizacijo? Stane Žula: "Najbrž ne bodo rožnati. Veliko več kot vsaj v zadnjih dveh letih nameravamo nameniti delu z mladimi. Ne zatiskamo si oči pred nalogami na področju sociale in zagotavljanja pomoči potrebnim občanom. Prejšnji socialni sistem razpada, nov še ni vpeljan, pa tudi norme niso takšne kot bi morale biti. Nemočni smo pri pomoči mladim. Ta ima večplasten pomen pri tej skupini občanov. Široko gledanje je to, toda mi pri izvajanju zahtevnih nalog vidimo svojo vlogo. Da posebej ne omenjam trajnih akcij, kot so krvodajalstvo, zdravstvenopreventivna predavanja, tečaji prve pomoči, dejavnost poizvedovalne službe. Na srečo imamo veliko pridnih aktivistov, veliko ljudi odprtih src, ki jih žal nismo sposobni vključiti v tolikšni meri v dejavnosti, ki pomagajo k sreči pomoči potrebnim. Pri Rdečem križu bomo delali v tej smeri, saj sem prepričan, da bomo potrebovali pomoč za druge bolj kot doslej. Upam, da naši klici ne bodo izzveneli v prazno." ■ (tp) V osemnajstih igralnicah treh vrtcev v Šaleški dolini, v Šoštanju, Topolšici in Šmartnem ob Paki, dihajo v zadnjem času čistejši zrak. To od takrat, ko so se odločili, da v njih namestijo tako imenovane čistilnike zraka. Odločili so se za podjetje Mikroklima Clearinghouse d.o.o. Mengeš, kije aparate tudi namestilo. Lani avgusta so čistilec zraka poskusno namestili v samo eni igralnici Vzgojnovarstvenega zavoda Šoštanj. Rezultati in opažanja o dogajanjih v dveh igralnicah, v tisti s čistilnikom zraka in v tisti brez, so govorili v njihov prid. V prvi igralnici, kjer je bil nameščen čistilnik zraka, se kljub temu, da so imeli vse dopoldne zaprta vsa okna in vrata in da je bilo zunaj tudi zelo vroče, ni čutil vonj po hrani in potu, zrak je bil mnogo bolj svež, pa še manj vroče je bilo, tako da se otroci med spanjem niso potili. V tej precej manjši igralnici je bilo dvakrat več otrok, okna niso bila zastrta proti soncu in primerjalni podatki so bili presenetljivi. "V projekt sta velenjski izvršni svet in Sekretariat za varstvo okolja šla premišljeno in s prepričljivimi dokazi, da so ti čistilniki zraka res potrebni. Odločujoč dejavnik je bil najbrž zavod Erico, ki je izmeril učinke. Ta tehnologija izboljšuje zrak toliko, da je zrak primerljiv hribovskemu zraku v sončnem vremenu po nevihti. To je prispodoba iz strokovnega sveta," pravi dr. Nikola Krstič, direktor podjetja Mikroklima. Za čistilnike zraka se odloča vse več ustanov, pa tudi med posamezniki je veliko zanimanja. "Nekaj izkušenj imam z ljudmi, ki imajo težave z dihali ali imajo otroke, ki so asma-tični bolniki in jih poznam. Pri teh "se je čistilnik zraka pokazal za uspešnega," pravi dr. Krstič. ■ mkp M A mm f^ H m I I ^m Za vse, hi ste plačali naročnino 107,8 MHzl MauOoiasizastonj! KAIIIO vi:lg\\igb Pokličite tel. 855 450 ali 854 761. POSLOVNE NOVICE Stane Žula: Bo pomoči še manj? skromnejši. Morebiti tudi materialnih potreb ni bilo takšnih. Glede na to, koliko časa so nas pestile težave zaradi delovnih prostorov, bi lahko rekli, da družba ni dovolj cenila dela RK. Občutkov, da se nam dela krivica, res nismo čutili, posebne podpore pa tudi nismo bili deležni. No, danes najbrž ne smemo mimo zahvale velenjski vladi, ki nam je pomagala do delovnih prostorov za 99 let. Upamo in tudi prepričani smo, da bo Izvršni svet in morda še kdo pokazal tolikšno mero razumevanja tudi pri izgradnji skladišča, kjer bi imel RK polovico lastništva. Veliko nam pomeni to, da imamo lahko zaposleni dve delavki, dobrodošla nam je pomoč delavcev, ki so zaposleni preko javnih del. Ne poznam pa razlogov za Vabimo podjetnike, mala in srednja podjetja, da se priglasijo za sodelovanje na srečanju z velikim gospodarstvom, ter na srečanju s predstavniki združenja malih podjetij API iz Benetk. V organizaciji Zbornice za Pomuije, bo 19. maja 1994 srečanje z medžarskimi podjetji v VESZPREM-u na Madžarskem. Gospodarska zbornica Slovenije skupaj z IHK Munchen pripravlja 29. junija 1994 predstavitev slovenskega gospodarstva v Munchen-u. Območna gospodarska zbornica Velenje vabi strokovnjake pravnega, finančno računovodskega in tehnološkega profila, da se vključijo v svetovalno delo pri Območni gospodarski zbornici Velenje. Območna gospodarska zbornica Velenje skupaj z Obrtno zbornico Velenje in Obrtno zbornico Mozirje pripravlja KATALOG VSEH GOSPODARSKIH ENOT v savinjsko-šaleški regiji. Vpis v katalog je brezplačen, saj ga sofinancira Ministrstvo za malo gospodarstvo in Izvršni svet Velenje. Katalog bo koristno služil pri medsebojnem spoznavanju, pri ažuriranju podatkov in pri stikih, srečanjih, povpraševanjih. Območna gospodarska zbornica Celje organizira skupno s holandskim managerskim svetovalnim programom (NMCP) ponovno ZAČETNI MARKETINŠKI SEMINAR, KI BO TRAJAL OD 30. MAJA DO 10. JUNUA1994. Seminar bo potekal v hotelu Dobrna v Dobrni, soba Dobrna v 1. nadstropju. Seminarje BREZPLAČEN. Po končanem seminarju prejmejo udeleženci certifikat. V Gdansku bo 9. in 10. junija 1994 organiziran EUROPARTENARIAT, srečanje poslovnežev iz Evropske unije, EFte, Srednje in Vzhodnoevropskih držav, Mediteranskih držav, ZDA in Kanade. Program EUROPARTENARIAT je sprejela Komisija Evropske skupnosti kot pomoč malim in srednjim podjetjem pri navezovanju stikov z novimi poslovnimi partnerji. Gospodarska zbornica Slovenije, ki je koordinator za Slovenijo, bo v sodelovanju s Pospeševalnim centrom za malo gospodarstvo pri Ministrstvu za gospodarske dejavnosti organizirala udeležbo slovenskih podjetij. V ta namen bo GZS poskrbela za vskladitev poslovnih srečanj slovenskih podjetij, razen tega pa bo organizirala tudi skupno udeležbo (prevoz, namestitev) slovenskih podjetij, ki imajo interes sodelovati tako s poljskimi podjetij kot tudi s podjetij drugih držav, udeleženk prireditve. Podrobnejše informacije lahko dobite na območni gospodarski zbornici Velenje. Prejeli smo nov pregled tržnih raziskav (bazar MAIH) in nove ponudbe in povpraševanje Business Cooperation Centra iz Bruslja. Obveščamo vas, da bo od 20. - 24. maja 1994 v Veroni mednarodni strokovni sejem za tehnologijo predelave, konzerviranja, razdeljevanja mesa. Bienalni sejem EUROCARNE bo letos potekal že devetnajstič v sejemskem mestu VERONI. Na sejmu bo predstavljena strojna oprema kot tudi tehnični sistemi za klanue, konzerviranje in globoko zamrzovanje, predelavo, dobavo, transport.... Inštitut za delo pri Pravni Fakulteti Univerze v Ljubljani vabi na seminar "NOVA PRAVNA UREDITEV REŠEVANJA DELOVNIH IN SOCIALNI SPOROV." Seminar bo v četrtek, 12. maja 1994 v Ljubljani - Poslovna stavba TR-3, Konferenčna dvorana, Trg Revolucije 3. Podrobnejše informacije lahko dobite na GZS - Območni zbornici Velenje. Organizatorji treh Mednarodnih sejmov ENERGETIKA in TEROTECH- VZDRŽEVANJE vas obvešča, da bosta visoko strokovni sejemski prireditvi trajali od 10. - 14. maja 1994 na sejmišču DVORANE TABOR, Koresova 6, Maribor: Organizirana bo tudi razstava NAŠ DOM -vse za hišo, dom in stanovanje. Sejem bo odprt vsak dan od 9.00 - 19.00 ure, razen sobote 14. maja. VSE PODROBNEJŠE INFORMACIJE LAHKO DOBITE NA OBMOČNI GOSPODARSKI ZBORNICI VELENJE, TRG MLADOSTI 2. TELEFON: 063 7856-920. lliiHHHB _ V igralnici OŠ Šmartno se je zrušil strop ■ llBIKIlIlllllilllliCKKIISI K sreči si je nesreča izbrala praznik!! Nihče si ne upa niti pomisliti, kaj bi se lahko zgodilo, če bi si nesreča, ki seje v času med 27. in 29. aprilom zgodila v osnovni šoli Šmartno v Velenju, izbrala kakšen drug dan. K sreči sije praznike!! K sreči sije dni, ko v igralnici ni bilo nikogar. V igralnici oddelka za usposabljanje in varstvo invalidnih oseb osnovne šole Šmartno v Velenju se. je zrušil viseči strop, velik 8 krat 6 metrov. Do popolne zrušitve stropa je po prvi oceni strokovnjakov, ki so si ruševine ogledali, prišlo zaradi pretrganja nosilnih jeklenih žic. Kaj je pretrganje povzročilo, pa še ugotavljajo. Šola je bila zgrajena pred sedemnajstimi leti, igralnico v kateri se je zrušil strop, pa so popolnoma obnovili pred osmimi leti. Bila je ponos te šole in zavidali sojim jo marsikje v Sloveni- ji. Materialna škoda, kije nastala, znaša po nestrokovni oceni vsaj milijon tolarjev. Ko smo si igralnico v torek dopoldne ogledali, so bili v tej šoli še vsi pod vtisom nezgode in pod vtisom vprašanja, kaj bi bilo, če bi bili v njej otroci. Ravnateljica Marija Kovačič nam je povedala, da je bila ta igralnica ena najbolj izkoriščenih prostorov v šoli. "V njej se je vedno kaj dogajo in to vse od pol šestih zjutraj pa do pol štirih popoldne. Vsak dan med tednom. Vsaj pet otrok je bilo Marija Kovačič, ravnateljica: "Ponoči sem se zbujala In se spraševala, si prepričana..." vedno v njej, največkrat pa devet in to tistih najbolj priza- detih, nepokretnih. Ta oddelke je bil naš ponos, ponos šole. K nam so si ga hodili ogledovat od drugod in nihče ni pozabil povedati, da imamo izjemne pogoje. Zdaj pa tole," je vsa pod vtisom nesreče pripovedovala ravnateljica. Ko je 29. aprila zjutraj prišla v šolo računovodkinja, je pripomnila: "Kako pa to, da nič ne vem, da v šoli nekaj delamo?" Potem pa, o groza. "Tisti dan po nezgodi, sem se zbudila ob dveh zjutraj in se spraševala: pa si prepričana, da med prazniki ni mogel biti nihče v igralnici?" K sreči ga ni bilo. K sreči. Tudi Jelka Horvat, defek-tologinja, ki dela z najbolj prizadetimi otroki in smo jo zmotili med delom v prostoru pred igralnico, kjer seje zrušil strop, se je kar Foto: Bogdan Mugerie V prostoru pred nesrečno Igralnico pouk pri defektologlnjl Jelki Horvat poteka nemoteno. naprej nekaj spraševala. Morda tudi o tem, zakaj je do takšne nesreče sploh lahko prišlo. Odgovor bodo morali odkriti preiskovalci. V zvezi s to nezgodo smo se pogovarjali tudi s tehničnim direktorjem Vegrada Matijem Blagu-som, ki nam je povedal, da so dela pri gradnji stropa za njih izvajali Mariborčani in sicer podjetje Gradbeni finalist Maribor, prej je bila to poslovna enota Tapetnik. "Že za jutri (v sredo, op. pisca) smo v Velenje povabili Zavod za ra- ziskavo materiala iz Ljubljane. Strokovnjaki bodo gotovo uspeli ugotoviti, kako je do pokanja jeklenih žic sploh lahko prišlo oziroma ugotovili bodo, kaj je bil poglavnitni vzrok, da je prišlo do te nezgode." Na šoli imajo zdaj "izredno stanje". Organizacija dela poteka pod drugačnimi, izrednimi pogiji in vsi upajo, da bodo igralnico že kmalu sanirali. m Milena Krstič - Planine Med vojaki na Slemenu Občinski štab teritorialne obrambe je konec aprila izvedel večdnevno usposabljanje enote jurišnega odreda 89.območnega štaba TO. Ob zaključku šestdnevnega urjenja so vojaki izvedli še taktično vajo v okolici vojaškega učnega centra na Slemenu. Opazovalci na vaji so bili člani poveljniškega kadra, sodelovali pa so fantje slovenske vojske, vojaki desetdnevne vojne za Slovenijo in tudi vojaki nekdanje JLA. Ko smo jih obiskali na Slemenu, so bili veseli in srečni, da se vračajo domov, čeprav so dejali, da jim ni bilo hudo in le redkim seje usposabljanje zdelo predolgo. Najpomembnejše seveda je, da so vse načrtovane naloge uspešno opravili, poveljstvo paje ocenilo, da je usposabljanje v celoti uspelo. Za kratko oceno smo najprej zaprosili poveljnika jurišnega odreda TO Velenje, stotnika 1 .stopn je Petra Kumra, ki je usposabljanje tudi vodil: "Cilj tokratnega usposabljanja in zlasti zaključne taktične vaje je bil, Peter Kumer da preverimo usposobljenost vojakov za njihove vojaške naloge in njihovo ubogljivost do poveljujočih. Prav tako smo preverili prenos informacij. Taktično vajo smo izvedli brez težav in v skladu z načrtom. Zmotil nas je le enoumi dež, zaradi česar nismo mogli izvesti kulturnega programa. Poveljniški kader, ki je vajo opazoval, nam je pomagal pri zagotovitvi materialnih sredstev, sicer pa je jurišni odred vajo izvedel povsem samostojno, enota paje bila prvič skupaj s poveljstvom. Čeprav so to večinoma mladi vojaki, smo z njihovim z njihovim znanjem in delom zelo zadovoljni in upam, da so bili tudi oni z mano." Vadili so tudi s topom NTT M82, posadka pa šteje pet vojakov Bogdan Mugerie Kmetijska zadruga Šaleška dolina Vlaganja v dopolnilno dejavnost so nujna Novi časi, razmere na trgu terjajo prilagajanja tudi v dejavnosti kmetijskih zadrug. Vsaj tako trdi direktor Kmetijske zadruge Šaleška dolina Marjan Jakob. "Dopolnilna dejavnost, kot je trgovina, za zadrugo ni nič novega, saj so se kmetijci že pred leti tako direktno predstavljali na trgu in ponujali svoje proizvode. Lažja pot to potrošnika, večja možnost prodaje lastnih izdelkov, predvsem pa dejstvo, da nas nihče ne bo mogel izsiljevati s kakšnimi pogoji, nas je vodilo v oblikovanje dokaj zahtevnega in obsežnega načrta o vlaganjih v lokale." Od prejšnjega meseca je v njihovi lasti kmetijska prodajalna v Šmartnem ob Paki. S cenami, ponudbo in seveda tudi kadrom želijo v to trgovino privabiti vse kmete ne glede na to, ali prihajajo iz Velenja, Šoštanja ali drugih kra- Kmetljska trgovina v Šmartnem ob Paki Je le ena Iz lastne trgovske mreže je v. Ta mesec bodo odprli kar tri lokale, in sicer mesnico ter dve delikatesi (v Šoštanju, Šaleku in središču Velenja). V njih bodo poleg-izdelkov iz predelovalnice, ki so jo lani odprli v sodelovanju z Mesarstvom Sušeč, ponudili še domači kruh, drobno pecivo, testenine. V to dopolnilno dejavnost želijo namreč vključiti čimveč kmetov iz Šaleške doline. Ob že zapisanem velja omeniti še izgradnjo oziroma ureditev nabavno-prodajnega skladišča v Šoštanju. Za naložbe nameravajo letos odšteti vsaj 30 milijonov tolarjev. Nekaj imajo za to lastnega denarja, nekaj naj bi si pomagali s krediti. "To bo zahteven zalogaj. Prav tako se bomo morali odločiti o usodi objekta na ulici Lola Ribarja 4 v Šoštanju, tudi sklep o tem, da je objekt na ulici bratov Mravljakov 6 v Šoštanju naš, že imamo. V prvi fazi naj bi tega uredili za lastno dejavnost." Kmetijci Šaleške doline so še pred eno zahtevno nalogo. Želja večine kmetov namreč je, da bi pod isti streho reševali tudi vprašanja s področja gozdarstva. Prve pogovore z Gozdnim gospodarstvom Nazarje glede tega so predstavniki Kmetijske zadruge Šaleška dolina menda že opravili. •((tp) Pomoč starim na domu Korak bližje h kakovosti življenja Čeprav je kakovost lahko zelo raz-tegljiv pojem, čeprav je o njej v današnjih časih, ko je pri marsikaterem posamezniku ali družini skrb za preživetje edina in ena sama, je to dejstvo - pomoč starim na domu. Oktobra leta 1992 so na Centru za socialno delo Velenje uvrstili to dejavnost v svoj delovni program, izvajajo pa jo v okviru javnih del na področju družbenih dejavnosti. V letu in pol seje pomoč starim na domu "prijela" med občani, potrebnimi tovrstne pomoči po celi občini, in kar težko si danes predstavljajo, če je preko javnih del ne bodo mogli več izvajati. "Za kakovost življenja smo si v občini prizadevali že več let Ta dejavnost to zagotovo omogoča. Težko je govoriti, da je cenejša kot domsko varstvo, gotovo pa je za mnoge posameznike bolj sprejemljiva, ker lahko tudi jesen svojega življenja preživljajo v okolju, v katerem so živeli vseskozi. Bodisi ob občasni, začasni ali stalni pomoči nekoga drugega'' pravi Jelka Fužir, direktorica Centra za socialno delo Velenje. Odločitev o tem, ali v dom za varstvo odraslih ali vztrajati v določenem okolju, je stvar vsakega posameznika. Tudi glede vsebine pomoči na domu. Lahko namreč izbirajo med uslugami (pomoč v gospodinjstvu, pri nakupih, pri pripravi in prinašanju hrane, najnujnejših manjših popravilih, prevozu, obdelovanju vrta), osebno pomočjo (pri različnih osebnih stiskah, ob bolezni, izgubi partnerja, v osamljenosti) ali se odločijo samo za družabništvo (branje, družba na sprehodu, spremstvo k zdravniku, na ogled kulturnih prireditev, obiski). Z organiziranjem pomoči starim na domu so si pobudniki prizadevali doseči še en cilj - spodbuditi iskalke zaposlitev k dodatnemu izobraževanju, k ohranjanju delovnih sposobnosti in spoznavanju medčloveških odnosov,- Trenutno prejema pomoč na domu 39 občanov v vseh krajih Šaleške doline, za kakovost njihove jeseni življenja se za zdaj trudi 10 izvajalk. Po besedah Jelke Fužir so morali dejavnost omejiti, saj so preko javnih del lahko vključili le toliko izvajalk, čeprav je potreb vsaj še za pet več. Večina med njimi se je odločila za prvo skupino dejavnosti (usluge). Za zdaj uporabniki prispevajo za pomoč po 150 tolaijev na uro. Ne vsi, le tisti, ki prejemajo dodatek za tujo nego in pomoč. Prav tako ne prispevajo niti tolaija Usti, katerih pokojnina je nižja od 40 tisočakov. Sicer pa znajo na velenjskem centru "pogledati skozi prste" tudi pri plačnikih za posebne storitve. "To je za center in izvajalke zelo zahtevna naloga. Kljub temu si bomo prizadevali, da bi dejavnost razvili v pomoč družinam na domu, kot jo določa Zakon o socialnem varstvu in ki jo lahko izvajajo bodisi center, Dom za varstvo odraslih ali posamezniki preko javnih služb,'' je še povedala Jelka Fužir. m(tp) In kaj so menili udeleženci? Boštjan Berložnik: "Na šestdnevni vaji smo urili veščine, ki smo jih vadili že na služenju vojaškega roka. V slovenski vojski sem bil leta 1993 in se usposobil za protioklepna orožja. Na tem, sicer prvem usposabljanju, mi ni bilo težko. Hrana in družba sta bili v redu, na Slemenu sem srečal tudi dva prijatelja, s katerima sem služil vojaški rok. Menim tudi, da je treba vojaško znanje s takšnimi in podobnimi vajami stalno obnavljati." Iztok Čurči: "Na usposabljanju je bilo vse v redu. Če se že moramo vojaško uriti, potem je takšdna oblika najprimernejša. Vojaške izkušnje, ki sem jih pridobil na služenju vojaškega roka v zadnji, nesrečni generaciji bivše JLA, sem združil s sedanjimi in prepričan sem, da sem veliko pridobil, po mojem mnenju pa bi lahko bilo usposabljanje celo krajše. Všeč mi je tudi obleka slovenske vojske, bolj barvita in predvsem bolj praktična je." Poveljnik 89.območnega štaba Jože Prislan paje ob zaključku povedal: "Usposabljanje smo sklenili s traktično vajo na terenu in v učnem centru. Moje ocena je zelo pozitivna, čeprav gre pretežno za mlade vojake. S tem so si fantje pridobili višjo stopnjo vojaške usposobljenosti in pokazali, da so telesno in duševno dovolj močni. Odkrito povedano, če bi lahko izbiral enoto za obrambo domovine, bi izbral prav to." Boštjan Berložnik Iztok Čurči Jože Prislan 70 66 - _ - Slovenska pesem v Esslingenu Od 19. do 23. aprila je v nemškem Esslingenu gostoval Mešani mladinski pevski zbor CSŠ Velenje. Od prvega skupnega srečanja je minilo že enaindvajset let in letošnje gostovanje je bilo podaljšek lanskoletnega praznovanja dvajsete obletnice v Velenju. Kot lani sta tudi letos zbora pripravila program, ki sta ga v celoti odpela skupaj. Na koncertu v mestni dvorani v sredo, 20. aprila, so tako številni poslušalci prisluhnili široki paleti skladb skladateljev Glucka, Mendelsohna, Rossinija, Gallusa, Premrla, Kumaija in slovenskih narodnih. Dirigenta Danica Pirečnik in Klaus Wolf sta se med dirigiranjem izmenjavala; vsak je dirigiral eno pesem, na koncu koncerta pa so vsi na odru dodali še pripev Viva la musica in zapustili prijateljsko ogreto dvo- Šaleški študentski komorni zbor ......................................... Veliko obetajo Začne se pri ideji, nadaljuje z voljo, vztrajnostjo in zagnanostjo. Vse to je premoglo 30 študentk in študentov, članov Šaleškega študentskega kluba. Želja po prepevanju, po nadaljnjih zborovskih korakih jih je namreč pred šestimi meseci združila v Šaleški študentski komorni zbor. Na nekoliko večji javni prireditvi so prvič zapeli na letošnjem Pozdravu pomladi in tisti, ki so jim prisluhnili, pravijo, da veliko obetajo. Joži Šalej, zborovodja zbora, ob tej laskavi napovedi seveda ne skriva zadovoljstva. skem zboru Centra srednjih šol Velenje oziroma pod taktirko priznane zborovodkinje Danice Pirečnik," pravi Joži Šalej, študent prvega letnika Akademije za glasbo v Ljubljani. Pevci in pevke torej niso hoteli prenehati prepevati, naš sogovornik pa ni želel izpustiti priložnosti po pridobivanju zborovodskih izkušenj. Prijateljem, ki so "pritisnili" nanj, naj vendar prevzame to dolžnost, kljub težki odločitvi ni odrekel. Zelo dobro seje ob tem zavedal, da bo svoje tovrstne sposobnosti najlažje preveril prav na Z njihovega nastopa na letošnji prireditvi Pozdrav pomladi (foto: L. O.) "Da smo se pravilno odločili, danes zagotovo že vemo. Kar nekako med napredne smo uvrstili našo odločitev o prepevanju v Šaleškem študentskem komornem zboru. Ocena o tem, da veliko obetamo, paje "zrasla iz dejstva", daje večina pevcev kalila svoj glas že v mešanem mladin- takšen način. "Ustvarjali bomo s skupnimi močmi; člani zbora se bodo učili ob meni, jaz ob njih". Na začetku zborovske poti so si izbrali nekoliko enostavnejši program. V nadaljevanju ga želijo dopolniti z zahtevnejšimi skladbami. Želijo namreč zadovoljiti zborovske okuse čimširšega kroga obiskovalcev prireditev oziroma ljubiteljev zborovskega petja. Potrebnih bo veliko vaj, malo manj mladostniške, študentske norčavosti (te za zdaj Joži ne obvladuje) in uspeh zagotovo ne bo izostal. "Res nam bo nekoliko lažje na tej poti, ker pevci befejo note, ker imajo za sabo že nekaj zborovskih izkušenj. Moje sodelovanje v zboru Ljubljanskih madrigalistov, ki sodi v sam vrh med sebi enakimi v Sloveniji, pa mi bo pri doseganju zastavljenih ciljev samo koristilo." Temu primerno pevci in pevke Šaleškega študentskega komornega zbora snujejo tudi načrte v prihodnje. Iz skromnih ciljev - da bi se obdržali - si danes želijo že veliko več. Najprej bi radi zbor še povečali, čimdlje v stalni zasedbi prepevali, predvsem pa želijo z dobrim, zavzetim in strokovnim delom zapolnili vrzel na področju koncertnega zborovskega delovanja ne samo v dolini, ampak tudi širše. "Nekako nerazumljivo je, da doslej sorodnega zbora v Šaleški dolini ni bilo, čeprav je pevska tradicija tu zelo močna." Sodelovanja na letošnjih prireditvah tekmovalnega značaja ne načrtujejo. Morda niti ne v prvi polovici prihodnjega leta. Hočejo dati času čas. Torej pridno bodo vadili, nastopali in s pestrim ter kakovostnim programom poskrbeli za prijetne urice tistih, ki jim bodo prisluhnili na prireditvi v Šaleški dolini in širši celjski regiji. ■ (tp) llfflnln Svoje vtise je takole opisala Katja Dragar: "Prejšnji torek smo polni pričakovanj odpotovali v Esslingen. Y rdečimi čepicami smo primahali pred gimnazijo THG, kjer so nas gostitelji prisrčno sprejeli. Spali smo na domovih naših pevskih prijateljev, saj namen tega srečanja ni le petje, ampak tudi kultura skozi besedo. Naslednji dan smo doživeli topel sprejem v mestni hiši pri gospodu županu, zvečer pa smo nemško publiko navdušili z našim petjem. Pomešani med sabo smo zapeli slovenske in nemške pesmi in si izmenjali simbolična darila. Koncert, ki je lepo uspel, so poslušali tudi ugledni gostje iz Velenja in Esslingena. Pesem pa ni donela le v koncertni dvorani, ampak tudi ob večerih našega druženja. Za nas so pripravili vodeni ogled mesta Esslingen, odšli smo tudi v Stuttgart po nakupih. Vrhunec našega druženja je predstavljal piknik v gozdu. Z ogledom diapozitivov smo obudili spomine iz preteklih let. Še pozno v noč seje slišalo petje, razigranost in smeh mladih. V petek smo prisluhnili vaji zbora in orkestra za komično opero "Blumenkohl", popoldne pa smo preizkusili svoje moči še v športu. Polni lepih doživetij smo se v soboto poslovili od naših prijateljev - super gostiteljev, si pomahali in rekli nasvidenje naslednje leto v Velenju." NAROČILA NA p.p. 45, 61101 Ljubljana ali na tel.:® (061) 213-475 Catlg - Šlang shujševalni čaj Edini čaj v Republiki Sloveniji, ki ima potrdilo od Zavoda za farmacijo in za preizkušanje zdravil o svoji neškodljivosti. Vsaka škatla vsebuje to potrdilo. Z zmanjševanjem telesne teže krepite organizem Vsi dosedanji preparati za hujšanje (vitaminske tablete, dietetski preparati) so reševali problem zmanjševanja telesne teže, ne pa tudi ohranjevanja idealne telesne teže. Izjema pri tem je Čang - Šlang čaj za reduciranje telesne teže po kitajski recepturi, je zdravilen, iz naravnih sestavin in ga lahko uporabljamo za posebno nego telesa, povzroča izgubo teže, plinov, nakopičenih maščob in spodbuja izgubo teka. Z j rednim pitjem čaja Čang - Šlang bodo izgorele odvečne telesne maščobe, vaše telo pa bo postalo gladko in gibčno. Čaj Čang - Šlang je sestavljen iz posebnih sestavin in je primeren za ženske in moške, stare in mlade, za vse starosti. Čang - Šlang so nekoč pili bogati Kitajci. S pitjem tega časa so obdržali vitkost in gibčnost. Tudi vsak obrok hraneso čutili kot en sampožirek. Škatlica Čang - Šlang vsebuje 40 vrečk čaja, ki so garancija za dosego želene telesne teže. Po pitju čaja ne čutite v želodcu nobene teže, niti kakšne druge neprijetnosti, kajti niste pili pivskega kvasa, pač pa Čang - Šlang, čaj s tradicijo več kot 1700 let. Za izgubo teže je dovolj, da vsak dan pred obrokom popijete eno skodelico tega čaja in vsi problemi bodo rešeni. Zaradi izgube telesne teže ne boste nervozni, nasprotno, ohranili boste dobro razpoloženje. Isti učinek boste dosegli, če popijete dve skodelici Čang - Šlanga pred spanjem. Uživanje čaja ni dovoljeno otrokom in nosecnicam. IME m PRIIMEK Čaj Čang - Šlang lahko naročite po pošti na naslov: Džirlo, p.p. 45, 61000 Ljubljana in po telefonu: (061) 213-475. Čang - Šlang prodaja na slovenskem tržišču podjetje Džirlo, d.o.o., Ljubljana. Cena Čang - Šlanga je 599 tolarjev + poštni stroški. Plačate po povzetju. ULICA IN ŠT. POŠTNA ŠT. IN KRAJ ŠTEVILO ZAVITKOV "tUs* ŠOU TU CVETIJO JE LlVM>IV... ROŽE Z.N&NJA Le nekaj besed iz nove šolske himne, ki jo je pevski zbor OŠ Livada prvič zapelna ponedeljkovi predstavitvi projekta "Življenje ob Paki", je v zgodrnjem naslovu. Napisali stajo sestri Raj-ka in Vesna Sirca, velik del pri uglasbitvi pa je opravila Sanja Mlinar. Prav iz vseh predstavitev je velo spoznanje, da imajo učenci svojo šolo radi. Seveda, tu preživijo veliko časa, še več so ga v tednih, ko so pripravljali vsak svojo projektno nalogo. Avla šole je bila polna staršev, povabljenih gostov in ostalih radovednežev, Dunja in Aleš pa sta simpatično povezala posamezne predstavitve med seboj. "Rajajmo, rajajmo zdaj na Livadi..." so zapeli prvošolčki, v rokah pa so imeli simbole pomladi, ki so jih sami izdelali. Drugošolci so predstavili svoja spoznanja o lovcih, lovu, živalih...Tretješolci so se podali v preteklost Šaleka, predstavili sojo z nekaj ZA ZEMLJO recitacijami. Četrtošolci so obdelali gasilstvo, stare obrti in se posvetili železnici, ki je nekoč tu tekla proti koroški." Vozni red naj vas ne skrbi, izvedeli ga boste na vlaku preteklosti." so nam tudi povedali. Huda Luknja je pritegnila petošolce in prvo skupino biologov, potem pa so se predstavile še vse posamezne projektne skupine s kratkim opisom svojih spoznanj. Po uradni predstavitvi se je dogajanje preselilo na hodnike in po učilnicah vse šole. Prav povsod se je nekaj dogajalo. Nekateri so pripravili le razstave svojih ugotovitev, drugi so pokazali še več. .............. Tako smo lahko prelistali kar dva časopisa; prvega Dogajanje na odru in so naredili ekologi, drugega, Rast ob Paki pa literati. Oba sta prav simpatična. V zgornjem nadstropju so petošolci pro-jecirali diapozitive iz Hude Luknje, razstavili opremo, potrebno za raziskavo jam. Živahno je bilo tudi v računalniški učilnici. Prav vsi računalniki so bili zasedeni. projektnih skupin, pa maketo šole, čisto v pritličje, v gospodinjsko učilnico, paje vabil pri-11 jeten vonj. Učenci so tu god vodstvom Simone Žohar pripravili razstavo jedi, ki so jih tu okoli najpogosteje jedli v preteklosti, pa staro izvirno posodo in kuharske knjige. Mize so bile bogato obložene, vabljive. Livada je s tem dnem dobila tudi svoj grb. Na pred nJim Je bilo ves čas predstavitve tekoče in zanimivo, popestreno z glasbo, petjem in plesom... natečaju je zmagala petošolka Tinka Oprešnik, kiji je ravnatelj Stane Lešnik, preden se je vsem zaha-vlil za obisk, podelil nagrado. Prejeli stajo tudi avtorici himne. To je bila prva večja projektna naloga, ki sojo izvedli na Livadi. Dobro je uspela, čeprav verjetno na predstavitvi nismo mogli povsem začutiti vsega truda mentorjev in učencev. Opravili so veliko delo in dokazali, da se znajo spoprijeti tudi s takimi izzivi. Morda jim bo ravno zato sledil še kakšen. ■ Bojana Špegel Ekologi niso izdali le časopisa, tudi prijeten pano so pripravili. Na hodnikih smo si lahko ogledali še nekaj razstav posameznih Društvo "Kalin" • ■•■•■■■■■■a Kar 28 kolajn Društvo za varstvo in vzgojo ptic Kalin iz Mozirja kljub vsem težavam dosega lepe uspehe. Njegovi člani so se letos že udeležili regijskega in državnega tekmovanja in se vnovič izkazali. Na regijskem v Mariboru so osvojili 16 in na državnem v Kranju 12 kolajn, kar je za društvo s tako majhnim številom rejcev sobnih ptic pevk nedvomno zelo lep dosežek. Loka pod Raduho ■iiiaaaacaiii Seja upravnega odbora PZS Prihodnji petek in soboto bo v čudovitem okolju Loke pod Raduho 1. seja Upravnega odbora Planinske zveze Slovenije v novi sestavi. Po nedavno opravljeni skupščini slovenske planinske zveze bodo na tej seji seveda največ pozornosti namenili volitvi novih komisij, letošnjim načrtom in seveda trenutno pomembnim zadevam. Mozirje • • • a a s 3. motociklistični tabor Moto klub Mozirje bo od 17. do 19. junija pripravil 3. mednarodni motociklistični tabor, turistično in športno prireditev, ki vsako leto v Mozirje in vso dolino privabi obilico udeležencev in gostov od vsepovsod. Prireditev je letos vključena v mednarodni koledar, zato organizatorji računajo na še posebej veliko udeležbo motoristov iz tujine. Ob tej priliki bodo poskrbeli za družabne prireditve in spretnostne vožnje, za okroglo mizo o motorizmu v prometu, za panoramsko vožnjo z. ogledom doline in še za marsikaj. JSŠ Janez Plesnik Predsednik SO Mozirje Franc Miklavc: ■••■••■■■•■■•■•■•■•■■■■■■•■■a "So odločitve krajanov res smotrne?" Ob vseh nepotrebnih špetirih glede nove lokalne samouprave, ko se krajani Prihove tudi po šest in večletnih naporih, da bi se (vsaj) de! naselja iz sedanje krajevne skupnosti Rečica ob Savinji priključili krajevni skupnosti in bodoči občini Nazarje, še ne morejo veseliti dokončnega uspeha, pa so si na edino pravi način dali duška ob minulih praznikih. Mladi in stari so po celih 32 letih znova postavili mlaj, ki njihove napore oznanja daleč naokrog, poleg tega pa je še eden zelo red- kih na vsem širšem območju. Pridno so delali in se malo pove-selili, mlajši del spodnjega dela Prihove pa se je posebej izkazal s prvomajskim kresom; pridno so delali, ga na praznični predvečer zakurili in se skupaj s starejšimi poveselili. Da ne bo pomote - ta kres je bil resnično pravi kres, za razliko od nekaterih sosednjih, ki so z ogromnimi količinami starih gum in velikanskimi črnimi in smrdljivimi oblaki dobesedno zastrli sict jasno nočno nebo. PRALNICA IN SE KAJ - Ob obilici najrazličnejših lokalov so se v Mozirju in okolici med prazničnimi dnevi zagotovo zelo razveselili novega. Pravzaprav ne gre za lokal v ozkem pomenu besede, ampak za novo avto kozmetiko, ki jeklenim konjičkom in njihovim dobrim lastnikom nudi marsikaj, tudi vseh vrst pranje, česar so si na tem področju vozniki še posebej želeli. Bodoča občina Nazarje s "spornimi" območji stvi sedanjih krajevnih skupnosti oziroma bodočih občin opravili posebne razgovore in se skušali seznaniti z njihovimi pogledi o razvojnih možnostih in možnostih preživetja vsake nove občine posebej." Planinsko društvo Luče iiiiiniiiiiiiiiii Ponosni na podmladek Planinci iz Luč ob Savinji so lani slavili 40 - letnico in bili ob jubileju več kot pridni. Predvsem so se v lanskem letu lotili obnove svojih planinskih postojank. Posebej to velja za kočo na Loki pod Raduho, ki so jo po požaru leta 1975 ponovno zgradili v letu 1978. Petnajst let je za stavbo v visokogorju dolga doba, zato sojo lani zunaj in znotraj prepleskali, obnovili klopi in ograje okrog nje. Zaradi problemov z vodo so sodelovali pri gradnji zbiralnika za deževnico, ki je sicer namenjena za napajanje živine. Obnovili so tudi precej planinskih poti, proslavo ob društveni obletnici pa so pripravili v oktobru. Ob vsem tem so posebej veseli vse večjega števila mladih v mladinskem odseku, saj zagotavljajo lepe obete za uspešno delo društva v daljšem prihodnjem obdobju. Seveda jim tudi načrtov za letos ne manjka. Predvsem želijo obnoviti notranjost postojanke na Loki, pri tem pa se srečujejo s težavami. Slovenska planinska zveza jim namreč še ni dala niti formalnega pristanka, da o sredstvih ne govorimo, brez vsega tega pa z deli ne morejo pričeti. Vsekakor bodo letos še več pozornosti posvetili delu z mladimi, ki v 250-članskem društvu predstavljajo kar dobro tretjino, saj bodo oživili planinsko šolo. Glede na to, da so bili lani predvsem delavni, pa bodo letos pripravili več planinskih :zletov po domačih in tujih gorah. I-------------------1 Iverna in onesnaževanje zraka Čistilna naprava v dveh letih? V Sloveniji imamo štiri tovarne ivernih plošč, ki se po izgubi jugoslovanskega trga soočajo v hudem konkurenčnem boju zaradi prevelikih zmogljivosti. To sicer ne pomeni, da ivernih plošč ne potrebujemo, tovarne pa vendarle ne obratujejo s polno močjo, saj je tudi izvoz vprašljiv, predvsem zaradi previsokih prevoznih stroškov. Tovarne delajo največ s pojavljajo zahteve, vendar te meritve vedno znova "potrjujejo", da so meje onesnaževanja še vedno znotraj okvirov, ko zakon še ne predvideva zapiranja tovarne. Ob tem v Nazaijah priznavajo, da je onesnaževanje prekomerno z lesnimi delci. Kakorkoli že, ekološka sanacija je nujna, čeprav naj bi vlada baje predlagala odložitev. Nujnosti sanacije 65 odstotki zmogljivosti, ena drugi zbijajo ceno in delajo samo občasno. V minulih mesecih je kolikor toliko redno obratovala le tovarna v Nazarjah, ki za razliko od ostalih treh še ima zaloge potrebnega lesa. Pomanjkanje surovine zveni sicer malo čudno, saj po nekaterih ocenah v Sloveniji letno "pridelamo" kar 800.000 kubikov lesnih odpadkov, ki nastanejo v gozdovih in na žagah. Tovarne torej potrebujemo, vsekakor pa ne vseh štirih. Ob vsem konkurenčnem boju in boju za preživetje pa je štirim tovarnam skupno še nekaj. Ekološke težave namreč, saj vse prekomerno onesnažujejo okolje. Izjema v nobenem primeru ni tudi naz-arska iverka, ki krajane Nazarij in okolice v določenih razmerah že spravlja v obup, da o zdravju in počutju ne razpredamo. Precej je že bilo meritev onesnaženja in še se se v Nazaijah zavedajo, zato predvidevajo namestitev filtrov, ki bi jih veljali 1,2 milijona nemških mark. Ob tem ne gre za celotno zamenjavo, filter bi le dodali, na tem projektu pa delajo strokovnjaki mariborske strojne fakultete. Gotovo ni odveč podatek, da za redno letno vzdrževanje v Nazarjah namenjajo kar 1 milijon mark. Tovarna je trenutno še del Glinovega Pohištva, ki je na prodaj, prav v Pohištvu pa trdijo, da bi sanacijo zmogli v dveh letih. Pri tem bi sami pokrili 70 odstotkov naložbe, razliko pa bi morali prispevati drugi; predvsem računajo na sredstva Ministrstva za okolje in prostor v okviru razpisov za sofinanciranje ekoloških projektov, kamor so strokovnjaki mariborske fakultete svoj projekt tudi prijavili. Kako dolgo torej še prekomerno onesnaževanje zraka, pa čeprav (samo?) z lesnimi delci? Bodoča lokalna samouprava je precej razvnela kri in strasti, vzbudila veliko živčnih in žolčnih razprav, pri odločanju o bodočih občinah je bila marsikje vprašljiva "večina" na zborih krajanov in še bi lahko našli kakšno "pomanjkljivost"; recimo vprašanje resničnega razumevanja vloge in pomena bodočih občin, predvsem pa možnosti njihovega preživetja. Z vsem tem in še s čem so se po malem srečevali tudi na področju sedanje občine Mozirje. Krajani so svojo voljo izrazili, Državni zbor jo je z odlokom potrdil, vseh zapletov v Zgornji Savinjski dolini pa vendarle še ni konec; pri čemer niti ni mišljeno izrekanje krajanov na bližnjem referendumu. Sedanja občina Mozirje naj bi se razdelila na (kar) sedem novih: Solčava, Luče, Ljubno, Rečica ob Savinji, Gornji Grad, Nazarje in Mozirje. V zgornjem delu doline večjih problemov ni bilo, prav tako so se v Zadrečki dolini že na začetku postopka odločili, da bodo novo občino Gornji Grad sestavljale krajevne skupnosti Nova Štifta, Bočna in Gornji Grad; krajevna skupnost Šmartno ob Dreti pa se je med Gornjim Gradom in Nazarjami odločila za občino Nazarje, kjer je tudi največ "ozemeljskih" sprememb, žal še tudi nejasnosti. Kaj meni o tem predsednik Skupščine občine Mozirje: "Znotraj sedanjega občinskega prostora prehudih pretresov ni bilo. Zadevo smo skušali rešiti strpno, predvsem pa na podlagi odločitev krajanov. Po prvem odloku Državnega zbora je bila delno sporna bodoča občina Solčava. Zbor je namreč zahteval dodatno obrazložitev o izpolnjevanju predpisanih pogojev. Ker Solčava večino pogojev nesporno izpolnjuje, pri njej nejasnosti ni več, še vedno pa ostajata sporni naselji Prihova in Homec Brdo. Kot kaže si večina na Prihovi želi v bodočo občino Nazarje, manjši del pa želi ostati v krajevni skupnosti in Franc Miklavc bodoči občini Rečica ob Savinji. Kaže tudi, da večkratno odločanje Državnemu zboru ni zadostovalo, zato se bodo morali krajani Prihove na referendumu odločati med bodočima občinama Rečica ob Savinji in Nazarje. Še bolj sporno je naselje Homec Brdo, ki je že sedaj razdeljeno; Brdo je v krajevni skupnosti Šmartno ob Dreti, ki se je kot rečeno odločila za Nazarje, Homec pa je v krajevni skupnosti Rečica ob Savinji in volja krajanov je, da v tej bodoči občini tudi ostanejo. Državni zbor tega ni upošteval in je celotno naselje določil v bodočo občino Nazarje. Čeprav ne vem koliko bomo uspešni, niti trenutno ne poznam postopka, bomo storili vse, da se ta napaka popravi. Dodatna "ozemeljska" sprememba v bodoči občini Nazarje je priključitev dela Dobrovelj, ki so bile doslej v krajevni skupnosti Mozirje." Do referenduma je stvar torej dokončna, kaj pa mozirski župan meni o tem osebno: " Vsekakor spoštujem odločitve krajanov, čeprav se osebno sprašujem, če so resnično najbolj smotrne. Rekel bi, da smo bili na novo lokalno samoupravo pripravljeni bolj politično kot strokovno. Seveda bomo storili vse kar je v naši moči, da bi bile nove občine tudi uspešne. Kaj kmalu bomo z vod- Krajani so se izkazali Za čisto vse nazarska Iverka res nI kriva, kriva pa Je Po dolgem času prvič In zato s toliko večjim zanosom In veseljem Prihova > \|f)ZIRJE Na pravi poti Ob dnevu upora v Žalcu in na Bukovici Na predvečer 27. aprila je bila v Domu II. slovenskega tabora v Žalcu osrednja občinska proslava, na kateri so nastopili Moški pevski zbor iz Prebolda pod vodstvom Matjaža Kača in recitatorji Zavoda za kulturo. Večer je minil v znamenju partizanskih in ponarodelih pesmi ter življenja in poezije Karla Destovnika - Kajuha. Ob koncu prireditve je na kratko spregovoril predsednik občinske zveze združenj borcev in udeležencev NOV Janko Cvikl. Povedal je, da preživeli borci časov vojne vihre nikoli ne bodo mogli pozabiti in da zgodovine ni mogoče spreminjati, čeprav se danes pojavljajo različni pogledi na dogodke med vojno. Izrazil je upanje, da bodo prihodnji rodovi Slovencev spet ponosni na ta del narodove zgodovine in tudi na dandanes redko slišane partizan- ske pesmi. Vse navzoče je povabil na tradicionalno srečanje na Bukovici naslednjega dne. Srečanje na Bukovici je kot vsako leto organiziralo žalsko planinsko društvo, tokrat ob sodelovanju področnega odbora Liberalne demokracije Slovenije. Hkrati je bUa to uvodna prireditev ob praznovanju 75-letnice delovanja planinskega društva, in 100-let-nice turizma v Žalcu. Da je bilo vzdušje res praznično, je poskrbela godba na pihala iz Zabukovice pod taktirko Francija Tratarja, v kratkem kulturnem programu pa so nastopili še žalski osnovnošolci, harmonikar Franci Valant ter z recitacijo Kajuhovih pesmi Jožica Ocvirk. Slavnostni govor je imel poslanec državnega zbora dr. Janez Zupanec. Govoril je o danes vse bolj prisotnem zanikanju nekaterih vrednot. Med drugim je povedal, daje bila po osamosvojitvi najpomembnejša sprememba gospodarskega sistema. Zanjo je bil potreben oster rez v gospodarstvo, ki ima mnoge hude posledice in zaradi katerega se je zgodilo tudi precej krivic. Vendar je prepričan, da smo na pravi poti in da je najhujše že za nami. Ob koncu je še poudaril pomen podeželja za turizem in vzgojnega poslanstva planinskih društev. Tistim pa, ki so leta 41 sledili svetlim ciljem in so še med nami, je zaželel še veliko zdravja. ■ K. Rozman Polzelski gasilci praznujejo 90 letnico Letos praznuje Gasilsko društvo Polzela svojo devetdeseto letnico obstoja. Več o tem dogodku nam je predsednik GD Polzela, Ivi Kotnik, povedal takole: "Na proslavo tako visokega jubileja se mi gasilci na Polzeli pripravljamo že dalj časa. Sedaj, kot sami vidite, urejamo fasado na novem gasilskem domu, želja pa je, da bi uredili tudi okolico in nekatere notranje prostore. Osrednja prireditev bo 26. junija, prireditve pa se bodo vrstile ves teden. Tedaj naj bi slovesno predali namenu nov dom in orodno vozilo Citroen C-25." Polzelske gasilce tako v mesecu in pol čaka še veliko dela. Sedaj zbirajo tudi prostovoljne prispevke, opravili pa so že tudi več tisoč prostovoljnih ur. ■ Besedilo in slika: -er D. O. Pluton pri delih na pročelju gasilskega doma tekmovali Ribiška družina Šempeter je na ribniku Presarje pripravila ribiško tekmovanje za svoje člane, stare nad petdeset let. Tekmovanja se je udeležilo 43 ribičev, zmagal pa je Jože Oblak, ki je v treh urah ulovil 12,30 kg rib, drugi je bil Otmar Goropevšek z 11,45 in tretji Jože Kostanjšek z 9,10 kg rib. Naslednje tekmovanje, ki ga bo pripravilo RD Šempeter bo 28. maja in sicer nočni lov na soma na Braslovškem jezeru. ■ -er Tako ekipe, kot posamezniki so prejeli lepe nagrade V Žalcu: Kaj veš o prometu? Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu pri skupščini občini Žalec je pripravil občinsko tekmovanje Kaj veš o prometu, ki je bilo na avtopoligonu ZŠAM Žalec. Na tekmovanju je nastopilo 74 učencev in učenk, ki so se pomirili v dveh starostnih skupinah. Tekmovali so v testiranju v cestno prometnih predpisih, v vožnji s kolesom po prometnih površinah in v spretnostni vožnji. V manjši skupini je med posamezniki prvo mesto osvojil Luka Ocvirk iz OŠ Polzela, ki je dosegel 665 točk, drugi je bil Jure Vasle iz OŠ Braslovče s 650 točkami in tretji Saša Lužar iz OŠ Šempeter s 640 točkami. Ekipno je v manjši skupini bila prva OŠ^ Polzela s 1905 točkami, druga OS Braslovče s 1885 in tretja OŠ Šempeter s 1855 točkami. V starejši skupini je med posamezniki zmagal Borut Vodovnik ki je zbral 740 točk, drugi je bil Nikola Mnovšek (oba iz OŠ Braslovče) s 720 točkami in tretji Damjan Štefančič iz OŠ Polzela, ki je tudi zbral 720 točk. Ekipno je zmagala OŠ Braslovče z 2165 točkami, druga je bila OŠ Polzela 2110 in tretja OŠ Šempeter z 2090 točkami itd. ■ Besedilo in slika: -er Razstava kmečkih dobrot Ob praznovanju krajevnega praznika v Taboru so članice kmečkih žena pripravile izredno lepo in bogato razstavo dobrot kmečke kuhinje. Obiskovalcev je bilo veliko, lahko pa so tudi kupovali domače pecivo, torte, potice, domač kruh in rezance. Na razstavi je svoje kmečke dobrote razstavljajo 30 gospodinj. ■ -er Avtoprevoz v stečaju Po mnenju mnogih so bile razmere v šempeterskem Avtoprevozu že pred dobrim letom zrele za uvedbo stečajnega postopka. Že takrat je namreč minilo več mesecev, odkar so zaposleni dobili zadnjo redno plačo, denarja pa ni bilo niti za registriranje vozil. Vendar je vodstvo takrat še upalo na pomoč tujega poslovnega partnerja. Pogovori niso bili uspešni in tako je Avtoprevoz po Hmezadu Strojni letos že drugo podjetje v žalski občini, za katerega je bil uveden stečajni postopek. Ta pa ne bo enostaven, saj so se nekateri delavci že pred časom kar sami prijavili na zavod za zaposlovanje. Za stečajnega upravitelja je bil imenovan Lojze Posedel. ■ rox Prvomajska Šmiglova zidanica Nedeljsko dopoldne je kar precej Savinjčanov preživelo pri Šmiglovi zidanici, kjer so območni sindikati in člani gasilskega društva iz Grajske vasi pripravili tradicionalno praznovanje prvega maja. Rdečih nageljnov sicer ni bilo opaziti in tudi godbe na pihala ali pevskega zbora ni bilo. Zato pa je k značilnemu vzdušju mednarodnega praznika dela prispeval govor predsednika republiškega odbora sindikata kmetijstva in živilske industrije Srečka Čatra. Ta je najprej ugotovil, da pride k Šmiglovi zidanici vsako leto manj ljudi. Toda praznik kljub temu ne bo izgubil svojega pomena dokler bodo obstajali delavci in delo. Tudi pri nas boj za tri osmice (osem ur dela, razvedrila in počitka) še ni končan. Končan bi bil, če bi delavci lahko živeli samo od svojega osemurnega dela, če bi upokojenci lahko mirno uživali sadove svojega minulega dela in če bi vsi mladi imeli možnost izobraževanja. Vse to so osnovne zahteve delavcev, ne glede na strankarsko pripadnost, ki so jih tudi s tega zborovanja naslovili na politike v Ljubljani. Ti so po besedah Srečka Čatra v konlni fazi odvisni tudi od delavskih žuljev, čeprav se tega očitno ne zavedajo. I________________L™ J Srebrni Andraški šolarji V Postojni je prejšnji teden potekal 8. turistični festival Turtlzmu pomaga lastna glava. Našo regijo je zastopala ekipa Osnovne šole Vere Slander s Polzele, podrižnica Andraž in dosegla drugo mesto. Ta šola ima že tradicijo na turističnem področju. Bili so pobudniki za prvi otroški turistični festival Turizmu pomaga lastna glava in so bili v osmih letih kar trikrat zmagovalci, letos pa so se uvrstili med finaliste in dosegli drugo mesto. Na tekmovanju je turistična skupina podružnične šole, z mentorico Martino Ograjenšek, v živo prikazala "ofiranje". Na to temo je bila pripravljena tudi razstava, ki jo je oblikovala Regina Martinkovič iz OŠ Polzela in dosegla tretje mesto med 22 razstavljalci. ■ Besedilo in slika: -er Turistična skupina Iz podružnice OŠ Andraž: učenci Iztok Pižorn, Klemen Jevšnik, Sebastjan Majhenič, Andreja Mešič, Tina Melanšek, Maja Kiemenčič, Mojca Pajenk in mentorica Martina Ograjenšek Zasvojenosti današnjega časa Danes bo v dvorani Doma II. slovenskega tabora v Žalcu potekala okrogla miza o zasvojenosti, ki jo pripravljata Zavod za kulturo in Osnovna šola Polzela. Na okrogli mizi, ki se bo ' pričela ob 18. uri, bodo sodelovali pisateljica in novinarka Marinka Fritz - Kune (Janov krik, Postaja Death), dr. Janez Klobučar, ki v Ljubljani vodi terapevtsko skupino za pomoč zasvojencem in njihovim sorodnikom "Up", kriminalist z Uprave za "notranje zadeve Celje in Matjaž, ki bo opisal svoje srečanje z drogo. Pogovor bo vodila Valerija Pukl, mentorica projekta o zasvojenostih današnjega časa, ki so ga polzelski osnovnošolci pripravili že lani. Takrat so izdali posebno glasilo, svoje ugotovitve in sam projekt pa bodo predstavili tudi danes zvečer. ■ rox Obnavljajo zdravstveni dom V žalskem zdravstvenem domu so se lotili temeljite obnove. Zgradiili so dovozno pot za invalide, pred vhodom v zdravstveni dom so preuredili parkirne prostore, nadalje so uredili sprejemno pisarno ter pot do lekarne. Zelo pomembna pridobitev pa je preurejena dežurna soba, ki so jo opremili s potrebnimi aparaturami. ■ -er K # f V O SLOVENSKI i VT0M0BILSKI LJUBLJANA, 7.-15. GOSPODARSKO RAZSTA VISCE 7.-14.5., 10°° do 2100; 15.5., 1000do 1900 t j U H avto m o b i l o m KS Šentilj ■ M _S1 ■ ■■■■■■ Središče bo kmalu razsvetljeno Kar nekaj uspešnih udarniških akcij so morali že opraviti Sen-tiljčani, da so prišli do tistih stvari, ki so meščanom popolnoma samoumevne. Tako so zgradili tudi vodovod in prispevek, ki so ga krajani nakazali zanj, usmerili v dolgo željeno razsvetljavo tistega dela Šentilja, ki mu lahko rečemo center. Tu so namreč Dom krajanov, gostilna, šola in cerkev..., ob njih pa bodo, če bodo dela tako lepo napredovala, ob večerih sprehodi že kmalu lepši in predvsem bolj opazni. V sredo je bil praznik, ki so ga Šentiljčani kar cel dan preživeli delavno. Ne vsi, seveda, gospa Marija Kuhar, ki je uspešno vodila že dela pri izgradnji vodovoda, je tudi tokrat bedela nad Marija Kuhar, vodja gradbenega odbora akcijo in nam že v zgodnjih dopoldanskih urah "pojamrala", da je upala, da jih bo prišlo več in da bodo prišli tudi tisti, ki so sicer zelo glasni. Takrat, čisto na začetku akcije, smo jih namreč obiskali. Dobra deseterica "udarnikov" se ni pustila motiti, zato nam je več povedala Marija Kuhar, vodja gradbenega odbora: "Nekaj več kot 700 metrov bomo morali najprej izkopati, položiti kabel in potem to še zasuti. Potem moramo izkopati še luknje za "kandelabre", pa še te zacementirati. Dela je kar ogromno, če bi bili krajani Šentilja vsi "za" in bi vsak naredil vsaj kakšno uro, ne bi bilo nobenega problema, kakor pa izgleda, smo na tej akciji stalno eni in isti. Če bi s skupnimi močmi Praznike je nekaj Šentiljačnov preživelo delavno. V manj kot tednu dni je glavnina zemeljskih del postorjena 100 metrov kabla morajo položiti, vsa ostala trasa pa je že tudi zasuta. Če bo šlo vse po sreči, bodo luči prvič zasvetile v mesecu juliju ■ bs šli v to, ne bi trajalo tako dolgo. Material je ves nakupljen, samo ljudsko pomoč še potrebujemo. Delavcev ne moremo plačati, ker sredstev ni. Želja, da tudi Šentilj dobi razsvetljavo, je stara vsaj dve leti, saj je povsod center kraja osvetljen, mi pa še vedno ne." In kako kaže? V torek je bilo postorjenega že veliko. Samo še c=skupnost "Prispevajte k našemu boljšemu jutri" znesek, ob katerem se marsikomu zvrti v glavi. Podobno kot druga dela bodo tudi strošek te veliko naložbe občutno pocenili s prostovoljnim delom. "Seveda pa pričakujemo, da bomo deležni tudi družbene pomoči. Zelo si želimo, da bi igrišče zgradili s skupnimi močmi že do srede letošnjega leta. Poleg starejših krajanov so pri graditvi igrišča zelo zagnani tudi naši mladinci in jih moram posebej pohvaliti. Ob igrišču bomo postavili tudi brunarico," je v zvezi s tem dejal Marjan Britovšek. Kakorkoli že, podobno kot tudi v drugih krajevnih skupnostih, je tudi v teh v zadnjih letih zelo razgibano športno življenje. Imajo svojo nogometno ekipo, udeležujejo se vseh večjh mladinskih turnirjev, prirejajo pa jih tudi sami. Kadarkoli se na igrišču kaj dogaja, se ob njem zbere veliko krajanov in naše prireditve jim govoto popestrijo delovno zelo zahteven vsakdan. Največ obiskovalcev pa pritegnejo že naše tradicionalne tekme "Ožen-jeni - ledik". V Cirkovce se sicer pripeljete po makadamski cesti, ko pa zapeljete na kakšnega izmed odsekov, so ti še v zelo slabem stanju. Letos bi radi modernizirali kar 1,4 km makadamskih cest. Uresničitev te naloge bo odvisna od proračunskih sredstev, vse skupaj pa mora- Marjan Britovšek: "Tudi hribovske vasi so prijaznejše, če so domačije med seboj povezane z lepimi cestami." jo vzdrževati kar sedem kilometrov krajevnih cest. V ta namen dobljena sredstva iz občinskega proračuna za vzdrževanje cest so občutno premajhna, posebej poudarja Marjan Britovšek. "Naj omenim, da smo v minuli zimi zaradi obilice snežnih padavin porabili za pluženje kar tristo tisoč tolarjev. Delegati zbora krajevne skupnosti so soglasno sprejeli osnutek občinskega proračuna. Prav zato pozivamo še druge poslance, da vendarle glasujejo za proračun in s tem prispevajo k našemu boljšemu jutri. Tudi hribovske vasi so lepše in ljudem prijaznejše, če so domačije med sabo povezane z dobrimi in lepimi cestami." Prebivalcem Cirkovc podobno kot drugim občanom Šaleške doline ni vseeno, kakšen zrak vdihavajo. "Voda in zrak, kot najpomembnejša vira za obstoj življenja, tudi v našem kraju nista popolnoma neoporečna, zato bo naša naslednja naloga ureditev plenifikacije kraja. Čeprav smo v minulem obdobju zgradili tri vodna zbirališča, še vedno prihaja v sušnem obdobju do pomanjkanja vode, ob prevelikih nalivih pa marsikje vodni viri niso več oporečni. Na dveh kmetijah pa še vedno uporabljajo deževnico oziroma dovažajo vodo skozi vse leto. Skratka, nalog je v tej krajevni skupnosti veliko. Želje so morda za marsikoga na prvi pogled neuresničljive, ne pa za same krajane, saj se vseh lotevajo družno, zavzeto, ni jim žal nobene prostovoljne ure, pa tudi prispevanega materiala oziroma denarja ne. Samo v minulem letu so materialni prispevki krajanov znašali skoraj devetsto tisoč tolarjev, opravili pa so več kot tisoč devetsto prostovoljnih ur." ■ S. Vovk Cirkovce so mala hribovska vasica, a so vseeno za razvoj kraja v zadnjem obdobju ogromno storili, zato pa je bilo potrebno tudi veliko delovnega napora, samoodrekanja in prispevka .krajanov ter tudi družbene pomoči. Na vse, kar so naredili, so krajani zelo ponosni. V središču kraja imajo novo grad- bišče. Prav v teh dneh zavzeto gradijo športno igrišče, ki bo služilo šolarjem kot tudi drugim krajanom. Sredi zavzetega dela smo zmotili predsednika sveta krajevne skupnosti Marjana Bri-tovška. "Med najpomembnejšimi pridobitvami zadnjega časa moram omeniti telefonijo, saj v kraju zdaj ni gospodinjst- va brez te prepotrebne naprave. Predvsem smo ponosni, da smo obnovili notranjost in zunanjost ter okolico cerkve sv. Ožbolta," je začel pripovedovati. Lani jeseni so v Cirkovcah začeli graditi novo športno igrišče ob šoli. Gre za zelo veliko naložbo, saj njegova predračunska vrednost znaša kar pet milijonov tolarjev. Visok Ob šoli nastaja sodobno športno Igrišče. S prostovoljnim delom, materialnimi prispevki in lastno iznajdljivostjo bodo njegove stroške občutno pocenili Bilo je veselo Završe, ta idilična vasica, ki se vzpenja nad Hudo luknjo, in ki ima nadmorsko višino kar krepko čez 700 metrov, je že od nekdaj znana ter priljubljena izletniška točka, še posebej pa so znane po svojih tradicionalnih prvomajskih shodih. In takšne so bile tudi za tokratni 1. maj, saj se je preko sedemsto pohodnikov zbralo prav na vrhu. Tukaj smo tako lahko srečali Mislinjčane, pa prebivalce Šentilja, Dovž, Doliča, pa tudi veliko Velenjčanov je bilo vmes. In praznični dan je bil slovesen tudi zaradi zvokov BABNIKOVE GODBE NA PIHALA, ki jo vodi Peter Tovšak, pa mladinskega zbora Fideli iz Šetnilja. Osrednji govornik je bil član sveta krajevne skupnosti Mislinja Marjan Križaj, ko je v svojem govoru dejal, da postaja 1. maj čedalje bolj naš praznik tudi zaradi tiste množice brezposelnih, ki trenutno nimajo dela, pa si ga še kako želijo. In 1. maj naj bo resnično praznik dobrih in iskrenih ljudi in ne politikanstva. "Naše so Završe, naš je ta pohod in shod in naš je tudi maj", je ob koncu zaključil Marjan Križaj in množica mu je z aplavzom to tudi pritrdila. Sicer pa naj omenimo, da so bili nekakšna atrakcija pohoda domačini kmetije "INTERBROŽ-NIK" (po domače) iz Gornjega Doliča, saj so se tudi tokrat tako kot že vrsto let nazaj pripeljali s kočijo, vsem zbranim pa so ponujali seveda brezplačne dobrote iz kmečke kuhinje, točili pa so tudi "javni dolg", kot žgano pijačo radi imenujejo. Sicer pa je bilo že na predvečer 1. maja v številnih zaselkih Mislinje veselo. Na daljnih ter bližnjih hribovih so zagoreli kresovi, ob katerih so se zvrstili priložnostni programi. Ponovno so se oglasili možnarji in tudi zvonovi so potrkavali in tisti najbolj vztrajni so ob soju ognja ter zvokih harmonike vztrajali vse do jutra. Pa kako tudi ne, saj je 1. maj samo enkrat na leto in jutri bo tako in tako spet nov dan in nova stvarnost. ■ Silvo Jaš : ŠTUDENT i NAJ BO Nekoč so bili cirkusi. V ■ starih knjigah, v starih pesmih ■ (zgoraj je naslov ene od ■ Balaševičevih pesmi) in v Ve-Jj lenju. Nekoč je bil eden nekje a pri jezeru. Z velikim šotorom, ■ polnim blata, je vabil Velenj- ■ čane. Takrat sem še z očetom ' pod roko in z velikimi očmi a stopil pod preperelo plahto in ■ polen sladke pene sem potem ■ požiral klovne, čarovnika, prit- ■ likavce, dresirane živali, akro-* bate z mrežo, napovedovalca v a polomljeni slovenščini in gum- ■ ijaste ženske, in ko so pokvar- ■ jene luči ugasnile, sem jih [J požiral še po predstavi, tudi a potem, ko je cirkus zložil šotor ■ in odšel neznano kam in so od ■ njega ostale le majhne cirkuške ' zastavice kot nogometni gol na m babičinem vrtu. ■ Minilo je nekaj mesecev in Odlazi cirkus iz našog grada mesto so preplavili novi plakati. V kričečih barvah so vabili meščane na izjemen spektakel, na edinstveno priložnost - prišel je novi cirkus, ki se je po dolgi azijski turneji prvič ustavil v Evropi. In zrasli so že napol pozabljeni spomini. Pa smo spet šli, z očetom pod roko, polni pričakovanja, sladkih pen in neverjetnih dogodkov, le da so tokrat velike oči napolnile solze, ker nov cirkus ni bil samo podoben prejšnjemu, ker je bil prejšnji. Staremu so samo spremenili ime in z novim imenom spet prišli (po dolgi azijski turneji) v Velenje. Potrgal sem cirkuške plakate in začel sovražiti cirkuse. Tako kot jih verjetno še danes, ko sem že večji in ko jih v Velenju n: več. Vsaj tistih pravih ne. Prihajajo pa luna, ali kakršnikoli že, parki. Pripelje se nekaj prikolic, star av- tobus in tovornjak ter se vgnezdi-jo na zelenico pri pošti. Potem je mesto polno avtočkov, na katerih so bolj zaželene zavore kot razposajene nesreče, polno je vtrti-ljakov, ki so tako slabi (in morda tudi nevarni), da še z litrom poceni vina ne morejo dostojno tekmovati, starih igralnih avtomatov, ki jih prekosijo še šolski računalniki, glasne muzikfe in občasnih policijskih patrulj. Takšni luna parki ostanejo teden ali dva, potem pa izginejo, da dajo prostor novim. Otroci vedo, da so ti luna parki vedno slabši, da so bili lanski boljši, sosedi pravijo, da jih moti hrup, gimnazijci modro ugotavljajo, da so spet prišli in bodo poteptali vso travo, ki je ravno v aprilu tako lepo zrasla...za občino pa je travnik zlata zelenica, ker jo oddajajo in (kar je moj ironičen optimizem) ker si mirijo vest, saj so z majhnimi luna parki naredili nekaj dobrega za naše potomce in njihovo zabavo. In tistih pravih velikih cirkusov za mučenje živali ni več. Prišli so novi, takšni za mučenje staršev in otrok. Čeprav je to čisto večerna ugotovitev. ■ Jure Trampuš Novice a • • c • • Vaje ŠŠKZ-ja so to soboto izjemoma ob 19.30. • Nova oddaja ŠŠK na VTV bo v petek nekaj čez osmo. Ali pa mogoče v soboto nekaj čez osmo. Ponovitev je v nedeljo opoldne. • Po prvomajskem morskem oddihu so v SŠK-ju stekle intenzivne priprave: Dan mladih in kulture & nova RIT. i 63320 Piše: Ivo Stropnik ZGODILO SE JE 5. VELIKEGA TRAVNA Zapisnik s četrtkovega sprehoda TUHTALA SVA ONI DAN PRED KOFETAR'CO z Ljubišo Savovicem, kako. ušpičiti v velenjski kulturi nekaj dolgoročnoposledičnega. Denarja ni, zlasti ne za Knjigo, s katero, v takšni službi pač sva, iz dneva v dan živiva; nimamo resnega in kontinuiranega medija, skozi katerega bi človek lahko (z esejističnimi pogledi in kritiko) analitično komuniciral s svojim matičnim prostorom, v katerega je po nekem slučaju, po neki usodni zgodbi svojega življenja ali svojih staršev dan, mu predan in od tega prostora tudi odvisen. O, veliko več bi lahko postorili zase, za Knjigo. Nikoli ne delamo za zanamce; roko na srce, res ne, misel na v kalupe položeno zanamstvo je kar preveč socialistična; zanamstvo ali zavamstvo logično pobere/ pobira najboljše možnosti, zgolj izkušnje, vse drugačnosti, tu in tam sicer tudi kakšno patetično tradicijo, in vse to naše/vaše zanamstvo/zavamstvo po svoje in v svojem ognju kuje. - Zakaj toliko hrepeniš, težiš po Knjigi, po Reviji? - Enkrat za vselej: ker te beseda določa v prostoru, ker te prostor določa v besedi. Eni smo pač narejeni tako, da z besedami živimo in da edinole besede za nami ostajajo. Vendar to niso besede, besede, besede, pač pa izhodišče prijetnemu, lepemu, dokumentarnemu, osmislitev umetnosti in zgodovine. "Boj se ljudi, ki so prebrali samo eno knjigo!" Zato so vojne, zato so mlade in hitre smrti, tudi duhovne. Bi v tem prostoru zmogli nekakšen sklad za šaleško knjigo, štipendije, mlade umetnike, otroke in invalide ? Sklad humanosti in inteligence (HUIQ)! Kdor zmore in kdor je razumen, bi vlagal v ta sklad. - Prepričan sem, da to ne bi bila zgolj nova institucija, ki bi se sčasoma spridila ... - Saj res, zakaj v tem prostoru po Josipu Vošnjaku nismo poimenovali skoraj ničesar? Morda bi se po njem morala imenovati naša osrednja kulturna institucija? Vlado Vrbič: "Napotnik je bolj oprijemljiv." Strinjam se: beseda ni bila nikoli dovolj "oprijemljiva", politična prizadevanja še manj. - O skladu HUIQ bomo zagotovo še slišali. Vesel bi bil, če bi moja naslednja knjiga "izšla s pomočjo Vošnjakove fon-dacije", kakor jo je v najinem, pogovoru krstil Ljubiša. A za vsako fondacijo mora obstajati začetni kapital. Morda pa bi se kakšen Vošnjakov potomec le odzval našemu vabilu in vrgel v naše brezno kakšen šiling ali frank? Vredno je poizkusiti! Spominska razstava Betke Cimperc V četrtek, 21. aprila, smo se v Mayerjevi vili poklonili spominu pred letom dni umrle domače amaterske slikarke Betke Cimperc (1943-1993). V imenu njenih številnih prijateljev-kulturnikov in Društva šaleških likovnikov je z lepimi spomini nanjo spregovoril Srečko Meh, Lojze Zavolovšek paje orisal njeno likovno pot. Pregledna razstava likovnih del Betke Cimperc v prostorih Društva šaleških likovnikov, kamor je desetletje najraje zahajala in ustvarjala skupaj s prijatelji likovniki, nam jo ohranja v spominu in z zapuščino kot nadarjeno slikarko, "z velikim smislom za estetiko, likovnost in lepo besedo, " kakor je zapisano v spominsko izdanih Fragmentih (Betka Cimperc: Zlomljena perut). Peti zvezek bibliofilske zbirke pesniških listov/grafičnih map, ki izhaja pri Založništvu Hotenj, prinaša izbor 18 pesmi in 18 ornamentalnih risb avtorice, ki ji je "igra barv in besed /.../ bogatila življenje". Pesniško je bila sicer manj izrazita kakor likovno, vendar moramo njene lirične zapise razumeti kot dopolnjevalni element njenega bogatega likovnega izražanja: "Sem človek-ptica, / ki ga nosi ena perutnica. // Ni več druge, / da pomaga mi vzleteti." (Zlomljena perut, 11) Pesmi Betke Cim- LETA 1895 Maj, mesec mladosti, ljubezni, veselja in radosti do življenja ali pa če hočete, kar najlepši mesec v letu, pričenjamo s člankom iz Slovenskega naroda. Vsem mladim po letih in po srcu ter vsem zaljubljenim želim obilo majskih radosti, čeprav se članek ne nanaša na tako lepe teme, kot te radosti znajo biti. "Iz Velenja. 5. maja (Slovo gospoda Ivana Resmana, tukajšnjega postaje načelnika.) Sinoč smo imeli v gostilni g. Ježovnika odhodni banket v čast našemu po vsem Slovenskem dobro znanemu Resmanu, ki se ta teden preseli v Zalog. Samo dve leti je bival mej nami in sedaj, ko se loči od nas, ostavlja za seboj spomin odločnega, jeklenega, čistega narodnjaka. Kolikor mu je dopuščala služba, posvečal je tudi v Šaleški dolini ves prosti čas prebujenju narodne zavesti in vsi rodoljubi čutimo, da smo izgubili za naš kraj zvestega in zanesljivega sotrudnika. Prijatelji pa izgubljamo v našem Ivanu odkritosrčnega tovariša. Vse te misli izražali so vsi govorniki v svojih napitnicah. Mej zdravicami peval je pevski zbor in skladatelj Korun - Koželjski pro-duciral se je na citrah. Gostje se bili iz Velenja, Šoštanja, Št.Ilja, iz Škal in jeden gospod iz Ljubljane. Videli smo sicer marsikoga, ki ga ni bilo, no gosp. Resman je lahko prepričan, da če prav nas ni bilo veliko, a "bili smo ljudi" sami prijatelji in čestitel-ji njegovi. Na njegovo novo štacijo spremlja ga hvaležnost rodoljubov Šaleških za tako izdatno sotrudniš-tvo, spremljajo ga naše srčne želje, da bi ga Bog še mnogo mnogo let ohranil zdravega, čilega, srečnega v družbi njegove odlične rodoljubne gospe soproge Pavline! ...Velenjski in Šoštanjski nemčurčki, katerih seme še ni čisto izumrlo, manejo si baje na tihem roke od samega veselja, da odhaja od nas g. Resman. Moramo jim že skaliti kar a priori to prerano veselje. Vsled odhoda in po odhodu gosp. Resmana seveda niti nemškutarji niti rasni polovičarji in mlačniki ne bodo prišli do meroda-jne veljave v naši dolini. Odločno-narodni kurs ostane tudi zanaprej! "Der Kurs bleibt der alte." (Smer ostane stara, o.p.DK) Amen." Prepričan sem, da bodo tudi v letošnjih majskih časopisih žal prevladovale drugačne teme kot so ljubezen, veselje in radosti do življenja. Do življenja, ki zna biti tako lepo, če ga le znamo živeti! LETA 1959 Ko že govorimo o najlepšem mesecu v letu, seveda ne moremo mimo rož in s tem mimo različnih parkov, ki so v teh dneh čudoviti. O želji po ureditvi enega izmed takšnih parkov, nam priča tudi naslednji članek, ki ga je z naslovom "Lepa svečanost v Velenju" objavil Celjski tednik. "Pred dnevi se je zbralo pred glasbenim paviljonom v ljudskem parku Velenje nad tisoč ljudi. Sekretar SZDL je otvoril svečanost, ki je bila namenjena otvoritvi novega ljudskega parka. Predsednik štaba za prostovoljno delovno silo je povedal, da so Velenjčani do letos opravili 558 tisoč prostovoljnih ur in s tem prihranili skupnosti 220 milijonov din ali 91 novih stanovanj. Že letos so v parku in centru Velenja opravili 38.265 udarniških ur. Pohvalil je velenjske gospodinje, saj jih je bilo na delu vsak dan nad 50. Po govoru je bil program z nastopom godbe na pihala, tamburašev, pevcev in reci-tatorjev. Med kulturnim programom je štab za prostovoljno delovno silo razdelil 180 značk: zlatih, srebrnih in bronastih. To so prva priznanja najpridnejšim letos. Nekateri med njimi so opravili že nad dvesto ur. Velenjčani so na samoiniciativo in pridnost lahko ponosni. Njihovemu zgledu so se pridružili že nekateri kraji v celjskem okraju kot Štore in Celje." Danes nam ta "ljudski park" s svojo urejenostjo ni več v čast in ponos. Pa tako malo bi bilo potrebno storiti, in bi nam spet lahko bil. ■ Damijan Kljajič fr LESTVICA DOMAČE GLASBE Vsako nedeljo ob 17.3o na Raadiu Velenje in TV Kanalu 8 ter vsak četrtek v tedniku Naš čas. V nedeljo, 1. maja, ste prisegli na stvari, kijih že dobro poznate: 1. MODRA KRONIKA: "Gospod kaplan" 2. SLAK: "Lepa Marica" 3. SLOVENIJA: "Moj fantje muzikant" 5. FANTJE TREH DOLIN: "Dober pogled" 5. MAKS KUMER: "Dvojčici" Predlogi za nedelo, 8. maja: 1. AVSENIKI: "Resje že cveti" 2. ČUKI: "Biseri sreče" 3. Ans. Borisa FRANKA: "Bal v Bohinju" 4. HENČEK: "Ljubezen je prelepa" 5. KOVAČI: "Kovaška" 7 glasov 6 glasov 2 glasova 0 glasov 0 glasov V Vili Grabner PRIREDITVE KULTURNEGA CENTRA "IVAN NAPOTNIK" VELENJE SPET KLICE NAS VENCANI MAJ Drevi, ob 20.00 bo v domu kulture Velenje zanimiv kulturni večer, pod naslovom SPET KLIČE NAS VENČANI MAJ, slikanice iz veselega kmečkega življenja. Izvedli jo bodo gledališčniki ter čisto navadni ljudje in otroci iz Šmartnega ob Paki. Režija: Ema Goršek. Vstopnine ne bo. ZADNJA PREDSTAVA ZA GLEDALIŠKI ABONMA V torek, 10. maja ob 20.00 bo v domu kulture Velenje zadnja predstava za gledališki abonma. V komediji Bernarda Slade: OB LETU OSOREJ, se bosta velenjskemu občinstvu predstavila izvrstna Polona Vetrih in Ivo Ban. Delo je režiral Boris Kobal. Cena vstopnic za izven je 1.000 SIT. JJ Slovensko Ljudsko Gledališče Celje Člani celjskega gledališkega ansambla bodo danes ob 10.45 uri za abo-nente Gimnazije center Celje zaigrali delo Antona Tomaža Linharta Ta veseli dan ali Matiček se ženi (režija Vito Taufer). Jutri, 6. maja, ob 10. uri, si bodo učenci Osnovne šole Brežice ogledali Slugo dveh gospodov, ob 15.30 uri pa bodo to Goldonijevo - Rozmanovo delo zaigrali še za abonma 1. šolski in izven. V soboto, 7. maja, člani Slovenskega ljudskega gledališča Celje gostujejo v Krškem, in sicer z Linhartovim delom Matiček se ženi. Pri Založništvu Hotenj so v zbirki Fragmenti izšli pesniški listi in grafična mapa Betke Cimperc: Zlomljena perut pere so preproste in iskrene, takšne se mi zdijo kot likovnemu nepoznavalcu tudi njene likovne stvaritve, a "barve in besede so njene" me je na sprehodu skozi razstavljeno Betkino življenje poučil prijatelj Arpat Šalamon. -Njene, seveda njene, in veliko izrečene ljubezni in življenjske volje je v njih. Takšne drobne radosti nas družijo, slikarje in pesnike. Za nami in med nami ostajajo samo slike in besede. In ali ni to veliko, ali ni to dovolj? Betka bi rekla drugače: "Je kratek let razcveta, / kot krik, vse toča pokonča. //Nato pa sonce vzide, / jesenski list spet veter vzdigne / in zvon se lepše sliši." (Vstani, če si padel, 13). Bila je na Betkinem spominskem večeru priložnost tudi za drugačna soočenja, z umetnostjo kajpak. In tile naši šaleški likovniki znajo premagovati "temna sonca", če še vztrajam pri svojem simbolnem razumevanju slovenske svetlobe: kot vztrajanje tukaj, med takšnimi kot pač smo; z umetnostjo, ki jo imamo, med velikimi in majhnimi ljudmi, ki nekako izstopajo iz sivega povprečja - eni za seme, drugi tudi za veliko žetev, oboji pa napolnjujejo naše kulturne kajžice in kašče ter se zapisujejo v naša srca in hrame umetnosti. ■ Ivo Stropnik * GLASBENE NOVICE * GLASBENE NOVICE * GLASBENE NOVICE * Dva dogodka sta minuli teden zaznamovala dogajanja na slovenski glasbeni sceni. Prvi je bil prvi specializirani glasbeni sejem pri nas, ki so ga konec minulega tedna priredili v celjski dvorani Golovec, drugi pa izbor za letošnjo najboljšo (?) evrovizijsko popevko, ki so jo letos že tretjič zapored izbirali na Irskem, v Dublinu. Oba dogodka sta za nas vsekakor pomembna. Prvi zato, ker je bil pač prvič in drugi zato, ker nas (tokrat) ni bilo zraven. Celjski glasbeni sejem je torej prvič zbral na enem mestu le tiste, katerih dejavnost je kakorkoli povezana z glasbo. Tako smo pod okriljem resda enega samega razstavnega prostora lahko našli tako proizvajalce kot prodajalce različnih instrumentov in druge opreme za glasbenike, raznih naprav za reprodukcijo zvoka, prodajalce svetlobnih in drugih posebnih efektov, predstavnike nekaterih radijskih postaj in druge, katerih delo je povezano z glasbo, ki so doslej svoje mesto, hočeš nočeš, morali iskati pod okriljem raznih večjih in nespecializiranih sejmov obrti, glasbeniki so si svoj sejem prav gotovo zaslužili. To je verjetno pokazal tudi obisk celjske prireditve, ki v treh dneh, kolikor je vse skupaj trajalo, prav gotovo ni bil zanemarljiv. Prijetno in živahno je bilo tudi vzdušje na samem razstavnem prostoru, saj je vsled različne glasbe, ki je prihajala s posameznih razstaviščnih mest in zvoka, ki so ga sproduciralirazni preizkuševalci in demonstratorji opreme in instrumentov, v dvorani vrelo kot v panju. Prijeten vrvež so dodatno popestrile še razne spremljajoče prireditve z nas- topi glasbenikov, ki so ves čas predstavljali svoje ustvarjalske dosežke v za to posebej preurejenem prostoru. Kakorkoli že, čeprav bi lahko kdo poleg majhnosti prireditvi očital še kakšno pomankljivost, je po mojem mnenju kljub vsemu pokazala upravičenost svoje postavitve. Pričakovati gre, da se bo v prihodnje še razvijala in širila in da ji bo k sodelovanju uspelo pritegniti še več tistih z druge strani meje, s čimer bi dogodek še bolj opravičil tisti pridevnik "mednarodni" v naslovu prireditve. In Eurosong 94? Preveč besed prav gotovo ni vredno izgubljati. Vse dobre stvari so tri, pravijo. Zato bi s tretjim izborom evrovizijske popevke v prelepi zeleni Irski, vse skupaj lahko končalo. Tudi drugo leto bodo naj evropskega izvajalca izbirali na otoku, v državi, ki je v zadnjih treh Kaj počnejo, govorijo, lažejo, obljubljajo, ponujajo, ljubijo... INXS Pevec popularne avstralske skupine INXS, 34-letni Michael Hutchence, že nekaj časa nima sreče. Potem, ko ga je pred časom v Parizu povozil taxi, pri čemer se je poškodoval po glavi, sije pred kratkim zlomil še desno nogo. Tako je na začetku svetovne turneje INXS-ov v Avstraliji na oder moral prišepati z berglo in večji del koncerta presedeti na stolu. REEL 2 REAL I like to move it je naslov skladbe, ki trenutno kraljuje na lestvicah s plesno glasbo. Uspešnica je delo skupine ustvarjalcev, ki se skriva za imenom Reel to real. 25-letni Eric Moriollo, klaviaturist in producent, je tisti, ki je dal skupini zvočno podobo. Zunanjo podobo pa kreirata 26-letni, skoraj dva metra visoki Mark Quashie in 20-letna plesalka Lycette Moldando, ki s svojo plesno točko, polno erotičnega naboja in akrobatskih vložkov navdušujeta občinstvo. Prvi album, z novim singlom skupine naj bi izšel v začetku junija. R. KELLY R. KELLY je ime izvajalca, ki trenutno zaseda prvo mesto ameriške lestvice singlov. Skladba, s katero že nekja tednov zaseda sam vrh te lestvice nosi naslov Bump'n Grind. Gre za soulovsko balado, ki je sicer izšla na Kellyevem albumu 12 Play, ki ga od meseca aprila lahko dobimo tudi v Evropi. ACE OF BASE Štirje Švedi so uspešni kot še nikoli. V ZDA je njihova skladba The sign veliki hit (kar uspeva le redkim evropskim izvajalcem), njihov prvi album pa je prav tako med najboje prodajanimi tovrstnimi izdelki na drugi strani Atlantika. V veliki Britaniji in Evropi pa njihova zadnja uspešnica Don't turn around prav tako vse hitreje pleza na vrhove lestvic. Trenutno se člani skupine mudijo v Južni Ameriki, kjer pro-movirajo svoj debitantski album. Od tam se nameravajo vrniti junija, ko naj bi v rodnem Goeteborgu začeli snemati nov album. MARIAH CAREY Tisti, ki vam ni dovolj le enkraten glas trenutno najboljše ameriške pevke Mariah Carey, ampak bi želeli opazovati tudi njen stas, se boste prav gotovo razveselili videokasete s posnetki z njenega koncerta v Proetor's Theatru v new Yorku. Na kaseti je deset njenih letih dala tri zmagovalce. Kot da razen Ircev nihče več ne bi znal peti. Dvema, že nekoliko postaranima irskima glasbenikoma je z v dušo segajočo, nostalgično skladbo o tem, kako lepo je bilo, ko je bil rock'n'roll še živ (kot, da sedaj ni več) uspelo prepričati, po vprašljivih merilih izbrane žirije posameznih evropskih držav in zmagati. Eurosong 95 torej spet na Irskem. Pa bomo tam tudi mi? Rekel bi, da ne, saj imam občutek, da bo zaradi velikega števila novih držav, ki se potegujejo za sodelovanje na tej prireditvi verjetno prevladala logika - vsakemu nekaj in vsem enako. Tako, mislim, bomo na naš naslednji nastop čakali še kar lep čas. Upajmo (ali pa tudi ne), da se ne motim. uspešnic, med njimi tudi skladbi Emotions in Dreamlover ter seveda njen trenutno največji hit With-out you, priredba stare Nielsenove uspešnice iz leta 1972. TAKE T HA T S svojim singlom Everything changes iz istoimenskega albuma se Take that po uspešnicah Relight my fire in Babe že tretjiič uvrščajo med najboljše na evropskih lestvicah popularne glasbe. Ob tem so naredili tudi koncertni video posnetek te skladbe z njihovega nastopa v Berlinu. Videospot s temi posnetki bi moral iziti v teh dneh. Mimogrede, njihov član howard Donald je 28. aprila praznoval svoj 24-ti rojstni dan. ■ Mitja Čretnik lo mšiiAS NASI KRAJI IN LJUDJE 5. maja 1994 KS Šmartno ob Paki Kanalizacija - težava desetletja Po besedah Iva Rakuna so krajani v tem trenutku še pred eno veliko obvezo. Po potrditvi Državnega zbora glede oblikovanja skupnega referendumskega območja s KS Gorenje morajo namreč sedaj poskrbeti za izvedbo referenduma in se lotiti urejanja prostorov za delovanje bodoče občine. Že na prvih pogovorih, kako bi rešili oskrbo s pitno vodo, so krajani Velikega Vrha v KS Šmartno ob Paki in delu Lokovice vedeli, da bo to trd oreh. Danes, ko je za njimi že kar nekaj metrov izkopanih jarkov, položenih cevi, vedo, da so imeli presneto prav. Vse kaže, da bodo z res zvrhano mero pripravljenosti, zagnanosti in volje morali še nekaj na vsota je bila za nas velik zalogaj, zadnja je še toliko trši oreh. Krajani so do danes že ogromno naredili z udarniškim delom, tudi precej denarja iz lastnega žepa so primaknili. Čeprav smo se dogovorili, da bomo vodovod gradili v dveh, treh fazah, bomo sedaj poskušali akcijo s skupnimi močmi še letos pripeljati do konca. Upamo, da v prizade- približno 9 milijonov tolarjev, zaključujejo. Povezava vodovodnih zajetij Podgore in Šmar-tnega ob Paki naj bi bila nared do letošnje jeseni, za to nalogo paje odgovorna velenjska komunala. Krajani Šmartnega ob Paki imajo ob omenjenih odprto še eno delovišče, in sicer na cesti v Velikem Vrhu. Dolga je približno 2 km, letos pa naj bi opravili vsa pripravljal na del a (nasuli in poširili). Krajani zgornjega dela Lokovice In Velikega Vrha so za rešitev težav z oskrbo s pitno vodo namenili iz lastnega žepa precej denarja. časa "vztrajati", če hočejo velike potrebe po zdravi pitni vodi v vsakem trenutku tudi uresničiti. Po idejnem načrtu naj bi 47 gospodinjstev naložba veljala 54 milijonov tolarjev, po projektnem načrtu paje njena vrednost poskočila kar na 104 milijone tolaijev. Da ob tej številki krajane in vodstvo obeh KS boli glava, najbrž ni treba posebej poudaijati. "Že prej omenje- vanjih ne bomo ostali osamljeni, kajti brez pomoči širše družbe zalogaja ne bomo zmogli" poudarja predsednik sveta KS Šmartno ob Paki, Ivo Rakun. Za rešitev težav glede vodoo-skrbe namenjajo krajani ves denar. Drugače jim ne bi uspelo začeta dela pripeljati tako daleč, kot so jih niti v Velikem Vrhu niti v Podgori, kjer izgradnjo vodovodnega omrežja, vrednega Potreb imajo v kraju še veliko. 30 naročnikov za zdaj zaman čaka na telefonski priključek. In najbrž bodo čakali še nekaj časa, kajti trenutno se - po mnenju PTT-jevcev - na obstoječe telefonsko omrežje v kraju ne morejo priključiti. Tu je še javna razsvetljava in ureditev kanalizacije. Ivo Rakun pravi tej nalogi kar težava desetletja. Za spodnji del Rečice ob Paki imajo izdelane projekte, v krajevni blagajni in v občinskem proračunu za to ni denaija. Za zgornji del Šmartnega ob Paki (pri Vinu in Kmetijski zadrugi) pa najbrž drugače kot z izgradnjo centralne čistilne naprave zadeve ne bodo mogli rešiti. ■ m Mislinja - vso skrb komunalni infrastrukturi .................«««...................................... Jeseni razširitev vodovodnega omrežja Mlsllnlja, z več kot 3000 prebivalci, se že ponaša obdobjih. Seveda želijo tudi ta problem slejko-prej rešiti. Predsednika KS Mislinja Jožeta Uršejasmo torej povprašali, kaj so pomembnega postorili v preteklem obdobju: "Če na kratko opredelim delo od lanskega leta, ko smo izvolili nov svet krajevne skupnosti, moram povedati, da smo se predvsem usmerili v urejanje komunalnih zadev. Sem sodijo ceste in zlasti ureditev pokopališke dejavnosti. Doslej je pokopališče urejalo Komunalno podjetje Slovenj Gradec, z njegovimi uslugami pa krajani niso bili preveč za- Kako ste pridobili denar za vse to? "Za pokopališko dejavnost je to najemnina za grobove in sredstva za vzdrževanje pokopališča, za ceste pa so zbori občinske skupščine proračunska sredstva posameznim krajevnim skupnostim razdelili glede na dolžino komunalnih in lokalnih cest. Tako sedaj skupaj s krajani sami vrsto pridobitev določamo potrebe in skušamo sredstva porabiti kar najbolj smotrno." Kako paje v vaši krajevni skupnosti s telefonskim in vodovodnim omrežjem? "S telefonskimi priključki imamo področje pokrito skoraj 90- odstotno, z vodovodom pa imamo nekaj težav. Pravkar izdelujemo projekt za naselja Straža, Šentilj in Movže. Računam, da bomo z delom pričeli v jesenskih mesecih in s tem zadostili potrebam po zdravi pitni vodi na tem področju," je še dejal predsednik KS Mislinja Jože Uršej. ■ B.Mugerte V krajevni skupnosti in bodoči občini Mislinja so v zadnjih letih veliko naredili zlasti na področju komunalne infrastrukture. Ob dejstvu, da nimajo več samoprispevka, so največ prispevali krajani sami, zlasti s prostovoljnim delom. Še največ težav imajo z vodo, posebej v sušnih dovoljni, zato smo v krajevni skupnosti imenovali poseben odbor za pokopališko dejavnost. Moram poudariti, da se krajani ne pritožujejo več, seveda pa stvari urejamo skladno z razpoložljivimi sredstvi. Pokopališče smo torej uredili, letos pa smo se usmerili predvsem v urejanje cest. V sodelovanju z gozdnim gospodarstvom smo i pomladi popravljali gozdne ceste, pri tem porabili preko 1.300 kubičnih metrov gramoza in ceste so sedaj normalno prevozne." Krajevna skupnost Gaberke "Se vedno je veliko v ljudeh!" Ivan Novak, predsednik sveta krajevne skupnosti Gaberke je o tej trditvi danes prepričan bolj kot kdajkoli prej. "Težko sem verjel, da bodo krajani Vrhov lahko potešili svojo potrebo po izgradnji vodovoda letos. Danes vidim, da je na videz še tako nemogočo nalogo lahko uresničiti, če so ljudje res za to, če so pripravljeni z dobro voljo tudi sami kaj narediti. 7 milijonov tolarjev vredno naložbo bodo uresničili, zanjo pa primaknili manj, kot to predvideva načrt." Kaj bodo delali krajani v tem in naslednjem letu, povedo imena odborov, ki so jih imenovali bodisi na svetu KS ali na zboru krajanov marca letos. Tako je menda odbor za izgradnjo plinifikacije že navezal stike z ustreznimi občinskimi službami za izgradnjo plinovoda v kraju. Člani odbora, ki bdi nad dogajanji glede odlagališča pepela in produktov razžvepljevanja, so prav tako že sedli za skupno mizo z vodstvom šoštanjskih termoelektrarn s ciljem: dobiti odškodnina in zagotoviti nadaljnje ure- janje tovrstnih zahtev. Upajo, da bodo pogovori uspešni. Kam bodo naložili denar, ki naj bi ga dobili za odškodnino, bodo krajani odločili na zboru krajanov takoj po podpisu ustrezne pogodbe. Omeniti velja še komisijo, katere skrb je ureditev Velunje. V dosedanjem postavljanju zahtev odgovorim pri celjskem Nivoju (zlasti za sanacijo mostov,) žal, še niso bili najbolj uspešni. Sogovornik je optimist. Aktivnosti so dobro zastavili, krajani si želijo napredka in so zanj pripravljeni kaj postoriti. Optimist je tudi glede prihodnosti. "Pred nami je nova lokalna samouprava. Na zboru smo se krajani odločili za občino Šoštanj. Referendum bo pokazal, ali je takšna tudi želja večine volilnih upravičencev. Upamo, da bomo v novi občini še bolje povezani, da bo sodelovanje pošteno. Predvsem pa bi radi, da bi bil kdo od svetnikov iz naše KS", je dejal ob koncu pogovora predsednik sveta krajevne skupnosti Gaberke Ivan Novak. Obletnica turistično olepševalnega društva Mislinja KBililBlilBIBSiBilSIfiSiBiSSliSgSGSfiSiSIISISiiBSfBSBBlitlliSi®* Bodoča občina oblikuje turistične prednosti Bilo je veselo in pestro. Kako tudi ne, kajti med člani turistično-olepševalnega društva je vedno tako, kadar se zberejo na redni letni skupščini. Tako je bilo tudi ob koncu prejšnjega tedna v tamkajšnjem kulturnem domu, ko so hkrati praznovali prvi t. i. mladostniški jubilej - 10. obletnico, odkar so bili ustanovljeni in odkar se čuti njihov utrip za lepše in čistejše okolje - ne samo Mislinje, temveč tudi okoliških zaselkov. Kot je v uvodnem govoru dejal Rudi Krebl, predsednik izvršnega odbora društva in tudi sicer njegova gonilna sila, imajo Mislinjčani predvsem v turizmu prednosti. V prvi vrsti tiste, ki jih ponuja narava, pa svežina n tišina mogočnih pohorskih gozdov, številni studenci in bistri izviri, samotne sončnejase, hlad- ne globeli in ljudje, ki so vezani na svoje korenine preteklosti, na rodove davnih prednikov in tudi na ljudsko izročilo. In ker tudi sami čutimo varnost, domačnost in človeško toplino, potem ni nikakršnih razlogov in še manj bojazni, daje ne bi dali in delili tudi s tistimi gosti, kijih pot zanese semkaj. Sploh pa so ravno s pomočjo turistično-olepševal-nega društva ponovno zaživeli že zdavnaj pozabljeni običaji, šege in navade. Spet so še kako odmevne veselice, pa sejmi, domači prazniki, lepe nedelje s kopico stojnic in še bi lahko naštevali. Mlajši rodovi so spet lahko videli čar in lepoto Oglarskih večerov, bili priča prisrčnosti srečanja holcaijev in oglaijev v Komisiji, pusto-vanjern, kakršna so bila nekoč, in še bi lahko naštevali. "Moj kraj - urejen in čist" je bil nekakšen moto letne konference, hkrati pa bo to tudi naslov stalne akcije turistično olepševalnega društva. To si bo skupaj z ostalimi dejavniki v kraju prizadevalo, da bo vsemu temu res tako. Ravno Zato so Janka Podpečana postavili tudi za koordinatorja vseh aktivnosti in povezovalca društev, tako da bodo v prihodnje nastopali enotno in s skupnimi močmi in sodelovali v številnih akcijah. Morda naj ob zaključku omenimo še izredno pestro in nazorno prikazano brošuro, ki jo je društvo izdalo ob svojem jubileju in v kateri so prikazane številne akcije ter dejavnosti skozi vseh deset let. ■ Silvo Jaš Obnovljena podoba Šentlljske cerkve Mislinja: razstava starih fotografij V avli tamkajšnje osnovne šole je te dni odprta zelo zanimiva razstava starih fotografij najrazličnejših dogodkov iz Mislinje ter njene bližje in daljne okolice. Pod vodstvom mentorice Alenke Čas so učenci iz vseh razredov pobrskali po starih skrinjah na podstrešjih, poiskali pri dedkih in babicah ter tako zbrali resnično veliko število fotografij, med katerimi nosi najstarejša celo letnico 1886. Sicer paje razstava teh orumenelih fotografij razdeljena na različna tematska poglavja kot na primer: ljudske igre, moda naših in vaših babic, tako smo služili kruh, košnja, krencljanje, streljanje z možnarji in še bi lahko naštevali. Med družinskimi fotografijami nedvomno najbolj izstopa Hofova velika družina iz Doliča pri Mislinji, v kateri je bilo kar trinajst otrok ter je fotografirana kot so si sledili po starosti in velikosti. Sploh pa si na osnovni šoli zelo prizadevajo, da bi kar največ teh slik prefotografirali ter jih tudi kot takšne na najbolj primeren način arhivirali in ohranili še naslednjim poznim rodovom. ■ Silvo Jaš Koncert v Hudi luknji V Hudi luknji, na meji med občinama Slovenj Gradec in Velenje, bo letos že drugič zapored neobičajen koncert. Skupaj ga bodo pripravili Mislinjčani in Slovenjgradčani, nastopil bo. oktet Lesne, koncert pa bo 12. junija. Priprave so že pričeli, saj sta si prejšnji četrtek jamo ogledala predsednik in tajnik krajevne skupnosti Mislinja Jože Uršej in Oto Vončina in ugotovila kaj vse bo še potrebno urediti za uspešno izvedbo koncerta. Sicer vodstvo KS Mislinja meni, da bo potrebno čim prej pričeti z urejanjem Hude luknje, načrt za to pa so pripravili velenjski jamarji. Tako bi jama, kot posebna naravna znamenitost, končno le postala dostopna za turiste. ■ S. M. 5. maja 1994 NAŠI KRAJI IN UUDJE MAS ČAS 11 00 RK Gaberke « * i k « « n m 3 m m m m Razvili bodo prapor Za člane krajevne organizacije Rdečega križa Gaberke bo letošnji 8. maj - mednarodni dan RK - nekoliko drugačen kot za druge tovrstne organizacije po Sloveniji. Na sam praznični dan bodo namreč razvili svoj prapor. Priložnostno svečanost bodo pripravili v prostorih gasilskega doma v Gaberkah, začeli pa jo bodo ob 15. uri. _ _■ (tp) "Lunarno vozilo" Frida Božiča Ob prezrtem jubileju Hli«l»S»ttttKiBS8l«8iSiS18Kl "Tito je čebelica" Zanimivo vozilo si je izdelal Frido Božič s Podhoma iz okolice Bočne. Ne le, da je združil koristno s prijetnim, njegov izdelek je prava inovacija. Vse sestavne dele in sklope za svoje vozilo Mercedes FB "unikat" je pobral ali demontiral s starih vozil na občinskem odlagališču smeti v Podhomu. Frido Božič na svojem "FB unikatu" Na preizkusni vožnji smo ugotovili, da bi lahko takšna vozila izdelovali v Sloveniji kar serijsko. Primemo je za delo na polju za gozdarska dela ter za prevoze na kulturne in športne prireditve. Ob primerni zaščiti bi se ljudje lahko prevažali v službo. Božičev prototip FB je tehnično pregledal in izdal certifikat kar konstruktor sam, vse pa kaže, da bo izdelal tudi svoje tablice z oznako nove občine Gornji Grad. Na sejmu novih vozil v Ženevi se letos še ni predstavil, namerava pa pokazati, kako se izkorišča odpadna avtomobilska deponija, na bližnjem sejmu AVTO in VZDRŽEVANJE v Celju. ■ Jože Miklavc Nek prijatelj je med dokumenti našel cel šop kot novih jugoslovanskih bankovcev za 5000 dinarjev, na katerih je upodobljen (kot piše na njih) JOSIP BROZ-TITO 1892-1980. "To je bilo še pred nekaj leti (točneje devetimi, op.p.), vredno nekaj sto nemških mark - danes pa čisto nič", je to najdbo komentiral, jaz pa sem dodal, daje tudi TITO še pred nekaj leti bil zelo spoštovana osebnost (čeprav pokojna), da pa se zanj danes nihče ne zmeni več. Če ne znamo spoštovati svojih bivših predsednikov in celo herojev, potem se ni treba čuditi, da jugoslovanski denar ni bil nikoli nič vreden! Pravijo, daje bil diktator in še marsikaj, vseeno pa se na njegov diktatorski račun še danes mnogi vozijo v (pre)dra-gih limuzinah in živijo v razkošnih hišah (vilah), za katere so plačevali po petdeset (50) par na mesec! Moramo pa si priznati - bil je del NASE zgodovine in tega ne moremo zamolčati, pa čeprav je bila ta zgodovina "rdeča" in "komunistična"! Na to nas spominja prav kip, ki stoji na sredi TITOVEGA trga in predstavlja prav diktatorja TITA! Pohvalno je, da ga Ve-lenjčani še niso povsem odpisali, saj v Sloveniji skorajda ni več Titovih kipov, trgov ali ulic - mi pa imamo oboje! Edino čemur smo se odrekli, je bil tisti pridevnik Titovo pred Velenjem, so pa zato še po mnogih ustanovah na steno pritrjene TITOVE slike. Nekate- ri ga pač še niso pozabili. Starejši Velenjčani se še dobro spominjajo zadnjega Titovega obiska v Velenju pred točno 25. leti (25. aprila). Na njegovem govoru se je zbralo po podatkih celo 100.000 (!) ljudi. Kateri slovenski politik ali celo glasbenik bi pritegnil danes tolikšno število ljudi? Nobeden! Naši takratni funkcionarji so ga razjezili z rdečo preprogo, po kateri naj bi hodil - a ni, zato ker preproge niso pripravili tudi za velenjske rudarje! Ali pa mu ni ugajala barva preproge? Takrat je bil nazadnje v našem mestu in ni se vrnil več nikoli, prav zaradi tiste rdeče preproge! Ker so se mu hoteli velenjski komunistični funkcionarji oddolžiti, so mu še za časa življenja postavili kip sredi mesta (1978) in že takrat se je govorilo, da so postavili spomenik živemu! To Malo za šalo, več zares Pravijo, da je letos pomlad "prehitela" čas za približno tri tedne. Dela v hmeljiščih so tako že v polnem zamahu. Med tistimi, ki so pomagali pri napeljavi hmeljske vrvice, so bili tudi nogometaši mladinske enajsterice NK Era iz Šmartnega ob Paki. "Za plačilo za delo v hmeljiščih v domačem kraju se res niso dogovorili", nam je povedal trener mladinske nogometne enajsterice Drago Nežmah, "toda upamo, da takrat, ko bomo potrkali za pomoč na ustrezna vrata, ne bomo ostali praznih rok. Sicer pa mislim, da bo tovrstna sprostitev na fante dobro vplivala. Nenazadnje jim malce delovno - zabavne terapije tudi ne more škoditi". O ozračju na delovni akciji najbrž ni treba posebej pisati. Dovolj bo že, če zapišemo, da so se nekateri s hmeljsko vrvico in zatikačem srečali prvič. ■ (tp) njegovem mnenju niso vredni nič več! A se moti! Teoretično je vsak bankovec vreden točno 50 stotinov! Kako? 1990 je 5000 YU-dinarjev bilo vrednih le še 0,50 dinaija, ker je tedanja jugoslovanska vlada dinarju "odvzela" štiri ničle. Ta novi, tako imenovani konvertibilni dinar pa smo Slovenci po osamosvojitvi menjali v razmerju 1:1, torej smo 0,50 dinaija ali petdeset para zamenjali za današnjih petdeset stota-kov. Teoretično! Torej je Tito s pettisoč-dinar-skega bankovca postal čebelica na petdeset stotinov! In prav možno je, daje Tito v "novem" življenju (če malce verjamemo v posmrtno življenje) prav čebelica. Pridna, debela in vestna. In če boste videli na kakšnem cvetu takšno čebelico, je nikar NE pohodite, pa če ste še tako antikomunist. Lahko pa na cesti poberete odvržen ali izgubljen kovanec za 50 stotinov, če ne zaradi Tita vsaj zaradi spoštovanja do našega denarja. Pripis: Te dni bo minilo Mlet, odkar je umrl Josip Broz-Tito, in celo 102 leti, odkar seje rodil. Spomnite se nanj in ne pozabite na to, da o mrtvih samo najlepše! ■ (B.l) paje Tita še bolj razhudilo, kot tista rdeča preproga. Po smrti so naši (bivši) funkcionarji v njegov spomin preimenovali celo mesto in tako smo dobili Titovo Velenje, a le za malo več kot deset let. Tito se je takrat verjetno prvič obrnil v svojem grobu. Velenjski komunistični funkcionarji so mu že tretjič zagodli, celo sedaj, ko počiva v rdečih nebesih (ali kjerkoli že?). Tita ni več, čeprav smo včasih zatrjevali, da bo po Titu Tito, a temu ni tako, zatoje pač tako, kakor je - malo boljše in malo slabše, kakor na stvar gledamo. Pa se vrnimo k prijatelju, ki je našel šop bankovcev po 5000 YU-dinarjev, na katerih je upodobljen Josip Broz-Tito, ki po S POTI PO NEPALU piše Aleš Lipnik Nepal, majhno himalajsko kraljestvo, ena Izmed najrevnejših dežel na svetu, hkrati pa tudi cilj desettisočev turistov, ki ga obiščejo vsako leto. V tej oddaljeni državi, v kraju Manang, v prečudoviti dolini pod skupino Annapurn deluje šola za gorske vodnike, ena Izmed redkih šol sploh v Nepalu. To šolo, ki poteka v mesecih avgustu in sep tembru vodijo inštruktorji iz Slovenije. Tako je avgusta leta 1992 v to šolo krenila skupina štirih alpinistov, z nalogo, da izpelje vsakoletni tečaj. Skupino so sestavljali Matevž Lenarčič, kije bil tudi vodja šole, dr. Žare Guzej, kirurg iz izolske bolnišnice, kot zdravnik in inštruktorja: mariborčan Boris Strmšek iz alpinističnega odseka Kozjak, ter Aleš Lipnik, član Šaleškega alpinističnega odseka. Na poti pa se nam je pridružil še dr. Bogo Ferfila, popularno Boje, profesor na FDV v Ljubljani. Vse seje začelo slabe tri mese- ce prej, ko me je po telefonu poklical Bine Mlač, sicer urednik Alpinističnih razgledov in (so)član Komisije za vzgojo in izobraževanje pri Planinski zvezi Slovenije in začel s sumljivim vprašanjem: "Čuj, Aleš, ali imaš v avgustu in septembru kaj časa?" Ko se izvlečem, da rabim vsaj nekaj časa za premislek, mi da 6 ur. Tisti hip ko odložim slušalko že vem kakšen bo moj odgovor. Urediti je bilo potrebno še nekaj "malenkosti:" cepiti se proti tetanusu, koleri, rumeni mrzlici, dobiti tablete proti malariji, dokupiti manjkajočo opremo, si razdeliti teme, kijih bomo predavali v šoli in se na ta predavanja tudi pripraviti, saj pouk poteka v angleškem jeziku. Ob vsem tem, pa se je potrebno pripraviti tudi fizično, saj šola, ki je šele izhodišče za praktičen del tečaja leži na višini 3500 metrov, teden hoje od najbližje ceste. Ko se konec julija brez moči in z vročino, kije normalna reakcija na cepljenje proti koleri prekladam po domači hiši, po telefonu izvem, da je Planinska zveza uspela zagotoviti denar za letal- ske vozovnice in da skratka gremo. Klasična pot v Nepal vodi preko Mdnchna v Amsterdam, kjer prespimo. Jutro nas najde na letališču, kjer si pred odhodom želim nakupiti filmov za kamero in fotoaparat. Problem nastane, ker nimam dovolj guldnov, dolarjev, pa se mi za en film ne splača menjati. Prodajalec me zaprosi za vsaj kakšen kovanec iz Slovenije, ker jih zbira. Ko mu povem, da v Sloveniji leta 1992 nimamo kovancev in niti pravih tolarjev še ne ampak le bone, se mu tako zasmilim, da mi film kar podari... Konec osemurnega poleta je v New Delhiju ob enajsti uri zvečer po indijskem času, kjer vso našo prtljago izkrcajo in odnesejo izven mednarodnega območja na letališču, namesto na letalo za Kathmandu. Mi iz tega območja seveda ne smemo, ker nimamo vize. Po nekaj pogajanjih, Matevžu kot vodji v spremstvu oboroženih policistov dovolijo pokukati tistih 10 metrov v Indijo, kjer preusmeri našo prtljago na pravo letalo. Čaka nas dvanajst ur do odhoda letala, ki jih "prespimo" na stolih v čakalnici. Opoldne naslednjega dne se vkrcamo v Boeing 757 družbe Nepal Royal Company, za zadnjo etapo naše poti. Polni navdušenja se drenjamo ob oknih, pričakujoč veličasten razgled na himalajske vršace, vendar so povsod samo oblaki, megla, oblaki do koder seže pogled. Smo v mesecu avgustu, ko je deževna doba na vrhuncu in le nekaj dni pred našim prihodom, se je zaradi monsuma na kathmandujskem letališču pri pristajanju raztreščil tajski airbus s sto potniki. Letališče leži nareč problemov k sreči nima, zacvilijo gume in letalo se zaustavi na Kathmandu Tribuhvan Airport. Pa še dva dni nazaj je bilo vse v redu. Obmejni uradnik si ne beli glave s Slovenijo, Jugoslavijo in barvo potnih listov. Fotografija ter 20 dolaijev za vizo so dovolj za prehod meje. Na letališču nas ne čaka predstavnik Nepal mountai-neering association, kot je bilo dogovorjeno, zato kar sami krenemo na sedež NMA, kot popularno imenujejo svojo planinsko zvezo. Na vratih letališča se vsuje množica taksistov, nosačev, kuli- Sedež NMA (Nepal Mountaineering Association) na dnu kotline in slovi kot eno izmed nanevarnejših na tem planetu. Pilot domače letalske družbe jev, vodnikov in prodajalcev, ki bolj ali manj vsiljivo ponujajo svoje usluge. Turista, kije prvič v deželi in ne pozna razmer neusmiljeno odrejo. Na njihovo smolo po je z nami Matevž, preizkušen himalajec, nevemko-likič že v Nepalu, ki ne popusti niti za las. Kmalu sedimo v kom-biju, ki pelje proti sedežu NMA. V Nepalu vozijo po levi strani ceste (no, naj bi vozili). V Indiji vozijo po levi, pa na Tajskem, pa v polovici Afrike, pa Japonci -če Angležev sploh ne omenjam. Premišljujem kdo razen nas za vraga sploh še vozi po desni? Ko smo na cilju, ugotovimo, da so sedež NMA prestavili. Po nekaj spraševanjih in ugibanjih se šoferju posveti: "No problems," pravi, zavije v napačno smer enosmerne ceste (ne!) se vsede na trobljo in po nekaj trenutkih smo na sedežu NMA. Veselo presenečenje -zaradi nesporazumov s telefaksi so pred nekaj dnevi odpovedali letošnji tečaj. Za začetek nas Ang Tsering Sherpa, eden od podpredsednikov NMA namesti v svojem hotelu. Njegov družabnik se je skupaj z vso družino ponesrečil v letalski nesreči pred nekaj dnevi in naš gostitelj ni videti nesrečen. Pol hotela, mu je dobesedno padlo z neba. Hotel je dober, elektrika je, voda tudi, komaiji so zoprni. Vse je torej v redu. j ; i ; ElC 'Hi lul •jTT __ - .......................III........ ■v." i' !! Pobuda Za spremembo Zakona o gospodarskih družbah zaradi podaljšanja roka za uskladitev statusa obstoječih gospodarskih subjektov. V lanskem letuje bil sprejet Zakon o gospodarskih družbah, kije pričel veljati 10. julija 1993. Svet za malo gospodarstvo in podjetništvo je Zakon obravnaval, zlasti v povezavi s predlogom Obrtnega zakona. Zakon o gospodarskih družbah je pravno kvaliteten po svoji vsebini; njegov edini problem so določila prehodnih določb tega Zakona, ki določa rok za uskladitev obstoječih gospodarskih subjektov. Največ težav povzročajo te določbe v sektorju malega gospodarstva, zlasti za tiste gospodarske subjekte, ki so organizirani kot družbe z omejeno odgovornostjo ali obrtniki. Subjekti obeh morajo svoj status uskladiti najkasneje do 31.05.1994. Pri tem imajo obstoječi subjekti več možnosti, in sicer: 1. Družbe z omejeno odgovornostjo 1.1. Ohraniti status d.o.o., s tem, da izvršijo dokapitalizacijo vsaj do zakonskega minimuma, ki je določen za osnovni kapital in znaša 1.500,000 SIT oziroma/in uskladijo akte ter izvolijo in imenujejo organe v skladu z Zakonom in akti. Pri tem se odpira vrsto vprašanj, na katere predstavnike (lastniki, managerji) teh družin s strani uradnih institucij prejemajo zelo različne odgovore, kar povzroča dodatno težavo pri sprejemanju odločitve, za katero statusno obliko se naj odločijo. Nekaj teh vprašanj, ki so odločilne narave, glasi: - ali bodo sodišča priznavala kot listno nerevidirano bilanco stanja? V primeru, da se nerevidirane bilance stanja ne bodo upoštevale kot listine za vpis spremembe v sodni register, se bo mnogo obstoječih družb z omejeno odgovornostjo, ki imajo dejansko osnovni kapital mnogo višji kot 1,500,000 SIT, moralo dokapitalizirati ali pa se preoblikovati v drugo statusno obliko; - ali se bo upoštevala za dokapitalizacijo samo postavka: rezerve in nerazporejen dobiček, ali tudi: kapital individualnega lastnika? Mnogo obstoječih družb z omejeno odgovornostjo oziroma njihovih lastnikov, je vsako leto reinvestiralo ustvarjen dobiček, vendar ga računovodsko niso puščali kot nerazporejenega, temveč so z njim večali trajni kapital oziroma kapital individualnega lastnika. Zakon za dokapitalizacijo dopušča le rezerve in nerazporejen dobiček, kar ni logično; - - ali je potrebno pri vnosih vložkov obračunati in plačati prometni davek? V- primeru pozitivnega odgovora, ki ga večinoma ponujajo ustrezni davčni organi, bi seveda šlo za kršitev načela enakopravnosti, saj so tuji vlagatelji oproščeni plačila carine in prometnega davka na stvari, ki predstavljajo vložek v družbo ali obratovalnico. V tem primeru gre seveda tudi za dvojno obdavčenje. 1.2. Preoblikovanje d.o.o., v eno izmed oblik osebnih družb (družba z omejeno odgovornostjo ali komanditna družba) ali samostojnega podjetnika. Težave pri tem namreč so podobne kot pri preoblikovanju obrtnika v samostojnega podjetnika in so obrazložene v točki 2. 1.3. Prenehanje d.o.o. Zakon določa več načinov prenehanja družbe, toda v našem primeru gre le za problem, ki ga vnašajo predhodne določbe Zakona, ki se nanašajo na uskladitev statusa obstoječih gospodarskih subjektov. Zakon vsebuje sankcije za tiste subjekte, ki svojega statusa do 31.05.1994 ne bodo uskladili. V primeru ko d.o.o., ne bo uskladila svojih aktov in/ali izvršila doka-pitalizacije ali pa priglasila prenehanja po skrajšanem postopku, bo sodišče po uradni dolžnosti izvedlo likvidacijski postopek. Zakon o stečaju, likvidaciji in prisilni poravnavi pa za likvidacijski postopek določa precej visoke stroške. Smatramo, da bi bilo v tem primeru pravilneje izhajati iz pravne domneve soglasja ustanovitelja po prenehanju družbe. V tem primeru bi prišel v poštev skrajšani postopek. 2. Obrtniki Zakon o gospodarskih družbah nalaga obrtnikom, da se morajo do 31.05.1994 preoblikovati v samostojnega podjetnika. Pri tem namreč, podobno kot pri 1.2. naletimo na problem, do katerega prihaja zaradi tega, ker Obrtni zakon še ni sprejet. Prav tako še nista znani A in B lista Obrtnega zakona, ki opredeljujeta obrtno dejavnost (A lista) in dejavnost, ki je podobna obrtni dejavnosti (B lista). Zaradi tega se bo dogajalo, da bodo posamezni subjekti večkrat spreminjali svoj status; najprej po Zakonu o gospodarskih družbah in nato še po Obrtnem zakonu. Lahko se zgodi, da se bo obrtnik preoblikoval v statusnega podjetnika, kasneje pa se bo v skladu z novo Obrtnim zakonom ponovno preoblikoval v obrtnika, ker bo na primer njegova edina dejavnost spadala v A ali B listo Obrtnega zakona. Zaključek: Glede na to, da se usklajevalni rok po Zakonu o gospodarskih družbah (31.05.1994) iztekajo, odgovori na najpomembnejša vprašanja pa še vedno niso povsem jasni oziroma so v vsakem kraju in na vsaki instituciji različni, menimo, da ni primerno vztrajati pri teh rokih. Prepričani smo, da se resnosti teh problemov zavedajo tudi na Ministrstvu za gospodarske dejavnosti. Dodaten razlog za podaljšanja rokov iz predhodnih določb vidimo tudi v tem, da so družbena podjetja pri tem ponovno izvzeta, kot že mnogokrat. Tokrat zaradi lastninskega preoblikovanja. Le sektor malega gospodarstva, ki ga te določbe večinoma zadevajo, je zopet tisti del gospodarstva, pri katerem družba ob posamezni odločitvi zelo malo razmisli, kako ga bo ta odločitev prizadela. Glede na to, da naj bi to večino delitev podjetij po lastninski strukturi že presegli, predlagamo uskladitev usklajevalnih rokov v Zakonu o lastninskem preoblikovanju, Zakonu o gospodraskih družbah in Obrtnem zakonu. Predlog: Svet za malo gospodarstvo in podjetništvo ZL predlaga Državnemu zboru Republike Slovenij, da po hitrem postopku sprejme Spremebe in dopolnitve Zakona o gospodarskih družbah, in sicer: - rok za uskladitev statusa obstoječih gospodarskih subjektov, ki jih vsebujejo predhodne določbe, se podaljšajo do 31.12.1994; - kot posledica neuskladitve statusa obstoječih gospodarskih družb (d.d in d.o.o.), se izvede skrajšani postopek prenehanja družbe. Državnemu zboru hkrati predlagamo uskladitev usklajevalnih rokov, ki se nanašajo na status posameznega gospodarskega subjekta v Zakonu o lastninskem preoblikovanju, Zakonu o gospodarskih družbah in Obrtnem zakonu. ■ Predsednica ZL in predsednica sveta za malo gospodarstvo In podjetništvo Cvetka TINAUER dipl.iur. Huda kri v Šentilju (tokrat malo drugače) Pa poglejmo stvari še z druge strani. Anonimni pisec članka, ki piše o zboru krajanov v Šentilju, me inemuje za najbolj razgretega krajana, zato se čutim dolžnega, da mu odgovorim. , R. A. je v svojem članku v časopisu Naš čas, dne 21.3.1994, napisala) veliko neresnic, zaradi česa se tudi ni podpisal(a) s polnim imenom in priimkom. Kako je v resnici potekal zbor krajanov, vedo vsi, ki so bili pristni, vključno s predsednikom zbora g. Dušanom Janežičem, ki je zbor korektno vodil. Najbolj groba neresnica je ta, da smo si člani SDK že kar razdelili stolčke v bodoči občini. Očitno oseba nima veliko pojma o demokraciji, saj se v demokratični držbi stolčki delijo na volitvah in ne na partijskih sestankih. Res je, da sem član S KD, vendar sem bil na zboru kot krajan Šentilja in mislim, da imam toliko pravice, da mislim s svojo glavo in, da lahko povem svoje mnenje. Res je tudi, da sem bil jaz tisti, ki je opozoril na možnost, da Šentilj izpolnjuje pogoje za referendumsko območje Šentilj. Od vseh prisotnih v zboru je bilo samo šest članov SKD, KO Šentilj, ostali štirje, kakor navaja R. A., pa so bili samo gostje, tako kot tudi g. Se-menčnik, in se glasovanja niso udeležili. Kljub temu pa so se krajani Šentilja na zboru z veliko večino odločili za referendumsko območje. Ker sem v isti številki Našega časa prebral intervju z g. Semenčni-kom, kako je on doživel zbor v Šentilju, se sprašžujem, zakaj on kot visoki politik in povrhu še župan, navaja dobesedno: "Neka določena stranka, ki deluje iz centra". Iz teh njegovih besed je razumeti, da po njegovem mnenju vse stranke delujejo iz centra, tako kot je njegova dolga leta. Preseneča me tudi skrb, kot župana, čeprav šele zadnji mesec, kako bomo preživeli ubogi Šentiljčani v svoji občini. Povdaija, da Velenje nima kaj dobiti v Šentilju, razen nekaj kmetijskih proizvodov, ki pa jih lahko dobi tudi od drugod. Pozablja pa na pridne in poslušne šentiljske delavce in kmete, ki smo v preteklosti s samoprispevki, sedaj pa z dohodninami, pomagali graditi to vaše Velenje. Če bi bile te njegove trditve res, bi se g. Semenčnik verjetno trudil, da gremo iz občine, ne pa v njo. Za vse te napore in skrbi se mu v svojem imenu prav lepo zahvaljujem. Morda bo res, kar predvideva, da bo občinska pogača manjša, to pa bo veljalo seveda za vse občane, tudi za velenjsko. Pa vendarle, četudi bo manjša, bo v celoti naša. Mi bomo rezali sami z nje, morda celo večje kose kot doslej. Smelo pa upam, da bo bolj nasitna za vse, ne samo za izbrane. V upanju in želji, da bi tudi na referendumu Šentiljčani pokazali svojo pokončnost in samozavest, vključno s Podkrajani, saj je bil Podkraj vedno in je še sedaj del Šentiljske župnije, vas g. Semenčnik in R.A. lepo pozdravljam. H IvanDoiinšek Starih krivic še ni konec, vendar dokazi in resnica ostajata Naj bo to zadnji odgovor na izpoved gospe Žerdoner Marije. Gospe Žerdoner ne bi odgovoril, ko bi Naš čas prebirali samo krajani KS Pesje, kjer se vsi dobro poznamo in nam je znana vsa preteklost dogodkov v naši krajevni skupnosti. Ker pa bere ta časopis širša javnost, moram spregovoriti nekaj besed zaradi blatenja preteklega in sedanjega vodstva KS. Velikopotezno ugotovitev o starih političnih strukturah in o njihovem početju je ga. Žerdoner pripisala vsem krajanom, ki so v času pristopa k izgradnji KRS v KS Pesje o tem odločali na zborih krajanov. Sebe je, razumljivo, izvzela iz te skorumpirane in "sfrizirane" družbe preživetega sistema. Izgradnja KRS v KS Pesje ni bila politična akcija in ga. Žerdoner bi lahko takrat, ko je bil za to pravi čas, sodelovala, vendar seje temu spretno izognila. Ljudje smo pač taki, da sprejemamo svoja načela in hotenja. O delu naše KS je bilo že veliko napisanega. Ne bom opisoval dosežkov in imenoval krajanov, ki imajo zasluge za vse to, kar imamo danes, čeprav so vmes tudi objekti, ki nam povzročajo nemalo težav, kot so prah, pepel, hrup, ter razpoke na stavbah in še bi lahko našteval. Vsa kronologija KS Pesje je zapisana v obliki zapisnikov, poročil in sklepov, kjer je tudi razvidno, kdo je kaj prispeval in se žrtvoval za dobrobit krajanov KS Pesje. Med temi ne zasledimo Marije Žerdoner ali Franca Žerdoner. Čudi me, zakaj ga. Marija Žerdoner v zadnjem času venomer nekaj zahteva oziroma meče očitke na druge. Kje je bila takrat, ko so se vsa ta dela izvajala. Zakaj je bila takrat čisto tiho? Razlog pozna veijetno najbolje sama. Resnica o problematiki in napeljavi KRS v KS Pesje je samo ta, ki je bila zapisana v časopisu Naš čas dne 10.3.1994. Za to obstajajo dokumenti in žive priče. Prirejeno resnico gospe Marije Žerdoner pa smo izvedeli iz časopisa Naš čas dne 20.4.1994. Daje ta resnica res prirejena, je dokaz tudi v očitku o Košiiju "Francozu" iz leta 1968 v zvezi z izgradnjo Špeglove ulice. V letu 1968 še Košitja ni bilo v Pesju in sam bil čisti "Francoz" za gospo Marijo Žerdoner, šele konec novembra oziroma decembra smo se dogovarjali o nakupu parcele. Zato naj ji ta prirejena resnica ne bo popotnica pri odhodu v drugo krajevno skupnost. ■ Anton Košir Nepopravljene krivice Gospodu Lapu in vsem poslancem, ki se trkajo po prsih zaradi svoje poštenosti in borbe za popravljanje krivic! Po rodu sem s Primorske. Po prvi svetovni vojni je moral moj oče pobegniti v nekdanjo Jugoslavijo zato, ker je bil Slovenec. Ko seje začela 2. svetovna vojna, mi je bilo dobrih 11 let. Oče je moral spet bežati pred okupatorji, iz istega razloga, ker je bil kot tak "strup za slovensko mladino". Domačini, Slovenci, so bili tisti, ki so ga skupaj z gestapovci iskali na domu takoj po zasedbi in grozili, da ga bodo že dobili, čeprav se bo "zakopal tri klaftre pod zemljo". Z mamo in sestrami sem bila izgnana v prvih dneh okupacije brez vseh sredstev za preživetje. Pomagali so nam ljudje, ki humanost niso imeli le na jeziku. In glej, leta 1942, ko se je družina končno spet zbrala v Begunjah nad Cerknico, so domači "domobranci" vodili Italijane po vasi in kazali hiše, ki jih je treba požgati in ljudi, ki jih je treba odpeljati na Rab. Požigali in zapirali so resda tujci, toda pod vodstvom domačinov! Spet smo bežali. Tokrat le v Cerknico, kjer nas je pod streho sprejela krščanska družina. Pa tudi od tam smo morali v novo pregnanstvo. Tokrat ponovno na Primorsko, po razpadu Italije. Se čudite, da sem postala partizanski kurir pred svojim štirinajstim letom? Konec vojne smo pričakali brez doma, brez najosnovnejših sredstev za življenje. Rdeči križ nam je daroval železne vojaške postelje, staro mizo in stole. Končno smo dobili tudi nekaj kosov našega lastnega pohištva. Oče je dobil spet službo. Vso vojno smo trpeli lakoto in pomanjaknaje. Leta 1947 sem dobila štipendijo, da sem lahko končala šolo. Država mi je plačevala vzdrževalnima v dijaškem domu. Denarja nisem prejela na roko. Vsi moji, vsa družina, smo bili vključeni v OF in NOB. Ne med vojno, ne po njej, nismo imeli nikakršnih privilegijev in jih tudi nismo pričakovali. Borili smo se za svobodo in se po končani vojni s svojimi močmi vključevali v obnovo. Mar veste, koliko vas je bilo požganih? Koliko čred živine pobitih? Koliko ljudi odpeljanih v taborišča in zapore? Koliko lakote, trpljenja, dela in požrtvovalnosti je bilo treba, da seje domovina obnovila? S kakšnim ponosom smo gledali vse, kar je nastajalo novega v potu in žuljih naših ljudi ! In vse to izničujete! Gospod Lap, Podobnik, Vrzo-lak, gospa Petrovčičeva in še..., se vam ne zdi, da ste premladi, da bi lahko sodili od dneh, ki jih niste preživeli, da vaše izkušnje niso ravno TAKO polne vsega hudega? In kdo bo nam, moji generaciji in generaciji naših staršev, povrnil vse trpljenje, izgubo doma, mladosti, materialnih dobrin? Od nikogar ne terjam povrnitve! Terjam pa spoštovanje do vseh, ki so svojo zemljo in svojo domovino resnično in nesebično ljubili. Ne tisti, ki so živeli v toplih kasarnah ob polnih skledah, z orožjem, ki jim gaje dal okupator, temveč tisti, ki so živeli v zemljankah, po gozdovih, v mrazu, dežju, lačni, prezebli. Mar menite, da bi vse to zmogli, če ne bi imeli podpore v večini naroda? Pa še to! Moj oče ni bil nikoli komunist! Jaz sama sem iz partije izstopila leta 1952, ker se z mar sičem nisem strinjala. Pa sem lahko kljub temu opravljala svojo službo, nihče me ni preganjal, nihče gledal po strani. Sem upokojena učiteljica! Prvič se oglašam v časopis, verjetno tudi zadnjič, a gonja zadnjh let preboleče udarja in ranjuje našo narodno bit, da bi lahko povsem molčala B Darinka Kramar, Velenje Kdaj avtomatske zapornice čez železnico v Šoštanju! Mesto Šoštanj leži ob železniški progi Celje-Velenje in ima nažalost dva cestna prehoda čez železniško progo. Ta prehoda sta za voznike avtomobilov in tudi pešce prava nadloga. Zapornice se zapirajo tudi do deset minut pred prihodom vlaka, pa naj pridejo iz smeri Celje ali Velenje. Kolone avtomobilov iz dveh smeri so ob 14.00 kar nepregledne. Ta pa povzroča pravo testiranje živcev šoferjev in sopotnikov. Dokler smo verjeli napovedi, da bo severozahodni del Šoštanja iz-podkopan in uničen, smo to nadlogo prej mimo prenašali. Sedaj, ko je zagotovljeno, da bo Šoštanj takšen kot je ostal še do leta 2020 in celo pričakujem, da se bo razvil in obnovil tudi na sedaj zaposta-vljeniem severozahodnem delu mesta, pričakujemo, da bodo odgovorni ljudje občine Velenje in Železniškega gospodarstva Ljubljana našli skupno rešitev - seveda finančno - in uredili bolj sodobno varovanje prehoda to je: avtomatske zapornice. I Ivan Urbane 107,8 MHz itiimo VI:U:X.II: Malarije Mnogi, ki so hodili po parkirnih prostorih na Foitovi v Velenju 25. aprila zjutraj, so bili ob pogledu na zmazek, ki predstavlja kljukaste križe, nemalo presenečeni. Že res, da takšne in drugačne malarije, eni jim pravijo tudi grafiti, krasijo marsikatero pročelje tudi v Velenju, ampak vsaka stvar ima svoje meje. ■ BM. POLICIJSKA POSTAJA VELENJE Ni mogel spati Neznanec, ki očitno ne more spati, je v noči iz 28. na 29. april vlomil zgradbo zimskega bazena v Velenju. Obiskal je tudi bife, vendar v njem ni našel tistega, kar je iskal, zato je vlomil še v prostore Zdravstvenega doma Velenje, kjer paje, kot kaže, le dobil toliko pomiijeval, da seje lahko odpravil k nočnemu počitku. Z vlomoma je povzročil manjšo materialno škodo. Naslednjo noč paje bil nezanec spet buden. Skozi okno je vlomil v kuhinjo Zdravstvenega doma v Velenju in od tam v več drugih prostorov. Po prvih ugotovitvah je odnesel 4 000 tolarjev, 10 disket, žig Zdravstvenega doma Velenje, steklenico Whiskija, za lažje prenašanje strahu paje vzel še Apaurin. Zdravstveni dom Velenjeje v tem primeru neznanec oškodoval za okoli 80 000 tolarjev. Po pijačo skozi okno V noči iz 25. na 26. april je neznanec vlomil v gostinski lokal Pod Gradom v Velenju. Vlomil je tako, daje razbil okno in skozenj prišel v notranjost. Iz lokala je odnesel nekaj litrov belega vina, steklenico žganja in 10 000 tolarjev gotovine. Hotel Pako iz Velenja je s tem oškodoval za okoli 20 000 tolarjev. Odpeljal mu je avto Po tistem, ko sta v Velenju v ponedeljek, 25. aprila, najprej skupaj pila 43-letni Vladimir P. iz Velenja in 34 -letni Anton A., prav tako iz Velenja, je slednji prvemu odpeljal osebni avto. Okoli 11. ure je Vladimir namreč ugotovil, da pogreša tako prijatelja kot svoj avto Yugo. Že takrat je bilo videti, da seje z avtomobilom v neznano podal prav Anvon, ki mu lastnik avtomobila ni hotel nuditi taksi uslug. Naslednji dan so policisti storilca že prijeli. Anton A. je bil hiter in je avto prodal naprej, ampak ne za dolgo. Policisti zdaj zoper njega pišejo kazensko ovadbo. Kres zakuril en dan prehitro 29. aprila zvečer je prišlo do požara v bližini gozda v naselju Lipa. Policisti so ugotovili, da je neznanec zakuril pripravljen kres, ki je ogrozil bližnji gozd. Kres so "zatrli" gasilci Gasilskega društva Velenje in tako preprečili, da bi se požar razširil. Vlomil v stanovanje 1. maja med 13.30 in 18. uro, je neznanec vlomil skozi vhodna vrata v stanovanje M.J. v Šaleku. Iz stanovanja je odnesel več kosov različnega nakita iz srebra in zlata in to v vrednosti 785 000 tolaijev. Pretep v Maxu V lokalu Max v Velenju je prišlo v zgodnjih jutranjih urah, 2. maja, do pretepa, v katerem naj bi se steplo pet gostov. O pretepu so policiste obvestili iz Zdravstvenega doma Velenje, kjer je iskal pomoč Primož T. iz Velenja. Tega naj bi eden od gostov s steklenico udaril po glavi in mu prizadel hude telesne poškodbe. Ko so policisti prišli na kraj dogodka, je bil lokal že zaprt, tako da kaj več nismo uspeli zvedeti. Policisti z zbiranjem obvestil o dogodku nadaljujejo. Pretepen pred Vrtnico 1. maja okoli 3. ure zjutraj se je na Policijski postaji v Velenju zglasil D.B. iz Ljubljane in povedal, da so ga pri Vrtnici hotela Paka v Velenju najprej obkolili, nato pa pretepli in pobegnili neznanci. POLICIJSKA POSTAJA MOZIRJE Neznanec olastninil 16 smrekovih hlodov 28. aprila je policiste Policijske postaje Mozirje 47-letni Jože P. iz Gorenjega Grada obvestil, daje neznanec na Grohatu odtujil 16 smrekovih hlodov. Gozdno gospodarstvo Gornji Grad je oškodoval za bli- Policisti ustavljali voznike motornih koles Kolesarji in vozniki motornih koles so pogoste žrtve najhujših nezgod v prometu. Koliko vozniki motornih koles in koles z motorjem kršijo cestno prometne predpise in kako so opremljeni, paje pokazala akcija, ki so jo izvedli policisti na širšem celjskem območju v torek, 26. aprila. Med 13. in 20. uro so policisti 'na celotnem območju UNZ Celje opravili poostren nadzor prometa, v katerem so odkrivali predvsem kršitve, kijih storijo vozniki koles z motorjem in motornih koles. Ustavili in kontrolirali so 351 voznikov. Sodnikom za prekrške bodo prijavili kar 122 kršiteljev, zu 150 000 tolarjev. Kdo je bil neznanec in kam je odpeljal smrekove hlode, policisti še raziskujejo. Padel s kolesom z motorjem V torek, 26. aprila, nekaj pred 12. uro je po regionalni cesti iz Luč proti Solčavi vozil kolo z motorjem 35-letni Hinko Krivec iz Solčave. V naselju Solčava je zapeljal na desni bankino, izgubil ravnotežje in padel. V nezgodi seje hudo poškodoval in so ga z reševalnim vozilom odpeljali na zdravljenje v bolnišnico Celje. Sprla in stepla sta se 25. aprila sta se v bifeju v Bočni najprej sprla, potem pa še stepla gosta 57-letni Alfred Ž. iz Laškega in 35-letni Vinko M. iz Bočne. Prekršek paje storila tudi natakarica K.J. iz Gornjega Grada, ker je vinjenima gostoma postregla z alkoholom. Po cevi na gradbišiče namesto v trgovino V času od 26.do 28. aprila je neznanec z gradbišča v Spodnjih Krašah odpeljal 40 metrov alkaten cevi. Za neznancem poizvedujejo. Odpeljal se je z tujim kolesom 2. maja nekaj po 2. uri zjutraj, je neznanec izpred gostilne Lisjak v Spodnji Rečici odpeljal nezaklenjeno gorsko kolo in s tem oškodoval 28-letnega Janka V. iz Spodnje Rečice. POLICIJSKA POSTAJ/ ŽALEC 8 milijonov škode zaradi požara V četrtek, 28. aprila nekaj po 13. uri, je začel goreti kozolec v kraju Glinje pri Braslovčah, last 33-letnega Ivana Č. Požar seje s kozolca hitro razširil na leseno priročno delavnico, od tam pa še na ostrešje nedograjenega prizidka k stanovanjski hiši in na lesen marof. V požaru so vsi objekti zgoreli, v njih pa še 13 kubikov drv, 2 toni premoga, različno kemtijsko orodje, stroji. Uničenega je tudi več kot 3 tone cementa in tono apna. Materialna škoda zanša blizu 8 milijonov tolarjev. Preiskovalci vzrok požara še raziskujejo. V Arclinu najprej v hišo, potem v drevo 1. maja, pol ure po polnoči, se je na lokalni cesti zunaj naselja Arclin pripetila prometna nezgoda, v kateri je bila ena oseba hudo, ena pa lažje poškodovana, na vozilu paje nastalo za 150 000 tolaijev materialne škode. Gvido Rovan, star 25 let, iz Velenja je vozil osebni avto po lokalni cesti iz smeri Ljubečne proti Škofji vasi. Ko je pripeljal zunaj naselja Arclin, je na ravnem delu ceste zapeljal levo izven vozišča, trčil v stanovanjsko hišo, potem pa še v drevo. V trčenju je bil voznik Rovan hudo poškodovan, sopotnica Andreja Ževart, stara 23 let, iz Velenja pa lažje. Oba so z reševalnim vozilom odpeljali v bolnišnico Celje. Velenje - Gorica iiiim Cestne ovire za spametovanje Veliko ljudi seje pred nedavnim spraševalo kaj neki se dogaja naj Goriški cesti blizu Trgovskega podjetja Dolina na Gorici. Le malo! jih je ob tem vedelo, da poslovna enota Tržne dejavnosti Komunal- a nega podjetja Velenje pripravlja prvo cestno oviro v Velenju za \ zmanjšanje hitrosti pred prehodom za pešce. V svetu so takšne ovi- ^ re že dolgo poznane, pri nas pa so jih najprej preizkusili v Ljubljani. fc Na Goriški cesti Je ovira že postavljena Pri ogledu "gradnje" te ovire, ki ji nekateri pravijo "ležeči policaj", smo ugotovili, da bo takšna rešitev res prisilila voznike na zmanjšanje hitrosti, saj prometni znaki očitno ne zaležejo. Če drugega ne, bodo vozniki posledice hitre vožnje "čutili" na svojih vozilih. Pogovarjali smo se s tehničnim vodjem poslovne enote Tržne dejavnosti Marjanom Brodnikom, ki je povedal, da so s cestno oviro za zmanjšanje hitrosti najprej pričeli na Goriški cesti in na mestu, na katerem cesto prečka največ učencev Osnovne šole bratov Mravljakov. "Cestna ovira, kot jo strokovno imenujemo, bo glede na cestišče dvignjena za približno 10 centimetrov. Najprej smo na cestišče položili pas granitnih kock, za tem asfalt, v sredini pa so položene rdeče keramične ploščice, ki z barvo ponazarjajo prehod za pešce. Z enakim postopkom smo pričeli postavljati cestne ovire tudi na Jenkovi in Tomšičevi cesti, kjer jih bomo postavili več. Končno bo že samo križišče Jenkove in Tomšičeve dvignjeno za nekaj centimetrov," je dodal Marjan Brodnik. ■ B.Mugerie Milili na kraju prekrškov pa so mandatno kaznovali 41 kršiteljev. Skrb zbuja podatek, da je bilo med vsemi kršitelji kar 93 mladoletnikov, 7 pa celo otrok. Daleč največ kršitev je bilo ugotovljenih v mestu Celje, kjer so policisti ustavili 115 voznikov in pri 72 ugotovili različne nepravilnosti. V Velenju so policisti v akciji, ki je bila preventivne narave, začasno zasegli dve kolesi z motorjem. Policisti svetujejo staršem, da svojim otrokom ne dovolijo vožnje s kolesom z motorjem, dokler ti ne pridobijo pravice do vožnje v cestnem prometu. ■ mkp Posledice požara v Kersnikovi 1 uspešno odpravljajo . ........................................................................a Pavičevi so v hipu ostali brez vsega * K sreči je bil objekt zavarovan, tako da Pavičevim ne bo treba nositi vseh stroškov * Glavna obnovitvena dela so že sklenjena * Kako bi reševali stanovalce iz višjih nadstopij, če bi bilo potrebno? * Gasil je tudi "radiator" * Nobena juha se ne poje tako vroča, kot se skuha, pravi slovenski pregovor. Najbrž bo to povsem držalo. Po tistem, ko so ognjeni zublji popolnoma uničili nekaj več kot 100 kvadratnih metrov veliko stanovanje Pavičevih na Kersnikovi 1 v Velenju in, ko so bila zaradi posledic požara delno poškodovana še tri stanovanja (eden zaradi vode in dva zaradi zakajenosti oziroma vročine), ko je precejšnja škoda nastala tudi na hodniku tega objekta, danes že skoraj ni več videti, kako hudo je bilo. Tudi vsi trije iz tega bloka, ki so zaradi zastrupitve z ogljikovim monoksidom iskali zdravniško pomoč v bolnišnici Topolšica, so že doma. Stanovanje je bilo nekaj dni prej temeljito obnovljeno Pavičevi so stanovanje samo nekaj dni pred požarom temeljito obnovili, med drugim so položili nov parket parket in ga prela-kirali. Vso pohištvo so imeli zloženo v predsobi in v prostorih, kjer je začelo goreti. Tako jim je zgorelo praktično vse, od osebnih dokumetov naprej. Prvotna škoda je bila ocenjena na 700 tisoč tolarjev, že takrat pa je bilo videti, da mora biti ta kar nekajkrat višja, kar seje pokazalo po oceni, ki jo je opravila Zavarovalnica Adriatic d.o.o.. Matija Pavič, lastnik stanovanja, le - tega ni imel zavarovanega. Posledice požara že odpravljajo Sreča v nesreči, in to velika sreča paje bila, daje bil celoten stanovanjski objekt zavarovan. To nam je potrdil tudi Damjan Likar iz Stanovanjskega podjetja Velenje, ki je upravnik tega objekta, in ki seje skupaj s sode-lovko Majdo Turnoček izjemno zavzel, da so dela pri obnovi tega stanovanja tako hitro stekla, in da vseh posledic požara ne bo treba kriti Pavičevim. Vaso Ko-stelnik, predsednik odbora stanovalčev Kersnikove 1 nam je rekel, da se mu morajo prav vsi zahvaliti. Predračun potrebnih del, ki so ga naredili v zavarovalnici in je že tudi potrjen, govori o številki 3,5 milijonov tolarjev. Stanovanjsko podjetje Velenje je takoj poskrbelo, da so dela začeli takoj izvajati. Velika je bila tudi solidarnostna pomoč Pavičevih sorodnikov in prijateljev, ki so v izredno kartkem času odstranili vse, kar je zgorelo in omogočili strokovnjakom, da so delali tudi med prazniki. "Obnovo so začeli že 28. aprila, ko so najprej obnovili elektro instalacijo in prebelili dve stanovanji, ki sta bili močno zakajeni, računamo pa, da bodo vsa potrebna dela v Pavičevem stanovanju končana ta teden. Verjentno bo malo dlje trajala le namestitev oken", nam je povedal Likar. Precejšen strošek pa bo Pavičevim oprema stanovanja. Zakonca Pavič sta zaposlena, možna Rudniku lignita Velenje, žena pa v Tovarni usnja Šoštanj. Na obe podjetji je prošnjo za pomoč napisal in poslal Damjan Likar. Morda bo že po praznikih znano, ali bodo v teh podjetjih pripravljeni pomagati. Nekaj denarja so jim zbrali tudi prijatelji in sorodniki, nekaj so nabrali stanovalci. Kako bi reševali ljudi? Ob dogodku, ki seje pripetil v tej stolpnici, pa se danes ob dejstvu, da se to lahko pripeti komurkoli in kadar koli, stanovalci tega dvanajstnadstropnega objekta sprašujejo še nekaj. V tem požaru so bili ujetniki, ki niso imeli kam! Ves objekt je bil v dimu, na stopnišče, kije bilo kot ogromen dimnik in po stopnicah niso mogli. Nijimpreostalodru- gega, kot da v stanovanjih bolj ali manj zadimljenih, odvisno od tega, na katero stran imajo stanovanje, čakajo na razplet. Martina Pečečnika, gasilca, ki je vodil intervencijo v tem požaru, smo vprašali, ali se ob požaru ni pozkazalo marsikaj, o čemer bi bilo treba razmisliti. Potrdil je. Ne samo to, da bi morali z osveščanjem otrok o požarni preventivi začeti mnogo prej kot začnemo, že v vrtcih, ampak tudi to, da bi morali v takih primerih marsikaj vedeti tudi stanovalci v višjih nadstopjih. Najmanj to, kako v takih primerih ravnati. Martin Pečenik nam je zatrdil, da so velenjski gasilci dobro pripravljeni tudi na morebitno reševanje ljudi iz višjih nadstopij. Do tja 37 metrov dolga lestev, ki jo imajo, tako visoko ne seže. In kako bi reševali, smo ga vprašali. "S pomočjo prta ali vrvi bi spravili ljudi do tam, do koder lestev seže, ali pa bi z dihalnimi aparati šli ponje." Pojasnil pa nam je še nekaj. Namreč, da gasilci niso tako "škropili", da bi zalili še spodne-je stanovanje. Razlog za to, daje bilo v njem toliko vode, je bil počen radiator zaradi vročine v stanovanju, kjer je gorelo. ■ Milena Krstič-Planine HOROSKOP KUHARSKI NASVET Oven ed 21. marca de 20. aprtfa V Nevoščljivi boste in to zelo močno. Kar razganjalo vas bo, ko bo nek vaš znanec dosegel ne sluten uspeh, ki vas bo močno prizadel. Toliko, da boste tudi vi želeli doseči kaj podobnega in boste končno iz besed preskočili tudi na dejanja. Kar začudeni boste, ko boste ugotovili, da uspeh ne bo izostal. Teden bo sicer naporen, a lep, tudi na ljubezenskem področju. Bik ed 21. aprila de 20. maja M Prosti dnevi vas bodo kar malo uspavali. Iskreno povedano, se vam ne bo ljubilo čisto nič, še najnujnejši opravki vam bodo naenkrat odveč. Če mislite, da bodo vaši domači to z veseljem opazovali, se motite. Zaropotalo bo in to bolj gromko, kot si lahko mislite. Ni izključeno, da ne boste tudi zato pričeli razmišljati o korenitih spremembah v svojem življenju, za začetek morda o preselitvi... Dvojčka od 21. maja do 21. junija Prav gotovo v prihodnjih dneh ne boste imeli veliko skrbi z zdravjem in denarjem. Če se boste znali v družbi tistega, ki povzroča, da vam srce hitreje bije, sprostiti, se zna iz tega že kmalu kaj izcimiti. Po eni strani si to želite, po drugi se bojite razočaranja. Če je tako, počakajte, da bo situacija zrela za "napad" in potem vrzite vse svoje adute v ogenj. Saj vam jih ne manjka, ne bojte se! Rak od22junija do 22 julija Q O Čeprav se boste upirali, boste nekje na dnu srca čutili, da je bila težka odločitev, polna odrekanja, kar prava. Že vse prevečkrat ste želeli z glavo skozi zid in potem vedno ugotovili, da se ne izplača najbolj, zato bodite tokrat strpni tudi do partnerja, ki se prebija skozi svojo osebno krizo. Stojte mu ob strani, pa se vam bo življenje spet krasno uredilo. Zdravi boste. Lev od 23. julija do 23. avgusta A J Misel na poletje in to, s kom ga boste po vsej verjetnosti morali ^ preživeti, vas bo vedno bolj begala. Tudi zato, ker ste v njegovi prisotnosti vedno bolj nesrečni in potrti. In tudi zato se v naslednjih dneh poletja ne boste prav nič veselili. Veseli pa boste vsakega trenutka, ki ga boste lahko preživeli popolnoma sami s seboj. Ne bo jih veliko. Devica od 24. avgusta de 23. septembra Bližnji sosed ali pa zelo dober prijatelj vam bo povedal nič kaj razveseljivo novico. Čeprav boste zamahnili z roko, se ne boste počutili tako brezbrižno, saj boste z dogodki povezani tudi sami. Na delovnem mestu bo za spremembo ta teden minil prav veselo in dobro, tako da boste tam iskali svoj pristan. In v večernih "izletih ". Tehtnica od 24. septembra do 23. oktobra Če boste rekli prijatelju "da ", ne boste napak storili. Malo se boste morali že potruditi, vendar bo vse obilno poplačano in to še prej, kot si mislite. To ne bo edino delo, ki vas čaka v prihodnjih dneh, zato si boste spet zaželeli kakšen prost dan in si ga tudi vzeli. Če bo treba, tudi na silo. Škorpijon od 24. oktobra do 22. novembra Zdravje vam ne bo dopuščalo prevelikih naporov, dobre volje pa vam vseeno težave ne bodo pobrale. V družbi s partnerjem vam bo najlepše, veliko se bosta pogovarjala, snovala načrte za prihodnost, se še bolj zbližala in predvsem veliko smejala. Krasni praznični dnevi so vam vlili dovolj energije, da bo lep še ves ta teden. Strelec od 23. novembra do 21. decembra ^^ Kadar vse kaže, da je vse v najlepšem redu, se ponavadi izkaže, da kaj spregledamo. Niste izjema. Čeprav boste le molčali in dajali vtis, da vam je vseeno, ne bo čisto tako. Svoj delež odgovornosti sicer poznate, ne morete pa si ga priznati. Ni v vašem stilu. Vendar družinsko srečo s tem svojim ravnanjem postavljate na kocko -če ne boste ukrepali, se bo obrnila proti vam. Kozorog od 22. decembra de 20. januarja Veliko skrivnost ste dovolj dolgo čuvali v svoji duši, sedaj pa vas že tako močno obremenjuje, da ne zmorete več. Nič hudega ne bo, če jo zaupate še komu, kvečjemu boste še lažje in lepše zadihali. In zna se izkazati, da je bilo prav napak, da je niste izdali že prej. Kratek izlet bo lep, nežnosti bo dovolj, pa še finančno stanje se vam bo popravilo. Vodnar od 21. januarja de 20. februarja Za spremembo in po dolgem času je pred vami točno takšen teden, kot si ga v tej pomladi že nekaj časa želite. Čeprav ste že rahlo obupali nad svojim čustvenim življenjem, boste spoznali nekoga, ki vam bo močno pognal kri po žilah. Izkazalo se bo, da sta "za " oba, prvi dnevi pa bodo naravnost sanjski. Denar boste morali bolj skrbno obračati, če želite izpeljati tako željen nakup. R X c_ > 13 O (Z> z H m O uprave in pokrovitelja, da letos moramo ujeti Evropo. Pod takim pritiskom je bilo težko igrati, toda uspeli smo, vse je za nami, Evropa je tu in upam, da bomo sedaj imeli še boljše pogoje za naše delo, predvsem finančne možnosti za mednarodno uveljavitev. Na tekmi s Pivovarno Laško nimamo kaj izgubiti, je boljša od nas in velik favorit. Seveda si srčno želimo, da bi se s čim boljšo igri poslovili od naših zvestih gledalcev od letošnjega prvenstva." Želja trenerja Mira Požuna se je uresničila že na prvi tekmi v Celju, ko je le malo manjkalo, da bi rokometaši Gorenja pripravili izjemno presenečenje. Sinoči, v sredo, je bila v Rdeči dvorani v Velenju druga tekma. O LU H Z č co O < —> cc < D Z> DC Z s o LU Č CO o CL ALI STE VEDELI, DA ... RUDAR proti KRKI Novotermu? v nedeljo, 8. maja, ob 16.30 igra nogomet... ♦ .. so vstopnice ceneje v Arkadi, Orionu in Klubu, .. do mestnega stadiona ni daleč? • *APS AVTOPREVOZNIŠTVO IN SERVISI p. o. VELENJE C o > D c_ > "D O cn 5! m O r~ > Z 13 C u > D c_ > 1. SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA lisifej iP Sabljaški klub Rudolf Cvetko Mladi navdušili v Zagrebu Na posamičnem in ekipnem članskem turnirju v floretu na zagrebškem" velesejmu so mladi velenjski sabljači dosegli odlične uvrstitve. V posamični konkurenci je nastopilo 31 tekmovalcev, med prvih osem pa sta se uvrstila kar dva člana velenjskega kluba. Peter Bczlaj je osvojil šesto, Gregor Uran-jek pa osmo mesto. Ostali velenjski tekmovalci so se uvrstili takole: 1 l.Rok Bezlaj, 12.Drago Razinger, 18.Jure Meh, 22.Gregor Gorjan in 25.Robert Črešnik. V velenjskem klubu so še posebej veseli dobrih uvrstitev Jureta Meha in Gregorja Gorjana, ki vadita šele poltretje leto; če bosta namreč še naprej tako hitro napredovala, si od njiju še veliko obetajo. V ekipnem delu tekmovanja je nastopilo deset ekip, tu pa so se Velenjčani odrezali še bolje. Prva ekipa (Peter Bezlaj, Gregor Uranjek in Drago Razinger) je klonila šele v finalu proti prvi ekipi zagrebške Mladosti in osvojila drugo mesto, druga ekipa (Rok Bezlaj, Jure Meh in Gregor Gorjan) paje glede na svojo mladost prav tako prijetno presenetila in osvojila šesto mesto. Balinanje I i I I S i I Zmagali še tretjič Mladinci so 27.april počastili s posamičnim takemovanjem, na katerem so izbrali šaleškega predstavnika za nastop na letošnjem državnem prvenstvu. Nastopilo je 14 balinarjev, pričakovano zmago sije priboril dejan Grenko, za njim pa so se zvrstili Vlado Gregorič ml., Davorin Vargek in Simon Rednak. V soboto so odigrali 3.kolo v 2.državni ligi - vzhod. BK RLV MACO je zmagal še tretjič zapored in so tako še naprej na vrhu lestvice. Tokrat so premagali ljubljansko Zarjo z 11:6. Blestel je bližač Voglar, zelo dobri so bili tudi ostali, še posebej mladi Knez, ki se razvija v odličnega bližača. BK Megrad iz Rogaške Slatine je gostoval pri Slaviji v Ljubljani, izgubil s 6:11 in je trenutno na 10.mestu. ■ Boris Knavs Športno plezanje Matej v polfinalu Moskve V Moskvi je bila druga letošnja preizkušnja športnih plezalcev za svetovni pokal. Sodelovalo je več kot 100 plezalcev in 21 držav. Med slovenskimi tekmovalci se je najbolje odrezal Velenjčan Matej Mejovšek, ki se je prebil v polfinale, na koncu osvojil 27. mesto in s tem nove štiri točke za svetovni pokal. Tekme svetovnega pokala bodo nadaljevali jeseni, Matej pa bo 28.maja v Ostrani na Češkem nastopil na evropskem članskem prvenstvu, kjer računa na uvrstitev med dvajset najboljših. ■ BJ j Mag. Evgen Dervarič: ;"Največja j skakalna j tekma | doslej' Od 24.do 26.junija bo v Ve-I lenju že 4.mednarodna prire-| ditev Ski Jumping Challenger, . to je tekma v smučarskih sko-I kih na izločanje. Najprej bo I 24.junija nočna tekma po kjlasičnem sistemu tekmovanja za "Ru- I | darsko svetilko", naslednji dan bo nastopilo 64 skakalcev na I ■ izločanje, najboljših 16 pa se bo uvrstilo na nedeljski finale za ■ ■ denarne in praktične nagrade. Do te velike prireditve je na prvi po- . gled še daleč, vendar so v velenjskem smučarsko-skakalnem klu- ' I bu priprave pričeli že zdavnaj. Po prvih podatkilf sodeč se Velenju obeta največja smučarsko- | I skakalna prireditev doslej, predsednik njenega organizacijskega I ■ komiteja mag. Evgen Dervarič pravi takole: "Res je, obeta se ■ nam vrhunska prireditev. Priprave nanjo smo pričeli že pred več J I kot mesecem dni. Med drugim smo jo najprej predstavili na zim- « | skih olimpijskih igrah, za tem pa še v Planici in povsod poželi | | ugodne odmeve. Sedaj nadaljujemo s sklepnimi pripravami, ki I ■ zajemajo ureditev skakalnice, zagotavljanje potrebnih sredstev in ■ . privabljanje skakalcev. Zdaj že vemo, da bodo prišli mnogi, ki v . ' svetu veliko pomenijo." Če skrivnost, kateri bodo zagotovo nastopili? "Zagotovo pridejo Norvežani z Bredesenom, olimpijskim zma- I i govalcem in svetovnim rekorderjem v poletih, tu bosta češka in | . slovaška reprezentanca z Jaroslavom Sakalo, svetovnim prvakom . v smučarskih poletih, Italijani s Cecconom in Lunardijem, Av- ' I strijci z Andreasom Goldbergerjem, dogovarjamo se še z Japon- I | ci, ki bodo v tistem času na treningu v Nemčiji in jih bomo po- | I vabili na našo prireditev, nastopili bodo seveda vsi najboljši I i slovenski skakalci in še koga bomo privabili." Organizacijski komite ima torej polne roke dela, ob vsem tem | ' pa računa tudi na pomoč in sodelovanje vseh v Šaleški dolini in ■ I širše. ■ vos I I-------------------1 Na Graški gori zanimivi teki Športni program na prvomajskem srečanju občanov Velenja in Mozirja na Graški gori so popestrili z družinskim štafetnim tekom in tretjim gorskim tekom v organizaciji Tekaške sekcije Gorenje. Ljubitelji teka v naravi so imeli na Graški gori pestro izbiro, saj so lahko izbirali med krajšimi progami za družinski štafetni tek po izvirni formuli 600 + 600 + 1200 m, ali pa so se odločili za gorski tek na dolžini 8.500 m po gozdni poti od prireditvenega prostora na Graški gori do vasi Cirk-ovce in nazaj. Tekaški del prireditev že ima domovinsko pravico na osrednji proslavi delavskega praznika na Graški gori in tudi stalnih gostov iz več krajev Slovenije ne manjka več. Tako so na družinski tek ponovno prišli Klemenovi iz Celja in si že drugič priborili veliko torto, darilo znane slaščičarne hotela Paka. Med gorskimi tekači so večino daril sindikata SKEI Gorenje in kolajn Območne, organizacije Zveze svobodnih sindikatov Velenje dobili domači rekreativci, tretjič zapored pa je na tem teku nastopil veteran Milan Ivanetič iz Metlike skupaj s tekači iz Maribora, Ljubljane in drugod. Tekaške prireditve na Graški gori so podprla nekatera velenjska podjetja in zasebniki, s tem pa so omogočila tudi udeležbo velenjskih tekačev na bližnjih množičnih tekaških prireditvah v Ljubljani, Radencih in drugod. Rezultati tekov 1. maja na Graški gori: Družinski štafetni tek: 1. Klemen (Celje) 7:35, 2. Lozič (Velenje) 8:43, 3. Voglar (Dolič) 8,44, 4. Tučič (Rače pri Mariboru) 9,13, 5. Ramšak 10,36, 6. Bačovnik (obe Velenje) 13,59. 33. gorski tek: člani do 39 let: 1. Branko Krajnc 30,51, 2. Igor Jelen (oba Velenje) 33,06, 3. Marjan Cafuta (Maribor) 36,22; veterani nad 40 let: 1. Jože Uranjek 33,31, 2. Obrad Lazič (oba Velenje) 34,39, 3. Maks Stopar (Ljubljana) 38,36; članice: 1. Dragica Hriberšek 41,34, 2. Anka Pugelj 42,05, 3. Ljubica Dolovski (vse Velenje) 43,07; veteranke: I. Lojzka Felicijan (Velenje) 60,12. Dečki: 1. Simon Tasič (Mislinja) 54,48,2. David Daneu (Velenje) 56,43; deklice: 1. Veronika Šporin (Velenje) 60,12. ■ Hinko Jerčič Šahovske novice • V četrtek, 21. aprila 1994, seje na občinskem prvenstvu za posameznike zbralo 22 tekmovalcev, ki so odigrali 9 krogov po švicarskem sistemu s tempom 2 krat 10 minut. Prepričljivo je zmagal Peter Voglar, ki je osvojil 8.5 točke, sledili pa so mu Aleš Kopač 7.5, Tomo Novak 6.0, Bojan Lorger 6.0, Andrej Novak 5.5 itd. • Učenke iz OŠ Ravne pri Šoštanju so na državnem ekipnem prvenstvu v Krškem med 17 ekipami osvojile odlično 3. mesto. • Na turnirju za osnovnošolce je pri mlajših zmagala Natalija Hudournik, pri starejših pa so si prvo mesto razdelili Elvir Joldič, Karmel Siladi in Sanel Pašagič. • V četrrtek, 28. aprila je ŠŠD organiziralo ekipno občinsko tekmovanje za leto 1994. Zmagala je ekipa Rudnika lignita Velenje pred Športnim društvom TEŠ in Krajevno skupnostjo Šoštanj. (A.N.) • Na 3. odprtem tumiiju Alpe-Jadran v Portorožu je zmagal zagrebški velemojster Cebalo, z delitvijo 3,mesta pa seje kot najboljši slovenski predstavnik izkazal FIDE mojster Maijan Črepan iz Petrovč. • V počastitev 27.aprila je ŠK Žalec priredil hitropotezni turnir za posameznike. Zmagal je Dušan Brinovec (10,5), drugi je bil Karli Turk (8,5) in tretji Stane Skok (8). (J.G.) 8. svetovno prvenstvo učiteljev smučanja Na osnovi odličnih uvrstitev, na državnem prvenstvu smučarskih učiteljev, sta se dva člana SK Velenja, Tomo Gorišek in Bojan Silovšek uvrstila na svetovno prvenstvo učiteljev smučanja. Slovensko reprezentanco smučarjev učiteljev so zastopali: vodja ekipe - F. Dobre in tekmovalci: Krek M^- Erlah, Štuhec D., Ram-pre S., Čebulj P., Stjepanovič A., Sitavrek B. in Gorišek T. Na pot smo se podali 9. 4. v zgodnjih jutranjih urah iz celovškega letališča, od koder smo preko Zuericka in Stockholma pristali v Ostersundu na severnem delu Švedske. Sledila je dveurna vožnja z avtobusom skozi tipično švedsko pokrajino poraščeno s smrekovimi gozdovi in jezeri, ki so v tem letnem času še vedno pokriti z debelo snežno odejo. Posebej zanimive so bile smreke, ki so bile zelo gosto raščene in so imele daljše iglice. Ceste, ki vodijo skozi to slikovito pokrajino so zelo dobro urejene, speljane večinoma naravnost, vozniki na njih pa so zelo disciplinirani (nihče ni vozil več kot 80 km/h). Končno smo prispeli na prizorišče svetovnega prvenstva v manjši kraj Vemdalen. Nakar smo se nastanili v hotelu, ki je bil zgrajen že leta 1936. Po prvem vtisu, ki ni bil najboljši, nas je vse navdušila notranjost, ki je nudila popolno hotelsko udobje (savno, bazen, solarij, fitnes studio, telovadnico, disko in aperitiv bar), vse to pa je bilo usklajeno s staro švedsko -vikingško kulturo. Naslednji dan smo spoznavali sam smučarski center s tekmova-lišči. Smučarski center obsega 27 žičnic in sedežnic s 180 km urejenih smučarskih prog. Vse proge so obdane z gozdovi, kar ne preseneča, saj smučarski center leži na nadmorskLvišini od 350 - 720 m. Tretji dan smo opravili trening na tekmovalni progi, popoldan pa smo si ogledali mestece Vemdalen. Zanj so značilne majhne lesene hišice z belimi polknicami. Naslednji dan je sledila uradna otvoritev in pozdrav. Tu smo se spoznali s konkurenco iz 12 držav: Avstrija, Italija, Švica, Slovaška, Turčija, Nemčija, Finska, Japonska, Norveška, Francija, Slovenija, Švedska. Peti dan je sledila tekma, ki je bila res vrhunsko organizirana. Proga je bila dolga več kot 1 min, in je bila tehnično zelo zahtevno postavljena. Tekmovanje je bilo razdeljeno v 3. skupine (kategorije): ženske, moški elitna skupina do 30 let, moški seniorji nad 30 let, pri katerih se je upoštevalo mednarodno priznano pravilo ISIA - odbitek od časa glede na starost: Rezultati: Kategorija ženske: 1. INNERKOFLER MARLIES (ITA), 2. VENZIN MARLIES (SUI), 3. KIRCHLER WALLY (ITA), 8. KREK MATEJA-ERLAH (SLO), ŠTUHEC DARJA - ODSTOP (SLO); Kategorija moški - seniorji: 1. GSTREIN HELMUT (AUT), 2. ORIO SERGIO (ITA), 3. SCHMID RATUS (SUI), 17. RAM-PRE SANDI (SLO), Kategorija moški - elita: 1. KONIGS RAINER HAR-TUIG (ITA), 2. CRETIN STEPHANE (FRA), 3. HAASER RENE (AUT), 16. ČEBULJ PAVLI (SLO, nekdanji član slovenske A reprezentance), 30. GORIŠEK TOMO (SLO), 34. SILOVŠEK BOJAN (SLO), 35. ŠTE-FANOVIČ ANDREJ (SLO) Kot zanimivost naj omenim, da sta se na štartu pojavila dva svetovno znana smučarja kot sta Ingemar Stenmark in Stepan Ny-berg. V veleslalomu je sodelovalo 120 tekmovalcev. Skupna uvrstitev slovenske ekipe v veleslalomu pa je bilo 6. mesto. Z doseženim rezultatom je bilo naše moštvo zadovoljno, z morebitnimi prejšnjimi pripravami pa bi lahko dosegli še več. Zvečer pa smo se odzvali na povabilo turške reprezentance, ki je organizirala turški večer z njihovo značilno hrano in pijačo. Šesti dan smo se pripravljali za demonstratorski nastop (formacija štirih demonstratorjev). Po večerji smo odšli na skupni družabni večer v disko, zanimiv pa je bil zapiralni čas diskoteke (ob 1. uri zaprejo), ki velja po vsej-Švedski. Sedmi dan - udeležili smo se tekmovanja demonstratorjev, z vnaprej določeno sestavo vožnje (pluženje, osnovni zavoj, paralelni zavoj). Tu je naša ekipa osvojila skupno 8. mesto. Po demonstra-torskem tekmovanju smo si ogledali še mednarodno tekmovanje v smučarskih tekih. Zvečer pa je . bila razglasitev rezultatov in podelitev priznanj, ki se je končalo z banketom tipične švedske kulinarike (lososi, medvedi, losi...) Osmi dan - zadnji dan. V zgodnjih jutranjih urah povratek v domovino. Ob tej priložnosti bi se želela zahvaliti vsem sponzorjem, ki so nama Omogočili nastop na tem svetovnem prvenstvu: GORENJE, RUDNIK VELENJE, . ZAVAROVALNICA TRIGLAV, NAŠ ČAS, STELL d.o.o., ŠTUDENTSKI SERVIS VELENJE, TOM SKI SERVIS, ENARD d.o.o., SPINEL d.o.o., CVETLIČARNA BELI CVET, VELCOM d.o.o., KODI d.o.o. MEDNARODNA ŠPEDICIJA, ŠPORTNA ZVEZA, ELAN, IMAGO d.o.o., HI-FI STUDIO SUŠIN BORIS, VITA d.o.o. ZASTOPSTVO ZA FISCHER. O v i d.d. Lava 7, 63000 Celje 31-334, fax: (063)411-811 O) O) co LEASING - polog + 12 obrokov ■■■i IBJflVE. RAZPISI _ * RADIJSKI MOZAIK * RADIJSKI MOŽAIK * RADIJSKI MOZAIK * RADIJSKI MOZAIK * .y( Af Bogdan gre pa v penzijo! Naš radijski ansambel bo v prihodnjih dneh ostal brez enega rednih članov: Bogdana Mugerleta. Končno se mu je izpolnila želja, ki jo je v sebi nosil že vsaj dve leti: da bi se upokojil, namreč. Ne zato, ker bi mu radijski kolegi šli tako na živce, tudi zato ne, ker svojega dela naenkrat ne bi imel več rad, ampak zato, ker zahteva delo v tem našem poklicu tako peklenski tempo, da ga že čisto zdrav človek ne prenaša najbolj dobro. No, Bogdan nam je ob tisti prvi vesti, ko nam je zaupal: "Zdaj pa grem", povedal v isti "Preden grem, vam še popravim, kar je za popravit, "je rekel Bogdan Mugerle in potem odšel na dopust. Kdo bo zdaj skrbel za nas? sapi, da bo kdaj pa kdaj še kaj naredil za nas in za poslušalce. Saj kar tako prenehati z aktivnim delom pač ne moreš. "Le da bom zdaj naredil toliko kot lahko in tisto, kar si želim. Čisto rešili se me še ne boste," seje pošalil. Prav te dni je začel koristiti redni letni dopust, sodelavcem obljublja takoj po njem veliko fešto, potem si bo od dopusta malo spočil in potem čakal poštarja, da mu prinese prvo penzijo. "Kakšna kaj bo?" je najbolj pogosto vprašanje, ki si ga zastavlja v teh dneh. U mkg GIBANJE PREBIVALSTVA Občina Velenje: t x at a * » i Poroki: Andreja Špeh, Lokovica št. 43 in Zdravko Petek, Podgorje št. 10; Tatjana Fekner, Kavče št. 18/a in Jani Škof, Latkova vas št. 20. Smrti: Rozalija Krajnc, roj. 1936, Velenje, Cesta X št. 25; Ana Čulk, roj. 1919, Velenje, Tomšičeva c.št. 10; Stanislav Vintar, roj. 1948, Lukovec št. 9; Jožef Pusto-slemšek, roj. 1922, Juvanje št. 19; Jožefa Sekoranja, roj. 1911, Bukovžiak št. 67; Amalija Peta-ver, roj. 1902, Velenje, Kidričeva c.št. 23; Srečko Vutkovič, roj. 1907, Velenje, Slandrova c.št. 4/a; Alojz Brežnik, roj. 1917, Breg št. 7; Anton Satler, roj. 1927, Draža vas št. 67. Občina Žalec: asassBiiiaiiiaiisssiia Poroki: Vesna Legovič, Velenje in Matjaž Kač, Zg. Roje; Irena Čede, Šempeter v Sav. dolini in Ivan Terčon, Klanec pri Komnu. Smrti: Marija Kainz, stara 82 let, druž.upok., Petrovče št. 100; Marija Kos, stara 88 let, druž.upok., Marija Reka 25; Karolina Viditz, stara 74 let, upokojenka, Polzela 39. riNC KINC IKIINC 1 DOM KULTURE VELENJE Resnična zgoda o preživelih Sobota*7.5! ob 22.15 " * " " Potnikih letalske nesre2e v --začetku sedemdesetih let, ki so PREDPREMIERA se borili za življenje 10 tednov CAS NEDOLŽNOSTI (AGE brez kakeršnekoli pomoči zu- OFINNOCENCE) • nanjega sveta, ob mrazu in brez ljubezenska drama. hrane seveda Režija: Martin Scorsese - . \/i u- U ,1 Dfff ur KINO ŠOŠTANJ Vloge: Mtchaelle Pfetffer, VVi- ..................... nona Ryder, Danile Day Lewis... Torek, 10. 5 ob 18. uri Impresivna in zelo čustvena £|y| (Alive) - pripoved o prepovedani ljubez- PUSTOLOVSKA DRAMA. ni, ki se dogaja v sedemdesetih letih 19 stoletja KINO ŠMARTNO OB PAKI siasassssBaiiaii&iaiass OSKAR za kostumografijo! Torek, 10.5. ob 20.30 uri Ponedeljek, 9.5.' ŽIVI (Alive) • ob 17.30 in 20. uri__PUSTOLOVSKA DRAMA. ŽIVI (Alive) - PUSTOLOVSKA DRAMA. V petek, 13.5. - PREDPRE- Režija: Rfank Marshall MIERA glasbenega filma THE Vloge: Rthan Hawk, Vincent DOORS! Spano... Ob slovenski premieri! ■i '*' '■ SMM V? pilil l i JgffiM ...... f š§sks> / MM \ 11 m POLZELA 38 informacije jtl tel.: (063) 721-052 'Id.o.o. SUZUKI UGODNI KREDITNI POGOJI NA 48 MESECEV. DEVIZNA KLAVZULA. 30% POLOG, 10% -11,5% LETNA OBRESTNA MERA. PRI GOTOVINSKEM PLAČILU 5% GOTOVINSKI POPUST. STARO ZA NOVO SWIFT 1,0 GL HB 18.228 DEM SWIFT 1,3 GL 19,804 DEM SAMURAI LX 24.643 DEM VITARA VX 34.568 DEM SUBARU UGODNI KREDITNI POGOJI NA 48 MESECEV VIVI0 GLI4WD 17.980 DEM JUSTY J12S4VVD 22.560 DEM LEGACY RANGERDL1,8 4WD36.000 DEM DAIHATSU CHARADE TS 1,0 15.280 DEM CU0RE CAT 16.800 DEM APPLAUSE Xi 27.500 DEM FIAT CINOUECENTO 900 i.e. 13.540 DEM UNO 1,0 i.e.S CAT 15.730 DEM TIPO 1,6 i.e. 6AT 18.460 DEM TEMPRA 2,0 i.e. CAT 23.600 DEM CROMA 2,0 TDI 29.990 DEM Tam 68290 Sevnica, Slovenija, Hermonova l, p.p. 9 telefon: n c (0608) 41 224, fax: 106081 41 626 lelex: 35815TANSEV SI LASTNIKI KOSTANJEVIH GOZDOV! S prihodom pomladi se sezona za posek pravega kostanja ni končala. TANIN SEVNICA tak les odkupuje vse leto. Les je lahko tudi suh, grčav ali kriv. Po potrebi vam opravimo tudi posek. Rok plačila je 15 dni po dobavi. Pokličite nas na telefonsko številko 0608/41-349 ali 41-044 in o vsem se bomo dogovorili. Gibanje Mladi raziskovalci za razvoj občine Velenje Časovni razpored javnih predstavitev raziskovalnih nalog v šolskem letu 1993/94 Javne predstavitve bodo potekale v Gimnaziji Centra srednjih šol, v učilnici / 2. nadstropje, po naslednjem razporedu: v ponedeljek, 9. maja 1994, ob 17. uri: - Napake analogno digitalnega in digitalno analognega pretvornika - Zagon in regulacija 3-faznega asinhron, motorja s krmilnika - Zagon in regulacija enosmernih motorjev - Programski virusi - Statični preračun določenih nosilcev - Statika - osnovni pojmi - Uklon - Količine v mehaniki - Rač. prikaz osnov geometrije in nastanek evolventnega ozobja v torek, 10. maja 1994, ob 17. uri: - Meteorski roj perzeidov 1993 - Odnos prebivalcev KS Škale do pojavov onesnaževanja njihovega življenjskega prostora - Določanje strupenosti v odpadni vodi po Offhausovi metodi - Vsebnost fotosintetskih pigmentov v iglicah smreke Picea Abies L. Karsten na različnih rastiščnih pogojih - Vpliv rastnih dejavnikov na okoreninjanje potaknjencev - Uporaba HT kompozitov v športu - Korozijska obstojnost kovinskih materialov v poliolu in v zmesi poliola s potisnimi sredstvi v sredo, 11. maja 1994, ob 17. uri: - Množični fanatizem - Huda luknja - Cerkvena umetnost v Šaleški dolini - Topografija javnih spomenikov v Velenju po letu 1945 - Orgle v župniji Sv. Mihaela - Bolnica Topolšica skozi čas - Cerkvene bratovščine in društva v župniji Šoštanj v četrtek, 12. maja 1994, ob 17. uri: - Petje pri mrliču v Šaleški dolini - V Slatinah 'no kajžico 'mam - Bralna kulture v Šaleški dolini - Lubadarji lahko uničijo gozdove - Bogastvo rastlin v zdravilnih pripravkih velenjske lekarne - Rak - boriti se proti njemu in živeti z njim v sredo, 18. maja 1994, ob 18. uri: - svečana podelitev priznanj in nagrad v dvorani Skupščine občine Velenje 107,8 MHz (oddajnik Piešivec) in 88,9 MHz (oddajnik Velenje) ČETRTEK, 5.MAJA: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Horoskop; 8.00 Vaš glas, naša glasba; 9.00 Ljubljanska banka se predstavi; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje. 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.10 Poslovni utrinek; 16.30 Kdaj,kje,kaj; 17.00 Press ambulanta; 18.00 D'J NEWS; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. v PETEK, 6.MAJA: 6.00 Dobrojutro; 6.15 Brskamo po zgodovini; 6.30 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Horoskop; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje. 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Petkov klepet; 16.30 Za konec tedna; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. SOBOTA, 7.MAJA: 6.00 Dobrojutro; 6.30 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Horoskop; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje. 14.00 Pozdrav; Vaše čestitke in pozdravi; 14.30 Poročila; 15.00 Kdaj,kje,kaj; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.30 Govorimo o filmu; 17.00 Izbor pesmi tedna; 18.00 V imenu Sove; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. NEDELJA, 8.MAJA: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Horoskop; 8.00 Nedeljski utrinek; 9.00 Poročila; 10.00 Na svidenje. 14.00 Pozdrav; Vaše čestitke in pozdravi; (vmes ob 14.30 Poročila; ob 14.50; 15.50 in 16.50 epp bloki); 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.15 Duhovna iskanja; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. PONEDELJEK, 9.MAJA: 6.00 Dobrojutro; 6.30 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 8.00 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje. 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.30 Kdaj,kje,kaj; 17.00 Ponedeljkov šport; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. TOREK, 10.MAJA: 6.00 Dobrojutro; 6.30 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Horoskop; 8.00 Odstopim, odstopiš; 8.30 Borzni kotiček; 9.30 Poročila; 9.45 Kuharske variacije; 10.00 Na svidenje. 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.30 Kdaj,kje,kaj; 17.00 Naši kraji in ljudje; 17.30 Pa zapojmo eno po slovensko; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. SREDA, ll.MAJA:6.00 Dobrojutro; 6.30 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Horoskop; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje. 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.30 Kdaj,kje,kaj; 17.00 Mi in vi; 18.00 Živ žav; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. TEDENSKO POROČILO O MERITVAH ONESNAŽENOSTI ZRAKA NA OBMOČJU OBČINE VELENJE V tednu od 25. 4.1994 do 1. 5.1994 so povprečne 24-urne koncentracije SO2, izmerjene v AMP na območju občine Velenje, presegale dovoljene dnevne,koncentracije: 125 mikro-g S02/m2za urbana in industrijska območja 100 mikro-g S02/m3za neindust.,zaščitena in rekreacijska območja v naslednjih dneh: 25.4. AMP Graška gora 210 mikro-g/m ■ SEKRETARIAT ZA OKOUEIN PROSTOR MAX. POLURNE KONCENTR. od 25.4. do 1.5.1994 konc. SO 2 (mg/m3) TOP. V.V ZAV VEL. MERILNE POSTAJE EE3 29.4. BI 26.4. CD 30.4. □ 27.4. DEŽURSTVA Občina Velenje Zdravstveni zavod Velenje ima organizirano NUJNO MEDICINSKO POMOČ za celotno območje občine Velenje v Zdravstvenem domu Velenje in to 24 ur na dan (podnevi in ponoči - ob delavnikih in praznikih). Pomoč poiščite osebno v Zdravstvenem domu Velenje ali po telefonu na številko 94 ali 856-711. Zdravniki: Četrtek, 5. maja - dopoldan dr. Grošelj, popoldan dr. Urbane, nočni dr. Renko in dr. Lazar Petek, 6. maja - dr. Žuber, popoldan dr. Gašper, nočni dr. Kozorog in dr. Urbane Soboto, 7. maja in nedeljo, 8. maja - dr. Gašper, dr. Vrabič in dr. Pirtovšek Hssiasiaaiifiaaisiasiai Ponedeljek, 9. maja - dopoldan dr. Urbane, popoldan dr. Slavič, nočni dr. Kordež in dr. Friškovec Zobozdravstvo: V soboto, 7. maja, nedeljo, 8. maja - dr. Vesna Pupič-Gabršek, od 8. do 12. ure v dežurni zobni ambulanti ZZ Velenje. Lekarna: Ob sobotah, nedeljah in praznikih je dežurna lekarna v Velenju z enourno prekinitvijo med 12. in 13. uro. Veterinarska postaja v Šoštanju: Od 6. maja do 13. maja - Ivo Zagožen, dr.vet.med., Jerihova 38, tel.: 0609/618-117. Veterinarska postaja v Mozirju: Do 8. maja - Drago Zagožen, dr.vet.med., Ljubno, tel.: 0609/616-978 (841-769). 5. maja 1994 m IGRICO "GAME BOY"in dve kaseti prodam. Cena po dogovoru. Telefon 854-201 po 15. uri. CITROEN CX RE prodam z vso luksuzno opremo, brezhiben, letnik 87 za 10.800 DEM. Telefon 858-052. SEDEŽNO GARNITURO PRODAM. Telefon 857-287. ZAZIDLJIVO PARCELO 846 m2, v Velenju prodam in že vpeljano farmo polžev 2000 m2. Telefon 850-726. BMV316, letnik 88, registriran do 95/4,prodam. (4 vrata). Telefon 885-002. NAJAMEM ENO ALI ENO IN POL-SOBNO STANOVANJE na območju občine Velenje ali Žalec. Možnost predplačila za 6 mesecev. Telefon 0602-42-808 po 20 uri. RENAULT 4-GTL, letnik 1988, registriran do maja 95, prodam. Cena 3900 DEM. Telefon 858-170. R4 GTL, letnik 82, registriran do 7/94, prodam za 1500 DEM. Telefon 857-927 ali 851-226. SLOVENSKI PAR NAJAME ENO ALI DVOSOBNO STANOVANJE v Velenju ali okolici. Telefon 852-623 popoldan. NAJAMEM ENOSOBNO STANOVANJE in prodam karto za premog. Telefon 850-387. KUPIM UVOŽEN ŠIVALNI STROJ. Telefon 858-884. KUPIM HIŠO V VELENJU ali bližnji okolici, po možnosti nedograjeno. Pisne ponudbe pošljite na Naš čas, Foitova 10, z oznako šifre:"GOTOVINA". NOVO TAJNICO PANASONIC prodam za 10.990 SIT. Telefon 850-552. MALI OGLASI DVE PRIKOLICI DOMAČE IZDELAVE za traktor nosilnosti 21, prodam. Telefon 885-157. R-4 GTL, letnik 82, registriran do 9.10.94, dobro ohranjen, prodam za 1.700 DEM. Informacije ne naslovu Božič, Cesta talcev 15, Šoštanj. ZASTAVA 101, letnik 81, registrirano do 2/95, prvi lastnik, prodam. Telefon 895-214. GILERA 125, ARIZONA, letnik 88, prodam za 2700 DEM. Telefon 858-265. MARIJA ŠPEGEL IZ MUTE obvešča, da bo prodajala kokoši nesnice v nedeljo 9.5.94 od 8.30 do 9 ure v Šleku pri Stropniku, blizu cerkve. Kokoši so krmljene z domačim šrotom, pasme Hisex, stare 3,5 in 6 mesecev rujave in grahaste. Pri nakupu desetih rujavih 3,5 mesecev starih kokoši, vam eno podarijo. Lahko jih naročite tudi po telefonu 0602-61-202. ZASTAVO 750, letnik 84 ugodno prodam. Informacije po telefonu 851-518, popoldan. RENAULT 4-GTL, letnik 86, ugodno prodam. Telefon 850-625. LADO SAMARO 1300 S, letnik 89, reg. do konca leta, rdeče barve, prodam. Telefon 853-476. VIDEO CAMCORDER SAMSUNG VPE 807, prodam. Telefon 858-627. OTROŠKO POSTELJICO bele barve z jogijem, zglavnikom in odejo prodam za 12.000 SIT, šivalni stroj Slavica Bagat z lesenim ohišjem, na nožni pogon, prodam in barvni TV Gorenje. Telefon 857-274 po 20. uri. V ŠOŠTANJU PRODAM poslovno stanovanjski objekt in v Velenju več stanovanj. Telefon 856-899 od 7. do 14. ure. CENTRALNO PEČ FEROTEM, traj-nogorečo peč novo, še ne montirano in štedilnik malo rabljen na drva zelo ugodno prodam. Telefon 893-051. KOMPLET KUHIJO IN DVE PAPIGI, prodam. Telefon 850209. 1200 KOMADOV CEMENTNE STREŠNE OPEKE, prodam. Telefon 892-241. MLADIČE ČRNIH VELIKIH ŠNAV-CERJEV, prodam. Telefon 851-902. V VELENJU PRODAM DVOSOBNO STANOVANJE. Telefon 851-122 popoldan. KUPIM HOJCO ZA OTROKA. Telefon 858-897. KOSILNICO S KOSO, Gorenje, ugodno prodam. Telefon 893-456 zvečer. 25 m2 PARKETA, Stadler traj-nožarečo peč za centralno in fasadni perlit, prodam. Telefon 855-537. LADO 1200,1978, motor za Zastavo 750 in barvni televizor prodam. Cena po dogovoru. Telefon 832-573 zvečer. KAMNOSESIVD PODPEČAN ŠALEK 20, tel: 857 - 558 Uradne ure vsako sredo in soboto OKENSKIH POLIC, TLAKOV.. ZAHVALA Ob boleči izgubi naše ljube mame, stare mame in babice ANE CULK se prisrčno zahvaljujemo vsem sorodnikom, peijateljem in znancem z;a izražena sožalja, darovano cvetje in sveče, kakor tudi sosedom iz Tomšičeve 10. Topla zahvala velja za dolgoletno zdravljenje osebju bolnišnice Topolšica. Iskrena hvala za poslovilne besede gospe Boben. VSI NJENI ZAHVALA OB BOLEČI IZGUBI DRAGEGA moža, očeta, starega očeta Franca Hribernika Iz srca se zahvaljujemo Vsem, ki so stali ob strani na poti njegovega slovesa VSI NJEGOVI Sporočamo žalostno vest, daje tragično preminil naš sodelavec STEVO KOVAČEVIČ rojen 12.7.1959 KV ŽELEZOKRIVEC kot dobrega sodelavca in prijatelja ga bomo ohranili v lepem spoinu. Sodelavci GIP VEGRAD Velenje Glej, zemlja sije vzela, kar je njeno. A kar ni njeno, nam ne more vzeti. In to, kar je naskončno dragoceno, je večno in nikdar ne more umreti. (S.Makarovič) 9. maja 1994 bo minilo leto dni, od kar nam je kruta bolezen vzela našo drago mamo, bico in ženo TEREZIJO ZEVART 23.9.1937-9.5.1993 Nemogoče je verjeti, daje ni več med nami, da ni več slišati njenega glasu, njenih korakov,... nemogoče je verjeti, da čas tako počasi celi bolečino. Zahvaljujemo se vsem, ki seje spominjate, postojite ob njenem prezgodnjem grobu ter ji prižigate svečke. VSI NJENI ZAHVALA Zahrbtna bolezen je iztrgala iz naše sredine našo drago ženo, mamo, mamko ROZALIJO KRAJNC 19.8.1936-20.4.1994 Iz srca se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem, prijateljem, ki so skupaj z nami delili bolečino, poklonili cvetje in sveče ter jo v tako velikem številu pospremili na njeno mnogo prerano zadnjo pot. Posebna zahvala velja dr. Grošlju in dr. Bezlajevi za izkazano pomoč. Hvala tudi kolektivu Komunalnega podjetaja Velenje, bivšim sodelavcem kolektiva EKO, govornici Tei, gospodu župniku za opravljen obred ter pevcem za ganljive pesmi. Žalujoči: Mož Slavko, sin Samo, hčerka Slavica z možem Zvonetom in vnuček Tini. Nikoli ne boš izvedela, kako pusto in težko je brez tebe. Ostali so le sledovi tvojih pridnih rok MILKA VOVK 24.9.1914-10.5.1989 V SPOMIN VSE MINE, A SPOMIN NA VAJU ŽIVI VEČNO V NAŠIH SRCIH. SLAVKO VOVK 16.4.1907-22.9.1984 VSI VAJINI "Naš Cas" izdaja Časopisno založniško in RTV podjetje NAŠ ČAS, d.o.o. Velenje, Cesta Františka Foita 10. Izhaja ob četrtkih. Po mnenju Ministrstva za informiranje St. 23/26-92 je "Nas čas" uvrščen med proizvode informativnega značaja iz 13. točke, tarifna številka 3, za katere se plačuje 5 odstotni prometni davek. Uredništvo: Boris Zakošek (direktor in glavni urednik), Stane Vovk (odgovorni urednik), Milena KrstiC-Pianinc, Bogdan Mugerie, Janez Plesnik, Tatjana Podgoršek, Bojana Špegel, Mira Zakošek (novinarji), Peter Rihtarič (oblikovalec). Sedež uredništva in uprave: Velenje, Foitova 10, p.p. 89, telefon (063) 853451,854-761,856-955. Žiro račun pri SDK Velenje, številka 52800603-38482. Cena posameznega izvoda je 100,00 tolarjev, trimesečna naročnina 1100,00 tolarjev. Rac. prelom in oblikovanje: III ■ ! «* f 1 in LUMINA Grafična priprava, tisk in odprema: GZP Mariborski tisk Maribor. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Večina kresov Je bilo zelo velikih In goreli so pozno v noč Toliko mlajev kot letos že dolgo nI bilo. V Clrkovcah so postavili kar tri, In to kakšne... Skupaj z vrhom so namerili dobrih 36 metrov Za nageljnjl Je na Graškl gori zadišalo po okusnem golažu Prvomajsko srečanje na Graški gori Ostali zvesti tra tiiciji Prvomajski večer in sam praznični dan sta bila tudi v Šaleški dolini nadvse vesel, bogat s priložnostnimi prireditvami. Na mnogih vrhovih so zagoreli kresovi, krajani pa so marsikje kar tekmovali med sabo, kdo bo postavil več mlajev in kateri bo višji. Čeprav je popoldne na praznični dan začelo deževati, slabo vreme ni skisalo prazničnega razpoloženja. Mnogi krajani velenjske, mozirske in slovenjgraške občine so preživeli praznični dan na Graški gori, ki tako ohranja svojo tradicijo. Že zgodaj dopoldne so se odpravili na to privlačno izletniško točko. Nekateri peš iz doline, mnogi z organiziranimi prevozi do Plešivca, od tam naprej pa peš na vrh Graške gore. Letos še po makadamski cesti, morda bo tako tudi še prihodnje leto, verjetno čez dve leti ali tri leta pa bo na Graško goro po zatrjevanju zavzetih Plešivčanov vodila že lepa, sodobna cesta. Nagelj v gumbnico je bil tudi letos darilo območne organizacije ZSSS Velenje, ki je poskrbela za prvomajsko srečanje ob 104. obletnici tega pomembnega delavskega praznika. Takoj po prihodu se je večina okrepčala z zelo okusnim golažem, za katerega je tudi letos poskrbel velenjski Gost, prilegla pa seje tudi steklenica piva ali kozarček druge pijače; saj je bila to priložnost, da so za trenutek pozabili na vsakdanje skrbi. Šestnajsto prvomajsko srečanje so začeli s krajšim kulturnim programom, v katerem je sodeloval Moški pevski zbor Kajuh iz Velenja pod vodstom Alenke Mlinšek, učenka plešivske po-družniške šole Maja Oderlab pa je povedala pesem o 1. maju. Po pozdravnem nagovoru Andreja Kranjca, predstavnika območne organizacije je vse zbrane nagovoril predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije mag. Dušan Semolič. Po slovesnem nagovoru je delegacija udeležencev prvomajskega srečanja ponesla šopek pomladanskega cvetja k spomeniku Nošenje ranjencev. Srečanje so nato nadaljevali s športnimi igrami: družinskim štafetnim tekom, tretjim gorskim tekom, večina pa seje odpravila na bližnji Jesenjakov hrib. Moči je ostalo še za ples ob zvokih ansambla Noč in dan.... samo do dežja. ms.Vovk 1 r^f, * #X> %t 1 k 7 g i J Čeprav kar malce preveč siti, so pošteno potegnili. Je bilo dovolj za nasprotnika? P" I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I L KS Kavče C G S t £1 Zdi DTaZIlik Podkraj V Kavčah in Podkraju so lani načrtovali precej nalog, ki naj bi jih letos opravili. Nekaj želja so uresničili pred minulimi prazniki. Razširili in asfaltirali so 1.500 metrov cestnih odsekov, končali vodovod in telefonijo v Podkraju, pričel pa je delovati tudi kabelsko razdelilni sistem v zaselku Tajna. Zadnji dan aprila so vse te pridobitve predali namenu, ob tem so blagoslovili Blažičev križ, ki so ga morali zaradi gradnje otroškega i-grišča prestaviti na drugo mesto, zaključek slavja in prvomajsko praznovanje pa so pripravili na domačiji Mesarstva Sušeč, ki je bila glavni pokrovitelj tega praznovanja s kresovanjem, za razvedrilo pa so poskrbeli . Podkrajski fantje. abm £den \zme(f desetih asfaltiranih cestnih odsekov v Kavčah Mag. Dušan Semolič Zahteve hudimano aktualne tudi danes Dušan Semolič in Mira Videčnik, predsednica območne organizacije Slavnostni govornik je najprej dejal, da tradicija 1. maja ni zgolj golo praznovanje tega spominskega dogodka. Ta tradicija se veže na zahteve delavcev o treh osmicah, ki so jih postavili pred 104. leti. Te so, kot je poudaril, hudimano aktualne tudi danes. Delavci so že takrat zahtevali osem ur dela, osem ur časa za počitek in osem ur kulture ter zabave. "Prva osmica je zelo aktualna za današnji čas. Stotride-set tisoč brezposelnih bi si jo rado privoščilo. Zeli si, da bi veljala tudi zanje in zato ob prvem maju naslavljamo svobodni sindikati naše zahteve na tiste, ki lahko vplivajo, da bi pri nas ljudje lahko še bolje živeli. To so najprej oblast, vlada in parlament, ki lahko največ storijo za gospodarski razvoj. Ta pomeni odpiranje novih delovnih mest, priložnost mladim, ki so končali šole, da najdejo delo. Oblast lahko sprejme tudi ustrezne zakone. Ti morajo ščititi ljudi ne pa državo. "Obračamo se tudi na stranke. Pokažimo," je nadaljev al, "da znamo v Sloveniji ob vseh razlikah, kijih moramo spoštovati, vendarle živeti strpno in človeško. Obračamo se tudi na direktorje, delodajalce. Ti so tisti, ki krojijo usodo delavcev v podjetjih. Dajte," jih je pozval, "ostanite delodajalci in ne delojemalci. Neriščite rezerv v nizkih plačah in metanju delavcev na cesto pač pa v boljši organizaciji, novih izdelkih, iskanju novih trgov. Na koncu je delavce pozval k še večji solidarnosti, saj bo le močno delavstvo spoštovanja vredno." g Med priljubljenimi prvomajskimi Izletniškimi točkami Je tudi gora Oljka. Letos je bila oblegana kot menda že dolgo ne. (tap)