TATENBAH ZGODOVINSKA POVEST. Dr. O. Ilaunig: Razpoloženje se je razvijalo kakor pri te} mizi, tako tudi pri drugih vedno bolj, saj se je zato skrbelo, kajti strežaji so donašali iz kleti najboljša \ina, da so žarela vsem gostom lica od razigrane volje. A vsakega veselja je enkrat konec. Solnce, ki se fe pokazalo po jutranjem hudem nalivu na jasnem nebu, se je ie poslovilo od danes tako veselega mesta ter posfalo kot pozdrav svoje zadnje žarke črez Schlossberg, nato pa zatonilo za goro. Vlegcl se je mrak na cesto. Vedeli so pa, da želi Njegovo \retičanstvo mir, ker zdravje mu ni bilo najbolj trdno in tudi drugi nujni posli so zahtevali počitka. Tako se je polagoma začela prazniti dvorana. . Grof Viljem Tatenbah je že imel pripravljen ?oz za svoje goste pred širokim izhodom iz grada. S^poštljivo je poljubil grof Ivan Erazen Ta- tenbah grofici Zrinjski roko, ki mu jo je pustila za trenutek, čutil je, kakor bi rahlo pritisnila svoje prste v njegovo dlan. Nato pa se je vsedla v voz zraven svojega soproga. Kmalu nato se je odpeljal tudi grof Erazem Tatenbah sam s svojo so-progo v svoje stanovanje Lugek na Glavnem trgu, ne da bl spregovoril ž njo kakSr^ besede. Tisto noč je grof Erazem Tatenbah ni dosti spal, vednr. mu je bil pred očmi obraz lepe grofice Ane Katarine Zrfmske, glpri*1" so ga še vedno njene žareče oči tako pomembno, tako vprašajoče.  Na gradu Riegersburg. Krasna iena, sapeljival Biseri t alatih ble§č« ji laseti, Mokra }i tuč fz oči trepeče; Sladek na ustnfh se ziklje ji smeh, Sineh, ki obilost obeta slasti, V srci želje, hrepenenje bJidi. Stritnr. Kako ponosno stojiš vendar ti veličastni grad tam na visoki črni skali in gledaš zmagoslavno daleč na okoli kakor kralj na trdnem prestolu, katerega ne more doseči nobena sovražna sila. Daleč gledaš proti severu, kjer se dvigajo visoke gore, prijazno se oziraš proti vzdohu, kjer se razprostira nepregledna ravnina, od juga pa se ti smchljajo valoviti hribčeki z belimi cerkvicami in hrami, tam, kjer je raj Štajerske, slovite Slovenske gorice. Kako te vabijo v svoj objem, v vinograde, obložene s sladkim grozdjem; a ti se ne ganeš, nočeš zapnstiti vzvišenega mesta, saj sam gojiš žlahtno trto ob svojih obronkih. In sem od zapada te pozdravljajo visoke gore na štajersko-koroški meji. Toda daljna je ta pot in rajši tukaj kraljuješ, da te občudujejo vsi, ki prihajajo od blizu in daleč. Stojiš tukaj kakof bi bil na večni straži — in to jo tudi res. Že slavni Rimljani so poznali važnost te točke ter postavili tukaj obramono zidovje. Se bolj pa je postal ta grad važen, ko so začeli vpadati krvoločni Turki v krščanske doželc. Tedaj sj stal mogočen in trden, in nobcna sila ti ni bila kos. Pa saj tudi lahko, kajti prodi-oti bi moral skozi scdcm obrambnih zidov, I-i-pdno l>i prišel do trdnjavc same — krone relopa Kradu. Tudi izstradati bi je ne mosel, saj ce!ih 25 oralov zemlje je med varnim zidovjem in dobra mrzla voda v globotem studencu ne usahne nikdar. Bilo je tedaj presbrbljeno za vse, da se sovražnik ni mogel pplaatiti te važne postojanke. Pač je gledal Turek na svojih pohodih proti ponosni trdnjavi, poskuSal je, da bi jo dobil po izdajalcu, a vsi napori so ostali brezuspešni. In tako stoji ta grad še vedno v vsej svoji veličastnosti kot živa priča davne obsežne zgodovine, ki se je odigravala pod njim v okolici in v njegovih obsežnih prostorih samih. Za časa bivanja plemenitašev Iz vseh strani Štajerske v njenem glavnem mestu so se shajali znanci ter prijatelji v Gradcu in po graščinah v bližini mesta. Saj se je nudila za to prilika, kajtl sedaj so bili v središčn Štajerske, Bog ve, kdaj se zopet snidejo, ker potovanje tedaj ni bilo tako prijetno. Soproga grofa Erazma Tatenbaha Judita Eleonora je bila velika prijateljica Regine Galler, od leta 1688 poročene Pirgstall. Njena mati, tedaj vdova, znana Elizabeta Galler je bila tedaj- lastnica tega gradu. Regina Purgstall ]>) povabila svojo prijatoljico erofico Judito Taienbahovo na erad sv >je matere, kajti vročina v mestu je bila v tistem Casu neznosna. Da sta bila seve povabljena tudi grof Erazem Tatenbah in njegov stric Viljem, je razumevno. Ker pa slednji ni hotel pustiti svojih gostov iz Hrvatskega samih, so sprejeli tudi ti vabilo; ali je na to opozoril grof Ivan Erazem Tatenbah, kronika sicer ne pove, a misliti si to moremo, kajti od dneva, ko je spoznal grofico Zrinjsko, je bil vznemirjen, za kar pa ni vedel pravega vzroka. Iskal je zopet priložnosti, da bi se sešel z oboževano grofico. — Bil je lep dan sredl julija, ko so se zgodaj odprla Železna vrata, skozi katera se je peljalo več vozov in zdirjalo nekaj jezdecev. Bila je družba, namenjena na pot v grad Rlegersburg. Okoli poldne je zatrobll grajski vratar iz vlsokih lin v znamenje, da prihajajo gostje. In res, dol v dolini pri križu se je videla vrsta vozov ter jezdecev, ki so se poniikali po potu proti gradu. Odprla so se vrata *n skozi nje je stopila cela vrsta gostov. Trajalo je dalje časa, da so dospeli skozi sedem vrat na vrhu gradu, saj tudi grad sam je v visočimi 478 nletrov. V takozvanl rlmski dvoranl ie spreiela last- nica Elizabeta Galler svoje goste. Bila je visoke postave, približno 40 let stara, zelo lepa in plemenitega obraza, ki je tudi kazal odločnost, neustrašenost, nekaj viteškega, da celo bojevitega. Ljubila je stare šege in običaje, zato je tudi dala leta 1648 pokopati svojega strica Žiga barona Wekslerja na način, kakor se je to izvrševalo v srednjem veku. Ljubila je tudi lov, to ji je kaj ugajalo, in tako je prišlo tudi več gostov, ki so imeli s tem zabavo. Prišli so nam že znani gostje oba grofa Viljem Leopold in Erazem Tatenbah, le-ta s svojo soprogo, grofa Frankopan in Peter Zrinjski s svojo soprogo, katero je Reglna Purgstall še posebno s svojim soprogom Ernestom baronom Purgstall pozdravila. Od plemenitašev so še došli: oba grofa Trautmannsdorf in Kolonič, oba viteza reda Maltezanov ter grofica Khisl, mlada, lepa in duhovita vdova, ki je na tihem oboževala grofa Trautmannsdorfa; ta ljubezen pa je bila brezupna, ker oboževani razen svojega plemstva nl posedoval ničesar. Kot zadnja sta bila Krištof Ignac pl. Abcle Lilicnberg, komornik Njegovcga Vcličans^va, ki ie tudi bil v cesarjevem spremst\ru ter Petcr Volk, tedanji namestnik župana mesta Gradra, doma iz Švice, po rodu neplemenitaš, a drugate veleučen in posebno v pravnih zadevah jako podkovan. Le-ta dva je posebno prijazno pozdravil baron Ernest Purgstall, saj je imel kot vladni svetnik z obema opravke. Bfl pa je danes ttidi poseben povod za slavIjenje, saj njegova soproga je obhajala sedemnajsti rojstni dan in zato je bil tem bolj vesel, da je došla tako odlična družba. Še celo z ognjevitim Krištofom Frankopanom se je kmalu sprijaznil, Ceš, kar je bilo v deželni hiši, je bi!a stvar naziranja, kar pa ne sme motiti družabnih vezi. Baronu Purgstall je moralo tudi ugajati, kajti grof Frankopan je bil posebno dobre volje ter je tudi pozdravil današnjo slavljenko kakor tudi lastnico mogočnega gradu s tako izbranimi in ob enem laskavimi besedami, ki so vzbudile občno pozornost in priznanje. Po prvem sprejemu in razgledovanju krasnih prostoror ter razgleda na vse strani se je zbrala družba v vcliki obcdnici, da se veselijo z gostiteljico ter njeno hčerjo današnjega dn?. In zopet je nanoslo tako, da je dobil prostor zraven grofice Zrinjske grof ErazeiB Tatenbali na eni strani, na dmgi Je bil grof Trautmannadorf zraven grofice Khisl, kateri je dvoranil od druge strani vedno živahni grof Frankopan. Grofica Tatenbahova je povabila k sebi soproga njene prijateljiee na eni strani, na drugi pa je bil pl. AJbele. Grof Kolonič je moral delati družbo današnjl slavljenki na eni strani, na drugi pa lastnici od go-stov toliko občudovanega gradu Rlegersburg. Ponosni lastnici je sedel ob drug-i strani Peter Volk. Pri tej srečni razvrstitvi se je razvila praf kmalu vesela zabava. Elizabeta Galler je bila posebno vesela, da je imela ob strani gosta — pravnika, kajti bila je zapletena v vcč pravd zaradi gradu, in dobro podkovani pravnik Volk bo gotovo vedel o tem in onem dati kako pojasmto. Govorilo se je o dogodkih zadnjih slavnostl v Gradcu. Kmalu so se začele napitnice, med katerimi je bila Frankopanova naravnost polna poetičnega poleta, ob enem prisrčna ter tudi ognjevita, da je spravila celo omizje v najboljše razpožonje. S ponosom je gledafa grofica Zrinjska svojega brata, ki je kar pfaval v vcselju ter se lcosal. kako bf zabava! svojo soscdinjo, tako da je bil nokoliko otožno razpoloženi grof Trautmanaadorf akorai Ijutosumen.