OSREDNJA F
KNJIŽNICA
CELJE
L. —------
li 1 5 5 5
POŠTNINA PLAČANA PRI POSTI 3310 ŽALEC
3 - 4/96 leto 65
MAREC - APRIL 1996, ŽALEC, S. 33 - 60
ISSN 1318 - 6138
foto: M. Z.
Delo v hmeljiščih se je po dolgi zimi končno začelo !
VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE VAM ZELI HMEUARSKO ZDRUŽENJE SLOVENUE
VSEBINA
ZAPISNIKI SEJ (J. Breznik).................................... 35
PRIDELAVA HMELJA V LETU 1995 (M. Drobne)......................37
PRIPRAVA HMELJIŠČ NA REZ HMELJA (M. Zmrzlak)..................40
STROJNA REZ PRVOLETNIH NASADOV HMELJA (M. Veronek)............41
ODPORNOST HMELJEVE PERONOSPORE ZA RIDOMIL IN MONITORING REZISTENCE (M. Dolinar)..............................j.......43
t
RASTNI SUBSTRATI NAMESTO KOMPOSTA PRI SAJENJU BREZVIRUSNIH SADIK HMELJA (M. Veronek)....................................47
: I
I
INŠTITUT VAM SVETUJE (V. Knapič)..............................49
AGROGEL - OBETAVEN NAČIN BOJA PROTI SUŠI TUDI V HMELJARSTVU
(P. Ogorelec)...............................................52
USTANOVLJEN HMELJARSKI SINDIKAT (S. Leskošek).........56
PRIDELOVANJE HMELJA V SAVINJSKI DOLINI SKOZI ČAS (F. Ježovnik).57
Revija Hmeljar, Žalskega tabora 2, 3310 ŽALEC Izdajatelj in založnik: Hmeljarsko združenje Slovenije
Glavni in odgovorni urednik: Martina Zupančič; Urednik strokovne priloge: Miljeva Kač; člani uredniškega odbora: Marjana Natek, Franc Puklavec, Marjan Drobne, Janez Luževič, dr. Lojze Četina, mag. Iztok Košir, mag. Marta Dolinar, Drago Gajšek, Vinko Drča; lektor: Anka Krčmar TISK: HARI tisk, Dobriša vas 36, Petrovče; Frekvenca 12 - krat letno
Revija je po mnenju št. 23/40 pristojnega organa uvrščena med proizvode informativnega značaja, za katerega se plačuje davek od prometa proizvoda po 5 % stopnji.
Naklada: 750 izvodov
Seja tehnične komisije mednarodne hmeljarske zveze
Pod predsedstvom dr. Gregory K Lewisa je 1. marca 1996 v Parizu zasedala tehnična komisija mednarodne hmeljarske zveze.
Predsednik je poročal, daje prijavljenih 5 referatov, ki bodo predstavljeni tehnični komisiji 5. avgusta 1996 na mednarodnem hmeljarskem kongresu v Muenchnu. Štirje referati obravnavajo problematiko obiranja, sušenja in kondicioniranja hmelja. Predstavnik Južno Afriške republike pa bo v svojem prispevku prikazal tehnologijo pridelovanja hmelja v Južno Afriški republiki.
Gospod Schräg, predsednik MHZ, je predlagal, naj tehnična komisija na zasedanju v Muenchnu obravnava tudi problematiko zaščite hmelja, ker bodo na kongresu prisotni tudi trgovci, pivovarji, proizvajalci zaščitnih sredstev in predstavniki oblasti - politiki. Menil je, da je kongres priložnost, da se najbolj merodajni, ki odločajo o harmonizaciji, homogenizaciji, registraciji itd., zaščitnih sredstev,
seznanijo s to problematiko, da bodo lažje ukrepali.
Po daljši in precej burni razpravi, v kateri je bilo poudarjeno, da bi se s to problematiko morala ukvaijati znanstvena komisija, ki pa je premalo aktivna, se je oblikoval predlog, naj se v okviru zasedanja tehnične komisije v Muenchnu odmeri cea 1 ura časa za predstavitev problematike zaščite hmelja, znanstvena komisija pa naj pripravi pisno poročilo o delu za preteklo obdobje.
Po diskusiji o nadaljnjem delu tehnične komisije je bilo sklenjeno, naj se na naslednjih zasedanjih obravnava:
-	problematika jemanja vzorcev za ugotavljanje kvalitete hmelja,
-	metode analiz za ugotavljanje alfa kislin,
-	problematika dušika v storžkih,
-	modelna kalkulacija za hmelj (slovenska) in možnosti zmanjšanje pridelovalnih stroškov.
Seja ekonomske komisije mednarodne hmeljarske zveze
Seje ekonomske komisije, kije bila 1. marca 1996, so se udeležili predstavniki naslednjih držav članic MHZ: Belgije, ZRN, Češke republike, Francije, Velike Britanije, Poljske, ZDA, Slovaške, Španije in Slovenije. Seji je prisostvovala tudi gospa M. Wauters, predstavnica komisije Evropske skupnosti za hmelj v Bruesslu.
Na osnovi pisnih in ustnih poročil predstavnikov posameznih držav članic HMZ je ugotovljeno:
1.	Površine hmeljišč so se pri članicah MHZ v letu 1995 zmanjšale za 121 ha, in sicer z 68.341 ha v letu 1994 na 68.220 ha v letu 1995.
2.	Površine so se zmanjšale za 273 ha pri aroma sortah in povečale za 152 ha pri grenčičnih sortah.
3.	Pridelek hmelja v letu 1995 (2.075.674 centneijev) je bil zali % (1.207.307 centneijev) večji od leta
1994	(1.868.367 centneijev)
4.	Pridelek alfa kislin pa je bil v letu 1995 6986 ton,
kar je za 16,37 % več kot leta 1994, ko je bilo pridelane alfe samo 6004 tone.
5.	Za leto 1996 se ponovno ocenjuje zmanjšanje hmeljišč za 2,3 8 procentov (1627 ha), največ v Češki republiki (700 ha) in Slovaški (200 ha).
6.	Ponovno se bodo bolj zmanjšale aromatične sorte kot grenčične.
7.	Ves pridelek hmelja letnika 1995 je skoraj prodan.
8.	Hmeljaiji večine držav članic MHZ so dosegli v predprodaji višje cene kot pa so bile dnevne.
9.	Cene za posamezne sorte in vrsto prodaje so bile med cca 5 in 9 DEM za kg.
10.	Kljub prodanemu hmelju letnika 1995 v letu 1996, ni pričakovati višjih cen.
11.	Letnika 1996 imajo v predprodajah prodanega: Francija 100 %, ZDA 77 % (1 leto stari podatki),
Velika Britanija 73 %, ZRN 70 %, Poljska 70 %, Slovenije 70 %, Češka republika 50 %, Belgija 20 %.
12.	Hmeljarji ZDA trenutno sklepajo petletne predprodajne pogodbe za aroma sorte po 6,8 DEM/kg in za grenčične sorte po 4,5 DEM/kg. To so cene za letnik 1996. V naslednjih letih pa cene naraščajo za približno 3 procente.
13.	Poljska je pričela z namakanjem hmeljišč, zato pričakujejo v naslednjih letih večje pridelke.
14.	Španija zmanjšuje površine zaradi premene in koncentracije hmeljišč.
V nadaljevanju je ekonomska komisija obravnavala problematiko varstva hmeljišč, zlasti vprašanje usklajevanja problemov varstva med ZDA in Evropo. Ker ni prišlo do dogovora, kdo naj to dela: ali skupna komisija ali ožja kupina, so sklenili, naj o problemu odloči predsedstvo MHZ.
Seja predsedstva mednarodne hmeljarske zveze
Seja predsedstva mednarodne hmeljarske zveze je bila 2. marca 1996 v Parizu. Sejo je vodil predsednik gospod J. Schräg (ZRN).
Seji so prisostvovali predstavniki Belgije, ZRN, Češke republike, Poljske, Slovaške, Francije, Velike Britanije, ZDA in Slovenije. Seji je prisostvovala tudi ga. M. Wauters, predstavnica Evropske komisije v Bruesslu.
Glede na razmere v nekdanji Jugoslaviji in na odnose svetovne javnosti do Zvezne republike Jugoslavijeje bil na predlog generalnega sekretarja dr. Alojza Četine sprejet sklep, naj se odnosi MHZ
-	ZR Jugoslavija “odmrznejo” in naj ZRJ ponovno sodeluje v MHZ kot polnopravna članica.
Sprejeto je bilo poročilo o zasedanju predsedstva v Pekingu in pohvalili so organizacijo kongresa v Kitajski. Še vedno pa obstaja dilema, ali se bo Kitajska vključila v MHZ.
Z javnimi volitvami so bili ponovno soglasno izvoljeni za dobo enega leta:
-	J. Schräg (ZRN) za predsednika MHZ,
-	F. Chvalovsky (ČR) za podpredsednika,
-	N. Batt (ZDA), za podpredsednika,
-	J. Blanchard (Vel. B.) za podpredsednika.
V nadaljevanju je bilo sprejeto poročilo o delu tehnične in ekonomske komisije.
Dolga in precej buma razprava se je razvila glede varstva hmelja oziroma problematike harmonizacije, homologacije in toleranc posameznih zaščitnih sredstev v posameznih državah. Sprejetje bil predlog nemške delegacije. Po tem predlogu se bo
problematika zaščite hmelja usklajevala in reševala v ožji skupini med Evropsko unijo oziroma ZRN in ZDA Ključne osebe so gospod Otmar Weingarten in gospod Engelchard v ZRN ter gospod San Mc. Gree in gospod Norm Batt v ZDA Vse države pa naj v to skupino vključijo strokovnjake-specialiste, ki delajo na področju varstva hmelja. Skupina bo sodelovala z vsemi, ki lahko kakorkoli pripomorejo k reševanju problematike zaščite hmelja. To so predvsem predstavniki oblasti, hmeljski trgovci, pivovaiji, predstavniki kemične industrije, ki razvijajo in izdelujejo sredstva za varstvo hmelja, in dmgi.
Glede tržne situacije je bila dana ocena, da kljub prodanemu hmelju letnika 1995 ni izgledov za povečanje cen hmelju. Hmelj je pač posebna kultura, ki se uporablja samo za pivo. Nekoliko bolj optimistični so bili predstavniki ZDA ob dejstvu, da se v ZDA povečuje poraba hmelja (alfa kislin) za 100 1 piva, kar je posledica konkurence malih pivovarn.
Predstavniki ZRN so zbrane informirali, da priprave na mednarodni hmeljarski kongres, ki bo združen s kongresom evropskih trgovcev v Muenchnu, normalno potekajo. Pričakujejo cca 250 udeležencev.
Vse države, članice MHZ, ki še niso poslale predlogov za hmeljarske ordne, naj to storijo čimprej oziroma najkasneje do konca aprila.
Na osnovi informacije, da se Rusija zanima za članstvo v MHZ, so pooblastili generalnega sekretaija dr. Alojza Četino, da vzpostavi stik z ruskimi hmeljaiji.
Jože Brežnik
PRIDELAVA HMELJA V LETU 1995
Pt> nekaj slabih letinah je hmelj v letu 1995 dobro obrodil.
Pridelanega je bilo 3.967 ton na 2.371 hektaijih. V primeijavi s preteklim letom je bilo pridelanega 12 % več hmelja na 2 % manjših površinah. Tako so hektarski pridelki v povprečju bili večji za 14 %.
Pregled nasadov hmelja po letih nam kaže na zmanjševanje hmeljišč po letu 1993 - kar za 2 % letno. V letu 1995 je na to zmanjšanje vplivala tudi izgradnja avtoceste, ki je teq'ala 30 ha nasadov.
Spreminja se tudi struktura sort zasajenega hmelja. Tako je pri vodilnih treh sortah prisoten porast deležev sort aurora in bobek, delež savinjskega goldinga pa pada.
Iz tabele priglašenega hmelja je razvidno, da je bil skupni pridelek hmelja v letu 1995 največji v zadnjih petih letih. Pri vodilnih treh sortah je bil dosežen pridelek najvišji pri sorti bobek, nato pri aurori in savinjskem goldingu. Ob oceni rodnosti sort letnika 1995 ugotavljamo, daje savinjski golding v zadnjih petih letih najbolje obrodil in da sta aurora in bobek v letu 1991 in 1993 letu imela višje pridelke.
Tabela 1: Prijavljena hmeljska pridelava po letih - od 1991. do 1995.
E H E L J S I I 8 A S A D I » H E E T A 8 J I H
; i ) ! SORTA !! j n ! ! ! i	— i i		1991. !		■	19 9 2	J 1		19 9 3	JI		19 9 4			19 9 5		
	l.t. VEGET.	! RODNI ! SAS.	! SIUPAJ ! ! NASADI !	l.l. VEGET.	! RODNI ! ! NAS. !	SKUPAJ !! NASADI ! !	l.l. 7KGET.	! RODNI ! ! NAS. !	SKUPAJ !! l.L. NASADI !!VEGRI.		! RODNI ! ! NAS. !	SIUPAJ !! NASADI ! !	l.L. (EGET.	! RODNI ! NAS.	SKUPAJ NASADI	
! SG !! i	n	29	i 821	! 850 !	26	! 799 !	825 1!	34	! 768 i	802 !!	10	! 673 !	683 ! !	18	! 611	630	
! AU Ü 1			] J	32	! 1.178	1 1,210 !	15	! 1,225 !	1,240 !!	21	! 1,238 Ì	1.259 !!	41	! 1,234 !	1,275 ! !	29	! 1,226	1.255	
! BO !! 1	! 1	32	! 43	Ì 75 ! J	1	39	J 73 ! 	1	112 >! 	11	56	! 111 ! J	».	167 !! 	t L	77	! 174 !	251 ! !	46	! 226	271	
ICR-SORTR ! ! i	11	28	! 11	! 39 !	7	! 42 !	49 n	35	! 47 !	82 if	3	! 81 !	84 !!	6	! 91	97	
1 OST. SORT J! i	11	11	! 173	! 184 !	4	! 155 !	159 !!	1	! 142 !	143 !!	3	! 123 !	126 !!	11	! 107	118	
! SKUPAJ ! !	132	! 2,226	! 2,358 !	91	! 2,294 !	2,385 !!	147	! 2,306 !	2,453 !!	134	! 2,285 !	2,419 ! !	109	! 2,261	2,371	
H I G L A S E 8		P R1 D E LE l		V TONAH												
! SOHA i! ! ! !	TON	ì XG / HA !		108	i KG / HA ! ! ! i t		TON	! KG / HA ! !		TON	! KG/HA !!		TON	! KG / HA		; ;
	PRIDED	!R.HAS.	! SKUPAJ !	PRIDELKIH.NAS. !		SKUPAJ ! !	PRIDED	1R.NAS. !	SKUPAJ !!	TORLI!R.NAS. !		SKUPAJ !!	PRIDED	1R.NAS.	SKUPAJ	j j
! SG !!	934	! 1.211	! 1,169 !	959	! 1,200 !	1,162 ! !	742	! 966 !	925 !!	877	! 1,303 !	1,284 !!	8B7	! 1,450	1,408	11
! AU ! !	2,283	1 1,938	! 1,887 !	2,222	! 1,814 !	1,792 !!	2,360	! 1,906 !	1,875.!!	2,005	! 1,625 !	1,573 !!	2,268	! 1,850	1,807	j j
! BO !!	103	! 2,395	! 1,373 !	344	! 1,973 !	1,286 !!	266	! 2,396 !	1,593 !!	350	! 2,011 !	1,394 ! !	503	! 2,228	1,854	j j
ICE-SORTE !!	26	! 2,364	! 667 !	60	! 1,429 !	1,224 ! !	93	! 1,979 !	1,134 ! !	125	! 1,539 !	1,484 !!	149	! 1,642	1,538	j j 11
loST.SORT.il	289	! 1,671	! 1,571 !	192	! 1,239 !	1,208 !!	207	i 1,458 !	1,448 ! !	185	! 1,506 !	1,470 ! !	160	! 1,491	1,357	j i
! SIUPAJ ! !	3,695	! 1,560	! 1,567 !	3,577	i 1,559 !	1,500 ! !	3,668	! 1,591 !	1,495 !!	3,542	! 1,550 !	1,464 !!	3,967	! 1,754	1,673	; j
Dejavnike, ki so vplivali na pridelavo hmelja v letu 1995, lahko razdelimo v dvojne:
a)	talne razmere, vremenski pogoji, pravočasno in vestno opravljeno delo hmeljaijev med vegetacijo so prispevali k dobremu pridelku,
b)	negativno pa so najbrž vplivali: starostna struktura nasadov, izbor sadilnega materiala, starost žičnic in zastarelost obiralnih sistemov.
TALNE RAZMERE večinoma ustrezajo življenjskim zahtevam sort, ki jih pridelujemo. Še vedno pa je premalo namakalnih naprav in zanesljivih vodnih virov.
Tabela 2: Prikaz talnih razmer in možnosti namakanja hmeljišč v letu 1995
SORTNI SESTAV v letu 1995 je bil naslednji: savinjskega goldinga je bilo 27 %, aurore 53 %, bobka 11 %, CE-kultivarjev 4 % in ostalih sort 5
%.
V nove nasade so sadili sorte savinjski golding, aurora, bobek in celejo. Te sorte so vodilne v pridelovalnem izboru. V izbor sort je bila uvedena
tudi sorta magnum, ki je v fazi introdukcije.
STAROSTNA STRUKTURA nasadov ni ustrezna. Glede na optimalno življenjsko dobo hmelja, ki je v povprečju 12 let, je bilo preveč hmeljišč starih nad 12 let (42 %) in premalo v prvem letu vegetavije (5 %).
Tabela 3: Prikaz starosti nasadov hmelja v letu 1995
IZBORU SADILNEGA MATERIALA so posvečali hmeljarji premalo pozornosti. Le 51 hektarjev ali 47 % je bilo zasajenih prvoletnih nasadov s priznanimi sadikami A in B certifikata.
Na kakovost hmelja so vplivali tudi ZASTARELI OBIRALNI SISTEMI ter STAROST ŽIČNIC, katerih 1 % obnove na leto v zadnjih letih ne zadošča, zato se stare, neobnovljene žičnice med vegetacijo podirajo (v letu 1994 17 ha, v 1995 pa 27 ha).
Kakovost hmelja je po videzu bila dobra. Storžkov, poškodovanih od bolezni, škodljivcev ali zaradi
dragih vzrokov, je bilo malo. Tudi toče v 1995. letu ni bilo veliko. Hmelj je bil razvrščen takole: v I. vrsto 93 %, v n. 6 % in v III. vrsto manj kot 1 %. Četrte vrste ni bilo.
Obranega je bilo tudi 4.600 kg suhega hmelja -zimsko obiranje.
Kakovost pridelka po vsebnosti vlage, primesi in alfa kislin pa je naslednja:
Povprečna vsebnost ALFA KISLIN je bila v letu 1995 nižja kot preteklo leto: v 1995 je bilo 6,8 %, v letu 1994 pa 7,1 %. V primeijavi med letoma 1995 in 1994 je v porastu delež hmelja z nizko vsebnostjo (v letu 1995: 42 %; v letu 1994: 23 %). Manj pa je pridelka z ustrezno vsebnostjo (v letu 1995:49 %; v letu 1994: 59 %) in z visoko vsebnostjo alfa kislin (1995: 9 %; 1994: 18 %).
Povprečne VLAGE v priglašenem hmelju je bilo
11,9	%, to je manj kot v preteklem letu, ko je je bilo
12,4	%. Delež hmelja z visoko vlago nad 13,5 % znaša le 7 %, kar je tretjina deleža v letu 1994.
Tabela 4: Ocena vsebnosti vlage v hmelju 1995
(delež hmelja po % vi age)
! ! VLAGA 1		
» j Dovoljena ! SORTA ! 1 ! do 11,5%	Zmerna ! Visoka od 11,5% 5 do 13,5% ‘nad 13,5* ?	skupaj :povprečni i hmelja ! % vlage i
! SG 1 24	64 1 12	: { 100 : 12,3 ! i ;
! Ä0 1 38	! 61 ! 1	< i 100 ! 11,8 ! j !
S BO 1 50	44 ! 6	100 ! 11,9 ! 1 ;
! CE-SOSTE ! 9 ; «	43 i 43 t	i t 100 i 12,8 i
i j ! GST.SORTS ! 57	! 24 • 19 :	100 ! 12,1 i i i
! SKUPAJ i 36 j »	57 ! 7 j	j ; 100 ! 12.0 i ! j
PRIMESI je bilo v letu 1995 v hmelju povprečno
3,1	%, kar je v primeijavi z letom 1994 za 0,4 % več. Delež hmelja z nizko vsebnostjo primesi (do 2 %) seje v primeijavi z letom 1994 dvignil od 21 % na 24 %, prišli pa smo do deleža z visokim procentom primesi (nad 5 %), ki ga v preteklem letu ni bilo.
Tabela 5: Ocena vsebnosti alfa kislin v letu 1995
Tabela 6: Ocena vsebnosti primesi v hmelju 1995
(delež hmelja po % primesi)
	Nizek ! Dovoljen ! Visok ! od 2.1% ! d? 2,0% ! DO 5.5% ! nad 5,5%	skupaj hmelja	povprečni ! ! % prim. ! !
! SG	30 ! 65 ! 5	100	3.0 !!
! AU	24 i 75 ! 1	100	3.0 !!
! BO	17 ! 81 ! 2	100	3.3 ! !
! CK-SORTE	21 ! 75 ! 4	100	3.4 ! !
! OST.SORTE	22 ! 77 ! 1	100	3.1 ! !
! SKUPAJ	24 ! 74 ! 2	100	3.1 ! !
Večinoma so vsi navedeni vplivi na pridelek hmelja bolj ali manj tudi subjektivne narave. Ob srečevanju na svetovnem trgu s hitrimi zaostritvami zahtev po kakovosti hmelja, zlasti po vsebnosti primesi, se mora vprašati vsak pridelovalec hmelja, kako bo ravnal v prihodnje, da bo pridelava zanj ekonomsko upravičena.
Marijan Drobne
hmeljarji
IHe pozabite prijaviti pridelave hmelja v leta 1996 Hmeljni komisiji Slovenije do konca aprila S
Delež pridelka v posameznih kategorijah % alfa kislin
		VSEBNOST ALFA	I S L I N	'		
! j SORTA i	NIZKA	! USTREZNA	! VISOKA		'.POVPREČNA ! VSEBNOST ! ALFA K.	
H ! KATEG0R. ! PRIDELEK! KATEG0R. ! PRIDELEK j! !VSEBNOSTI ALFE !V % SORTIVSEBNOSTI ALFE !V % SORTE			! KATEGOR. !VSEBNOSTI ALFE	! PRIDELEK !V % SORTE		
»! SG !	do 3.4 % !	24 !od 3,5 do 4,4 % ! 64	! nad 4.4 %	! 12	! 3.9%	
!! AU !	do 8.0 % !	57 !od 8,1 do 9,9 % ! 37	! nad 9,9 %	! 6	! 8,3%	
! ! BO !	do 4,4 % !	19 iod 4,5 do 6,0 % ! 73	! nad 6.1 %	! 8	! 5,3%	
! !CE-SORT:	do 4.4 %	15 !od 4,5 do 6,0 % ! 66	! nad 6.1 %	! 19	! 5,1%	
! !OST.SOR!	do 6,0 % !	29 !od 6,1 do 8,0 % ! 50	! nad 8,0 %	! 21	! 7.2%	
!!SKUPAJ !	NIZKA !	42 ! USTREZNA ! 49	! VISOKA	! 9	! 6.8%	! !
STROKOVNI NASVETI IN POGOVORI
PRIPRAVA HMELJIŠČ NA REZ HMELJA
Preglejmo žičnice ter odpravimo napake in šele, ko se zemlja posuši, pričnimo z brananjem in finim odoravanjem. Odoravanje ne smemo opraviti pregloboko. Z rezjo in napeljavo hmelja uravnavamo količino in kakovost pridelka, zato moramo biti posebno pozorni.
V začetku marca je bila zima v naših krajih še močno zasidrana, čeprav nas je do nastopa koledarske pomladi ločilo le nekaj dni. Toda dejavniki, ki oblikujejo vreme, se v atmosferi s časom in prostorom hitro spreminjajo in pomlad bo v letošnjem letu v našo deželo, prav gotovo, stopila z velikimi koraki. Aktivnosti na prostem bodo stekle in vsi bomo poskušali nadoknaditi zamujeno.
Predno pričnemo s prvimi agrotehničnimi ukrepi, ki pogojujejo kvalitetno rez hmelja, je potrebno žičnice natančno pregledati in morebitne okvare, ki so nastale v pretekli rastni dobi odpraviti. Ko se zemlja posuši je prvi ukrep, ki spada v sklop obdelave tal, brananje hmeljišč. Z brananjem površino izravnamo, jo očistimo ostankov hmeljevine in vodil ter uničimo oz. začasno prekinemo rast nekaterih plevelnih vrst. V kolikor jesensko odoravanje nismo opravili dovolj natančno in imamo grebene v vrsti preširoke, moramo pred rezjo opraviti še fino odoravanje hmelja. Posebno pozorni moramo biti, da ne odoravamo pregloboko, ker lahko rastlinam poškodujemo trajni koreninski sistem. Poškodbe trajnega koreninskega sistema lahko negativno vplivajo na pridelek tudi v naslednji rastni dobi.
Rez hmelja je, poleg napeljave, prvi ukrep s katerim uravnavamo dinamiko rasti in razvoja hmelja ter s tem posredno vplivamo tudi na količino in kakovost pridelka. Pri rezi je uravnavanje razvoja rastlin določeno z datumom pričetka omenjene tehnološke faze, pri napeljavi pa z izbiro dolžine poganjka, ki ga napeljemo na vodilo. Za prehod rastlin iz ene razvojne faze v drugo je potrebna določena količina (vsota) temperatur. Zato lahko rastline v primeru, ko temperature zraka pozimi niso dovolj nizke, dosežejo fenofazo prvega vznika že
zelo zgodaj spomladi. V takih vremenskih razmerah se pomen rezi, kot regulatorja rasti in razvoja hmeljnih rastlin, bistveno poveča. Pričetek rezi pa ni pogojen samo z razmerami v okolju, ampak je potrebno pri tem upoštevati tudi notranje značilnosti (genom) določenega kultivapa. Tako so v razpredelnici 1 prikazani za slovenske kultivarje hmelja datumi pričetka rezi na področju spodnje Savinjske doline. Na hmeljarskih področjih, kjer je klima, v primeijavi s spodnjo Savinjsko dolino nekoliko hladnejša, pa lahko na splošno pričnemo z rezjo hmelja nekaj dni prej. Seveda pa velja dodati, da prej navedena trditev, zaradi letošnjih vremenskih razmer (snežna odeja), veijetno ne bo držala.
Pri rezi odstranjujemo od koreninskega sistema enoletni les. Z namenom, da ne poškodujemo korenike naravnamo stroj, pri katerem na bodo delovna telesa (rezalni diski) dobro nabrušena, na globino 2 do 3 cm nad glavo štora. Tako kot pregloboka, tudi previsoka rez ni priporočljiva, ker ostane na štoru s peronosporo okužen enoletni les. Zaradi previsoke rezi požene pri drugem vzniku večje število poganjkov, kar nas kasneje ovira pri napeljavi hmelja.
Razpredelnica 1: Datumi pričetka rezi slovenskih kultivaijev hmelja na področju spodnje Savinjske doline
Kultivar
Čas rezi
Savinjski golding
Aurora
Buket
od 5. do 15 aprila od 25. marca do 5. aprila od 5. do 15.aprila
B (ostali) in C kultivarji od 30. marca do 5. aprila
Marko ZMRZLAK
STROJNA REZ PRVOLETNIH NASADOV HMELJA
Mnogi hmeljaiji so prepričani, da za prvoletne nasade hmelja strojna rez ni primema.Če bi jih obrezovali na način, kot večinoma obrezujemo stare nasade, rez ne bi bila primerna. Namreč korenike prvoletnikov so še slabo vraščene, še neolesenele in bolj krhke, pogosto pa tudi posajene neenakomerno globoko. Zato so prvoletni in šibkejši drugoletni (mlajši) nasadi bolj občutljivi in slabše prenašajo ali celo ne prenesejo nepravilnosti, ki se pogosto dogajajo pri strojni rezi starih nasadov. Pravilno in koristno bi bilo, da bi tudi stare nasade strojno obrezovali na način, ki je primeren za prvoletnike, to je z večjim poudarkom na kvaliteti
foto: M. Veronek
Rez mora biti gladka in na primerni globini S sodobnimi rezalniki jo opravimo lažje in bolj kvalitetno, Se posebno v prvoletnikih.
dela. Slabo opravljena rez lahko oslabi nasad hmelja za več let in bistveno zmanjša pridelke ali nasad celo uniči. Posebno škodljiva je pregloboka rez. Čas rezi hmelja pomembno vpliva na količino in kvaliteto pridelka. Zgodnje, hitrorastoče sorte so na čas rezi običajno bolj občutljive kot pozne. Pri prezgodnji rezi imajo redek cvetni nastavek in grobe velike storžke. Pri prepozni rezi pa je cvetni nastavek številen, storžki pa ostanejo drobni. V obeh primerih je pridelka manj in je slabe kakovosti. Storžki vsebujejo tudi manj alfe. Zelo poredko se zgodi, da časovno ekstremno različna rez da boljši pridelek, kot časovno običajna rez. Tudi prvoletnike je
priporočljivo obrezati v časovno optimalnem obdobju za posamezno sorto, a na začetku, pred rezjo starih, polnorodnih nasadov. Enako velja za šibke mlajše in šibke stare nasade. Vsem šibkim nasadom zgodnja rez prija in omogoči, da se hitreje okrepijo.
Za pravočasno rez običajno ni bojazni. Strojne kapacitete večinoma močno presegajo potrebe, kar omogoča, da bi lahko strojno obrezovali bolj skrbno in kvalitetno, kar bi se obrestovalo z manj dela pri napeljavi hmelja in večjim rodnostnim potencialom nasadov in konstantno večjimi pridelki. S kvaliteto strojne rezi bi se morali bolj približati kvaliteti dela ročne rezi, kajti slabo opravljene strojne rezi se popraviti ne da. Običajno je tako, da kdor hitro reže, slabo reže.
Prvoletni nasad pripravimo za strojno rez podobno kot starega. Hmeljišče pred rezjo pobranamo. Fino odoravanje običajno ni potrebno, brananje po finem odoravanju pa tudi ne, saj kvečjemu otežkoči rez (tudi v starih nasadih).
Rezalnik pripravimo za rez prvoletnikov posebno skrbno. Diska morata biti nabrušena bolj ostro in pravilno, kar pomeni, da mora biti spodnji disk brušen pod zelo ostrim kotom, tako da znaša širina brušene površine vsaj 1 cm. Zgornji disk pa je lahko brušen pod večjim kotom.
Pri rezi prvoletnikov morajo biti diski rezalnikov vedno ostri, da ne pride do cefranja, trganja ali celo izpuljenja korenik. Torej pri rezi prvoletnikov brusimo pogosteje, kar bi bilo koristno tudi za stare nasade. Pri strojni rezi prvoletnikov je zelo zelo pomembno, da zmanjšamo hitrost vožnje in povečamo število vrtljajev diskov tako, da je rez gladka in korenika nepoškodovana. Samo zmanjšanje hitrosti ni dovolj.
Rezalnik nastavimo približno že pred delom, precizneje pa med delom. Najpomembnejši je nagib rezalnika oz. kot rezi. Rezalnik spustimo na ravno
foto: M. Veronek
Kvalitetna rez se pozna pri pridelku in trajanju nasadov. Zato počasi, z ostrimi diski, večjimi vrtljaji diskov in malenkostnim nagibom rezalnika.
površino in ga uravnamo tako, da ravna diska nalegata na tla po vsej površini, vzbočena pa na večji površini v sprednjem delu. Od zračnosti, toleranc, v drogovju so odvisni popravki nagiba med delom. Rez bo bolj gladka in enakomerna, če bo nagib rezalnika naprej manjši. Na lažjih vlažnih tleh zadošča, da sta ravna diska v zadnjem delu dvignjena nad površino rezi le nekaj milimetrov, na težjih, suhih, zbitih tleh, pa tudi par cm. Rezalnik z vzbočenimi diski postavljamo bolj na peto in do te mere, da ga začne premetavati levo, desno, nakar nagib malo povečamo. Za oba tipa rezalnikov velja, da bo nihanje rezalnika po globini manjše, če bo le ta deloval pod manjšim kotom. Ravnina rezi naj ne bo zvrnjena in naj vas ne moti, če bo na površini malo bolj zaglajena.
Hmeljarji največkrat odklanjajo strojno rez prvoletnikov zaradi bojazni pred nepravilno globino rezi, kar je tudi razumljivo, saj s pregloboko rezjo, to je pod najnižjim vencem očesc, rastline odmrejo.Nevamost nastanka večjega števila praznih mest je toliko večja, če je bilo sajenjene enakomerno globoko ali preplitvo.
Prvoletnike je priporočljivo obrezati na reznik in v tem med ročno in strojno rezjo ni nobene razlike.
Pri bolj plitvem sajenju se bomo morali zadovoljiti z rezjo na čep, kajti globine pri poznejših rezeh naj ne bi povečevali in odpirali ran na starem večletnem lesu oz. deblu štora.
Pri strojni rezi prvoletnikov je težje določiti pravo globino, saj so razlike med enoletnim in dvoletnim lesom pri nekaterih sortah slabo izražene, tako, da je potrebno za orientacijo poiskati očesca. Globino rezi preverjamo po obrezlinah, pa tudi z odkopavanjem posameznih že obrezanih rastlin. Posebno pazljivi moramo biti pri rezi tistih prvoletnikov, ki so bili zasajeni z brezviroznimi sadikami, vzgojenimi iz zelenih potaknjencev, da jih ne obglavimo.
Večji vpliv na globino rezi ima lahko tudi smer nagiba poganjkov pri napeljavi hmelja.
Z nekaj več truda in pozornosti se da prvoletne nasade hmelja obrezati dovolj kvalitetno. Pri strojni rezi hmelja se premalo zavedamo, daje kvalitetno opravljena rez osnova za učinkovitost nadaljnih agrotehničnih ukrepov, ohranjanje rodnostnega potenciala rastlin, trajanje nasadov in doseganje konstantno visokih pridelkov.
Milan VERONEK
foto: M. Veronek
Ročna rez hmelja je postala predraga tudi za najbolj predane in skrbne hmeljarje.
ODPORNOST HMEUEVE PERONOSPORE ZA REDOMIL IN MONITORING
REZISTENCE
V	hmeljiščih, pretežno izven Savinjske doline, smo ugotovili rezistenco hmeljeve peronospore na ridomil.
V	teh nasadih je potrebno uporabo ridomila za nekaj let opustiti, namesto njega pa uporabljati brestanid. Z njim bomo obvezno škropili dvakrat Delovanje protektivnih pripravkov, med njimi tudi brestanida, pa ni tako zanesljivo kot delovanje ridomila.
foto: Hops, Neve
Zdrav poganjek - mladica in obolel - "kuštravec”.
Strategija zatiranja hmeljeve peronospore je med drugim usmeqena v preprečevanje pojava kuštravcev oziroma primame okužbe. Znano je, da če uspešno preprečimo kuštravce, ne bomo imeli težav s hmeljevo peronosporo v ostalem delu vegetacije. Tudi v Sloveniji že utečena prognoza za hmeljevo peronosporo zahteva učinkovito preprečevanje primarne okužbe. Z vidika varovanja okolja sta škropljenji proti primarni okužbi manj obremenjujoči.
Primarna okužba hmelja s peronosporo je postala
problematična z uvedbo strojne rezi v hmeljiščih. V sedemdesetih letih je že močno negativno vplivala na pridelek hmelja. Od leta 1980 uporabljamo v Sloveniji proti njej ridomil 25-WP. Uspešno zatiranje primame okužbe s tem pripravkom je v tem času prispevalo k zvišanju pridelka. Učinkovina ridomila je acilalanin. Zaradi enostranskega delovanja acilalanina je nevarnost pojava odpornosti hmeljeve peronospore za ridomil velika. Da bi se temu izognili oziroma dobro delovanje ridomila podaljšali, smo že leta 1980 uvedli protirezistenčno strategijo, ki temelji na čim manjši uporabi ridomila. Uporabljamo ga le proti primarni okužbi, in sicer tam, kjer je peronospora močno razširjena (prek 3 % rastlin s kuštravci), pretežno v nasadih savinjskega goldinga, kije zanjo občutljiv. Ugotovili smo, da triletna zaporedna uporaba ridomila začasno ozdravi koreniko.V teh nasadih smo za nekaj let odsvetovali uporabo ridomila.
Da bi pravočasno zaznali morebitno popuščanje občutljivosti hmeljeve peronospore za ridomil, smo že leta 1984 uvedli monitoring rezistence, kar sodi v okvir protirezistenčne strategije. Izbrali smo metodo, ki je od FAO priznana za ugotavljanje rezistence krompirjeve plesni za ridomil. Priredili smo jo za hmelj. Izbrali smo različna hmeljišča, predvsem pa taka, kjer so hmeljarji opazili pomanjkljivo delovanje ridomila in v njih nabrali kuštravce. Teste smo delali na odtrganih listih kultivarja atlas. Poškropili smo jih z različno koncentracijo čistega ridomila in nato suhe okužili s hmeljevo peronosporo. Za kontrolo smo imeli nepoškropljene liste. Po tednu dni smo ocenili odstotek uspelih okužb. Za merilo senzitivnosti smo izračunali ED50, ki pove, pri kateri koncentraciji je uspelo 50 odstotkov okužb. ED50 za ridomil ni konstantna vrednost, ker se spreminja glede na čas ocenjevanja. V bistvu je le približna ocena. V našem poskusu se ED50 vrednosti nanašajo na ocenjevanje, ko je najmočnejša sporulacija na kontrolnih listih.
Za primeijavo občutljivosti smo imeli peronosporo, ki smo jo nabrali v Postojni. Njena ED50 leži pod 0,1 ppm in se v desetih letih ni posebno spreminjala. Pri tej glivici je ridomil polno deloval pri koncentraciji 0,2 ppm.
Razmere za razvoj hmeljeve peronospore so bile leta 1995 izjemno ugodne. Rezistenco hmeljeve peronospore za ridomil smo ugotovili v hmeljiščih izven Savinjske doline (Graf 3) in v Lučanah.
Graf 1: Z leti uporabe ridomila ED50 narašča.
Graf 3: ED50 v letu 1995
Z leti uporabe ridomila ED50 vrednosti naraščajo, kar pomeni, da občutljivost hmeljeve peronospore za ridomil popušča (Graf 1). Ko smo leta 1984 začeli s testiranji, je bila razlika pri ED50 za divji hmelj iz Postojne in ED50 za kultiviran hmelj neznatna, tudi leta 1987 se ni bistveno razlikovala. Leta 1989 pa je že nihala med 1,5 do 100 ppm. V nasadu, kjer smo pri vzorcu ugotovili EDJ0 ca. 100 ppm, je pridelovalec ugotovil pomanjkljivo delovanje ridomila.
Leta 1991 so nas hmeljaiji, pretežno izven Savinjske doline (Ptuj, Rečica ob Savinji, Ormož, Alja vas) opozorili na slabo delovanje ridomila. Testi so pokazali, da znašajo ED50 v teh hmeljiščih prek 100 ppm.V tem letu smo tudi opazili velike razlike med ED50 vrednostmi v posameznih hmeljiščih in območjih (Graf 2).
Graf 2: ED50 leta 1991
ED50 vrednosti so dosegle v Lučanah prek 500, v Dravogradu pa prek 300 ppm. To pomeni, da v Dravogradu 3000-krat močnejša koncentracija ridomila kot je potrebna za divji hmelj v Postojni, ni uničila hmeljeve peronospore. Razmere za njen razvoj so v teh okoljih ugodnejše kot v Savinjski dolini, protirezistenčnih ukrepov pa najbrž niso dovolj dosledno upoštevali. Zanimivo pa je, da so sporangiji na kuštravcih v hmeljiščih iz Dravograda in Lučan neprimerno bolje kalili, fruktifikacija je bila močnejša, sploh je gliva bila v boljši kondiciji. V poskusu smo ugotovili tudi večje število kuštravcev na parcelah, tretiranih z ridomilom kot na kontroli. (Preglednica 3).
Velike razlike med ED50 vrednostmi so posledica različne občutljivosti populacij hmeljeve peronospore za ridomil, ne samo med posameznimi območji, temveč tudi v posameznih hmeljiščih in celo v hmeljišču samem. Tako bi, glede senzibilnosti glive za ridomil, hmeljevo peronosporo razdelili : na senzitivni tip, rezistentni tip ter tip z zmanjšano senzitivnostjo. Pri senzitivnem tipu leži ED50 pod 0,1 ppm, pri tipu z zmanjšano senzibilnostjo leži EDJ0 pri 0,1 do 100 ppm ter rezistentnem prek 100 ppm.
Izkušnje na polju, ki pa jih v laboratoriju nismo potrdili, so pokazale, da postane hmeljeva peronospora, če tretiranja z ridomilom v nasadih za nekaj časa opustimo, ponovno občutljiva za ridomil, posebno če odpornost še ni zelo izražena.
Predno naredimo zaključek, kako se bomo ravnali v primeru rezistence hmeljeve peronospore za ridomil, si oglejmo nekaj razultatov, ko smo preizkušali različne pripravke in postopke proti primami okužbi.
Preglednica 1: Preizkušanje fungicidov proti primarni okužbi, ZAVRČ, 1993
Prvo ocenjevanje Drugo ocenjevanje
Pripravek	Konc.	Št	Štev. Štev. rasti, bazal.	Štev. Štev. rasti, bazal.	Štev. term.	Skupaj
	(%)	tret	s kuštr. kuštr.	s kuštr. kuštr.	kuštr.	kuštr.
cuprablau Z	0.3	I	12	14	48	58	16	74
cuprablau Z	0.3	2	8	8	32	44	14	58
brestanid	0.1	1	9	10	47	54	9	63
brestanid	0.1	2	19	28	19	25	7	32
delan	0.1	1	13	16	38	46	6	52
delan	0.1	2	12	12	35	43	13	56
ridomil 25 WP	0.8 g	0	0	0	0	0	0	0
delan+euparen	0.1+0.2	2	10	17	11	18	2	20
cu euparen	0.3	2	8	12	8	14	2	16
kontrola			13	21	71	80	23	103
Prvo tretiranje: 07.04.1993	Prvo ocenjevanje: 03.05.1993
Drugo tretiranje: 21.04.1993	Drugo ocenjevanje : 18.05.1993
Preglednica 3: Preizkušanje fungicidov proti primarni okužbi, DRAVOGRAD 1995
Prvo ocenjevanje Drugo ocenjevanje
Pripravek	Konc.	Sl	Štev. rasti.	Štev. bazal.	Štev. rasti.	Štev. bazal.	Štev. term.	Skupaj
	(%)	tret.	s kuštr. kuštr.		s kuštr. kuštr.		kuštr.	kuštr.
euparen	0.25	2	8	8	n	23	4	27
euparen 50	0.2	2	9	9	6	8	4	12
cu euparen	0.3	2	6	7	4	7	0	7
fosforasta kisi.	0.5	1	9	10	20	34	10	44
fosforasta kisi.	0.5	2	8	9	7	7	1	8
cuprablau Z	0.3	1	8	11	26	73	7	80
cuprablau Z	0.3	2	8	10	7	9	5	14
brestanid	0.1	2	9	9	5	5	4	9
ridomil 25WP	0.8 g	1	13	13	59	229	54	283
kontrola			11	11	48	167	37	204
Prvo tretiranje: 26.04.1995	Prvo ocenjevanje: 11.05.1995
Drugo tretiranje: 08.05.1995	Drugo ocenjevanje : 25.05.1995
Dobre rezultate o poskusu dobimo le, če je na kontroli (kije neškropljena) dovolj kuštravcev. Zato navadno delamo poskuse na njivah in v območjih, kjer so razmere za razvoj hmeljeve peronospore ugodnejše, kot v Savinjski dolini. Poskuse smo
Preglednica 2 : Preizkušanje fungicidov proti primami okužbi, RADLJE 1995
Prvo ocenjevanje Drugo ocenjevanje
			Štev.	Štev.	Štev.	Štev.	Štev.	
Pripravek	Konc.	Št	rasti.	bazal.	rasti.	bazal.	lemi.	Skupaj
	(%)	trcL	s kuštr. kuštr.		s kuštr. kuštr.		kuštr.	kuštr.
euparen	0.25	i	13	16	14	18	1	19
euparen	0.25	2	13	13	6	9	2	11
euparen 50	0.2	1	12	16	14	28	7	35
euparen 50	0.2	2	14	14	11	8	3	11
cu euparen	0.3	1	19	24	19	20	5	25
cu euparen	0.3	2	17	17	3	3	0	3
fosforasta kisi.	0.5	1	12	16	13	17	4	21
fosforasta kisi.	0.5	2	10	18	4	6	I	7
brestanid	0.1	2	14	25	3	3	0	3
ridomil 25 WP	0.8 g	1	0	0	0	0	0	0
kontrola			19	27	27	38	12	50
Prvo tretiranje:	26.04.1995			Prvo ocenjevanje:			11.	05. 1995
Drugo tretiranje: 08.05.1995				Drugo ocenjevanje : 25.05. 1995				
	,t vVi
	... *."• ••'’ . V *.'x -V
."	'Čv" T j	• 	)>x " •'/
/m, ' \! & £V~*V\	f ' /' V\V' •-'■v V‘ >•'' -f*v / ti '<r I j: S; ir Sf 5
	A -a
«4 '-Vi ..Ji/ 'v S	S.-J )\ « 'i f" r l—.-t Ji-1'’ { ’J
naredili v štirih do petih ponavljanjih. Velikost parcel pa je bila 40 do 80 rastlin. Če je kuštravcev dovolj, ocenimo prvič pred napeljevo hmelja in drugič konec maja, ko so kuštravci najštevilnejši.V poskuse smo vključili pripravke, ki bi utegnili delovati proti primarni okužbi. Škropili smo enkrat ali dvakrat Dobre rezultate smo imeli v Zavrču leta 1993 in v Dravogradu in Radljah leta 1995. V preglednicah 1,2 in 3 smo prikazali skupno število kuštravcev na vseh ponavljanjih. Ločimo primarne bazalne kuštravce, ki so produkt prezimovajočega micelija v koreniki, in terminalne, ki se pojavljajo, ko je hmelj napeljan in kasneje, ko je več metrov visok. Terminalni kuštravci nastanejo lahko zaradi prezimovajočega micelija v koreniki pa tudi s sekundarno okužbo, to je s trosi. V omenjenih preglednicah smo zapisali tudi število rastlin, ki so imele kuštravce.
Če si ogledamo prvo ocenjevanje, pred napeljavo (Preglednice 1, 2 in 3), vidimo, da ni razlik v številu kuštravcev med posameznimi pripravki, postopki ter kontrolo. Opazimo pa, da edino ridomil preprečuje kuštravce, ki se pojavijo pred napeljavo (primami bazalni kuštravci). V preglednici 3 pa je število kuštravcev na kontroli manjše kot na parcelicah, ki so bile tretirane z ridomilom. V tem nasadu je hmeljeva peronospora odporna za ridomil.
Če pogledamo drugo ocenjevanje, konec meseca maja, opazimo bistvene razlike med en- in dvakratnim škropljenjem, med pripravki in kontrolo.Vendar pa so rezultati bistveno boljši leta 1995 kot 1993. Leta 1995 je bilo delovanje protektivnih pripravkov zelo dobro, če smo z njimi tretirali dvakrat, v Zavrču pa je bilo leta 1993 bistveno slabše. Tudi v praksi smo opazili, da delovanje brestanida in cuprablaua ni vsako leto enako dobro, tudi če z njima tretiramo dvakrat. Enako so pokazali poskusi. Razlike med posameznimi pripravki niso bistvene. Vendar je delovanje brestanida še najboljše. Dobro delovanje je pokazal tudi bakreni euparen. Zaključimo pa lahko, da delovanje protektivnih pripravkov proti primarni okužbi ni zanesljivo. Zakaj je tako, ne moremo povsem pojasniti. Ali gre morda za razmerje med primarnimi in sekundarnimi kuštravci? Sekundarne kuštravce lahko preprečimo s protektivnimi pripravki. Vendar v mesecu maju še vedno prevladujejo primarni, ki so produkt prezimovajočega micelija v koreniki. Razmeije med enimi in drugimi se v vegetaciji spreminja v korist sekundarnih kuštravcev. Morebiti gre za različne talne in klimatske razmere. Iz datumov škropljenj je razvidno, daje bila vegetacija leta 1993 zgodnejša kot leta 1995.
Čeprav delovanje protektivnih pripravkov ni zanesljivo navadno pa, če z njimi dvakrat tretiramo, to v večini let in večini hmeljišč zadostuje. Če so bili kuštravci v hmeljiščih preštevilni in bi se začeli pojavljati tudi terminalni, je potrebno posredovati še z aliettom, zato je prav, da ga imamo v rezervi.
SKLEP
Raziskovanja so pokazala, da gre v nekaterih nasadih, pretežno izven Savinjske doline (Dravograd, Radlje, Rečica ob Savinji, Ormož ), za rezistenco hmeljeve peronospore za ridomil. Razmere v teh nasadih so za razvoj peronospore ugodnejše kot v Savinjski dolini, protirezistenčni ukrepi pa niso bili dovolj upoštevani. Doslednejše upoštevanje protirezistenčnih ukrepov se je pokazalo uspešno v Savinjski dolini, kjer ridomil še vedno dobro deluje.
Izkušnje so pokazale, da hmeljarji lahko živimo z rezistenco hmeljeve peronospore za ridomil, če jo
imamo “pod kontrolo” z ustreznimi ukrepi. Primerni ukrepi pa so tisti, ki so zasnovani na protirezistenčni strategiji z monitoringom rezistence in z opazovanji v hmeljskih nasadih. Pri pojavu rezistence moramo takoj ustrezno ukrepati, s čimer že imamo določene izkušnje. Predvsem moramo za nekaj let prenehati uporabljati ridomil, saj obstaja možnost resenzibilizacije glive, posebno v nasadih, kjer rezistenca še ni močno izražena. Ker pa boljšega pripravka od ridomila ni na tržišču, se pridelovalci težko odločijo za to pot. Večanje porabe ridomila na rastlino in morebitno dodatno škropljenje v liste je z vidika okolja pa tudi gospodarskega vidika nesprejemljivo.
Predlagamo, da v nasadih, kjer je bila ugotovljena rezistenca, uporabimo proti primarni okužbi še vedno brestanid ali brestan. Obvezno pa je te nasade treba tretirati dvakrat. To navadno zadostuje, če pa ugotovimo, daje pojav kuštavcev po škropljenju še vedno močan in da se začno pojavljati terminalni kuštravci, moramo izvesti še dodatno škropljenje z aliettom. V skrajnem primeru škropimo z aliettom v liste celo dvakrat Morebitno škropljenje z aliettom predvidimo predvsem v nasadih, kjer je hmeljeva peronospora rezistentna za ridomil. V ostalih nasadih upoštevajmo protirezistenčno strategijo in čim manj uporabljajmo ridomil. Poglavitno pa je, da hmeljišča večkrat in dobro pregledujemo in da pravočasno posredujemo. Navadno tudi napovedovalna služba pri IHP opozarja na nevarnost kuštravcev.
Naloga inštituta pa je, da nadaljujemo z monitoringom rezistence, hkrati pa zasledujemo resenzibilizacijo glive v nasadih, kjer seje rezistenca pojavila.
mag. Marta Dolinar
OPOZORILO :
HmcljarjU
upoštevegte Program varstva hmeljišč za leto 1996. ki vam gaje posredoval IHP Žalec S
RASTNI SUBSTRATI NAMESTO KOMPOSTA PRI SAJENJU BREZVIRUSNIH
SADIK HMELJA
Neuspešna rast hmelja je pogosto posledica napak pri samem sajenju. Posebno občutljive za rastne razmere so brezvirusne sadike rastline, vzgojene iz zelenih potaknjencev v rastlinjaku, kijih sadimo na prosto spomladi. Čeprav vzgajane v kontroliranih
foto: M. Veronek
Nasad zasajen z ’’mini” ukoreninjenci, ie v prvem letu doseže in preraste vrh žičnice. Sajenje je možno opraviti že pred drugimi opravili oz. začetkom vegetacije.
razmerah, ob zadostni oskrbljenosti z vlago in hranili, gredo v sajenje na stalno mesto še nedoraščene in nežne. So najšibkejša oblika proizvodnega sadilnega materiala hmelja. Če pri sajenju na stalno mesto niso bile posajene v dober kompost ali rastni substrat obogaten s hranili, močno zaostanejo v rasti, veliko pa jih tudi propade. V bistvu je sajenje zelenih sadik A, certifikata enako sajenju zelenih potaknjencev okrasnih balkonskih, sobnih in drugih rastlin, ki pa jih nikoli ne sadimo v surovo njivsko zemljo ali šoto, ker vemo, da bi doživeli neuspeh. In zaradi neuspehov oz. večjega števila praznih mest, težav pri oskrbi in pričakovanju manjše rodnosti v naslednjih letih, postanejo brezvirusne sadike B-certifikata bolj zanimive. Če bi se tako stanje nadaljevalo, bi se slej ko prej poslovili od brezvirusnega sadilnega materiala hmelja. Večji uspeh bi dosegli, če bi sadili že dozorele sadike, neke vrste mini ukoreninjence. To bi tudi sicer zasnovo novega nasada precej pocenilo, saj je oskrbovanje sadik - rastlin v sančnici bistveno cenejše kot pa na njivi ; večji pridelek hmelja v prvem in naslednjih letih pa bi proizvodni uspeh
še povečal. Postopek je preizkušen in uspeh bolj zanesljiv.
Nega mladega nasada se začne že s sajenjem. Pri zasajanju hmeljišč je bila uporaba dobrega komposta tradicionalna, ob poslabšanju fizikalnih lastnosti zemlje pa danes celo bolj nujna kot nekoč. Žal so urejeni kompostni kupi na kmetijskih gospodarstvih vedno večja redkost. Nekateri nadomeščajo kompost s šoto, ki pri sajenju mladih rastlinic ne koristi veliko, saj je praktično brez hranil, pri svojem razkroju pa hranila (dušik) rastlini celo odvzema.
Namesto kompostov in vrtnarskih prsti tudi pri nas v vedno večji meri uporabljajo industrijsko pripravljene rastne substrate, pa naj gre za ljubiteljsko ali profesionalno rabo.
Glavne sestavine rastnih substratov za najširšo uporabo so šota (bela, črna), humus drevesnega lubja iglavcev, vulkanska glina in vsa hranila v večji ali manjši količini, brez dodatka ali z dodatkom dolgotrajnih gnojil. Glede zahteve posamezne vrste rastlin, način vzgoje ( postopek), zalivanja , mesta uporabe i .t n., se osnovni sestavi dodajajo glede na zahteve še druge sestavine, kot so na primer zrnca stiropora, perlita, opečni zdrob, mivka, pesek, zdrobljeni lehnjak, lesena vlakna, kokosova vlakna,
foto: M. Veronek
V letu pred sajenjem hmelja je nujno razpleveliti zemljo. Najbolj učinkovito, najceneje in najlažje to dosežemo z oranjem in škropljenjem s totalnim herbicidom. Tisti, ki so drugačnega prepričanja, govorijo po navdihu.
foto: M. Veronek
Močnejši, dozorel sadilni material še prenese manjše nepravilnosti pri sajenju, ki pa jih naj ne bi bilo.
riževe pleve i.t.n. Substrati za različne namene so tako sestavljeni in pripravljeni za takojšnjo uporabo in jim ni potrebno ničesar dodajati. Če nimajo dodatka dolgotrajnih gnojil, je potrebno rastline po določenem času zalivati s hranilno raztopino. Uspešno rabo rastlinskih substratov na osnovi šote je omogočil dodatek porozne vulkanske gline (odkritje prof. A.Fruhstorfer-ja), ki sprejme in zadrži nekajkrat več hranil kot navadna glina. Pri tem je pomembno, da je glina dodana v zrnati obliki, da ne pride do izpiranja substrata, zmanjševanja drenažnosti in odmiranja korenin v spodnjem predelu. Substrati z dodatkom vulkanske gline so kvalitetnejši, a tudi dražji. Rastni substrati se namreč prodajajo na litre. Pri mešanju 1000 litrov šote in na primer 350 litrov vulkanske gline pa se dobi 1000 litrov gotovega substrata. Substrati za setev, pikiranje in za hranila mnaj zahtevne rastline, vsebujejo manj hranil in so po sestavi lažji, substrati za presajanje, sajenje in za hranila bolj zahtevne rastline pa več. Substrati za izboljšanje fizikalnih lastnosti zemlje so lahko tudi brez hranil.
Pri razmnoževanju brezvirusnih sadik hmelja sem za dosego boljših proizvodnih rezultatov in izboljšanja kvalitete sadik preizkusil v proizvodnih razmerah številne domače in tuje rastne substrate. Najboljše dosežke, ob nekajkratnem preveijanju, sem dobil pri rastnih substratih nemške mešalnice FRUHSTORFER - ARCHUT, ki nudi v trgovski
mreži ca. 40 različnih mešanic, v celotnem proizvodnem programu, pa jih obvlada nekaj sto.
Najbrž ni treba posebej poudaijati, kako pomembno je za uspeh sajenja in uspevanje rastlin saditi v dober kompost ali ustrezen rastni substrat Za sajenje na stalno mesto bi priporočal gospodarstvom, ki nimajo komposta, na hmelju preizkušen rastni substrat Industrije Fruhstorfer - Archut, in sicer substret LAT - TERRA, tip RH, ki ima sestavo: pH
5,5	- 6,5 ,10 vol % vulkanske gline, 50 vol % bele šote, 20 vol % črne šote, 20 vol % humusa drevesne skoije in večjo količino hranil.
Uporabo substrata LAT - TERRA RH pri sajenju hmelja bi posebej priporočal tistim, ki bodo spomladi sadili ozelenele sadike hmelja A certifikata. Za sadilno mesto bo zadostoval dober liter substrata, s katerim obdajte sadiko z vseh strani in zagrnite z vlažno zemljo.
Največji strošek pri sajenju se vam bo gotovo obrestoval. Substrat LAT TERRA je med cenejšimi. 801 vreča stane pri dobavitelju za Slovenijo - firmi Agrocvet d.o.o. Grosuplje, Cikava 50, telef. 061- 773-310, nekaj nad 1000 SIT.
Zanesljivo in pravočasno dobavo si zagotovite s prednaročilom in ne pustite se presenetiti s slabo rastjo novega nasada.
Milan Veronek
I
■@lmeiad
n
OBVESTILO
Hmeljarju takoj javite okvirne količine potreb po sredstvih za varstvo rastlin svojim oskrbovalcem oz» na Hnnezad Agrino !
INŠTITUT VAM SVETUJE
Naloga pospeševanja v kmetijstvu je že dolga leta izobraževanje kmetov in njihovih družin, da bi osvojili napredne načine kmetovanja Svetovalci v kmetijstvu naj bi pripomogli k temu, da bi tisti, ki nasvete prejemajo (kmetje, hmeljarji), postali samostojni in sposobni uresničevati svoje lastne odločitve.
Intenzivno kmetijsko pridelovanje zahteva veliko znanja. Nista dovolj le formalna izobrazba ali dolgoletne izkušnje. Vsakoletne spremembe v tehnologijah pridelave, kot so novi kultivarji, gnojila, sredstva za varstvo rastlin in podobno, zahtevajo od pridelovalcev nenehno sledenje in učenje.
Na Inštitutu za hmeljarstvo in pivovarstvo Žalec se strokovnjaki tmdimo, da bi vam olajšali dostop do novosti, da vam te približamo in predstavimo. Poleg tega, da imajo vsi raziskovalci na Inštitutu prijetno nalogo prenašanja rezultatov raziskav v prakso, imajo svetovalci - specialisti še nalogo, da prenašajo znanja do uporabnikov. Na IHP Žalec deluje specialistična služba za prognozo: (vodijo M. Žolnir), svetovalec - specialist za varstvo rastlin (V. Knapič), specialist za hmeljarstvo (I. Friškovec) in specialist za zdravilne rastline (J. Rode).
Za prenašanje informacij do uporabnikov izkoriščamo različne načine, kot so: mediji javnega obveščanja, skupinske metode izobraževanja in individualne metode svetovanja.
Mediji javnega obveščanja
Najcenejše je prenašanje sporočil prek časopisov, revij, radia in televizije, ker je namenjeno velikemu številu ljudi. Vendar pa sporočilo doseže tudi tiste bralce, poslušalce in gledalce, ki niso kmetje in ki mogoče niso naklonjeni intenzivni kmetijski pridelavi, tako da določeni nasveti sprožijo nasprotovanja in negodovanja, kot je zadnje čase v vseh občilih nasprotovanje fitofarmacevtskim sredstvom.
Zato splošne javne medije uporabljamo le za informiranje široke javnosti ali vladnih služb, kmetom pa nasvete posredujemo prek specializiranih časopisov, kot je Kmečki glas ter
z revijama Hmeljar in Kmetovalec. Bolj zahtevno branje so objave naših raziskovalcev v Hmeljarskem biltenu in Sodobnem kmetijstvu.
Nekatere nasvete objavljamo tudi v posebnih oddajah Radia Ljubljana in Radia Ognjišče.
Kot učinkovito sredstvo za hitro posredovanje nasvetov, že tretje leto uporabljamo avtomatski telefonski odzivnik pri Telekomu Celje (9823 -Kmetijski nasveti). Na odzivniku so aktualne informacije o ukrepih v pridelavi hmelja in za druge pridelovalce, predvsem s področja varstva rastlin (varstvo poljščin, vrtnin, sadovnjakov in vinogradov). Obvestila pišemo na oddelku za varstvo rastlin in jih v sezoni menjamo na dva do tri dni. V letu 1995 smo objavili 45 obvestil, ki jih je poslušalo prek 15000 klicateljev.
Skupinske metode izobraževanja
Pridobivanje znanja z branjem in poslušanjem je primerno podkrepiti z obiskom predavanja, seminala ali ogleda poskusov, ki jih pripravljamo na Inštitutu. Vsako leto organiziramo dvodnevni seminar o hmeljarstvu (letos je bil že 34.). Po uporabnih nasvetih, ki jih slušatelji prejmejo od predavateljev z IHP Žalec in od drugod, sledi dve-ali triurna plodna diskusija, kjer hmeljarji izmenjajo mnenja in opozorijo na probleme. Letos seje seminala o hmeljarstvu udeležilo več kot 150 slušateljev, od tega je bila četrtina iz vrst kmetov. Na seminarju je na razpolago tudi pisni material, ki ga udeležencem določijo za dodatno izobraževanje.
Za mlade hmeljaije organiziramo vsakih nekaj let hmeljarsko šolo. To je tečaj, na katerem osvežijo znanja iz pridelovanja in sušenja hmelja. Šola traja od 5 do 10 dni, v njej pa poleg teoretičnih znanj hmeljaijem predstavimo tudi mnogo praktičnih. Tečajniki prejmejo gradivo za podrobnejše izobraževanje. Zadnja hmeljarska šola je bila leta
1993, načrtujemo pa jo zopet v letu 1997. Podobno obliko izobraževanja imamo v načrtu tudi ob testiranju pršilnikov, kjer bomo uporabnike skladno z Zakonom o zdravstvenem varstvu rastlin poučili o pravilni in učinkoviti aplikaciji.
V času od marca do avgusta organizira specialist za hmeljarstvo redne sestanke hmeljaijev in
hmeljarskih tehnologov. Sestanki so na Inštitutu, ponavadi ob petkih, na vsaka dva do tri tedne. Oddelek za varstvo rastlin izvaja zimska predavanja s področja varstva rastlin za zainteresirane skupine pridelovalcev. V žalski občini so bila v letu 1995 predavanja na temo varstva hmelja, vrtnin in poljščin, povprečen obisk je bil 35 slušateljev na predavanje. S svetovalnim delom pokrivamo celotno celjsko regijo, tako da smo lani izvedli predavanja v 43 krajih na Štajerskem in Koroškem. Predavali smo še o rabi herbicidov na travinju, o varstvu zelja in repe, o zatiranju talnih škodljivcev in naravnavi škropilnic.
K boljšemu poznavanju sredstev za varstvo rastlin in njihove učinkovitosti v boju proti plevelom, boleznim in škodljivcem pripomorejo predstavitveni poskusi. V celjski regiji smo v lanskem letu strokovnjaki za varstvo rastlin preizkušali rabe herbicidov v žitih, v koruzi, v krompirju, v sladkorni pesi in na travinju. Na poskusih smo z lokalnimi kmetijskimi svetovalci organizirali oglede za kmete, terenske svetovalce in druge zainteresirane uporabnike. Oglede predstavitvenih poskusov bomo organizirali tudi letos.
foto: M. Veronek
Pravilno odoran hmelj - lažje delo spomladi !
Individualne metode svetovanja
Splošno poznavanje določene teme, ki jo pridelovalec sliši na predavanju ali prebere v članku, je pogosto premalo, da bi reševal konkretne probleme, ki se javljajo pri intenzivni pridelavi. Zato smo pri svetovanju dali največji poudarek posamičnim stikom strokovnjakov in uporabnikov. Tu mislimo na kontakte prek telefona in osebne stike v pisarni svetovalca ali na posestvu uporabnika.
Na oddeleku za hmeljarstvo dajo strokovnjaki letno preko 1000 nasvetov po telefonu, na oddelku za varstvo rastlin pa še okoli 1500. Največja potreba po takih nasvetih je v času intenzivne rasti rastlin, ko imamo vsi delo tudi zunaj, na terenu. Zato vse uporabnike nasvetov po telefonu usmepamo na pozive med 7. in 9. uro, ko so na obeh omenjenih oddelkih na voljo dežurni strokovnjaki.
Za nasvete o varstvu rastlin moramo najprej ugotoviti povzročitelje poškodb, ki nam jih pridelovalci prinesejo v determinacijo, zato imamo veliko tudi obiskov v pisarni (lani 350). Podobno je na oddelku za hmeljarstvo, kjer uporabniki naročajo sadike hmelja in zdravilnih rastlin, dobijo analize in nasvete za gnojenje, navodila za agrotehnične ukrepe v pridelavi hmelja (napeljava, gnojenje, namakanje, obiranje...) in pedološka mnenja.
Med intenzivno rastjo hmelja pa vse do obiranja specialist za hmeljarstvo redno obiskuje hmeljarska posestva. Razumljivo je, da vseh hmeljišč v Sloveniji ne more pregledati, odzove pa se na vsak poziv, ki ima posebno ali po telefonu težko rešljivo zahtevo. S področja varstva rastlin opravljamo obiske kmetij tudi za specialne preglede drugih poljščin, vrtnin ali sadovnjakov, vendar je število obiskov zaradi velikega obsega dela omejeno. Pri pregledih na terenu nam pomagajo terenski svetovalci Enote za kmetijsko svetovanje v Žalcu (M.Vrisk, M.Tevž, F. Beričič).
Obveščanje naročnikov
Po mnenju mnogih strokovnjakov je pisno obveščanje določenih ciljnih skupin z izbranimi
informacijami v pravem trenutku najbolj učinkovit nasvet. Takega mnenja smo bili že leta nazaj, ko je Inštitut pričel izdajati Hmeljarske informacije. Prispevke zanje pišejo strokovnjaki IHP za posamezna področja. Na leto izide 10 do 12 številk z navodili o potrebnih agrotehničnih ukrepih v pridelavi hmelja in mnogimi drugimi koristnimi napotki za hmeljaije. Pošiljamo jih prek 200 naročnikom - hmeljaijem v Sloveniji.
Temu zgledu je sledil oddelek za varstvo rastlin, ki je pričel izdajati še pisne informacije za poljedelstvo, sadjarstvo in vinogradništvo. Obvestila sadjarjem z nasveti za varstvo intenzivnih nasadov jablan pošiljamo 88 sadjarjem od leta 1990 dalje; lani je izšlo 5 številk. Dve leti kasneje smo nasvete pisali tudi za intenzivne pridelovalce poljščin in vrtnin. V letu 1995 je izšlo 5 dvojnih številk Obvestila poljedelcem (prejema jih 95 naročnikov) z navodili za varstvo koruze, pšenice, krompirja, pese, zelja, kumar in drugih vrtnin. V letu 1995 pa smo poskrbeli še za obveščanje vinogradnikov novo ustanovljenega Društva vinogradnikov Savinjske doline z izdajo petih številk Obvestila vinogradnikom (208 prejemnikov).
Pri nastajanju pisnih informacij in njihovi distribuciji pa nastajajo določeni stroški, ki jih skušamo pokriti z minimalno naročnino. Upam, da vas ta malenkost ne bo ovirala, da ne bi naročili informacij, ki jih pri pridelavi rabite in vam omogočajo pravočasno in pravilno ukrepanje ter zdrav, kvaliteten pridelek. Zelo si prizadevamo posredovati znanje o uporabi sredstev za varstvo rastlin, kar je po zakonu naša dolžnost. Dolžnost vseh uporabnikov sredstev za varstvo rastlin in uporabnikov naprav za njihovo nanašanje pa je, da se o tem izobražujejo. Le več znanja in osveščenosti bo preprečilo ogrožanje zdravja ljudi ali onesnaževanje okolja ter premagalo strah neagrame okolice pred pesticidi.
Izkoristite vire informiranja, ki vam jih nudi Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Žalec za vsa opisana področja in na čim več predstavljenih načinov. Tudi v prihodnje vas vabimo na predavanja, na seminatje, tečaje, na testiranje pršilnikov in na sestanke hmeljarjev. Še posebej vam priporočamo, da uporabljate nasvete s telefonskega odzivnika in se po možnostih naročite na pisno obliko obveščanja.
Vlasta Knapič
Elektroinstalaterstvo elektromeritve in servisiranje elektro motorjev JANIČ PETER, s.p.
Gotovlje 62ld, 3310 Žalec Telefon: 0631715-299
Fax: 0631714-159
isluge s p	leklrome
in elektro imi alaci j
Upamo, da ste nas že spoznali in se priporočamo !
AGROGEL - OBETAVEN NAČIN BOJA PROTI SUŠI TUDI V HMELJARSTVU
Prispevek obravnava uporabo hidrogelov kot sredstev za zadrževanje vode v prsti, posebej praktično uporabo agrogela. Poudarek je na tehnikah dela, doziranjih, prednostih uporabe v sadjarstvu, možnostih uporabe v hmeljarstvu. Predstavlja pa tudi značilne napake uporabe.
Agrogel je pri nas že nekaj let odličen pomočnik v boju proti suši, vendar je za marsikoga še novost Proti suši se ponavadi borimo z namakanjem.
Vraščanje korenin rastline v z vodo napolnjen Agrogel
Konec osemdesetih let pa je bil na tem področju narejen velik korak naprej. Na tržišče so prišli tako imenovani hidrogeli, to so snovi, ki lahko vežejo nekaj stokratno količino vode glede na svojo maso. Sodobni hidrogeli so skoraj brez izjeme nedejavni akrilni polimeri, neškodljivi okolju. V Sloveniji proizvaja hidrogele po lastni tehnologiji Melamin iz Kočevja: za kmetijstvo pod imeni agrogel in agrogel-K Hidrogele uporabljajo tudi pri izdelavi pleničk za enkratno uporabo, pri odstranjevanju vode iz nafte in drugje.
Dodani v prst delujejo tako, da ob padavinah ali zalivanju močno nabrekajo, pri tem rahljajo prst, nato pa se skoz delce nabreknjenenega hidrogela vrastejo koreninski laski, ki vodo lahko porabijo skoraj do konca. Vedeti namreč moramo, daje kos popolnoma nabreknjenega agrogela v prsti sestavljen iz več kot 99.5 % vode. Ob izsuševanju pa okoli zma hidrogela ostane prostor, ki povečuje zračnost prsti.
Namakanje je eden najstarejših agrotehničnih ukrepov. Zaradi naših podnebnih razmer se namakanje pri nas v preteklosti ni uveljavilo, razen delno v obalno -kraškem pasu, pa še tam bolj kot vrtičkarsko zalivanje, ne pa kakšno sistematsko ukrepanje večjih razsežnosti. Z intenziviranjem pridelave pa je tudi namakanje postalo smiseln ukrep, ki ga zadnje čase vse več prakticiramo. Ker pa je marsikje zaradi oblike terena in dostopnosti vodnih virov težko izvedljivo, ga še razmeroma malo uporabljamo.
Mogoč pa je tudi drugačen ukrep proti suši. Dejstvo, da nekatere prsti dlje zadržujejo vlago in na njih posajeni nasadi ne trpijo toliko zaradi suše, so spodbudili pedološke raziskave. Že zelo dolgo so znani dodatki, kot na primer šota, ki zemlji izboljšajo sposobnost zadrževanja vode. Podobno delujejo razni porozni dodatki zemlji, kot sta glinopor in vermikulit. Vsi ti dodatki izboljšajo kapilarno strukturo prsti in lahko na svojo težo vpijejo nekajkratno težo vode.
Agrogel je nevtralen in nedejaven akrilni polimer, katerega glavna lastnost je, da v vodi nabreka in veže glede na lastno težo več stokratno količino vode. Vode pa ne veže kot nekateri drugi strukturni dodatki (perlit, vermikulit, itd) v pore, ampak delec polimera nabreka, razriva delce prsti in s tem dodatno rahlja zemljo. Zaradi visoke učinkovitosti ga uporabljamo v majhnih količinah, tipični dodatek je gram agrogela na liter plodne prsti.
Agrogel je razmeroma trajen dodatek prsti, ker zgubi zaradi počasne biodegradacije le 10 do 20 % svoje kapacitete na leto. Pri razgrajevanju nastajajo dušikove spojine, ki pa jih zelo hitro porabljajo rastline kot vir dušika, tako v prsti praktično nimamo kašnih neprijetnih ostankov.
OPIS TEHNIKE UPORABE AGROGELA
Način uporabe in doziranja je prikazan že v prospektu in navodilih za uporabo. Ker pa je uporaba agrogela zelo široka, navajamo nekaj
tehničnih principov delovanja, ki pomagajo tehnologom pri pravilni uporabi agrogela pri različnih kulturah.
Agrogel je povsem nedejaven rezervoar za vodo v granulatu. Ta “rezervoarje prazen, zato ga moramo napolniti.
Korenine vodo črpajo direktno iz agrogela, nekaj vlage pa dobijo prek kapilarnega sistema zemlje iz
Pomakal je rastlin pri transportu in presajanju v presajevalno pasto iz
Agrogela K
agrogela. Agrogel se pri namakanju ali dežju polni skoraj izključno prek kapilarnega sistema prsti. Voda, kije vezana na agrogel je vsaj 95 %-no na razpolago rastlinam inje njena sestava v ravnotežju s sestavo vode v kapilarnem sistemu prsti.
Gnojila in povsem vodotopne aktivne snovi grejo v agrogel prek kapilarnega sistema prsti, ven pa v glavnem prek koreninskega sistema rastlin. Zato lahko predvidimo boljši izkoristek hranil in temu primemo zmanjšamo doziranje.
Ne glede na kulturo je osnovni princip uporabe agrogela ta, da moramo agrogel, vodo in koreninski sistem rastline imeti na istem mestu v prsti. Tehnologija uporabe na večjih povšinah je podobna uporabi granuliranih umetnih gnojil. Ne glede na kulturo veljajo tile osnovni principi: agrogel potresemo po površini in ga s primemo obdelavo
vnesemo v globino koreninskega sistema kulture, razporeditev v prsti naj bo enakomerna, agrogel mora po vnašanju dobiti dovolj vode, da nabrekne do polne kapacitete. Najbolje je agrogel uporabiti pri pripravi zemljišča ali pa ga pri že posajenih trajnejših rastlinah zakultivirati v medvrstne prostore čim bliže koreninam. Pri takem delu lahko vzamemo 300 do 1000g agrogela na m3 obdelanega volumna koreninskega sistema, odvisno od na sušnosti območja, oziroma 30 do 100 g/m2.
Uporaba je smiselna tudi v rastlinjakih in drugje, kjer namakanje ni problem, ker agrogel kot odličen regulator vlage v tleh ugodno vpliva na razvoj rastlin. Vse vrste agrogela ( agrogel, agrogel K, barvni agrogeli) shranjujemo v originalni embalaži, dobro zaprti, v suhem prostoru. Kadar agrogela iz kakršnegakoli razloga nimamo dlje časa v embalaži, moramo imeti relativno vlago v prostoru manjšo od 70 %, ker se drugače lahko navlaži, postane lepljiv, kar oteži manipulacijo. Oprema mora biti pred uporabo suha, pa tudi čistimo jo po možnosti suho ( metla, sesalec, ščetka). Agrogel je povsem netoksičen in nenevaren za uporabo. Edino, na kar moramo biti pozornije pranje opreme, saj obstaja nevarnost, da agrogel pride v odtočne cevi in jih zamaši. V takem primeru cev speremo z nasičeno raztopino kuhinjske soli.
V	hmeljarstvu še nimamo razdelane tehnologije uporabe agrogela, vendar lahko smiselno uporabimo izkušnje iz drugih trajnih nasadov, predvsem iz sadjarstva.
Uporaba agrogela K v drevesnicah:
V	drevesnici si v večjem vedru pripravimo 8 litrov vode in vanjo vsujemo 100 g Agrogela K in premešamo. Po desetih minutah zmes nabrekne v gosto pasto, ki jo ponovno dobro premešamo. Po potrebi dodamo še kak liter ali dva vode, da dobimo čim bolj lepljivo pasto. Sadiko izkopljemo, otresemo prst s korenin in korenine pomočimo v pasto. Na korenine se oprime agrogelna pasta, ki potem med transportom in manipulacijo ščiti korenine, posebej pa koreninske laske pred izsušitvijo, in tako omili presaditveni šok.
Uporaba pri sajenju sadnega drevja:
Pri klasičnem sajenju pa agrogel uporabimo tako, da ga zamešamo v sadilni kupček oziroma v prst, s katero zapolnimo sadilno jamo. Pri doziranju je osnovno vodilo, da uporabimo 1 g agrogela na 1 liter
volumna sadilne jame. Tako porabimo po sadiki od 10 do 50 g agrogela, odvisno seveda od velikosti in vrste sadike ter gostote in načina sajenja. Če dalj časa ne pričakujemo padavin, moramo sadike obilno zaliti.
Pri pripravi gostih nasadov in v drevesnicah priporočamo uporabo agrogela pri pripravi zemljišča. Agrogel zafrezamo ali zaoijemo v vrstnih pasovih ca. 1.2 m v širino z doziranjem 50 do lOOg/ m2, v drevesnicah tudi do 200g/m2. V tako pripravljen pas potem sadimo sadike. Na ta način dosežemo enakomerno porazdelitev agrogela v prsti, prav v območju razvoja bodočega koreninskega sistema sadik, polni učinek rahljanja
Sajenje sadnega drevja ali vinske trte v zAgrogelom pripravljeno sadilno
jamo.
prsti, manj uporabimo živega dela, je pa poraba nekaj večja kot pri vnašanju v sadilne jame. Pri tem z agrogelom ne obdelujmo medvrstnih pasov, ker nam to lahko posebej pri nagnjenih zemljiščih zaradi rahljanja prsti povzroča težave pri uporabi mehanizacije, pa tudi zaradi šibkega koreninskega sistema sodobnih podlag nima nobenega smisla in gre samo za nepotreben strošek.
Pri gojenju hmelja je takšna uporaba agrogela pomembna, saj gre za rastlino, ki rabi veliko vode in stabilen vodno-zračni režim v tleh.
Pri pripravi nasadov potrosimo agrogel v vrstni prostor in ga zaoijemo oziroma drugače vdelamo v tla. V tako pripravljene vrste sadimo hmelj.
Ker gre za rastlino z močnejšim koreninskim sistemom, priporočamo trošenje 100-200g/m2 pri širini pasu lm in globini zaoravanja 40 cm.
Drugo pomebno uporabo vidimo pri podsajevanju, to je pri popolnjevanju praznih prostorov v vrstah. Tukaj bi agrogel uporabili kot pri sajenju sadnega
drevja v sadilne jame, z doziranjem lg agrogela na liter jame, velikost jame je odvisna od tehnologije pridelave, vendar bi naj obdelali z agrogelom vsaj 20-40 1 zemlje.
Glede dodajanja agrogela že posajenim rastlinam bi tudi lahko uporabili iskušnje iz sadjarstva, kjer smo v času mirovanja izkopali jarke okoli drevesa čim bliže debla, vendar dovolj daleč, da nismo pri tem porezali preveč korenin, nato pa jih zasuli z zemljo, pomešano z agrogelom in gnojili.
Mogoče bi to lahko izvedli ob odoravanju in zaoravanju korenik, vendar bodo o teh možnostih več povedali hmeljarski strokovnjaki, kajti pri takem posegu je treba dobro poznati samo kulturo ter tehnologijo pridelovanja.
Pri uporabi agrogela smo na terenu opazili nekaj napak, ki so se večkrat pojavljale, in bi nanje še posebej opozoril. Njihova skupna značilnost je, da se agrogel, korenine in voda niso znašle na istem mestu:
-	Trošenje agrogela po površini
Agrogel, ki je slabo ali pa sploh ne zakultiviran v prst in pride na površino, nima skoraj nobenega učinka na vlažnost prsti, prav nobenega na rahljanje, poleg tega pa zaradi direktnih sončnih žarkov razpada in izgublja vpojnost. Do take napačne uporabe pride veijetno zaradi navad od uporabe umetnega gnojila, ki pa imajo kljub površinskem trošenju nekaj učinka, medtem ko pa agrogel nima skoraj nič.
-	Neenakomerno doziranje pri sajenju
Agrogel, doziran v kupčke v sadilne jame, ima sicer poln učinek zadrževanja vode, vendar pa ja ta voda dostopna le delčku koreninskega sistema. Zaradi močnega nabrekanja na enem mestu prst dviguje, potrga lahko nežne koreninice, ob hkratnem prevelikem doziranju pa lahko pride ob deževju do tega, da agrogel “privre” na površino, ali pa celo dvigne sadiko iz zemlje! Podobno, toda nekoliko manj drastično, deluje agrogel, posut v eno plast v sadilni jami.
-	Preveliko doziranje agrogela
Ponavadi se pojavlja skupaj s prejšnjo napako. Posledice so lahko prevračanje sadik in pretirano rahljanje zemljišča. Ob enakomerni razporeditvi tudi ob tri in večkratnem predoziranju ni bilo hujših posledic kot to, da je prst ob deževju tako razrahljana, da rastlina nima več prave opore in ob
vetru lahko pade. Zato se držimo orientacije lg/1 in enakomerno zamešajmo agrogel v prst ! Stehtamo primemo merico (jogurtov lonček, večji zamašek ipd.) polno agrogela, in z njo potem na terenu doziramo agrogel.
- Nenapolnjen agrogel
Ko smo prsti dodali suh agrogel, smo dodali prazen “rezervoar za vodo”. Zato moramo obvezno obilno zalivati in rezervoar napolniti, če smo prsti dodali agrogel v letnem času, ko ne pričakujemo več obilnejših padavin. Agrogel sam po sebi ne more rastlini dati nobene vode, lahko jo le uskladišči zanjo.
In kakšne so prednosti uporabe agrogela?
Prvič: koreninski laski sadike se zaradi uporabe paste niso izsušili in sadika takoj po sajenju normalno raste brez presaditvenega šoka. Agrogel v sadilni jami pa prvih pet let zagotavlja skoraj idelalen zračno -vodni režim na prostoru razvoja koreninskega sistema. Prst, obdelana z agrogelom, je rezervoar za vodo, ki ga lahko napolni tudi kratka poletna nevihta, ker je prst odporna proti skoijenju. Kakor za vodo, je agrogel rezervoar tudi za hranilne snovi, raztopljene v vodi, tako da nam izboljša izkoristek gnojil in zmanjša izpiranje hranilnih snovi iz prsti. Prav tako pa kompenzira neugodne vplive prevelike količine vode v tleh. Tako omogoča v prvih najbolj kritičnih letih boljši razvoj koreninskega sistema in cele sadike.
V primeijavi z namakanjem ima uporaba hidrogelov prednost zaradi nižje osnovne cene, izboljšanega
izkoristka gnojil in strukture prsti ter neodvisnosti od vodnih virov; slabša pa je zaradi manjše trajnosti (po petih letih agrogel izgubi učinkovitost) in omejene vodne zaloge ( en kilogram uporabljenega agrogela lahko teoretično uskladišči zalogo do 400 1 deževnice, v praksi pa okoli 200 1 vode enake sestave kot je normalno v prsti).
Dilema ali agrogel ali namakanje, v bistvu ne obstaja. Praya rešitev za najbolj intenzivne nasade sta agrogel in namakanje. Kadar uporabljamo oboje skupaj, prihranimo veliko vode, ohranimo dobro strukturo prsti ter zmanjšamo izpiranje gnojil v podtalnico. Posebej zanimiv pa je pristop v sadjastvu, kjer se sadijo gosti nasadi; po treh do štirih letih pa se iz prihodka od pridelka financira namakalni sistem. Velika prednost agrogela pa je seveda tudi ta, da ga lahko uspešno uporabimo tam, kjer je namakanje predrago ali pa sploh neizvedljivo. Glede na cene hidrogelov (agrogel je v rangu 16 -20 DEM/kg) nas pride po sadni sadiki uporaba hidrogela od 0,1 do 1 DEM, na kvadratni meter vrtnarske površine pa 0,5 do 1,6 DEM, medtem ko je cena uporabe agrogela K za zaščito korenin pri prešajevanju malenkostna, saj lahko za 16 DEM naredimo od 80 do 1501 paste, kar pa zadošča vsaj za zaščito od 1000 do 5000 sadik sadnega drevja oziroma še za precej večje število sadik zelenjave.
V preteklih sušnih letih so bile posebej vidne prednosti uporabe agrogela.
Ob pravilni uporabi nam lahko, posebej če gledamo dolgoročno, agrogel pri vsaki intenzivnejši kulturi večkratno povrne stroške.
Primož Ogorelec
foto: M. Veronek Hmeljišča Hallertauu so bila 1. marca že brez snežne oddeje (prvi zimski dan, ko nočna temperatura ni padla pod 0°G ) in dajala vtis lepo obdelanih površin. Vjesemko zimskem času so bila že mnoga fino odorano, na precejšnjem delu pa so že visela vodila, le-ta bodo fiksirali po rezu Z žico to gre.
USTANOVLJEN HMELJARSKI SINDIKAT
28. feb. 1996 je bil v Preboldu ustanovljen hmeljarski sindikat vseh slovenskih hmeljaijev. Taki odločitvi je botrovala želja, da se slovenski hmeljarji združimo in s skupnimi močmi poskusimo najti izhod iz neizbežne krize, ki grozi hmeljaijem. Ta kriza se kaže predvsem na socialnem področju. Socialna varnost hmeljaijev, tako kmetov, kot tudi delavcev hmeljaijev, je vsled mačehovskega odnosa države do edino čistega izvoznega artikla - hmelja , zelo slaba. Koliko pomenimo hmeljaiji za državo nam je dala jasno vedeti v knjigi Slovensko kmetijstvo in evropske integracije. Ta program, kije osnova za usmeritev kmetijstva pri vključevanju v evropsko skupnost v prehodnem obdobju in po njem, je za nas hmeljaije nesprejemljiva, ker nismo v istem rangu kot drugi pridelovalci s trajnimi nasadi. Tu bo treba pokazati državi, da moramo v tem prehodnem obdobju preživeti tudi hmeljaiji, saj bodo vlaganja in priprave za ta prehod zelo boleča in za marsikoga pretrd oreh, da bi ga lahko brez pomoči države prebrodil.
Zavedamo se, da beseda sindikat ni prava, kar je pokazala tudi razprava na ustanovnem občnem zboru, vendar zamenjave za ustreznejšo besedo nismo našli. Osnovni moto je boj za socialno varnost in preživetje. Ljudje so se nekako navadili na ta izraz, daje to boj za nekaj kar naj bi ljudem v stiski pomagalo, ko že vse drugo odpove. Čas pa bo pokazal spremembe in takrat se bomo tudi hmeljaiji prilagodili z novim imenom.
Poudariti bi še morali, daje to čisto nestrankarska organizacija in kot takšna bo tudi ostala. Hmeljaiji nismo politiki, ampak proizvajalci in kot taki s
OGLAS
Ugodno prodam obnovljen rezalnik za hmelj! telef.: 063 / 726- 412
stoletno tradicijo bomo tudi ostali, ne pa da nas bo tok trenutne politike postavil na stranski tir.
Aktivnosti, ki jih bo sindikat peljal, so bile podane na ustanovnem občnem zboru. Prisotnih je bilo preko 120 hmeljaijev, prijavnice za vključitev pa je poslalo preko 250 hmeljaijev. Upamo, da ta številka še ni dokončna in da bo novih članov še nekaj. Že ta podatek dokazuje, da hmeljarji potrebujemo takšno združenje in daje socialna stiska zelo močno prisotna v našem okolju.
Eden izmed osnovnih namenov je želja, da bi bili vsi hmeljaiji združeni v hmeljarski organizaciji. To organizacijo že imamo, vendar bi jo bilo potrebno preoblikovati in ji dati pomen kot ga ima v naslovu, Hmeljarsko združenje Slovenije GIZ. Upamo, da se bomo v delu uspeli medsebojno dopolnjevati. Prav tako bi se moral sindikat aktivno vključiti v lastninsko preoblikovanje IHP. Hmeljarji se zavedamo, da bomo brez svoje strokovne ustanove državi še večji tujek in nas bo hotela še prej izriniti na obrobje.
Na občnem zboru je bil imenovan tudi upravni odbor, ki ga bo v tem mandatnem obdobju vodil Leskovšek Slavko, podpredsednik pa je postal Gajšek Drago. Naslov in sedež sindikata je : Republiški hmeljarski sindikat, Žalskega tabora 1, 3310 Žalec.
Upamo, da bo z Vašo in našo pomočjo zaživel v dobrobit vseh hmeljarjev.
Za upravni odbor
Leskovšek Slavko
OGLAS
Ugodno prodam Allacvs 3 ! telef.: 063 / 726 - 214
ZGODOVINA HMELJARSTVA PRIDELOVANJE HMELJA V SAVINJSKI DOLINI SKOZI ČAS
Leta 1854 je začel v Žalcu Franc Žuža saditi Žateški hmelj, ki pa se na tem področju ni obnesel. Šele leta 1870 je zasadil Wurtenberžan Josip Bilger, oskrbnik graščine Novo Celje wurtenberski pozni hmelj, ki je bil za savinjske razmere bolj primeren. Za očeta hmeljarstva pa je bil proglašen Janez Hausenbichler, ki je 1. 1876 uredil stalen nasad hmelja. Potem je hmeljarstvo iz leta v leto napredovalo. Pred prvo svetovno vojno se je pridelava hmelja močno skrčila, vendar je že takoj po vojni spet narasla. Naslednja zgodovinska prelomnica je leto 1928, ko so v Savinjski dolini opustili vsled hude peronospore wurtenberški hmelj in uvedli angleški golding.
Ker je pridelava močno zrasla, je to povzročilo občuten padec cene, predvsem med leti 1929 do 1931.
Tudi med drugo svetovno vojno so se hmeljišča močno skrčila in se spet povečala po koncu vojne. Predvsem za obdobje med obema svetovnima vojnama je značilno, da velika večina slovenskih hmeljaijev ni namenjala večje pozornosti začetkom svetovne gospodarske krize.
Kakšni so bili torej začetki:
leto	pridelek v met. stotih	cena:
1881	700	2.50 goldinaija
1882	850	2,00
1883	800	2,00
1884	900	2,50
1885	1500	1,75
1886	1000	1,80
1887	2100	2,40
1888	2000	1,80
1889	3500	2,10
1890	4000	2,10
1891	2800	1,60
1892	3000	1,50
1893	4700	0,60
1894	5500	1,80
1895	4500	1,60
1896	5000	0,70
1897	4000	1,00
1898	6000	1,50
1899	5800	0,80
Že v tem obdobju se pokaže osnovna značilnost pridelovanja in prodaje hmelja: večja ponudba , nižje cene.
Že tedaj se pokažejo pivi znaki pojava o katerem je pisal Jaka Slokan v prispevku : “Ob 50 letnici prvega glasila slovenskih hmeljaijev”:
"... Tuji kupci so bili zelo oddaljeni od Slovenije in od Savinjske doline, v Žatcu, Nuerenbergu in Ameriki. Pojavljali so se zgolj v času, ko so lahko na terenu že ocenili količino in kakovost hmelja. Potem so se vrnili v središče svetovnih borz, od koder so potem svojim pooblaščencem sproti naročali količino in najvišjo ceno za suh hmelj.”
Sledila je kronska doba, kjer je bil en goldinar 2
kroni.			
leto	pridelek v met stotih	cena	
1900	6000	2,00	
1901	7000	1,00	
1902	6500	1,40	
1903	7500	3,00	
1904	10000	3,00	
1905	11000	0,90	
1906	15000	2,40	kupčija zelo živahna
1907	11130	0,60	prodaja slaba
1908	6000	1,20	suša prepolovi pridelek
1909	12000	3,60	
1910	13000	2,00	
1911	9000	6,00	suša, škodljivci
1912	15000	2,00	
1913	10000	4,00	
1914	9000	1,20	
1915	6000	0,70	slaba kupčija-vojna nasadi se krčijo za 35 %
1916	4000	1,70	zelo dobra kvaliteta
1917	3500	2,00	
1918	2400	14,00	zelo skrčena letina
1919	3000	60,00	prodajo se ostanki hmelja, iz zadnjega leta vojne, podobno, kot potem leta 45
1920	3500	70,00	v tem obdobju se čuti
			prohibicija v ZDA
1921	4200	200,00	
1922	4500	70,00	
Dinarska doba:
leto	pridelek v met stotih	cena	
1923	6200	90,00	
1924	5000	75,00	prvi pojav peronospore
1925	5900	90,00	prvi pojav hmel. stenice
1926	8000	80,00	
1927	20000	40,00	preveč nasadov, povprečna ponudba, padanje cen
1928	25000	20,00	
1929	28000	5,00	veliko povečanje proizvodnje in ponudbe v svetovnem merilu padanje cen - KRIZA
1930	13800	10,00	izredno lep pridelek
1931	11000	9,00	
1932	8500	16,00	
1933	11000	70,00	tudi nad 100,00 din
1934	13000	24,00	
1935	20500	23,00	
1936	20060	22,00	
1937	22000	18,00	
1938	15650	30,00	
1939	23000	46,00	
1940	22000	25,00	
1941	14900	48,00	okupacija, preračunano iz mark
1942	6800	62,00	
1943	6500	80,00	
1944	5970	80,00	
1945	3150	100,00	
Že ta prikaz pokaže razvoj hmeljarstva.
Kratkotrajnemu blagostanju (1923-1928) je sledila kriza.
Jaka Slokan piše, v prispevku “Ob 50-letnici...”, da je iz zapiska nekega sodobnika ugotovil, daje bila
dejanska povprečna cena hmelja v letu 1929 2 din.
Vzrok nesreče je tudi v tem, daje marsikateri hmeljar posadil hmelj na vseh površinah. Drugih pridelkov ni bilo, živila so se kupovala v trgovini na posojilo, dolgovi hmeljarjev so rastli. Posojila so bila zavarovana z vpisom v zemljiški knjigi. Izguba v letu 1929 je bila ogromna, rubežnikje postal stalni gost po Savinjski dolini, kmetije so šle “na boben”. Trdne kmetije so propadle.
Gornji statistični prikaz obdelovalnih površin s hmeljem pokaže, da katastrofa v letu 1929 hmeljarje ni izučila. Kakor hitro se je pričelo ugotavljati, da bo hmelj po 100 dinaijev (povprečna odkupna cena je bila tedaj, leta 1933 70 dinaijev - eno leto prej 16 dinaijev) so se površine, zasajene s hmeljem naglo večale.
Po letu 1933 cene padajo.
O	pridelku in ceni je bilo govora na Zboru hmeljaijev, ki je bil “na Veliko Gospojnico” (15. avgusta 1935) na Groblji pri Preboldu. Na zboruje ing. Dolinar poudaril, da se mora računati na obilnejšo svetovno letino. Poudari, da na visoko ceno hmelja ni računati. Cena 20 do 25 din za kg je prenizka (jabolka 6,00, kruh 4,00 din pivo 5,50 do 6,00 din) ugotavljajo na zboru.
Franc Ježovnik

Vse hmeljaije vabimo na sestanke pridelovalcev hmelja, ki bodo tudi v letu 1996 ob petkih, s pričetkom ob
9.	uri v sejni sobi na Inštitutu za hmeljarstvo in pivovarstvo v Žalcu.
Predvideni datumi sestankov so naslednji:
-	29. marec
-	12. april
-	10. maj
-	31. maj -21. junij
-	12. julij
-	26. julij
-	9. avgust
HRANILNO KREDITNA SLUŽBA ŽALEC
Začetki Hranilno kreditne službe kmetijskih zadmg Savinjske doline Žalec segajo v leto 1988, ko je Kmetijska zadruga Savinjska dolina zaradi enkratnih velikih zneskov izplačil kooperantom iskala čim bolj ugodne vire za izplačilo denaija za hmelj.
Dve leti kasneje je tako prišlo do ustanovitve hranilno kreditne službe kot bančne organizacije, ki v osnovi zbira hranilne vloge kmečkega in ostalega prebivalstva na območju celotne Savinjske doline in usmeija zbrana sredstva v kmetijstvo. Hranilno kreditna služba je s poslovanjem v preteklih letih dokazala, daje zanesljiva finančna hiša, kar dokazuje tudi njena bilančna vsota ob zaključku leta 1995, kije že presegala 1,2 milijarde tolarjev.
Njene poslovne enote so v Žalcu, Braslovčah, Gotovljah, Petrovčah, Polzeli, Preboldu, Šempetru, Taboru, Trnavi in na Vranskem, aprila pa bodo odprli tudi novo poslovno enoto v Grižah.
V hranilno kreditni službi ponujajo zelo ugodne pogoje varčevanja. Opravljajo plačilni promet za občane, vodijo žiro račune za kmete in obrtnike, nakazujejo pokojnine na hranilne knjige ali tekoče račune, ponujajo pa tudi tekoče račune ter varčevanje in kreditiranje v tolarjih z devizno klavzulo z nespremenjenimi obrestmi. Še posebej
ugodno kreditirajo razvoj kmetij in podeželja, nudijo kreditiranje tekoče proizvodnje, mehanizacije, izgradnjo nasadov in ostalo.
Na voljo je tudi plačilna kartica HKS, s katero je plačevanje preprosto, plačilo računov pa odloženo. HKS kartica kot plačilno sredstvo je že uveljavljena na vseh prodajnih mestih v Savinjski dolini.
Vse upokojence pa obveščajo, da si lahko pri njih odprejo hranilno knjigo ali tekoči račun, s katerima bo možen dvig gotovine tudi na vseh poštah. "Ohranjamo tradicijo - skrbimo za razvoj,” je moto Hranilno kreditne službe KZ Savinjska dolina Žalec, ki ima svoje prostore na Ulici Žalskega tabora 1.
	A	HRANILNO KREDITNA SLUŽBA
	iill \	
'M	■1 UH < j	KZ SAVINJSKA DOLINA ŽALEC p.o.
		3310 Žalec, Žalskega tabora 1,
lil	Ir	telefon: (063) 715-211,715-249 telefax: (063) 714-309
N
Kasaze 95 • 3301 PeTROVCG Tei.: 063/ 707-330, 708-182 Fax: 063/ 708-279
& XVAU-'hjwe :LWN€ .
NASLEDNJIH VRST:
»jablane /stare in nove sorte/ • hruške » češnje » višnje slive
» kutine • leska » ribez josta
# marelice	» maline	>r
» breskve	» robide	j
» nektarine	• aktinidija	
• KVALITETNA JABOLKA		j i mm Ì.4—J
pridelana po integriranem -
Celje - skladišče D-Per
SLO 3310 Žalec, \ Tel.: +386 63 715-Fax: +38
70/1996
5000003603,3/4
n
wanner
Myers
- SPECIALNI HMELJARSKI, SADJARSKI IN VINOGRADNIŠKI PROGRAM ŠKROPILNE TEHNIKE
0RAMMÌ1
DA NA SLABEM TRAKTORSKEM SEDEŽU NE BI VEČ TRPELI IN Sl UNIČEVALI ZDRAVJA, VAM PRIPOROČAMO ZRAČNO VZMETEN SEDEŽ G RAMMER
as
V O G i L & N O O T
Landmaschinenfabrik Gesellschaft mbH
-	PLUGI OBRAČALNI EUROMAT 2 do 5-brazdni
-	PLUGI FARMER
Najugodneje vam nudimo rezervne dele WOLF, MYERS, VOGEL & NOOT, lemeže drugih proizvajalcev plugov...
Kot zastopnik avstrijske firme ETERNIT vam nudimo tudi odlično strešno kritino in fasadne plošče.
Pokličite nas - radi vam bomo ustregli z informacijami !