jimmnshL dem Šteo. £8 U Ijubljani, 23. mutcu 1936 leto 1. Uro smeti nad AbtsinijD Italijanske pcipcaue za odtolllno ofenzivo na vseh frontah Addis Abeba, 23. marca. n. 19 italijanskih bombnih le.lal je v noči od sobote na nedeljo napadlo Džidžigo na južnem bojišču. Ta napad je v zvezi z nameravano novo ofenzivo generala Grazianiju na južnem bojišču. Napad je bil silovit in so letalu zmetala med njim na Džidžigo čez tisoč kilogramov razstreliv. Obstreljevanje Džidžigo je trajalo poldrugo uro in je mesto do polovice požgano in porušeno. Inozenui iu| odidejo Asmara, 23. marca. Italijanska radio-po-utaja je pozvala na povelje italijanskega vojnega vodstva vse inozemee, ki žive v abesinskih mestih, naj takoj zapuste Abesinijo. ker ne prevzame Italija nobene odgovornosti za njihovo življenje v bodočih zračnih napadih, ki sc .bodo vršili brez ozira na desno in levo. Iz tega poziva se da sklepati, da so se /.daj Italijani odločili, da začnejo s končnimi napadi na Abesinijo in da bodo v najkrajšem času skušali odločiti boj sebi v prid. Iz tega je razvidno, da bodo v tem boju uporabili vsa sredstva, predvsem pa pline in zažigalne bombe. Neou&ev šunk ubit Rim, 23. marca. Pri napadu na goro Amba Alagi je bil ubit tudi ded/as Biduoded Mako-fon, svak abesinskega cesarja, ki ga je zadela krogla iz italijanske strojnice. Ncgušev svak je, bil eden izmed redkih abesinskih poveljnikov, ki je bil izobražen docela po evropsko in ki mu je bilo moderno vojskovanje znano do vseh podrobnosti. Njegovo izgubo bo abesinska armada težko občutila, saj je bil on tisti, ki je dajal pobudo za vse uspešne presenetljive podvige v abesinskem vojskovanju. Rim, 23. marca. Včeraj so iz Neaplja odpluli snet 4 parniki, ki nosijo na krovu 4000 miličnikov, ki bodo ojačili razne postojanke na južnem bojišču. Addis Abeba. 23. marca. o. Abesinska vlada je naročila svojemu ministru v Parizu, naj skuša vplivati na francosko vlado, da bi zaradi svo- jih prijateljskih zvez z Italijo skušala doseči, da bi italijanska armada ustavila sovražnosti v smislu poziva Društva narodov in da bi sc začela razgovor jati o pogo jih za mir. Spričo fran coskega položaja, v katerega je Francijo spravila Nemčija, je zelo malo verjetnosti, da bi abesinska vlada s svojo prošnjo uspela. Italijanska vojna sila vAbesiniji Uradno poročilo: 300.000 vojakov, 1090 radio postal, 40 milijouov platna za obleke Rim, 23. marca. o. Poročilo o proračunu vojnega ministrstva, ki ga objavljajo italijanski listi, daje zanimive podrobnosti o organizaciji italijanskega vojnega pohoda v Abesinijo. To poročilo je prvo avtentično poročilo, potrjeno z uradnimi podatki. Italijanska vlada je do zdaj poslala tri sto tisoč vojakov v Vzhodno Afriko. Toh tristo tisoč vojakov sestavlja 7 divizij pehote, I divizija alpskih lovcev, (> divizij črnih srajc in pomožne čete. Poročilo podčrtava, da je bilo teh 7 divizij pehote poslanih v Afriko iz nadomestnega števila vojaštva, tako da se običajna mobilizirana vojaška sila Italije ni nič zmanjšala in oslabila. I. februarja je bilo poleg teh rednih vojaških čet v Vzhodni Afriki še 60.000 različnih delavcev, ki grade ceste, katere so potrebne italijanski armadi za prodiranje in za vzdrževanje postojank. V številu redne vojske pa ni vključeno število domačih črnili vojakov. Zdravstvena služba je organizirana /. vso skrbjo in imajo Italijani na različnih bojiščih 120 večjih ambulant. Poleg zdravstvene službe oazi italijansko vojno vodstvo zlasti na p re- li rano in so iz Italije poslali že pred začetkom vojne milijone kilogramov različnih živil, vina ter mineralne vode in različnih slatin, kar ima pomen zlasti z ozirom na pomanjkanje vode na bojiščih. Vojna intcndaatura je do zdaj porabila za obleko afrikanskih čet 15,837.000 m zelenega platna ter 19,389.000 ni navadnega platna za perilo. Tehnične čete razpolaga jo s 1892 km telefonskih prog s 5500 telefonskimi aparati, 1080 prenosljivih radio postaj. Dalje ima tehnično vodstvo v zalogi 12.497 ton bodeče žice ter 799 prenosnih tehničnih delavnic. Iz Eritreje in Somalije so spravili na bojišča 87.000 konj in mezgov ter 11.000 tovornih in osebnih avtomobilov. Italijanska trgovska mornarica je do sedaj naredilo 400 voženj za prevoz ljudi in materiala. V tej številki pa ni tistih voženj, no katerih so italijanske ladje prevažale v Afriko razstrelivo. Italijanska ekspedicija bo prišla v zgodovino kot primer vzorne vojaške in tehnične organizacije. Ulmske konferente Stat sporazum - na novo podpisan Rim, 23. marca. o. Včeraj so se nadaljevali razgovori med Mussolinijem in ra&djarskim ministrskim predsednikom Gombošem ter avstrijskim kanclerjem dr. Sehuschniggom. Konferenca je trajala dve uri in so na njej pripravili vse potrebno za podpis novega sporazuma med temi tremi državami. Ta sporazum bo samo nadaljeval politiko, katero so v Evropi, zlasti pa v Podonavju zasledovale te tri države. Sporazum bo podpisan danes popoldne. Podrobne točke iz teh dogovorov še niso poznane. O včerajšnjih razgovorih je ministrstvo za propagando izdalo naslednji komunike: Italijansko-avstrijsko-madjarski razgovori so se nadaljevali v palači Venezia danes popoldne in so privedli do zaključitve sporazuma, ki bo podpisan v ponedeljek. A se niso tisto razumeli... Rim, 23. marca. o. Iz dobro poučenih krogov zatrjujejo, da bo današnji podpis sporazuma med državami rimskega protokola potrdila pogodba iz leta 1934'. in bo pri tem upošteval vsa nova j>olitična in gospodarska viseča vprašanja med tremi državami. Natančnejših vesti o razgovorih in o njihovem rezultatu še ni mogoče dobiti zato, ker so sc med pogajanji pokazala precejšnja nasprotja med avstrijskim in madžarskim stališčem. Madžarski zastopniki so se namreč zavzemali za zbližanje z Nemčijo, med tem ko Avstrijci vztrajajo no tein, da sc nadaljujejo pogajanja, ki jih jc Italija začela z Malo zvezo. Italijanski ministrski predsednik si je zelo prizadeval, da bi ta nasprotja ublažil. Verjetno je, da se bo kljub trenutnim ne-sporazumljenjem doseglo med Avstrijo, Madžarsko in Italijo soglasje, ker je ta zveza za Ttalijo danes edina reahia politična karta, ko se je. z abisinsko afero docela osamila. Rim, 23. marca. b. Včeraj zvečer jc priredil ministrski predsednik Mussolini zastopnikom inozemskih držav, ki so se udeleževale pogovorov o Porenju, večerjo, na kateri je imel kratek nagovor. V tem nagovoru je poudaril popolno soglasje trojne zveze, ki ga ne more omajati nobena stvar v Evropi. Zato so se pre-varili tisti, ki so mislili, da bo Italija izgubila zaradi vojne v Afriki vse prijatelje in vsak vpliv, zlasti v Srednji Evropi. Mussolinijeva zdravita Rim, 23. marca. AA. Agencija Stefani poroča: Ob priliki včerajšnje večerje na čast avstrijskih in madjarskih ministrov, je imel Mussolini sledečo zdravico: Gospod predsednik ministrskega sveta, gospodje ministri, gospod zvezni kancler! Z globokim zadovoljstvom pozdravljam v imenu italijanske vlade vaše bivanje v Rimu, kakor tudi bivanje njihovih ekscelenc zunanjih ministrov. To bivanje pada v drugo obletnico podpisa rimskih protokolov. Dve leti sta prešli v sedanji evropski atmosferi in ta rok zadostuje, da se lahko ugotovi, kolikšna je važnost enega političnega dela. V teku razgovorov smo lahko ugotovili ugodne rezultate, ki smo jih dosegli na podlagi tega protokola. Danes lahko potrdimo ne samo njihovo vsebino, ampak tudi njihov cilj. Določili smo si nadalje temelje svojega dela, ki hočejo najožje zveze med državami, ki jih zastopamo. Imamo stalno voljo, da ustvarimo organičen načrt naših potreb in interesov, ki so sicer že zabeleženi v rimskem protokolu iz leta 1934, ki pa so sedaj nakazali nove možnosti plodnega razvoja potom našega sodelovanja za obnovo Evrope, v kateri bodo ti proto- koli zmeraj osnovni element. Ta skupna volja kakor tudi civilizacija treh narodov nas bo še naprej vodila in se naslanjala na naše napore. Ta volja in to prijateljstvo sta premagala zmagovito vse težave preteklih dveh let, ki sta bili polni dogod-j kov.. Ti rimski dnevi so njihovo svečano potrdilo. , Vaš obisk je bil sprejet od italijanskega naroda v velikem času njegove zgodovino in z manifestacijami, katerim ne ostane nič prikrilo. Uporo, ki ste jo nudili Italiji v težkih časih, ne bo pozabljena niti od italijanske vlade, pa tudi ne od italijanskega naroda in bo imela še velike posledice. Zemljepisni gospodarski razlogi so se ojačili z iskreno prisrčnostjo v vzajemnih pogledih in odnosih. Dvigam čašo na zdravje visokosti regenta Madjarske in njegove ekscelence predsednika zvezne avstrijske republike za blagostanje narodov Avstrije in Madjarske in za osebno srečo odličnih gostov. 200.000 ljudi pri vajah za vojno Berlin, 23. marca. b. Včeraj sc je na berlinskem letališču Staaken vršil veliki letalski miting, pri katerem so .nastopila nemška bojna letala v popolni bojni formaciji in izvajala različne vaje, ki prihajajo vpoštev v letalski vojni. Tako je 40 bombnih letal uprizorilo pravcati napad z vži-galnimi in plinskimi bombami na model mesta. Pri tein so nemški letalci pokazali svojo visoko usposobljenost in odlične kvalitete svojih aparatov'. Vse pričujoče jc zadivil s svojimi akrobacija- . mi glasovili, po svojih podvigih v svetovni vojni I znani pilot in zračni akrobat, Ernest Udet. Ta prireditev je bila prva taka v Nemčiji in je za njo vladalo ogromno zanimanje. Udeležilo se je je nad 200.000 gledalcev. Poleg voditeljev nemške vojske, politike in narodnosocialistične stranke, so mitingu prisostvovali tudi vsi inozemski vojaški atašeji, ki so z veliko pozornostjo zasledovali drzna izvajanja nemških letal. Inozemski krogi izjavljajo, da je treba smatrali to letalsko prireditev kot odgovor na grožnje velesil, s pričo zadnjih dogodkov v evropski politiki. Hitler na agitaciji Breslau, 23. marca. AA. DNB poroča: Kancler Hitler je imel včeraj velik govor. V lem govoru je kancler povedal, kaj vse je narodni socijalizeni storil v treh letih za Nemčijo. Z namenom, da rehabilitira čast nemškega naroda pred ostalini svetom, sta se on in nemška vlada trudila do skrajnih meja. :>V leh treh letih ni padla nobena beseda proti nobeni drugi državi. Prav tako ni bil storjen noben korak, ki bi bil naperjen proli kakemu drugemu narodu, V teh treh letih se je nemški narod dvignil in izvršil dela, ki nimajo primere v zgodovini. Z drugimi narodi čutimo, da se nahajamo na pragu nove dobe. Pojavljajo in utrjujejo se nove misli, nove predstave in nove stvarnosti. Ne samo mi, ampak tudi drugim narodom se zdi, da nekaj ni v redu, da so ljudje izgubili razum, da namesto razuma vlada blaznost sovraštva in nezaupanja in zavisti in kot posledico vsega tega občutijo strah. To čutijo gotovo vsi narodi. Posebno na tem kontinentu, kjer so narodi tako stisnjeni, je treba ustvariti novi red. Narodi , morajo najti novo obliko za vzajemne odnose. Po-, trebno je prepričanje, da so narodi realnosli zgo-! devinske vrste, ki jih ni mogoče odstranili. Devizn tega novega reda bi morala biti: razum in logika, lo je razumevanje in vzajemno obračunavanje , vseh računov. Motijo se tisti, da mora nad tem . novim redom biti zapisana beseda Versailles. Ta napis bi bil napis na nagrobnik in ne nad vrata nove dobe. Nemčija si želi ta novi red in ne želi reda, ki bi drugim narodom kaj jemal. Nemčija je za enakopravnost med narodi in hoče prevzeti iste dolžnosti, kakor drugi. Nemški narod živi danes v teh idejah.* Tudi Nemčija hoče živeti in ne jnjstavlja no benih zahtev drugim. Prav tako pa ne bo izpolnila zahtev drugih narodov, ki hočejo uplivali na notranji razvoj Nemčije in na njene suverene pra vice. V tem sc motijo poedini državniki, ko mi sli jo. da je lo mnenje samo enega človeka, ki se imenuje Adolf Hitler. To je mnenje naroda, ki šteje 67 milijonov ljudi. Jaz sem v zvezi s tem podal načrt, ki naj zadovolji Evropo, ki mora vsaj en četrt stoletja živeti v miru, torej za čas, ki gre preko naše generacije. Izkustvo je pokazalo, da vsi ti memorandumi, ki proučujejo te težave, nič ne pomenijo. Narodi nočejo samo gest, ampak hočejo živeti v miru. Tudi drugi državniki naj vprašajo narode, če tudi tako gledajo na probleme. Ali tudi oni žele, da naj se Evropa zaplete v vojne zveze in da naj se temu ali onemu narodu oporekajo njegove pravice. Šel sem pred sodbo svojega naroda. Njegovo sodbo bom sprejel kot svojo sodbo. Moje verujem pravi: Jaz sem Nemec. Verujem v svoj narod. Jaz verujem v njegovo čast. Jaz verujem v njegovo bodočnost. Jaz verujem v njegove pravice in bojeval se bom za te pravice. Vstajam v borbo za njegovo svobodo in že s tem sem pristaš boljšega miru, kakor pa je bil tisti v preteklosti. Rdeči obisk nn zelenjavnem trau Vsem ljudem, ki so se. danes med 9 j n 10 uro dopoldne mudili v bližini zelenjudnega trga, se jc nudil zanimiv prizor. Na široki prozni Resljevi cesti so je nenadoma pojavila skupina športno oblečenih fantov s spomladanskimi kravatami in z boječimi očmi. Vodil jo je plavolas, skoraj hitlerjansko pristen levičarski tribun, tehnik, Berce ter njegovo kolega Jager in Vesenjak, znani po zadnjih dogodkih na univerzi in izven nje. Skupino so sestavljali po večini fantje, ki zmeraj, kadar pride zares, s pisano ali govorjeno besedo zatrjujejo, da nimajo s takimi in enakimi pokreti nobenega stika. Morda je bližina zelenjave vplivala nn mlade ljudi, podvržene pomladnim peripetijam. da so postali zeleni še sami in začeli sredi prazne ceste glasno, kričečo borbo za svobodo. Morda je vplival na to tudi bližnji prvi april, da so hoteli potegniti ljudi, do bi jim verjeli. Naj bo temu že kakorkoli, vsa stvar ni dosegla uspeha, ker je bila zores preveč aprilska. Nikjer daleč naokrog, ne zgoraj, ne spodaj ni bilo nobenega klerikalca ali klcro-fošista. ampak sami delavni ljudje, ki so na kričanje postali radovedni, kakšna je ta zlata meščanska mladina, ki utegne sredi belega drič | po cestah kričati. Toda borci za rdečo svobodo ' so se zbali radovednih branjevk, ki so pritisnile Planita pupovedana Praga, 23. marca. m. Češkoslovaški listi poročajo, da je Pisa prepovedala uporabo skakalnice v Planici zn vse fekme verificiranih smučarjev. Ta prepoved je prišla zaradi tega, ker je Jugoslovanska zimskošportna zveza kljub prepovedi Fisc priredila tekme v skokih na lej skakalnici. Prinašamo to vest po praških listih, ki še v večji meri potrjujejo ugotovitve, da izvira ves boj proti skakalnici v Planici iz krogov, kjer morejo rezultati kateri so bili postavljen lansko leto in zlasti pa še letošnje leto, vzeti hegemonijo v skokih narodnostim, ki mislijo, da so edine poklicano za rekorderslvo v skakanju. Četniki zbocuieic Belgrad, 23. marca. m. Te dni so imeli tukaj stari četniki sestanek, na katerem so obsodili delovanje sedanjega odbora četniškega združenja ter sprejeli daljšo resolucijo, v kateri obsojajo delovanje svojega odbora. Nadalje očitajo sedanjemu odboru, da jc sprejemal v svojo organizacijo ljudi, ki s to rganizacijo sploh nikdar niso imeli zvez in zato ne zaslužijo, da bi bili v njej včlanjeni. Nadalje obsojajo strankarstvo, ki se jc vpeljalo v to organizacijo. V tem oziru pravi resolucija: »Žal je ilegalna uprava na čelu s Kosto Pečancem sestavljena od ljudi, ki so bili vedno daleč od vsakega pravilnega stališča z ozirom na četniško organizacijo. Ta uprava, voljena od ljudi, ki nikdar niso bili četniki ter tudi nikdar niso imeli zveze s to organizacijo, je sprejemala pod svoje okrilje vse več takih ljudi ter je gledala mirno, kako oni v četniških uniformah izvršujejo nedovoljne posle ter s svojim obnašanjem žalijo delo četnikov, poškropljene s krvjo in trpljenjem vseh starib bojevnikov. Vsi dosedanji opomini in očitki pravih četnikov pri sedanji upravi so ostali brezuspešni; vse pritožbe in protesti, ki so bili poslani oblastvom, so stali brez željenih rezultatov. Zato vsi stari četniki smatrajo za najzvestejšo dolžnost, da svojemu patrijotskemu narodu od Triglava pa do Kajmak-čalana in vladi sami objavijo, da stari četniki že pet let nimajo nikakih zvez s sedanjo upravo četniškega gibanja, da ostanejo verni četniškim tradicijam ter želeč svojemu narodu tako potrebnega miru ostanejo do zadnjega diha budni čuvarji m branilci pravic življenja našega naroda. Resolucija obsega še apel na merodajne oblasti, naj končno napravijo red v tej organizaciji, Denumstctuiie v Atenah Atene, 23. marca. Ob priliki včerajšnjih anti-venizelističnih manifestacij se je velika množica naroda podala preko trga Concorde in z bulle-varda Statis z namero, da prodre do dvora. V začetku manifestacij so ljudje kričali naj da Bog, da bi se ladja, ki bo nosila truplo pokojnega Ve-nizelosa v Grčijo, potopila. Ko jc policija hotela razgnati manifestante, je množica vzklikala: »Nikar nas ne pretepajte! Mi nismo morilci! Mi hočemo samo stopiti pred svojega kralja. Ko so nepregledne množice prodrle do finančnega ministrstva, so naletele na močnejši policijski kordon, ki so ga pa predrle, na kar je prišlo pred vojnim ministrstvom do spopadov, med policijo in mani-festanti Bilo je nevarno ranjenih več oseb. Nazadnje so manifestanti prodrli do spomenika Neznanega vojaka. V tem trenutku je privozil avtomobil, s katerim se je vozil vojni minister general Metaxas. Nepregledne množice so vzklikale: Dol Mctaxas! Policija je takoj intervenirala ter je bilo pri tej priliki znova ranjenih več oseb. Medtem jc prišlo policiji na pomoč tudi gasilstvo, k' je s svojimi brizgalnami razgnala manifestante. Drobne Češkoslovaška Avstrija 1:1 Dunaj, 23. marca. Včeraj jc bila odigrana pred 60.000 gledalci mednarod. nogometna tekma med Avstrijo in Češkoslovaško. Tekma je končala neodločeno z rezultatom 1:1 Oba gola sta padla v drugem polčasu, dočim je prvi polčas potekel brez gola. * Pariz, 23. marca, llruguavsko moštvo je po neuspeli tekmi v Parizu moralo odpotovati po naročilu svoje vrhovne športne instanco nazaj v UruguaY ter s tem prekiniti svojo evropsko turnejo. Po zadnjih vesteh, ki so prispele semkaj, sc bo takoj po povratku te ekipe sestavilo novo nogometno moštvo, ki bo nadaljevalo ostali program v Evropi. llruguaY hoče da novo moštvo popravi sramotni vtisek ki ga je napravila zadnja tekma v Parizu pri kateri so njihovi zastopniki osramotili sloves nruguaYskega športa. Potemtakem bo tudi v Deigradu za Veliko noč proti naši reprezentanci nastopilo novo mošlvo. Pariz, 23. marca. m. Iz Dublina poročajo, da jc predsednik vlade svobodne irske države odpotoval v Curih, kjer se bo moral podvreči očesni operaciji. V zdravniških krogih poudarjajo, da bo predsednik oslepel, če se tej operaciji takoj ne podvrže. od svojih stojnic in so šli morit pred stolnico ... črno internacionalo. Mimogrede so jih humoristični kolegi bogoslovci ohladili / nekaj pljuski vode. kar je bilo seveda proglašeno zu naj- ■■ novejši napad ftima na duhovno svobodo slovenskih rdečili akademskih trpinov. Po tem .se je procesija pomladanskih barv zatekla v podzemlje kemičnega instituta. Pozabila je mimogrede na nekaj. Nahajala se je čisto v. bližini akademske menze v Ljudskem doinu, kjer na račun milodarov raznih Vinceucijevih konferenc in drugih mračnjaških ustanov njeni kolovodje še danes, kljub klerofašizmu. dobivajo hrano po. 5 ali 6 diu. Zakaj ni šla demonstrirat še tja? Vzgojni teden Maribor, 22. marca. Društvo »Krščanska šola« v Mariboru je organiziralo serijo predavanj o pomenu in važnosti krščanske mladinske vzgoje. Ta predavanja je združilo v »Vzgojni teden«, ki * se je pričel danes ter bo trajal do srede 25. t. m. Danes popoldne je bila v dvorani na Aleksandrovi cesti 6«otvoritev, ki je nad vse lepo uspela. Dvorana je bila nabito polna občinstva. Poziv »Krščanske šole« je med mariborskimi roditelji in vzgoijtelji mladine živahno odmeval ter so v izrednem številu prišli k prvemu predavanju, ki je bilo spojeno z uprizoritvijo pretresljive vojne drame »Stilmondski župan«. Otvoritveno predavanje je imel prof. Ivan Prijatelj. Govoril je na splošno o pomenu krščanske vzgoje, ki stopa danes še prav posebno v ospredje, ko opažamo, da so začela razna katoliški veri nasprotna gibanja osvajati mladino čisto po načrtu z visokodonečimi in zapeljivimi gesli, katerim je mladina tako dostopna. Kot vzgled je navajal zlasti Nemčijo in Rusijo in v zadnjem času še Španijo. Vsa ta gibanja pa imajo uspeh le zaradi tega, ker manjka mladini pravega krščanskega temelja, ki bi ga morala dobiti že doma v družini. Tu je za- četek krščanske vzgoje, na katerega se danes žal polaga premalo pažnje. Pokazal je nato na svetel vzgled največjega slovenskega vzgojitelja Antona Martina Slomška, ki je pokazal smer, po kateri se mora razvijati vzgoja mladine v družini, šoli in državi. Omenjal je tudi prizadevanja sedanjega papeža, ki je s svojo znano okrožnico opozoril na pomembnost vzgojnega dela med mladino. Tehtna in globoko iz praktičnega izkustva zajeta izvajanja so pri poslušalcih zadela na živahen odmev. Sledila je nato uprizoritev »Stilmondskega župana«. Dramo je postavil na oder Ljudski oder v režiji Sentočnika, ki je igral tudi glavno vlogo župana ter podal izklesan in psihološko izpiljen lik. Zelo dobri so bili še Drolčeva, Eichmeister, Brumen, pa tudi vsi ostali so se izredno potrudili, tako da je bila ta uprizoritev ena najbolj pripravljeni in tudi idejno najlepših, kar smo jih videli letos pri Ljudskem odru. — Vzgojni teden se nadaljuje. V ponedeljek ob 20 predava prof. Prijatelj o »vzgojnem pomenu krščanske vere«, v torek pa prof. Bogovič o »krščanski vzgoji sovražnih smereh sedanjega časa«. V sredo se bo vzgojni teden zaključil z materinskim dnevom. Zborovanje lesnih trgovcev Tatvina dragocen Lastnik pravi, da so bile prave Stradivarijeve ter j« imel zanje že 50.000 Din. Maribor, 22. marca. Vse mesto je danes razburila vest, da je bil izvršen v pretekli noči v Melju vlom, pri katerem je zlikovec uplenil dragocene gosli, za katere je imel lastnik že 50.000 Din, pa jih ni hotel pTodati. Vlom je bil izvršen v stanovanje tkalskega mojstra Josipa Križana na Meljski cesti, ki je zaposlen v Hutterjevih tovarnah. G. Križan se je podal s svojo ženo v soboto zvečer na praznovanje godu k svojemu prijatelju v Studence. Stanovanje sta pustila skrbno zaklenjeno. Ko sta se danes okrog 6 zjutraj vrnila domov, sta v svoje veliko presenečenje ugotovila vlomilski obisk. Dosedaj neznani vlomilci so morali vedeti, da bo stanovanje celo noč prazno, in tako so imeli lahko delo. Odprli so vrata s ponarejenim ključem ter vzeli iz omare gosli. V škatlji so našli tudi 4506 Din gotovine, ki jim je bila prav tako dobrodošel plen. Z obojim so potem izginili, zapustili pa niso nobenih sledov, ki bi olajšali policiji zasledovanje. O goslih, ki so jih vlomilci odnesli, pravi g. Križan, da so bile izredno dragoceno starinsko delo. V notranjosti so imele napis »Stradivarius Antonius anno Domini 1713«. G. Križan je prepričan, da so bile pravo Stradivarijevo delo, v čemer ga je potrdilo tudi izredno zanimanje, ki so ga kazali nekateri poznavalci instrumentov. Za gosli je imel že mnogo ponudb ter so mu nekateri nudili celo 50.000 Din. Vendar se ni mogel ločiti od njih, bil pa je prepričan, da bo dobil zanje še več. Dragocenost tega instrumenta je bila nedvomno znana tudi vlomilcu, kar bo gotovo policiji njeno delo znatno olajšalo. Kriminalni oddelek mariborske policije vrši preiskavo z vso temeljitostjo ter obstoja mnogo upanja, da bo prišel g. Križan zopet do svojega dragocenega instrumenta. 10 let trg. pevskega Maribor, 22. marca. Trgovski pevski zbor Slov. trgovskega društva v Mariboru je sinoči proslavljal 10 letni jubilej svojega obstoja. Pred 10 leti so ga ustanovili slovenski trgovci / namenom, da se v njegovem krogu zbira trgovska mladina, ki naj se na ta način vzgaja v narodnem duhu in naj s pomočjo pesmi goji čim tesnejše družabn * stike s trgovskim stanom. Namen, ki so ga imeli ustanovitelji, je pevski zbor v polni meri izpolnil. O tem pričajo številne trgovske prireditve in mnogi izleti, na katerih ie zbor nastopal. Vse. vrline zbora pa, tudi ugled, ki ga v Mariboru uživa, je pokazal sinočnji koncert, s katerrn je proslavi svoj 10 letni jubilej Velika dvorana Narodnega doma je bila polna odi •‘nega mariborskega občinstva ki je spremljalo izvajanja zbora z velikim odobravanjem. Pod vodstvom svojega dirigenta učitelja Cibica je podal zbor posrečeno sliko nase narodne pesmi s posebnim o/uom na mariborske skladatelje. Pel je pesmi A. M. Slomška, F. Stegnarja, p. Hudovernika, H. Vogriča, v. Parme, O. Deva. Tem so sledile še moderne Adamičeve in Pavčičeve. Posebno pozornost je pokazal zboru skladatelj Vasilij Mirk, ki je dal na razpolago za krstno izvajanje svojo najnovejšo skladbo »Tožba in sodba«. Kot solist je nastopil koncertni pevec Faganelli, katerega je spremljala na klavirju gospodična Nastja Mirkova. — Po koncertu se je razvila prijetna družabna zabava. Celje, ‘22. marca. V mali dvorani Celjskega doma je bila danes redna letna skupščina lesnega odseka Zveze trgovskih združenj dravske banovine, ki je bila z ozirom na splošno gospodarsko krizo, posebno pa še z ozirom na sankcije, ki so ubile našo lesno trgovino, izrednega pomena. Zborovanje ,je otvo-ril g. Miklavžina, predsednik lesne sekcije združenja trgovcev za okraje Celje, Gornji grad in Šmarje pri Jelšah, vodil je pa zborovanje predsednik Zveze g. Škrbec. G. Škrbec je po opravljenih formalnostih in običajnih pozdravih podal takoj obširno predsedniško poročilo, ki je bilo prav za prav tudi najvažnejša točka dnevnega reda. Iz obširnega predsedniškega poročila'objavljamo najvažnejše podatke, iz katerih je razvidno nazadovanje in propadanje ter današnje stanje naše lesne trgovine. Poročilo predsednika Predsedniško poročilo se v svojem prvem delu bavi najprej s položajem našega lesnega trgovstva v letu 1930-31, do katerega časa je predstavljala naša lesna trgovina tako po količini kot po vrednosti eno izmed najznatnejših in najstabilnejših izvoznih strok. V dobi konjunkture je dajala lesna trgovina in industrija okrog pol milijarde dinarjev dohodkov. Važna je tudi socialna stran lesnega gospodarstva. Zaposlovala je več tisoč delavcev, obenem pa tvorila našemu kmetu edino aktivno premoženjsko postavko. Leta 1931 je pa nastopila v tej važni panogi našega gospodarstva težka depresija. Cene lesu so začele moč-, no padati, izvoz se je pričel krčiti, na svetovnem trgu se je pojavila Rusija. Tem so se pridružile še izvozne ovire, kontingentiranje uvoza, ostra konkurenca med državami izvoznicami. Kriza lesne industrije je najbolj jasno razvidna iz katastrofalnega padca našega izvoza. Skupno je znašal izvoz raznih vrst lesa 1930. leta 910.9 milj. Din* 1931 585.1 milj., in 1. 1932 samo še 264.1 milj. Din. Ta položaj je prisilil lesno trgovino v dravski banovini, da se je organizirala in se je 13. novembra 1930 vršila v Celju anketa lesnih trgovcev dravske banovine, katere se je udeležilo nad 200 lesnih trgovcev. Na tej anketi je bila sprejeta tudi obširna resolucija, ki je ugotovila vzroke kritičnega položaja in predlagala smernice in pota za izboljšanje te panoge našega narodnega gospodarstva. Takoj po tej anketi so se začele snovati sekcije lesnih trgovcev po združenjih in potem Osrednja sekcija lesnih trgovcev zveze trgovskih trgovskih združenj v Ljubljani. Zahteve lesnih trgovcev Gozdna posest v naši banovini je porazdeljena na preko 140.000 malih gozdnih posestnikov, ta gozdna posest pa živi preko 2500 lesnih podjetij. Katastrofalno nazadovanje lesne trgovine se najlepše zrcali v padcu lesnih trgovcev. Število se je zmanjšalo za okroglo 400, tako da jih je danes le še nekaj čez 800. Dalje je lesna trgovina in industrija danes brez potrebnega kredita, ki bi omogočil razvoj lesne stroke. Zaradi izostaje izvoza naj se podvržejo reviziji razne takse, ki obremenjujejo izvoz. Za ublažitev položaja je osrednja sekcija izdelala tudi osnutek uredbe o izvozu lesa iz Jugoslavije, a ga ui mogla realizirati. Bavila se je tudi z vprašanjem centralizacije izvoza. Lesna trgovina zahteva za podjetja, ki so dejansko zašla v krizo že pred denarnimi zavodi, zaščito in sicer orvenstveno glede plačil in odmere obresti. V zunanji trgovfni naj se uvede sistem kontingentov in kontrole uvoza. Osrednja sekcija je sodelovala tudi na zborovanju lesnega gospodarstva 26. januarja t. 1. v Ljubljani. Storila je mnogo korakov tudi glede ureditve valutarnega vprašanja, prevoznih tarif, ki naj se znižajo. — Sankcije proti Italiji pa smatra lesna trgovina le kot sankcije proti nam saniim, ker je s sankcijami najbolj prizadela dravska banovina. Po tem obširnem predsedniškem poročilu je bila sprejeta soglasno sprememba pravil Osrednje sekcije, ki se pa bistveno od dosedanjih ne razlikujejo, odobren proračun za 1. 1936 in določena doklada 21 Din letno za člana. Kot delegata v Drvarsko |irivredo v Belgradu sta bila izvoljena gg. Škrbec in Vrhovnik, kot namestnika pa gg. Gorjanc in Miklavžina. Sledili so samostojni predlogi in slučajnosti, pri katerih so navzoči člani stavili razne predloge tako glede sankcij, obrtnih listov, o centralizaciji izvoza, o enotni organizaciji prodaje na notranjem in zunanjem trgu itd. Končno je tajnik g. inž. Šušteršič prebral obširno resolucijo, ki ugotavlja sedanji položaj našega lesnega gospodarstva in predlaga glede izboljšanja razne smernice in nasvete. Resolucija, ki je bila sprejeta soglasno, bo odposlana na merodajna mesta. Nevaren kraj avtomo Z motorjem v Maribor, 22. marca. Danes sc je pripetila na Pobrežju nesreča, ki sicer ni zahtevala človeških življenj, je pa zaradi strašnih poškodb, ki sta jih oba prizadeta zado-bila, globoko pretresla vse očividce. Na Gosposvetski cesti na Pobrežju je drvel težak motor s hitrostjo najmanj 70 km. Na motorju sta sedela mizarski mojster Anton ]ug iz Pobrežja ki je star, 49 let, na zadnjem sedežu pa 25 letni zidarski pomočnik Maks Veber. )ug je hotel z nezmanjšano hitrostjo kreniti z motorjem iz Gosposvetske ceste v drugo ulico. Prevelika brzino pa mu je bila v pogubo. Kot blisk je vrglo vozilo no ovinku s ceste v bližnji plot iz bodeče žice. Oba vozača sto priletela v loku z glavami naprej z motorja ter obviselo na plotu kakor vojaki na fronti na žič- nih ovirah. |ug je priletel na žico z odprtimi usti. Presekalo mu je lice na obeh straneh ust dobe-j sedno do ušes zdrobilo spodnjo čeljust no drobne koščice, izbilo vse zobe in jezik naravnost razcefralo. Poleg tega je dobil poškodbe še po vsej glavi tako da ie tam, kjer je bilo lice, zijala ena sama strahovita rana, iz katere je curkoma vrela kri. Veber je dobil manjše poškodbe. Priletel je na žico z vratom k sreči pa je ublažil udarec z rokami tako, da mu je samo stisnilo goltanec. Drugače bi mu bila žica glavo nedvomno čisto proč od telesa odsekala. Oba ponesrečenca so mariborski reševalci takoj prepeljali v bolnišnico kjer so jima nudili vso zdravniško pomoč. Življenje obeh najbrž ne bo ogroženo, vendar so poškodbe Juga takšne, da bo še dolgo trajalo, predno bo ozdravel. Kranj v slov. umetnosti Miha Maleš razstavlja Ob prisotnosti predstavnikov kranjskega občinstva se je vršila na Jožefovo ob enajstih dopoldne v dvorani Stare pošte otvoritvena prireditev umetniške razstave del Mihe Maleša. Prireditvi je prisostvoval gosp. umetnik sam. Po pozdravnih besedah je za uvod spregovoril gosp. dr. Rajko Ložar, in najprej pozdravil akcijo, ki je omogočila razstavo enega od predstavnikov slovenske sodobne umetnosti. Nato je na kratko podal zgodovinski oris umetnostnega gibanja v Kranju. Kranj se že zelo zgodaj pojavi med onimi kraji Slovenije, ki so nam iz njih znani izdelki umetne obrti in umetnosti. V ljubljanskem muzeju se nahaja nekaj okrasnih predmetov iz hallstaltske dobe. — Iz dobe preseljevanja narodov je langobardsko grobišče na Lajhu, v katerem so našli krasno izdelano okrasje iz zlata. Po daljšem presledku se je proti koncu srednjega veka umetnost zopet močno razširila. V Kranju so nastale cerkve s svojo značilno poznogotsko arhitekturo. Iz te dobe jc tudi lepi štiridelni oltarni nastavek, ki se nahaja na Dunaju. Umetnost renesančne in baročne dobe nista v Kranju zapustili pomembnih sledov. Le nekaj del znanega V. Metzingerja jc v mestu. Razmere so se spremenile v drugi polo- vici 18. stoletja. Tedaj so delovali znani Layerji. Obenem z Layerji in za njim je delovala v Kranju cela vrsta slikarjev in podobarjev, ki hodijo z večine po njihovi poti. Novo smer je začel Kranjčan Anton Hayne, ki je uvedel realizem in krajino v umetnost. — V. 19. stolteju je v Kranju umetnost slabše zastopana. Brez tradicij tedaj mesto ni. Miha Maleš, ki razstavlja zdaj v Kranju pa zastopa najnovejšo dobo. S tem se samo obnavlja prekinjena tradicija odnosov do umetnosti. Sodobni umetnik jc prišel v Kranj, da se predstavi meščanom in poišče naročnika in s tem vrši važno nalogo zbliževanja človeka z umetnostjo. Na ta način edino more zginiti predsodek, da ljudstvo ne razume umetnosti. Nato je dr. Ložar vodil zbrane po razstavi in tolmačil nekatera dela. Razstavljena dela, večinoma v črno-beli tehniki, ter monotipije, predstavljajo celotno sliko umetnikovega ustvarjanja, od študijskih del, pa do najnovejših golniških krajin, ter kolekcije živalskih obrazov. Prikupen realističen način oblikovanja, zlasti teh zadnjih stvari, je dokaz visoke umetniške cene, kar daje potrdilo za kulturno pomembnost te prireditve. Razstava bo odprta vsak dan do 29. marca. Domžalska morilca obtožena Ljubljana, 23. marca. Državni tožilec v Ljubljani je sestavil obširno obtožnico proti morilcema b5 letne samo-tarke Marije Penkove, ki jc kot preužitkarica stanovala v Področju št. 19 pri Domžalah. Navado jo imela, da je hodila s svojim psičkom beračit po bližnjih vaseh. V hiši št. 19. ki jo je, bila prodala Francetu Hribarju, je imela izgovorjene stanovanjske in dajatvene pravice. Lani 27. februarja je nenadoma izginila brez sledu. Hilda Lorberjeva in Kristjan Drašček pa sta 10. junija lani, ko sta čolnarila po potoku Rači, v globokem tolmunu našla utopljenko, ki je bila privezana na kol in še za velik kamen. Uradna komisija je ugotovila, da je utopljenka identična s pogrešano Marijo Penkovo. Po ne-:kaj dneh je bilo aretiranih 6 Oseb, ki so bile osumljene, da so Penkovo umorile, odnosno sodelovale pri umoru in so zanj vedele. To dolgotrajni preiskavi je državni tožilec obtožil klobučarskega pomočnika Ivana Pirca s Hudega in Franceta Hribarja, posestnika v Podredju št. 19, oba zločinstva umora in drugega pa še zločinstva tatvine, dve drugi osebi, samsko delavko Angelo Gabrščekovo in ženo drugega obtoženca Jožefo Hribarjevo pa le zločinstva tatvine, ker sta skupno s Hribarjem Francetom Penkovi pokradli mnogo stvari Glavna razprava, ki bo trajala več dni, šibo po sedanjih dispozicijah vršila najbrže avgusta meseca. Glavna obtoženca odločno tajita krivdo umora. Kamnik Proračun mesfne občine Kamnik za leto 1936-1937 znaša 530.454 Din, ter je za približno 7000 Din manjši od lanskega. Občinske doklade pa so znižane od 77 na 60%. Ce upoštevamo, do se je proračun obravnaval na 8 sejah uprave, potem je gotovo upravičeno upanje, da je brezhiben. Katastrsko upravo dobimo v Kamnik. Občina Ljubljana, 23. marca. Na državni cesti med Domžalami in Lukovico je točka, ki jo označujejo previdni in oprezni avtomobilisti za zelo nevaren kraj, kajti tam se je primerilo v zadnjem času več avtomobilskih nesreč. Tako se je dogodilo tudi 10. januarja letos. Šofer Stanko Jakomin, ki vozi po tej cesti že več let, je ta dan vozil s tovornim avtom iz Maribora proti Ljubljani. Na tem mestu je imel nesrečo, da je avto zaradi splozke ceste zdrknil v stran, odbil dva kantona in z zadnjim delom z vso silo zadel na levo senčnico berača Miho Gamsa, ki je na mestu mrtev obležal. Državni tožilec je šoferja Stanka Jakomina obtožil po §-u 205. točka II. kaz. rak. zaradi prestopka zoper varnost prometa in ljudi, ker je zaradi neprevidne vožnje povzročil beračevo smrt. V soboto se je vršila prva glavna razprava proti obtožencu pred kazenskim sodnikom poedincem g. Rajkom Lederhasom. Obtoženec je zanikal vsako krivdo in se zagovarjal, da gre tu le za ne- Kdo bo amnestiran Belgrad, 22. marca. V imenu Nj. Vel. kralja Petra II. so kraljevi namestniki na predlog pravosodnega ministra podelili s tem ukazom splošno amnestijo, abolicijo in pomilostitev v tehle mejah: Splošne amnestije so deležni: Dr. Radiša Vor-kapič, obsojen od državnega sodišča za zaščito države na pet let robije in pet let izgubo častnih pravic, dr. Rudolf Bičanič, obsojen na tri leta robije in tri leta izgube častnih pravic, dr. Kosta Hadži, odvetnik v Novem Sadu, obsojen na pet meseev strogega zapora in denarno kazen 12,000 dinarjev. Ustavi se in prekine nadaljno kazensko izstopanje in sojenje proti tem-le osebam: Sava Se-lenič, Miloš M. Jovanovič, Stjepan Valjavac, Mijo Valjavac in Stjepan Zubič. Oprosti se neprestani ostanek kazni odvzema prostosti in se opraščajo od nadaljne kazni pod pogojem, da v treh letih od dne tega ukaza ne store nobenega zločina ali prestopka iz koristoljubja: Mara Glavak, Ivan Glavak, Tonka Šarlija, Luka Stojevič, Željko Klemen, Josip Ivanov, Ivan Simač, Nikola Devčič, Boža Marinovič, Mata Troskot, Mija Maronič, Vinka Vinkonova, Marko Došen, Pavle Pavcčič, Ivan Počrnič, Stipo Došev, Mija Došen, Ivan Došen, Ivan Markovič, Stipo Dasesič, Nikola Jurišič, Nikola P. Jurišič, Ivan Jurišič, Mila Žirko, Dana Krekovič, Nikola Čačič, Mata Star-čevič, Martin Starčevič, Nikola Muhara, Iv®" °" mjenovič, Nikola Miškulin, Mate Miškulin, Toma Starčevič, Jure Nikšič, Tomc Polegubič, Andreja Kraljevič, Mihovil Mejič, Avguštin Dijana, Josip Oljiča, Šime Smoljič, Juro Kalanac, Avgust Avguštin, Avgust Postavič, Ivan Široki, Stjepan Vedriša, Gabrijel Subotičanac, Djura Ruška, Mate Pozna, Josip Škrlin, Bartulj Sokač, Imbre Jcndričak, Josip Zagara, Djuro Sučec, Josip Prošak, Blaža Budalec, Ivan Ostrica, Ivan Horvatovič, Rudolf Butuca, Marko Šimac, Mira Kapovič, Mila Jajuš, Marko Čurina, Rudolf Šijak, Roko Poljak, Pavel Filip, Martin Franetič, Mihajlo Račka. Franjo Carevič, Ivn Šauba, Stjepan Tomljenovič, Franjo Frlan, Mihajlo Siječan, Marjan Bilan, Nikola Asancajič, Albin Hameršmit, Juraj Frkovič, Dragiitin Kriz-njak, Kuzman Vukič, Ivan Miček, Božidar Cerovski, Franjo Rola. Toma Livajič, Djura Florjan, Santo Frlan, Franjo Brčka, Stcpan Jedvaj, Stepan Rozman, Joso Zarak, Milan Gmaza, Dragutin Faber, Josip Matijaš, Milivoj Ivankovič, Drago Vlahovič, Nikola Rajkovič, Nikola Jasinski, Dragutin Davi-dovski in Petar Gruber. Delno so oproščeni in znižani ostanki kazni odvzema prostosti, ki jih morajo še prestati in sicer: Šimun Mangušič, obsojen na 15 let se zniža na 13 let, Leopold Super, obsojen na 20 let, Matej Jure Gazič, obsojen na 15 let, Peter Polegubič, obsojen na 18 let, Marko Marinovič, obsojen na 15 let, Tomo Mičulina, obsojen na 20 l*t, Anton Herman, obsojen na 18 let, Ivan Ruškan, obsojen srečo. Vozil je z brzino kakih 30 km. Cesta je bila tam spolzka. Na nesrečnem mestu se mu je avto z velikim tovorom postavil kar pravokotno na cesto in obrnil proti Mariboru. Sodnik: »To se ne more zgoditi pri brzini 30 km, da bi tovorni avto kar okrog zasukalo.« Obtoženec: »Kraj je za avtomobile zelo nevaren, kar vedo tudi drugi šoferji, ker tvori obok ceste na obeh straneh še po eno stopnico. Na istem mestu so bile v zadnjem času že štiri nesreče.« Obtoženec je dalje omenil, da je šofer že 10 let, da ni imel doslej nikdar nobenega karambola ali nesreče in da je abstinent. Na usodnem kraju se je med drugimi ponesrečil šofer pivovarne Union France Kosmač. Priča posestnik Martin Cepuder, ki je tovornemu avtu vozil nasproti in krenil poprej na stransko pot, je povedal: »Slišal sem hud pok. Berač je bil takoj mrtev. Kraj je nevaren, mesec poprej se je tam neki šofer ponesrečil.« Rrazprava je bila preložena, da se zaslišijo še druge priče in izvedenec. na 18 let, Ivan Barakov, obsojen na 15 let, vsem tem se oprosti 10 let robije. Janko Varga, obsojen na 18 let, Stepan Tomašič, obsojen na 20 let, Ivan Tomašič (20 let), Andrija Kartel (12 let), Joka Varadič (14 let), Aleksander Gros (15 let), Anton Budrovac (16 let), Julija Lene (16 let), Jožo Martinovič (20 let), Vladimir Šečka (18 let), Anton Herceg (20 let; vsem tem se zniža ječa za 8 let. Matija Pusič (10 let), Bulat Križan (12 let), Anton Uljako (15 let), Stjepan Buljako (15 let), Ivan Ljevakovič (15 let), Ivica Abramovič (15 let), Anton Oetutcr (15 let), Stjepan Horvatek (15 let), Pavle Glad (15 let), Stjepan Javor (20 let), Stjepan Crnički (10 let), Stjepan Petak (15 let), Anzon Do« brila (14 let), Josip Jakundžič (15 let), Berislav Bedekovič (12 let), Valentin Sučec (10 let); oprosti se jim po 7 let. Josip Vukič (10 let), Josip Barič (12 let), Ivan Bernardič (15 let), Martin Frkovič (8 let), Stjepan Faber (8 let), Dragutin Zajec (8 let); oprosti se jim po pet let. Ivan Kračilji in Stjepan Prčič, obsojena na osem let, se jima oprosti po 4 leta ječe. Stana Janičijevič, obsojena na 8 let, se ji oproste tri leta. Naslednjim obsojencem se kazen dosmrtne ječe izpremeni v 20 letno ječo: Jerko Sudar, Toma Klemen, Franjo Maronič, Juraj Rukavina, Josip Pavlič, Stjepan Sabolj, Andrija Nadinič, Ivan Ljevakovič, Josip Milaušič, Djura Kajica, Markija Mihalja, Fejez' Vilmos in Bojan Kugler. Naslednjič obsojencem se dosmrtna ječa izpremeni v 15 letno ječo: Vjekoslav Smoljič, Andrija Tilman, Mijo Kirk-majer, Stjepan Malbas, Josip Cacič in Anton Pogorelc. Dosmrtna ječa sc izpremeni v 8 letno robijo: pri Stjcpanu Petroviču. Vsem tistim, ki sc jim dosmrtna ječa izpremeni v časovno kazen, se ima všteti že prestana kazen in tisti čas, ki so ga prebili s prestajanjem dosmrtne ječe v civilnih kaznilnicah ali zaporih. Ta pomilostitev velja tudi za tiste osebe, ki 60 bile obsojene na smrtno kazen, a ae jim je la kazep že po milosti izpTemenila v dosmrtno ječo in kj se nahajajo v tem ukazu. je že dobila nalog, da mora do srede meseca moja preskrbeti potrebne prostore in sicer v sre-j dini mesta, da bodo sodnija, davčna uprava j okrajno načelstvo in katasirska uprava vse v 1 istem delu mesta Modna revija Ljubljana. 23. marca. Ob prisotnosti pokrovitelja župana dr. Juro Adlešiča, zastopnika bana or. Marna ter zastopnikov vseh obrtniških in trgovskih združenj, nekaj narodnih poslancev, občinskih svetnikov tpr odličnega ljubljanskega občinstva je bila sinoči otvorjena modna revija ljubljanskih modnih salonov in njim sorodnih obrti. Revija je trajala nad tri ure in je dokazala, na kako visoki stopnji je ljubljanska modna obrt ter ostale njej sorodne stroke. Revija traja od 21. do 29. marca in se začne dnevno ob pol 16 in ob pol 21 uri. Vstopnina: sedeži 10 din, stojišča 6 din. Obisk revije vsakomur, toplo priporočamo. Ljubljana danes Koledar Danes, ponedeljek, 23. marca: Oton. Jutri, torek, 24. marca: Gabrijel. Lekarne. Nočno službo imajo: Dr. Kmet, Tyr-*eva cesta 41, mr. Tmkoczy ded., Mestni trg 4 in mr. Ustar, Šclenburgova ulica 7. Kaj bo danes DruStvena dvorar. J IVFA . <> A fr® S®--"‘ J v J’,. ... *. ■ -• Na Rožci nad Jesenicami Vse bolj živahno in bolj pestro je bilo na Rožci, kjer so se borili za naslov državnega prvaka v alpski kombinaciji (smuk in slalom). Na startu je bilo 36 tekmovalcev, med katerimi pa so manjkali Praček Ciril (Skala), ki si je dan pred tekmami poškodoval nogo in ni mogel startati; dalje smo še pogrešali Stoparja Rudolfa, Čopa Franca, Mušiča Ljubana in Jelena Frica. Poleg vseh najboljših smo pa opazili tudi mnogo mladih tekmovalcev, ki nam dajejo zagotovilo, da se nam v tej panogi ni bati za naraščaj. Zlasti je treba opozoriti na mladega Skalaša Kleina Bruna, ki je sijajen vozač za smuk in slalom in se je plasiral v celotni klasifikaciji na 2. mesto. Klein bo drugo leto brez dvoma eden naših najboljših tekmovalcev v tej panogi. Dalje je treba pohvaliti organizacijo tekem, ki jo je imela GZŠP. Bila je odlična. V nedeljo se je nabralo na Rožci tudi lepo število gledalcev, ki so z zanimanjem opazovali nedeljske tekme. Zlasti na cilju so vse preveč silili naprej, kar bi imelo lahko usodne posledice. Ko pa je eden tekmovalcev, ki je pred ciljem padel in malo potisnil preveč navdušene gledalce med smreke, so se bolj umaknili. To je bila edina nesreča, ki pa ni imela hujših posledic. Tekem sta se udeležila tudi dva Sarajevčana, ki sta ugodno presenetila. V soboto je bila tekma v smuku. Vozili »o z vrh Kleka v dolino. Višinska razlika proge je bila 700 m, dolžina pa ca. 4 km. Proga je bila precej težka. Rezultati: 1. Heim Hubert (Skala) 3:30. 2. Novšak Jože (Skala) 3:37. 3. Cizelj Miran (Železničar, Maribor) 3:56. 4. Klein Bruno (Skala) 3:58. 5. Jakopič Albin (Dovje-Mojstrana) 4:00. 6. Askele Riko (Tržič) 4:02,2. V nedeljo so sc tekme nadaljevale. Proga je bila dolga kakih 650 m z višinsko razliko 200 m. Pasirati je bilo treba 30 vratc, ki so bila postavljena po vzorcu FIS-inih slalom prog. Sneg je bil oba dni idealen — pomladanski zrnat sneg. Rezultati (sešteta sta oba časa): 1. Heim Hubert (Skala) 2:05,6. 2. Klein Bruno (Skala) 2:10,6. 3. Novak Jože (Skala) 2:23,2. 4. Volčini Jože (Gorenjec) 2:26. 5. Jakopič Albin (Dovje-Mojstrana) 2:28,2. 6. Žnidar Emil (Gorenjec) 2:28.2. V končni klasifikaciji za alpsko kombinacijo je poslal državni prvak Heim Hubert, član Skale na Jesenicah, ki je z obema zmagama dosegel 100 točk. 2. Klein Bruno (Skala) 96,42. 3. Novak Jože (Skala) 92,57. 4. Jakopič Albin (Dovje-Mojstrana) 86,11. 5. Žnidar Emil (Gorenjec) 85,65. 6. Ankele Riko (Tržič) 85,05. NOGOMET V LJUBLJANI V Ljubljani so se nadaljevale včeraj tekme za prvenstvo v ljubljanski nogometni podzvezi. Športno občinstvo kaže za tekme vedno manj zanimanja. — Rezultati: Hermes : Korotan (Kranj) 3:2 (2:0). Primorje : Celje 2:1 (2:0). MARIBORSKO GLEDALIŠČE Ponedeljek, 23. marca: Zaprto. Torek, 24. marca ob 20 uri: Siromakovo jagnje. Premijera. — Red A. V torek premiera drame »Siromakovo jagnje«. Delo je pisano s toliko elementarno silo in odrsko tako učinkovito, da zagrabi tako intelektualca, kot tudi najpreprostejše sloje. Prav to je vzrok ogromnih uspehov, ki jih povsod žanje to delo, ki je samo na sebi literarno neoporečno in zanimivo že po svojem sižeju. (Napoleon Bonaparte tedaj še general v F.giptu, ugrabi ženo poročniku Fouresu, ki sc potem napoti iskat pravice, n je ne najde). Uprizoritev te drame je v Mariboru zvezana z velikimi stroški, ker jo le Lilo treba opremiti popolnoma na novo. (Gledališče ic moralo nabaviti vse dekoracije, ter vso damsko in moško garderobo). Vsekakor se lahko pričakuje najzanimivejša letošnja dramska premiera. Režijo tega igralsko in režijsko mnogo zahtevajočega dela vodi gl. režiser J. Kovič. Občni zbor Mesarske zadruge Ljubljana, 23. marca. Včeraj dopoldne so zborovali mesarji Velike Ljubljane, ki so člani Mesarske zadruge. Med mesarji je zanimanje za strokovno povezanost morda najbolj razvito, kajti orl 141 članov, ki jih zadruga šteje se je udeležilo včerajšnjega zborovanja 116. Redek primer, ki ga pri drugih organizacijah ne najdemo zlepa. V imenu Zbornice za TOt se je zborovanja udeležil gosp. Rebek, v imenu mestne občine pa gosp. dr. Frelih. Otvoril je zborovanje predsednik g. Alojz. Breceljnik, ki je podal poslovno poročilo o delu v preteklem letu. Poročilo poudarja posebno stisko, v katero je zašel tudi mesarski stan. Iz tajnikovega poročila, ki ga je podal g. Ivan Žan, posnemamo, da se je društvo borilo zlasti za znižanje davčnih bremen. Dasi je bilo to delo precej brezupno, je odboru vendarle v gotovih točkah akcija glede znižanja davkov uspela. Blagajniško poročilo je podal blagajnik g. Fr. Selan, nakar je bila dana dosedanjemu odboru razrešnica. Nato je govoril o vseh perečih zadevah, ki se tičejo ne samo mesarjev, marveč sploh vsega obrtniškega stanu zastopnik /zbornice za TOI g. Rebek. Zlasti je omenjal davčna bremena v zvezi z ocenjevanjem čistega dobička, kakor ga je ocenila prvostopna davčna oblast. Davčnemu odboru pa se je nato posrečilo, da je davčni predpis, ki je bil posledica te ocenitve, skoraj za milijon dinarjev nižji. V razpravo je nato prišel predlog za novi proračun. Celoten proračun znaša 25.734 din in je bil soglasno sprejet. Z ozirom na to. da se je število članstva radi priklopitve okoliških občin zvišalo, je zbor sklenil tudi zvišanje števila odborniških mest od 6 no 9. Pri volitvah se je razvnela precej živahna debata, ker sta bili vloženi dve listi. Skupini, ki sta ti dve različni listi vložili, sta bili precej enako močni. Končno je bil za predsednika z enim glasom večine izvoljen g. Breceljnik Alojz, za podpredsednika Ca s 7 glasovi večine g. Javornik. V odbor so ili izvoljeni: Perme Ivan, skrajne Anton. Keber Miroslav, Urbas Miroslav, Kumar Matija. Dolinšek Pavel, Ilam Albin, Anžič Franc ml. in Leve Franc; za namestnike pa Petrič Jakob, Jesih Jakob ml„ Ham Josip, Rozman Martin in Babšek Franc. V nadzorni odbor pa Jesih Jakob st„ Javornik Josip in Žan lvo; namestniki Štupnik Franc, Kocjan Josip in Zalar Franc; v častni odbor Jesih Jakob st., Rode Franc, Kastelic Alojzij, Breceljnik Alojzij in Gregorc Anton; za delegata za okrožni odbor Breceljnik Alojzij in Kumar Matija; za namestnika Dolničar Franc in Jesih Jakob ml. Vilfan omagal ali se ponesrečil Ljubljana, 23. marca. Poročali smo žc, da je v Kamniških planinah izginil slušatelj ljubljanske tehnične fakultete Emil Vilfan. Svojci in turisti so takoj domnevali nearečo in zato sta odšli iz Kamnika že dve ekspediciji, preiskali so vse terene, kjer bi se utegnil Vilfan ponesrečiti, a sta se morali vrniti brez uspeha, ker je zapadel nov sneg in je ekspedicijo samo spravljalo v nevarnost plazovje, ki je tiste dni bobnelo po skalovju in žlebovju. Med tem se je vreme umirilo in je vsaj malo skopnel tudi sneg. To je znatno dvignilo upanje, da bodo Vilfanovo truplo našli. In tako se je včeraj tudi zgodilo. V prvih popoldanskih urah so smučarji naleteli na Veliki planini, in sicer nekaj metrov pod potjo med Veliko in Malo Planino na moško truplo, v katerem so potem kmalu spo/.uali Vilfana. Smučarji so pustili truplo ležati tako, kakor so ga našli in danes je odšla na kraj nesreče komisija, da skuša ugotoviti vzrok Vilfanove smrti. Najbolj verjetna možnost je namreč ona. da je Vilfan na poti omagal in zmrznil. Ni pa tudi izključeno, da je zdrsnil preko tri metre visoke skale, pod katerimi je bil najden, in se onesvestil ter tako zmrznil. Vilfan je bil mirnega in dobrega z.načaja ter je bil radi tega med svojimi tovariši zelo priljubljen. S planinami je imel največja veselje in kakor vse kaže. je postal žrtev svoje najpriljubljenejše planine v Kamniških Alpah. Aljehinove simultanke v naši državi Naši šahisti pričakujejo za letošnje leto prav izreden dogodek. Bivši svetovni prvak dr. Aleksander Aljehin bo obiskal našo državo in odigral v nekaterih večjih krajih šahovske simultanke. Bivši svetovni mojster je naši šahovski zvezi poslal pismo, v katerem je izrazil željo, da bi rad obiskal Jugoslavijo. Kakor znano je bil dr. Aljehin že pred petimi leti v Jugoslaviji in je povsod njegova igra privabljala številno občinstvo. Aljehin zahteva, da mu naša šahovska zveza zagotovi 1« do 15 takih simultank, vsako za 2000 dinarjev. Zdi se, da bo dejansko prišlo do Aljehinovega obiska in simultank ter bo igral v vseh večjih mestih, tako v Ljubljani, Mariboru, Zagrebu, Belgradu in drugod. Ptuj Z delom hočejo služiti kruh ’ .3**^ ^ S'.. Pri krstu nove ladje »Ne bo nič. Steklenica jc namreč iz nezdrob-Ijivega stekla. Trbovlje, 22. marcu. Kralj, banska upravo je določila z.o občino Trbovlje fri vagone koruze za siromake in brezposelne. Po naročilu minislrslva soc. politike se ima moka razdeliti takole: Fn vagon siromakom brezplačno, dva pa za odslužitev pri gradnji javnih del. Po naredbi za plačila javnih del znaša enourni zaslužek le 2.50 Din in bodo morali zaposleni, ki bodo dobili sedaj v poletnem času zaposlitev, prvo odslužiti to, kar bodo v živežu pre-ieli, šele potem bodo dobili naznačeno plačilo. Za naše brezposelne rudarje pa nastaja težkoča . v tem, ker niso vso zimo imeli pri javnih delih ! nikakega zaslužka in bi gotovo bilo na mestu, da prejmejo podporo v živežu, ne da bi morali še to malenkost odslužiti. Mnogo je v naši občini brezposelnih, ki imajo velike družine, ki ni- Z grabljami po glavi Cerknica, dne 22. marca Preteklo nedeljo je lep sončni dan izvabil številne ljubitelje narave na krajše ali daljše izprc-hode. Gostilne so bile zato boli prazne. Proti večeru pa so prijatelji dobre kapljice začutili potrebo, da si nekoliko pozabavajo pri kozarcu vina in porazgovorc o vsakdanjih skrbeh in težavah. Tako je bilo tudi v Begunjah pri Cerknici. Tudi v gostilni g. Pleseca Franceta se je zbralo nekaj ljudi, ki pa so kmalu odšli domov Tisti namreč, ki so prišli na kozarec vina, ne pa iskal zdražbe Proti polnočni uri ic od nekod p> • !>> nekaj pivcev, ki pa gotovo niso bili kozarcu viria majo samo hrane, temveč so tudi brez obleke. Zaradi velikega pomanjkanja naprošajo ti brezposelni bansko upravo, da se jim da ta prva pomoč v živežu brezplačno, da si bodo mogli ob pričetih javnih delih prislužiti kaj denarja, da oblečejo in obujejo svoje mnogoštevilne družine. — Mnogo bolj pa bi bilo pamagano našim brezposelnim, ako bi mesto koruze prejela občino denar, v tem primeru 24.000 Din, s katerim bi zaposlila veliko število delavcev in bi delavci s svojim delom prislužili za živež, kor jc gotovo bolj umestno, kakor pa to, da se jih podpira z golim živežem Zlasti za zdrave in delavoline je delo večjo korist nego vse enkratne takozvane suhe podpore. V bodoče naj sc dajejo podpore le bolnim in drugim delo nezmožnim, v podporo zdravih naj se pa odobrc raje krediti za javna delo. Tako želijo delavoljni brezposelni. potrebni. Pri isti mizi so se znašli: delavec Turšič (akob, Meden Karol in Sivec Franc. Turšič in Sivec sta sc zaradi nekega starega sovraštva začela med seboj prepirati. Pa sto se po precej I dolgem času vendar nekako sporazumela. Ura je ! bila že davno čez. polnoč, ko se je Sivec napotil I proti domu. Kmalu za njim je odšel še Turšič Jn- ; kob. Zunaj se jc to prerekanje zopet nadaljevalo I in v tem prepiru se je Turšič z žaljivimi besedami 1 izrazil o Sivčevi ženi. To je dalo povod dejan- i skeniu spopadli, v katerega je posegel tudi Meden, . ki je z njimi vred prišel iz gostilne. Skočil je v bližnji hlev po železne gnojne grablje ter začel * Turšiča z vso močjo tolči po glavi ter mu s tem pov/.iočil precej težko telesno poškodbo, zarodi kolere se bp moral on kakor tudi Meden zago- Ptujska »Jadranska Straža« je zborovala. — Krajevni odbor Jadranske Straže v Ptuju je imel v soboto, 14. t. m., v Narodnem domu ob precejšnji udeležbi članstvo svoj 12. občni zbor. — Zaradi odsotnosti predsednika je vodil zbor podpredsednik inž. major Pavle Manojlovič. — Iz poročila funkcijonarjev je posneti, de je bila ptujska Jadransko Stražo v preteklem letu zelo delavna. Poslalo je no morje 27 pomladkarjev iz ptujske gimnazije in 44 podmladkoriev iz ptujske meščanske šole. Število rednih članov je 416, podpornih je 14. — Dohodkov je bilo v preteklem ietu 25.700 Din, izdatkov po 19.000 Din, v blagajni pa je 6000 Din gotovine. — Članarina ostane kakor dosedaj 12 Din letno. Pri volitvah v novi odbor je bil soglasno izvoljen za predsednika komandant mesta inž. major Pavle Manojlovič, pri ostalih odbornikih pa ni bistvenih izprememb. — Prof. Veselko in učitelj Sestan sto še prav zanimivo predavala o našem Jadranu. Poslednji je pc seznanil zborovalce o okrožnici oblastnega odbora v Mariboru, ki razpisuje veliko nagradno žrebanje na dan 30. junija 1936 v korist naši revni deci. Občni zbor nabavljalnc zadruge državnih uslužbencev v Ptuju sc je vršil v pondeljek, 16. marca t. 1. S tega občnega zbora prinašamo najvažnejše podatke. Zadruga obstoja v Ptuju že nad 15 let in je napredovalo od leto do leta. Priborila si je primerne poslovne lokale. V teku teh 15 let jc premoženje zadruge naraslo na 137.000 Din, v kar ni všteto vrednost inventarja. V okviru dobrotvornega fonda je bil ustvorjen posmrtnin-ski sklad, ki šteie 136 članov. Zadruga samo je imela koncem leta 1935 240 članov. V preteklem letu je bilo prometa skoro za milijon Din, tako da znaša povprečno poraba posameznega člana ca. 4000 Din letno. Čisti dobiček zadruge je bil v preteklem letu nad 60.000 Din. Režijskih in drugih raznih stroškov je bilo okrog 10.000 Din Padec konzuma blaga ie pripisati izključno redukciji prejemkov, istotnko porast dolga zadružnikov, ki znaša ca. 130 000 Din. varjati pred sodiščem. Ranjenega Turšiča so na pomoč prihitevši sosedje spremljali k zdravniku, ki je odredil takojšen prevoz v ljubljansko bolnišnico. Po vseh znakih sodeč je poškodba težjega značaja. Sivec je dejanje priznal izgovarjajoč se, da ie bil izzvan, da pa vkljub temu ne bi bil tega storil, če ne bi iz njega govorilo vino. Drugi pa se izgovarja, do je to ravnal v silobranu. Ki nima smisla za varčevanje Mož, ko pride s poslovnega potovanja; »No, dušica, kako ei razdelila denar, ki sem ti ga dal na razpolago?« Zena: »30% za stanarino, 30% za obleko, 40% za hrano in ‘20% za zabavo.« Mož; »Pa to znaša skupno 120 odatotkovl« Žena: »Žal, Toni, žal...« 33 Mtitm In dva živa Toda Rognos ni bil Quisthus. Zanj bi mu bilo drugače žal, nekam otožno, če bi ga moral izgubiti. Quisthus je bil majhen, plavolas, prijeten in živahen človek. Rognos pa je bil visoko raščen in močan, imel je resen, malce zaprt obraz, bil je lepši, toda manj neposreden. To, kar mi je bil Quisthus, mi on ne bo nikdar, je mislil. Ali zato danes potrebujem tudi čisto drugega prijatelja. Danes potrebujem prav Rognosa. Nazadnje je stresel z glavo in odšel domov. Samo nikar ne postani tragičen, si je mislil. Saj je še vedno moj, do sobote pa so tudi samo še trije dnevi. Takrat se bo vrnil, in takrat bo zopet vse, kakor je bilo. 4. V soboto zvečer je Rognos stal pred kavarno in ga čakal. Berger ga je spoznal že od daleč in vendar je bila tesnoba, ki ga je popadla, mnogo večja kakor je mislil. Zadnji njun pogovor, kakor da je izoginil iz spomina. Namesto njega je očutil rahlo, ujeto zadrego, ki prime prijatelje, kadar se po dolgem potovanju ali po mnogih letih zopet nenadno vidijo. Prvo, kar je opazil, je bilo dejstvo, da se je prijatelju godilo prav tako kakor njemu samemu. V oči si nista gledala, razen pri prvem srečanju. Rognos je s svojim gumijevim čevljem vrtal luknjo v sneg in z zanimanjem gledal njegovo pihanje ter pri tem govoril: >Pravkar sem mislil, da bi bilo lepo, ko bi se enkrat sešla kje drugje, ne v tem pustem prostoru.< Berger ga je negotovo pogledal. V tem istem tre- nutku mu je padlo v oči, da je prijatelj bled in suh. Prav gotovo je bil bolan. »Kako ste rekli?« je reke) tipaje. Tedaj je Rognos odločno dvignil svoj pogeld. Tole mislim, ali lie bi mogla iti k meni domov? Proti temu Berger ni mogel nič reči. Narobe, napolnilo ga je z veselo in vzpodbudno napetostjo. Pokazalo se je, da Rognos stanuje v Gjetemyrwegu; šl asta vzdolž dolgega Ullevoldswega. Prvi čas sta molčala, potem pa je Bergerju bilo prežalostno In je dejal: »Jaz sem že mislil, da sem vas s svojim osebnim klepe- tanjem prestrašil.« Rognos ga je bežno pogledal. »Zakaj vendar?« Komaj vidno je skomignil z rameni in dodal: »Včasih človeku kar dobro de, če posluša skrbi drugih. Takrat vsaj na svoje lastne ne misli.« 'Tak ste torej bili bolni?« Rognos je odvrnil kratko in ga pri tem ni pogledal: »Bolan nisem bil, pač pa mi ni bilo prijetno.« Zvenelo je, kakor da ni hotel dalje o tem govoriti. Berger je pomislil na to, kar mu je nekoč govoril o svoji nespečnosti in o nesreči s svojim prijateljem. Na take stvari se je razumel. In tako sta hitela drug ob drugem in molčala. Rognosovo stanovanje je ležalo nad neko špecerijsko trgovino. Soba je bila velika, toda tako enostavno opremljena, da je bila kar pusta. Berger je bil malce začuden, vendar je pozabil na to, ko mu je Rognos bil ponudil prostor za mizo in postavil whiskyja in seltersa predenj. Nekaj požirkov sta izpila molče; zazdela sla si nekoliko tuja, ko sta obsedela sama iz obraza v obraz. Prve besede so jima zvenele previdno in tipajoče. Na- enkrat se je Rognos dvignil in odšel po pipo, ki je nekje ležala. Potem je znova odromal po tobak in še enkrat po vžigalice. Nato je sedel in si natlačil pipo z nervoznimi prsti, zopet vstal in jo stoječ tlačil dalje. Potem je neprižgano pipo zopet odložil, naglo kakor jo je bil poiskal. »Ne,« je dejal. Berger je pogledal začudeno, naletel je na tako bolestno razdražen pogled, da nui je srce stisnilo. Nemiren je vprašal: »Kaj pa vam je?« Rognos se je z obema rokama oprl ob mizo. Njegov obraz je bil grozotno bled, tresel se je kakor v vročici. Naenkrat se je zazdelo, kakor da mu se vse bitje zbira v velikanskem naporu sil. »Da,« je dejal počasi in s poudarkom, »te dni sem se vas namenoma izogibal. Vem namreč, kdo je Qui-sthusa ubil!« Berger se je dvignil brez besede. Nekaj trenutkov sta si stala iz oči v oči, polna blaznega molčanja. Resnica je vzšla Bergerju kakor blisk, sama po sebi razumljiva, nepobitna, vsemočna. In je vprašal hripavo: , »Vi?« Rognos je odgovoril s še vedno istim nadčloveškim naporom sil, ki mu ni spremenil držanja: . »Ne. Pač pa sem tisti, ki vam je vzel blagajno.« Zopet trenutek divjega molčanja. Nato je Berger v nagonski zavrelici dvignil svojo roko ter brezumno, in z vso močjo udaril v beli obraz pred seboj. Rognos se je opotekel, toda takoj je zopet obstal negiben, oprt ob mizo, z očmi zazrt v onega drugega. Berger je stopil korak nazaj, zaprl svoje oči in spustil svojo roko, da mu je padla onemogla in brez vsake volje. »Slovenski domt izhaja vsak delavnik ob 12. Mesečna naročnina 12 Din, za Inozemstvo 25 Din. Uredništvo: Kopitarjeva ulica 6/1IL Telefon 2994 in 299b. Uprava: Kopitarjeva 6, Telefon 2992. Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: K. Ceč. Izdajatelj: Ivan Eakovoc. Urednik: Jože Košiček, Mumija pripoveduje o svojih zakladih »Bog mi jc dal denar,« je izjavil mumiji podobni triindevetdesetletni miljarder John Rockefeller nekemu radovednemu reporterju. In starina je mislil to povsem resno. Saj je bil vse življenje veren človek in je rad podpiral razne cerkvene ustanove. »Svoj živ dan nisem šel za tem, da bi sd pridobil bogastvo,« je rekel ob neki drugi, priliki, »in kopičenje denarja ni bil moj namen. Vedno sem gledal pred seboj samo čudovito prihodnost svoje domovine in želel sem iz dna srca, da bi po svojih močeh pomagal zgraditi jo močno. Moj namen je bil graditi.« Rockefeller je bil res pravi čudak še iz-mlada. Kot pisarniški uradnik jc ob svojem začetku delal tri mesece povsem brezplačno. Pozneje jc postal družabnik pri neki produktivni trgovini in je ob prostem času neprestano sedel pri knjigi. Ni se brigal ne za gledališče ne za ples, njegovo edino veselje je bila baptistična kapela. Ko je ob neki priliki predstojnik cerkvene občine razglasil, da bo skromna občinska cerkvica prodana, je začel devetnajstletni John pridno zbirati od cerkveni udov podpore ter kmalu spravil skupaj potrebno vsoto 400 funtov, s katerimi je poplačal cerkveni dolg in rešil cerkev. Prve investicije Kot mladec je posodil nekemu svojemu prijatelju deset funtov in prejel zanje 14 šilingov obresti. To ga je tako izpodbudilo, da je sklenil posihmal delati denarne operacije v večjem obsegu. To mu jc sijajno uspelo. Kot poslovodja nekega industrijskega podjetja jc že zbral čedno vsoto 40 milijonov funtov. Ta denar je srečno investiral in bil kmalu v posesti štirikrat večje vsote. V svojem dva in dvajsetem letu je začel vlagati denar v petrolejska podjetja. Med ameriško državljansko vojno je podpiral dvanajst družin, katerih udje so se boTili za domovino. Sam pa je ves čas pridno delal in pod konec vojne je bil že bogataš. Ko se jc poročil s še živo ženo Cetty Spelman, bivšo učiteljico, si ni privoščil druge zabave, kakor da je popoldne obiskal cirkus. Ponoči pa je, kakor po navadi, prebil več Ii ur pri svojih poslovnih knjigah. To so bile njegove »medene ure«. Ob tej priliki jc tudi kupil za 15.000 funtov delež svojega petrolejskega družabnika Clarka in se doccla osamosvojil. Ko je šel v osemdeseta leta, je sklenil nakupiti v Pocantiku krasna posestva, obsežna najmanj 5000 oralov. Pokupil je cele vasi in izposloval pri nekem železniškem društvu celo ukrep, da je železnica opustila dotedanji tir ter ga speljala čez neko njegovo posestvo. To ga je stalo samo 140.000 funtov. Rockefeller je zelo radodaren človek. Pravijo, da jc vse svoje življenje razdal okoli sto milijonov funtov podpor. Celo v času, ko so ga od vseh strani blatili kot »samo- goltncga petrolejskega zmaja«, jc dal 20.000 fun- tov za misijone in dva milijona funtov za šolo. Navzlic temu pa jc bilo njegovo ime zadnja leta pred svetovno vojno deležno večnih epitetov kakor požeruh, grabež, krvolok, hinavec in korup-cijonist. Zadnja leta je starcu baje edina zabava — golf. Med zamorci »Zakaj 6i žalostna, Mvančica, zakaj tako žalostno pobešaš usteča?« Stari Cambridge Cambridge, stara angleška univerza, je svet zase, ki nima ničesar skupnega z našim visokošolskim življenjem. Šteje na 5000 slušateljev. Med številnimi tujci so na prvem mestu Američani in na drugem Indijci, pisana družba, kjer se srečajo prestolonasledniki pravljično bogatih knezov z zastopniki demokratične in socialistične mlade Indije. Daljni vzhod (Siam, Kitaj, Japonska, Koreja) pošilja v Cambridge več dijakov kakor bližnji (Arabci. Perzijci in Egipčani). Orientalci se smatrajo za »barvaste« in zastopnike nižje rase, dasi so deležni pri osebnih stikih popolne vljudnosti in obzirnosti. Zamorci so na slabšem in sploh ne smejo med bele visokošolce. Seveda jc zastopana v Cambridgeu vsa Evropa, vštevši Albanijo. Nemški obisk je dokaj nazadoval v zadnjih letih. Francozi, Spanci in Italijani so najbolj redki gostje. Vsa ta mladina je dokaj premožna. Sleherni še tako skromni dijak zapravi v Cambridgeu v teku enega meseca več denarja kakor francoski ali nemški visokošolec v enem letu ne da bi sploh govorili o naši revščini. Med slušatelji so hišni lastniki, ki imajo vile, letala, po tri avtomobile ali oceanske motorne čolne, lastno služinčad, kuharje, tajnike, Sp ortne učitelje itd. Kljub temu so vajeni vsi dijaki skromne obleke in obnašanja. Med stavko v premogokopih so vsi sami kopali za bolnišnice potreben premog in v nedeljo se pomerili v rokometu (Rugby) z rudarji. Slednji so dobili igro in visokošolski stavkokazi so z njimi vred obhajali zmago. Cambridge je liho srednjeveško mesto, kjer Madrid v rdeči svobodi: cerkve gore. slabo uspevajo gostilne in plesne prireditve. Vi-sokošolke imajo dva posebna collegea in se malo srečaj-o z visokošolci. Ljubimkanje jc prepovedano. Parčki morajo paziti, da jih ne bi zasačil katerikoli profesor ali kolega, kar je dokaj težko v malem kraju. Dijak sme spremljati na cesti samo vLsoko-šolke ali lastno sestro, Po desetih zvečer ne smejo dijaki zapustiti hišo. Med poukom ne smejo zapustiti Cambridge brez posebnega dovoljenja, ki ga dobivajo samo v nujnih primerih. Kajenje je prepovedano na univerzi in tudi na ulici, če nosi dijak visokošolski plašč ali klobuk. Obisk gledaliških in kinematografskih predstav je vezan na omejeno število dragih sedežev. Avtomobilske vožnje so prepovedane dopoldne in po osmih zvečer. Strogi dnevni red zahteva stalno nadzorstvo, ki ga oskrbijo »proetori«, univerzitetni profesorji v vlogi sodnikov. Hodijo po mestu v dolgih črnih plaščih. V razdalji več korakov sledijo sluge v starinski noši s častnim priimkom »bulldogov«. če ustavi proetor dijaka radi prestopka, zahteva nepisano izročilo beg. »Bulldogi«, ki so vsi izvrstni zmagovalni tekači, zasledujejo zlikovca. Če se mu posreči uiti, bo zaslovel med tovariši. Če ga pa ujame, kakor po navadi, mora z bulldogi pred proetora. Po predpisanem vljudnem pozdravu reče proetor: — »Zelo obžalujem, a bojim se, da bom vas moral vprašati, kako se pišete?« Posebni »avto proetori« zasiedu-fejo z dirkajnim vozom motorne zločince. .. Mesto Cambridge je samo okvir za univerzo in brezpogojno vezano na njene predpise. Dva visokošolca-historika sta nekoč našla v knjižnici staro kraljevsko povelje glede obvezne lokostrelbe, za katero je bil določen neki travnik. Slednji se je zdaj spremenil v glavno mestno ulico. Kljub temu so odšli dijaki s tarčo opoldne na ta kraj in priredili tekmo, ki je ustavila ves promet. Stražnik se ni upal napoditi lokostrelcev in poklical župana. Slednji je dobil pred oči pozabljen ukaz in takoj zaprl cesto za vozila. Dijaki so streljali do noči. Naposled ie moralo mesto univerzi pokloniti novo strelišče, da bi rešilo svojo glavno ulico. Ob nedeljah se lahko maščujejo dijaki nad preganjalci. Ta dan mora proetor na zahtevo slušatelja prečitati mu odlomek iz sv. pisma. Bulldog nosi v ta namen biblijo. Slabo vreme ni nobena ovira. Nekoč se je maščeval proetor nad trojico dijakov s tem, da jim je čital dve uri v najhujšem nalivu. V Cambridgeu pripovedujejo stotine sličnih zgodb, ki so včasih po več desetletij stare. Marsikateri sin zve v Cambridgeu o nekdanjih junaštvih lastnega očeta, ki jih nikoli ni omenjal v družinskem krogu. Ariiski iazz Vodja nemškega Rund-Funka Gadamowski je prepovedal vsem postajam oddajanje jazza kot »za-I morske spačene godbe, ki ne odgovarja duševnosti I in kulturi nemškega ljudstva«. Okrožnica zahteva: j »Obnovimo rajši stare nemške plese, valčke in ko- i račnice. Lahko jih bomo nekoliko izpremenili in | prilagodili sodobnemu okusu, da ne bi učinkovale | preveč naivno. V ta namen priporočam kot glavno ■ godalo saksofon in seveda čim več tolkal. Na la način lahko dosežete ostre moderne ritme. »Ubogi | nemški skladatelji! Kje bo potem kaj razlike med novo godbo in jazzom? Nogometne tekme so se začele. Prizor z boja Nemčija : Madjarska. Do vratu oboroženi — govore o miru •Sovjetska rdeča armada mora biti vsa motorizirana ,celo konjenica* — lo je parola »osreče-valcev niških mas. Namesto mogočnih oklepnih ladij ustvarjajo podmornice, ki se dajo izdaleka vodili; njih ustroj je skrivnost, njih uporaba ho prevrgla dosedanje pomorsko bojevanje. Zračfio brodovje je proračunano na 15.000 letal. Poleg lega je v delu 16 ogromnih aeroplanov; do jeseni bo dodelanih še 48 novih. Zračnih metalcev za bombe, namenjenih za Vzhod, imajo že ‘280. Letalskega moštva šteje ruska vojska 225.000; rdeča armada 1,300.mir — pa ljudstvo dobiva slab kruh na karte, prav lako druge potrebščine, ki so pičlo odmerjene. Ali je lo obetani paradiž na zemlji?! Vrednost samotarstva je odvisna od tega, kdo je samotar. Noč ima svojo moč Skušnja uči, da rastline vcčjidel ponoči rastejo in 6e razvijajo. Vsak vrtnar ve, da buče in kumare najbolje uspevajo, kadar so tople in vlažne noči. — Iste pojave so zdravniki ugotovili tudi pri bolnikih. Obveze, obkladki itd., ki jim dajemo na bolna mesta čez noč, imajo mnogo več uspeha kakor tisti, ki jih dajemo bolnikom podnevi. Pogreb angleškega Beattya, zmagovalca iz svetovne vojne v pomorski bitki med Nemčijo in Anglijo prš Scappa Flowu. Zdravilni vrelec v kuhinjskem loncu V nekem kraju na Francoskem so ženske rešene velike skrbi: ni jim treba razgrevati vode, kajti le-to lahko noč in dan dobivajo iz vodovoda. Drva, elektrika, plin, vsega tega jim ni treba. Brezplačno jim teče krop v posodo, kolikor ga potrebujejo. Cbaudesaigues je ime tega srečnega kraja. Ta naziv izvira iz starofrancošeine in pomeni »vroča voda«. Zdravilišče ima sedem vročih vrelcev in so ga poznali že stari Rimljani. lin sam vrelec daje dnevno do 4500 hektolitrov kropa. Toplina zdravilne vode znaša 80 do 85 stopinj Celzija. S črpalkami »o napeljali zdravilne toke v stanovanja ta-mošnjih prebivalcev. To je dragocena voda, ker ni uporabna samo za kuho, kopanje in pranje, marveč tudi v zdravilne namene. Židovska sledljivost V Ameriki objavljena Mark Tvvainova književna zapuščina vsebuje tudi naslednjo smešnico. Evropski parnik se približuje New Yorku jn vrže sidro ob Casllc Gardemi, kjer morajo izseljenci na pregled. Več poljskih in galiških Židov na krovu tretjega razreda se trese od zime in plašno ogleduje nebotičnike na kopnem. Potapljač prileze iz morja in se vzpenja po lestvi na krno. Krojač Mak iz Lvova mrko reče ženi: —Paglej, Sara, ta mož je prišel peš iz stare domovine. In midva sva bila tako neumna, da sva izdala ves najin denar za drago vožnjo s tem nesrečnim parnikom!