HHH!HHMHHI DOLENJSKI LIST NAŠA USODA JE ODVISNA OD NAS Pred 25 leti so se oglasile v naših gozdovih prve partizanske puške in hkrati z njimi je zadonela partizanska pesem. Slovenci smo po številu majhen narod, pa smo kljub temu našli v sebi dovolj moči, da smo se uprli tujemu, fašističnemu zavojevalcu. Komunistična partija Slo- venije je pod zastavo upo ra združila v boju za sreč. ne j še svobodne dni deset-tisoče Slovencev. Niso se uresničile črne napovedi maloštevilnih klečeplaznikov, ki so se hiteli udinjati okupatorju že prve dni po njegovem prihodu. Ti so napovedali narodno osvobodilnemu gi- V NEDELJO OTVORITEV KOČE NA SMUKU — Kot goba po dežju je nad Belo krajino na Smuku nad Se-mičem zrasla še ena planinska postojanka, v katero so Semičani vložili mnogo prosto volj ,a dela. Samo neplačanih prevozov so naredili 60, nekateri so peljali tudi po šestkrat, samo da bi bila koča postavljena do roka! Otvoritev bo to nedeljo ob 9. uri dopoldne. Pečenih jančkov in prašičkov na ražnju ne bo manjkalo, za žejo pa bodo točili pristno semiško kapljico. Pogumni šoferji lahko pripeljejo z avtom prav do koče, priporočamo pa, naj raje parkirajo v Semiču na trgu, na Krču pri ambulanti ali pri Bukovcu na vrtu, saj je od Semiča do Smuka le slabih 30 minut hoje. Na sliki: okrog koče končujejo še zadnja dela. (Foto: Derganc) banju v Slovenji hiter in žalosten konec. Razvoj do godkov je pokazal, da ljud stvo zmore pod dobrim vodstvom zelo veliko in da zmore še več, če ima pred seboj jasen cilj. V začetku maloštevilni partizanski oddelki so se množili in dobivali v bojih nove izkušnje. Razvijali so se ramo ob rami s partizanskimi odredi, brigadami, divizijami in korpusi bratskih narodov Jugoslavije ter v vsakodnevnih spopadih s sovražnikom vojevali veliki boj za svobodo in hkrati kovah bratstvo in enotnost naših narodov. Od česa je odvisen ob stoj naroda in kako je boj slehernega naroda povezan z vsem človeštvom, je povedala Vida Tomšič na VI. kongresu SZDL Slovenije z besedami: » ... Usoda slovenskega naroda je torej resnično odvisna predvsem od ustvarjalne aktivnosti vseh njegovih članov, vsakogar od nas. Le tako s svojo socialistišno kvaliteto lah ko presežemo svojo majhnost, le tako smo lahko pionirji novih, človeka vrednih odnosov doma in v svetu. Ko na svojUi tleh dejavno dokazujemo moč in ne slutene možnosti demokratične socialistične prakse, ko se skupno z delov nimi ljudmi in narodi cele Titove Jugoslavije povezu jemo v dejavni solidarnosti z vsemi socialističnimi silami sveta, stojimo v pr vih vrstah boja za osvobo ditev človeštva, boja proti razrednim sovražnikom delovnih ljudi, kolonializ-mu in imperializmu. V nezadržnem in zmagovitem nastopanju teh sil na vseh frontah sveta postaja naš prispevek vse pomembnej- NrKor^j pirkaT: Parttearika m OD 21. DO 31 JULIJA Trajen dež z ohladitvijo okrog 23. in 29- julija, lepo vreme pa okrog 21. in 25. julija. V ostalem nestalno s krajevnimi nevih I tam i- Dr. V. M- Avtobus zgrmel 35 metrov daleč po bregu do Krke V torek ob 12.30 je z Ljubljanske ceste nad železniškim tunelom v Novem mestu zapeljal čez pločnik in po strmem bregu 15 m globoko avtobus podjetja SAP iz Ljubljane. V njem sta bila samo šofer in sprevodnik. Škode je za 6 milijonov starih dinarjev. stopnik podjetja SAP je izja. vil, da je na njihovem avtobusu najmanj za 6 milnjonov S din škode. Na avtobusu »Gorjanci« je škode za 1 milijon S din. M. MOSKON Avtobus LJ-391-73 je ob 12 30 uri peljal iz mehanične delavnica »Gorjancev« v Bršli-nu proti avtobusni postaji v Novem mestu, kjer bi moral ob 12.30 odpeljati na redni Progi Novo mesto—Dobropo-(je. Na nepreglednem ovinku nad tunelom mu je nenadoma, pripeljal nasproti avtobus »Gorjanci« NM-28-76, ki ga je tik pred srečanjem pričelo zanašati na levo. Trenutek zatem sta avtobusa že trčila: Novameščan v zadnji bonec Ljubljančana, ki se mu je skušal umakniti v desno-Udarec je bil za Ljubljančana usoden — odneslo ga je še bolj v desno, čez strm breg in preko sprehajalne poti prav do obale Krke, kjecr 86 je ustavil z zadnjim desnim koncem v vodi, sprednji **el Pa je obvisel na drevesu. V avtobusu sta bila na sre-^0 samo šofer in sprevodnik, g so ju takoj po nesreči odpeljali na nezgodni oddelek bolnišnice v Kandiji. Sprevodnik Pavle Prhaj, 21, iz Do-bi>epolja je dobil globok urez desni rami, rano nad des-txi:'oa očesom in zlom desne noge, šofer Simon Brnež, 29, iz Ljubljane pa si je nalomil desno ključnico in dobil več manjših odrgnin. Ko smo šoferja takoj, ko si je opomogel, vprašali kako je prišlo do nesreče, je povedal: »Avtobus, ki sem ga srečeval, je zaviral za nekim kolesarjem. Pričelo ga je zanašati in nisem se mogel toliko ogniti, da me ne bi dosegel. Zbilo me je preko pločnika, kjer sem podrl betonsko klop, nato pa se je avtobus pričel kotaliti navzdol proti Krki. Vesel sem. da sem ostal živ . ..« Jože Knez. šofer avtobusa NM-28 67 je povedal: »Ko sem peljal v ovinek, sem 20 metrov pred seboj nenadoma zagledal kolesarja, ki je vozil skoraj po sredini ceste. Moral sem naglo zavreti, če ga nisem hotel povoziti, ker mi je nasproti prihajal SAPov avtobus. Pričelo me je zanašati v levo . •.« SAPov avtobus je po bregu med gostim grmovjem in ovi-jalkami lomil in celo ruval do 30 cm debela drevesa. Za- Ru/.a Lucija Petelinova: Zdaj v juliju Zdaj v juliju je zemlja polna rož, med njimi so žareče kakor kri ... čimveč si naložimo jih v naročje, tovariši, potem poiščimo poti, ki skoz grmovje in šumeči les v kamnito, strmo vodijo pobočje in tam visoko, spod previsne skale ozrimo se po svetu naokrog: glej, tam bile so naše postojanke, tam so se naše čete v boj pognale, tam se je vas izpremenila v pogorišče in tam še zdaj nešteto src besedo onemelih ustnic išče ... A tukaj, tukaj, kjer zdaj stojimo, tu, kamor naša je mladost dospela, s sovražno kroglo v svojem mladem srcu je naše zemlje hči izkrvavela. Krog nje bili tovariši so zbrani in hrabro svoje skrivali solze, ko je dahnila: »Sonca še, še zraka, vode ptic in rož!« »Vse boš imela,« šepetali so v slovo ji njeni bratje partizani. Minila leta so, poletja, zime, pomladi prebežale in jeseni, a ona tukaj, v tej previsni steni ostaila tajno živa je, vsa bela... Ogreva nje podobo večno sonce, krog nje igrivi se pode vetrovi, globoko spodaj klokotajo vode, visoko zgoraj ptic veslajo jate ... Le rož ni zanjo v silni tej strmini! Ni zanjo rož? Da rož ni zate!? Dokler zlati nam sonce domovino, mladost nosila ti jih bo v planino, kjer v tvoj spomin je obklesana skala! Ne, partizanka, ne, ti nisi pala! Avtobus je po bregu (od znaka do vode) naredil 35 metrov dolgo pot na višinski razliki več kot 15 metrov Za dan vstaje slovenskega naroda iskreno čestitamo vsem borcem, aktivistom in aktivnim udeležencem NOB ter hkrati želimo vsem delovnim ljudem čimveč uspehov pri delu in v življenju. UREDNIŠTVO IN UPRAVA DOLENJSKEGA LISTA PRED KORENITIMI SPREMEMBAMI Iz razgovora republiškega sekretarja za kulturo in prosveto Toma Martelanca in njegovega namestnika Borisa Lipužiča z novinarji 7. julija. V dosedanjem sistemu financiranja šolstva ni bilo mogoče odpraviti osnovnih hib, kd so se v teku let še večale. Posebno v osnovnem šolstvu, ki so mu krojile usodo občine, je ponekod prihajalo do kričečih nesorazmerij in razponov, pri katerih ni bilo enako delo enako vredn;). Ta nasprotja so imela svoje korenine v velikih razlikah gospodarske moči občin, včasih pa tudi v premajhnem razumevanju občinskih skupščin. To, da so bile odvisne od proračuna in da so stalno nastopale le kot p >\:\ Trik, ne pa kot ustvarjalec in samoupravljavec, je jemalo šolam samostojnost in čut za gospodarnost, ker niso mogle dolgoročno razpolagati z lastnimi sredstvi. Prihajalo je celo do tega, da so šole zaradi dobrega gospodarjenja in prihrankov v naslednjem letu dobivale prav zaradi tega manj denarja, kot bi ga sicer. Njihov ekonomski položaj ni bil neposredno vezan na splošni ekonomski napredek, temveč je bil odvisen od niza drugih, Večkrat prav subjektivnih meril. * Na shodih šolnikov v manj ra/.vitlh področjih se je vse pogosteje pojavljala zahteva po enotni izobraževalni skupnosti v vsej Sloveniji. Ustava resda zagotavlja vsem otrokom enake možnosti za šolanje, toda ekonomsko še nismo tako močni, da b; mogli to uresničiti, ker so želje in možnosti še precej' vsaksebi. V tem stanju se je treba odločiti za nov, boljši način financiranja šolstva. Nihče ne pričakuje čarobne palice, pričakujemo pa, da nanj bo s pomočjo najširšega družbenega dogovora, ki je pogoj za sprejetje zakona, uspelo najti tako obliko, ki bo hibe odpravljala in financiranje postavila na trdne temelje. Vsi se moramo zavedati daljnosežnih posledic neustreznega načina financiranja tako pomembne dejavnosti. Poiskati Je treba način, da se bo materialno stanje šolstva razvijalo v skladu z razvojem proizvodnje. Osnutek predloga novega zakona, ki ga je objavil republiški sekretariat za prosveto in kulturo, vsebuje vrsto alternativ, ki naj čim bolj razjasnijo vse možnosti z željo, da bi s skupnimi močmi našli najustreznejšo. Okvirni zvezni zakon pušča republikam skoraj proste roke. Novi viri financiranja — prispevek iz osebnega dohodka, del prometnega davka od maloprodaje in prispevek od investicij — v osnutku ne vsebujejo številk. Zanje se je treba šele odločiti. Ni pa se treba bati, da bo šolstvo v skupnem znesku dobilo manj, kot je doslej. Tudi državljanov žep se ne bo smel dodatno obremeniti, ker višino prispevkov od osebnih dohodkov omejuje zvezni zakon. Druga najpomembnejša novost, ki izhaja iz prve, so izobraževalne skupnosti — samoupravne enote; te bodo samostojno razpolagale z denarjem, ki se bo zbral na omenjeni načui. Kolikšno ozemlje naj bi izobraževalne skupnosti obsegale, je važno, toda še odprto vprašanje. Manj razviti bodo nedvomno za večje regije, kar pa ne bo smelo vplivati, da ne bi bilo šolstvo še vedno odsev gospodarskega stanja, čeprav bo razlike zmanjševalo. Skratka: alternativ je več, podrobnosti pa niso določene, da ne bi zameglili bistvenih sistemskih vprašanj. Po trebni bodo še posebni zakoni, ki bodo urejevali drugostopenjski študij, posebno šolstvo, štipendiranje, prevoze učencev, šolsko prehrano", in številni izračuni. Republiški sekretariat za prosveto in kulturo poziva vse zainteresirane k široki, temeljiti razpravi. Pripombe in predloge je treba dostaviti do 20. septembra letos, izobraževalne skupnosti naj bi bile ustanovljene do 1. decembra, novi sistem financiranja pa uveden s 1. januarjem 1967. Podrobnosti so bile objavljene v »Delu« 5. julija. M. LEGAN ZUNANJEPOLITIČNI TEDENSKI PREGLED Predsednik DR Vietnama Ho Ši Minh je razglasil delno mobilizacijo. Po njegovem mir za sedaj ne pride v poštev. Ljudstvo Severnega Vietnama se bo bojevalo — do zmage. Predsednik ZDA Johnson pripravlja ukaz o razširitvi bombardiranja na vrsto novih objektov, ki so se jih doslej izogibali. Njegove besede, po katerih bodo ZDA posvečale še večjo pozornost Aziji, ne obetajo nič dobrega. Kaj pa ima Azija od te pozornosti? Peking pri vsem tem gorju vietnamskega ljudstva ni tako nedolžen, kot se dela. S svojimi psevdo-revolucionarnimi gesli, s svojo teorijo o »papirnatem tigru«, ki mu pojemajo moči, je precej prispeval k nepopisni nesreči vietnamskega ljudstva. S tem spravlja v nevarnost tudi svoje ljudstvo, saj je moral te dni opozoriti svet, da bo Kitajska posegla v vojno, če se bodo pojavile ZDA na njenih mejah. Znani ameriški publicist Lipp-mann se vprašuje: če ne bomo dobili vojne z bombami, kako potem? V Severnem Vietnamu evakuirajo civilno prebivalstvo iz mest; to pomeni, da se pred bombami ne nameravajo vdati. U Tant, generalni sekretar Združenih narodov: »Vojna v Vietnamu ima že kali svetovne vojne.« To so zaskrbljujoče napovedi, če k temu dodamo še vznemirljive vesti o tem, da je ameriško bombardiranje Severnega Vietnama čedalje, silovitejše, se moramo upravi- čeno vprašati: kam to vodi? Ameriške letalske sile opravijo vsak dan po 200 in več poletov. Vietnamsko ljudstvo se šibi pod ameriškimi bombami. Zadnje dni je prišlo tudi do prvih večjih letalskih spopadov. Severnovietnamsko topništvo uporablja čedalje več raket. Ofenziva v Južnem Vietnamu so približuje mejam Severnega Vietnama. Ali je res upravičen strah, NA ROBU PREPADA? da se bo zdaj zdaj vojna razširila? Mar bi res radi spremenili naš svet v svet človeških spačkov? Junaštvo in trpljenje severnovi-etnamskega ljudstva uživa simpatije svetovne javnosti. Pod pritiskom javnega mnenja morajo celo vlade številnih držav obsoditi ameriško agresijo v Vietnamu. Predsednik francoske republike de Gaulle je izrazil zaskrbljenost nad usodo vietnamskega naroda. Predsednica indijske vlade Indira Gandhi je predlagala sklicanje konference o Vietnamu. Takih in podobnih pobud je še več. Skozi črne oblake, ki se zbirajo k nevihti, se prebijajo tudi sončni žarki. Ko bi jih bilo še več! Upravičen srd trpečega ljudstva spričo barbarstva ameriških letal, ki sejejo smrt, je prikipel do roba: iz Severnega Vietnama so sporočili, da bodo sodili ujetim ameriškim letalcem kot vojnim zločincem. Podpredsednik ZDA Humhrev grozi: »Za Severnovielnamce bi bila to najnevarnejša stvar, ki bi jo lahko začeli.« In predsednik odbora za vojaške zadeve ameriškega senata: To lahko privede do uporabe sile, ki bo spremenila deželo v puščavo. Kakšno pravico imajo ZDA, da tako grozijo? Čeprav tudi sami upamo, da bodo ravnali Severnovi-etnamci z ujetniki umerjeno, v skladu z določbami ženevske konvencije o vojnih ujetnikih, moramo vendarle vprašati ZDA: kako pa vi ravnate s svojimi ujetniki v Vietnamu? Ali vi spoštujete določbe ženevske konvencije? Kdo vam je dal pravico, da se obnašate v Vietnamu kot na svoji zemlji — proti volji ljudstva, ki si želi le svobodo? Ali tako, kot je zapisal zunanjepolitični komentator »Dela« Miran Šuštar: mar nimajo Viet-namci enake pravice, kot so jih imeli ameriški naseljenci leta 1776, ko so se bojevali za svobodo? Ali so morda po mnenju ZDA Viet-namci manjvredno ljudstvo, ki nima enakih pravic in ld mu morajo drugi z orožjem in sejanjem smrti ukazovati, kakšen red naj bo v hiši? Vojna v Vietnamu je na robu prepada, toda še ni prepozno! Gospa Bandaranaike pri brežiških ženah V Posavskem muzeju so brežiške žene v nedeljo, 17. julija, sprejel visoko gostjo. Na razgovor so povabile gospo Sirimavo Bandaranaike, predsednico stranke svobode na Ceylonu, ki se trenutno zdravi v .Čateških Toplicah. Gostjo so pozdravili tudi predstavniki občinske skupščine in družbeno-političnih organizacij %z Brežic. Gospa Bandaranaike se je vabilu rada odzvala. V sproščenem pogovoru je zbranim ženam odgovarjala na vsa vprašanja o življenju na Cey-Ionu, obenem pa se je zanimala za dejavnost in probleme žena v brežiški občini, za samoupravljanje, otroško varstvo m druga vprašanja. Razgovoru je sledil obisk muzejskdli prostorov, kjer jo je ravnatelj muzeja seznanil 2 bližnjo in daljno preteklo stjo Spodnjega Posavja. Ogled muzeja je gospo Bandaranaike zelo navdušil in je to svoje zadovoljstvo tudi opisala v knjigi gostov. Njena želja je, da bi Jugoslavija in Cey-lon še naprej gojila prijateljske stike in te vezi še poglabljala. Ob slovesu so ji žene izročile za spomin simbolično darilo. Predsednik občinske skupščine tov. Milan šepetavc se ji je v imenu vseh. prisotnih zahvalil za obisk in ji zaželel prijatno počutje ter uspešno zdravljenje v čateš-kih Toplicah. J. TEPPEY Edvard Kardelj na Raki V ponedeljek, 11. julija, sta na Raki v krogu sošolcev in predstavnikov občine Krško praznovala 37-letnioo matu-e Edvard Kardelj in Prane Kimovec — Žiga. Oba sta leta 1929 skupaj z upraviteljem osnovne šole na Raki, tovarišem Leonom Komanom maturirala na učiteUjišču v Ljubljani-Pri praznovanju so tfild tudi predsednik občine Krško tov. Javorič, predsednik SZDL Krško tov- Markovič, akademski kipar Stoviček, direktor tehnične šole Krško, tov. Stih ter drugi. Predsednik SZDL tov. Markovič je ob tej priliki podaril tovarišu Kardelju plaketo Janeza V. Valvasorja, tovariš Ko-man pa mu je dal povečano fotografijo Rake- Razen tega se je tovariš Kardelj dogovoril s kiparjem štovičkom, da ga bo ta modaljiral. TEDENSKI NOTRANJEPOLITIČNI PREGLED B NOVI PREDPISI O DEVIZNEM POSLOVANJU. Zvezni in gospodarski zbor sta sprejela zakone e deviznem poslovanju, o kreditnih poslih s tujino ter o spremembah zakona o- socialnem in zdravstvenem zavarovanju. V razpravi o teh predpisih je podpredsednik ZIS Boris Kraigher med drugim rekel: »Čeprav je minilo že skoraj leto dni od gospodarske reforme, so procesi za izboljšanje gospodarjenja, za večjo organiziranost in boljše delovanje našega tržnega mehanizma še vedno počasni. Te procese je mogoče pospešiti samo z določnejšimi ukrepi.« To je začetek nove, pomembne etape v uresničevanju gospodarske reforme. Z revalorizacijo osnovnih sredstev in s spremembami amortizacije bomo skušali urejati odnose v delitvi. S predpisi o deviznem poslovanju bomo izvajal proces liberalizacije blagovne menjave in poslovanja s tujino. Odprli bomo vrata vplivu tuje produktivnosti na našem trgu. Naše gospodarstvo bomo spravili na takšno raven, da bo lahko delovalo čimbolj enakopravno s svojimi partnerji na svetovnem trgu. Začel se bo proces svobodnega tekmovanja s produktivnejšim svetom. Pri tem zasledujemo cilj, da je treba ohraniti stabilizacijo domače valute in zagotoviti proces h konvertibilnemu dinarju. Dinarski dohodek mora postati glavni motiv gospodarjenja, devize morajo postati sestavni del sredstev gospodarjenja. ■ PRVA SEJA KOMISIJE ZA REFORMO ZKJ. »Zveza komunistov se mora,« je rekel Mijalko Todorovič, ko je začel prvo sejo komisije, »če hoče voditi reformo družbe — in voditi jo mora,.ker brez Zveze komunistov reforme niti ne more biti — v tej fazi tudi sama reformirati.« Na seji komisije so sklenili, da bi bilo treba o teh vpra- šanjih začeti splošno partijsko javno debato, v kateri bi sodelovali vsi člani, organizacije in komiteji. K debati bi pritegnili tudi razne znanstvene inštitute, druge institucije in organizacije ter vse, ki lahko v tem pogledu kaj pripomorejo. ODPIRANJE VRAT VPLIVU TUJE PiODUKTIVNOSTI ■ KAJ JE AVTORITETA? Politični sekretar CK ZK Srbije Jovan Veselinov jc na sestanku političnega aktiva Kosmeta med drugim govoril tudi o vplivu avtoritet v našem družbenem življenju.« Preprost človek čedalje bolj gleda na avtoritete na podlagi sklepov in jih ocenjuje po tem, kako se ti sklepi izvajajo. Avtoritete so lahko samo tisti, ki gredo v korak s časom. ■ KRIVIČNE PARTIJSKE KAZNI. Kontrolna komisija ZKJ je na svoji zadnji seji obravnavala pritožbe članov. Ugotovila je pojave kršitev statutarnih določb, zlasti ob izrekanju partijskih kazni. Menila je, da je treba poklicati na odgovornost vse, ki so pripomogli, da so bile izrečene krivične kazni. m PISMO ZVEZNE KONFERENCE SZDLJ. V njem je med drugim rečeno, da je treba razviti široko politično akcijo za razvoj samoupravljanja in neposredne socialistične demokracije. Razviti je treba takš- ne odnose v organizaciji in odborih, med članstvom in forumi, Iti bodo najbolj ustrezali potrebam in zahtevam delovnih ljudi. ■ ZAČELI SO GRADITI KLINIČNI CENTER. Te dni so položili prvi temelj za klinični center v Ljubljani. Sredstva za objekt, v katerem bo 911 postelj', so že zagotovljena in znašajo 74 milijonov novfli dinarjev. ■ VEČJE PREMIJE ZA MOTORNA VOZILA? Na skupščini jugoslovanske skupnosti zavarovanja so govorili o nujnosti sanacije zavarovanja motornih vozil, kjer premije ne zadoščajo več za kritje škod, ki naglo naraščajo spričo čedalje številnejših prometnih »esreč na cesti. Najprej so menili, da bi povečali premije za 79 odstotkov in da bi nekatere škode poravnali le delno, oziroma jih sploh ne bi poravnah:. Nato so sklenili, da se bodo lotili sanacije drugače, tako da premij ne bi bilo treba povečati za 79 %, temveč za manj. H EPILOG NESREČE V ODRANCIH. Pred okrožnim sodiščem v Murski Soboti so izrekli kazni ljudem, ki so odgovorni za nesrečo, ko se je porušila cerkvena kupola. Inž. Stojana Globočnika so obsodili na dve leti zapora, zidarskega mojstra Martina Horvata na eno leto in župnika Alojza Kožarja na deset mesecev zapora. Krivi so, ker so delali v nasprotju s predpisi o gradbeništvu. ■ REORGANIZACIJA V SLUŽBI DRŽAVNE VARNOSTI. Zvezni sekretar za notranje zadeve je te dni izjavil sodelavcu TV Jovanu ščekiću, da je v teku reorganizacija državne varnosti, in sicer v duhu sklepov IV. plenuma CK ZKJ. Vendar to službe ne ovira, da ne bi redno opravljala svojih nalog v boju proti notranjemu in zunanjemu razrednemu sovražniku naše dežele. • VVILSON V MOSKVI — Predsednik britanske vlade VVilson se je mudil na obisku v Sovjetski zvezi. Formalni razlog za ta obisk je bil ogled industrijske razstave Velike Britanije. Resničen namen: izmenjava stališč o mednarodnih vprašanjih. • DOSLEJ SESTRELILI 1200 AMERIŠKIH LETAL — Te dni so v Severnem Vietnamu sporočili, da so doslej sestrelili 1200 ameriških letal. Zadnje čase so se ameriška letala večkrat spopadla s skupinami severnovietnamskih lovskih letal »Mig 21«. 0 DELEGACIJA SZDLJ V NEMŠKI DEMOKRATIČNI REPUBLIKI — V NDR se je mudila delegacija SZDIJ s predsednikom Lazarjev Koliševskiin. Z delegacijo nacionalne fronte NDR je sklenila, da je treba okrepiti in razširiti dosedanje sodelovanje med obema organizacijama. • ZAOSTRITVE V JUŽNI AMERIKI — Med državami Latinske Amerike že dalj časa obstajajo hudi ozemeljski apori. Bolivija terja izhod na pacifiško obalo. Paragvaj obtoiujt; Brazilijo, da jc »nasilno zavzela« nekatera obmejna ozemlja. Ozemeljski spori so tudi med Ekvadorjem in Penijem, Argentino in Cilom, Venezuelo in Gvajano itd. • ROMUNIJA ZA RAZPUST BLOKOV — Pred političnim aktivom Bukarešte je generalni sekretar CK KP Romunije Nicolae Ceausescu med drugim rekel, da da bi z razpustom agresivnega bloka NATO, potem pa tudi varšavskega pakta, utrli pot k ublažitvi napetosti v Evropi. Romunija se v svoji politiki zavzema za razvoj prijateljskih odnosov in bratskega multiralnega sodelovanja » vsemi socialističnimi državami. Odnose je pripravljena navezovati i vsemi državami, ne glede na njihovo družbeno ureditev. • KY PREOSNOVAL VLADO — Predsednik vlade Južnega Vietnama Ky jc preosnoval vlado, da bi tako omilil njen vojaški značaj. Uvedel je položaj drugega podpredsednika vlade; ta položaj je zaupal civilistu, pripadniku budistične ločine. V nekaterih dro-glh resorih Ju okrepil vojaški vpliv. • BOMBARDIRANJE SIRSKEGA OZEMLJA — Izraelso letalstvo jc bombardiralo ozemlje Sirije. Ob tem agresivnem aktu j* prišlo v arabskem svetu do os*** reakcije: Irak. Jordan in ZAR do-tjubljajo pomoč Siriji. Njihove letalske sile so v stanju pripravljenosti. • HUDE OBTOŽBE — VodJa socialistične opozicije v_.avs,trj'n skem parlamentu jc obtožil vi«0 j Ijiulske stranke, da doslej še n» dala pobude niti ni pokazala dobre volje, da bi pri opravljanj" državnih zadev navezala plodno m konstruktivno sodelovanje I oP°" zicijo. Togi predpisi ovirajo sodelovanje Navzlic temu že več let uspešno poslovno sodelujeta Tovarna celuloze in papirja DJURO SALAJ v Krškem in Kmetijsko gozdarsko podjetje v Brežicah pri zasajanju sodobnih topolovih plantaž Skupna korist gozdarstva kot proizvajalca lesne surovine in industrije celuloze ter papirja in predelovalca te surovine je v svetu ustvarila zelo tesno in plodno sodelovanje med tema zelo pomembnima gospodarskima panogama. V raznih deželah imajo različne načine in oblike sodelovanja. Ponekod so gozdarski obrati in tovarne celuloze ali papirja združeni v enotno podjetje, drugje pa nastopa papirna industrija kot investitor t gozdarstvu itd. Pri nas o sodelovanju do pred nekaj leti ni bilo sledu. Posebno velja to za Slovenijo. Ko je kmetijsko gozdarsko podjetje Brežice, da bi izboljšalo materialno osnovo in hkrati tudi izkoriščanje gozdnih in drugih zemljišč v intenzivnejši proizvodnji, pričelo leta 1961 na najsodobnejši način obnavljati plantaže hitro rastočih topolov, je tovarna celuloze In papirja DJURO SALAJ t Krškem kot prva v Sovenijl začela takoj z velikim razumevanjem podpirati akcijo. Najtesnejše sodelovanje in izredna oboje- Laliko se zadovoljno reži, saj nese nabasano vrečo blaga in polno pest denarja. Vsaj za bankovce bi se moral pod nosom obrisati, ko jih nepremišljeni gospodar ne bi hranil doma ... DENARJA ne shranjujte v starih nogavicah, škatlah in za tramovi na podstrešju! Danes, jutri in vedno naj vas spremlja HRANILNA_ KNJIŽICA_ DOLENJSKE BANKE IN HRANILNICE NOVO MESTO s podružnico v Krškem in ekspoziturama v Trebnjem in Metliki. Ugodne obresti! Posebno namensko varčevanje za nakup, graditev in obnovo stanovanj! stranska pripravljenost ter sofinanciranje obnavljanja plantaž pa so zadevali ob neživ-ljenjske predpise finančnega poslovanja, ki še danes ovirajo širokopoteznejše sodelovanje obeh. Čeprav so se sedaj stvari vendarle nekoliko razjasnile, še vedno ne moremo trditi, da gre vse gladko in da je zadoščeno formalnostim. Treba bi bilo spremeniti marsikateri predpis in sprejeti nove, ki bi življenjsko urejevali, dopuščali ali celo predpisovali najširše oblike skupnih vlaganj v biološke investicije gozdarstva. Do konca letošnjega leta bo v Vrbini pri Brežicah okrog 400 ha plantaž hitro rastočih topolov. V naslednjem 8-letnem razdobju bodo vsa- nanj lahko zagotovo pričakujemo v prihodnjih letih vedno večje hektarske prirastke. To potrjujejo tudi naše 4-letne poskusne meritve. Navedene hektarske zaloge in prirastki topolov skorajda niso primerljivi z zalogami in prirastki npr. smrekovega gozda, ki to zalogo doseže šele po približno 30 letih starosti. V naših ekoloških razmerah dosega smreka največ 10 m3 povprečnega letnega prirastka... Visoki prirastki topolovih nasadov, o katerih smo še pred nekaj leti le brali v tujih strokovnih knjigah in morda v naših investicijskih elaboratih, utemeljujejo ekonomičnost zasajanja plantaž. Te" prirastke so na topolovih plantažah, ki jih skupno snu- Topolova plantaža v šestem letu starosti v Vrbini pri Brežicah (Foto: V Jenko) ko leto zasadili novih 100 ha, tako da bo do konca 1973. leta skupno 1200 ha. S to površino bodo zemljišča, primerna za topolove plantaže, v Spodnjem Posavju izčrpana. Površina 1200 ha je ob 12-letni sečni zrelosti plantaže zelo primerna, ker bodo po letu 1973 vsako leto posekali in na novo pogozdili 100 ha plantaže. Ta posek bo dal okoli 35.000 kubičnih metrov prvovrstnega topolovega lesa. Najstarejša topolova plantaža v Vrbini pri Brežicah bo letos stara 6 let. Zasajena je bila spomladi 1961 z desetimi različnimi sortami topolov. Med njimi prednja-čijo po prirastku italijanske sorte, zlasti sorti I — 314 in 1 — 476. Slednja je imela v petem letu že 93 m3 lesne mase na 1 ha. Enoletni prirastek pa je znašal lani okrog 32 m3. Pri tem je treba poudariti, da prirastek in lesna masa ne rasteta s starostjo enakomerno, temveč pospešeno. Na osnovi splošno znanih strokovnih dog- jeta tovarna celuloze in papirja DJURO SALAJ v Krškem x in kmetijsko gozdarsko podjetje Brežice, že dosegli. VLADO JENKO dipl. inženir Dopolniti zakon o delovnih razmerjih Predsedstvo ObSS Novo mesto je na nedavni seji razpravljalo o dopolnitvah temeljnega zakona o delovnih razmerjih. Na seji so menili, da je zakon preveč ohla pen in bi ga bilo zato treba dopolniti. Dobra plat novega zakona je predvsem v tem, ker spodbuja delovne organizacije k samoupravnemu urejanju delovnih razmerij. Zategadelj bi bilo treba spremeniti samo določila, ki so zaradi ohlapnosti dvoumna. Na seji so razen tega sklenili, da je treba po delovnih organizacijah pričeti z najširšo razpravo, v kateri naj neposredno prizadeti delavci dajo predloge za dopolnitve. Premalo denarja za telefon Ljudje t Poljanski dolini si že dolgo žele sodobno in hitro telefonsko zvezo s svetom, posebno s Kočevjem in Ljubljano. Zdaj sicer imajo telefonsko zvezo, vendar je počasna (za Kočevje preko Novega mesta) in zastarela. Za napeljavo telefona bi potrebovali 32.600 N din (samo za material in strokovna dela, ostalo bi opravili prebivalci sami), od dotacije, ki jo bo letos dobila krajevna skupnost, pa jim bo za ta namen ostalo le 22.500 N din. Nekaj bo prispevala za telefonsko napeljavo tudi krajevna skupnost Vimolj, vendar je kljub temu še vprašanje, če bo Poljancem uspelo nabrati dovolj denarja. V septembru bo plenum občinskega odbora SZDL V začetku septembra bo v Krškem razširjeni plenum občinskega odbora SZDL. Na njem bodo razpravljali o osnutku zakona o financiranju izobraževanja in vzgoje. Ker morajo do 20. septembra dostaviti republiškemu sekretariatu za prosrveto in kulturo svoje mišljenje o zakonu, so sklenili, da bodo šole in ostale organizacije poslale Socialistični zvezi pripombe na ta osnutek. Na plenumu bodo pripombe analizirali, jih uredili in poslali sekretariatu. SPREJMEMO več krojaških pomočnikov Samska stanovanja zagotovljena. Ponudbe pošljite na Krojaštvo, Medvode, do 15. 8. 1966. III. sejem sadja in povrtnin v Novem Sadu Od 1. do 7. oktobra letos bo v Novem Sadu III. jugoslovanski sejem sadja, povrtnin in predelovalne industrije. Na sejmu bodo poleg omenjenih panog razstavljali tudi najnovejše dosežke na področju embalaže, kemične industrije in industrije strojev in opreme za sadjarstvo in vrtnarstvo. Med potrošniki in proizvajalci je za sejem zelo veliko zanimanje, saj bodo imeli tu lepo priložnost sklepati poslovne pogodbe. Cene še naraščajo Na tedenski sejem prašičev v Novem mestu je bilo 18. julija pripeljanih 421 pujskov v starosti od 6 do 12 tednov in 13, starih od 3 do 6 mesecev. Prodanih je bilo 390 prašičev, mlajši po ceni od 16.000 do 24.500, starejši pa od 25.000 do 34.000 S din. Zaradi pomanjkanja prašičev so bile cene spet višje kot na prejšnjem sejmu. Sejem v Brežicah 16. julija je bilo na tedenski sejem v Brežicah pripeljanih 450 prašičev, starih do 3 mesece, nad 3 mesece starih pa 20. Prodanih je bilo 360 do 3 mesece starih (po 900 S din kilogram žive teže), starejših prašičev pa je bilo prodanih vseh 20 (po 600 do 650 S din). «GPOHt LES OB SRAMOTNEM KAMNU. Ob sramotni kamen, kamor so včasih privezovali nepokorne tlačane, tatove, goljufe in podobne^ so dali lotos Predgrajci — les. Menda je v tem nekaj simbolike, saj so cene lesu na levi stranci Kolpe drugačne kot na desni, čeprav teče reka skozi isto državo, kjer veljajo za vse ljudi isti predpisi. Dvomljivo pa je, če je prav les kriv za to zmedo con in če ne bi nemara moral biti kdo drug privezan ob tem stebru. (Foto: J. Prime) Mednarodni kongres esperantistov V Budimpešti bo od 31- julija do 8- avgusta 51. medna rodni kongres esperantistov. T3 kongres je namenjen izmenjani izkušenj med espe-rantisti celega sveta. V okvi. ru kongresa bo tudi III fe stivad lepih umetnosti (.originalne poezrije in proze, slikarstva in kiparstva z odgo. varjajočo temo in drugo) in več ekskurzij. Teden dni prej pa bo v Peču j u na meji proti Jugoslavija kongres mladine in študentov esperantistov. Razen tega bosta v tem času še kongres slepih esperantistor in Otroški kongres. Otroci — esperantisti imajo pogosto esperanto kot svoj materin jezik, ker govore starša espe. ranto. Med jugoslovanskimi espe-rantisti vlada za ta kongres veliko zaniananje. Večja skupina beograjskih študentov bo odšla v Pečuj in Budimpešto z bicikli- Tej, tako imenovani »Karavana bicikl Lstov — esperantistov« se bod j pridružile tudi skupine iz N>-vega Sada, Subotice in Som-bora. Kmetijski nasveti Plug naj gre takoj za žanjcem! Žita zapuščajo njive sredi poletja, sonca in padavin pa je še dovolj, da pospravimo še eno žetev. Nespametno ravna, kdor prepušča prazno, nezaščiteno zemljo sončni pripeki in se odpoveduje dohodku, če je ne zaseje. Tako rekoč zlato pravilo je, naj gre plug takoj na žanjcem. To je potrebno upoštevati tem bolj, čim hujša je poletna vročina. Hiteti pa je treba tudi zaradi dragocenih sončnih žarkov: en dan v juliju je več vreden kot teden dni v septembru. ■ Kaj sejati na strnišče? Ajda, nežna lepotica, ki mesec dni cvete in krasi naša polja, je že eden od primernih'posevkov, vendar mora čimprej na njivo. Raste povsod, kjer uspeva koruza, čeprav ima veliko sovražnikov: slano, veter, dež in sušo. Njen rod ne nestalen, toda kadar obrodi, jc je kmet lahko vesel. V kolobarju lahko sledi katerikoli rastlini. V suhem vremenu (ob žetvi) strnišče plitvo preorjemo in dobro pognojimo s kalijevimi gnojili ter fosforjem. Ajda ne prenese dosti hlevskega gnoja. Sama pravi v ljudskem pregovoru: Zakoplji ti mene v kepe, jaz bom pa tebe v predal. Bolje rodi, če je sejana ven, jo je treba z valjarjem povaljati, da se seme pritisne delu z okopavanjem in redčenjem rastlinic, ki jih radi' k zemlji. ■ Kljub majhni hranilni vrednosti plodov, precejšniemu v suho zemljo, čeprav neenakomerno vzhaja. Ce ne pride napadejo še bolhači in gosenice, marsikje na Dolenjskem s pridom pridelujejo strniščno repo-; ki Jo skisajo za prehrano ali pa pokrmijo prašičem in govedu. Pitnik, posebno če je gost, zelo dobrQ varuje zemljo pred plevelom, vendar ima majhno hranilno vrednost. Zato je bolje, če sejemo čimbolj zgodnje sorte koruze malo redkoje in počakamo, da začne vsaj delati storže. ■ Celo krompir se da posaditi po žitu. Mora pa bit} nakaljen in nasad dobro varovan pred plesnijo. Poleti sajeni krompir da dobro seme, ker se je izognil napadu breskovih uši, ki nanj prenašajo viruse, povzročitelje izro. jevanja krompiria. QB Zadnje čase se močno širi setev listnatega krmnega ohrovta, čigar pridelovanje je sila preprosto. Potrebukvno deset kilogramov semena za 1 ha, zemljo dobro pognojimo z dušikovimi gnojili, posevek s pantakanom ali lin-danom varujemo pred bolhači in ga lahko svežega krmimo do nastopa hujšega mraza ah pa ga siliramo. Daje zelo velik pridelek, tudi do 500 centov na 1 ha. Naj na koncu še enkrat ponovimo, da je treba zemljo po žetvi čimprej pripraviti za novo setev, kar pa nas ne opravičuje, da jo slabo obdelamo in pognojimo. Ce od zemlje več zahtevamo, ji moramo tudi več dati. Začetne niti je razpredel Matija Bahor Namesto materinega objema krogle v pozdrav Piše kurirka Sonja Šularjeva, zdaj prodajalka pri KRKI v Brežicah - Izdajalec je oktobra 1944 obvestil Nemce, da se skrivajo partizani na kmetiji na Okrogljici pri Zidanem mostu - Sovražniki so jih sredi noči napadli in tisti večer so izgubili življenje štirje kurirji Naravni Krldni slapovi poleg ribogojnice so izjemna turistična privlačnost. Krajevna organizacija Zveza vojaških vojnih invalidov iz Dolenjskih Toplic je v maju priredila izlet v Italijo. Udeleženci so si ogledali slovenske kraje na italijanski strani. Obiskali so Trst, Gorico, Videm in Tržič ter se hkrati pomudili tudi na pokopališču na Doberdobu, kjer je pokopanih veliko v prvi svetovni vojni padlih Slovencev. Gredoč so obiskali tudi Padovo, kjer je bilo v zadnji vojni koncentracijsko taborišče, nato pa jo mahnili še do Benetk. Na sliki vidite udeležence v parku Miramar pri Trstu (Foto: Karel Henigman). sBilo je 30. oktobra 194-1. Pozno v noči smo se zbrali kurirji TV linije in vojaške kurirske stanice pri nekem kmetu na Okroglici. Ta večer bi se morala sestali z mamo, ki je tedaj prišla prvič na obisk iz šlezije v domovino. Dogovorjeni sva bili za srečanje v Loki pri Zidanem mostu. Težko sem pričakovala svidenja z mamo, ki je preživljala vojno v izgnanstvu. Toda, ko smo hoteli kurirji na pot, je bila zveza pretrgana. Naš namen je preprečila nemška patrulja. Ostali smo še naprej na kmetiji in se dolgo v noč pogovarjali, kam bi se umaknili s TV stanica- ma in kakšne naloge nas še čakajo. Devet nas je bilo. Pred dnevi smo izgubili dva tovariša in delali smo načrte za okrasitev njunih grobov. Kljub žalostnemu razpoloženju smo zapeli nekaj pesmi. Za petje sta bila tistikrat posebno navdušena tov. Hrast in tov. Zor-ko. V pesmih sta iskala uteho. Ko sem ju vprašala, zakaj sta tako potrta, sta odgovorila, da ima slutnjo, kot bi pela zadnjikrat. Nato smo šli počivat na skedenj. Komaj smo zadremali, že so nas zbudili rafali iz nemških mitraljezov. Ob prvih strelih sta padla mladeniča, ki sta zvečer tako otožno prepevala. Njuna slutnja se je liitro uresničila. Le pet se nas je rešilo skozi dvojni sovražni obroč. Dva tovariša sta padla v zasedo v drugem obroču in v boju s sovražnikom omahnila v smrt. Nemci so zažgali tedaj sedem gospodarskih poslopij in uničili vse, kar jim je prišlo pod roko. Kasneje smo zvedeli, da smo bili izdani. Izdajalec je kmalu po tistem za vedno ostal pod ruševinami pri bombandiranju Zidanega mosta in mu ni preostalo veliko časa uživati nemško zaščito. Tako se je končal večer, ko so me namesto materinega objema pozdravile sovražnikove strojnice.« Matija Babor je zanimiv človek. Pozna se mu, da je videl precej sveta, veliko ve, a kljub temu se ni prevzel. Nerad govori o sebi, če ga nihče ne vpraša. Ondan, ko smo ga obiskali na stanovanju v bloku Pod smreko in ga zmotili prav pri kosilu (naj še enkrat oprosti!), pa je bil voljan za razgovor: — Bil sem rudar. Kot mnogo drugih Belokranjcev je tudi mene zanesla pot v tujino. Delal sem v Avstriji, Franciji, na Nizozemskem, od tam pa so me 1935 poslali v partijsko šolo v Moskvo. Na poti iz Moskve v Španijo so me 1937 v Parizu poslali domov, češ da je tam partijsko delo bolj potrebno. Tako sem prišel v Črnomelj, kjer me je zatekla vojna. 2e od 1940. leta sem bil sekretar okrožnega odbora Zveze komunistov za Belo krajino, Aprila 1941 so vse sekretarje poklicali v Ljubljano, kjer smo imeli v neki vili sestanek. Tam so bili tudi tovariši Kardelj, Bebler, Vida in Tone Tomšič, Leskošek in drugi. Dobili smo natančna navodila, kako začeti z ustanavljanjem oboroženih skupin. Ko sem prišel domov, sem takoj začel zbirati prostovoljce za v partizane. Na črnomaljski strani se jih je javilo 12, na metliški pa 8. Dogovarjali smo se že za oboroženo akcijo, da bi zrušili otovski most, ko je prišlo navodilo, naj gremo na krško stran, kjer Nemci izseljujejo naše ljudi. Tedaj smo vse naše partizane zbrali na Smuku. Bilo je 28. oktobra 1941 in na Smuk je prišlo 30 tovarišev. Tako smo ustanovili 1. belokranjsko četo. Ponoči je zapadel sneg, drugi dan opoldne pa ga je bilo že več kot meter. Ne glede na vreme je šla 1. belokranjska četa na pot. Ker na Otočcu zaradi porušenega mostu niso mogli preko Krke, so se vračali proti domu. To je bila zanje usodna pot! Prišli so le do Laz pri Ur-šnih selih, tam pa so se odpravili spat. Ponoči so prišli Italijani, obkolili hiše in jih skušali zajeti. 18 tovarišev je padlo, dva so dobili živa, drugi so se rešili. Ob spominu na tragedijo v Lazah se mu je izvil globok vzdih, nato pa je tovariš Bahor dejal: — Tak je bil začetek partizanskih enot v Beli krajini. Začetek ni bil posebno uspešen, pač pa zelo pomemben za vsa nadaljnja dogajanja. — Pogljete, tam gori je Smuk, kjer je bila ustanovljena 1. belokranjska četa, je s svojega balkona pokazal organizator oboroženih skupin v Beli krajini Matija Bahor Beg bolnih zapornikov »Leta 1939 sem bil sprejet v KP, leto kasneje pa sem postal sekretar« je pripovedoval nosilec partizanske spomenice iz leta 1941 Stane Nosan iz Ribnice. Pod njegovim vodstvom je bil SKOJ zelo aktiven. Pred Z dvanajstimi leti v internacijo Kmalu bo poteklo 24 let, kar so v zahodni Dolenjski in na Kočevskem gorele vasi. Takrat je bilo veliko ljudi pobitih, še več pa jih je moralo v internacijo na Rab, v Padovo, Treviso in druga taborišča. Marsikdo se ni več vrnil. Avgusta 1942, ko so Italijani vdrli v čačice pri Osimici, vas zažgali, ljudi pa internirali, je bilo Stanetu Tomcu dvanajst let. Tudi njegov dom so požgali, v internacijo pa odpeljali očeta, mater, staro mamo, brata in sestro. Odpeljali so jih na tovornjakih. S seboj niso imeli ničesar. »Na poti v Italijo,« je pripovedoval Tome, »so pred Reko Italijane napadli partizani. Hoteli so rešiti interni-ranee. Bilo je zaman. Družino so strpali v taborišče v Trevisu, očeta pa so kasneje premestili v Padovo.« »V taborišču,« se je spominjal Stane, »je bilo hudo«. Bili so lačni, strašno lačni. Na dan so do- bili 200 gramov črnega k niha. Za zajtrk je bila vodena kava, za kosilo vodena juha z nekaj makaroni, za večerjo nič boljšega., Spali so v barakah. »Jedel sem olupke od pomaranč in pobral vse, kar je bilo užitnega med odpadki, samo da sem se preživel.« Tisti, ki so imeli koga doma, so dobivali pakete, Tomčevi pa nič. Stara mati je od lakote umrla v taborišču, drugi so, čeprav so bili silno sestradani, kljub velikemu trpljenju vzdržali do konca in ostali živi. Po italijanski okupaciji so jih dobili v roke Nem. oi in jih odpeljali na Reko. Na Reki so bili šest mesecev, pozneje so bili spuščeni na svobodo. Doma so jih sprejeli požga-ni zidovi. »Mama«, je rekel Tome, »je v Beli krajini prosila hrano, da nas je preživela.« Tako so dočakali svobodo. Stane Tome je zaposlen pri KGP Kočevje - obrat Ribnica, kjer je gozdarski tehnik. Ko govori o svojem detinstvu, mu beseda nerada steče. Zakaj nerad se spominja, da so mu zgodnjo mladost ukradli tujci. sem organiziral še en pobeg. Obsodili so me na konnV Tokrat je bil uspeh boljši, nacijo na otok Ustica v Ita- Beg smo omogočiH Majcnu, liji. pG padcu fašizma sem ki je bil najbolj izpostav- se leto dni boril v italijan- ljen. še prej smo se dogovo- skih partizanskih brigadah, rili, da bo odgovornost za kasneje pa sem odšel na Vis» organizacijo pobegov nalože- od koder me je pot vodila na na ramena tistemu, ki bo skozi številne boje v domo- srečno ušel. vino.« prihodom Italijanov je imel najvažnejšo nalogo pripravljati mladino na oborožen upor. Po kapitulaciji Italije pa je skrbel za trošenje lepakov, napisne akcije in podobno. Uvedli so obveščevalno službo, ki je zlasti skrbela, da vodilni komunisti ne bi prišli v roke Italijanom. 19. novembra 1941, se je spominjal Nosan, »sem bil po zaslugi izdajalca na vlaku blizu Dvorske vasi aretiran. Imel sem precej propagandnega materiala, ki sem ga dobil v Ljubljani za Kočevje in Ribnico. Nekaj časa sem bil zaprt v Kočevju, od tam pa so me odpeljali v Ljubljano. V Ljubljani sem bil zaprt deset dni. Čeprav so me mučili, nisem ničesar izdal. Iz zaporov so me odvedli v bolnišnico. Tam sem prišel v stik z nekim Majc-nom, ujetim partizanom, s katerim sva pripravljala beg sedmih bolnih partizanov. 2e sem razorožil karabinerja. Ker pa se akcija ni posrečila, Dore Klemenčič - Maj: Stoli v porušenem turjaškem gradu, maj 1947, perorisba ■ffllllffllllfflltHflM^ TRIJE PADLI O padlUi v borbi s sovražnikom je napisanega precej v opisih borb. Borci pa niso padali samo v 'borbah, skoraj bi laliko rekel, da jih je v celodnevnih borbah padlo manj kot včasih zaradi neprevidnosti v nekaj trenutkih. Včasih je borba vihrala cel dan, pa je bilo samo nekaj ranjenih in morda nekaj padlih. Ob iznenadnih vpadih sovražnika pa je bilo precej več mrtvih in ranjenih. To se je največkrat zgodilo z raznimi patruljami in ne-opreznimi skupinami, ki so se zadrževale po hišah, zidanicah in podobno, ne da bi posvetile dovolj pozornosti svoji lastni varnosti. Tako je padlo mnogo žrtev, ki pri zadostni izkušenosti ne bi padle. Borci pa so padali tudi kot žrtev lastnega orožja in orožja tovarišev. Kaj rado se je zgodilo, da je premalo zavarovana bomba eksplodirala borcu za pasom ali pa na tleh pred njegojyimi nogami. Tudi zaradi neprevidnega ravnanja z orožjem je bilo več žrtev. Ojnsal bi tragičen primer, kako so izgubili življenje trije borci 3. čete 2. bataljona Gubč&ve brigade, kjer $em bdi borec tudi jaz. Padli so kot žrtev lastnega orožja oziroma orožja tovarišev vsi trije v enem mesecu in vsi trije v enih in istih hlačah. Začelo se je nekje konec maja 1943, ko smo bili v čužni vasi pri Tre belnem. Ker je bilo že toplo, smo se sončili pred hišami. Nekega dne. zaslišimo strel iz hiše,, ki je stala nekako sredi vasi. Ko smo pritekli v hišo, smo našli smrtno ranjenega 17-letnega tovariša, doma nekje iz Primorske. V brigadi je bilo od leta 1943 precejšnje število borcev iz Primorske. Mladi borec je padel kot žrtev svoje puške. Z domačim maloletnim fantom sta ogledovala puško, in ko jo je neizkušeni deček vrtel v rolci, je po nesreči pritisnil na sprožilec. Tako je mladi partizan svojo neprevidnost, da je dal puško v roke še bolj neprevidnemu otroku, plačal z življenjem. Padli je imel na sebi popolnoma nove hlače, narejene iz iialijan-ske plahte. Starejši tovariš, , tudi doma nekje iz Primorska, jih je ob tej priliki zamenjal in vzel nove hlače zase. V prvih dneh junija istega leta je bila cela brigada na položajih ob nem-ško-italijanski meji. Naša četa je talerat zavzela položaj nasproti nemški postojanlci, ki se je nahaja la ob ce»stit kj pelje od Moravč pri Čatežu proti Litiji. Razporejeni smo bili po gozdnatem pobočju, obrnjeni v smer nemške postojanke. Na polo zaje smo prišli zgodaj zjutraj. Nekako okrog desete ure dopoldne je iz s-meri nemške postojanke proti levemu krilu našega položaja začela prodirati nemška patrulja. Ko je bila patrulja že čisto blizu, so naši vžgali ;>o njih in začelo se je medssfbojno obstreljevanje. Nekje bolj na levem krilu je bU na položaju tudi borec, ki je v čužni vasi menjal hlače z nesrečno padlim tovarišem. Ko smo bili vsi v ležečem položaju, se je on po nesrečnem naključju splazil nelcoliko naprej, kar je bilo zanj usodno. Ker jš nemška patrulja bila na našem levem kri-hi, so tisti borci, ki so bili na desni strani položaja, streljali poševno v smer nemške patrulje. Trenutek zatem, ko je počil streti vodnika našega voda tovariša Dušana, doma te Gradišča pri Dolenjskih Toplicah, se je malo pred našo črto zaslišal Icrik. Ko so tovariši odšli gle dat, misleč, da je zadet kdo od sovražnika, so našli v smrtnih krčih prej omenjenega tovariša. Krogla ga je zadela v hrbet in izšla pri vratu, tako da mu ni bilo več mogoče pomagati. Lastnik hlač je takrat postal borec Jokel, ki je prišel v našo četo v Bušinji vasi pri Suhorju spomladi leta 1943. Ko je brigada po tistem prišla na Kočevsko, so se skupaj s Tomšičevo brigado srečali z Italijani pri Rajhenauu. Italijani so prišli sem z namenom, da izčrpajo vodo iz vodnjakov, da jih ne bi uporabljali partizani. Ko so tom-šičevci začeli borbo z Italijani, je naša četa dobila nalogo, naj čimprej pride Italijanom za hrbet. Hiteli smo po gozdu, in ko smo računali, da smo Ita- lijanom za hrbtom, smo se v strelski črti obrnili in začeli prodirati v sme ri, od koder se je slišalo streljanje, ki je že slabelo. Komandir naše čete je bil takrat tovariš Eulc. Orožje smo nosili priprav Ijeno na strel. V trenutku se je v grmovju pred nami začelo nekaj premikati in, misleč, da je kdo od beiečih Italijanov, je komandir čete ustrelili iz svoje kratke italija n s': e puške. Ko smo prišli bliže, smo zagledali na tleh mrtvega tovariša Jokla. Bil je žrtev naključja. Ker je zašel pred našo strelsko črto, je na nepreglednem terenu, obraslim z grmovjem, padel, zadet od krogle komandirja svoje čete. To je bila tudi tretja žrtev v esnih in istih hlačah. Meni se je to nepozabno vtisnilo v spomin, ne spominjam pa se, če je še vedno skoraj novim hlačam postal lastnik tudi četrti borec. JOŽE LUŽ,AR jiiiiiiiiiiiim^ 9* Dolgo bi vam lahko pripovedoval!" O pripravah na vstajo in o prvih bojih obuja spomine J. Tomič s Trebelnega »Skupaj z bratom Antonom, Francetom Kolarjem, pokojnima Francetom in Aloj-zem Trlepom in še z nekaterimi drugimi smo pri sv. Rozaliji zbirali hrano za enote, ki so že bile v načrtu. Skozi majhno lino smo tovorih vreče moke riža in municije. Kolar j ev Franci je bil nekaj časa še tajnik občine in z njegovo pomočjo smo ponarejali živilske karte m tako dobili več hrane, ki smo jo vestno shranjevali. Oskrbovali smo prvo grupo odredov. Aprila 1942 sem šel pod puško v Krški odred. V pr- B. Jakac, Partizan stražar vi akciji, pri kateri sem sodeloval, smo iz zasede napadli voz Itaijanov v bližini Oir-nika pri Mirni. Zasegli smo prvi vojni plen: tri karabin-ke. Takrat nam je bila vsaka cev dragocena saj je cel bataljon, ki je imel 140 ljudi, premogel komaj 60 pušk. še veliko bi lahko pripovedoval; kako smo kmalu za tem na Otočcu pobrali Italijanom vso živino, kako so nam pri Prečni plavogardisti udarili v hrbet, ker nismo točno vedeli, kje so. Kmalu za tem sem ujel prvega vohuna, ki so ga poslali iz Tre- bnjega, čeprav sem imel tisti dan nalogo, da zamenjam star pisalni stroj, ki smo ga dobili na Hmeljniku, za boljšega. Pa tudi bezata je bilo treba, saj nas je bilo sprva malo in slabo smo bili oboroženi. Nekoč sem z dvojico partizanov in enim konjem nevede prišel pod sv. Petrom pri Trebelnem 40 metrov pred cevi italijanskih tankov. Ko so nas opazili in vžgali po nas sem že mislil, da so mi ure štete. Veseli smo bili, da nam ni bilo treba bežati navkreber, pač pa navzdol, kar nam je takrat rešilo življenje.« M. L. Prisrčen rudarski pozdrav vsem Dorcem in aktivistom iz NOB, vsem delovnim ljudem naše domovine in vsem kolektivom kočevske občine! Naj živi 22. jubj —- dan vstaje! Rudnik rjavega premoga Kočevje FRANCE SLANA: Ob tabornem ognju OBČINSKA SKUPŠČINA KOČEVJE OBČINSKI ODBOR SZDL - OBČINSKI KOMITE ZKS - OBČINSKI KOMITE ZMS -OBČINSKI SINDIKALNI SVET mm? pozdravljajo za 22. julij — dan vstaje vse delovne ljudi in kolektive na svojem področju, želeč jim pri delu nadaljnjih uspehov! Deiovni kolektiv podjetja KOVINAR KOČEVJE se za dan vstaje pridružuje čestitkam delovnih organizacij ter toplo pozdravlja vse svoje stranke! Priporočamo se investitorjem za naročila in voščimo za dan vstaje! S. G. P. ZIDAR KOČEVJE VSEM BELOKRANJCEM, PREBIVALCEM DOMAČE OBČINE, ZLASTI PA OBČANOM SEMIŠKEGA PODROČJA ČESTITAMO ZA LETOŠNJI 22. JULIJ! Obrtni servis Se KMETUSI T. A GOZ PODJ1TJI KOČEVJE pošilja prisrčna voščila z najlepšimi pozdravi vsem delovnim ljudem in delovnim organizacijam za dan vstaje! Čestitke veljajo v imenu kmetijskih obratov: Cvišlerji, Koprivruk, Livold, Mlaka, Stari Log, Draga, obrata Mlekarne, Mešalnice močnih krmil, Obrata za kmetijsko kooperacijo, Gradbene skupine, Agroservisa, Mesarije in klavnice, uprave delovne organizacije ter gozdnimi obrati: Kočevje, Mozelj, Stara cerkev, Grčarice, Podpreska, Ribnica, Velike Lašče, Špedicijo Kočevje in Ribnica, obrata gozdne mehanizacije, Avtoparka in lovišča Rog. GOSTINSKO PODJETJE HOTEL PUGLEO vošči za dan vstajo v Imenu vseh svojih obratov in se priporoča za obisk! NADZOROVAN ODVZEM KRVI ZA DAROVALCA NI ŠKODLJIV TRANSFUZIJA KRVI SKOZI STOLETJA Kri ni samo zdravilo, ampak je živo tkivo, zato je ne more nadomestiti noben tovarniški proizvod - Ljudje so včasih verovali, da je kri čarobna tekočina - Še danes ji ponekod pripisujejo čudežno moč - Človek je prvič daroval kri v 17. stoletju - Mnogo je bolnikov, ki jim samo kri lahko reši življenje Že v davnih zgodovinskih obdobjih je človek opažal, da je življenje sočloveka ali živali največkrat prenehalo potem, ko jima je odtekla kri. Ker je bila izguba kriv najtesneje povezana s smrtjo, ni čudno, Če so krvi pripisovali velik pomen. Sčasoma je ljudska miselnost prištevala krvi tudi druge lastnosti, med njimi mnogo nerazumljivih, dokler ni postala v očeh ljudi prava čarobna tekočina. Tako ji primitivna ljudstva še dandanes pripisujejo magično moč. Razen tega še vedno, govorimo o plemeniti krvi, o modri krvi namesto o plemenitem rodu, O krvnem maščevanju, o vročekrvnem in hladnokrvnem enačaju, o tem, da kri ni voda, in podobno. Ljudje so torej s krvjo spajali lastnosti, ki jih ta v resnici nima. Vse telesne in duševne lastnosti imajo drug izvor in nimajo s krvjo nič skupnega. Kri je telesna tekočina, ki Bluzi m transport najrazličnejših snovi Njen sestav je zapleten, zato krvi doslej niso mogld in je najbrž tudi v prihodnje ne bodo mogli nadomestiti s tovarniškimi proizvodi. Krt lahko nadomestimo samo s krvjo drugega človeka in krvodajalstvo bo še rtaprej potrebno, če bomo hoteli pomagati ljudem. Transfuzija je latinska be-Beda in pomena prenašanje. Prt, transfuziji gre za prena-SanJe dela živega telesa od človeka na človeka, za transplantacijo, kot jo poznamo pri presaditvi kože, kosti, kostnega mozga, živcev, žil itd. Pot do tranfuzije Je bala dolga in težavna. Žilni sistem so odkrila še- le v 17. stoletju in ugotovili, da kri kroži po njem. V tem stoletju je v Londonu človek prvič dal kri drugemu človeku. Tedaj so tudi poskusili pomagati bolniku s transfuzijo živalske krvi, kar Se je končalo s smrtjo. Zaradi neuspehov je bila transfuzija prepovedana in naslednjih 150 let so popolnoma prenehali z njenim proučevanjem. Sele med leti 1819 in 1827 je londonski porodničar James Blundell objavil svoje uspehe pri transfuziji krvi izkrvavelim porodnicam. Leto 1901 - začetek nove ere za transfuzijo Odtlej so poskušali uporabljati transfuzijo pogosteje in Za krvodajalce ni prostora V Metliki se pripravljajo tudi letos na krvodajalsko akcijo. Aktivisti Rdečega križa že zbirajo prostovoljce, vendar še ni znano, kje bodo sploh kri odvzemali. Zdravstveni dom je pristojnim sporo-Ul, da za krvodajalsko ak-•Ajo ne more dati na razpolago prostorov, češ da to neprimerni in pretes-tf. To fe sicer res, vendar K Metlhčani Se dobro spo-ninjajo krvodajalskih ak- cij v starih prostorih zdravstvenega doma. čeprav so bili mnogo slabši in manjši, a ni nikoli nastalo vprašanje, kam s krvodajalci. Ker je za oddajo Krvi prav zdravstveni dom najbolj poklicana in zainteresirana ustanova v metliški občini, bi bilo prav, ko bi vendarle 7iašli skromen prostor, kjer bi lahko prostovoljci darovali kri za potrebe zdravstva. KRI, KI REŠUJE ŽIVLJENJE | Pretekli teden so darovali kri na novomeški transfuzijski = postaji: Avgust šivak in dr. Nada Cimerman, člana kolekti- g va splošne bolnice Novo mesto; Bernard Zbačnik, Ciril Kos, g Ivan Turk, Anton Knafoljc, Igor Bučar, Viljem Zamida, g Anton Tasič, Florjan Šiška, Malči Zamida, Kozalija Purcber g ln Jože'Medved, člani kolektiva ELA, Novo mesto. v francosko-pruski vojni 1870/71 so opravili nekaj desetin uspešnih transfuzij. Ker pa se je transfuzija še vedno precejkrat ponesrečila, se je medicina nagnila k vbrizgavanju raztopin soli, dokler 1901. leta znanstvenik Land-steiner ni objavil odkritja krvnih skupin. Ugotovil je, da lahko dobi človek le kri iste krvne skupine. Začela se je nova doba v transfuziji. Za to svoje odkritje je Landstei-ner prejel Nobelovo nagrado. Centre za transfuzijo so začeli najprej ustanavljati v Parizu, v Moskvi in drugih velemestih. Odkrivali so nove lastnosti krvi, skupine in podskupine. Med prvo svetovno vojno so dali ranjencem veliko transfuzij, med drugo svetovno vihro pa še mnogo več. Zd ravni ki so zaradi dobro organizirane transfuzijske službe rešili veliko več ranjencev kakor sile osi. Po vojni je v transfuziji nastal kratek zastoj, kar je razumljivo, saj se je bilo treba prilagoditi novim mirnodobnim razmeram. Postopoma so začeli v vseh deželah ustanavljati tranfuzijske zavode, ki so zbirali kri med prostovoljci. Poznamo dva sistema dajanja krvi: prvi sloni na principu posojanja, na primer: danes vam posodi krvodajalec svojo kri, prihodnjič pa dobi on vašo. Drugi sistem temelji na principu banke. Bolnik dobi kri, svojci pa morajo v zameno dati ustanovi svojo kri. Darovano krj hranijo in prenašajo v hladilnih zabojih Kri shranjujejo v sterilnih steklenicah in pri stalni temperaturi od 4 do 8 stopinj Celzija. Vsaka sprememba ali nečistoča poškoduje kri. Olovek, ki bi prejel tako kri( bi umrl ali pa imel hujše posledice. Zaradi tega stekle-niče za kri zelo natančno čistijo ter sterilizirajo, po gumijastih transfuzijskih ceveh pa mora po predhodnem temeljitem čiščenju teči voda šest ur, nakar jih šele sterilizirajo. Ce pa so cevi iz plastične snovi, jih uporabljamo samo enkrat. Še nekaj trenutkov in po cevki bo stekla dragocena tekočina Krvi ne sme biti nič primešano, niti bakterije niti druge snovi. Ce stoji kri pol ure pri sobni temperaturi, je neuporabna. Med transportom mora biti v hladilnih zabojih. Da se ne bi strdila, ji dodajajo nekatere kemikalije. Pomanjkanje kisika -najpogostejši vzrok za transfuzijo S transfuzijo pomagajo največkrat izkrvavelim bolnikom po poškodbah, bolnikom s krvavečim želodčnim čirom, porodnicam in bolnikom, pri katerih se srce in ožilje spraznita zaradi motenj v živčni regulaciji, ki nastajajo pri poškodbah (šok, kolaps). Popolna zamenjava krvi pride v poštev pri zlateničnem obolenju novorojenčkov Rh negativnih mater. Najpogostejši vzrok za transfuzijo je pomanjkanje kisika, redkeje pa pomanjkanje drugih krvnih sestavin in lastnosti ali pa splošna oslabelost zaradi dolgotrajnih in hudih bolesni. Za transfuzijsko službo je posebno težka naloga popol- na izmenjava krvi. Za nadomestitev 95 odst. pacientove krvi je namreč potrebna trikratna količina krvi. Popolna izmenjava krvi je nujna pri prej omenjeni zlatenici novorojenčkov, pri hudih zastrupitvah z ogljikovim monoksidom, anilinom, pri transfuzijah napačnih kn-nih skupin, pri nekaterih akutnih vnetjih ledvic itd. Transfuzija praviloma reši bolnika gotove smrti ali vsaj težkih okvar. Za transfuzijo uporabljajo tudi posamezne sestavne dele krvi, bodisi samo krvna telesca, bodisi plazmo ali posamezne frakcije plazme. Konzervirana kri stoji 14 dni. če je kri zdrava in nepokvarjena in je trenutno ne morejo uporabiti, ji transfuzijski zavodi odvzamejo plazmo ter jo konzervirajo suho ali zmrznjeno. Suha plazma stoji tudi 5 let in več. Poraba krvi v bolnišnicah je vsako leto večja V brežiški bolnišnici smo leta 1961 dali bolnikom 30 Utrov krvi, leta 1962 60 litrov, leta 1963 125 litrov, leta 1934 že 168 litrov in lani 166 litrov krvi. Skoraj polovico naštetih količin smo porabili na internem oddelku. Veliko bolnikov bi umrlo, ko ne bi pravočasno dobili krvi, in veliko otrok, ki so imeli ob rojstvu zlatenico zaradi RH negativne matere, bi bilo duševno in telesno zaostalih, če ue bi bilo tranfuzije. Poraba krvi je iz leta v leto večja, odziv med krvodajalci v naši občini pa zelo majhen. Ker porabimo toliko krvi za bolnike, ki iščejo pomoči v naši bolnišnici, priporočam občanom, da z razumevanjem darujejo kri, ki jo od časa do časa zbira transfuzijski zavod iz Ljubljane. Bolniki, ki ste že kdaj prejeli kri, vplivajte na svoje znance in svojce, da bodo pomagali drugim! Vsak udeleženec krvodajalske akcije bo brezplačno zdravniško pregledan. Poudarjam, da kontroliran odvzem krvi za darovalca ni škodljiv. Sodelujte še ta mesec v krvodajal-tki akciji in darujte kri! Dr. H. TEPPEY Zdravniški pregled pred odvzemom krvi (zgoraj) — Za plemenito dejanje dobi vsak krvodajalec nismeno zahvalo (desno) Na dvorišču Obrtnega kovinarskega podjetja v Dobovi. Delavci pravkar dvigajo konstrukcijo za novo tržnico v Brežicah. (Foto: J. Teppev) Dva nova gasilska avtomobila Proti koncu julija bodo predstavniki brežiške občinske gasilske zveze izročili društvom dva nova gasilska avtomobila znamke IMV Gasilec 1000. To smo zvedeli na tretji seji UO in štaba operative občinske gasilske zveze, ko je obravnavala delo v zadnjem času. Mladinci Spodnje Pohance so se udeležili tekmovanja v Kozjem, desetina članov iz Skopic pa tekmovanja v Ljubljani, če ne bi organizator menjaval pogojev tekmovanja, bi dosegli še boljše rezultate. Na seji so proučili tudi srečanje na Obrežju in v Selih, kjer so praznovali pomembna jubileja. Od zadnje seje je bil na brežiškem območju le en manjši požar, ko je gorel kombajn KZ Brežice. Večje škode ni bilo, prišlo pa je do zastoja pri delu. Na seji so se dogovorih, da bodo proti koncu avgusta priredili v Brežicah tekmovanje pionirskih, skupin, okbobra pa seminar za vodje požarno varnostnih komisij. V. P. Na sodelovanju temeljijo uspehi 12- julija se je na redni seji sestal upravni odbor občinske turistične zveze, ki so se mu pridružili tudi člani nadzornega odbora. Sprejeli so potrditev zaključnega računa za leto 1965 in predračun dohodkov in izdatkov za leto 1966. Ob tem so napravili še širol- delovni program za tekoče leto, ki pa bo izpolnjen le, če bo temeljil na večji povezanosti med turističnimi 131 pionirjev gasilcev V občini Brežice gasilci že vrsto let pridno skrbijo za vzgojo mladega naraščaja. Trenutno vključujejo društva 13 pionirskih desetin. V gasilskih vrstah dela 120 pionirjev in 11 pionirk. Počitnice bodo mladi gasilci izrabili za izpopolnitev gasilskih veščin. Povsod pridno vadijo in se pripravljajo na tekmovanje, napovedano v avgustu. Tedaj bodo preskusili svoje sposobnosti pri praktičnih vajah z brizgamo, v štafeti s prenosom ustnega povelja in drugih disciplinah. Najboljši bodo prejeli nagrade. Občinska gasilska zveza bo nato ves naraščaj povabila na enodnevni izlet, društvi in občinsko skupšči. no, podjetjem SAP in ne nazadnje tudi z Vodovodno skupnostjo- Občinska turistična Vveza zajema trenutno H kraju gre obnovitev gimnazije SGP PIONIR iz Novega mesta je obljubilo, da bo končalo zidarska dela pri brežiški gimnaziji do. 5- avgusta. Za tem bodo pričeli vgrajevati opremo- V novem delu bo skupno 13 prostorov za sodoben pouk: fizikalni m kemijski laboratorij, učilnice, kabineti, delavnice, glasbena soba, knjižnica m Prostor za tehnično vzgojo. Podjetje pravkar izdeluje Vezni del med staro in novo stavbo. S sodobnimi učnimi Prostori bo brežiška gimna-^ja z novim šolskim letom pobila vse pogoje za verifikacijo. Predvidevajo, da jo bo-odprli za občinski praz- hik. v. p. delo tehle turističnih dru-štav: Brežice, Čatež, Krška vas, Pišece in Mokrice, pred nedavnim pa je zaživelo novo društvo v Cerkljah. Potrebno bi bilo obuditi organizacijo na Bizeljskem, kjer se delo sploh ne premakne z mrtve točke. Tudi pri drugih društvih opažajo manjšo aktivnost. Lep primer za to so Pišece, kjer je bilo še lani eno najboljših društev, z izvolitvijo novega odbora pa je de. lo zamrlo. Po vsem tem lahko skoraj dvomimo, da bodo vst sklepi, ki so jih sprejeli, letos uresničeni. Vse bo prav, če jih bomo uresničili do začetka nove sezone- Je pač tako. V P. Še eno gradbišče V kratkem bo v Brežicah zaživelo še eno gradbišče. Ob Cesti 21. maja so že pred dnevi zakoličili prostor za novo tržnico. Z gradnjo veznega mostu bodo odstranili dosedanji neustrezni tržni prostor. Pričeli so že z zemeljskimi deli, kovinsko konstrukcijo pa bo izdelalo Obrtno kovinsko podjetje iz Dobove. V novi tržnici bo KZ Brežice odprla prodajalno za sadje in zelenjavo ter mesnico, česar bodo predvsem vesele gospodinje iz novega naselja- Zasebne sobe prazne Lastniki turističnih sob v Brežicah in okolici se pritožujejo, da nimajo gostov. Velik padec nočitev je zlasti v prvem četrtletju zabeležilo gostišče Grad Mokrice, medtem ko v drugih gostinskih obratih stanje ni tako porazno. Zasebne sobe res skorajda niso zasedene, toda zdravilišče Čateške Toplice in gostilna Les na Čatežu sta imela od januarja do aprila letos 12.708 nočitev, kar je za 16 odstotkov več kot lani. Porasel je tudi obisk tujih gostov. Lani jih je prenočevalo v tem obdobju 124, letos pa že 273. Povpraševanje po zasebnih sobah se je zmanjšalo v glavnem zaradi tega, ker so lani v Toplicah odprli hotel s 120 posteljami. DROBNE IZ BREŽIC ■ NA PETKOVI SEJI predsedstva občinskega sindikalnega sveta Brežice so sprejeli polletni obračun in poslušali poročilo z obiskov pri sindikalnih podružnicah po vsej občini. Poročilo je vsebovalo pregled vodenja vseh predpisanih knjig po podružnicah. D ČLANI OBČINSKEGA SINDIKATA delavcev storitvenih dejavnosti so 12. julija na redni seji pregledali svoje delo v I. polletju in ugotovili, da so zastavljeni program v redu izpolnili. Nadalje so si napravili delovni program za drugo polletje, ki med drugim vsebuje tudi poseg v razpravo o srednjeročnem planu razvoja občine do leta 1970 in priprave na občne zbore. Posebej pa bodo govorili o položaju storitvenih dejavnosti v občini Brežice in o mestu delovnega človeka. ■ DRUGA IZMENA obveznikov predvojaške vzgoje se je mudila od 5. do 20. julija na Bizeljskem gradu pri Orešju. Tu se je zbralo več kot 100 mladincev iz brežiške občine, ki so poleg vojaških obveznosti tudi lepo uredili okolico gradu in nasipali cesto proti Orešju. ■ DELA NA CESTI Brežice—Bi-zeljsko dobro napredujejo kljub slabemu vremenu v zadnjih dneh. Motorizirana kolona delavcev se je že preselila iz Dobrave na Bizelj-sko, odkoder se bo zopet vrnila v Brežice. Tu bodo uredili cestišče 21. maja in odcep .proti črncu. Uredili bodo tudi cesto Brežice— Dobova, do hrvatske meje. Cestišče bodo utrdili v debelini 15 cm in nato še polili s tanko plastjo asfalta. Predvidevajo, da bodo cesto dokončno uredili prihodnje leto. Odborniške počitnice Ta mesec občinska skupščina v Brežicah ne bo imela nobene seje. Zatišja bo konec sredi avgusta, ko bo na vrsti razprava o gospodarskih uspehih v prvem poHet-ju in kmalu zatem že tudi razprava o gospodarskih načrtih za obdobje do 1970. leta. Počitniško vzdušje je opaziti tudi v družbenih organizacijah, ki so prav tako za dober mesec opustile običajno aktivnost. ■ INVESTICIJE OBČINE BREŽICE bodo letos znašale 580 milijonov S din. Sredstva, katera bodo dobili iz sklada, posojil in drugod, bodo porabili za gradnjo že omenjenih cest, mostu na Cesti 21. maja, tržnice, mostov na poplavljenih področjih, transformatorskih postaj in drugega. V. P. Posvetovanje o turizmu v Spod. Posavju V drugi polovici septembra bo v Krškem širše posvetovanje o problemih razvoja turizma v krški občini oz. Spod. Posavju. Na posvetovanju bodo sodelovali tudi predstavniki sosednih občin. Svet za blagovni promet in turizem pri občinski skupščini Krško je izdelal analizo stanja turizma v občini in sprejel sklep, da občinski odbor SZDL organizira to posvetovanje. Analiza je pokazala, da ima krška občina lepe možnosti za razvoj turizma, predvsem lovskega in zimskega. Na posvetovanju bodo obravnavali tudi razvoj gostinstva in trgovine. Izreden obisk razstave Razstavo akademskega kiparja Vladimirja štovička si je dosedaj ogledalo že preko 3000 ljudi. Občana in tujci izražajo zadovoljstvo nad ureditvijo galerije in razstav, ljenimd deli ter si želijo več podobnih prireditev. Del desethektarskega skladišča za le« v Tovarni celuloze in papirja v Krškem. Na sliki vidite vodno pot za transport lesa v predelovalne obrate. (Foto: J. Teppev) Trgovina hoče dohitevati želje kupcev V občini Krško je 75 trgovskih lokalov premalo - Podeželske poslovalnice bi bilo treba vse od kraja prenoviti - Naložbe v trgovino obetajo tudi podjetja iz drugih krajev Gospodarstveniki v Krškem ugotavljajo, da trgovina ne dohaja splošnega razvoja v občini in da ji bo skupščina morala pomagati do hitrejšega napredka. V naslednjih letih je namreč treba računati z nadaljnjim naraščanjem industrijske proizvodnje, s pospešenim razvojem kmetijstva, s povečanim zaposlovanjem in naraščajočo osebno potrošnjo. Trgovino je torej treba usposobiti za učinkovitejšo prodajo blaga, za kulturnejšo postrežbo, večjo izbiro in da bo imela boljši posluh za želje kupcev. V krški občini imajo sedaj 75 trgovskih lokalov, vendar še vedno manjka trgovskih poslovnih prostorov. Več trgovin bi nujno potrebovali na Vidmu, pa tudi mrežo poslovalnic na podeželju bi kazalo izpopolniti. Podeželske trgovine se po večini stiskajo v majhnih prostorih, imajo zastarelo opremo in nimajo zadostnih skladišč. Vse to jih ovira, da se ne morejo bolje založiti. Na preureditev čakajo trgo- vine v Kališevcu, na Zdolah, na Raki, v Dovškem, na Velikem Kamnu, v Podbočju, na šutni, v Čemeči vasi in na Velikem Trnu. Mesto Krško bi nujno potrebovalo sodobno trgovino za obutev ter sodobno trgovino z gospodinjskimi aparati s servisno delavnico. Čeprav je bilo v zadnjih letih precej preurejenih ali na novo zgrajenih prodajaln, je šlo to prepočasi. Za boljšo preskrbo je treba še povečati maloprodajno mrežo in modernizirati zastarele lokale. AGROKOMBINAT Krško namerava urediti nov trgovski lokal za prodajo sadja in zelenjave, ELEKTROTEHNA Iz Ljubljane obeta trgovino i elektrotehničnimi predmeti, BOROVO prodajalno obutve, Državna založba Slovenije pa bo modernizirala knjigarno in papirnico. Tem investitorjem se bo pridružilo še domače trgovsko podjetje PRESKRBA z manjšimi naložbami v lastne trgovine. Na občini upajo, da bo trgovina z uresničenjem teh načrtov kmalu zelo napredovala. _____ HKRKA TOVARNA ZDRAVIL NOVO MESTO Odkupna postaja za zdravilna zelišča, Novi trg 9 - tel.21-304, Novo mesto NABIRALCEM ZDRAVILNIH ZELIŠČ V prihodnjih tednih vam priporočamo predvsem nabiranje naslednjih zdravilnih zelišč: Cvetje: arnike (2000 Sdin), lipe (880), bele deteljice (500), rdeče deteljice (500). Listje: volčje češnje — beladone, šmar-nice, lapuha brez pecljev, jetrnika, melise, borovnice, poprove mete, ozkolistnega trpotca, gabeza. Rastline: hribske rese, tavžentrože, melise, ženiklja, vodne kreše, dobre misli, zdravilnega jetičnika, črnobine. Korenine: preobjede, gozdnega korena, medvedovih tac, velikega divjega janeža, rebrin-ca (pastinaka), sladkih koreninic, gabeza, regrata, baldrijana. Zdravilna zelišča plačujemo nabiralcem po navedenih cenah. POLEG TEH ODKUPUJEMO ŠE RAZNE DRUGE VRSTE ZDRAVILNIH ZELIŠČ. Nabrana zelišča oddajte najbližji zadrugi. Če jih vaša zadruga ne odkupuje, sporočite to naši odkupni postaji v Novem mestu, Novi trg 9* DROBNE S SENOVEGA ■ SENOVSKI POTROŠNIKI s PRESKRBO niso zadovoljni, ker do sedaj še ni imela na prodaj sadja, medtem ko ga ima trgovina AGROKOMBIN ATA v Brestanici vedno dovolj. Senovčani se sprašujejo, če ne bi mogla PRESKRBA dobavljati sadja svojim potrošnikom. H MOST V DOVŠKEM PRI SENOVEM na cesti Senovo — Bohor so v nedeljo popravljali, številni avtomobiiisti in drugi izletniki, ki vozijo po tej cesti na Bohor, so imeli ta dan smolo, ker ni jo vedeli, da je cesta zaprta. Izvajalci del bi morali zapreti cesto pri Netopirju na Planini in pri odcepu na Senovem. Nekateri avtomobilisti so šil kar čez potok, ker je bil obvoz možen samo s povratkom do Bohor ja, kar znese celih 22 km. ■ PRVA IZMENA RUDARJEV, ki je letovala v sindikalnem počitniškem domu v Vrsarju, se je že vrnila na delo. Vsi, ki so letovali v tej izmeni, so bili zelo zadovoljni, in želijo tudi v bodoče letovati v tem kraju, saj jim je nudil dom prijeten počitek in razvedrilo. Na letovanje je že odšla druga izmena. ■ PROIZVODNJA PREMOGA v senovskem rudniku se je ta mesec povečala in je že nekoliko nad planom, modtem ko v prejšnjih treh mesecih zaradi težavnega odkopavanja niso dosegli plana. Jama je trenutno v boljšem stanju, zato lahko nakopljejo planirane količine premoga. M GRADNJA 6-STANOVANJSKEGA BLOKA za prosvetne delavce poleg zdravstvenega doma na Senovem lepo napreduje. Ze- meljska dela so v glavnem končana, zdaj gradijo že kletne pro-s store. Upajo, da bodo blok spravili pod streho do jeseni. Dograditev pa je predvidena za prihodnje leto. ■ PRVO 2ETEV ITALIJAN. SKE PŠENICE so okoliški kmetje že spravili pod streho. Pravijo, da je ta pšenica letos kar dobro obrodila. Nekateri kmetje morajo spraviti Se domačo pšenico in rž, ki pa še ni dozorela, zato jo bodo poželi pozneje. 16 OBIŠČITE! Razstava akademskega kiparja — medaljerja Vladimira Štovička je od. prta v Galeriji (pri Valvasorjevi hiši) v Krš en vsak dan od 10. do 12 in od 16. do 19. ure. ob nedeljah in praznikih pa od 9. do 12. ure. Razstava bo odprta do 25- septembra. K. R. št-28 (451) DOLENJSKI LIST ^1 i brežiške vesti OBISK V ŽELJNSKIH JAMAH Med kočevskimi kapniki Ondan sem iitaknil staro usnjeno kapo za srajco na trebuhu (nekateri so se zato čudili, kdaj se mi je standard tako dvignil) nataknil na ramo sposojen fleš in fotoaparat ter odšel na zborno mesto. . , Pred Turistično pisarno smo se zbrali: Miro, Marjan, Jože, Marjan in Dare, sami mladi taborniki, člani jamarske sekcije, in jaz. Iz Kočevja smo jo mahnili čez Rudnik, kjer smo si sposodili rudarske čelade in svetilke, do Željnskih jam. Že kmalu pri glavnem vhodu v jame smo visoko pod stropom opazili prve kapnike. Na srečo so visoko, zato jih barbarske roke št niso mogle poškodovati. Se malo naprej smo opazili prva dva velika para stalagmitov in stalaktitov. Naenkrat se je pot zožila, na skali pa smo zagledali velikansko skupino kapnikov, ki je bila videti kot grozd banan. Žal je bil grozd na desni strani spodaj precej poškodovan: del je že odiali- šila roka nekoga, ki ne zna ceniti naravnih lepot. Preden sem odšel v jamo, mi je nekdo rekel, da bom v njej videl le kupe govna, polomljene kapnike in ne vem kaj še vse. Lepot pa kar ni hotelo biti konec. Najlepši je bil nedvomno o >gled na dva ogromna kapnika. Verjetno so bili to včasih štirje kapniki: dva stalagmita in dva stalaktita, ki so se potem spojili v dva čudovita kapnika, ki segata od stropa jame do tal. Pa kaj bi našteval vse lepote. V uri in pol smo videli še sramežljive poskuse kapniških zaves, več lepih naravnih mostov oziroma obokov, luknje, ki ne vemo, kam vse vodijo C v nekatere so se mladi jamarji tudi spustili), žal je na stenah jam tudi precej podpisov, nekateri so zelo stari, (na primer: Lust Augustin 29. 6. 1906. Lai-bach, Hilde Dunken aus Linz itd.). Najbolj pa je škoda, da se v željnske jame stekalo vsak dan ogromne količine Skupina mladih jamarjev ob velikem grozdu kapnikov v Želnskih jamah. Žal je tudi grozd kapnikov, Id ga vidite na sliki, že poškodovan. (Foto: Jože Prime) blata, ki ostaja pri izpiranju premoga v rudniku. To blato je prekrilo nekatere lepe dele Željnskih jam ali zaprlo pot do njih, na primer do »kapele«. Ker Željnskih jam nismo poznali, nismo videli še drugih lepih podzemskih lepot: velike podzemske dvorane in drugih. V jame je še več vhodov. V nekatere se moraš spuščati z vrvmi, teh nismo videli. V bližnji okolici pa je še več zanimivih jam. Tako so najmanj v dveh človeške ribice, v eni pa je veliko podvodno jezero. Okoli Kočevja je še več deset že znanih pa tudi neznanih podzemskih jam, ki so zanimive zaradi kapnikov, človeških ribic, večnega ledu in drugega. Vse te lepote žal niso zaščitene in (morda na njihovo srečo) tudi ne do-volj; poznane ter obiskane. Lepote narave čakajo, da jih bomo odkrili in uredili, da bodo razveseljevale ljudi in jih plemeni tile. Kljub temu da je v občini več deset, če ne celo več sto, bolj ali manj zanimivih podzemskih jam, Kočevje še vedno nima jamarskega društva. Kočevski podzemski svet obiskujejo in občudujejo jamarji iz raznih krajev Slovenije in celo iz inozemstva. Pred kratkim (3. in 4. julija letos) so jamarji Železničarja iz Ljubljane pripeljali na ogled kočevskih jam jamarje iz CSSR. Navdušenje za raziskovanje jam pa je precejšnje tudi med kočevsko mladino. Prav bi bilo, da bi tudi v Kočevju ustanovili jamarsko društvo. Mladih jamarjev je dovolj, potrebovali bi le koga starejših, da bi jih vodil in učil. JOŽE PRIMC Mednarodna kegljaška tekma v Novem mestu Jutri, v petek, bo ob petih popoldne v Novem mestu na kegljišču Vrhovnik mednarodna prijateljska kegljaška tekma 6 x 100 lučajev med gosti iz CSSR — »Podzemne Stavbv« iz Bratislave in najboljšo dolenjsko ekipo »Pionirjem«. Srečanje bo na dvosteznem kegljišču in zaradi neposredne borbe posameznih nasprotnikov na 100 lučajev zelo zanimivo. »Pionir« bo nastopil v postavi: Zidanek, Turk. Romih, Hren, Barbič, Krušič in Mrzlak. V soboto ob šestih zvečer bodo gostje odigrali še eno borbeno tekmo z ekipo »Pionirja«, tokrat iz propagandnih razlogov v Dolenjskih Toplicah. Po nesreči je pobegnil 16. julija dopoldne je na Cesti komandanta Staneta v Novem mestu neznan mopedist prehiteval avtobus, ki se je srečaval z osebnim avtomobilom Ivana Barbiča iz Žabje vasi. Mopedist je prišel v škarje in trčil v Barbieev avtomobil. Na vozilu je povzročil za 500 N din škode in pobegnil. Avtobus in osebni sta trčila avto ■■li Pred mesecem dni je našel Rudi Kamenšek iz Štrek-ljevca pri Semiču blizu vasi nebogljeno srnico z zlomljeno nogo. Član lovske družine tovariš Žbogar je srnici obvezal nogo, ki se je zdaj že toliko zacelila, da živalca lahko skače po šolskem vrtu. Največ se z njo ukvarja mala Žbogarjeva Gordana, ki ji je dala ime JANA. Hrani jo z mlekom, ki ga Jana spije skozi dudico vsak dan 2 litra! Srnico bodo odstopili nekemu kolektivu na Gorenjskem. (Foto: Fran Derganc) 15. julija sta na Vinici trčila osebni avtomobil Zdravka Rožiča iz Dragatuša in rudniški avtobus iz Kanižarice, ki ga je vozil Anton šuštarič. Na osebnem avtomobilu je bilo za več kot 15.000 N din škode, voznike pa so odpeljali v bolnišnico, škodo na avtobusu pa cenijo na 7000 N din. Prezrl je varnostni trikotnik Stanko Drmaž iz Ljubljane se je 15. julija zvečer ustavil pri Med-vedjeku zaradi okvare na vozilu ter postavil na cesti varnostni trikotnik. Za njim je pripeljal Stjepan Plantak iz Sente- in zadel v njegov avto. Zaradi trčenja je Plantakov avtomobil odbilo na desno, nato pa je zdrsel po pobočju 40 m daleč in obstal Plantak je dobil hude poškodbe na nogah in po prsih in je bil odpeljan v bolnišnico. Na obeh vozilih je za 12.000 N din škode V ovinku sta trčila 15. julija dopoldne je Lado Saje iz Novega mesta peljal od Trebnjega proti Mokronogu. Na Mirni mu je v slabo preglednem ovinku pripeljal s kombijem naproti Franc Lavrinšek iz Mokronoga. Vozili sta trčili, poškodovanih ni bilo, na avtomobilih pa je za 2500 N din škode. Vojaško prvenstvo ljubljanskega področja V kasarni »Milana Majcna« in na Stadionu bratstva in enotnosti v Novem mestu se je 300 vojakov-športnikov 3 dni borilo za naslov najboljšega v atletiki, rokometu, mnogoboju in streljanju. Tej veliki športni prireditvi, ki jo je odprl komandant gamizije Ivan Slapnik, je prisostvovalo mnogo vojakov, oficirjev in prebivalcev. Tekmovanje je teklo v vzdušju izrazite premoči postojnske ekipe, ki je zmagala v atletiki, mnogoboju in streljanju. Samo v rokometu je morala prvo mesto prepustiti planincem iz Tolmina. Doseženih je tudi precej dobrih uspehov med poedinci. V plavanju so se izkazali Srečko Bojič, Aleksandar Sej in Marija Vukošič; v teku na 1500 m: Asuni Arjul (4:25,5); v skoku v višino: Draže-slav Radovi ć (1,70 m); v streljanju: Slobodan Mijatović (126 krogov); v troskoku: Aleksandar Zo-rič (13,38 m). V oficirskem mnogoboju je dolgoletni veteran teh tekmovanj in lanskoletni vsear-madni prvak, kapetan I. klase Bogdan Gluvič, moral prepustiti naslov mlajšemu, podporočniku Tomislavu šipčiću. Najbolj so od lani napredodali atleti. 2e prvi dan so morali starejši in bolj izkušeni tekmovalci prepustiti vodstvo mlajšim, med katerimi je mnogo nadarjenih šprotnikov. Pri tekmovanju je bil navzoč tudi trener ženske atletske reprezentance Račić, ki bo pomagal pri izbiranju najboljših za ar-madno prvenstvo v Mariboru. Gostitelj letošnjega prvenstva je poskrbel pravočasno za ureditev športnih terenov, odlično preskr- na Otočcu, v Dolenjskih in šmar- bo, počitek in zabavo športnikov, jeških Toplicah. V prostem času so se udeleženci Ob koncu prvenstva so na za- tekmovanja sprehodili po mestu ključni svečanosti podelili pokale in obiskali njegove zgodovinske in in diplome najboljšim tekmoval- kulturne zanimivosti, bili so tudi cem. A. KORDIC '^"4V - p^pevek pa noče svetiti . . . niso v TreW!e™ UA ^nspevka za urejanj zemljišč, se je krf, Trt^i (včasih tudi VO&nevi) luči javne ra^etlja Kor Odkar je uveden « katerim naj bi s^Poleg drugega pla?***" ^elektriko za H. uri zvečer tem* rieUrm. Sicer pa so ne-*Trebanjci Prea zboru volivcev, na J l^etJali javno razsvetm W Vrcana, ketr domačin* "fljl t»e luknje v cesti. da prispeuelc sam V-jV ne niore svetiti, sta-o*'ko je čuvaj ozna-r^'točne urB in varoval w>'.* Pred ognjem in ta T 1\ f tudi ni več. HRABRI VOJAK REŠIL ŽIVINO V streljanju z vojaško puško je zmagal Slobodan Mijatović iz Tolmina s 126 krogi. Na sliki: prvi z leve vojak Stjepan Lukačić, ki je dosegel drugo mesto s 124 krogi. Foto: M. Radenković t^o na belem >ta želela J Nedavnim sta se Pn y*em brivcu in 1ot°' tr^/anetu Juvancu ogia-Amerikanca, fci sta v domovini. Wela fl* 0 nenavadno željo Pr0" st* I »a. naj ju slika v tre-s«*a cerktn. Povedala sta, t>c'V*a takšno slifco zato, cM J Ameriki lahko po P0' 6fi )■ Pokazala da ni reS' «rO>ateri govorijo, češ da pri nas zaprte i« so »epooedana. Nazaj cez 1*7 oba možaka rada 1*2) ^im na belem, J«' y Jim« je rad ustregel. "^ste ledene gore bomo lahko v vseh 7 ttvorjih srečavali 1?" ^ene, rdeče m dfPj barve Tako V* ra21' nv>> radi preuč^i cii°. eioao.\i se je poshi-žs*3 ptic. gore so zelo nevar. 1 Vt*dje- Zato jih posllCU ^ ali tako, da jih P°. \ k°:.s Pepelom — da 01 \ prej raztopilo- To 1 3^ **aikovitoiša b°rba *'C° obvestiti ladje. \ nfl8(Xre nastajajo & K C? 20 000 ledenih g°* l/r^barvne ledene g°-omogočile var- Z rr LU N Ul OZ < O O cc to 89. — Tisti, ki je dajal signale z lučjo, je planil v kočo: »Fantje, zdi se mi, da slišim lajati psa!« Vsi so planili ven in znova dajali signale. Res je bilo slišati oddaljeno lajanje. Pripeli so si smuči in se pognali skozi noč. Kmalu so naleteli na opešanega Miho in Marka ter jima pomagali do koče. Za njima sta se vlekla izčrpana psa. Kmalu sta Miha in Marko sedela v koči in se krepčala z vročim čajem in orehovo potico. Tudi psa sta dobila toplo hrano, željno sta jo pomlatila, potem pa se pridružila trem drugim psom, ki so dremali okoli peči 90. — Napočilo je prekrasno jutro, kakršno se lahko rodi le visoko v zasneženih gorah. Nebo je bilo prozorna modrina in sneg se je lesketal v tisočerih kristalih. Fantje so se prebujali in hodili po prstih, ker sta utrujena Miha in Marko še spala. Zbudila sta se šele nosno dopoldne. »Strašno sem lačen,« se je prvi oglasil Marko. »Jaz tudi,« je pritrdil Mina. Kmalu se je kadil pred njima vroč lipov čaj, na mizi pa se je smejal velik hleb dišečega črnega kruha in zajeten kos prekajene slanine, činč se je že zdavnaj nazajtrkoval. Glavo je bil položil na sprednje tace in zadovoljno mežikal. . — Po kosilu so sedli okoli peči in Miha je začel pojasnjevati učni program in način dela. »Za psa ima človek zelo močan duh,« je pripovedoval. »Pes lahko zavoha človeka tudi skozi pet metrov debelo plast snega. Na tem sloni tehnika reševanja ponesrečencev z lavin. skimi psi. Psa je treba navaditi, da opozori svojega vodnika na mesto, kjer čuti človeka.« Miha je povedal še mnogo drugih zanimivih stvari, med ostalim tudi to, da ločimo suhe in mokre plazove. Suhi so nevarnejši, ker so hitrejši in ker se človek v sipkem snegu lahko zaduši. Mokri plazovi so počasnejši, imajo pa veliko rušilno moč 92. - Naslednji da,V; C^g r- ,°mm de' lom. Najprej so predmete: suknjiče, cev'J a j? Une! ^J« Posebno globoko ker J&dfSo ^u^bnih izkušenj. Vse sledft L>> bŠ^S*™* Po tem pa so pripel^1 f f «onu lf ka*i. Psi so se odlično z«aSLt>K' ^ t S0 hit ro napredovah, P°W} ^nj J® ^edno v najkrajšem času *J&Dgf* J?*««* in navdušeno kopal, ° f^aUiH ;J?Jega m ga zvlekel na svetuj ^ nekaj dni. Potem je prišlo us" Iz ognja je rešil 20 ovac in 3 krave Pred Jsratkirn smo dobili pismo, v katerem nam vojak Milan Grbančevič piše o hrabrem podvigu vojaka Antona Starica. Graničar oskrbovalec Anton Starič je kot že večkrat tudi to jutro (bilo je 20- junija le. tos) zgodaj zjutraj zapustili karavlo Labunište. Kljub temu da je moral prehoditi okoli 40 km, se je vedno vračal pred večerom. Tega dne pa se ob mraku še ni vrnil-šele drugo jutro smo zvedeli, kaj ga je zadržalo na poti. Ko se je Anton tega dne vračal z natovorjenim konjem domov, je kakih 15 km pred karavlo v vasi Boro>vač videl, da gorijo tri hiše- Brez obotavljanja je privezal konja k bližnjemu drevesu in stekel proti gorečemu hlevu. Ko je videl, da je še vsa živina v hlevu, se je pogumno Vedno več avtomobilov Ameriška avtomobilska industrija bo letos po mnenju strokovnjakov proizvedla devet milijonov 300 tisoč avtomobilov in tako že drugo leto zapovrstjo presegla število devetih milijonov. Vzroki za večjo proizvodnjo avtomobilov so: nedavno povečanje osebnih dohodkov, porast števila mladih Američanov, ki dosežejo starost, ko lahko prejmejo dovoljenje za vožnjo, vedno večje preseljevanje družin iz mest v predmestja, izboljšani odnosi med industrijo in delovno silo ter širjenje cestnega omrežja. Leta 1965 so ameriški lastniki avtomobilov izdali za vozila 6,5 odstotka osebnih dohodkov. Na sliki: hrabri vojak Anton Starič, ki je doma iz Radne vasi pri Trebelnem, na vsakodnevnem obhodu, ki ga opravlja z zvestim konjičem. pognal v ogenj in kljub podi-rajočemu se stropu rešil 20 ovac in 3 krave- Ko je rešil, kar se je rešiti dalo, se je s konjem mirno odpravil dalje. Drugega dne so prišli v karavlo vaščani, da bi se mu zahvalili in mu kot nagrado dali 30.000 S din- Toda Anton je denar odklonil, rekoč, da je kot pripadnik JLA dolžan vsakomur pomagati v nesreči. Antona poznajo v vseh okoliških vaseh, da gre s svojim konjičem tja, kamor zaradi slabili poti ne more nobeno vozilo. Antonu Stariču, ki je »naše gore list«, saj je doma iz Radne vasi v trebanjski občim, tudi mi čestitamo za hraber podvig. S prisebnostjo, pogumom in odločnostjo, ki jih je pokazal ob nenadnem požaru je brez dvoma zaslužil pohvalo pred svojo enoto, ki mu jo je nekaj dni nato izrekel starešina- Vnovič je dokazal, da povezanost med Jugoslovansko ljudsko armado in našim ljudstvom ni samo prazna beseda. Želimo mu, naj mu rok kar najhitreje poteče in hkrati pozdravljamo vse naše fante, ki služijo v vojaški enoti v Labuništu. Udeleženci mladinskega šahovskega prvenstva Slovenije za leto 196« v Koče-vju; v zadnji vrsti: Kosanovič, Pavlin, .Teromelj, Šporar, Gubenšek, Jus, Praznik, Drofenik, Marjan Šetinc in Vizovšek; v prednji vrsti: Osterman (organizator), Gornik, Murovec, Nastran, Vovk, Mauhler, Ciuha, Medvešček, Kržišnik, Lorger, Lenart Šetinc in Stanič (organizator). (gotovine, čekov, deviznega računa, dolarjev, mark, šilingov idr.) POZOR! Podjetje »NOVOTEHNA«, NOVO MESTO, Glavni trg 11, uvaja prodajo industrijskega blaga za tuja plačilna sredstva. Cene so znižane do 30 odstotkov pri nakupu za devize. Izkoristite priložnost, postregli vas bomo solidno in takoj. Vsa pojasnila dobite na upravi podjetja oziroma v prodajalni v Novem mestu, Glavni trg 11, In v Metliki, Trg svobode št. 6. Dr. Bralko Kreft: P) Jurčič in njegov roman ,Deseti brat' Vse, kar je v tem romanu, pa živi v njem in iz njega po ustvarjalni, pristno zanosni in idealizma polni sili dvaindvajsetletnega Jurčiča, mladega kmečkega intelektualca, ki je doživljal takrat kot bivši domači učitelj na gradu Kravjaku svoje wertherske bolečine, ker se je zaljubil v tujo grajsko gospodično. Med njima sta bila dva prepada: nacionalni in socialni. V opisu razmerja svojega avtoportreta Kvasa do grajske Manice je nacionalno nasprotje izpustil, saj je okolje pri graščaku Benjaminu in dr. Kavesu-Piškavu tudi slovensko. Zato prvi slovenski roman ni nacionalno obrambeno delo v običajnem smislu, čeprav so se tudi takrat bile hude bitke z germanizatoričnimi silami in tendencami v državi prevladujoče družbe. Zato .ie tudi ta stran romana umetniško in kulturno-politično zelo značilna, saj je izraz nacionalne samozavesti mladega Jurčiča, ki kljub državno-politični nesamostojnosti doživlja slovenstvo kot samostojno družbeno-nacionalno skupnost vseh razredov in slojev. V romanu ne zabriše vseh razrednih in socialnih nasprotij, marveč jih le omili oziroma v razmerju Kvas-Ma-nica spelje dovolj prepričljivo celo do srečnega konca, kakor so to delali že nekateri angleški in francoski meščanski pisatelji 18. stoletja v svojih sicer ganljivih, vendar hkrati in prav s tem meščanski humanizem zbujajočih romanih. Svoj umetniški in človeški višek so pozneje dosegli romani in povesti te zvrsti v Angliji z deli Charlesa Dickensa, v Franciji pa z deli Victora Hugo j a in George Sandove, čeprav je v njih močan tudi že socialno-kritični protest, vendar bolj etičen kakor socialno-razreden. Iz navedenih razlogov se je Jurčič omejil na socialno nasprotje, ki pa ga zoper prvotni načrt v smislu avtorjevega idealizma na koncu njegov junak premaga, ker si med drugim z dokončanimi študijami in doktorskim klobukom pribori enakovreden položaj v družbi graščaka Benjamina in drugih. Mlademu Jurčiču se to ni posrečilo, saj je ostala njegova ljubezen do nemške grajske gospodične Ottove neuslišana. Srečni konec romana je pogojen v dveh vzrokih, ki segata oba globoko v notranjost mladega Jurčiča: zaljubljenec Jurčič si je želel srečen kone"c, in če ga ni Gvido Birolla: Deseti brat v Oberščakovi gostilni (ilustracija iz knjige Deseti brat) mogel doživeti v življenju, ga je skušal sebi in bralcem pričarati vsaj v romanu. Drugi vzrok pa je njegov takratni mladostni nacionalno-etični idealizem: gotovo je bil prepričan, da v slovenskem okolju Kvas more in mora doseči svoj smoter. Za slednjo osebo v romanu od Krjavlja do graščaka je imel Jurčič živ model pred seboj. Večino je celo osebno poznal in jih kot pisatelj portretiral tako živo, kakor so svoje modele s čopičem upodabljali slikarji Langus, Stroj in Tominc. Jurčič je prav po zolajevsko zbiral gradivo za svoj roman. Pozorno in strastno je opazoval in študiral ljudi, da so bili nekateri zaradi tega celo rezervirani do njega in se mu niso upali razodeti se, Ker so se bali, da jih bo izkoristil za modele. Fran Leveč poroča: »Toda njemu (Juči-ču) se posebno v svojih privatnih zadevah ne morem tako odkriti kakor Golobu (Stritarju). Ce z njim (z Jurčičem namreč, op. K. B.) govorim, se mi zdi, kakor bi vedno človeka študiral. Kje bi tega uporabil? Kako bi ga narisal? Ali bi ga ubil ali bi mu dal srečen konec?« Lastniki konvertibilne valute! KZ: Črnomelj: letošnji uspehi dajejo upanje V petih mesecih ustvarjenih 630 milijonov dinarjev pomeni za kmetijsko zadrugo Črnomelj ugodno obdobje - Kaže, da bo zadruga z uresničevanjem sanacijskega načrta vendarle zajadrala v mirnejše vode Q Do konca maja letos je črnomaljska zadruga ustvarila za 630 milijonov dinarjev proizvodnje (47 odst. letnega plana) ali za 66 odstotkov več kot lani v tem času; O Trgovsko odkupna dejavnost je vrgla 350 milijonov dinarjev ali 36 odst. več kot lani; $ Prodali so 918 glav živina <£7 odst. plana) ali za 132 *ltist. več kot v istem obdobju lani; £ Na posestvu in v lastnih uslužnostnih dejavnostih so v 5 mesecih ustvarili 54,5 milijonov dinarjev, pospravili so 700 ton sena in 1600 ton silaže. Ko je pred kratkim zadružni svet kmetijske zadruge Črnomelj obravnaval petmesečno poslovanje v letošnjem letu in navedene podatke, je ugotovil, da tako uspelega obdobja ne pomnijo, zlasti pa ne v zadnjih letih. Kljub temu so s pravšnjo mero navdušenja, razpravljali; o tem, ker ni nobenega zagotovila, da bo tudi v drugi polovici leta poslovanje tako ugodno. Tedaj namreč ne bosta obratovala hleva v Lokvah in Dragatušu, ker jih bodo obnavljali in dograjevali, medtem pa bodo morale druge obračunske enote v črmošnjicah, Blatniku in na Krasincu povečati svojo delavnost. Omenili so, da bodo mora- Otvoritev vodovoda v Prelesju V nedeljo, 10. julija, je v Prelesju predsednik občinske skupščine Črnomelj inž-Rado Dvoršak slovesno odpri vodovod in turistični dom. Pri otvoritvi je bil tuda republiški poslanec Viktor Župančič. S pridobitvijo zdrave pitne vode bo odslej zaživel tudi turistični dom v Prelesju, kar je velika turistična pridobitev za ta kraj. V domu je zasebnik Ivan Kapš odprl tudi gostilno. NOVICE ČRNOMALJSKE KOMUNE li na obratih, kjer zaposlujejo še sezonsko delovno silo, bolj poskrbeti, da bodo delavci polno zaposleni in da bo njihov delovni učinek še večji, sicer bodo to vsi občutili na osebnih dohodkih. Dosedanje izkušnje kažejo, da nekateri vodje obračunskih enot zahtevnemu delu niso kos, zato so predlagali, naj jih čimprej zamenjajo s sposobnejšimi ljudmi. Prvič po več letih pa se obeta možnost, da bodo ob polletnem izračunu lahko izplačali razlike na izplačane akontacije osebnih dohodkov v vseh obračunskih enotah. Pričakujejo, da bodo lahko raz- delili stalno zaposlenim okoli 15 milijonov dinarjev. To bo vsem članom kolektiva gotovo najlepša spodbuda za še večje prizadevanje pri delu, saj so bili doslej zaposleni v KZ Črnomelj med najslabše plačanimi proizvajalci daleč naokrog. Zadružni svet je na tej seji potrdil še novi pravilnik o delitvi čistega in osebnega dohodka ter sprejel sklep, da bodo za dograditev hlevov v Lokvah in Dragatušu najeli 200 milijonov dinarjev kredita iz republiških virov, s pomočjo katerih bo mogoče v celoti uresničiti sanacijski načrt. Pšenica letos dobro p le jala Žetev na zasebnem sektor jai je v črnomaljski občini v glavnem končana. Letos je kmetijska zadruga Črnomelj dala na razpolago zasebnikom za žetev žita 3 manjše iin 1 veliki kombanj. V začet, ku je bilo čutiti pri zasebnikih nervozo, ker bi imeli radi vsi naenkrat pospravi jemo žito- Vodstvo zadruge je mnenja, da je bila letos cena uslug za kombanje minimalna. Ta. ko je stala ena ura za mali kombanj 12.000 Sdin, kar znese okoli 40 000 Sdin za hektar- Za veliki kombanj pa je stala ura 24.000 "Sdin oz. 33.000 do 35.000 Sdin za hektar. Če primerjamo to z roč. no žetvijo, je po računu za- druge kombajniranje za polovico cenejše. Ročna žetev z mlačvijo na mlatilnioi stane od 80.000 do 90-000 Sdin- S tem pa je rentabilnost žita že na meji. Nekate. rd kmetje, ki imajo stroje za žetev, so računali do 5.000 Sdin na uro. Ker vemo, da ti stroji opravijo samo 20 odst. dela, ki ga opravi mali kombanj, vidimo, da je to veliko predrago- Zato so v kmetijski zadruggi mnenja, da se bo treba na sv^tu kooperantov temeljito pogovoriti in postaviti cene tem uslugam na realno osnovo. Letošnji pridelki pšenice na zaseb. nem sektorju so bili od 25 do 38 stotov na hektar, odvisno od kakovosti zemlje in drugih činiteljev- Letni vrtovi pred kočevskimi gostišči se zaradi pogostili vetrov ne obnesejo preveč, kjer pa so postavljeni v zavetju, imajo lep promet. Na sliki: letni vrt pred kavarno »Zvezda« v Kočevju. (Foto: J. Prime) DROBNE IZ KOČEVJA Primanjkuje strojne opreme Na posestvih kmetijske zadruge Črnomelj sta košnja in sušenje otave in v hribovitih predelih sena v pravem razmahu. Do sedaj so pospravili že preko 1000 ton sena in preko 2000 ton travne silaže. Po količini pričakujejo letos zelo ugodno letino, kvaliteta sena pa bo zaradi slabša vremena nekoliko slabša. V kmetijski - zadrugi občutijo pomanjkanje strojne opreme za spravljanje sena. če bi imeli boljšo opremo, bi lahko z manj ljudmi spravili več sena v krajšnm času. To mislijo urediti v bližnji prihodnosti. Vse pridelano seno porabijo doma, saj imajo letos oko- li 1400 glav živine. Do sedaj so izvozili že preko 800 glav živine. Poleg svoje imajo v Starem trgu netkaj živine tudi v kooperaciji. Osnovna proizvodnja njihove koopf4aoije je mleko. Ta panoga jim bo letos prinesla preko 120 milijonov Sdin dohodka. V zadrugi so mnenja, da je to šele dve tretjini vsega, kar lahko naredijo. Mleko, ki ga dobijo v kooperaciji, odkupijo Ljubljanske mlekarne. Razen tega pa pripravljajo- tudi večjo kooperacijsko proizvodnjo piščancev. Pričakujejo, da bo ta panoga drugo loto že bistveno povečala obseg njihove proizvodnje. ■ LESENI HODNIK ZA PEŠCE na mostu čez Rinžo proti premogovniku so pričeli popravljati, kar občani zelo odobravajo. Bil je skrajni čas za popravilo, saj je dotrajani pod bil že nevaren. Most je bil že večkrat obnovljen, razširjen in popravljen, pa ga precej razviti promet kljub temu kar dobro načenja, saj je most s svojimi 114 leti, kolikor je star, že pravi očak. Upamo, da bo zdržal še nekaj časa. ■ NAPIS »STRELJAMO«, ki ga je postavil nekdo ob kombiju s stanovanjsko prikolico za kino dvorano, privablja množico mladih strel-cev. Mladina za težko zaslužene denarje strelja cele popoldneve in dobiva za nagrado kičaste cvetlice iz papirja. Vprašujemo se, če je to potrebno, ko hkrati s tem v strelskih družinah po kolektivih stoji na desetine zračnih pušk zaprašenih, ker jih nihče ne uporablja. Nnjbrž je tukaj precej narobe, prav pa bi bilo, ko bi o tem razmislila mladinska organizacija, čudno je, da se na strelišču, kjer je treba plačati, kar tare mladih strelcev, tam, kjer bi lahko dobili zračno puško brezplačno, pa jih ni. Wi POSEBEN SPOMIN SKI ŽIG je uporabljala pošta 1. julija, ko se je začel v Kočevju avtorallv »Sutjeska 66«. Žig je poslal organizacijski odbor rallvja iz Sarajeva na pošto v Kočevje. Žig je prispel žal tako pozno, da udeleženci sploh niso ve- ZAHVALA šahovski klub Kočevje se iskreno zahvaljuje vsem, ki so kakorkoli pomagali pri organizaciji in izvedbi mladinskega šahovskega prvenstva, ki je bilo pred nedavnim v Kočevju, še posebej se zahvaljujemo vsem podjetjem, ki so nam pomagali z denarjem in praktičnimi darili, in vsem posameznikom, ki so z nesebično pomočjo v dneh prvenstva pripomogli k uspehu. Šahovski klub Kočevje deli zanj. Novica o tem se je razvedela šele pozno popoldne in priložnost so hitro izkoristili domači filatelisti. Na pošti so s tem žigom žigosali okoli 500 pisemskih pošiljk in približno 100 posebnih zalepk. To je zelo malo, saj je v Sloveniji veliko zbiralcev posebnih poštnih žigov, v vsej Jugoslaviji pa jih je več kot 3000. Organizator je s tem zagrešil precejšnjo napako. Ob govoricah o združitvi dveh podjetij V Kočevju se šepeta, da hoče nekdo Pletiljstvo likvidirati oziroma ga združiti s Tekstilano. Seveda takih prizadevanj ni in jih ne more biti. Delovni kolektivi so samostojni in morajo sami proučiti, če bodo bolje gospodarili sami ali pa bi jim združitev morda prinesla koristi, tako so menili na nedavnem skupnem posvetu kočevski komunisti. V DoJu vedno več izletnikov Ob nedeljah in praznikih obišče Dol ob Kolpi, ki je pred kratkim dobil tudi vodovod, vedno več izletnikov. Na obali Kolpe je takrat živahno kot na morju. Izletniki se kopljejo, pečejo čevap-čiče, se sončijo itd. Tudi domačini se na izletnike počasi privajajo in jim prodajajo svoje pridelke. KOČEVSKE NOVICE KAJ BO V KOČEVSKI TRŽNICI: Meso ali kultura? Kmetijsko gozdarsko posestvo Kočevje je letos dogradilo predvsem za lokalne potrebe novo klavnico, verjetno v prihodnjem letu pa namerava urediti v Kočevju tudi moderno prodajalno mesa in mleka. V ta namen žele preurediti sedanjo kočevsko tržnico, ki je zdaj le delno izkoriščena, razen tega pa dozidati k njej približno še en tako velik prostor, kot je sedanja tržnica. Na zadnji seji sveta za kulturo pri občinski skupščini pa so člani predlagali, naj bi tržnico preuredili v umetnostni paviljon. Svoj predlog podkrepljujejo s tem, da je stavba in njena lega primerna in da bi bilo to nekaj posebnega v Sloveniji. Malenkostno preurejena tržnica bi bila primerna tudi za nekatere druge kulturne prireditve. Kaj bo v tržnici: meso ali kultura, se še ne ve. Verjetno bodo o tem odločali še občani in občinska skupščina. Nov gasilski dom V Predgrađu preurejejo neko bivšo stanovanjsko hišo v gasilski dom. Za njegovo ureditev je prispevala 3000 N-din krajevna skupnost, ostalo pa občinska gasilska zveza in domače gasilsko društvo. Zaradi poljskih del urejevanje gasilskega doma malo počiva, kljub temu bo še letos dograjen. RIBNIŠKA OBČINA PO PLENUMU ZKJ Samoupravljanje okrepiti Takoj so sklicali sestanke vseh osnovnih organizacij - Posebna pozornost, ker je precej občanov na delu v tujini - Jeseni rasprava o mladini 11. julija je bila v Ribnici seja občinskega komiteja ZK, na kateri so obravnavali sklepe 4. plenuma ZKJ. Navzoči so bih tudi sekretarji osnovnih organizacij ZK. Na seji so dali vso podporo sklepom plenuma in sklenili, da bodo takoj sklicali sestanke vseh osnovnih organizacij ZK, na katerih se bodo -med ostalim pogovorih tudi o načinu izvrševanja sklepov plenuma. Sklenili so, da bodo na sestankih razpravljali predvsem o nadaljnji krepitvi samoupravljanja, nagrajevanju in kadrovanju. Ugotovili so tudi, da je precej ribniških občanov na delu v zahodnih državah, za-to bo potrebna še posebna budnost komunistov, da ne bi ti občani raznašali med ljudmi doma napačne informacije. Na sestankih osnovnih organizacij bodo razpravljali tudi o veri in odnosu do nje. Po dopustih bo občinski komite predvidoma razpravljal o mladini. Proslava v Gradu 22. julija, to je za dan vstaje, bo v ribniškem gradu (v primeru slabega vremena pa v domu Partizana) prosla\a s kulturnim sporedom v počastitev praznika vstaje in 20Jetnicc oboroženega upora- Organizira jo krajevna organizacija SZDL Ribnica- ■ Nedavno so začeli pripravljati modernizacijo ceste Zlebič — Sodražica. Kot je bilo v našem listu že objavljeno, bo ta cesta na odseku Zlebič —- Vinice že letos asfaltirana. Kraji ob njej si od tega veliko obetajo. ŠOLO GRADE 20 LET šolo v Sodražici so začeli graditi že leta 1947, pa še vedno nima urejene okolice in fasade. V Sodražici pravijo, da šola še ni bila komisijsko prevzeta, da je torej uradno še vedno v izgradnji, čeprav je v njej še pouk. V dvajsetih letih je bilo že velikokrat sklenjeno, da bodo najprej dogradili to šolo in šele potem nove, ven*, dar prav za njeno dograditev nt bilo nikoli denarja, s Letaš Bistrica m očiščena Turistično društvo: »Doslej je bila Bistrica vsako leto do sezone očiščena.« — Komunalci: »Zastonjskega dela je konec« — Ribici: »Mi je nismo dolžni čistiti.« — Občinska skupščina: »V kratkem bo vse v redu.« Likovna razstava Od 22. julija do 1. avgusta bo v prostorih glasbene šole v Ribnici odprta likovna razstava. Svoja dela bodo razstavi jali: Jože Centa, Stane Jarm ter domačina — amaterja Andrej Debeljak in Slavko Filicijan- Razstava bo brez dvoma pritegnila veliko ljubiteljev likovne umetnosti —r Doslej je bila reka Bistrica, ki teče skozi Ribnico, vsako leto do turistične sezone očiščena, letos pa se je zataknilo. <" Bistrico je vsako leto brezplačno čistila »Komunala«, ki je zdaj združena s Stanovanjskim podjetjem. Letos pa menijo komunalci, da je bilo zastonjskega dela dovolj, pripravljeni pa so reko očistiti, če jim bo to delo kdo naročil in plačal. Pri Turističnem društvu so povedali, da jim je občinska skupščina še pred mesecem dni obljubila, da bo Bistrica očiščena do sezone — pa še vedno ni nič, čeprav smo že sredi sezone. Zastopniki ribiške družine pravijo, da oni Bistrice niso dolžni čistiti. Razen tega bodo zahtevali odškodnino, če bo čiščenje opravljeno tako, da bo škodovalo ribam. No, na občinski skupščini načelnika za gospodarstvo in komunalne zadeve sicer nismo našli, ker je na dopustu, dobili pa smo zagotovilo, da bo Bistrica v kratkem očiščena. Šola v Loškem potoku ima novega ravnatelja Na izpraznjeno mesto ravnatelja osnovne šole v Loškem potoku sta komisiji za razpis delovnega mesta ravnatelja pri občinski skupščini Ribnica in osnovne šole Loški potok ■ predlagali, naj se imenuje za ravnatelja tov. Olga Mohar, ki je med prosilci najbolj ustrezala razpis, nim pogojem- Tov. Mohorjevi želimo na odgovornem mestu veliko uspehov. —r Ni bik dober za osemenjevanje Za osemenjevanje (seveda umetno) krav je menda danes potreben veterinarski tehnik. Biki so prepovedani, ker raznašajo bolezni in s tem napravijo precejšnjo škodo. Vendar se tudi pri umetnem osemenjevanju včasih zatakne. Tako so se na primef krave v Starem in Novem kotu gonile, osemenjeval-ca iz Ribnice pa ni bilo. Seveda ni prišel, ker kočevska občina ni z ribniškim veterinarskim zavodom podpisala pogodbe.' Tako je kotarskim kravam spet priskočil na po-moč pravi pik, čeprav to ni po predpisih. Neprijetno zadevo bodo skušali spraviti na pravo pot pri' stojni možje. 22. julij pomemben praznik za vsakega občana Prav je, da % tudi občani trebanjske občine pridružimo Praznovanju 22. julija — 25. obletnice vstaje in ljudske revolucije. Tega dne se lahko s ponosom spominja vsak Slovenec, saj simbolizira enotnost in moč našega ljudstva, ki je zbralo v sebi dovolj moči, da je prijelo za orožje. Ko danes v miru gradimo srečnejšo bodočnost, se moruno zavedati, da bodo naša prizadevanja uspešna toliko bolj, kolikor večja bo enotnost jugoslovanske skupnosti, ki so jo v boju zgrabili vsi naši narodi v osvobodilni in revolucionarni bor- BO VODA — NE BO VODE? To bi radi vedeli Tre-banjci, ker jih v zadnjih tednih pipe vse prepogosto Puščajo na cedilu. Na upravi vodovoda v Stični Pravijo, da lahko kaj takega še pričakujemo, ker morajo zaradi velike porabe v poletnih dneh večkrat čakati, da se rezervoarji spet naporni jo. Znano je, da velik del vode sploh °e pride do potrošnikov, ker se razgubi zaradi slabih napeljav. Posebno sumljiv je vod proti Št. Vidu, kjer je treba ugotoviti, kje cevi puščajo. Potreba Po števcih je še večja, ker smo do sedaj v kritičnih dneh z vodo premalo varčevali. Na občini v Trebnjem so strokovnjaki priporočali, da bi bilo najbolje nad Ponikvami zgraditi povratni rezervoar, ki bi takrat, ko vode primanjkuje, oskrboval ves spodnji konec stiškega vodovoda. bi. Naša naloga je, da vsak po svojih močeh pomagamo krepiti in poglabljati to enotnost. Letošnji 22. julij pomeni po- Odlikovani krvodajalci 17. julija dopoldne je občinski odbor RK v Trebnjem priredil v sejni dvorani občinske skupščine proslavo krvodajalcev, na kateri so izročili zlate in srebrne značke tistim, kd so doslej 10-krat ali 5-krat darovali kri. Zlate značke so dobili: Ivan Lov-še, Marjeta Pavlin, Franc Le-skovec, Pavel Kozole, Marija Tori, Peter Zihelr, Pavliha Hrovat, Alojz Stane in Peter Semrov. Srebrne značke, priznanje za 5-kratno darovanje krvi, je dobilo 31 ljudi. Vsi smo jim dolžni toplo zahvalo. K-15 v trebanjski občini Na nedavni seji občinskega sindikalnega sveta so ugotavljali, kako so podjetja in ustanove obrnile denar, ki jim je ostal po ukinitvi prispevka za popust K-15. Nobeno podjetje ni tega denarja dalo v sklad osebnih dohodkov, temveč je večina njih že izplačala namensko nadomestilo za letni dopust-Največkrat je nadomestilo znašalo od 15 in 20 tisočakov. Grajali so tista podjetja, ki so izplačala nadomestilo le za prvo polletje- Na seji .so ugotovili, da so pri izplačilu premalo upoštevani delavci s slabšim zdravjem. leg velikega jubilejnega dne tudi važen mejnik v nadaljnjem razvoju našega družbenega sistema na temelju socialistične demokracije in samoupravljanja, ki ga je na IV. seji nakazal CK ZKJ. Kljub temu da dosegamo v razvoju družbenih odnosov velike uspehe, bi bili lahko še uspešnejši, če se nam ne bi upiralo še nešteto ovir, od neznanja in birokratizma do pasivnega odnosa do družbenih dogajanj in egoizma. Če tem subjektivnim težavam dodamo še objektivne, v naši občini predvsem gospodarsko zaostalost, kar ima še poseben vpliv na družbene odnose, potem je jasno, da se nahajamo pred velikimi nalogami. Premagali jih bomo le tedaj, če bomo za njihovo uresničitev vložili vse svoje sile, če bomo v teh prizadevanjih dovolj odločni, vztrajni in delavni. S temi željami vsem občanom, iskreno čestitam za 25-letnico vstaje in jim želim prijetno priznovanje. SLAVKO KRZAN predsednik občinskega Odbora SZDL TREBNJE Iz mokronoškega vodovoda bo teklo tudi na Dob 13. julija je bila podpisana pogodba med KPD Dobom in občino, po kateri se bo Dob lahko priključil na glavni vod mokronoškega vodovoda-Za to bo prispeval 12 mili Jonov Sdin, od tega četrtino že letos, drugo pa prihodnje leto. S tem so omilili stisko z denarjem, ki ga primanjkuje za dokončanje glavnih vodov. Upravni odbor TVD PARTIZAN MIRNA razpisuje prosto delovno mesto OSKRBNIKA KOČE NA DEBENCU Razpis velja do zasedbe delovnega mesta. treban.1ske novic l Za letošnji 22. julij — dan vstaje slovenskega naroda iskreno čestitamo vsem borcem, aktivistom in aktivnim sodelavcem NOB! OBČINSKA SKUPŠČINA TREBNJE OBČINSKI ODBOR SZDL OBČINSKI KOMITE ZKS OBČINSKI ODBOR ZZB OBČINSKI KOMITE ZMS OBČINSKI SINDIKALNI SVET NAŠ OBISK PRI SEVNIŠKIH FOTO AMATERJIH »Oslarija, davkarija... pa smo kmalu že mi« Tako pravi Anton Senica, vodja kluba, o vztrajnosti dela amaterjev Lesene razmajane stopnice vodijo obiskovalca sevniškega fotokluba na podstrešje nad brivnico in česalnico v Šmarju. Sivolasi zgovorni upokojeni učitelj 70-letni Anton Senica, duša kluba, ki ga že osem let vodi, je s pomočjo članov preuredil del podstrešja v preprosto temnico. Sestajajo se in delajo tudi v njegovi skromni sobici, kjer prebiva. »Res je, poleti je prevroče, pozimi prehladno,« je hitel pripovedovati. »Temnica je kar iz lesonita, pozimi nas pred mrazom rešuje električna peč, poleti pa pred vročino ventilator ali pa kar delo v kopalkah, kadar se opeka pošteno segreje. Težko je delati dobre slike, ker nam nagaja še vročina in vlaga. Mislili smo, da bomo dobili prostor pri šoli, pa ni bilo nič. Zdaj se nam ponuja pro stor na gradu, toda zaradi let jaz ne bom zmogel toliko- Pripombe gospodarstvenikov o novih zakonih 5. julija je imel aktiv vodilnih v gospodarstvu sevni-ške občine, ki so člani ZK, posvetovanje o načrtu zakona o amortizaciji. Svoje ugotovitve in pripombe so povedali zveznemu poslancu Bogu Gorjanu, ki jih bo posredoval zvezni skupščini, ko bo odločala o teh ukrepih. krat tako daleč. Mlajši radi slikajo, toda za te posle, ki jih jaz opravljam, niso preveč navdušeni. Okrog 25 jih redno dela; vesel sem jih, čeprav nimam nikoli pravega miru. Med njimi so vseh starosti. Najmlajši je Janez Stegenjšek, ki mu je 16 ,let. Mislili smo, da bomo priredili razstavo za dan borca, toda morah smo jo presta Protest nekaterih sevniških ribičev Deset možakarjev iz sevniškega pododbora ribiške družine Mirna je sedmega julija, ko je zasedala skupščina, stopilo v dvorano in zahtevalo ustanovitev samostojne ribiške družine v Sevnici. Vzroki so delno že znani, povod za to pa je bila izključitev nekaj članov iz ribiških vrst, ker niso hoteli prenehati nasprotovati sedanji organizacijski obliki, čeprav1 z drugimi pododbori ni bilo nesoglasij. Na glasovanju skupščine je bilo od 26 prisotnih odbornikov le 11 za ureditev notranjih odnosov družine, 15 pa za korenitejše spremembe. S- tem so seznanili tudi druge občinske skupščine, ki jih RD Mirna obsega. Za nedeljo 17. julija, je sevniški pododbor razposlal vabila, da sklicuje izredno skupščino celotne družine, čeprav to lahko naredi le upravni odbor družine. viti na 29. november. V načrtu imamo tudi aibum s slikami iz vseh podjetij. Prav zdaj zbiramo denar za bli-skovno luč, tako da bomo lahko slikali tudi notranje prostore in ljudi v njih. Z denarjem je težko, vendar si tudi sami pomagamo. Delamo slike za osebne izkaznice in potne liste in vse več ljudi išče teh uslug pri nas, ker smo poceni in hitro naredimo« M. L. Ukinjen prometni davek Na nedavni seji občinske skupščine v Sevnici so ukinili 2-odstotni prometni davek od kmetijskih strojev na motorni pogon, vprege in ročnih kmetijskih strojev, ki jih kupujejo zasebniki. Davek so odpravili zato, da so uskladili tovrstne dajatve s sosednjimi občinami. ŠKE VESTI P DRUŠTVO UPOKOJENCEV pripravlja za svoje člane dva izleta. 24. julija si bodo ogledali Metliko in njene zanimivosti. Za te izlet ni več prostih mest. Za Trst pa se še vedno lahko prijavite; tja bodo odpotovali z motornim vlakom 17. avgusta. b V KMETIJSKEM KOMBINATU »ZASAVJE« v Sevnici niso povsem zadovoljni z dosedanjim odlivom obiralcev hmelja, ker se čas spravila naglo bliža in jih že precej potrebujejo. Za škai nabranega hmelja plačajo 150 Sdin, dajo pa tudi nekaj drugih ugodnosti. Ceno za škaf je določilo združenje hmeljarjev in je v vseh hmeljarskih krajih enaka. ■ TUDI SEVNICO je obiskala potujoča razstava NOB iz Ljubljane. 17. julija so si v gasilskem domu prebivalci lahko »gledali Kbirko redkih dokumentov in fotografij iz naših težkih dna. ■ KMALU BODO JAVNO razgrnili spremembe urbanističnega načrte okolice sevniške šole, kjer je treba šoli zagotoviti zemljišče za športna igrišča. Že dober mesec pa je razstavljen zazidalni načrt na Loki, ki bo prebivalcem prihranil precej poti in sitnosti, saj so do sedaj morali za vsako gradnjo posebej spraševati republiškega orbanističnega inšpektorja. Načrti morajo biti razgrnjeni tri mesece. ta LANI JE SEVNIŠKA komisija za prošnje in pritožbe presojala 23 primerov, ko so ljudje uveljavljali svoje pravice aH želje. Samo v letošnjem prvem polletju pa jih je bilo že 18. Trinajstim je bilo ugodeno, dvu zavrnjena, dva pa sta dobila pravni nasvet. Od vseh 18 primerov so se le v 13 primerih občani obrnili na občino, v petih pa kar na višje organe, čeprav od tam redno pošiljajo prošnje in pritožbe nazaj na občino. Šele na občinske odločitve se lahko pritožijo na višje organe. g PREJŠNJI TEDEN SO zopet začeli popravljati sevniški most, ki se je na enem kraju že občutno podal. Denar za popravilo gre iz rednega vzdrževanja mostov. M MALO JE LETOS ZANIMANJA za občinski počitniški hišici Lise o in Malkovec pri Portorožu, odkar so dvignili ceno na 2.350 Sdin. V hišicah ZB v Rovinju pa je že vse zasedeno, ker so več kot pol cenejše. »Rada prebiram opise naših starejših ljudi, vesela sem še posebej, če kdaj pa kdaj napišete kaj tudi o ljudeh, ki jih poznajo samo sosedje in ki zanje nikoli ne slišimo v javnosti. Oni so vam za to še mnogo bolj hvaležni,« nam piše naša bralka M. Pere iz Sevnice. »Prilagam vam nekaj skopih besed o življenju 90-letne ženice Frančiške Pompe iz bližine Sevnice. Ona bi vam sama prav rada povedala, kako se je prebijala skozi trdo življenje. Ker je bilo doma mnogo lačnih ust, je morala že v rani mladosti iti služit kruh k bogatejšim kmetom. Z delom si je zaslužila pokojnino, ki jo uživa zdaj v samotni hišici, hrano pa ji prinašam iz Sevnice, če bo v časopisu, vam bo za to zelo [hvaležna. Prilagam vam njeno sliko.« SEVNIŠKI VESTNIK Požar v Lokvici pri Metliki 0 julija je v noči od nedelje j Ponedeljek med nevihto udarila ,rela v streho gospodarskega po-*I0PJa Martina Muca v Gor. Lokvi-s, .Pri Metliki. Požar je zajel vso 3ybo. ves čas, ko Je gorelo, je -vJala huda nevihta. Gasilci so 0 ePrečili, da se ogenj ni razširil ba ^0s2dnje stavbe, škodo cenijo °a 2500 N din. Razkril se je kup umazanije Ob točkovanju stanovanj v zasebnih hišah se je v Metliki pritožilo mnogo lastnikov stanovanj, češ da so nove akontacije prenizke. Stanovalci ugovarjajo in tako prihaja do sporov, ob katerih pa se »Seieisa se pozna pri plači« je rekel Ivan Slobodnik v metliškem bifeju Merca-pri avtobusni postaji, ko smo ga vprašali, če '"na jo kaj dosti gostov. — Z letošnjim obiskom 8°stov smo kar zadovoljni saj prihaja v Metliko T^dno več posebnih avtobusov z izletniki, razen tega pa se prav pred na-shti lokalom ustavi vsak dan 12 rednih avtobusov, Polnih potnikov. Večina Xaradi poletne vročine ne Izdrži poti brez okrepči-zato pridejo k nam-v Metliki pa tudi tujci ni- so več nobena redkost. — Česa v pasjih ineh največ prodaste? — Tujci zahtevajo zlasti brezalkoholne pijače in kavo ekspres, medtem ko se naši najraje odžejajo s pivom. — Kako se pa s tujci pomenite? — Se kar znajdemo! Sef zna perfektno nemško, jaz pa tudii toliko, da vem, kaj gost želi. Iz našega lokala se noben tuj gost ni odšel zaradi tega, Ker se ne bi razumeli. Da bi jih le še več prišlo! je razkril kup umazanije in izkoriščanja. Delavke metliških tovarn, ki stanujejo po dve ali tri skupaj v eni sobi, komaj še vredni tega imena, plačujejo 3000 do 12.000 dinarjev na mesec. Lastniki se izgovarjajo, da jim nudijo opremo, toda ta oprema ni vredna dostikrat več kot enomesečna stanarina. Kljub vsemu temu morajo podnajemnice mirno prenašati to izkoriščanje, ker zasebnih sob zelo primanjkuje, in če katera ugovarja, ji gospodinja pokaže vrata. Zaradi številnih intervencij nameravajo v vseh kolektivih izvesti popis stanovanj, da bi tako ugotovili razmere, v katerih zaposleni žive. Ko bodo podatki zbrani, imen izkoriščevalcev ne bodo skrivali. metliški t e d ni i&ill 26. julija praznujejo v Gradcu 26. julija 1942 so Italijani požgali v Gradcu 11 hiš — V spomin na ta grozni dan praznujejo Gradčani svoj krajevni praznik. Od tedaj do danes se je kraj močno spremenil, o čemer pripoveduje domačin Nande Butala — 26. julija 1942 je bilo v Gradcu po-žganih 11 hiš. Tedaj so bili ob imetje: Anton Kambič, Janko Zupančič, Franc Doltar, Julij Malešič, Ciril Novak, Julij Beličič, Julij Marentič, Ivan Cerjan, Franc Piletič, Jože Kaplan in Janko Stipanič. Po požigu so Italijani odgnali v internacijo na Rab 15 vaščanov, med njimi tudi starejše ženske in otroke, — je prebral z listka Nande Butala, ko sva sedela na klopi v njegovem vrtu. Pokazal mi je tudi lastno pesem — nekako balado, posvečeno temu dogodku in krajevnemu prazniku, katero je zložil šele lani. Po 24 letih ve še za vsa imena zavednih Gradačanov iz vojnih časov in sploh se zelo dobro spominja dogodkov iz težkih dni. Komunist že od leta 1935 dalje, je bil preganjan še v bivši Jugoslaviji, Italijani pa so ga med prvimi zaprli ter poslali v internacijo v Padovo, Fertraro, Ancono, Bari in Renicci, od koder je 1943. leta pobegnil. V Bariju so ga Angleži dodelili partizanski policiji, ki je urejevala umik prebivalstva iz Dalmacije. Sele 1944 je tovariš Nande prišel v Split, na domača tla, v rodni Gradac pa šele po osvoboditvi. Vsa povojna leta je imel odgovorne funkcije v vaških organizacijah in še danes je v njih delaven. — Neverjetno, kako se je Gradac po vojni spremenil, je nadalejval. Zgrajenih je bilo več kot 30 hiš, požganih julija 1942 ali uničenih pri bombardiranju 1944. Razen tega je bilo okoli 10 hiš obnovljenih. Ljudje žive mnogo bolje kot so včasih. Gradac je že od nekdaj obrtniško naselje, v katerem je bilo napredno delavsko gibanje že dolga leta zakoreninjeno. Danes je v našem kraju okoli 50 upokojencev, ki imajo priznano posebno delovno dobo za sodelovanje v NOB, pokojnine pa jih prejema še več. ZJradačani smo med vojno mnogo žrtvovali, danes pa se spoprijemamo z novimi težavami, ki jih kljub napredku ne manjka. — Česa si zdaj v Gradcu najbolj želite? — Vodovod Je že več let največji problem vaščanov. Letos ga ne bomo še imeli, a v tem, da so ga pred kratkim pričeli graditi, imamo vsaj zagotovilo, da naša prizadevanja niso bila zaman. R. B. SKLEP REPUBLIŠKE SKUPŠČINE ZA SOCIALNO ZAVAROVANJE .............. Stanovanja za upokojence in invalide Republiška sfcuipščiina za socialno zavarovanje S RS je sprejela pred nedavnim sklep o uporabi denarja, ki se zbira iz 4 odst. prispevka od pokojnin in invalidnin, za gradnjo stanovanj v Sloveniji. Ta denar je namenjen predvsem za gradnjo in popravila domov za upokojence, dalje tudi za gradnjo in popravila družbenih stanovanj upokojencev in invalidov in končno se za gradnjo in popravila zasebnih hiš upokojencev in invalidov. Pri dodeljevanju teh stanovanj ali pri najemanju posojil imajo borci — upokojenci in invalidi ob enakih pogoj ih prednost pred drugimi prosilci. Družbena stanovanja, ki bodo zgrajena iz teh sredstev ali posojila za gradnjo in popravila, lahko dobijo samo prosilci, ki nimajo stanovanja, ali pa imajo neprimerno stanovanje. Stanovanje je neprimerno, če živi upokojenec ali invalid z družino kot sostanovalec ali podnajemnik, če ima premajhno stanovanje, če je stanovanje zelo vlažno ali kako drugače zdravju škodljivo in če je stanovanje v kleti ali na podstrešju in je neprimerno za bivanje. Upokojenci in invalidi, ki imajo ustrezno stanovanje in ki so v to stanovanje sprejeli svoje odrasle otroke, zaposlene ali nezaposlene, in so zaradi sprejema v stanovanje teh otrok prišli v stanovanjsko stisko, nimajo pravice do posojila po tem sklepu. To velja tudi v primeru, če so upokojenci v dogovoru s svojimi otroki prostovoljno prenesli svojo stanovanjsko pravico na enega od otrok ali na kakega drugega uporabnika stanovanja, ali pa so ga sprejeli k sebi v stanovanje kot družinskega člana v skupno gospodinjstvo. V občini Novo mesto je že imenovana komisija, ki je sestavljena iz predstavnikov društev upokojencev, občin- Dva nova lokala v Šentjerneju Kmetijska zadruga preureja v Šentjerneju nekdanje prostore traktorske postaje v trgovino, ki je bila doslej v stisnjenih in neprimernih prostorih. Tam bodo uredili tudi skladišče poljedelskih potrebščin, voznikom pa ne bo treba stati z vozom na cesti, ker je pred novimi prostori veliko dvorišče. Ob cesti, ki pelje proti Ple-terjam, pa bo uredila lokal mirenska DANA. Služil bo za prodajo alkoholnih in brez-ahkoholnoh pijač na drobno. Obetajo, da bodo prodajali svoje pijače po tovarniških cenah. P. M. Šolniki so se zbrali na Prevolah 18. junija je bil na Prevolah v Suhi krajini sestanek članov sindikalne podružnice prosvetnih delavcev Žužemberk. Pogovorili so se o reformi in šolstvu, o šolskih skupnostih in o novem učnem programu. Sindikalna podružnica prosvetnih delavcev v Žužemberku si prizadeva, da bi bili njeni člani čimbolj seznanjeni s spremembami in z nalogami, ki čakajo prosvetne delavce. Pozdraviti velja lepo pobudo, da se zbero vsakič na eni izmed s-uhokranjskih šol. VSEM UPOKOJENCEM IN INVALIDOM Komisija za stanovanjske zadeve upokojencev in invalidov občine Novo mesto poziva upokojence in invalide iz območja občine Novo mesto, ki nimajo stanovanja ali imajo neprimerno stanovanje, da se do 1. septembra 1966 javijo Društvu upokojencev, ki dela za območje, na katerem živijo. ji nasproti pošle, je že tako razžrla rja, da ni več Čitljiv. Morali bi ga zamenjati, saj tak, kakor je zdaj, nikakor ni mestu v okras. ■ KER IMAJO V INDUSTRIJI OBUTVE od 11. do 26. julija kolektivni dopust, bodo v tem času prebelili prostore in očistili stroje. Na dolgoletno željo občanov bodo prestavili tudi kamnito ograjo pri tovarni in tako razširili pločnik. Razen tega bodo skupno s podjetjem »GORJANCI« uredili nasproti tovarne lokalno avtobusno postajo. D RAZBITA STEKLA na svetlobnih kažipotih pri hotelu Kandi-ja visijo kot Damoklejev meč nad glavami pešcev. Cestno podjetje bo moralo razbita stekla čimprej odstraniti, da ne bo prišlo do nesreče js KOMISIJSKA PRODAJALNA je po odločbi občinske skupščine Novo mesto zaprta od 15. do 31. julija letos. Prav tako je zaradi preurejanja zaprta tudi cvetličarna v Ulici komandanta Staneta, to je nasproti prodajalne čevljev ALPI-NA. g -NA PREDVEČER PRED DNEVOM VSTAJE bo priredil Zavod za kulturno dejavnost ob 20.30 na Loki iilmsko predstavo na prostem. Vstopnice bodo po enotni ceni 100 S din. Predvajali bodo partizanski film »Konjuh planino«. V slučaju slabega vremena, bo predstava v Domu kulture po enaki ceni. 2*. julija, na dan vstaje, zjutraj, pa bo novomeška godba na pihala priredila budnico. P V PONEDELJEK je bil živilski trg zelo dobro založen. Največ je bilo paradižnika, asa katerega so zahtevali 200 do 260 S din; kumaro so bile po 200 S din, breskve po 280 S din, hruške po 200 S din, mleko po 140 S din, krompir po 100 S din, precej pa je bilo tudi jajc (po 60 S din). Razen živil in zelenjave je bilo precej stojnic zasedenih z obutvijo in igračkami. Na prodaj je bilo tudi veliko cvetličnih lončkov. Bi GIBANJE PREBIVALSTVA — Rodile so: Anica Škrabec iz Novega mesta, Glavni trg 19 — Tomaža; Anica Kozjan iz Novega mesta, Kandij.ska 7 — Damjana, Neža Pir-kovič iz Novega mesta, Kandijska 4 — Andreja, Ljudmila Gorenc iz Novega mesta, Prešernov trg 4 — Emilijo in Milena Malenšek iz Novega mesta, Koštialova 23 — Jožeta. Bajramović spet prodaja Republiška sanitarna inšpekcija je na pritožbo Jašar-ja Bajramoviča spet odobrila prodajanje slaščic in sladoleda v njegovem lokalu na Cesti kom. Staneta. Postavila je sicer določene pogoje, ki pa jih je Bajramovič že izpolnil. Medtem pa teče na sodišču kazenski postopek protiBajra-moviću zaradi zastrupitve otrok. Predlog za kaznovanje je vložila občinska sanitarna inšpekcija. skega odbora ZB, NOV, organizacije za gospodarjenje s stanovanjskimi hišami in občinske skupščine. V komisiji so: Lojze Mirtič, predsednik, Mercel Godnik, tajnik, oba kot predstavnika društev upokojencev, Anton Pire, član, kot predstavnik ObO ZB NOV, Franc Golob, član, kot predstavnik Stanovanjskega podjetja Novo mesto in Franc Smolič, član, kot predstavnik ObS Novo mesto. Upokojencem in invalidom, ki nastopajo pri gradnji sami, kot investitorji, se lahko odobri kredit do največ 10.000 N din, ob lastni udeležbi najmanj 30 odst. predračunske vrednosti gradnje, z dobo vračila najdalj na 10 let z 2 odst. obrestno mero. Omenjeni sklep republiške skupščine za socialno zavarovanje pomeni šele začetek reševanja stanovanjskega vprašanja upokojencev in invalidov. Odveč bi bilo pričakovati, da bodo lahko zdaj vsi stanovanjski problemi rešeni čez noč. Preden bomo to dočakali, bo preteklo še nekaj časa, zato bo prav, če bodo upokojenci in invalidi pri prijavah svojih stanovanjskih problemov objektivni, da bi komisiji kar najbolj olajšali delo. V šentjernejski dolini je že nekaj kmetov, ki so si kupili traktorje. Prvi med njimi je Tone Golob iz Sel, ki pravi, da je zelo zadovoljen s strojem, ima pa težave s priključki in rezervnimi deli, ki so precej dragi. Želja mnogib kmetov je, da bi si olajšali svoje delo, vendar bodo pri nas težave z nakupom še precej časa, saj naša industrija ne zna izkoristiti priložnosti. Na sliki je Tone Golob, ki s traktorjem žanje in veže snopje. (Foto: Polde Miklič) OB RAZSTAVI PROGRAMA URBANISTIČNEGA RAZVOJA Rešimo, kar se še rešiti da! Perspektivni urbanistični načrt, hi je bil pravkar dan javnosti na ogled, upravičuje zaskrbljenost, ki se poraja ob njem. Ureditev katerega koli urbanega področja je v današnjih kompleksnih vidikih prerastla klasično obravnavanje problemov, ki se vanj vključujejo in so bili doslej vezani le na ožjo naselitveno področje. Postalo je neizogibno, da se obravnava v širšem, regionalnem okviru, in to ne le glede primarnega prometnega omr&Jfia, ampak tudi glede coniranja in občutljivejšega urejevanja celotnega naselitvenega prostora. Plan&rji bi morali v 1. delu svojega elaborata kritično oceniti današnje stanje, ki je rezultat samovoljnega, skrajno nepremišljenega parcialnega obravnavanja posameznih predelov brez kakršnega koli jasnega in tehtnega programa. Današnje stanje kaže ob pomamfkanju smiselne koncentracije ekonomsko in prostorsko definiranih sosesk in izrazito raztreseno (disperz-no) naselitev, ki je ob sorazmerno majhni gostoti zasedla do malega vse naselitveno področje. V bistvu je to stanje glede eticonomienostn skrajno slabo, odveč pa je dodati, da je sedanja podoba mesta v širokm okviru naselitvenega prostora tudi v estetskem oziru katastrofalna. Ekonomika in estetika nista nezdružljiva pojma, še vač, pomanjkljivosti v enem se morajo nujno izraziti tudi v drugem; reševati ju je treba sočasno in ne medse bojno izolirano. Sedanji urbanistični načrt prevzema enostaimo vse, kar je bilo v zadnjih usodnih denetih letih brez pravega preudarka realizirano oziroma programira- NOSEČNICE! Ponovni PREDPORODNI TEČAJ na porodniškem oddelku splošne bolnišnice Novo mesto SE PRIČNE 27. JUL. 1966 ob 16. uri in bo ob sredah in petkih skozi 3 tedne. no, dodaja pa k temu še no vo, in v horizontalni smeri še bolj do nasičenosti okupira že tako zelo prostrano naselitveno področje; okupira celo take predele, ki bi morali že po svoji morfologiji in vrednotah ostati zunaj gradbenih con in dopolnjevati zaščiteni inventar. Primarno prometno omrežje rešuje načrt v ozkem osrednjem območju, s tem pa z velikimi investicijami, ki jih bo njegom realizacija potrebovala, ne izboljšuje bistveno kritičnega stanja, ampak ga celo š« bolj komplicira. Danes se vsepovsod v svetu, pri nas nekoliko z zamudo, lotevajo oživitve novih kompleksnili sosesk, ki naj imajo z vsemi neobliodnhmi elementi izrazit urbani značaj, in je problem le v tem, kako posamezne avtonomne soseske med seboj in s starim urbanim jedrom gibko povezati. Rezidtat takšne usmeritve bi bil ta, da bi bila pri sorazmerno majhni izrabi površine dosežena velika naselitvena kapaciteta, vse neobhodne komu-nalno-tehnične dopolnitve bi bile ekonomično osredotočene na sorazmerno majhnUi površinah, ljudje bi imeli zavest in občutek, da žive v urejenem mestnem okolju, ustvarjeni bi bili kontakti med njimi, vse bi bilo pri roki, kar rabi meščan pri svoje?n fizičnem in psihično-emocionalnih manifestacijah. Pri tem pa bi se sprostile razsežne površine, ki bi bile namenjene rekreaciji in bi predstavljale rezervo za bo dočnost. Ni naš namen, pa tudi popolnoma zgrešeno bi bilo, če bi ob tej priliki brez temelji-tejšega študija prešli k oceni posameznih elementov, ki jih vsebuje predloženi urbanistični načrt. Zato v popolni zavesti odgovornosti predlaga mo občinski skupšdhni, naj povabi prominentne strokovnjake, ki naj bi ta elaborat preučili in predložili skupščini strokovni ekspoze. V javni obravnavi naj bi bila skupščina seznanjena z aktualnim urbanističnim načrtom, s pripombami občanov in z ekspozejam strokovnjakov. V Ljubljani, 20. junija 1966 MARJAN MUSIČ BOŽIDAR JAKAC JANKO JARC Pripomba uredništva: Zgor nje pismo so podpisani tovariši poslali novomeški občinski skupščni. Kot je razvidno iz objave sveta za urbanizem v zadnja številki Do. len j skega lista, je predlog za sestavo strokovne komisije bil že upoštevan. K tehtnemu sodelovanju na razpravi o osnutku programa razvoja Novega mesta, ponovno vabimo vse meščane in strokovnjake. Prosimo tudi, naj bodo sestavki pisani kar najbolj preprosto in razumljivo! Lepo razumevanje za bolnega tovariša Na pobudo sindikalne podružnice so v novomeški tovarni zdravil Krka organizirali zbiralno akcijo med člani kolektiva. Nekega člana tega delovnega kolektiva je zahrbtna bolezen priklenila na posteljo, ima pa precej številno družino, zato so zanj zbirali pomoč. Pri tem so se zaposleni res lepo izkazali, saj ni bilo nobenih izgovorov, temveč je vsak rade volje segel po denarnici. Marsikdo je pripravljen bolnemu kolegi še drugače pomagati, če bi bilo potrebno. V obratu Ločna je bilo mnogo darovalcev, ki tovariša sploh niso poznali in vendar ni nihče odklonil pomoči! V enem tednu je kolektiv zbral več kot 200.000 starih dinarjev. Zaradi izrednega razumevanja za to sindikalno akcijo zaslužijo darovalci vso pohvalo. Lahko bi jih posnemali tudi v drugih kolektivih! MARJAN GREGORČIČ Šunjić - brzopotezni prvak za junij Na brzoturnirju za mesec julij je ponovno zmagal m. k. Vitomir Šunjič z 9,5 točkami in eno samo izgubljeno partijo s Petkovičem. Drugo in tretje mesto sta si razdelila Jurij Picek in Tomislav Petkovič z 8 točkami, četrto do peto mesto sta dosegla Tone Skerl in Tone Sporar s 7 točkami in pol, šesto pa s 7 očkami Nagi-Navedenih šest si je priborilo pravico neposrednega nastopa na brzoturnirju za mesec avgust. Zanimivo je, da je razlika med 6. in 7. (Adamič 4 in pol) kar 2 točki in pol; to priča, da so avgustovski finalisti bdli ostalim premočni. Osmo mesto je zasedel s 4 točkami Roman Keržan, deveto in deseto mesto sta si s 3 točkami in pol razdelila Udir in Bjelanović, enajsti je bil Kranj (2,5), zadnji pa Hrovatič (0,5). Prehodni pokal v obliki lesene šahovske trdnjavice je tako zopet v šunjičevih rokah. JEK Ob Krki veliko turistov V slikoviti pokrajini ob gornjem boku Krke, kjer se Se neoskrunjena reka vije po ozkem kanjonu in tu in tam bobni čez slapove, se vedno-raje ustavljajo tujci. Med njimi je vedno več tujih ribičev, ki namakajo trnek in skušajo ujeti čimveč sladkovodnih rib. D. G. GOSTINSKO PODJETJE RESTAVRACIJA SENOVO razpisuje prosto delovno mesto upravnika podjetja Pogoji: kvalificiran gostinski delavec s 3-letno prakso na vodilnem delovnem mestu. Rok prijave je 27. julij 1966. Osnovna šola ŽUŽEMBERK razglaša prosti delovni mesta 1. otroške negovalke v predšolskem vzgojno-varstvenem oddelku, 2. snažilke na osnovni šoli Žužemberk. Pismene prijave za prosti delovni mesti sprejema svet šole 8 dni po objavi v Dolenjskem listu. Kandidati za delovno mesto pod 1. naj predložijo še kratek življenjepis. SVET OSNOVNE ŠOLE ŽUŽEMBERK Komisija za delovna razmerja trgovskega podjetja na debelo in drobno DOLENJKA, Novo mesto razglaša prosto delovno mesto PRODAJALKE v prodajalni »Potrošnja« v Škocjanu Pogoj: kvalificirana trgovska delavka z nekaj let prakse v mešani stroki. Rok za priglasitev je do 31. julija 1966. Čas je, da odpravimo tabu v Dol. Toplicah V BOJU ZA UVELJAVITEV SAMOUPRAVLJANJA Tuji državljan G. Grumov ■i Berlina je prišel v Dol. Toplice z namenom, da bd ostal tam en mesec. Zase in 2a soprogo je najel v zdravi, fcšču apartman- G- Grumov je prišel k nam, ker je vnet športni ribič, in ker je že ve-frko slišal o ribjem bogastvu naših rek- Drugi dan po prihodu se je vrnil okoli 19.30 Ure v zdravilišče s krajšega izleta v okohco. Z ženo sta se preoblekla in odšla na ve oarjo. Bila sta nemalo prese, nečena, ko jima je natakar °b 20. uri zvečer povedal, da večerje ne .moreta več dobiti. Natakar se je pri tem držal zelo samozavestno in je bil videti začuden nad dejstvom, Qa obstajajo tudi gostje, ki °e vedo, da kuhinja v zdravilišču po 20. uri ne dela več-G- Grumov je s soprogo ozlo-voljen odšel v posteljo brez večerje. Naslednjega dne zjutraj je kljub opravičilom, s katerimi so mu skušali pojasniti večerni spodrsljaj, brez besede plačal, kar je imel plačati, in odšel lovit ribe na Tirolsko. V četrtek, 14. julija dopol. dne, je prišlo na avtobusnem postajališču v Dol. Toplicah do fizičnega obračuna med tovarišicama J. P. in V- K. Vzrok pretepa (gledalo ga je precej Topličanov in veliko gostov), so neurejeni odnosi v zdravilišču. Tov. V. K. je po pretepu hlipala: »Saj nič ne pomaga! Saj mu nihče nič ne more! Saj bo vse podkupil, da bodo molčali!« Kot povedo Topličani, je s tem mislila na direktorja zdravilišča Dol. Toplice Viktorja Kečkeša. Tov. V. K. je morala po pretepu zaradi poškodb iskati pomoč pri zdravniku. Oba dogodka sta po svoje značilna, saj kažeta na neurejene odnose v zdravilišču. In končno: vse doslej, razen govoric po vogalih, v Dol- Toplicah ni bilo javne razprave o nezdravih odnosih v zdravilišču. Javni obračun na ce. sti pa je, če'nič več, vsaj načel nepremakljivi tabu, ki že toliko let lebdi nad zdraviliščem. Zdravilišče v Dol. Toplicah je bilo v zadnjem desetletju že nemalokrat vzrok mnogih govoric, ki so se večinoma začenjale z imenom direktorja Viktorja Kečkeša. Ljudje so govorili o Kečkeševem nemo. gočem odnosu do podrejenih ljudi, o tem, da s svojimi postopki popolnoma negira samoupravne organe, o njegovi samovolji, o slabem odnosu do pacientov v zdravilišču, o nemorali in še o drugem- Našteli smo samo nekaj Številke govore o slabem vedenju V brežiški občini so bili od januarja do junija kaznovani 104 kalivci javnega reda in miru - Cestnoprometne predpise je kršilo 292 ljudi — Število vinjenih voznikov kljub visokim kaznim ne upada /Občinski sodnik za prekrške v Brežicah je od januarja do junija letos kaznoval 104 občane zaradi kršitve javnega reda in miru. Deset obtožencev je obsodil četo na zaporno kazen. Največ kazni je bilo izrečenih za slabo obnašanje na javnih mestih in za pretepe. To je zanimiv podatek, saj si ob- čani najbrž niti ne mislijo, kako pogosto se neprimerno vedejo. Potem se pa včasih sprašujejo, od kod prestop ki mladoletnikov. Zgledi vle čejo, slabi pa še toliko bolj Večkrat je sodnik obravna val tudi neprimerno vede nje do uradnih oseb, pred vsem do delavcev Ljudske milice. Osnovna šola Kočevje razpisuje za šolsko leto 1966/67 naslednje ŠTIPENDIJE — 2 štipendiji. na pedagoški akademiji — matematika, fizika — 1 štipendijo na pedagoški akademiji —- tehnični pouk — 1 štipendijo na pedagoški akademiji — razredni pouk Prednost imajo prosilci višjih letnikov, učenci z boljšim učnim uspehom in tisti, ki stanujejo na območju občine Kočevje. Prosilci morajo vložiti prošnje komisiji za štipendije pri osnovni šoli Kočevje in jih kolkovati z 250 Sdin državne takse. Prošnji je treba priložiti: življenjepis, zadnje šolsko spričevalo, potrdilo o premoženjskem " stanju prosilca in staršev ter potrdilo o višini osebnih dohodkov staršev. Vsako prilogo je treba kolkovati s 30 Sdin državne takse. — Rok za vlaganje prošenj je 30. julij 1966. OSNOVNA ŠOLA KOČEVJE Zaradi neupoštevanja cest-noprometnih predpisov je bilo kaznovanih 292 ljudi. V 49 primerih je prekrškom botroval alkohol, zaradi vinjenosti je bilo kaznovanih 49 voznikov motornih vozil in dva kolesarja, štiridesetim so odvzeli vozniška dovoljenja, štirim pa potrdila o znanju cestnoprometnih predpisov. Kljub temu da so denarne kazni za vinjenost med vožnjo precejšnje, število vinjenih voznikov ne upada. Na cesti se ljudje vse premalo zavedajo, da v takšnem stanju spravljajo v nevarnost sebe in druge. Vid Veljak obsojen na 2 leti Včeraj se je na novome škem sodišču zagovarjal obrtnik Vid Veljak z Grma, zaradi prometne nesreče, v kateri je izgubila življenje frizerska vajenka M. Petrič. Veljak je priznal dejanje in krivdo brez obotavljanja. Sodišče mu je prisodilo 2 leti strogega zapora, kot varstveni ukrep pa odvzem vozniškega dovoljenja za dobo 5 let. FANTOMASOVI ZLOČINI — FANTOM AS! — Kaj ste rekli? — Rekel sem FANTOMAS! — A kaj to pomeni? — Nič in vse! — In kdo je to? — Nihče... a vendar nekdo! — Kaj dela ta nekdo? To boste zvedeli v novem napetem pustolovsko kriminalnem romanu FANTOMASOVI ZLOČINI, ki je navdušil najširšo svetovno javnost. Roman FANTOMASOVI ZLOČINI bo na voljo že 25. julija 1966 v upravi Večera, pri raznašalcih časnikov in v vseh kioskih in trafikah, kjer prodajajo BE-ČE romane. Ne pozabite, FANTOMASOVI ZLOČINI še ta mesec! BE-ČE BE-ČE BE-ČE BE-ČE BE-ČE BE- poglavitnih grehov. Viktor Kečkeš je bil kot direktor zdravilišča od samoupravnih organov zdravilišča, od predstavnikov družbenih organizacij in oblastnih organov, pa tudi od posameznikov v kolektivu že večkrat opozorjen, naj preneha s takšnim neprimernim vedenjem. Opozorila pa je vedno ignoriral, celo več: ljudem, ki so kritizirali njegove postopke, je pripovedoval, »da njemu nih. če nič ne more, da ga ščitijo ugledni ljudje z okraja in republike in da bo vsakemu zamašil usta« . . . V sorazmerno majhni 50-članski kolektiv je od leta 1955 do 1963 prišlo in ga zapustilo 203 ljudje, kar pomeni, da se je kolektiv zamenjal v tem obdobju kar 4-krat. V Dol. Toplicah, pa tudi drugod se občani ob tem podatku nemalokrat sprašujejo: »Kako to, da ob toliki fluktuaciji ni bilo mogoče zamenjati enega samega člove. ka — Kečkeša?!« Zaposleni so neprestano izpostavljeni Kečkeževi samovolji (surovo je ravnal z vajenci, jih gnusno zmerjal, vajenci niso dobivali predpisane denarne nagrade, člane kčlektiva je obkladal z najbolj -prostoškimi izrazi, kar velja zlasti za ženske, nič koliko uslužbenov je preprosto nagnal iz službe brez rednega postopka, če pa ni šlo tako, jih je gnjavil toliko časa, da so sami dali odpoved itd., itd.). Pri raznih organih in organizacijah je kopica pritožb, prijav in protestov, vendar so vse doslej ostale brez učinka! Tudi vsi poizkusi lokalnih organov in vodstev družbenih organizacij, ki so skušali z izjemnimi posegi pripomo- či k razvoju samoupravljanja v zdravnišču, so ostali brez učinka. Viktor Kečkeš je vse takšne poizkuse premeteno obšel tako, da je odlašal sklic sestankov, na katerih naj bi tekla razprava o nepravilnostih, medtem pa zastrašil prizadete v kolekti. vu. Če je bilo po vsem tem še vedno »vroče«, je hitro odpotoval in prepovedal med svojo odsotnostjo sklicati sestanek. Na ta način so posamezni primeri utonili v pozabo, Kečkeš pa je k starim samovoljam dodajal vedno nove in nove. Ko mu je bilo v razgovoru nekajkrat jasno predočeno, da družba njegovih postopkov, popolnoma ou-jih naši socialistični in samoupravni ureditvi, ne more trpeti, je pristal na upokojitev, pa nato dano obljubo vedno prelomil ■. . Po IV. plenumu naši delovni ljudje in občani z zaupanjem gledajo v prihodnost in pričakujejo, da se bo marsikaj obrnilo na bolje, ter da se bo samoupravljanje hitre, je razvijalo- čas je torej, da po mnogih brezuspešnih poizkusih odgrnemo tabu, ki še vedno lebdi nad zdraviliščem v Dol- Toplicah. Čas je, da odkrito pogledamo dejstvom v oči in da naredimo konec samovolji in izigravanju delavskega samo. upravljanja v zdravilišču. Odveč bi bilo, če bi kot samo-upravljavci in občani pričakovali, da bo naredila v zdravilišču red neka »država« ah neka sila iaven nas! Odpraviti samovoljo in zagotovi td samoupravljanje je predvsem velika naloga kolektiva, v katerem je prav gotovo toliko moča in zdravih sil, da bo to zmogel. Vse družbene organizacije v Dol. Toplicah, vsi Topličani in abčrinska vodstva družbenih organizacij pa so kolektivu dolžni pri tem kar najbolj pomagati! Topličani pa so bo dolžni tudi samim sebi, saj je senca samovolje iz zdravilišča padla na vse Dol. Toplice in je bilo enake samovoljne posege kot v kolektivu zdravi hšča čutiti tudi pri delu družbenih orga. nizacij in društev v kraju! DELOVNA SKUPNOST OSNOVNE ŠOLE PREVOLE razpisuje delovna mesta predmetnega učitelja ali učitelja za slovenski jezik in angleški jezik, predmetnega učitelja ali učitelja za matematiko in fiziko, predmetnega učitelja ali učitelja za zgodovino in zemljepis, predmetnega učitelja ali učitelja za kemijo in biologijo, 2 učiteljev za razredni pouk za podružnico Sela-Ilinje. Dodatek za težje delovne pogoje 13.700 oziroma 20.000 starih dinarjev. Samska stanovanja so na razpolago. LOV ZA "■ Đ NACISTIČNIM ZAKLADOM H »Razumem,« je dejal odvetnik. »Toda, dragi Pleig, čeprav mi je žal, vam ne morem pomagati. V tistih zabojih so najbrž milijarde in s 15 odstotki, ki mi jih ponujate, bi obogatel. Toda dobro vem, kakšni so vaši prijatelji v Nemčiji. Z nacisti ne maram sodelovati.« Fleig se ni zmedel. Nadaljeval je: »Pričakoval sem takšen odgovor. Toda kaj bi porekli, če bi vam dokazal, da moji prijatelji pri vsej zadevi sploh niso pomembni?« »če bi bilo tako, bi sprejel,« je odgovoril Cancellieri. »Prav. će vas zadeva zanima,« je nadaljeval Fleig, »bi vam priporočil, da začnete s ^redhodriimi pripravami. Sporočil vam bom, ko bom prekinil z dosedanjimi prijatelji v Nemčiji.« Dogovorila sta se in Fleig je odšel. Odvetnik je vnovič slišal za Fleiga šele junija 1955 in nato avgusta istega leta. Toda v vsem tem je bilo nekaj čudnega. Marsejski odvetnik je namreč dobil v pismu le izrezke iz nemških časopisov, v katerih rti pisalo drugega kot to, da so v Nemčiji ujeli in obsodili nekatere esesovce in gestapovce, ki so jih že dolgo iskali. Na ovojnicah je bil žig pošte v Frankfurtu. Pošiljal jih je Fleig, čeprav ni bilo nikjer označeno, da je to on. S tem je hotel nekaj povedati. Mogoče to, da so njegovi prijatelji tudi po njegovi zaslugi prišli v ječo! Septembra 1955 je odvetnik Charles Cancellieri prišel v stik z Lowel-lom Voorhiesom, direktorjem tiste družbe za dviganje potopljenih ladij v Genovi. Voorhies je poslušal, kaj mu ima povedati, in tako obširno poročal centrali družbe v Ameriki. Ta je odgovorila, da sprejme predlog, to je, da bo. organizirala odpravo v kor-ziške vode, da bi dvignili potopljeni zaklad. Toda odvetnik Canciellieri ni hotel imeti nevšečnosti s francoskimi oblastmi, zato je tudi njim vse povedal. Dejal je, da brez Fleiga ne bodo niče- sar dosegli. Oblasti so mu zagotovile, da se Fleigu, če bo prišel na Korziko, ne bo nič zgodilo, zaklad, ki bi ga dvignili, pa naj razdelijo na štiri dele: francoski državi, Fleigu, Cancellieriju in Voorhiesu ... če bodo seveda sploh kaj potegnili na svetlo. Fleig je v začetku 1956 pisal Cancellieriju in mu dal naslov, kam naj mu piše v Munchen. Odvetnik mu je odgovoril in mu sporočil podrobnosti o tem, kar je ukrenil. Svetoval je Fleigu, naj se, brž ko bo pripravljen, poveže neposredno z Lovvellom Voor-hisom v Genovi. Minilo je leto in nič se ni zgodilo. Marca 1957 je odvetnik Charles Cancellieri umrl v Niči. Bil je zadnji, Id je neposredno govoril o zakladu na morskem dnu oziroma si o tem dopisoval s Fleigom. Toda 14. avgusta 1958 je Lovvell Voorhies v Genovi prejel pismo oziroma samo ovojnico, v kateri je bil izrezek iz časnika Baverische Wochen-echo. »Bivši major SS Rolf Dieterle,« je pisalo na izrezku, »ki so ga že zdavnaj obsodili v odsotnosti zaradi zločinov nad nemškim prebivalstvom in nad prebivalci okupirane Italije v letih 1943 in 1944, je bil aretiran in obsojen pred sodiščem v Leipzigu na dosmrtno ječo. Dieterle je živel v Leipzigu pod lažnim imenom s svojo ženo italijanskega rodu, ki se imenuje Con-cetta Mirandi. Prijeli so ga na osnovi anonimne prijave, ki je prispela iz Miinchna.« Zanimivo je, da so Dieterla ujeli in obsodili v Vzhodni Nemčiji, ne v Zahodni. K časopisnemu izrezku je bil pritrjen listek, na katerem je pisalo: »G. Voorhies, sedaj sem torej izpolnil dogovor z g. Canellierijem. Brž ko bo mogoče, vam bom telefoniral v Genovo. Kmalu bomo prispeli na cilj.« Od takrat čaka Lovvell Voorhies v svoji pisarnici v Genovi, a nihče se ne oglasi, čeprav so minila že leta, odkar mu je Peter Fleig pisal iz Miinchna. Zaklad, vreden več milijard, je še vedno v morju pred Korziko, nedaleč Bastile. Kaj se je zgodilo z zagonetnim Petrom Fleigom, čemu se ne oglasi, je skrivnost. Lowell Voorhies je pripravljen čakati še naorej. Kako dolgo? KONEC * TEM TEDNU VAS ZANIMA Sobota, 23. julija — Bianislav Petek, 22. julija — Dan vstaje Nedelja, 24. julija — Kristina Ponedeljek, 25. julija — Jakob Torek, 26. julija — Ana Sreda, 27. julija — Scrgej Četrtek. 2«. julija — Zmago Dragi mami in stari mami Ani Potočar iz Gor. Stare vasi pri Šentjerneju želita za njen praznik vse najboljše in še mnoga zdrava leta «'n in '•■ffrfca / druži- Ob bridki izgub) moje drage žene, mame ALOJZIJE ŠPRAJCER iz Novega mesta se iskreno zahvaljujemo hišnei/ svetu, Komunalnemu podjetju, zdravnikom in strežnemu osebju kirurgičnega oddelka splošne bolnice Novo mesto, vsem darovalcem vencev in cvetja, vsem, ki so nam izrekli sožalje in jo spremili na njeni zadnji poti. Žalujoči mož Alojz, sinova Jože in |)r:ur:> v centru Črnomlja -- 1 dvosobno stanovanje, 80,52 m2 in 2 samski sobi, vse-ljivo septembra — ter delavnico s skladiščem, vseljivo konec leta — Dogovor! Niko Boljkovac, Kolodvorska 1. PRODAM novo dvojno pomivalno korito iz nerjaveče pločevine. Cesta herojev 48, Novo mesto. ZAKADI SELITVE ugodno prodam kompletno kuhinjsko opremo: omaro za obleko — orehova korenina, divan (vse ročno delo), šivalni stroj BAGAT in nov kombiniran štedilnik. Zemva, Trebnje 36. PRODAM sobno kredenco. Hlad-nikova 2, Novo mesto. PRODAM TELEVIZOR znamke RIZ. Vprašajte pri Kati Jurjev-čič, Semič št. 25. PRODAM kuhinjsko pohištvo, divan, pomivalna korita. Naslov v upravi lista (780/66). POCENI PRODAM majhen plinski kuhalnik na petrolej (primeren za vikend), dve hrasto vi. karnisi, eno rezervno kolo za avto ali gumi voz 15 col s plaščem in zračnico in luster s tremi žarnicami. Naslov v upravi lista. CENIK: vsak oglas do 10 besed — t) novih din, vsaka nadaljnja beseda 1 novi dl nar Za naslov v upravi U sta. pribitek 1 nov; dinar — Redni zasebni naročniki Do lenjskega Usta imajo pri »sen f—lih oglasih, zahvalah, osmrtnicah čestitkah, preklicih in pod objavah 20 odst po-Dusta PRODAM SKORAJ NOV plinski štedilnik s pripadajočo bombo, tudi na ček. Jereb, Majde Sile 13, Novo mesto. UGODNO PRODAM spalnico. Naslov v upravi lista (782/66). ZAKONSKI PAR z otrokom nujno potrebuje sobo in kuhinjo v mestu, Bršlinu ali bližnji okolici. Plačam dobro. Ponudbe pošljite na naslov Rade Stankovič, V. P. 1394-3, Bršlin, ali se oglasite o-sebno vsak dan od , 6.—12. ure na gornji naslov. REALITETNA AGENCIJA LIL B-UANA, Krekov trg 10/, tel.: 315-766, proda: molzno napravo »Mule«, 5 napajalnikov, betonski mešalnik — traktorski, 1500 zidnih blokov, 900 rapid nosilcev, 1500 zidakov, 100 salonitnih plošč, trosilec za umetni gnoj, traktorske gosenice, 2 dvoosni prikolici, železno cisterno, avto »Hanomag« in OM, gostilniško hišo pri Ljubljani. TAKOJ KUPIM manjšo hišo ali dvosobno stanovanje v Novem mestu. Naslov v uoravi lista (771/66). KUPIM leseno ali kovinsko avto-garažo, tudi rabljeno. Naslov v upravi lista (765 '66). TAKOJ SPREJMEM dva pečarja. Stanovanje zagotovljeno. Ivan 2agar, pečarstvo. Ljubljana, Vod matska 2/II. VAJENCA z veseljem do tapetni-ško-dekoraterske obrti sprejme takoj Štefan Grahek. tapetnik, Brežice. SPREJMEM krojaško vajenko. Janez Mohorčič, Stara cesta 18, Kranj. I SCEM opremljeno sobo v Brežicah, blizu osnovne šole — septembra. Naslov v upravi lista (786/66). NUJNO POTREBUJEM stanovanje v Novem mestu. Plačam dobro, tudi vnaprej. Naslov v upravi lista (785/66). I OPKKMLJENO SOBO oddam dvema samskima ženskama. Bršlin 39, Novo mesto. K 7-LETNI HČERKI Iščem dobro starejšo gospodinjo. Nudim dosmrtno oskrbo. Franc Kopinč. Gaber je 1, p. Dobova PRIUČENO ali kvalificirano kuharico ter dekle — dobro raču-narko, ki ima veselje do strež be, išče gostinsko podjetje. Nastop takoj .ali po dogovoru. Ponudbe pošljite na upravo lLsta. IŠČEM ŽENSKO za varstvo otroka in za pomoč v gospodinjstvu. Naslov v upravi lista (778/66). IŠČEM GOSPODINJSKO POMOČNICO za takoj. Možnost priučit-ve kuhanja. Ponudbe na naslov: Hanuš, Bled. Jelovška 20. POROČNE PRSTANE po zadnji modi izdeluje zlatar v Ljubljani, Gosposka 5 (poleg univerze). VSAK DAN: poročila ob 5.15, .6.00, 7.00, 8.00, 12.00, 13 00, 15.00 17 00, 19.30, 22.00. Pisan glasbeni spored od 4.30 do 8.00. PETEK, 22. JULIJA: 6.00—8.00 Zvoki- za praznično jutro! 8.05 Umetniška pripoved — Janez Potrč: Piavijica o Vanču in Lenki. lO.O(K) »Pot v zmago . . .«. 11.00 Turistični napotki za tuje goste. 13.30 Ustvarjalnost in človečnost NOB 14.30 Slovenske narodne pe-srni. 16.00 Post festum Zagreb 66. 18.00 Radijska igra — Ciril Zlobec: Moika leta našega otroštva. 20.25 Lažja orkestralna glasba. 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih. 23.05 »Poletni pastorala. SOBOTA, 23. JULIJA: 8.05 Glasbena matineja 9.15 Počitniški pozdravi. 10.15 Operni koncert. 11.00 Turistični napotki za tuje goste. 11.15 Nimaš-prednosti! 12.30 Kmetijski nasveti — In . Zvonimir Simčič: Perspektive briškega vinogradništva in vinarstva. 12.40 Ansambel Borisa Kovr.TTl-EXPORT, S. Francesco 41, Trst lodij. 20.00 Panorama zabavnih melodij. TOREK, 26. JULIJA: 8.05 Glasbena matineja. 9.16 Sprehod z velikimi zabavnimi orkestri. 11.00 Turistični napotki za tuje goste 11.15 Nimaš prednosti! 12.30 Kme^ tijski nasveti — Inž. Ciril Remic: Poslovno tehnično sodelovanje gozdarstva in lesnopredelovalne industrije pred odločitvijo. 12.40 Ansambel Lojzeta Slaka in Veseli riribovci. 13.30 Priporočajo vam . . . 15.40 V torek na svidenje. 17.06 Znameniti solista v ansamblih. 18.15 Vrtimo globus zabavnih zvokov. 20.00 Koncert zbora RTV Beograd. 20.20 Radijska igra — Miroslav Feldman: V zaledju. 21.35 Iz fonoteke radia Koper. SREDA, 27. JULIJA: 8.05 Glasbena matineja. 9.00 Aleksander Po-pović: Mali bonton. 10.45 človek in zdravje. 11.00 Turistični napotki za tuje goste. 11.15 Nimaš prednosti! 12.30 Kmetijski nasveti — Inž. Janez Saksida: Letošnji poskusi z oljnicami in možnosti proizvodnje. 12.40 Iz narodne zakladnice. 13.30 Priporočajo vam . . . 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.30 Narodno pesmi in plesi iz Madžarske. 18.15 Iz naših studiov. 19.05 Glasbene razglednice. 20.00 »Glasba ne pozna meja«. ČETRTEK, 28. JULIJA: 8.05 Glasbena matineja. 9.45 Glasbena pravljica. 10.15 Z našimi pevci v popularnih operah. 11.00 Turistič- ni napotki za tuje goste. 11.15 Nimaš prednosti! 12.30 Kmotdjtetai nasveti — Inž. Marjan Sadar: Izkušnje pri pitanju živine za Izvoz v hribovitih predelih. 12.40 čez zelene trate . . . 14.05 Orkester RTV Ljubljana nam predstavlja • . . 13.30 Igrajo češke pihalne godbe. 17.05 Turistična oddaja. 18.15 Paleta operetnih melodij. 20.00 Četrtkov večer domačih posmi in na-pevov. Izvajajo: Trio Dorka ško-brneta — Vaški kvintet, pojeta Božo in Miško — Koroški akademski oktet — Veseli planšarji s pevci. -21.00 literarni večer — Prešernova beseda — III. RADIO BREŽSCE NEDELJA, 21. JULIJA: 10.20 — Poročila — Janez Volčanjšek: Po-kongresna aktivnost SZDL v brežiški občini — Vzgojna predavanja: Posledice pomanjkanja občutka varnosti in ljubezni v otroštvu — 1*131110 s taborjenja brežiških tabornikov v Bohinju — Za naše kmetovalce — Poslušate Zadovoljne Kranjce in Beneške fante — Pozor nimaš prednosti! — Obvestila in pregled kinematografov. 11.30 Občani čestitajo in pozdravljajo. TOREK, 26. JULIJA: 20.00 — Obvestila in filmski pregled — Filmska vzgoja: Ameriški film n 20.00 — Glasbena oddaja »Izbrali ste samic. Hude posledice vožnje s tujim vozilom 19-letni Franc LES iz Čateža se je 15. julija popoldne odpeljal brez vednosti staršev in brez vozniškega dovoljenja s tujim osebnim avtomobilom proti čateškim Toplicam. Med vožnjo je srečal dva znanca in ju z roko pozdravil. Medtem pa ga je na mokrem asfaltu zaneslo najprej na levo, nato na desno, odkoder je zapeljal na travnik in trčil v dve slivovi drevesi. Nato se je avtomobil prevrnil. Voznik LES je dobil udarec v prsni koš in je bil odpeljan v brežiško bolnišnico, sopotnik 12-letni Peter štrbenk pa je dobil lažjo odrgnino na desni roki Osebni avto je last nemškega državljana Heina MARGUARJA, ki ga je samo začasno pustil pri LESU na Čatežu. Škode na avtomobilu je za 10.000 N din. Trčenje tovornjakov 15. julija ponoči sta se na nepreglednem ovinku v vasi Hotemež pri Radečah zaletela s tovornimi avtomobili Marko AJDNIK iz Građenja pri šmarjeti in Josip PE-RUSIČ iz Zagreba, ki je vozil bolj po sredini ceste. Na avtomobilih je škode za okrog 3000 N din. Zaletel se je v spredaj vozeči avto Zvečer 15. julija je švedski državljan David AXELSSON vozil skozi Čatež ob Savi Pri zavijanju na desno ga je dohitel voznik osebnega avtomobila Stjepan PISK iz Zagreba in trčil v zadnji del njegovega avtomobila. Pri nesreči se je PISK lažje poškodoval, na vozilih pa je škode za 2300 N din. Prekucljaj zaradi prehitre vožnje Voznik osebnega avtomobila Janez MRGOLE, stanujoč v Belgiji, je 11. julija opoldne vozil s Telč proti Tržišču. Zaradi prehitre vožnje ga je na dveh rahlih zavojih začelo zanašati, tako da je zavozil pod cesto na njivo, kjer se je pre vrnil na streho in spet nazaj na kolesa. Voznik je ostal nepoškodovan, škode na avtomobilu pa je za 5000 N din. Motorist podrl 7-letno deklico 10. julija zvečer je v Krmelju pred gostilno PAPEŽ hotela steči preko ceste 7-letna Nevenka VA-LENCIC. Tedaj je po cesti pripe 1 jal motorist in se zaletel vanjo. Oba sta padla. Na srečo je deklica utrpela le lažje poškodbe in ni potrebovala zdravniške pomoči, motorist pa je ostal nepoškodovan Na motorju je škode za 159 N din. Z mopedom v motorista 12. julija se je Franc SMREKAR iz Vrlija peljal z motorjem po čolnarski cesti v Brežicah. Na križišč z železniško postajo je z desne strani pripeljal mopedist Stanislav MEDVESEK iz Brežic in se vanj zaletel. Na mopedu je za okrog 600 N din škode Prevrnjena prikolica Traktorist Jože TEODOROVIĆ iz Malega vrha je 12 julija vozil iz železniške postaje v Brežicah traktor in enoosno prikolico z apnom v prahu. V Glogovem brodu se je na ostrem desnem ovinku zaradi prevelikega nagiba ceste prikolica prevrnila na levo stran cestišča. Skoda je minimalna Neprevidno čez cesto 17. julija dopoldne se je po desni strani ceste iz Kostanjevice proti vasi Orehovec vračala skupina ljudi. Nenadoma je Marija ZALO-ICAR iz Orchovca stopila iz skupine in hotela prečkati cesto. S tem pa je zaprla pot motoristu Ivanu DVOJMOČU iz Ivanjše pri Kostanjevici, ki je v tem trenutku pripeljal po cesti. Motorist jo je zbil po cestišču. Pri tem je dobila poškodbe na gležnju leve noge in so jo odpeljali v brežiško bolnišnico. Krmilo mu je odpovedalo Jožetu Pečjaku iz Ljubljane Je 12. julija na vožnji iz Zagreba proti Ljubljani pri Kronovem odpovedalo krmilo. Zato ni mogel izpeljati ovinka. Zaneslo ga je čez rob ceste in po nasipu v akacijevo grmovje, kjer je tovornjak obležal na boku. Voznik je ostal nepoškodovan, na tovornjaku pa je škode za 400 N din. Tovornjak v dva metra globoki grapi Zvonko Pirkovič iz Bereče vasi je 14. julija dopoldne peljal tovornjak skozi črmošnjice. Na nepreglednem ovinku mu je odpovedala nožna zavora. Ko je zaviral z ročno, je tovornjak zaneslo na levo stran ceste. Z vzvratno vožnjo se je skušal umakniti nasproti prihajajočemu osebnemu avtomobilu, pri tem pa je zapeljal v 2 m globoko grapo in se prevrnil. Poškodovanih ni bilo, na vozilu pa je za 500 N din škode. Goreča guma povzročila ogenj na tovornjaku 13. julija se je na avto cesti pri Gmajni vnela guma na zadnjem kolesu prikolice, ki jo je vlekel tovornjak voznika Todora čeliča iz Pančeva. Ko je voznik na priključku na Gmajni ustavil, sta gorela že ponjava in del tovora. Škode j« bilo za več kot 4000 N din. Od zadaj ga je zadela 13. julija dopoldne je v križišču v Kandiji avtomobilistka Slavka Keglovič iz Novega mesta med zavijanjem na Trdinovo cesto zadela v tovornjak Vinka Rabzelja, ki jo bil namenjen proti Glavnemu trgu. Keglovičeva je trčila v zadnje kolo stoječega tovornjaka, zaradi česar je na njenem vozilu za 150 N din škode. Poškodovanih ni bilo. Zaneslo ga je v breg 13. julija popoldne je peljal Ignac Jurglič iz Puščave pri Mokronogu z osebnim avtomobilom skozi vas Vrh nad Mokronogom. Nfl nepreglednem ovinku ga je zaneslo, tako da je zapeljal v breg ob cesti in se prevrnil na bok. Poškodovanih ni bilo, škode pa je za 2000 N din. Motorist podrl deklico Motorist Anton Pajk iz Novega mesta je 13. julija peljal z mopedom po Zagrebški cesti v Novem mestu. Ko je pripeljal do mostu, je po prehodu za pešce sla 11-letna Neva Žleznikar. Mopedist je deklico podrl na tla, pri čemer je ta dobila lažje poškodbe na nogah, rokah in glavi, mopedi-.I pa je ostal brez poškodb. Nepazljivost in prehitra vožnja 15. julija zvečer je pripeljal Tone Gošnik iz Novega mesta z osebnim avtomobilom po avto cesti dO Medved jeka. Tam je bil zaradi prometne nesreče promet ustavljen. Gošnik je zavrl in ustavil, toda dr. Meta Novak iz Novega P*K sta, ki je pripeljala za njim, zavoljo prehitre vožnje in nepazljiv«*, ni utegnila zavreti in je trčila * Gošnikov avtomobil Poškodovanih ni bilo, na vozilih pa je za 200 N din škode. Vozil je po sredi ceste Ko je Marjan Meleh iz Zagreba 14. julija vozil po nepreglednem ovinku od Jesenic na Dolenjskem proti Mokricam, mu je po sredi ceste pripeljal naproti Mijo Ri»a' rič iz Sesvet in trčil v levi del N*6' lehovega avtomobila. Poškodovana sta bila voznik Marjan Meleh m sopotnica Slavica Meleh. Me!eh<>v0 so odpeljali v brežiško bolnišnico, Ribarič in njegovi sopotniki p8 r dobili pri trčenju samo odrgnil'0-Na obeh vozilih je za 15.000 N «in škode. Kombi jo je podrl Alojz Savšek, voznik splošo* bolnišnice v Novem mestu, je Jjr julija popoldne peljal kombi in*" mo avtobusne postaje v Novem mestu k bolnišnici Na sredi ctNj' je trčil v Anico Štangel, ki je l. daj prečkala cesto. Štanglova i dobila poškodbe na glavi in n°" m so ji v bolnišnici nudili zđra niško pomoč. Zopet pešec na Brodu 17. julija opoldne je prišlo & hude prometne nesreče na Broa" Julko Koščak, upokojenko z Br.fl da, ki je šla po levem robu ces proti Novemu mestu, je podrl in torlst Jože Kastelic iz Novega "Ifj sta. Kastelic se je skušal izot?11" naproti vozečemu avtomobilu i" ^ zapeljal na rob ceste, pri cenierjjj je zaneslo, tako da je drsel ne™ff metrov. Zadel je v Julko Ko*»£ ta si je dvakrat zlomila desno ' go. Motoristu in sopotniku "'J^jo nič, na motorju pa je za 50 i*0* 5kode DOLENJSKI LIST LASTNIKI IN IZDAJATELJI: Občinski odbori SZDL Brc žice, Črnomelj, Kočevje, Krško. Metlika, Novo mesto. niča, Sevnica m Trebnje UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR: Tone Gošnik (glavni H odgovorni urednik), Ria Bačer, Miloš Jakopec, Marjan L©-gan, Marjan Moškon, Tož« Prime, JožiC3 Teppev in Ivan Zoran IZHAJA vsak četrtek — Posamezna številka 50 par to" starih dinarjev — Letna naročnina 20 novih dinarjev <20OU starih dinarjev), polletna 10 novih dinarjev (1000 starih dinarjev); plačljiva Je vnaprej — Za inozemstvo 37,50 novin dinarjev (3750 starih dinarjev) oziroma 3 ameriške dolarje -~ Tekočl račun pri pdr SDK v Novem mestu 521-8-9 - NA' SLOV UREDNIŠTVA IN UPRAVE: Novo mesto, Glavni trg -> — Poštni predal 33 — Telefon: 21-227 — Rokopisov ln tov* graf i j ne vračamo — TISKA- časopisno podjetje DELO Ljubljani