358
Spomini na deželne zbore.
V deželnem zboru dunajskem
sta bila dva za kmetijsko gospodarstvo jako važna predloga stavljena pa tudi sprejeta.
Eden — poslanca Rufa in tovarišev — se glasi tako-le: ,,Vlada se naprosi podeželivdoljni Avstriji če dalj e bolj občutljivemu po manjkanju zdravnikov-kovačev (Curschmiede) na pr[praven način na pomoč priti."
Ce uže na deželi doljne Avstrije, kjer imajo Dunaj in podkovsko živinozdravsko šolo blizo in kjer so premožni kmetovalci, manjka takih izučenih kovačev, da poleg podkovstva znajo tudi navadne bolezni ozdrav-ljati, pač lahko vsak razume, kako še le v druzih rev-nisih deželah manjka takih kovačev, ki so živinozdrav-ski pomočniki, posebno pa v tacih deželah, iz katerih kovači ne morejo na Dunaj hodili se podkovstva in živinozdravstva učit, ker ne umejo nemškega jezika, brea katerega se da podkovstvo in živinozdravstvo popolno dobro naučiti. Al prejšnja leta se celo ni mislilo na to, da bi se take šole osnovale tudi za nenemške učence, — vse je bilo v Avstriji le za Nemca narejeno, za drug narod nič, le Madjan v v Peštu niso popolnem pozabili. In zarad te nekdanje vladne neČimurnosti ni skor bilo izučenega kovača v nekaterih deželah in en sam c. k. deželni zdravnik je oskrboval živino cele dežele. In še dandanes smo v Ljubljani doživeli žalostno izkušnjo , da letos mora živinozdravska šola nehati, na kateri so se 30 let izučevali kovači-zdravni ki (Curschmiede) ali živinozdravski pomočniki. Ce tudi je hvale vredno, da se nastavljajo zadnja leta c. kr. okrajni živinozdravniki, je nasproti vendar dosti očitno, da kaki 4 taki zdravniki so cel6 redka pomoč lastnikom živine v sili. Ce je kovaški mojster še tudi živinozdravnišk pomočnik, se to oboje vjema tako dobro in naravno , da imajo taki ljudje zaslužka toliko, da se radi naselijo po več krajih na kmetih.
Drugi v dunajskem zboru tudi sprejeti predlog velike važnosti se glasi tako:
,,Vlada se naprosi postavno in veljavno za vse avstrijske dežele določiti, kaj se zadolženemu kmetu brez očitne škode, da popolno na kant ne pride, ne sme eksekutivno prodati."    Naj si. vlada d& po  različnih deželah raz-
mere malih kmetov preiskavati in najti najmanjši rlel kmetijske potrebščine , ki ne sme na boben priti. Ko bode na podlagi svojih preiskav vlada našla gradivo za tako postavo, naj jo kot načrt predloži državnemu zboru v obravnavo. — Kes želeti bilo bi take postave, ki bi bila res dobrotljiva za revnega kmeta, da popolno ne utone v jezeru svojih nadlog.