'ŠTAJERSKI TEDNIK štajerski TEDNIK PRAZNUJE IN ZVESTE 6j> let NAROČNIKE NAGRAJUJE! Današnjo nagrado poklanjajo Terme Ptuj Termalni Park Termejtuj boste našli na oojasnik sfranek Aktualno Ormož • Ukinjanje Gimnazije Ormož neuspeh, sramota, poraz? O Stran 2 Kidričevo • Komunala prekinila distribucijo, za ogrevanje zadolžene Javne službe O Stran 9 Ptuj, petek, 22. novembra 2013 letnik LXVI • št. 91 Odgovorna urednica: Simona Meznarič Natisnjenih: 12.000 izvodov ISSN 1581-6257 Cena: 1,10 EUR KOPALNI1! Nahajamo se v obrtni coni v Markovcih pri Ptuju www.mckdoo.si Tel.: 02 754 00 90 CENTRALNE KURJAVE - VODOVODNE INSTALACIJE - PLINSKE INSTALACIJE - OBNOVLJIVI VIRI ENERGIJE -- OBNOVE KOPALNIC - www.radio-ptuj.si Štajerski TEDNIK Slovenija • Dvojni odložilni veto Državnega sveta Nogomet • Aluminij v zaključku igral pravi nogomet O Stran 11 NE proračunoma in NE nepremičninskemu davku Državni svetniki so sredi tedna s 17 glasovi za in sedmimi proti sprejeli odložilni veto na zakon o izvrševanju državnih proračunov za leti 2014 in 2015. Prav tako so s 27 glasovi za in dvema proti izglasovali odložilni veto na zakon o davku na nepremičnine. Razlogov za sprejetje odložilnega veta na oba državna proračuna je več; med drugim se državni svetniki ne strinjajo z določbami glede predvidene zadolžitve države in financiranja občin. Najbolj sporni naj bi bili določbi, da se država lahko prihodnje leto zadolži za 10 milijard evrov, ter določba o znižanju sofinanciranja občinskih naložb s sedanjih štirih na dva odstotka. Glede nepremičninskega zakona pa velika večina državnih svetnikov meni, da ni sprejemljiv (med drugim) zaradi poseganja v avtonomijo lokalnih skupnosti in dodatnega obremenjevanja gospodarstva. Kot so pojasnili, z vetom želijo predlagatelja znova opozoriti in mu naložiti polno odgovornost za posledice, ki jih bo imel za lokalno samoupravo in gospodarstvo. Odložilni veto DS pomeni, da bodo morali v DZ še enkrat glasovati o obeh zakonih, sprejeti pa jih bo morala večina vseh (ne le prisotnih) poslancev Foto: Črtomir Goznik Reportaža • Krstni nastop Slovenca s pištolo v Bundesligi O Stran 15 Štajerski TEDNIK v digitalni knjižnici: www.dlib.si o fçyt % Tednikov objektiv: Ali nas prihodnje leto čaka drastičen dvig cen vode? Spodnje Podravie • Cene vode se po občinah občutno razlikujejo. Razlika se bo v prihodnjem letu, ko bodo v veljavo stopile na novo oblikovane cene, še povečala. V spodnjepodravskih občinah bi lahko bila razlika zaradi uvedbe omrežnine tudi 300-odstotna! O Stran 4-6 Samo za dodatke pri plačah lani več kot 278 milijonov Slovenija • Največ dodatkov na plače je bilo izplačanih v šolstvu, vzgoji, zdravstvu in na ministrstvih ... O Stran 3 100 % GARANCIJA - NAKUP BREZ TVEGANJA!!! ČE Z IZDELKOMA NE BOSTE ZADOVOLJNI VAM POVRNEMO KUPNINO!!! I Dežela Zdravja] ■ Bi bili radi še boljši ljubimci ? I www.sextablete.si - NA VOLJO BREZ RECEPTA - NARA VNO IN ZA VSA LETA 040 800 560) 4 tablete + 1 brezplačno =30,60 EUR 9 tablet + 3 brezplačno = 58,14 EUR (za 12 tablet) 13 tablet + 7 brezplačno = 82,62 EUR (za 20 tablet) 27 tablet + 13 brezplačno = 140,45 EUR (za 40 tablet Kako lahko pride do trajnega povečanja ? www.penistablete.si - ANONIMNA DOSTAVA V 24 URAH - BREZ STRANSKIH UČINKOV 031246 8161 j z vami ze 5 let] 10 tablet = 32,74 EUR 20 tablet + 4 brezplačno = 63,51 EUR (za 24 tablet) 30 tablet + 10 brezplačno = 93,30 EUR (za 40 tablet) 40 tablet + 20 brezplačno = 115,24 EUR (za 60 tablet) 9771581625012 2 Štajerski Aktualno petek • 22. novembra 2013 Ormož • Ukinjanje samostojne šoie neuspeh, sramota, poraz? Gimnazija Ormož po 15 letih ugaša Odločitev o tem, kakšna bo prihodnost Gimnazije Ormož, te dni visi na nitki. Vodstvo zavoda ter Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport predlagata pripojitev šole Gimnaziji Ljutomer. Ormoški občinski svet brezpogojno s takšno odločitvijo ne soglaša. Vodstvu šole so župan in občinski svetniki naložili, naj pripravi dodatne analize o možnostih razvoja šole in potencialnega vpisa dijakov. Občina bo medtem razmislila o možnostih dodatnega financiranja. Število vpisanih dijakov na Gimnaziji Ormož zadnjih šest let ni zadovoljivo. Največ dijakov je šola imela v šolskem letu 2005/06. Takrat jih je bilo 245, danes jih je samo še 97. Pa tudi projekcije za v prihodnje niso niti najmanj obetavne. Kažejo na to, da šola v naslednjih sedmih ali osmih letih do dveh oddelkov dijakov ne bi uspela priti. Dodatne težave pri poslovanju šole predstavlja od letos uvedena shema financiranja po glavarini, to je 3037 evrov po dijaku, kar je po ravnateljičinih besedah za zagotavljanje nemotenega dela absolutno premalo. Strošek poslovanja zavoda za leto 2013 je ocenjen na okrog 760.000 evrov. Dobrega pol milijona evrov bo zagotovilo ministrstvo, okrog 40.000 evrov pa občine soustanoviteljice. Primanjkljaj za to leto bo prispevalo ministrstvo, vendar ob pogoju, da zavod v zelo kratkem času izoblikuje rešitev nadaljnjega obstoja (v smislu mreženja z drugimi šolami), saj v bodoče izredno financiranje v takšnem obsegu od strani ministrstva ne bo več možno. Z novimi programi niso uspeli Ker se Gimnazija Ormož s pomanjkanjem vpisa sooča že nekaj časa, so bila prizadevanja vodstva zavoda in lokalne skupnosti v minulih letih usmerjena v pridobivanje novih programov. Prizadevanja so bila neuspešna. »Zdaj smo se znašli v težkem, trenutno brezizhodnem položaju. Zato smo zaposleni na Gimnaziji Ormož na konferenci 13. novembra sprejeli sklep, da soglasno podpiramo možnost rešitve problematike s priključitvijo h Gimnaziji Ljutomer. Istega dne smo se sestali s člani sveta zavoda in sveta staršev ter župani vseh treh občin so- Ravnateljica Gimnazije Ormož Blanka Erhartič in državni sekretar na Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport Aljuš Pertinač na ponedeljkovi seji občinskega sveta v Ormožu ustanoviteljic. Predstavili smo jim našo odločitev oziroma možnost za izhod iz problematične situacije. Menimo, da je priključitev Gimnazije Ormož h Gimnaziji Ljutomer racionalna odločitev, postali pa bi njihova dislocirana enota. S tem bi našim zaposlenim tudi v bodoče zagotovili delovna mesta, šola bi ostala v kraju. Pogovori obeh gimnazij ter ministrstva trenutno tečejo v smeri organiziranja dislocirane enote Gimnazije Ljutomer v Ormožu, kjer bi na letnik izvajali en oddelek splošne gimnazije in en oddelek predšolske vzgoje. Ljutomerska gimnazija ima dva oddelka predšolske vzgoje, enega bi premestila na lokacijo v Ormož,« je povedala ravnateljica Erhartičeva. Sedmina ali berači nimajo kaj izbirati Župan Alojz Sok je v razpravi na seji občinskega sveta povedal, da so pogoji za delo v Gimnaziji Ormož dobri: »Poslopje šole je novo, moderno opremljeno. V šoli je bazen, izvaja se rokometna šola in še Gimnazija Ormož, ki je prve dijake vpisala v šolskem letu 1998/99, zadnjih pet let dobesedno životari. »Iščemo rešitve, da zavod ne bi shiral po naravni poti. Ohranjali smo ga pri življenju, kakor dolgo se je to dalo. Zavlačevanje sprejemanja odločitev bi lahko pomenilo konec gimnazijskega izobraževanja v Ormožu, česar pa si nihče ne želi,« je povedala ravnateljica Blanka Erhar-tič. Ustanovitelj Gimnazije Ormož je Republika Slovenija, soustanoviteljice pa občine Ormož, Središče ob Dravi in Sv. Tomaž. Gimnazija pouk izvaja v modernih, sodobno opremljenih prostorih, ki zagotavljajo optimalne pogoje dela. Nova šolska stavba je bila zgrajena leta 2001. vrsta drugih aktivnosti.« Svetnica Ana Pevec je dejala, da bi ukinjanje Gimnazije Ormož pomenilo poraz celotne družbe: »Se v Ormožu vračamo v tiste čase, ko smo imeli malo izobražencev in ko je bilo malo tistih z univerzitetno izobrazbo?!« Svetnik Boštjan Šte-fančič je povedal, da bi si bilo treba prizadevati za strokovne programe, ne pa se usmerjati v splošno izobraževanje. Razpravo je nadaljeval svetnik Simon Kolmanič: »Berači nimajo kaj izbirati. Na žalost nas je država postavila v tak položaj. Škoda bi bilo šolo zapraviti! S pripojitvijo se odrekamo sou-stanoviteljstvu. Gimnazija je za kraj izjemno pomembna in ne bi je bilo dobro na enostaven način zapraviti. Pritisnimo na državo, da v te naše konce tudi nekaj da, ne da samo jemlje.« Razmišljanje svetnika Vilija Trofenika na vse povedano je bilo sledeče: »Na taki sedmini se človek težko odloči, kaj naj pove. Težko poslušam nekatere diskusije, ki ne rešujejo tega problema. Pot do nadaljnjega samostojnega obstoja je, da soustanoviteljica poseže v lastno blagajno in zagotovi manjkajoča sredstva za dve leti. Ustanovi naj se skupina ekspertov, ki bo iskala rešitev.« Svetnik Dušan Cvetko se je spraševal, kako je možno, da gimnazija v Ormožu ugaša, nekatere občine (med njimi Ajdovščina) pa so uspele pridobiti celo višješolske programe. »Srednješolsko izobraževanje je ustavna kategorija tukaj živečih ljudi,« je povedal Cvetko, svetnik Martin Hebar pa je nadaljeval: »Menim, da ni realno pričako- vati, da bi danes prišli do končne odločitve. Naj se najprej zagotovi stabilnost zaposlitev, razmišljajmo o možnostih štipendiranja, zagotovili bi lahko tudi internat za tiste dijake, ki bi prišli od drugod. Vse moči je potrebno usmeriti v to, da zavod ostane.« Poslovanje šole na meji Po tem, ko so na seji svoje o možnostih nadaljnjega obstoja Gimnazije Ormož povedali ravnateljica, župan in svetniki, je na govorniški oder stopil državni sekretar na Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport Aljuš Pertinač. Dejal je, da ministrstvo šole ne ukinja, ampak si skupaj z vodstvom zavoda prizadeva najti način, kako zagotoviti njen nadaljnji obstoj. »Šola deluje na meji tega, kar še komaj omogoča kakovostno izobraževanje. Zavodu mesečno za normalno poslovanje zmanjka 15.000 evrov. Primanjkljaj pokriva država. Zato očitki, da nam je za obstoj šole vseeno, niso na mestu. V odločitev, kakšna bo bodočnost gimnazije, vas sili situacija in ne ministrstvo. Trend upadanja vpisa se projicira tudi v prihodnjih letih. In roko na srce - kdo bi se želel vpisati na šolo, katere prihodnost je negotova. Moja dolžnost je, da vam realno povem, kako stvari stojijo. Odločitev pa je res vaša. Če se šola priključi Gimnaziji Ljutomer, bomo v kraju ohranili srednješolsko izobraževanje in obdržali delovna mesta. Če pa situacija ostane na ravni, kakršna je danes, bo obstoj šole ob začetku šolskega leta 2014/15 resno ogrožen. Zna se zgoditi, da bo šola preprosto prenehala obstajati, ker ne bodo izpolnjeni niti minimalni pogoji za to, da bi se program lahko tukaj izvajal. Časa za odločitev ni veliko. Predlog, ki ga imate na mizi, pomeni, da se gimnazijski program v Ormožu ohrani oziroma celo dopolni s programom predšolske vzgoje,« je povedal Pertinač. Dokončne odločitve niso dorekli Dokončne odločitve o prihodnosti ormoške gimnazije občinski svet občine Ormož na ponedeljkovi seji ni sprejel. Župan Alojz Sok in najglasnejši v ormoški opoziciji, Vili Trofe- Uvodnik nik, sta celo pri tem vprašanju našla skupni jezik. Trofenik je opozoril, da občinski svet nima dovolj podlage za odgovorno odločanje. Predlagal je, naj se gradivo dopolni, naj se opravijo dodatne analize stanja in projekcije glede možnosti vpisa. »Občina naj razmisli o možnosti dodatnega financiranja zavoda in se zaveže, da bo naredila vse, da bo Gimnazija Ormož ostala samostojen javni zavod,« je dejal Trofenik. Župan Sok je z njim soglašal in razpravo zaključil z besedami: »Predlagam, da se izdela analiza manjkajočih podatkov, da se ugotovi, kakšne so možnosti vpisa za v bodoče in koliko sredstev bi bilo iz občinskega proračuna potrebno zagotoviti za najbolj krizna leta. Narediti moramo vse v tej smeri, da bo Gimnazija Ormož ostala samostojen javni zavod.« Četudi bi se Gimnazija Ormož kot dislocirana enota priključila Gimnaziji Ljutomer, bi sedaj vpisani dijaki Gimnazije Ormož izobraževanje zaključili na isti lokaciji in v istem programu. V skladu z Zakonom o delovnih razmerjih mora zavod prevzemnik v prvem letu po prevzemu obdržati tudi vse zaposlene delavce. Mojca Zemljarič Prihodki in odhodki Mediji in državljani smo vajeni s prstom kazati na drža vo. Kako nas država obremenjuje. Davki se višajo in višajo, znamo potarnati v priložnostnem pogovoru. Res so dajatve, kijih od nas terja država, postale skoraj neobvladljive. Če se je grajskemu gospodu nekoč dajala desetina, smo to desetino že krepko presegli, jo podvojili ali celo potroji-li. Država nas veliko stane, posledično pa s tem krepko obremenjuje vse davkoplačevalce. Ampak ni država edina, ki nam odreja davščine. Tudi občine niso tako nedolžne pri pobiranju dajatev, kot se morda zdi na prvi pogled. Spomnite se stroška, ki ste ga plačali za komunalni prispevek, opomnimo naj vas na nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča, pa na položnice za smeti, vodo, najemnino za grobove in podobno. Iz vseh naštetih dajatev se sredstva zbirajo v občinskih proračunih. In če se nad državo razjezimo, da neznano kam poniknejo milijarde javnega denarja, pa ob tem, da na kakšni občini tu in tam morda ponikne sto ali več sto tisoč evrov, z očesom niti posebej ne trenemo. Ali to pomeni, da smo se tega, da je koruptivna praksa postala legitimna, že privadili? Je korupcija, namesto da bi bila preganjana, pri nas postala norma? Dokler nekomu krivda ni pravnomočno dokazana na sodišču, je formalno nedolžen. Opozicijski svetniki v nekaterih občinah so zelo glasni. Opozarjajo na domnevne nepravilnosti. Ampak le redko, skoraj nikoli, izpostavljeni primeri domnevnih kaznivih ali koruptivnih dejanj ne dobijo epiloga. Nadzorni odbori so v marsikateri občini le zato, da so. Dogaja se celo, da so spajdašeni z vladajočo strukturo. Razmerja daj-dam so med izvoljenimi funkcionarji in občinskimi ali državnimi uradniki zelo prepletena. Situacija daje občutek, da so že vsi usmerjeni k istemu cilju - maksimalizaciji lastne koristi. Opa! Lastne koristi iz javnih sredstev. Na tej točki bi se moral prižgati alarm, utripati bi morala rdeča luč. Pa nič... Podhranjenapolicija in sodstvo capljata na mestu, država se zadolžuje, iz državne in občinske malhe pa skoraj vsak, kije blizu, »cukne« toliko, kolikor je za to spreten. Mojca Zemljarič Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorna urednica: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Mojca Zemljarič, Dženana Kmetec, Martin Ozmec, Jože Šmigoc, Patricija Kovačec. Lektorica: Lea Skok Vaupotič. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10. Sprejem oglasov po e-maiiu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narociia@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Megamarketing d.o.o.: (02) 749 34 27 . Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si. Cena izvoda v torek in petek 1,10 EUR. Celoletna naročnina: 111,10 EUR, za tujino v torek 107,10 EUR, v petek 105,00 EUR. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 60. a členom (ZIPRS 1314-A) Zakona o DDV (Uradni list 46/2013, z dne 29. 5. 2013). Foto: MZ petek • 22. novembra 2013 Aktualno Štajerski 3 Slovenija • Največ dodatkov šolnikom, vzgojiteljem, zdravstvenim delavcem, zaposlenim na ministrstvih... Samo za dodatke pri plačah javnih uslužbencev lani več kot 278 milijonov Čeprav se precejšnjemu deležu zaposlenih v javnem sektorju krizni ukrepi pri plačah precej poznajo, je bilo iz državnega proračuna v lanskem letu za dodatke k plačam porabljenih enako sredstev kot denimo leta 2010, in sicer 278,1 milijona evrov. Sistem očitno še vedno šefom omogoča tudi nagrajevanje zaposlenih, kar pa je odvisno od številnih dejavnikov. Največ denarja je v lanskem letu šlo za dodatke zaposlenih na področju vzgoje, izobraževanja in športa, tesno sledi zdravstvo ter z dobrimi 66 milijoni ministrstva in organi v sestavi. Graf prikazuje porazdelitev sredstev za dodatke, izplačane v letu 2012 po posameznih dejavnostih javnega sektorja. □ JZ vzgoje, izobraževanja in športa ■ JZ s področja zdravstva □ Ministrstva in organi v sestavi □ JZ s področja socialnega varstva ■ JZ s področja kulture □ Pravosodni proračunski uporabniki ■ Občine □ Drugo Podatki o letni masi sredstev za dodatke k plačam v celotnem javnem sektorju: Masa sredstev za dodatke k plačam: V evrih: > leto 2010 278,1 mio > leto 2011 282,6 mio > leto 2012 278,1 mio > za obdobje 9-ih mesecev v letu 2013 191,5 mio > ocena: interpolirana na celo leto 2013 255,3 mio Zakon o sistemu plač v javnem sektorju (ZSPJS) v 23. členu določa, da javnim uslužbencem pripadajo naslednji dodatki: položajni dodatek, dodatek za delovno dobo, za mentorstvo, za specializacijo, magisterij ali doktorat (če to ni pogoj za zasedbo delovnega mesta), dodatek za dvojezič-nost, za manj ugodne delovne pogoje, za nevarnost in posebne obremenitve in dodatki za delo v manj ugodnem delovnem času. Vsi našteti dodatki se izplačujejo v višini, določeni z zakonom, uredbo vlade ali kolektivno pogodbo za javni sektor. 847 tisočakov mesečno dodatka za »položaj«! Največji delež kolača pri dodatkih k plačam v javnem sektorju razumljivo predstavlja dodatek za delovno dobo, ki je - tako kot nekaj drugih -natančneje opredeljen v kolektivni pogodbi za javni sektor. Višina dodatka za delovno dobo je tako na primer avgusta letos (za en mesec) znašala nekaj manj kot 9,2 milijona evrov, izplačan pa je bil 154.435 zaposlenim. Znaten del sredstev gre še za dodatke za delo v manj ugodnem delovnem času (izmensko delo, deljen delovni čas, neenakomerno razporejen delovni čas, delo ponoči, v nedeljo, na praznik, delo preko polnega delovnega časa, dodatek za čas stalne pripravljenosti), in sicer 5,3 milijona evrov, dodatnega pol milijona mesečno pa se nameni za dodatek za stalnost. Precej visok znesek predstavlja tudi položajni dodatek, ki ga prejema 10.273 uradnikov s posebnimi pooblastili. Samo v enem mesecu je ta dodatek -ki se opredeljuje kot del plače, ki pripada javnemu uslužbencu, ki izvršuje določena pooblastila v zvezi z vodenjem kot vodja notranje organizacijske enote - državni proračun stal kar 847.457 evrov. Kar nekaj javnih uslužbencev očitno dela tudi v nevar- nih razmerah in ob posebnih obremenitvah. A čeprav je takih delovnih mest veliko več kot vodilnih kadrov, ki prejemajo položajni dodatek, je znesek izplačil bistveno nižji. Medtem ko je avgusta letos šlo kar 847 tisočakov mesečno za položajni dodatek, je bilo bistveno manj, in sicer 315 tisoč izplačano dodatka tistim, ki delajo v nevarnih razmerah ali pod posebnimi obremenitvami. Slednjega je avgusta letos prejelo 15.573 zaposlenih v javnem sektorju, pogoji za pridobitev tega pa so opredeljeni v 39. členu kolektivne pogodbe za javni sektor. Gre za dokaj široko skupino: policiste, ki delajo v posebni policijski enoti, potapljače, za tiste, ki delajo z osebami z motnjami v duševnem razvoju ali telesno motnjo, za delo na višini oziroma globini, delo v rizič-nih razmerah, v bolnišničnih oddelkih in v vrtcih ali šolah, kjer v oddelkih presegajo normative ali v primerih, ko gre za delo v kombiniranem oddelku, v to skupino pa spada celo ra-zredništvo. Očitno je dobro plačan tudi dodatek za mentorstvo, ki ga sicer prejema precej malo zaposlenih - 2822 -, a to predstavlja mesečno skoraj četrtino milijona evrov dodatno pri plačah javnih uslužbencev. Nekaj tisočakov manj se plačuje za dodatke za dvojezičnost, tega prejema 4.177 ljudi. Kako se plačujejo dežurstva in katero je najbolje plačano? Z zakonom pa je določeno tudi, da javnemu uslužbencu v času dežurstva pripada plačilo v višini vrednosti plačnega razreda, v katerega je uvrščeno delovno mesto, na katerem se dežurstvo opravlja. V času dežurstva pripada javnim uslužbencem dodatek za delo preko polnega delovnega časa v višini, določeni s Kolektivno pogodbo za javni sektor (30 % urne postavke vrednosti plač-nega razreda dežurnega delovnega mesta), ter drugi dodatki za delo v delovnem času, ki je zanje manj ugoden, ki pa se v času dežurstva izplačujejo v višini 50 % višine, ki je za te dodatke določena v Kolektivni pogodbi za javni sektor (tako se na primer dodatek za delo na praznik v času dežurstva izplačuje v višini 45 % urne postavke vrednosti plačnega razreda dežurnega delovnega mesta). To pomeni, da je plačilo dežurstva odvisno od konkretnega delovnega mesta, na katerem se dežurstvo opravlja in v kateri plačni razred je uvrščeno. Na ministrstvu smo prosili za podatke o tem, koliko sredstev je bilo za dežurstva izplačanih v letu 2012 za delovna mesta medicinskih sester, sodnikov, zdravnikov, policistov in zapisnikarjev. Posredovali so število prejemnikov in povprečno višino dodatka na letnem nivoju (2012) za delovna mesta medicinskih sester, sodnikov in zdravnikov, medtem ko naj za policiste in zapisnikarje na sodišču naj ne bi imeli podatkov o dežurstvih v preteklem letu (spodnja tabela). Dodatkov ne ■ ■ V ■■ nameravajo nižati ali ukinjati Zanimalo pa nas je tudi, ali se v prihodnjem letu obetajo kakšne spremembe na področju plač in dodatkov v javnem sektorju. »V zvezi z vašim vprašanjem glede načrtovane ureditve dodatkov v naslednjem letu odgovarjamo, da so bili ukrepi na področju plač javnega sektorja dogovorjeni z Dogovorom o dodatnih ukrepih na področju plač in drugih stroškov dela v javnem sektorju za uravnoteženje javnih financ v obdobju od 1. junija 2013 do 31. 12. 2014. Zaenkrat pa za v prihodnje ni načrtovanih dodatnih posegov v plače javnih uslužbencev oziroma v tej zvezi v dodatke,« so sporočili iz notranjega ministrstva. Dženana Kmetec Znesek dodatkov, izplačanih v letu 2012, po dejavnostih javnega sektorja Dejavnost javnega sektorja Skupaj znesek v letu 2012 (v €) JZ VZGOJE, IZOBRAŽEVANJA IN ŠPORTA 73.403.007 JZ S PODROČJA ZDRAVSTVA 69.819.673 MINISTRSTVA IN ORGANI V SESTAVI 66.374.940 JZ S PODROČJA SOCIALNEGA VARSTVA 22.558.136 JZ S PODROČJA KULTURE 10.562.950 PRAVOSODNI PRORAČUNSKI UPORABNIKI 8.082.560 OBČINE 6.092.661 JZ S PODROČJA RAZISKOVALNE DEJAVNOSTI 4.062.480 SKLADI IN DRUGI IZVAJALCI OBVEZNEGA SOCIALNEGA ZAVAROVANJA 3.520.725 UPRAVNE ENOTE 3.024.559 JZ JAVNEGA REDA IN VARNOSTI 2.813.913 JZ S PODROČJA KMETIJSTVA IN GOZDARSTVA 2.179.075 NEVLADNI PRORAČUNSKI UPORABNIKI 1.496.028 DRŽAVNE AGENCIJE 1.313.260 VLADNE SLUŽBE 1.240.195 JZ S PODROČJA GOSPODARSKIH DEJAVNOSTI 546.800 JAVNI SKLADI NA RAVNI DRŽAVE 371.321 JZ S PODROČJA OKOLJA IN PROSTORA 315.012 JZ MALEGA GOSP. IN TURIZMA 166.863 JAVNI SKLADI NA RAVNI OBČIN 134.810 SAMOUPRAVNE NARODNOSTNE SKUPNOSTI 60.797 KRAJEVNE SKUPNOSTI 36.949 Skupaj vse dejavnosti 278.176.714 Spodaj navedena vrednost dežurstva je povprečna vrednost glede na posameznega prejemnika na letnem nivoju: DELOVNO MESTO ŠTEVILO PREJEMNIKOV POVPREČNA VREDNOST zdravnik 1.366 6.753,76 € medicinska sestra 1.406 3.526,51 € sodnik 293 1.114,04 € 4 Štajerski Tednikov objektiv petek • 22. novembra 2013 Spodnje Podravje • O razlikah pri cenah oskrbe z vodo Ali nas prihodnje leto čaka drastičen dvig cen vode? Voda je osnovna človekova dobrina, saj brez nje ne moremo živeti. Sistem oskrbe s pitno vodo je pri nas danes že relativno dobro razvit, skorajda ni gospodinjstva, kjer voda ne bi pritekla iz vodovoda. A kot kaže, nam ta dobrina ni vsem enako dostopna, saj se cene vode od občine do občine občutno razlikujejo. Razlika pa se bo v prihodnjem letu, ko bodo v veljavo stopile na novo oblikovane cene, še povečala. Cene vode že lep čas dvigujejo prah. V začetku letošnjega leta je bila na državni ravni sprejeta Uredba o oskrbi s pitno vodo, ki med drugim predvideva nove postavke na položnicah za vodo. Doslej smo poleg vodarine in vodnega prispevka plačevali še vzdr-ževalnino in okoljsko dajatev. To bomo plačevali tudi naprej, le da bosta na plačilnih nalogih odslej porabljena količina vode in tako imenovana omre-žnina, ki večinoma zajema stroške amortizacije in zavarovanja infrastrukture, stroške vzdr-ževalnine priključkov ter stroške nadomestil kmetovalcem zaradi zmanjšanja dohodka na vodovarstvenih območjih. Vse lepo in prav bi rekli, če se ne bi od občine do občine cene vode in zneski omrežnin občutno razlikovali. Po podjetjih, ki izvajajo storitve vodooskr-be v Podravju, smo preverjali, kakšne so cene vode in koliko bodo znašale veliko opevane omrežnine ter kakšne so pravzaprav razlike v zneskih na položnicah za oskrbo z vodo. Cene vode od 10 do 30 evrov Po poročanju revije Zlati kamen gospodinjstva v povprečju za vodo plačajo 17 evrov na mesec. Po raziskavi, ki so jo izvedli med vsemi slovenskimi občinami, je pri večini občin izračun pokazal strošek med 10 in 15 evrov mesečno. Le v petih slovenskih občinah so mesečne cene vode nižje od 10 evrov, v šestih pa so celo višje od 30 evrov. Kot so še zapisali v izsledkih raziskave, najdražje Trenutne cene vode po posameznih občinah Občina Poraba 10 m3, priključek DN 20 z DDV (brez okoljske dajatve) Kidričevo 7,92 € Ptuj, Juršinci, Majšperk, Kidričevo, Gorišnica, Cirkulane, Hajdina, Markovci, Trnovska vas, Videm, Podlehnik 8,55 € Zavrč, Žetale, Dornava, Sv. Andraž 8,04 € Miklavž na Dr. Polju 10,43 € Maribor 11,19 € Oplotnica 11,36 €* Slovenska Bistrica 12,38 €* Rače-Fram 12,52 €* Ormož 13,01 € Središče ob Dravi Sv. Tomaž Makole 13,72 € Duplek 14,56 € Sv. Trojica 14,82 € Pesnica 15,58 €* Lenart 18,02 € Vir: Komunala Slovenska Bistrica, Mariborski vodovod, Komunalno podjetje Ptuj, Komunalno podjetje Ormož Opomba: Okoljska dajatev v cene ni vključena. Zanjo po državni uredbi obstajata dve različni postavki. Če so uporabniki priključeni na čistilno napravo, znaša cena na 0,058 EUR/m3, če niso priključeni na čistilno napravo, pa je cena 0,58 EUR/m3. *Cene so že usklajene po novi Uredbi. vodo plačujemo prav v nekaterih podravskih občinah. Komunalno podjetje Ptuj Vodooskrbni sistem ptujskega komunalnega podjetja zagotavlja oskrbo z vodo območje 24 občin, v katerih so v celoti pokrite z vodovodnim omrežjem mestna občina Ptuj, Dornava, Gorišnica, Cirkulane, Juršinci, Destrnik, Markovci, Hajdina in Starše. V občinah Majšperk, Videm, Podleh-nik, Žetale, Trnovska vas, Sv. Andraž, Zavrč, Kidričevo in Cerkvenjak se omrežje še dograjuje. Delno oskrbujejo tudi občine Ormož, Duplek, Lenart in Sv. Jurij. Mesečni račun za občine Ptuj, Juršinci, Majšperk, Kidričevo, Gorišnica, Cirku-lane, Hajdina, Markovci, Trnovska vas, Videm, Podlehnik znaša, pri porabi 10 kubičnih metrov in vodomeru DN 20, brez okoljske dajatve 8,55 evra, v drugih naštetih občinah pa slabih 50 centov manj. Navedene občine razen občin Cerkvenjak in MO Ptuj še nimajo potrjenih novih cen Vsak Slovenec povprečno porabi več kot 110 litrov vode dnevno Razlike med občinami v porabi vode so precej velike. Tako je porabil povprečen prebivalec Žetal leta 2011 le 11,24 kubičnega metra vode, prebivalec Kidričevega pa 42,93 kubičnega metra vode. Tako vsaj kažejo podatki Statističnega urada RS o porabi vode po gospodinjstvih. Vsak Slovenec v povprečju porabi 40,66 kubičnega metra na leto, kar pomeni več kot 110 litrov dnevno. Po podatkih Eurostata znaša letna poraba vode v Sloveniji 81 kubičnih metrov na prebivalca, znesek pa vključuje tudi industrijo, kmetijstvo in druge porabnike. To nas uvršča na deseto mesto med članicami EU. Največ vode letno porabijo Italijani, in sicer 153 m3 na prebivalca, najmanj pa Ciprčani s 24 m3. Izgube vode v Sloveniji veliko višje kot v drugih evropskih državah Od 170 milijonov kubičnih metrov pitne vode, ki jo letno načrpamo v Sloveniji, jo 49,5 milijona kubičnih metrov izgubimo, kar znaša skoraj tretjino ali natančneje 29 %, zlasti na račun dotrajanih omrežij. To Slovenijo uvršča v tretji svet: po podatkih OECD znaša delež vodnih izgub v razvitih državah v povprečju 15 odstotkov, v revnih državah tretjega sveta pa 35 odstotkov. Javno podjetje Mariborski vodovod je po podatkih za devet mesecev v letu 2013 zabeležilo 27,69 odstotka izgube črpanih količin, s 27 odstotki jim sledi Komunala Slovenska Bistrica, kjer pojasnjujejo, da omenjena številka zajema tudi vodo, porabljeno za prevoz z gasilskimi vozili za gašenje požarov in redno mesečno spiranje sistema. V Komunalnem podjetju Ptuj beležijo okoli 21 % izgube vode, na območju, kjer za oskrbo z vodo skrbi Komunalno podjetje Ormož, pa so izgube v lanskem letu znašale okoli 35 %. po Uredbi, elaborati z izračuni cen pa so bili poslani na vse občine vodooskrbnega sistema. Komunalno podjetje Ptuj je za vse občine, v katerih skrbi za oskrbo s pitno vodo, pripravilo elaborate za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb oskrbe s pitno vodo. Predlagane cene so bile oblikovane v skladu z Uredbo o metodologiji za oblikovanje cen. V izračunu omrežnine so amortizacija in stroški zavarovanja infrastrukture za vsako posamezno občino izračunani na podlagi obstoječega stanja infrastruk-turnih naprav in objektov v občini. Občine, ki so podpisale koncesijsko pogodbo, pa so zavezane k potrditvi predlaganih cen. Ker gre na področju vodo-oskrbe za enovit - nedeljiv sistem, so oblikovali enotno ceno vodarine ter omrežnino. Cena omrežnine zajema stroške amortizacije infrastrukture, stroške zavarovanja infrastrukture, stroške vzdrževalnine priključkov ter stroške nadomestil kmetovalcem zaradi zmanjšanja dohodka na vodovarstve-nih območjih. Te bodo po občinah različne, izračunane so namreč na osnovi vrednosti infrastrukture vodooskrbe v posamezni občini. Kar poenostavljeno pomeni, modernejši kot je vodooskrbni sistem v občini, višji bo znesek na položnici. V večstanovanjskih objektih bo cena omrežnine vezana na velikost vodomera in se bo delila med vse porabnike, vezane na določen vodomer. Kot so nam pojasnili v Komunalnem podjetju Ptuj, je predlagana cena izvajanja storitve 0,7084 EUR/m3 in je enaka za vse občine vodoo-skrbnega sistema. Dejali so, da je cena izračunana na osnovi predračunskih stroškov sistema za prihodnje obračunsko obdobje. Cena storitve skladno z Uredbo zajema tudi stroške vodnega povračila. Z novo Uredbo oblikovane cene mora potrditi občinski svet vsake občine. Kot so nam dejali v večini občin, se s predlogom ne bodo strinjali, glede na to, da je omrežnina izračunana na podlagi obstoječega stanja infrastrukturnih objektov in naprav, ki so v lasti posamezne občine. Stanje oziroma vrednosti nekaterih infrastruk-turnih objektov in naprav, ki služijo več uporabnikom (iz drugih občin), bi bilo po njiho- vem mnenju treba porazdeliti med druge uporabnike glede na sporazum, ki ga je sprejela velika večina občin. Komunalno podjetje Ormož Storitev oskrbe s pitno vodo izvajajo v občini Ormož, Središče ob Dravi, Sveti Tomaž ter del v občini Ljutomer, ki se napaja iz tega vodovodnega sistema. V nobeni izmed naštetih občin cene še niso oblikovane v skladu z Uredbo. Kljub temu pa na podlagi veljavne zakonodaje od leta 2010 že obračunavajo omrežnino, ki vključuje najem in zavarovanje javne infrastrukture. Medtem ko v občini Ljutomer ne plačujejo omrežnine, pač pa števnino, ki zajema zakonsko potrebne stroške menjave vodomera na pet let. Račun za vodo v občinah Ormož, Središče ob Dravi in Sv. Tomaž ob priključki DN 20 in porabi vode 10 m3 znaša 13,01 evra z DDV. Mariborski vodovod Javno podjetje Mariborski vodovod izvaja storitve vodooskrbe v 16 občinah severovzhodne Slovenije. To so MO Maribor ter občine Hoče- petek • 22. novembra 2013 Tednikov objektiv Štajerski 5 Razlike med cenami omrežnin do 20 evrov Občina Predvidena omrežnina za vodomer DN 20 (v evrih) Ptuj 2,71 Podlehnik 5,26 Videm 13,81 Kidričevo 5,17 in 6,13 Majšperk 7 Zavrč 8,28 Žetale 23,84 Gorišnica 4,35 Cirkulane 6,68 Dornava 4,02 Markovci 3,32 Hajdina 8,2 Juršinci 3,44 Trnovska vas 2,61 Sv. Andraž 8,12 Destrnik 3,62 Ormož 3,69 * Središče ob Dravi Sv. Tomaž *V občinah Ormož, Središče ob Dravi in Sv. Tomaž že od leta 2010 plačujejo omrežnino na podlagi veljavne zakonodaje. Opomba: Podatke smo pridobili od občin, saj nam Komunalno podjetje Ptuj slednjih ni želelo posredovati. Pojasnili so, da večina občin elaboratov še ni obravnavala ter da je po njihovem mnenju objava o omrežninah korektna šele po obravnavi na posameznem občinskem svetu. Vse občine so od Komunalnega podjetja Ptuj prejele Elaborat za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb za varstvo okolja Oskrbe s pitno vodo kot delovno gradivo, o katerem še večina ni razpravljala. To morajo storiti na eni izmed prihodnjih sej občinskega sveta. Predvidene cene vode in omrežnin po novi Uredbi morajo namreč biti sprejete do konca marca prihodnje leto. Sicer pa bodo predvidene cene po posameznih občinah morda nižje, saj imajo občine možnost subvencionirati del cene. Veliko jih je to počelo že do sedaj. Delež sofinanciranja je odvisen od razpoložljivih sredstev v proračunu, teh je sicer iz leta v leto manj, kljub temu pa lahko občine po svojih zmožnostih sofinancirajo do 100 % cene. Slivnica, Ruše, Selnica ob Dravi, Duplek, Pesnica, Kungota, Šentilj, Sv. Jurij, Sv. Ana in Sv. Trojica v Slovenskih goricah, Lenart, Benedikt, Cerkvenjak in Miklavž na Dravskem polju. V skladu z lani sprejeto Uredbo so odlok o novih cenah doslej sprejeli le v dveh občinah, in sicer v občinah Pesnica in Kungota. V letošnjem letu je cena uveljavljena le v občini Pesnica, v občini Kungota bo cena začela veljati z novim letom. V skladu s Pravilnikom se cena vode obračunava v devetih občinah, v petih občinah so cene vode obračunane še po starem, pri čemer ni delitve na vodarino in omrežnino. rtivo ia VI: varovanje iovje: varovanje V občini Kidričevo dva izvajalca, dvojne cene V občini Kidričevo vodooskrbo izvajata dve podjetji, Komunala Slovenska Bistrica in Komunalno podjetje Ptuj. Razlog za delitev izvira že iz preteklosti in tako je ostalo vse do danes, ko imajo v eni občini različne cene vode. Kot je dejal Damjan Napast, direktor občinske uprave občine Kidričevo, večkratna prizadevanja v preteklosti za le enega izvajalca niso obrodila sadov. Nazadnje je bil takšen predlog v obravnavi občinskega sveta še v tem mandatu, ko so svetniki zavrnili predlog, da bi storitve oskrbe s pitno vodo izvajalo le Komunalno podjetje Ptuj. Kot je pojasnil, je na tak način izjemno težko zagotavljati enotne cene, da pa trenutno potekajo pogovori z izvajalcema, da bi bile nove cene, ki morajo biti po Uredbi usklajene do marca prihodnje leto, kar se da enotne, saj bi bilo to edino pošteno in enakopravno za vse občane. »Na mizi imamo elaborate obeh podjetij in z obema se pogovarjamo o čim bolj enotnih cenah. To je vsekakor naš cilj.« Trenutno se njihove cene ob predpostavljeni porabi 10 kubičnih metrov vode s priključkom DN 20 med izvajalcema oskrbe s pitno vodo razlikujejo (le) za 0,63 evra. Predvidena omrežni-na po novi Uredbi pa skoraj za cel evro. Po elaboratu ptujske komunale je predvidena cena 5,17 evra, bistriške pa 6,13 evra. Anton Butolen, župan občine Zetale: »Obračun novih cen je povsem nelogičen!« Za komentar v zvezi s cenami vode, ki so v oblikovanju, smo povprašali župana občine Žetale, kjer se jim po novi Uredbi obeta najvišja omrežnina med občinami Spodnjega Po-dravja. Butolen se je uvodoma dotaknil širše problematike, vezane na oskrbo z vodo, in sicer podeljevanja koncesij za javne gospodarske službe. »Ne samo za vodooskrbo, celoten način podeljevanja koncesij za javne gospodarske službe je v Sloveniji problematičen. Po definiciji je koncesija pravica koriščenja nacionalnega dobra za gospodarsko dejavnost. Koncesija je torej pravica, ki se prodaja in s prodajo koncesionar (lastnik) ustvarja prihodek. Koncesije, v katere je država občine tako rekoč prisilila, so daleč od tega. Problematika je tako kompleksna in obširna, da se ne da na kratko opisati. Osnovno spoznanje pa je, da se s podelitvijo koncesije javne storitve podražijo ali poslabšajo, kar se prav gotovo ne bi smelo zgoditi.« V Žetalah bodo pred odločitvijo o novih cenah pridobili še neodvisno strokovno mnenje Predlagane cene omrežnine Butolen ocenjuje kot nelogične, saj je povsem nesmiselno, da prebivalci tistih krajev, ki so najkasneje dobili vodovod, sedaj plačujejo najvišjo ceno, češ da je njihova infrastruktura najmodernejša. »Kar se tiče vodooskrbe, je občina odgovorna za izgradnjo javne infrastrukture za izvajanje javne službe preskrbe z vodo. Občina mora s ceno vode zagotavljati tudi sredstva za obnovo obstoječe infrastrukture. Tu nastane problem, ker je amortizacija za novejše vodovode višja. Obračun je povsem nelogičen, saj so stroški za vzdrževanje novih napeljav manjši. Drugo je vprašanje smiselnosti takšne omrežnine v teh težkih gospodarskih razmerah. Tretje je seveda vprašanje, na katerega na Ptujskem še nismo dosegli dogovora. Komu bo šla omrežnina? Ali bo z njo gospodarila vsaka občina sama ali jo bomo združevali? Če jo bomo združevali, bi morala biti za vse enaka. Skratka odprtih vprašanj je več kot odgovorov. V občini bomo temeljito pregledali eleborat in si pred odločitvijo pridobili še kakšno neodvisno strokovno mnenje. Kakšna bo potem odločitev, ne vem, sam pa takšni omrežnini ostro nasprotujem.« Hipotetični izračun cen vode po predlaganih postavkah Občina Vodarina (10 m3) Omrežnina (vodomer 20 DN) Končna cena z DDV (v evrih) Trnovska vas 7,084 2,61 10,61 Ptuj 7,084 2,71 10,72 Podlehnik 7,084 5,26 13,51 Videm 7,084 13,81 22,87 Kidričevo 7,084 5,17 13,41 Žetale 7,084 23,84 33,86 Gorišnica 7,084 4,35 12,52 Cirkulane 7,084 6,68 15,07 Dornava 7,084 4,02 12,15 Markovci 7,084 3,32 11,39 Juršinci 7,084 3,44 11,52 Majšperk 7,084 7 15,42 Desternik 7,084 3,62 11,72 Hajdina 7,084 8,2 16,73 Zavrč 7,084 8,28 16,82 Sveti Andraž 7,084 8,12 16,64 Na podlagi prejetih podatkov o ceni vodarine in omrežnine smo pripravili hipotetični izračun končne cene vode za zgoraj naštete občine, od koder so nam sporočili, kolikšna je predlagana omrežnina v elaboratu za njihovo občino. Izračun je narejen ob predpostavki porabe 10 kubičnih metrov in z vodomerom 20 DN. K ceni je prištet tudi 9,5-odstotni DDV. A izračun je le informativne narave, saj razen MO Ptuj nobena občina ni potrdila predlaganih cen. Tudi če jih bodo potrdile v navedeni obliki, se lahko zgodi, da bodo s sredstvi iz proračuna sofinancirale stroške vode, tako bodo lahko v nekaterih občinah zneski tudi nižji. Vir: Občine 6 Štajerski Tednikov objektiv petek • 22. novembra 2013 Letna poraba vode na prebivalca Občina Letna poraba vode na prebivalca v m3 Žetale 11,24 Zavrč 25,03 Dornava 27,43 Središče ob Dravi 28,60 Sv. Andraž 29,29 Gorišnica 30,51 Sveti Tomaž 31,71 Majšperk 31,80 Trnovska vas 32,07 Cirkulane 32,69 Juršinci 33,08 Videm 35,15 Hajdina 35,61 Podlehnik 36,78 Markovci 37,70 Destrnik 37,78 Ormož 38,88 Ptuj 39,34 Kidričevo 42,93 Vir: www.zlatikamen.si Prebivalci spodnjepodravskih občin z izjemo občine Kidričevo letno porabijo manj kot večina Slovencev. Povprečna letna poraba vode znaša okoli 40 kubičnih metrov vode na prebivalca. Sicer pa smo na našem koncu še veliko bolj varčni z vodo kot drugod po državi. Rezultati namreč kažejo, da na primer prebivalec Ribnice povprečno porabi več kot 100 kubičnih metrov vode letno, rekordno porabo beležijo na Vranskem, kjer poraba vode na prebivalca znaša 190 m3. Vodovarstveno področje Najožje vodovarstveno območje-l 112- razlitje sporočite takoj ti,66 km t V ceni omrežnine so zajeti stroški amortizacije infrastruk-turnih objektov in naprav - najemnina, zavarovalne premije za infrastrukturne objekte in naprave ter stroški odškodnin za kmetovanje na vodovar-stvenem območju. Pri tistih občinah, ki imajo ceno v skladu z Uredbo, so vključeni tudi stroški vzdrževanja priključka. Cene so po občinah različne. V MO Maribor ni uvedena, v občini Lenart je uvedena v skladu s Pravilnikom in znaša za priključek DN 13 3,72 evra, za DN 20 6,21 evra, za DN 50 37,18 evra in za DN 100 185,88 evra. V občini Pesnica je omrežnina uvedena v skladu z Uredbo in ob upoštevanju subvencije znaša za priključka DN 13 in 20 6,69 evra, za DN 50 16,36 evra in DN 100 21,48 evra. Mesečni strošek storitve vodooskrbe za štiričlansko gospodinjstvo ob predpostavki porabe deset kubičnih metrov vode in s priključkom velikosti 20 DN na območju MO Maribor znaša 11,19 evra, na območju občine Lenart 18,02 evra in na območju občine Pesnica (kjer je obračun dejansko usklajen z zakonodajo, ki jo bo v bodoče treba upoštevati) 15,58 evra. V občini Duplek je cena 14,56 evra, pri Sv. Trojici v Slovenskih goricah 14,82 evra, v Benediktu 9,66 evra, Cerkve-njaku 13,59 evra in Miklavžu na Dravskem polju 10,43 evra. Zneski cen so navedeni z DDV. Na nenormalno povišanje cen opozarjali že pred časom V obnove sistemov za preskrbo s pitno vodo so občine med letoma 2000 in 2010 vložile 310 milijonov evrov premalo. Če bi se take razmere nadaljevale, pa bi primanjkljaj od leta 2000 do 2020 zrasel na 960 milijonov evrov. »Nekoč bo treba to poplačati, pozneje se bo to zgodilo, večje breme bomo naložili zanamcem,« je na pomladnem strokovnem posvetu o komunalni infrastrukturi v organizaciji GZS ugotavljal Albin Rakar s fakultete za gradbeništvo in geodezijo. Opozoril je, da je v obdobju 2000-2010 izguba javnih služb znašala 700 milijonov evrov, kar je treba še prišteti k prejšnjemu znesku. Od slabih 20.000 kilometrov vodovodnih cevi jih je po njegovi oceni več kot polovica starejših od 35 let, 1110 kilometrov pa celo starejših od 50 let. Leopold Kremžar, podpredsednik Skupnosti občin Slovenije, je pojasnil, da so bile komunalne cene zamrznjene, elektrika in nafta pa sta se dražili nemoteno. »Kje boš vzel? Pri investicijah, drugje ne gre.« Po njegovih besedah so slovenske občine med najmanj zadolženimi v Evropi, zato bi lahko najele posojila za odpravo amortizacijske vrzeli. Sicer je Kremžar še povedal, da imajo občine dejansko različne stroške pri javnih službah, težava pa je tudi, da niso niti dovolj usposobljene za upravljanje podjetij. »Če bi v komunalne cene vključili vse stroške in tudi ustrezno amortizacijo, bi v večini občin te cene zrasle za 200 do 300 odstotkov. To preprosto ne gre.« Zato je predlagal vzpostavitev ravni cen, ki bi omogočale redno obnavljanje infrastrukture, pozneje pa tudi z evropskim denarjem in posojili pokrivanje luknje za nazaj. V razpravi so sicer ugotovili, da je normalna cena kubičnega metra vode v Sloveniji 0,7 evra, deset kubičnih metrov torej sedem evrov, skupaj z davki in prispevki pa 8,4 evra. Za infrastrukturo pa bi morali plačevati od sedem do 20 evrov na mesec; cena je višja pri redki poselitvi. »Cene ne bodo šle dol, vsak mesec smo globlje,« je še komentiral Kremžar. Foto: Črtomir Goznik Težava: država nima enotnega pravilnika za oblikovanje cen V Sloveniji pri porabi vode prihaja v povprečju do 30-odstotne izgube. To kaže, da vode ne znamo ceniti, je na okrogli mizi v okviru posveta Voda, zlati (iz)vir Slovenije povedal Danilo Burnač z Mariborskega vodovoda. Poleg tega je izpostavil, da večina izvajalcev vodne oskrbe dela z izgubo. Burnač je izpostavil, da je od osamosvojitve naprej cena vode in komunalnih storitev pod nadzorom oblasti, a si javna komunalna podjetja želijo drugačnega oblikovanja cen. Cena kubičnega metra vode se giblje med 0,35 in 1,60 evra, kar predstavlja problem, saj ni enotna za celo državo. Poleg tega je poudaril, da bi sprostitev trga podeljevanja koncesij pomenila, da bi veliki monopolni ponudniki prišli v Slovenijo. To bi bil prvi korak do tega, da bi lahko prišlo do nakupa slovenskih vodnih virov. To pa moramo po njegovem mnenju preprečiti s tem, da se vzpostavi potrebne varovalke, da ne bi tuji koncesionarji prišli na slovenski trg. Burnač je še dodal, da je najbolje, da storitve v povezavi z vodo izvajajo domača podjetja. Župan občine Razkrižje Stanislav Ivanušič je poudaril, da voda ni zasebna last. Poleg tega pa je temeljna dobrina, s katero bi morali ravnati preudarno. Na redko poseljenem območju se je več vlagalo, zato je cena vode tam previsoka. Sam vidi težavo pri normativih, ki se po njegovih besedah ustvarjajo v Ljubljani in zato ne prihaja do dobrih rešitev glede oblikovanja in strukturiranja cen vode in drugih komunalnih storitev. Ivanušič nasprotuje, da bi koncesionarji dvigovali ceno vode. Pri oblikovanju cen je namreč po njegovem mnenju nujno, da bi bila voda po Sloveniji enako vrednotena. Primož Banovec z Inštituta za vodovarstvo je dejal, da je oskrba z vodo storitev. Ob tem je treba vedeti, kako se ta storitev izvaja. Nekatera zasebna kot tudi javna podjetja to storitev izvajajo dobro, nekatera pa zelo slabo. Glede cen pa je Banovec poudaril, da ni enotnega pravilnika za oblikovanje cen, kar predstavlja veliko težavo. Jože Torkar z Eltec Petrol je glede ravnanja z vodo izpostavil vrednoto zaupanja, na kateri se mora pri oskrbi z vodo graditi javno-zasebno partnerstvo, ter vrednoto sodelovanja med izvajalci javnih gospodarskih združb, ki lahko izboljšajo ekonomiko obratovanja. Zasebni partner pa mora občinam prinesti dodano vrednost. »Na tem področju lahko Slovenci še marsikaj naredimo,« je sklenil Torkar. (sta) Komunala Slovenska Bistrica Podjetje Komunala Slovenska Bistrica s pitno vodo oskrbuje občine Slovenska Bistrica, Makole in Oplotnica ter del občin Rače-Fram in Kidričevo. Občine Slovenska Bistrica, Oplotnica in Rače-Fram so cene vode z novo Uredbo že uskladile, občina Makole ima cene oblikovane v skladu s Pravilnikom, del občine Kidričevo pa ima cene obračunane še po stari zakonodaji. V ceni omrežnine je vključeno vse, kar je predvideno v 16. členu Uredbe, in sicer stroški amortizacije, zavarovanja, stroški obnove in vzdrževanja priključkov, stroški nadomestil za zmanjšanje dohodka iz kmetijske dejavnosti, plačilo za vodno pravico. Cena omrežnine se med občinami razlikuje, in sicer se cene za vodomer DN 13 in 20 gibljejo med 1,67 evra (občina Makole) pa do 5,42 evra (občina Rače-Fram). Razlika med njima je skoraj 4 evre. Še večja razlika je tudi pri DN 50, kjer je omrežnina najnižja v Makolah in znaša 16,70 evra, medtem ko v Slovenski Bistri- ci znaša kar 62,58 evra, razlika med najnižjim in najvišjim zneskom omrežnine znaša kar 45 evrov. Pri DN 100 je razlika višja od 300 evrov. Mesečni strošek oskrbe s pitno vodo za štiričlansko družino s priključkom DN 20, ki porabi 10 kubičnih metrov vode, v Slovenski Bistrici skupaj z DDV znaša 12,38 evra, v Oplotnici 11,36 evra, v občini Rače-Fram 12,52 evra, v Makolah 13,72 evra ter v Kidričevem, kjer veljajo cene po stari zakonodaji, 7,92 evra. Patricija Kovačec, Mojca Zemljarič, Majda Goznik, Martin Ozmec in Dženana Kmetec Z enim samim petminutnim tuširanjem porabimo toliko vode, kot je ima za vse celodnevne potrebe na voljo povprečen prebivalec revnega predmestja v tretjem svetu. In v to količino ni všteta voda, potrebna za izdelavo mila, gelov, šamponov in drugih izdelkov kemične industrije, ki jih prhajoč se prav tako porabimo. torek • 19. novembra 2013 Spodnje Podravje Štajerski TEDNIK 7 Ormož • 26. redna seja občinskega sveta Javne zavode bi združili pod eno streho V začetku tedna je bila v Ormožu 26. redna seja občinskega sveta, ki se je tudi tokrat pričela z dolgotrajnim postopkom potrjevanja dnevnega reda. Kot že nekajkrat doslej je svetnik Vili Trofenik z dnevnega reda predlagal umik nekaterih točk, vendar je bil v vseh predlogih preglasovan. Po 50 minutah razprave je bil dnevni red potrjen. V obliki, kot ga je predlagal župan. Na že tako obširen dnevni red so dodali dodatno točko, pri kateri so razpravljali o prihodnosti Gimnazije Ormož. O tej temi pišemo v samostojnem članku, razprava je bila temeljita, trajala je več kot dve uri. V nadaljevanju so po hitrem postopku obravnavali in sprejeli spremembe občinskega prostorskega načrta (OPN) in občinskega podrobnega prostorskega načrta (OPPN) za farmo Irgolič v Sodincih in Marčec v Loperšicah. Sklepa za pripravo OPPN za ureditev naravnega rezervata Ormoške lagune niso potrdili oziroma o njem sploh niso odločali. Svetnik Vili Trofenik je opozoril, da je gradivo pripravljeno pomanjkljivo, po njegovem naj se ne bi skladale parcelne številke. Župan Aloj Sok je zato odločil, da bodo občinske službe gradivo še enkrat pregledale in potem se bo o tej temi razpravljalo na eni izmed prihodnjih sej. Prav tako svetniki niso odločali o projektu energetske sanacije poslopja osnovne šole. Dokument menjak meni, da so v ozadju (ne)imenovanja direktorja Pokrajinskega muzeja Ptuj-Ormož ptujske politične igrice. (DIIP), ki naj bi bil v obravnavi, bi moral biti objavljen na spletni strani občine, kjer bi si ga svetniki lahko tudi prebrali. Ker občina dokumenta na spletni strani ni objavila, svetniki niso poznali njegove vsebine, zato o tej točki ni bilo razprave. Članica nadzornega odbora Simona Kosi je v nadaljevanju predstavila konč- no poročilo o opravljenem nadzoru zaključnega računa občine Ormož za leto 2012. Predlog svetnika Vilija Trofe-nika za razpis referenduma o Odloku o namenski porabi sredstev za infrastrukturo na območju katastrskih občin Hardek in Ormož pa je bil na občinskem svetu zavrnjen. Zakaj direktorja muzeja ne izbira svet zavoda? Svetniki občine Ormož so na ponedeljkovi seji odločali tudi o kadrovskih zadevah. Podali so pozitivno mnenje k imenovanju Ksenije Senčar za imenovanje direktorice Lekarn Ormož, soglašali pa so tudi s predlogom ptujske mestne občine, da s 1. januarjem kot vršilec dolžnosti za mandat enega leta vodenje Pokrajinskega muzeja Ptuj-Or-mož prevzame Andrej Bren-ce. Kljub temu da so ormoški svetniki predlogu MO Ptuj dali zeleno luč, pa s takšnim načinom kadrovanja niso bili povsem zadovoljni. Pri tem so celo omenjali, da gre tudi v tem primeru na Ptuju »za politične igrice«. Spraševali so se, zakaj postopek izbire direktorja muzeja pelje Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja (Kviaz) MO Ptuj in ne svet javnega zavoda, kot je to običajno v primerih drugih javnih zavodov. Ker je Kviaz MO Ptuj 17. oktobra sprejel odločitev, da ne izbere nobenega izmed prijavljenih kandidatov, so razpisni postopek končali. Župan MO Ptuj Štefan Čelan je nato ptujskemu mestnemu svetu in svetu občine Ormož predlagal potrditev sklepa, s katerim bodo za obdobje enega leta za vršilca dolžnosti direktorja muzeja imenovali Andreja Brenceta. Ormoški podžupan Branko Šumenjak se je spraševal, zakaj se na razpis za direktorja ni prijavil nihče iz ormoške enote pokrajinskega muzeja. »Ali pri nas za to delovno mesto nimamo sposobnih ljudi? Ali vodja ormoške enote ne bi bil primeren za to delov- no mesto? Sicer pa gre pri tem javnem zavodu najbrž za unikum v slovenskem prostoru - da je v odloku zapisano, da direktorja zavoda izbira Kviaz MO Ptuj in ne svet zavoda, kot je to običajno v drugih javnih zavodih. V primeru Pokrajinskega muzeja Ptuj Ormož svet zavoda za imenovanje direktorja poda samo mnenje, izbiro pa opravi Kviaz. Na predlog Kviaza direktorja imenuje mestni svet MO Ptuj, mi kot soustanovitelj zavoda pa k temu podamo soglasje. Z mestom v. d. Andreja Brenceta soglašamo, sicer zavod po novem letu ne bo imel zakonitega zastopnika. Ob tem je treba dodati, da zahtevamo, da se takoj pričnejo postopki za nov razpis, na podlagi katerega bo imenovan nov direktor. Menimo, da gre na Ptuju v ozadju za politične in kadrovske igrice,« je pojasnjeval Šumenjak in dodal, da bi sam najraje videl, da bi vsi javni zavodi, katerih ustanoviteljica je Občina, delovali pod eno streho. »Knjižnica, Ljudska univerza, muzej ... Vse to bi lahko bil en javni zavod. Potem ne bi potrebovali treh direktorjev, treh računovodstev . Zakaj? Če je takšna kriza? Tudi obe osnovni šoli bi lahko v Ormožu zaradi racionalizacije stroškov združili v en zavod.« Seje niso končali Ormoški občinski svet je na ponedeljkovi seji potrdil prejemnike letošnjih občinskih odlikovanj. Zlato plaketo bodo podelili Strelskemu društvu Jožeta Kerenčiča iz Miklavža pri Ormožu, srebrno plaketo Francu Škorjancu iz Žvaba, bronasto plaketo pa Marti Gre-gorec iz Cerovca Stanka Vraza. Zaradi obširnega dnevnega reda in dolgotrajne razprave o prihodnosti Gimnazije Ormož ormoški občinski svet ponedeljkove seje ni uspel »odde-lati« do konca. Za obravnavo je ostala še približno tretjina točk dnevnega reda. O teh bodo razpravljali na nadaljevanju seje, ki bo predvidoma prihodnji teden. Mojca Zemljane Podlehnik • Javna razgrnitev prostorskega akta Hektarji najboljših kmetijskih zemljišč za gradnjo avtoceste, za gradnjo hiš pa ne Minuli teden je v Domu krajanov v Podlehniku potekala javna obravnava osnutka občinskega prostorskega načrta, ki je obvezni del javne razgrnitve prostorskega akta. Pripravljavci akta so predstavili postopek ter vsebino akta, odgovarjali pa so tudi na vprašanja prisotnih. Te je najbolj razburilo dejstvo, da bodo ponekod za namene avtoceste uporabljena najboljša kmetijska zemljišča, medtem ko se za njihova zemljišča ne predvideva sprememba namembnosti, z argumentom, da razpršena gradnja pač ni več dopustna. Javna razgrnitev dopolnjenega osnutka in okoljskega poročila v občini Podlehnik traja že od 21. oktobra in je podaljšana do konca tega meseca. V času javne razgrnitve ima javnost pravico dajati pripombe in predloge k omenjenemu gradivu. Poleg tega pa so prejšnji četrtek v Domu krajanov pripravili tudi javno obravnavo osnutka občinskega prostorskega načrta, ki je obvezni del javne razgrnitve prostorskega akta. Na javni razgrnitvi so pripravljavci predstavili postopek priprave in vsebino akta s poudarkom na okoljskem poročilu, po predstavitvi pa so prisotni na obravnavi postavljali vprašanja, na katera so pripravljavci poskušali odgovoriti. »Še tisti redki, ki bi radi gradili v Halozah, bodo pobegnili od tod.« Najbolj pereče vprašanje je bilo, zakaj ponekod zemljišča posameznikov niso uvrščena v zazidalna ter zakaj na svojih zemljiščih ne morejo graditi. Poudarili so, da je razpršena gradnja, kljub temu da jo zakonodaja vse bolj omejuje, značilnost njihovega območja ter da jih s tem, ko jim tovrstne gradnje več ne dopuščajo, »trpajo« v naselja, v katerih večina ljudi iz teh krajev pač ne želi živeti. Zakonodaja, je po besedah nekaterih skregana z logiko, še bolj pa z gospodarnostjo, saj je večina haloških občin, med njimi tudi Podlehnik, po hribih zgradila velik del ceste infrastrukture ter vodovod, nove pozidave na hribih pa sedaj več niso dopustne, saj naj bi se na tak način obvarovala kmetijska zemljišča. Kar je najbolj razburilo strasti prisotnih, je dejstvo, da je za gradnjo avtoceste do Gruškovja in vzporedne re- gionalne ceste skozi občino namenjenih precej hektarjev najboljših kmetijskih zemljišč, v zvezi s katerimi ni potekala razprava, ali jim spremeniti namembnost ali ne, ker je samoumevno, da se zanje spremeni namembnost, kar pa ne velja za zemljišča posameznikov, ki so prav tako oddali vloge za spremembo namembnosti, a so bile zaradi varovanja kmetijskih zemljišč zavrnjene. Težava pri spremembi se v glavnem pojavlja pri manjših, okoli 10 arov velikih zasebnih zemljiščih, na kateri si posamezniki želijo graditi individualne stanovanjske hiše. Kot je bilo slišati iz vrst obiskovalcev, teh je bilo blizu 50, bodo še tisti redki, ki bi radi ostali v Halozah, pobegnili, ker najverjetneje tu ne bodo mogli graditi. Patricija Kovačec Prodajalna Videm | Prodajalna MajšperkJ Prodajalna Podlehnik PONUDBA V PRODAJALNAH ŽERAK DOSTAVA NA DOM, Tel.: 030 333 535 SVIN. REBRA S KOŽO Cene so v EUR in vsebujejo DDV. Slike so simbolične. Ponudba velja do 1. 12. 2013. 8 Štajerski Spodnje Podravje petek • 22. novembra 2013 Ptuj • Podjetniški inkubator - start up za mlade Poslovne ideje, ki so doživele uspehe Da je šolstvo lahko uspešno le, če deluje z roko v roki z gospodarstvom, se na Šolskem centru Ptuj zelo dobro zavedajo. Sodelovanju in spodbujanju podjetniških vsebin v izobraževalni proces dajejo velik poudarek tudi preko različnih projektov. Enega takih - Podjetniški inkubator za mlade - so skupaj s partnerji organizirali prejšnji teden. Na tem so skoraj 100 mladim predstavili primere dobre prakse in jih skušali motivirati za podjetništvo. Sedaj sledi zbiranje poslovnih idej, najboljše tri bodo prejele vavčer z zneskom v višini do 1.000 evrov, ki jih bodo zmagovalci lahko investirali za nakup materiala in drugih storitev za razvoj prototipa. "Šolski center Ptuj si že nekaj časa prizadeva k spodbujanju podjetništva, saj že kar precej let uspešno vključuje podjetniške vsebine v izobraževalni proces tako na srednješolskem kot tudi višješolskem nivoju. S pridobitvijo Medpojetniškega izobraževalnega centra, ki se razprostira na dveh lokacijah (Volkmerjeva in Turnišče), so se možnosti razvijanja idej v smeri uspešnega podjetništva še povečale in naša želja je nadgraditi in povezati podjetniške vsebine za mlade tako iz naše institucije kot tudi v povezavi z drugimi študentskimi organizacijami, ki delujejo v našem okolju. Program, ki ga želimo doseči, naj se odraža v vsaj enem uspešnem start-up podjetju mladih na leto. Program, ki ga je na podlagi sestanka med ŠC Ptuj, ZRS Bistra, Zavodom IRP - Tovarne podjemov ter ZAMS pripravil Zavod IRP, podpiramo in ga štejemo kot dolgoročnega, saj lahko s svojimi načrtovanimi aktivnostmi učinkovito pripomore k razvoju regije ter predvsem omogoča nove možnosti mla- Na dvodnevnem dogodku so bili predstavljeni primeri dobre prakse. dim. V predlaganem programu želimo biti nosilec stebra podjetniškega inkubatorja za mlade in bomo odgovorni za izvajanje programov za ciljno skupino mladih," je pojasnila Darja Harb, koordinatorica projekta na ŠC Ptuj. V sklopu te ideje so v minulem tednu organizirali tudi promocijski dogodek, Podjetniški inkubator - start up za mlade. Na dvodnevnem dogodku so bile predstavljene uspešne podjetniške ideje in najsodobnejša metodologija izgradnje start-up podjetij, ki znižujejo podjetniška tveganja in povečujejo možnosti uspeha na trgu. Skupaj se je teh dogodkov udeležilo 95 mladih, 15 med njimi pa bo pripravilo svoje poslovne podjetniške ideje, ki jih bodo predstavljali v prihodnjih dneh. Kratka predstavitev teh bo osnova in obvezni element za prijavo na natečaj. Na podlagi tega bo skupina strokovnjakov ocenila podjetniške ideje in izbrala tri najboljše, ki bodo prejeli vavčer v višini do 1.000 evrov za nakup materiala in druge storitve za razvoj prototipa. Dženana Kmetec Ptuj • Tiskovna konferenca poslanca Andreja Čuša Nepremičninski davek bo neenakomerno prizadel Slovenijo Poslanec DZ s Ptujskega Andrej Čuš je na tiskovni konferenci, ki je bila 19. novembra, predstavil stališča do proračuna 2014/2015 in nepremičninskega davka ter resolucije Evropske ljudske stranke, ki je v Sloveniji, zlasti pa v levem delu politike povzročila precej polemike. Ocenil je, da je proračun za leto 2014 nerealen, odhodki so se celo povečali, namesto zmanjšali. V njem tudi ni predvidenih stroškov za odškodnine izbrisanim, izplačilo tretje četrtine plačnih nesorazmerij ter sredstev za sanacijo bančnega sistema. „Edino, kar me pri proračun veseli, je, da je koalicija podprla amandma poslanske skupine SDS, s čimer smo vrnili tri milijone evrov za gasilska društva oz. njihovo opremo (vračilo davka pri nakupu). Vlada je namreč želela v celoti črtati sredstva za slovenske gasilce." Pri davku na nepremičnine pa gre v resnici za krizni davek, ki bo neenakomerno prizadel Slovenijo. Gre za ropanje pridnih ljudi in podeželja. „Upam na veto DS sveta, pričakujemo pa tudi ustavno presojo davka, saj se na vrednotenje nepremičnin državljani sploh nikakor in nikamor ne morejo pritožiti." Kot je še povedal poslanec, ne moremo pristati na nadaljnje drago in čezmerno zadolževanje na račun mladih in prihodnjih generacij. V petek smo se zadolžili za 1,5 milijarde evrov, samo za obresti bomo plačali skoraj 220 milijonov evrov. Kredit je bil najet po 4,84-odstotni obrestni meri, medtem ko se na primer Španija zadolžuje po 1,7-odstotni meri, Hrvaška po 4,05-odstotni. Sloveniji je na voljo denar Evropske centralne banke, za katerega velja obrestna mera 0,25 odstotka. „Evropski politiki so zaznali in spoznali tisto, na kar v SDS opozarjamo že dalj časa. Prvič že leta 1993 v Resoluciji o slovenski stvarnosti, odločneje pa letos na 10. Kongresu SDS ter z resolucijo »Tranzicija v Sloveniji ni uspela«. Da veliko zadev v naši državi ne deluje tako, kot bi morale v demokratičnem sistemu, čutimo in vidimo že dalj časa. Dejstvo je, da se je Slovenija pred 22 leti osamosvojila, ni pa se de-mokratizirala. Niso se razbili rdeči monopoli, ki še vedno obvladujejo Slovenijo," pa je poslanec Andrej Čuš povedal o resoluciji EPP. MG Foto: Črtomir Goznik Andrej Cuš Svet je majhen Nepremičninski zakon Pred dnevi, po maratonski seji Državnega zbora, ki je trajala do jutranjih urah, smo dobili takoime-novan nepremičninski zakon oziroma zakon, ki uveljavi na področju Republike Slovenije davek na nepremičnine. Čeprav že nekaj let ni bila skrivnost, da bo oblast v kratkem sprejela takšen ukrep, je bilo začutiti med državljani precej nepripravljenosti na dogodek. Vlada Alenke Bra-tušek je pod izrednim pritiskom, ki ga nanjo izvajajo mednarodne finančne ustanove, morala nujno sprejeti protikrizne ukrepe in napolniti državni proračun tako, da se je lahko izognila sankcijam iz Bruslja. Novi, dodatni davki so bili najlažja in najhitrejša pot do denarja. Problem davka na nepremičnine, ki ga imajo skoraj vse države na svetu, ni v dejstvu, da so ga uzakonili, ampak da so ga pod pritiskom slabo napisali. Vsi tisti, ki imajo nepremičnine, so si vedno mislili, da bodo nekega dne plačevali davek, ki bo le prevzel mesto nadomestila za stavbno zemljišče. V resnici ni tako. Lastniki hiš, stanovanj, kmetij in gozdov bodo plačevali precej več in denar se ne bo stekal - tako kot se danes in tako kot je običajno po Evropi - v občinske blagajne, temveč v državne. Če pustimo ob strani nezanemarljivo dejstvo, da bo udarec za lokalne skupnosti boleč, ne moremo preko ugotovitve, da davek na nepremičnine v svetu predstavlja ukrep, ki je namenjen obdavčitvi srednjega in višjega sloja državljanov. Predpostavka, da so lastniki nepremičnin »bogatejši državljani«, pa ni veljavna v slovenskem primeru. Slovenci smo v preteklosti v večini primerov prišli do nepremičnin s trdim delom in žrtvovanjem, s katerim smo si želeli zagotoviti varno starost ali smo kupili stanovanje v času Jazbiškovega zakona. Več kot devedeset odstotkov nepremičnin je danes v lasti državljanov, ki niso investirali v »opeko« ali zemljo za to, da bi plemenitili denar, ki so ga imeli na razpolago, temveč zaradi celoživljenskega varčevanja. Temu lahko rečemo »slovenska posebnost«. Zaradi slovenske posebnosti je zakon, tako kot je napisan, nepravičen. Ogromno ljudi bo plačevalo še več davkov in številne družine, ki so imele vsaj lastno »streho nad glavo«, bodo morale v sili prodati lastnino. V skrajnem primeru takšen posreden pritisk lahko pripelje tudi do ponovne razdelitve nepremičninskega trga, a tokrat le v korist premožnejšega sloja. Udarec za socialno državo, tako kot jo danes poznamo in jo celo častimo v prvih stavkih Ustave, bo velik. Vsi razumevajoči ljudje sprejmemo nov zakon, ampak ne moremo ga sprejeti slabo napisanega, ker so lahko negativne posledice prevelike. Potrebno je malo več časa in razmisleka. Nekatere kategorije civilne družbe so se v zadnjih dneh pred zaupnico primerno organizirale in skušale razložiti državljanom razloge protesta. Žal je bila njihova napaka, da so se prepozno odzvali in da je bilo začetno izražanje nejevolje prepuščeno le kmetom, v imenu katerih seje na vladi pogajal bivši poslanec Žve-glič. Zaradi vročekrvnega značaja g.Žvegliča so kmetje izgubili bitko že na samem začetku. Pogajalci se radi pogajajo, medtem ko je vsakemu normalnemu politiku izsiljevanje nesprejemljivo. Ker so sredstva javnega obveščanja spretno izenačila protest kmetjiske kategorije s ponovnim izsiljevanjem pomoči od države, so se drugi državljani oddaljili od vsebinskih težav in dodatnega razumevanja zakona, ki je v resnici prikrajšal vse lastnike nepremičnin in vse občine. Škoda je bila narejena na samem začetku. Predsednik SD Igor Lukšič je za časnik Delo izjavil že 22. oktobra, da »je treba zakon sprejeti in se potem lotiti popravkov, ker je zakon zelo nepopoln«. Škoda, daje predsednica Vlade zaprosila za zaupnico na takšnem zakonu. Razumljivo zadovoljna je bila videti na dan glasovanja, ko je celo Evropska unija pohvalila naše napredke pri saniranju države, ampak ne bi rad bil v njeni koži v trenutku, ko bo zadeva prišla na Ustavno sodišče. Če bi varuhi našega pravnega sistema odločili, da zakon zadržijo in ga celo presodili delno za protiustavnega, bomo lahko priča veliki politični krizi, iz katere se bo premierka zelo težko izvlekla. Slovenija mora začeti razmišljati s svojo glavo v Evropi. Tako kot mi potrebujemo Unijo, tudi Unijapo-trebuje nas. Za to si lahko privoščimo včasih tudi malo več manevrskega prostora in dobro premislimo, kaj in kako delamo. Laris Gaiser torek • 19. novembra 2013 Spodnje Podravje Štajerski TEDNIK 9 Kidričevo • Zapleti zaradi ogrevanja naselja Komunala prekinila distribucijo, za ogrevanje zadolžili Javne službe Na Občino Kidričevo je poklicalo več občanov, ki jih zanima, zakaj niso prejeli položnic za ogrevanje za oktober; ker je Komunalno podjetje (KP) Ptuj zaradi neurejenih razmer prekinilo distribucijo toplotne energije, je občina za to zadolžila podjetje Javne službe iz Ptuja. Da postajajo težave zaradi ogrevanj a naselj a Kidričevo vse bolj zapletene in resne, so opozorili že na oktobrski seji sveta občine Kidričevo, kjer so precejšen del razprave namenili prav tej problematiki. Direktor KP Ptuj Janko Širec je županu in svetnikom pojasnil, da imajo zaradi neurejenih razmer in nerešenih pravnih vprašanj na tem področju že več let bilančno izgubo, povečuje pa se tudi število neplačnikov. Da bi izvedeli, kaj se sedaj dogaja in zakaj občani še niso prejeli položnic za ogrevanje v oktobru, pa smo za pojasnilo najprej zaprosili direktorja občinske uprave Damjana Napasta, ki je o tem povedal: »Čeprav nam niso znani razlogi, zaradi katerih izvajalec gospodarske javne službe ogrevanja z daljinsko toploto - (KP) Ptuj - za oktober še ni poslal položnic za stroške ogrevanja, pa sklepamo, da se je za to potezo odločil zaradi, po njihovi oceni, nerešenih pravnih vprašanj med občino in KP Ptuj, ki segajo nazaj do leta 1997; pa tudi zaradi dejstva, da država ne dovoljuje dviga cene stroškov ogrevanja. Občina Kidričevo je od KP Ptuj, ki je vse od leta 1997 nemoteno izvajalo to storitev ogrevanja, prvič že v oktobru letos doživela »bojkot« distribucije toplote v naselju Kidričevo, brez ogrevanja pa so ostali tudi v šoli in vrtcu v Kidričevem. S tovrstnimi ponovnimi potezami smo deležni ponovnih pritiskov za dvig cene ogrevanja in za plačilo izgube, vendar tega enostavno ne odobravamo.« Težave zaradi ogrevanja v naselju sicer segajo že več let nazaj, Napast pa pojasnjuje: »Zaradi neustrezne ureditve izvajanja te javne službe se izvajalec in Občina pogajamo od spomladi 20l3, vendar pa zaradi različnih ekonomskih in pravnih vprašanj, žal nismo uspeli doseči dokončnega dogovora. Občanom sporočamo, Mojca Vomer Gojkovič in mag. Nataša Kolar pa sta predavali na temo: Od poganstva do krščanja ter Verovanje v rimski Petovioni. Za takšen širši strokovni pogled v rimsko zgodovino Ptuja, z evropskega vidika, so se povezani v Društvu za rimsko zgodovino in kulturo Ptuj odločili, da bi vse skupaj dobilo pravo veljavo, ker je, kot je povedala Marija Hernja Masten, najbolje, da nam našo zgodovino pove nekdo iz prve roke in mogoče približa. Včasih ni dovolj, da o njej govorijo samo domačini. Poetoviona ni nobene neznanka za rimski imperij, bila je pomembno mesto. »Tisto, kar imamo na Ptuju že napisano v poljubnih zapisih, naj bi dobilo znanstveno potrditev, kar je nadvse pomembno tudi za našo prihodnost,« je v pozdravu in v zahvalo dr. Le Rouxu med drugim povedal ptujski župan Štefan Čelan. Tisti, ki ne znajo spoštovati svoje preteklosti in graditi na temeljih svoje tradicije, si težko predstavljajo neko boljšo in svetlo prihodnost. Nadvse pomembno je, da se vsa nova spoznanja zapišejo in predstavijo, predvsem zaradi vseh tistih, ki bi radi rimski in srednjeveški ter današnji Ptuj izbrisali iz narodovega spomina. Epigrafi dokazujejo prisotnost različnih kultur v antičnem Ptuju. Mesto si zasluži, da V zvezi s problematiko ogrevanja Kidričevega se je oglasil tudi Branko Štrucl, vodja nestrankarskega gibanja Za Kidričevo, ki je o tem povedal: »Za nastalo situacijo je krivo tako KP Ptuj, ki ni saniralo katastrofalnega sistema ogrevanja, kot tudi neplačniki, ki jih je iz leta v leto več Socialno ogroženim občanom - neplačnikom - ne priskoči na pomoč niti občina, ki vlaga samo v beton in asfalt, niti kdo drug. Pa saj jih razumemo - naslednje leto so lokalne volitve. Zato močno sumimo na prirejenost spora med županom in KP. Prepričani smo, da župan ponovno igra politikantsko igrico, da bo lahko tik pred volitvami žel aplavz in seveda tudi glasove. Že ničkolikokrat smo govorili o njegovi neiskrenosti in prirejanju dejstev, o njegovih lastnih poslih, ki jim ljudje enostavno nasedajo. Žal svetnike z lahkoto vleče za nos. Pa še verjamejo mu in razen redkih ne spregledajo njegovih namer. Zato županu zastavljamo javno vprašanje: Zakaj niste razpisali koncesije, ko je bil še čas? Na to vprašanje pričakujemo jasen in nedvoumen odgovor, objavljen na občinskih spletnih straneh! V našem gibanju menimo, da sta ob nastali problematiki ogrevanja sedaj na potezi glavna krivca, to sta župan in občinski svet s svojim javnim podjetjem Vzdrževanje in gradnje, da skupaj pravočasno zagotovijo nemoteno oskrbo centralnega ogrevanja v Kidričevem. Z družbo Silkem, ki je v madžarski lasti, naj se že enkrat za vselej dogovorijo o ceni pošiljanja tople vode v sistem, ki bo upoštevala dejstvo, da mi že nekaj let plačujemo svoj davek s svojim zdravjem, saj vemo, da je to podjetje eno od največjih onesnaževalcev v občini!« Foto: M. Ozmec Da postajajo težave zaradi ogrevanja naselja vse bolj zapletene, je direktor komunale Janko Sirec (levo) opozoril že na zadnji seji sveta občine Kidričevo. Sistem ogrevanja v več kot pol stoletja starem blokovskem naselju je slabo izoliran in vzdrževan, težave pa imajo tudi zaradi predimenzioniranosti. da se pravnemu reševanju problematike ogrevanja žal ne moremo izogniti, zagotavljamo pa jim, da je dogovor za nemoteno ogrevanje prioritetna naloga vseh občinskih organov in bomo storili vse, kar je v moči, da se tak dogovor čim prej uresniči. Obenem verjamemo, da je tak dogovor tudi v najboljšem interesu drugih podjetij, Ptuj • Strokovna konferenca o rimskem Poetoviu Ptuj potrebuje novo celostno študijo V poročni dvorani Mestne hiše na Ptuju so MO Ptuj, Društvo za rimsko zgodovino in kulturo Ptuj, Univerza v Mariboru (oddelek za zgodovino FF) in Pokrajinski muzej Ptuj-Ormož 18. novembra pripravili strokovno konferenco o rimskem Poetoviu, ki se je je podobno kot že lanske udeležil tudi dr. Patrick Le Roux, predavatelj trinajste Univerze iz Pariza, velik specialist za Rim in rimsko zgodovino, ki je pripravil predavanje pod naslovom Kulti in družba v Petovioni (epi-grafska študija), lani je govoril o delu in pomenu samega Marka Primusa. dobi novo celostno študijo, ki bo zajemala zgodovino, geografijo, epigrafijo, besedila in arheologijo, je prepričan dr. Patrick Le Roux. MG Foto: Črtomir Goznik S predavanja dr. Patricka Le Rouxa: Kulti in družbe v Petovioni - epigrafska študija. ki sodelujejo pri zagotavljanju toplote na daljavo v naši občini. Ker bo del celovitega dogovora zagotovo tudi plačilo storitev ogrevanja, ki v vmesnem obdobju ne bi bile zaračunane, zagotavljamo, da se bomo za morebiti neplačane storitve z odjemalci naknadno dogovorili o načinu plačila, ki bo zanje najmanj obremenjujoč.« Dolgovi in izguba: skoraj 200.000 evrov Zaradi nerešenih pravnih vprašanj, kopičenja izgube in neplačnikov pa je KP Ptuj očitno prekipelo, njegov direktor Širec ob tem poudarja: »V KP Ptuj smo Občino Kidričevo že dlje časa opozarjali na nevzdržno situacijo v zvezi z ogrevanjem, saj je v zadnjih letih v tej dejavnosti izkazana izguba, ki v obdobju od januarja do oktobra 2013 znaša okoli 57.000 evrov. Poleg tega je v občini veliko število neplačnikov, katerih dolg je na dan 31. oktobra 2013 znašal okoli 141.330 evrov, pri čemer pa ta dolg ne zajema izvršilnih stroškov in zamudnih obresti. Že dlje časa smo si prizadevali, da bi nastalo situacijo v dogovoru z Občino, sporazumno rešili; ne nazadnje smo že v aprilu podali predloge za razrešitev nastale situacije, vendar odgovora od Občine Kidričevo žal nismo prejeli. Prav tako je bilo na našo pobudo organiziranih več skupnih sestankov, tudi z večjimi dolžniki, vendar pa vse to ni pripeljalo do izboljšanja stanja!« Za ogrevanje skrbijo javne službe, plačnik je Občina Res je, kot je potrdil tudi Ši-rec, da KP od oktobra ni več izvajalec ogrevanja v Kidričevem: »KP Ptuj od 4. oktobra 2013 ni več izvajalec oskrbe s toplotno energijo v občini Kidričevo, saj je Občina izdala naročilnico za upravljanje ogrevanja podjetju Javne službe Ptuj. Razpolagamo tudi z informacijo, da je strošek nabave energenta s 4. oktobrom 2013 v celoti breme Občine. Občini smo v predlogu pogodbe tudi navedli, da smo na podlagi pooblastila Občine Kidričevo in pooblastila sedanjega upravljavca z ogrevanjem v občini Kidričevo pripravljeni izdati tudi položnice odjemalcem v občini Kidričevo, vendar do podpisa le-te do sedaj še ni prišlo. Iz navedenih razlogov KP Ptuj nima pravne podlage za izstavitev računov odjemalcem toplotne energije v občini Kidričevo.« Na Občini Kidričevo ob tem dodajajo, da je Komunala Ptuj, ki je opravljala dejavnost distribucije daljinskega ogrevanja vse od leta 1997, to dejavnost dolžna opravljati še do konca kurilne sezone. Kot je poudaril direktor občinske uprave Napast, so bili naročilnico za distribucijo toplotne energije prisiljeni izdati podjetju Javne službe, saj po tem, ko je KP prenehalo z distribucijo, niso želeli, da bi stanovalci in drugi odjemalci ostali brez ogrevanja. Bodo težave rešili z dogovorom ali na sodišču? Sicer pa nekaj upanja za rešitev nastalih težav še vedno ostaja, saj naj bi se o tej pereči problematiki poskušali dogovoriti še na petkovem dopoldanskem skupnem sestanku v prostorih Občine Kidričevo, kamor so povabili tako predstavnike KP Ptuj kot podjetja Javne službe Ptuj in dobavitelja ogrevanja, kidričevskega podjetja Silkem. V nasprotnem primeru pa naj bi za epilog poskrbeli na ustreznem sodišču. M. Ozmec 10 Štajerski Kultura petek • 22. novembra 2013 Ptuj • Še en uspešen Mihčev festival Mihec ima vedno več prijateljev Devetič zapored so mladi literati in likovniki v sklopu Mihčevega festivala dokazali, da otroška domišljija in ustvarjalnost ne poznata meja. Besedila, ki so jih letos spisali, so izjemno inovativna in iskrena, v njihove umetnine iz žice pa so stkali številne zabavne in inovativne like. „Mihec je stopil v 9. leto. Njegovi dnevi so sobote. Mihcev od 1. do 9. razreda ne moti, da bi lahko ta dan spali malo dlje, da bi lahko lenarili ali pa se odpravili na bližnje igrišče. Prihajajo, nekateri že drugič, tretjič ... Tisti, ki so že zapustili devetletko, sprašujejo, ali bo kaj podobnega tudi za srednješolce. Pobuda, ki nas organizatorje zavezuje," je ob predstavitvi likovnih in literarnih del, ki so nastajala na delavnicah oktobra letos, javnosti pa so jih predstavili minuli teden z razstavo in zbornikom, dejala Nataša Petrovič, predsednica ZKD Ptuj. Da organizatorji uspešno promovirajo festival, dokazujejo ustvarjeni izdelki, a pomembna je tudi statistika. Doslej se je z Mihcem družilo že več kot 400 raziskovalcev besedne in likovne umetnosti, od tega 26 likovnikov in 15 mladih literatov na letošnjih delavnicah. Na njihovi poti jim vse od samega začetka festivala pred devetimi leti pomagata mentorja David Be-drač in Jože Foltin, ki se mu je v zadnjih letih pridružila še likovna pedagoginja Lea Kralj. Tokrat so morali biti likovniki še posebej kreativni, saj so za ustvarjanje dobili le navadno žico, iz katere pa so uspeli ustvariti nadvse zanimive izdelke, od različnih živali pa do nogometaša Ronalda, morske deklice in sedečega moža. Njihovi kolegi, ki se raje posvečajo pisanju, pa so svoj čas namenili razmisleku o modernih časih in tehnologiji, ki nas spremlja na vsakem koraku. Izražali so svoje poglede na to, kako ta vpliva na ljudi, naravo in svet, večina pa jih je ob tem podala tudi pomembno opozorilo: da posedanje pred računalnikom in televizijo predstavlja velik problem. „Mnogi bi bili začudeni, kako zrelo so razmišljali o mobilnih telefonih, spletu, družabnih omrežjih in kar je še sodobne tehnike. In ker v šolah ob vseh obveznostih včasih kar zmanjka posluha in možnosti za počasno, vztrajno literarno ustvarjanje, je prav Mihčev festival pomembno vsakoletno dopolnilo k rednemu osnovnošolskemu pouku književnosti. Obstaja celo zamisel o večkratnem, rednem mesečnem druženju, udeležencev bi bilo dovolj, interes med mladimi gotovo je," je o letošnjih delavnicah in festivalu povedal David Bedrač. Dženana Kmetec Poljčane • Obletnica folklorne skupine Košutarji in košutarke plešejo že 35 let Folklorni čevlji in obleke z območja Dravinjskih goric so se minuli petek, 15. novembra, zavrteli v športni dvorani Osnovne šole Poljčane, kjer je Folklorna skupina Košuta Poljčane s prireditvijo S Košuto pod kozolcem obeležila obeležili 35-letnico delovanja. Poljčanski folklorniki so pred zbranimi nastopili v kostumih, ki predstavljajo stil oblačenja ljudi iz okolice Poljčan v 18. stoletju in v drugi polovici 19. stoletja. Zaplesali so odrske postavitve Jurek, Pušn šank in Lušečke vile. Na slovesnosti pa so se jim pridružili še člani odrasle folklorne skupine KUD Bistra s Hrvaške ter učenci otroške folklorne skupine OŠ Poljčane. Kulturni venec plesa, ljudskih melodij in petja se je sklenil s podelitvijo bronastih, srebrnih, zlatih ter jubilejnih Maroltovih značk za aktivno udejstvovanje na področju ljubiteljske folklorne dejavnosti 21 članom folklornega društva. Začetki folklore v Poljča-nah segajo v leto 1978, ko je bila na pobudo gospoda Branka Fuchsa ustanovljena poljčanska folklorna skupina. Sprva je skupina delovala v sklopu KUD Janka Živka Polj-čane, leta 1998 pa je skupina pričela samostojno pot v Folklornem društvu Košuta Polj-čane. Zakaj ime Košuta? »Ker so se tako odločili takratni ustanovni člani in ker je košuta ena izmed najstarejših pustnih mask na Slovenskem,« je pojasnil sedanji vodja skupine in predsednik društva Marko Avguštin. Folklora pa ni zgolj ohranjanje starih obi- čajev, plesov, petja in melodij, je nekaj več. »Folklora je tudi druženje, dobra volja, medsebojno spoštovanje in naklonjenost,« je sklenil Avguštin. Skupina je letos za svoje dolgoletno udejstvovanje na področju ljubiteljske kulturne dejavnosti prejela priznanje Štefana Romiha, ki ga podeljuje Zveza kulturnih društev občin Makole, Poljča-ne, Slovenska Bistrica, in priznanje Občine Poljčane. Mojca Vtič Nastopajoči ob 35-letnici Foto: Mojca Vtič Miklavž pri Ormožu • Projekt OŠ V Pragi pustili dober vtis Osnovna šola Miklavž pri Ormožu se je v šolskem letu 2013/14 priključila k mednarodnemu projektu Comenius. Izvedbo projekta financira Evropska komisija. Gre za dvoletni projekt, v katerega so zraven nas vključene še šole iz Prage, Nurnberga, Krakova in Kaposmerova. Tema projekta je Zdrav duh v zdravem telesu. Učenci in učitelji so se s projektom seznanili že septembra, ko smo organizirali dan dejavnosti na to temo. Učenci so se učili osnovnih besed in pesmic v različnih evropskih jezikih, izdelovali logotipe, pripravljali osnutek eko vrta, ustvarjali umetnine iz hrane ter debatirali o nezdravi prehrani. Od 20. do 23. oktobra je v Pragi potekalo prvo srečanje učiteljev sodelujočih šol, kjer smo usklajevali program dela za naslednji dve leti. Naši učitelji so v Pragi s svojim programom pustili dober vtis. Prvo leto projekta bomo posvetili zdravi prehrani. Osrednja dogodka letošnjega dela projekta bosta postavitev eko vrta in zasaditev le-tega ter ustvariti e-knjigo tradicionalnih receptov na sodoben način. Pri slednjem nam bo pomagala dr. Branislava Belovic. V pomladnih mesecih bodo naši učenci obiskali svoje vrstnike v Nurnbergu, kjer bodo predstavili naše delo v okviru projekta. Tako učitelji kot učenci vidimo v projektu možnost, da spoznamo različne narode, njihove kulture in nenazadnje šolske sisteme drugih narodov v Evropi. Saša Lačen Tednikova knjigarnica Pozdravljen knjižni sejem, pozdrav dobrim knjigam! Se vam zdi nekoliko smešen tokratni naslov Knjigarnice? Ampak tak je z razlogom: te dni, še do nedelje, 24. 11., si lahko v Cankarjevem domu v Ljubljani privoščite ogled največje slovenske knjigarne, kjer se zvrščajo številni literarni dogodki za odrasle in otroke (predstavitve knjig, avtorjev, predstave povezane s knjigami in branjem ...). In vstop na knjižni sejem je prost. Drugi razlog naslova današnje Knjigarnice se skriva v včerajšnjem četrtku, ko je bil svetovni dan pozdrava. Zdi se, da imamo s pozdravljanjem kar nekaj težav, na primer: stopim v trgovino, lepo rečem dober dan, pa nobenega odgovora. Še huje je, ko se to zgodi staršu, ki ob vstopu svojega mladička poduči o bontonu pozdravljanja! Pa malčku nihče ne odzdravi! Kolikokrat mimoidoči skoraj trči v nasproti hodečega, a da bi pa pozdravil, ne, to pa ne. Pa menda ja si someščani - srečevalci na različnih poteh, želimo dobre dni in najmanj je, da pozdravimo z dober dan. Tretji razlog današnjega naslova rubrike, ki ji ravnokar posvečate svojo pozornost (Hvala.), je odlična novost iz zbirke Velike slikanice založniške hiše Mladinska knjiga z naslovom Pesmi iz rimogojnice. To vam je, cenjeni, ena taka dobra knjiga! Kaj dobra - izvrstna je, imenitna in brih-tna! Kako tudi ne, saj je njen avtor Andrej Rozman Roza, njen ilustrator pa Zvonko Čoh. Andrej Rozman Roza (1955) je mojster jezika, pripovednik, pesnik, dramatik, igralec, izjemen ustvarjalec in performer ter je eden največjih živečih negovalcev in poznavalcev slovenskega jezika. Ob njegovih knjigah še tako trdovratne nebralce branje zamika! Kajti zraven vsega ga odlikuje neverjeten smisel za humor in nesmisel. Naj spomnim na njegove pesniške zbirke: Rimanice za predgospo-diče (1993), Mihec, duh in uganka (1996), Črvive pesmi (1998), Krava, ki jo je pasel Mihec (1999), Mali rimski cirkus (2001), Rdeča žaba, zlat labod (2001), Uganke (2002), SMS-poezija (2005), Marela (2005), Mihec gre prvič okoli sveta (2006), Uganke: 100+1 (2008), Izbrane rozine v akciji (2010) .Oh, Andrej Rozman Roza je napisal veliko knjig in bi z naslovi zapolnili celotno Knjigarnico. Zatorej raje navajam njegovo najkrajšo pesem iz pesniške novitete: OGROMNO Ogromno je igric, ki bi jih rad igral, filmov, ki bi jih rad gledal, knjig, ki bi jih bral, ogromno je tega, kar je super in mega, a kaj, ko je samo en čas in en sam samcat jaz. V slikanici Pesmi iz rimogojnice, najdete 33 pesmi in nekatere od njih so bile objavljene v Cicibanu ali v Cici-doju. Kot vabilo k branju je tu še nekaj naslovov pesmi: Ananas, Svet iz besed, Govoreča stena, Rudar, naramnici, Pilot, Vodna romanca, Računalniška mačka, Polžek, Lačno sito, Jezna pila, Presneto seme ... Mera bralnega užitka s knjigo Pesmi iz rimogojnice je zvrhana tudi zaradi ilustracij Zvonka Čoha (1956). Vas pozdravlja Liljana Klemenčič Kikboks Ormožani do petih, Ptuj-čani do sedmih medalj Stran 12 Košarka Začetek 17. sezone lige PARKL Stran 12 Kolesarstvo Zlata sezona mladih ptujskih kolesarjev Stran 13 Namizni tenis Anja v 2. skupini zmagala, Katja druga v tretji Stran 13 Tenis Potočnikovo so ovirale poškodbe Stran 14 Plavanje Šerbčeva druga, Grobelškova tretja Stran 14 Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Tadej Podvršek, Danilo Klajnšek, Uroš Krstič, Milan Zupanc, Niko Šoštarič, Peter Golob, Ivo Kornik, Simeon Gonc, Sebi Kolednik, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Silva Razlag, Janko Bohak, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič tednik íPoÁiíajt¿ riaí na íuáounim. ífitiíu! RADIOPTUJ tta- ¿filetee www.radio-ptuj.si E-mail: sport@radio-tednik.si Nogomet • NK Zavrč Nad zmaje brez Aleša Čeha Predzadnje gostovanje v Prvi ligi Telekom Slovenije v tem koledarskem letu nogometašem Zavrča prinaša atraktivno srečanje v Stožicah proti domači Olimpiji. Omenjeno sobotno srečanje bo lepa priložnost za nove točke, obenem pa tudi priložnost za številne navijače belih, ki bodo svoje ljubljence spodbujali v živo. V prestolnici naj bi za Zavrč pesti stiskalo vsaj 100 privržencev kluba, kar glede na dejstvo, kako prazne so običajno Stožice, pomeni, da bodo beli igrali »doma«. Olimpija je po prihodu trenerja Kosanovica dvignila nivo igre, odslovila nekaj nogometašev, vse pa je pripravljeno za zimsko čistko, ki naj bi bila precej obsežna. To je alarm za nekatere nogometaše, da na preostalih treh srečanjih pokažejo vse svoje znanje in si podaljšajo bivanje v prestolnici. Kljub temu da gre za največje Foto: Črtomir Goznik Jure Matjašič (Zavrč, beli dres) bo tudi v Ljubljani kandidiral za mesto v začetni enajsterici. razočaranje dosedanjega dela prvenstva, pa je jasno, da imajo zeleno-beli dobro ekipo, ki je zmožna veliko več od do sedaj prikazanega. Na srečo na drugi strani Zavrčani tovrstnih težav nimajo, saj so kot novinci uvrščeni na visoko 3. mesto. Športni park v Zavrču je prava trdnjava, nekoliko slabši izplen imajo beli na gostovanjih. S strpno in potrpežljivo igro je cilj Štajercev vsaj točka, seveda pa kot športniki upajo na zmago. Do nje pa bodo morali priti brez Aleša Čeha, ki je bil na zadnjem srečanju proti Luki Koper izključen. Nekaj težav s poškodbo je v tem reprezentančnem premoru imel tudi eden izmed najbolj »vročih« nogometašev Zavrča Josip Golubar, ki pa bo v soboto nastopil. Prav tako sta povsem okrevala kapetan Sandi Čeh in Rene Mihelič, tako da bo v obsežnem kadru, ki ga premore Viktor Trenevski, nekdo spet moral na tribuno. Zavrč do konca jesenskega dela čakajo še tri tekme; sobotna z Olimpijo, sledi gostovanje v Mariboru in za konec domače srečanje s Celjem. More- Medsebojno srečanje: 9. krog: Zavrč -Olimpija 2:1 (1:1); strelci: Benko, Golubar; Šporar. biten uspeh z Ljubljančani bi blagodejno vplival na igralce ter klub kot celoto, saj bi bile nove tri točke sijajna popotnica pred štajerskim derbijem naslednji konec tedna v Ljudskem vrtu. Tudi Dino Kresin-ger, s petimi zadetki trenutno najboljši strelec Zavrča, v Ljubljani pričakuje težko srečanje s srečnim koncem za njegovo ekipo: »Biti moramo kompaktni, igrati drug za drugega, se spodbujati med sabo, kakovost nedvomno imamo. Če bo vse skupaj na nivoju, verjamem, da lahko vzamemo točke.« tp 1. SNL, 18. krog: Olimpija - Zavrč (sobota, 23. 11., ob 17.00) Nogomet • NK Aluminij V drugem delu prišli v prave tirnice Konec tedna se je s tekmami 15. kroga končal jesenski del prvenstva v 2. ligi. V končnih obračunih so bili strelci izjemno razpoloženi, saj so na petih tekmah dosegli kar 23 zadetkov (povprečno več kot 4,5 na tekmo). Ekipa Doba je z zmago ohranila velikih 11 točk naskoka pred ekipama iz Radomelj in Kidričevega. Izkazali so se tudi Krčani, ki so ugnali varovance Zlatka Gaborja. Ekipe od 4. do 8. mesta (Veržej, Šenčur, Šmartno, Krško, AH Mas Tech) ločijo le štiri točke razlike, kar obeta zanimiv boj v spomladanskem delu. Precej sta zaostali le ekipi Šampiona in Bele krajine, ki se jima obeta zelo težak boj za obstanek. V soboto bo na sporedu še prekinjena tekma 14. kroga med Šmartnim in Krškim. Kidričani so prvenstvo pod vodstvom Anteja Šimundža začeli kot prvi favoriti. Ekipa je bila glede na lansko prvoli-gaško sezono sestavljena zelo podobno, kvečjemu okrepljena (prišli so Rok Letonja, Mitja Kovačevič, Arpad Vaš, Leon Horvat, med sezono še Leon Panikvar in Liridon Osmanaj, odšli so Črnic, Žagar, Bešič, Jeleč, Hodžurda, Spahič, med sezono še Zajc in Bloudek). Statusa favorita pa Aluminij od začetka ni potrjeval na igrišču, saj je bilo vse preveč spodrsljajev. Tekmeci so proti Aluminiju praviloma izbirali izrazito obrambno taktiko, ki jo je bilo zelo težko prebijati. Nekateri spodrsljaji so načeli samozavest igralcev, zato je bil zaostanek za vodečim Dobom iz kroga v krog večji. »Zavedamo se, da so edino merilo rezultati. Kljub temu moram povedati, da smo pred sezono trenirali zelo dobro, dobro smo odigrali nekaj zelo težkih pripravljalnih srečanj in smo bili odlično pripravljeni na prvenstvo. Morda je bila ključna uvodna visoka zmaga proti Beli krajini (4:0), po ka- teri smo se preveč sprostili. Sledil je domači poraz proti Radomljam (0:3), po katerem smo padli v nekakšen šok. Po remiju v Krškem je bil pritisk še večji, pravega izhoda iz krize pa nismo našli še naslednjih nekaj krogov,« je povedal Mar- ko Drevenšek. Po osmih krogih je Ante Ši-mundža prevzel trenersko mesto pri državnih prvakih v Mariboru. Tekmo 9. kroga proti Veržeju je vodil Kliton Bozgo (poraz na domačem igrišču), nato pa je v klub prišel trener Robert Pevnik. Ta je ekipo sprostil in motiviral do te mere, da so Kidričani v zadnjih šestih krogih osvojili kar 16 od 18 možnih točk (5 zmag, 1 remi). Istočasno je za Aluminij podpisal tudi Leon Panikvar. »Leon je z nami treniral že pred sezono, dobro se poznamo. Gre za zelo izkušenega in kakovostnega igralca, ki je naši ekipi prinesel dodatno kakovost. Po mojem mnenju je Leon najmanj prvo-ligaški igralec, verjetno še kaj več,« je o soigralcu pohvalno Statistika trenerjev Aluminija v jesenskem delu sezone 2013/14: Ante Šimundža 8 3 4 1 Kliton Bozgo 10 0 1 Robert Pevnik 6 5 10 9:6 0:1 16:5 skupaj: 15 25:12 13 0 Foto: Črtomir Goznik 16 Nogometaši Aluminija so najboljše rezultate dosegli ob koncu sezone: v zadnjih šestih tekmah so osvojili kar 16 točk. Na fotografiji v rdečih dresih Leon Panikvar in Marko Drevenšek. 29 spregovoril Marko Drevenšek, ki je ocenil zadnjo pozitivno serijo: »Lahko smo zelo zadovoljni z zaključkom prvenstva. Vidi se, da smo se sprostili in začeli igrati pravi nogomet. Prišli smo v prave tirnice in zagotovo smo sposobni tudi spomladi nadaljevati v tem ritmu. Imamo kakovostno zasedbo, ki se je sposobna boriti za sam vrh, čeprav ne smemo v nobenem primeru podcenjevati konkurentov, ki imajo dobra moštva.« Roltek Dob ima kakovost Dob je po jesenskem delu premočno prvi, a v spomladanskem delu prvenstva bo na voljo še 36 točk (12 krogov), zato še lahko pride do sprememb. »Dob je zasluženo prvi, saj ima samo po en poraz in remi. Pet ali šest tekem so zmagali z golom razlike, ki so jih dosegli v zadnjih trenutkih srečanja - to je zagotovo kakovost. Igrajo zelo čvrsto; tudi sam sem bil presenečen nad tem, kako so igrali proti nam v Kidričevem (1:1). Kljub vsemu je razlika med njimi in nami po mojem mnenju previsoka. Spomladi bomo igrali še dve medsebojni tekmi, po katerih bo več jasnega,« je povedal Drevenšek, ki lahko skupaj z navijači obžaluje, da tudi drugoligaši ne igrajo štirikrožnega sistema (36 krogov). Jože Mohorič 8 5 2 12 Štajerski Šport, rekreacija petek • 22. novembra 2013 Kikboks • Kutina open 2013 Ormožani do petih, Ptujčani do sedmih medalj ■ V ■ Matjaž Pleh in Mitja Rozman na najvišji stopnički V soboto, 16. novembra, je v športni dvorani v Kutini na Hrvaškem potekal tradicionalni pokal v kikboksu, imenovan 15. »Kutina open 2013«. Organiziral ga je Kickboxing klub Kutina in Hrvaška kickboxing organizacija. Na tekmovanju je preizkusilo svoje moči kar 480 tekmovalk in tekmovalcev iz 58 klubov ter petih držav. Borci Kluba borilnih veščin Ormož so pod vodstvom trenerjev Danila in Milana Korotaja ponovno dokazali, da lahko osvajajo tudi najvišje stopničke. Rezultati: 1. Matjaž Pleh (do 57 kg) mladinci light contact 5.-8. Matjaž Pleh (do 63 kg) mladinci light contact 1. Mitja Rozman (do 74 kg) člani light contact 2. Uroš Brlek (nad 94 kg) člani point fighting 3. Žan Tomažič (do 63 kg) mladinci light contact 3. Rok Tomažič (do 57 kg) mladinci light contact 5.-8. Nejc Korotaj (do 42 kg) ml. kadeti point fighting 9.-16. Lan Kokol (do 42 kg) ml. kadeti point fighting Ekipa KBV Ormož, ki je nastopala na Hrvaškem. Med zmagovalci Vito Čurin, Lara Vuzem Vajda in Gašper Mlakar Na tekmovanju so v disciplini point fighting nastopili tudi tekmovalci KBV Ptuj. V Kutini je tekmovala okrnjena ekipa, brez najboljših mladincev in članov (Tadej Valenko, Luka Vindiš in Simon Kaisersber-ger), ki so bili na pripravah reprezentance v Olimju. Največji uspeh so z osvojitvijo 1. mesta v svojih kategorijah dosegli Vito Čurin (mladinci do 79 kg), Lara Vuzem Vajda (ml. kadetinje do 37 kg) in Gašper Mlakar (starejši kadeti do 63 kg). 2. mesto sta osvojila Vito Čurin (mladinci do 74 kg) in Gašper Mlakar (starejši kadeti do 69 kg). 3. mesto sta osvojila Patrik Šulek (mlajši kadeti nad 47 kg) in Nina Duh (starejše kadetinje do 55 kg). Uspešno je nastopal tudi Dominik Ljubec, ki je osvojil 5. mesto med mlajšimi kadeti nad 47 kg. Na tekmovanju je sodil tudi mednarodni sodnik Edvard Štegar iz Ptuja. Ur Košarka • PARKL Začetek 17. sezone, tudi z dvema novincema V tem tednu se začenja 17. sezona lige PARKL (ptujska amaterska regionalna košarkarska liga). Lanska sezona je bila ena najbolj izenačenih in kakovostnih v zgodovini, končala pa se je s »sanjskim finalom«. V tem so stari »vladarji« lige, KK Pragersko, izgubili v zadnji sekundi proti ekipi Ade-cco Maribor. Ta je osvojila svoj prvi naslov, ki ga bo branila v novi sezoni. Letošnja sezona prinaša nekaj sprememb. Vodenje lige je prevzel večletni član društva - Stanislav Ciglar. Premierno bo odigran pokal PARKL, po mnogih letih bo spet na sporedu AllStar tekma. Prišlo je tudi do sprememb v sestavi lig: v 1. ligo se je uvrstila ekipa Čiro Starše, v 2. ligi pa sta ekipi Maj-šperka in Dornave zamenjali dve novi, Lenart in Bar Kaučič Utd; iz prve so v drugo izpadli Cirkovčani. Prvoligaši so pred velikim izzivom: kako doseči ali preseči zanimivost in kakovost lanskega tekmovanja? KK Adecco Maribor bo moral nase prevzeti vlogo favorita. Pred začetkom sezone se zdi, da so še močnejši kot lani, a nastopajo na dveh frontah, ob PARKL še v pokalu Spar. Ekipa Pragerskega je lani pokazala, da izgubljajo mladostno energijo in zagnanost. Dokazali pa so tudi, da imajo še vedno izjemne izkušnje in Naslov prvaka lige PARKL bodo v tej sezoni branili igralci KK Adecco Maribor. PARKL, sestava lig: 1. liga: Adecco, Čiro Starše, Kidričevo, KPŠ, Starše, MCA, NKBM, Pragersko; 2. liga: Bar Kaučič Utd, Cirkovce, Črešnjevec, Lenart, Ptujska Gora, Rače. košarkarsko znanje. Tudi zato bodo nevaren nasprotnik še naprej, posebej v prestižnih tekmah »izjemnega« pomena. Odločilna bo njihovA motivacija in želja po novem dokazovanju s praviloma mlajšimi nasprotniki. MCApro in NKBM sta v lanski sezoni igrala vroče - hladno. Na koncu je bilo dovolj, da sta (zasluženo) postala udeleženca zaključnega turnirja. Največji osmoljenec lanske sezone je ekipa Kluba ptujskih študentov. V lanski sezoni so vztrajali med najboljšimi štirimi ekipami do zadnjega kroga rednega dela, na koncu pa osvojili nehvaležno 5. mesto. Kidričevo že dve leti neuspešno naskakuje zaključni turnir, zato ne bi bilo presenečenje, če bi se tja uvrstili v tej sezoni. Za to potrebujejo konstantno formo skozi celotno sezono, morda pa bo odločilen že prvi del sezone do novoletne pavze. Prvi ekipi KK Starše se je pridružila lani najboljša v 2. ligi - Starše Čiro. Prva ekipa Starš ima več izkušenj, a od njihove »resnosti« je odvisno, kako visoko lahko sežejo. Zagotovo tudi njihov preboj med 4 ne bi bil presenečenje, če bodo pokazali željo in izkoristili svoje izkušnje. Bolj negotov nastop čaka mlado ekipo Starše Čiro, saj je kvalitativni preskok med 1. in 2. ligo zelo velik. V 2. ligi sta novinki Lenart in Bar Kaučič Utd, iz prve lige je izpadla ekipa Cirkovc. V slednji so pravzaprav igralci Good Guys in Cirkovce, oboji vajeni težkih prvoligaških dvobojev. V 2. ligi jih zagotovo čaka prijetnejša izkušnja, kjer bodo tudi zmage pogostejše. Če bodo uspeli zapolniti klop, jim najbrž mesto v zgornjem delu lestvice ne uide. ObčinA Maj-šperk, iz katere so pred leti tekmovale kar štiri ekipe, je ostala le z enim predstavnikom, Ptujsko Goro. Bo večji izbor igralcev pripomogel k boljši formi in končni uvrstitvi? Novica v ligi sta Nona Lenart in Bar Kau-čič Utd. Lenart ima dolgoletno košarkarsko zgodovino, po dolgem času pa so se odpovedali tekmovanjem pod okriljem KZS. V to, da znajo igrati košarko, nihče ne dvomi, če jih to postavlja v položaj prvega favorita, pa bomo videli kmalu. Drugi novinec je ekipa Bar Kaučič Utd. Pogled na njihov igralski kader hitro pove, da niso čisti novinci in da so mnogi med njimi že igrali v PARKL. Ur Rokomet • 1. A SRL (m) Obraniti hardeško tr- dnjavo tudi proti Svišu Po 11 krogih rednega dela sezone so lahko v taboru Jeruzalema - glede na številne težave s poškodbami - z rezultati več kot zadovoljni. Štiri zmage in posledično s tem osem osvojenih točk je več, kot so pričakovali največji optimisti. Ekipo tvorijo po letih izkušeni prvoligaški mački (Boštjan Belec, Siniša Radujkovic, Bojan Čudič, Danijel Mesaric, Kristijan Putarek), srednji »sloj« (Jan Gregorc, Aleš Šišmanovič, David Bogadi, Sandi Žuran, Jaša Rajšp) in »malinovci« (Damir Mavrič, Rok Cvetko, Tomaž Cvetko, Davorin Levanič, Miha Kolmančič, Jaka Poznič, Matic Topolovec ...). Želja kluba, glavnega trenerja Saša Prapotnika in igralcev je tudi v prihodnosti nadaljevati z uspešnimi rezultati in čim prej izpolniti zadani cilj, ki je obstanek v elitni družbi. Že v soboto, 23. novembra, ob 19.00 bo na Hardeku gostovala zasedba Sviša iz Ivančne Gorice, ki je v zadnjih krogih pokazala veliki napredek v svoji igri in bo to želela dokazati tudi v Ormožu. Ormožani se sploh ne pritožujejo več glede poškodb igralcev, saj »kogar ni, brez njega se mora« in nobeno stokanje ne pomaga. Tudi tokrat bo trener Prapotnik moral sestaviti ekipo brez vsaj petih ali celo šestih rokometašev, ki jih bo znova treba nadomesti- ti z veliko mero borbenosti. Ta borbenost Jeruzalema gre nekaterim klubom po državi v nos, vendar je ta po nekaj letih premora na Hardek znova vrnila najstarejšo rokometno navijaško skupino - Ormožane. Ti so pod vodstvom Aljoša Širov-nika Vičarja in Denisa Jurčeca pričeli navijati pred davnimi 21 leti. Navijaška skupina Or-možani z glasnim fanatičnim navijanjem daje dodaten impulz svojim rokometašem in neposrednim konkurentom ni lahko igrati v Ormožu. Poleg tega že skozi celotno sezono dobivajo zgledno minutažo mladi perspektivni igralci. Zadnji med njimi je to izkoristil mladinec Mavrič, v bližnji prihodnosti bo na vrsti nekdo drug. Vsi se veselijo tega, da je v ekipi vse več doma vzgojenih igralcev. V treh do štirih letih je cilj kluba, da jedro članske ekipe tvorijo doma vzgojeni fantje, ki se bodo kosali z najboljšimi ekipami v državi. Žal bodo na isti dan in skoraj ob istem času v razdalji le 13 kilometrov odigrane kar tri tekme (Ormož, Velika Nedelja, Gori-šnica), a prav vse bodo po svoje zanimive, zato bodo največ ta vikend izgubili pravi ljubitelji rokometa. Vseeno v Ormožu proti Svišu pričakujejo obisk okrog 300 gledalcev. uk Rokomet • Mlajše kategorije MLAJŠI DEČKI A (vzhod II) REZULTAT 6. KROGA: Velika Nedelja Carrera Optyl - Drava Ptuj 20:18 (8:11) 1. DRAVA PTUJ 5 4 0 1 8 2. V. NEDELJA C. O. 5 4 0 1 8 3. MOŠKANJCI -GOR. 4 2 0 2 4 4. POMURJE 4 10 3 2 5. ARCONT RADGONA 4 0 0 4 0 VELIKA NEDELJA CARRERA OPTYL - DRAVA PTUJ 20:18 (8:11) VELIKA NEDELJA CARRERA OPTYL: Munda, Lukman, Borko, Toplak 6, Kuhar 4, Horvat, Torič 4, Herga Rizman, Cvetko, Zemljič, Sovič 4, Kosi 2, Kovačec, Pfeifer. Trenerja Branko Bokša in Jernej Kosi. V derbiju ekip z vrha prvenstvene lestvice sta pomembni točki ostali v Veliki Nedelji. Gostje iz Ptuja so bili nekoliko boljši v prvem polčasu, medtem ko so domačini v nadaljevanju srečanja nadoknadili zaostanek in na koncu slavili za dva zadetka. 2. MLADINSKA LIGA -vzhod REZULTAT 6. KROGA: Velika Nedelja Carrera Optyl - Jeruzalem Ormož 24:24 (14:12) 1. MARIBOR BRANIK 4 2 2 0 6 2. JERUZALEM ORMOŽ 5 2 2 1 6 3. ŠMARTNO 4 2 0 2 4 4. RUDAR 4 1 1 2 3 5. V. NEDELJA C. O. 5 1 1 3 3 VELIKA NEDELJA CARRERA OPTYL - JERUZALEM ORMOŽ 24:24 (14:12) VELIKA NEDELJA CARRERA OPTYL: Zorec 7, Hržič 1, Bombek 4, Moravec, Šerod 2, Lorenčič, Bokša, Sok 7, Mendaš, Hržič, Ho-jžar 3, Bezjak, Kukovec. Trener: Robi Mesarec. JERUZALEM ORMOŽ: Kavčič, Mavrič 5, Kociper, Štumberger 2, Kirič 1, Cvetko-žižek 5, Kuzmič, Lukman 1, Šandor 1, Kosi 7, Cvetko, Kocbek, Topolovec 2, Ozmec. Trener: Mladen Grabovac STAREJŠE DEKLICE B REZULTATA 3. KROGA: Veplas Velenje - Jeruzalem Ormož 10:24 (5:12), GEN - I Zagorje ŠR Katja Kurent Zagorje - Tenzor Dp-Logik Ptuj 17:23 (6:10) 1. GEN - I ZAGORJE 3 2 0 1 4 2. JERUZALEM ORMOŽ 3 2 0 1 4 3. TENZOR DP - LOGIK 2 2 0 0 4 4. BRANIK 2 0 0 2 0 5. VEPLAS VELENJE 2 0 0 2 0 TENZOR DP-LOGIK PTUJ -BRANIK 18:7 (13:5) ŽRK TENZOR DP-LOGIK PTUJ: Tjaša Malek Petrovič 3, Ajda Ja-komini 1, Iva Zidarič, Klara Hliš, Nuša Puž 5, Sara Šegula 4, Nika Vidovič 2, Špela Topolnik 1, Anja Klukej, Anea Bezjak, Laura Škra-bl, Alja Krasnič. Trener: Sašo Petek. V 1. krogu prvenstva za starejše deklice B je bila tekma predčasno prekinjena, ker gostujoča ekipa po nesrečnemu trčenju dveh svojih igralk in poškodbi ni imela menjav. Tako je ostal izid iz 40. minute tudi končni rezultat. KATJA KURENT ZAGORJE -TENZOR DP-LOGIK PTUJ 17:23 (6:10) ŽRK TENZOR DP LOGIK PTUJ: Tjaša Malek Petrovič 7, Ajda Ja-komini 3, Iva Zidarič, Klara Hliš, Nuša Puž 5, Sara Šegula 4, Špela Topolnik, Nika Bedrač 2, Anja Klukej, Anea Bezjak 2, Laura Škrabl, Alja Krasnič. Trener: Sašo Petek. Ptujske starejše deklice B so se v 2. krogu odpravile na težko gostovanje v Zagorje, kjer so zasluženo osvojile novi točki. DK, TP petek • 22. novembra 2013 Šport, rekreacija Štajerski 13 Namizni tenis Anja v 2. skupini zmagala, Katja druga v 3. skupini V organizaciji NTK Cirkovce je v nedeljo v Kidričevem potekal 1. mladinski TOP turnir v sezoni. Na njem je nastopilo 24 najboljših mladincev in mladink v državi, ki so bili v obeh konkurencah razdeljeni v tri skupine po osem tekmovalcev. Pri dekletih sta nastopili tudi članici NTK Ptuj Anja Bezjak (letnica 1997) in Katja Krajnc (2000). Anja je nastopila v 2. kakovostni skupini (igralke, ki na lestvici nTZS zasedajo 9. do 16. mesto) in s sedmimi zaporednimi zmagami suvereno slavila v tej skupini. Skupno je tekmicam oddala le pet setov, kar kaže na zares dobre predstave. Zelo uspešno je igrala tudi kadetinja Katja Krajnc, ki je v 3. skupini zabeležila kar pet zmag. Na koncu so imele tri igralke enak izkupiček (5:2), najdaljšo pa je potegnila Pia Mihevc, ki je Katjo v medsebojnem srečanju Končni vrstni red: mladinci: 1. skupina: 1. Darko Jorgič (Krka) 7:0, 2. Deni Kožul (Rakek) 6:1, 3. Patrik Sukič (Kema Pu-conci) 5:2 ...; mladinke: 1. skupina: 1. Tamara Pavčnik (Hrastnik) 6:1, 2. Zala Veronik 5:2, 3. Nika Veronik (obe Fužinar Interdiskont) 5:2 ...; 2. skupina: 1. Anja Bezjak (Ptuj) 7:0, 2. Katrina Sterchi (Arrigoni Izola) 5:2, 3. Simona Soldat (Rakek) 5:2 ...; 3. skupina: 1. Pia Mihevc (Logatec) 5:2, 2. Katja Krajnc (Ptuj) 5:2, 3. Ana Tofant (Mengeš) 5:2 ... premagala. Za obe tekmovalki ptujskega kluba je to lep uspeh, z njunima igrama pa je bil zadovoljen tudi Boris Šegula, predsednik in trener NTK Ptuj. Pri fantih je v 1. skupini brez oddanega seta (!) slavil kadet Darko Jorgič, pri dekletih pa Tamara Pavčnik. jm Najboljši posamezniki 9. kroga: 1. Aleksander Vidovič (Elektro Maribor) 854, 2. Črtomir Goznik (Radio-Tednik Ptuj) 814, 3. Boris Kurbus (Gostišče Iršič) 772, 4. Zvonko Čer-ček (MP Ptuj) 734, 5. Robert Šegula (Tames) 716, 6. Igor Vidovič (Tames) 688, 7. Blaž Ivanuša (VGP Drava) in Igor Gaber (MO Ptuj) 684, 9. Franc Fišer (Talum) 683, 10. Branko Kelenc (VGP Drava) 682. Boris Segula je bil zadovoljen s predstavami Katje Krajnc in Anje Bezjak na mladinskem TOP turnirju v Kidričevem. Bovling • Podjetniška liga V Kidričevem brez prevlade Deveti krog je postregel z nekaterimi zanimivi obračuni, nekateri so se končali tudi s presenečenjem. V »klasičnem dvoboju« sta si ekipi Ta-mesa in VGP Drave razdelili točke, čeprav bi se lahko tehtnica nagnila na eno ali drugo stran. Podobno je bilo tudi v dvoboju med ekipama DaMoSS in Gostišče Iršič, kjer je zadnjo točko za prve z minimalno razliko (159:158) priigral markovski župan. Tretji neodločen rezultat kroga je bil dosežen v kidričevskem obračunu. Vedno uspešnejša dekleta Boxmark Teama so v novih majicah presenetile sosede iz Talu-ma, s čimer je primat v Kidričevem vsaj do naslednjega medsebojnega obračuna v rokah obojih . Presenečenje je pripravila tudi ekipa Ra-dio-Tednik, ki je povsem nadigrala občinarje in jim zadala šele drugi letošnji poraz. Elektrikarji so bili le za malenkost boljši od MP Ptuj, obenem pa so dosegli najboljši ekipni rezultat kroga (2715). Iz te ekipa prihaja tudi posameznik z najvišjim rezultatom kroga: Aleksander Vidovič je dosegel rezultat 854. Edini se mu je približal profesor, omenjena igralca pa sta (v obrnjenem vrstnem redu) na vrhu najboljših posameznikov v skupnem seštevku. Rezultati 9. kroga: Elektro Maribor - MP Ptuj, d. o. o., 5:3, Radio-Tednik Ptuj - Mestna občina Ptuj 6:2, DaMoSS - SKEI Ptuj 4:4, Gostišče Iršič - Čisto mesto Ptuj 8:0, Talum - Boxmark Team 4:4, VGP Drava - Tames 4:4, Saška bar - Lekarne Ptuj (v torek, 26. 10.). 1. VGP DRAVA 9 2504 51 161,9 2. ELEKTRO MARIBOR 9 2715 50 161,6 3. GOSTIŠČE IRŠIČ 9 2584 48 160,6 4. SAŠKA BAR 8 47 169,9 5. TAMES 9 2614 45 164,0 6. MES. OBČINA PTUJ 9 2605 45 163,9 7. SKEI PTUJ 9 2499 39 160,4 8. MP PTUJ 9 2569 39 155,9 9. DAMOSS 9 2416 35 151,5 10. RADIO-TEDNIK 9 2362 34 153,4 11. TALUM 9 2359 24 151,6 12. BOXMARK TEAM 9 2305 22 140,8 13. ČISTO MESTO 9 2160 14 135,6 14. LEKARNE PTUJ 8 4 129,0 Najboljši posamezniki v skupnem seštevku: 1. Črtomir Goznik (Radio-Tednik) povprečno 192,4, 2. Aleksander Vidovič (Elektro Maribor) 187,4, 3. Igor Gaber (MO Ptuj) 185, 4. Gregor Miložič 183,1, 5. Sašo Vidovič 179,5, 6. Robert Ku-rež (vsi Saška bar) 178,4, 7. Jani Kramar (DaMoSS) 178,1, 8. Robert Šegula (Tames) 175,7, 9. Branko Kelenc (VGP Drava) 173,4, 10. Miran Haladeja (SKEI Ptuj) 173,3. Pari 10. kroga (ponedeljek, 25. 11.): ob 17.30: Lekarne Ptuj - Čisto mesto Ptuj, Gostišče Iršič - Elektro Maribor, Tames - Talum; ob 20.00: Mestna občina Ptuj - MP Ptuj, d. o. o., SKEI Ptuj - Boxmark Team, Saška bar - VGP Drava, Radio-Te-dnik Ptuj - DaMoSS. JM Kolesarstvo • KK Perutnina Ptuj Zlata sezona mladih ptujskih kolesarjev Mladi ptujski kolesarji so vsem ljubiteljem vrtenja pedal na spodnjepodravskem koncu pripravili še eno nepozabno sezono. Že za sezono 2012, v kateri prvič po dolgih letih ni bilo članske ekipe, smo dejali da je izjemna in težko ponovljiva, nato pa je prišlo letošnje leto. Takšnih rezultatov ni pričakoval nihče, še posebej pa izstopa dominacija »čudežnega dečka« Luka Sagadina, ki mu tekmeci niso mogli niti blizu. Uspehov je bilo veliko, še posebej pa to velja za kategorije dečkov. Kolesarji Perutnine Ptuj v kategoriji dečkov A, B in C so letos startali na 29 dirkah doma in v tujini. V domovini je bilo 18 dirk, šestkrat so kolesarili na Hrvaškem, trikrat v Avstriji ter po enkrat v Italiji in Nemčiji. Skupaj so selekcije dečkov dosegle kar 41 uvrstitev na stopničke, od tega so se mladi Ptujčani kar 24-krat veselili zmage, sedemkrat so bili drugi in 10-krat tretji. Seveda je k izjemnim rezultatom letos daleč največ prispeval Luka Saga-din, toda čeprav gre za individualni šport, je pomoč kolegov in sotekmovalcev v kolesarstvu še kako pomembna. Med dečki A je Luka Sagadin nanizal kar 18 zmag, več kot kdorkoli v Sloveniji, štirikrat je bil drugi in enkrat tretji. Poleg vseh zmag izjemnega Luke je treba omeniti, da je bil mladi kolesar še ka-petan reprezentance Slovenije na neuradnem evropskem pr- .z ' „r •• t » * ■ . v ■vi * Luka Sagadin (KK Perutnina Ptuj) bo v novi sezoni prestopil med mlajše mladince. Foto: Marjan Keiner venstvu v Berlinu na dirki Kids Tour, kjer je bil po štirih etapah med najboljšimi kolesarji na svetu na koncu uvrščen na izjemno 8. mesto. Vse to priča, kakšen diamant imajo na Ptuju, seveda pa bo pot do vrha med člani še dolga in naporna. Med dečki A sta se letos na stopničke zavihtela še Aljaž Mohorič, ki je bil enkrat tretji, in Jernej Paj, ki je na Hrvaškem osvojil 2. mesto. Med dečki B je letos nase najbolj opozoril Marko Hozjan, ki je zmagal štirikrat, enkrat je bil drugi in petkrat tretji. V tej kategoriji se je izka- zal tudi Nace Malovič, ki je bil enkrat drugi in dvakrat tretji. Enkrat je v letu 2013 v kategoriji dečkov B uspelo slaviti tudi Žanu Ljubcu, še enkrat pa je bil tretji. Z eno zmago se je izkazal še Matija Krajnc. Pri dečkih C je bil Tilen Krepek enkrat 2., medtem ko se je enkrat na zmagovalni oder kot tretji zavihtel še Aljaž Ljubec. Ekipno so v Pokalu Slovenije dečki A osvojili 2. mesto, dečki B so bili 3., dečki C pa 5. V Pokalu Alpe Adria so dečki A prav tako osvojili 2. mesto, na 2. mesto pa so se uvrstili tudi dečki B. Nekoliko manj uspešni od svojih mlajših kolegov so bili v tej sezoni mladinci, toda kljub temu so nekajkrat pošteno opozorili nase, treba pa je upoštevati, da so imeli kar nekaj težav s poškodbami in boleznimi. Starejši mladinci so letos startali 30-krat, na stopničke za zmagovalce pa so stopili petkrat. Še bolje je šlo mlajšim mladincem, ki so letos nastopili na 26 dirkah. Petkrat so stopili na najvišjo stopničko na zmagovalnem odru, od tega je Nejc Rogina slavil štirikrat, enkrat pa Tim Roškar. Poleg tega je bil Tim Roškar še enkrat drugi, Luka Kramberger pa je bil dvakrat tretji. tp Foto: Marjan Kelner Miran Kelner, trener mladinske ekipe: »Sezona, kot vsaka do sedaj, se je začela v zimskem času. Do prvih dirk se je že prelilo ogromno potu. Na prvi dirki nismo začeli briljantno, vendar smo tudi vedeli, da slabše ne more biti. Formo smo stopnjevali za državna prvenstva, na katerih smo osvojili nekaj medalj in dosegli nekaj dobrih uvrstitev. Lahko rečem, da je bilo letošnje leto uspešno in v tej smeri strmimo tudi v bodoče.« Jernej Finšgar, trener kategorij dečkov: »Po zelo uspešni lanski sezoni si še zdaleč nisem mogel prestavljati, da bo letošnja sezona še uspešnejša. V kategoriji dečkov A je seveda prvo ime Luka Sagadin, ki je osvojil praktično vse možne lovorike in je izjemen talent. Ključ do njegovih uspehov je borbenost: ne samo na tekmovanjih, tudi na vseh treningih je motiviran, kot da je na dirki. Vsi dečki A prestopijo kategorijo višje in se bodo naslednjo sezono pomerili z leto dni starejšimi, saj je kategorija mlajših mladincev sestavljena iz dveh starostnih skupin. Je pa res, da so poleg izjemnih rezultatov Luke tu še ostali fantje, kot npr. Marko Hozjan, Nace Malovič in drugi.« Alenu Plajnšku se letos v kategoriji starejših mladincev obeta vpoklic v reprezentanco. Smučanje • Smučarski klub Ptuj Za začetek potrjevanje trenerskih licenc Zima se hitro približuje, zato so vedno aktivnejši tudi v Smučarskem klubu Ptuj. Poleg vseh organizacijskih zadev, ki jih je treba urediti pred prihajajočo sezono, so začeli tudi aktivnosti na snegu. Tako so se v petek, 9. novembra, odpravili na avstrijsko Koroško, na ledenik Molltal. "Organizirali smo predsezonski seminar, katerega se je udeležila prva polovica naših trenerjev. Vsi morajo namreč pred prevzemom skupin potrditi licence za vaditelja smučanja 1. in 2.," je povedal Bojan Kocjan, predsednik SK Ptuj. V petek, 29. 11., v SK Ptuj pripravljajo otvoritveni večer (več na spletnih strani www. smucarski-klub-ptuj.si), na katerem bodo podrobneje predstavili program aktivnosti v sezoni 2013/14. Obenem vabijo nove člane k vpisu v klub (članarina 10 evrov za mlade, stare do 19 let, in 15 evrov za ostale), saj ta svojim članom nudi številne ugodnosti. V pisarni SK Ptuj so dosegljivi v ponedeljek, sredo in petek, med 17. in 19. uro. jm Del trenerjev SK Ptuj je bil na strokovnem izpopolnjevanju v Avstriji. 14 Štajerski Šport, šport mladih petek • 22. novembra 2013 Tenis • Nina Potočnik (Galtena) Športni napovednik Nino so v tej sezoni ovirale poškodbe 16-letna teniška igralka Nina Potočnik je imela v letu 2013 precej smole, saj si je poškodovala gleženj, zaradi česar kar nekaj časa ni mogla tekmovati. Kljub temu je odigrala nekaj odličnih partij: iz rezultatskega vidika izstopa osvojeno 3. mesto na evropskem prvenstvu v Rusiji za igralke do 16. leta starosti. Spodbudno se je za mlado teniško igralko tudi pričela sezona, saj je osvojila naslov zimske državne prvakinje do 18. leta starosti. Med letom je Potočnikova prišla do polfina-la turnirja v Beljaku, medtem ko je ves čas dobro nastopala za slovensko reprezentanco do 16. leta starosti, ki se je izkazala najprej na evropskem, potem pa še na svetovnem ekipnem prvenstvu. To reprezentanco vodi Goran Djurdjevic, ki je tudi osebni trener Nine Potočnik, ki je imela višje postavljene cilje za to tekmovalno leto, saj si je želela predvsem pomika med 50 najboljših igralk na ITF teniški lestvici do 18. leta starosti. To ji zaradi poškodbe ni uspelo, a Potočnikova sedaj pozitivno gleda naprej. Kakšna bi bila prva ocena minule sezone? N. Potočnik: »Od minule sezone sem zares pričakovala veliko več, kot sem dosegla. Žal sem imela smolo s poškodbo Foto: Črtomir Goznik Nina Potočnik je v zadnjem prestopnem roku iz TK Terme Ptuj prestopila v TK Galtena. gležnja, tako da nisem mogla izpeljati začrtanega programa treningov in nastopov. Z državnim naslovom v konkurenci do 18. leta starosti sem sezono pričela odlično, nato pa so me ustavile poškodbe. Poškodba gležnja me je zelo ovirala, a sem seveda zelo vesela osvojene bronaste medalje na evropskem prvenstvu U-16 v Rusiji.« Kako ste doživeli nastop na evropskem prvenstvu? N. Potočnik: »V Rusiji sem igrala zelo dobro. Premagala sem dve igralki, ki sta zelo visoko na ITF mladinski teniški lestvici. Tako sem prišla do pol-finala, kjer sem izgubila proti tekmici iz Švice. Glede na poškodbo je ta rezultat zares super uspeh.« Koliko vam pomeni osvojena bronasta medalja? N. Potočnik: »To je moj največji dosežek v dosedanji teniški karieri. Ta uspeh mi zares pomeni zelo veliko in sem zares zelo srečna, da sem ga dosegla.« Katere dvoboje ste v tej sezoni najbolje odigrali? N. Potočnik: »Lahko rečem, da sem odlično igrala na začetku sezone, ko sem dobila državno prvenstvo U-18. Nato sem odšla na ekipno evropsko prvenstvo, kjer sem si žal poškodovala gleženj in tako se je ta poškodba nekako vlekla od februarja do julija. V tem obdobju sem nastopala z velikimi bolečinami, najbolje pa sem odigrala turnir v Beljaku v Avstriji, kjer sem prišla v polfinale turnirja drugega ranga - zaradi bolečin dvoboja nisem odigrala do konca. Poleg vrhunca - nastopa na EP U-16 - moram izpostaviti tudi dober ekipni nastop na svetovnem prvenstvu, kjer smo bile slovenske punce na koncu sedme.« Kakšen je pogled na trenutno uvrstitev na mladinsko ITF-lestvico? N. Potočnik: »Rahlo sem razočarana nad svojim trenutnim položajem, vendar so me poškodbe preveč ovirale, da bi se na lestvici lahko bistveno povzpela. Na drugi strani lahko tudi rečem, da sem ubranila vse točke iz lanske sezone, kar je bil tudi eden izmed ciljev. Zares upam, da bo moj položaj prihodnje leto precej boljši.« Kaj si želite za prihodnjo sezono? N. Potočnik: »Predvsem si želim, da bom popolnoma zdrava. Iz teniškega vidika si zares želim priti na ITF mladinski lestvici med prvih petdeset igralk sveta. Rada bi zaigrala tudi na kakšnem mladinskem Grand slam turnirju.« David Breznik Plavanje • 28. mednarodni miting Celje 2013 Serbčeva druga, Grobelškova tretja Plavalni klub Neptun Celje je v soboto in nedeljo organiziral 28. mednarodni miting Pokal mesta Celja 2013. Med številnimi domačimi in tujimi plavalci so nastopili tudi predstavniki Plavalnega kluba Terme Ptuj. Prvi dan sta nastopili Nuša Šerbec in Lora Gro-belšek, drugi dan je nastopilo osem mlajših plavalcev. Za nekatere je bilo to prvo tekmova- nje - najmlajši med njimi je bil osemletni Taj Kante. Za mlade je bilo v prvi vrsti pomembno, da se spoznajo z vzdušjem na tekmovanju, medtem ko sta imeli Šerbčeva in Grobelškova druge, tekmovalne cilje. Obe sta jih z zelo dobrim plavanjem izpolnili. Na 2. mesto v disciplini 50 metrov prsno je Nuša priplavala s časom 35.78. Ob tem uspehu je bila še četrta na Nogomet • Mlajše kategorije 1. SML 1. SKL REZULTATI 16. KROGA: Krka -Aluminij 1:3, Domžale - Interblock 2:1, Celje - Ilirija 2:0, Koper -NOGA Triglav 6:2, Olimpia - Šam-pion 2:0, Bravo - Jadran Dekani 1:1, Maribor Branik - HIT Gorica 3:0 1. DOMŽALE 16 12 1 3 34:13 37 2. KOPER 16 11 3 2 55:25 36 3. ALUMINIJ 16 11 2 3 30:15 35 4. MARIBOR BRANIK 11 11 1 4 55:14 34 5. HIT GORICA 16 11 0 5 45:22 33 6. OLIMPIJA 16 9 3 4 34:19 30 7. ILIRIJA 16 7 2 7 38:22 23 8. CELJE 16 7 2 7 21:19 23 9. KRKA 16 6 3 7 21:28 21 10. RUDAR VELENJE 15 6 1 8 16:31 19 11. NOGA TRIGLAV 16 5 2 9 34:32 17 12. INTERBLOCK 16 4 3 9 17:30 15 13. BRAVO 16 4 1 11 24:44 13 14. ŠAMPION 16 3 2 11 16:37 11 15. NŠ R. KOREN 15 3 1 11 20:60 10 16. JADRAN DEKANI 16 2 3 11 17:39 9 KRKA - ALUMINIJ 1:3 (1:0) STRELCI: 1:0 Jelovšek (17.), 1:1 Vrbanec (59.), 1:2 Rogina (65.), 1:3 Dobaj (85.) ALUMINIJ: Tetičkovič, Novak (Pucko), Gerečnik, Ahec, Cafuta Poredoš (Stopajnik), Kozar, Rogi-na, Vrbanec, Petek (Dobaj), Pod-brežnik. Trener: Bojan Špehonja. REZULTATI 16. KROGA: Krka -Aluminij 2:3, Domžale - Interblock 3:1, Celje - Ilirija 3:0, Koper -NOGA Triglav 1:2, Olimpija - Šampi-on 2:1, Bravo - Jadran Dekani 1:1, Maribor Branik - HIT Gorica 3:0 1. OLIMPIJA 2. DOMŽALE 3. ALUMINIJ 4. CELJE 5. BRAVO 6. HIT GORICA 7. NOGA TRIGLAV 8. KOPER 9. KRKA 10. RUDAR VELENJE 15 6 11. MARIBOR BR. 16 4 12. INTERBLOCK 16 5 13. ILIRIJA 16 4 14. JADRAN DEKANI 16 1 15. ŠAMPION 16 2 16. NŠ R. KOREN 15 1 16 12 16 12 16 10 16 10 16 8 16 8 16 7 16 6 16 5 3 1 36:6 39 0 4 45:14 36 4 2 26:18 34 2 4 35:19 32 2 6 19:14 26 1 7 36:28 25 4 5 22:15 25 6 4 23:14 24 6 5 34:25 21 6 27:36 21 5 23:19 19 9 25:37 17 8 21:25 16 5 10 10:37 1 13 16:46 2 12 10:55 KRKA - ALUMINIJ 2:3 (0:1) STRELCI: 0:1 Golob (15.), 1:1 Novak (52. z 11 m), 1:2 Križan (76.), 1:3 Petrovič (78.) ALUMINIJ: Janžekovič, Lonča-rič, Zorec, Petek, Šiljič, Petrovič, Bohak (Klanjšek), Golob, Gale (Križan), Ploj (Panikvar), Brodnjak (Jager). Trener: Tomislav Grbavac. DK 50 metrov delfin, dve peti mesti pa je osvojila v disciplinah 100 metrov prsno in mešano. Lora Grobelšek si je priplavala dve medalji bronastega leska, saj je bila tretja na 100 m prosto (1.02.54) in 100 metrov hrbtno (31.12.). Na 50 metrov hrbtno je Lora osvojila četrto mesto, na 50 metrov prosto pa je bila peta. Trener Jure Rozman je o njunih rezultatih dejal: »Z rezultati sem zelo zadovoljen, saj vztrajno izboljšujemo čase iz začetka sezone. Nuša Šerbec je v vseh disciplinah odplavala osebne rekorde. Lora Grobel-šek, ki je kar devetkrat skočila v vodo, je 100 metrov hrbtno odplavala le tri desetinke počasneje od osebnega rekorda.« Dobri nastopi in osvojene medalje bodo še dodatna spodbu- Nuša Serbec in Lora Grobelšek (PK Terme Ptuj) da za treninge in tekmovanja v letošnjem zimskem delu tekmovalne sezone v zaprtih 25-metr-skih bazenih. David Breznik Šolski šport • Rokomet Nogomet • 1. SNL PARI 18. KROGA - SOBOTA ob 13.00: Krka - Triglav; SOBOTA ob 17.00: Olimpija - Zavrč, Maribor - Domžale; SOBOTA ob 17:30: Celje - Gorica; SOBOTA ob 20.05: Luka Koper - Rudar Velenje 1. SLOVENSKA MLADINSKA LIGA 17. KROG: Aluminij - Rudar Velenje (v soboto ob 13.00) I. SLOVENSKA KADETSKA LIGA 17. KROG: Aluminij - Rudar Velenje (v soboto ob 11.00) LIGA U-15 17. KROG: NŠ Poli Drava - Nissan Ferk Jarenina (v soboto ob II.00); Aluminij - Rudar Velenje (v nedeljo ob 11.00) Rokomet • 1. A SRL (m) 12. KROG: Jeruzalem Ormož - Sviš (v soboto ob 19.00) 1. A SLOVENSKA ŽENSKA LIGA 9. KROG: Tenzor DP Logik Ptuj - Naklo Peko Tržič (v petek ob 19.00) 1. B SLOVENSKA MOŠKA LIGA 8. KROG: Velika Nedelja Carrera Optyl - Loka 2012, Šmartno -Drava Ptuj )obe v soboto ob 19.00 (Moškanjci Gorišnica -Dobova (v soboto ob 19.30). Odbojka • 2. DOL vzhod (ž) 6. KROG: AC Prstec Ptuj - Kajuh Šoštanj (v soboto ob 18.00) Kegljanje • 1. B SKL 9. KROG: Drava - Gorica (v soboto ob 13.30) 3. SKL vzhod (m) 9. KROG: Drava - Korotan (v petek ob 18.00) Namizni tenis • 1. SNTL (m) 9. KROG: Ptuj - Ilirija (v soboto ob 17.00) 2. SNTL(m) 5. KROG: Arrigoni - Šternmatik Cirkovce (v soboto ob 10.00); Gorica - Šternmatik Cirkovce (v soboto ob 14.00). Mali nogomet • ZLMN Ormož 2013/14 V soboto in nedeljo, 23. in 24. 11., se bo v Športni dvorani na Har-deku pričela že 17. izdaja zimske lige Ormoža, katere organizatorji so člani Športnega društva Pušenci. V letošnji sezoni bo nastopalo 21 ekip; 12 v članski in devet v veteranski ligi (lani je bilo prijavljenih rekordnih 24 ekip). Med člani naslov branijo igralci Alinee, med veterani pa igralci Svetega Tomaža. Člani Pari 1. kroga (sobota, 23. 11.): 13.00: Črni ribič Frankovci - Brlek Transport 13.40: Vičanci - Inox ograje Majcen 14.20: Bar Gaja Ivanjkovci - Strjanci 15.00: Trust - Avtoprevozništvo Jerebič 15.40: Akord Izkoščevanje mesa - Alinea 16.20: Mladost Miklavž - Tomaž. Veterani Pari 1. kroga (nedelja, 24. 11.): 9.30: NK Ormož - Mladost Miklavž 10.10: Vičanci - Tomaž 10.50: Mala Nedelja - Smoki Ormož 11.30: Bresnica - Fiposor Aries IT. Prosti so veterani Frankovcev. DK, UK OS Gorišnica pred ptujskima šolama V torek, 12. novembra, je v športni dvorani Ljudski vrt potekalo medobčinsko tekmovanje osnovnih šol za učenke letnika 1999 in mlajše. Vsi dvoboji so bili precej izenačeni, največ pa so pokazale mlade rokometašice OŠ Gorišnica ter tako postale medobčinske prvakinje. Poleg njih so se na območno tekmovanje uvrstile tudi učenke OŠ Ljudski vrt. Rezultati: Ljudski vrt - Gorišnica 10:13, Gorišnica - Olge Meglič 17:15, Olge Meglič - Ljudski vrt 4:7 Končni vrstni red: 1. OŠ Gorišnica, 2. OŠ Ljudski vrt, 3. OŠ Olge Meglič tp Rokometna ekipa OŠ Gorišnica petek • 22 novembra 2013 Šport, reportaže Štajerski 15 Strelstvo • Reportaža iz nemške Bundesiige Krstni nastop Slovenca s pištolo - Kevin Venta Nemška Bundesliga je -podobno kot v rokometu in nogometu - tudi v športnem strelstvu najmočnejše klubsko ligaško tekmovanje na svetu. Strelska velesila Nemčija (DSB) ima v 15.000 društvih, ki delujejo v 20 nemških pokrajinah, registriranih okrog 1,4 milijona strelcev-tekmovalcev, le na Bavarskem pa se s strelstvom ukvarja več kot 2 milijona ljudi. Za primerjavo navedimo še slovenski primer, ko je v 112 društvih, članicah Strelske zveze Slovenije, registriranih 2.100 tekmovalcev. Po drugi strani pa veliko pove tudi primerjava udeležencev obeh držav na zadnjih Olimpijskih igrah v Londonu, kjer Nemčiji kljub 24 strelcem z osvojeno kvoto (samo v strelstvu, saj nemška zveza pokriva tudi olimpijske discipline športnega lokostrelstva) ni uspelo osvojiti olimpijskega odličja, v nasprotju z njo je Slovenija s tremi udeleženci prišla do tako želenega odličja. Veliko bolje pa so se Nemci odrezali na zadnji tekmi ISSF Finala svetovnega pokala v Mun-chnu (6.-12. 11. 2013), kjer so v 10 olimpijskih disciplinah v streljanju z zračnim in malo-kalibrskim orožjem osvojili tri odličja ter bili 4. najuspešnejša država. Največ, 9. odličij so osvojili izjemni Kitajci, med osvajalci prestižnih medalj pa je bila po zaslugi srebrnega Rajmonda Debevca kot ena izmed 13 držav tudi Slovenija. Osnovna baza nemške Bunde- Foto: Simeon Gönc Prvoligaška ekipa Singoidschützen Großaitingen si želi priboriti obstanek v elitni konkurenci. Z leve sedijo Alexander Leuchtle, Kevin Venta, Tobias Steinberger, Leonhard Zieglmeir, Sebastian Kugelmann, Peter Zerle in Stiven Vočanec. slige so tako nemški tekmovalci, v njej pa najdemo prav tako veliko odličnih tujih strelcev (reprezentantov), ki poskrbijo za odmevne okrepitve in so pravi magnet za vse nemške ljubitelje strelskega športa, ki na tekme prihajajo v velikem številu in uživajo v napetih predstavah strelskih dvobojev. Prvi Slovenec v Bundesligi je bil Rajmond Debevec Slovenci smo se prvič z Bun-desligo seznanili po zaslugi našega zlatega olimpijca Raj-monda Debevca, ki je kot Šahovski kotiček Ekipno evropsko prvenstvo na Poljskem: Slovenija končala na 21. mestu V Varšavi se je končalo evropsko ekipno prvenstvo za člane in članice. Pri članicah je nastopilo 31, pri članih pa 37 držav. Za moško izbrano vrsto sta nastopila dva člana Šahovskega društva Ptuj, velemojstra Duško Pavasovič in Jure Borišek. Slovenci so pričeli s porazom 1,5:2,5 proti Francozom, ki so bili tretji nosilci prvenstva. V nadaljevanju so premagali Norvežane in Črno goro 3:1 ter Poljsko in Izrael 2,5:1,5, igrali neodločeno 2:2 z Italijani in izgubili 1:3 z Armenijo ter 0,5:3,5 z Nizozemsko in Ukrajino. V slednjem dvoboju je pol točke osvojil Pavasovič proti klubskemu kolegu Volokitinu. Z osvojenimi 9 točkami so Slovenci osvojili 21. mesto - to je mesto, ki so ga zasedali tudi po začetnem ratingu. Največ, 5,5 točke, iz osmih partij je zbral Luka Lenič, ki je bil edini neporažen šahist v slovenski vrsti, Jure Borišek je dodal 4,5 (8), Jure Škoberne 3 (9), Duško Pavasovič 2,5 (6) in Marko Tratar 1 (5) točko. Naslov evropskih prvakov je osvojila ekipa Azerbajdžana (14 točk), drugo mesto je pripadlo Francozom (13), tretje pa prvim favoritom Rusom, s prav tako 13 točkami. Pri članicah je bil vrstni red naslednji: 1. Ukrajina 15, 2. Rusija 14, 3. Poljska 14, ... 18. Slovenija 9 itd. Državna liga: Ptujčani v borbi za prvo mesto S prvimi tremi krogi se bo v petek, 22. 11., v Mariboru pričela državna šahovska liga za moške. Po izključitvi ekipe ŠD dr. Milana Vidmarja iz Ljubljane bo v njej nastopilo devet najboljših slovenskih ekip, ki se bodo potegovale za naslov državnega prvaka in s tem pravico nastopa na evropskem klubskem pokalu prihodnje leto. Ekipa Šahovskega društva Ptuj, ki je lansko leto osvojila drugo mesto, je tokrat z 2570 točkami na prvem mestu po začetnem ratingu. Prav gotovo bo njihov najresnejši konkurent za vrh lanskoletni državni prvak ŽŠK Maribor, za katerega bo nastopilo šest velemojstrov. Najboljši v ptujski ekipi je vsekakor VM Aleksander Beljavski, brez katerega si kapetan MM Danilo Polajžer težko predstavlja resen naskok na vrh. Ob njem bo imel na razpolago še šest velemojstrov, med njimi bivšega mladinskega svetovnega prvaka Ognjena Cvitana. Glede na omejitev dveh tujcev v posameznem kolu bo treba dati priložnost tudi nekaterim domačim mladim šahistom. Prvič bo za prvo ekipo nastopil mladi MK Žan Belšak, kar je zanj prav gotovo veliko priznanje in izziv, da dokaže svoj razkošen talent. Prvi krog, v katerem se bodo Ptujčani pomerili z ekipo ŠD Branik iz Maribora, se bo v petek pričel ob 16. uri, drugi v soboto ob 15.00 proti ekipi Vrhnike in tretji nedeljski ob 10.00 proti ŠD Lendava - vsi v hotelu Piramida v Mariboru. Naslednja tri kola bodo naslednji konec tedna odigrana v Zrečah, zadnja tri pa drugi konec tedna v decembru v Novi Gorici. Silva Razlag prvi Slovenec nastopil v tem tekmovanju pred več kot dvema desetletjema. Dobri dve leti nazaj so nemški klubi v svoje vrste zvabili še dva slovenska strelca z zračno puško, izjemno mlado strelko Živo Dvoršak in njenega reprezentančnega kolega Željka Moičevica (Mengshausen). Po zaslugi zelo talentiranega ormoškega strelca Kevina Vente pa smo Slovenci dočakali tudi krstni nastop v Bundesligi z zračno pištolo. Mladi Ormožan, študent Univerze v Mariboru - smer živilstvo, ki prihaja iz Velike Nedelje - Sodinci, se je s strel-stvom seznanil v začetku leta 2010 in nato že po enem letu treniranja kot mladinec za slovensko reprezentanco z zračno pištolo 10 m nastopil na EP v Brescii 2011, Italija. Svoj strm strelski vzpon pa je nadgradil še z malokalibrsko pištolo na 50 m in julija 2013 nastopil v članski konkurenci še na EP v Osijeku. Po začetnih nastopih na mednarodnih tekmovanjih v tujini so nemški klubi prepoznali njegov velik strelski talent in ga povabili v enega izmed največjih strelskih klubov na Bavarskem, v Singold-schützenverein Großaitingen, blizu kraja Augsburg, ki leži le 50 km od bavarske prestolnice München. Bundesliga predstavlja najkakovostnejše nemško tekmovanje, saj se strelska društva na ta način borijo za naslov nemškega ekipnega državnega prvaka. Liga je organizirana najprej v osnovnih kvalifikacijskih tekmovanjih, v dveh skupinah sever in jug, najboljše štiri ekipe iz vsake skupine pa se kvalificirajo v veliki finale, kjer pade odločitev o novem ekipnem državnem prvaku. Nastop v elitni prvoligaški konkurenci pa si poskušajo nemška društva priboriti preko petih skupin drugoligaškega tekmovanja. Venta je velika okrepitev Singoldschützenvereinu Großaitingen je v lanski sezoni uspel preboj nazaj v prvoliga-ško konkurenco jug, pred sezono pa so v svoje vrste, kot veliko okrepitev, zvabili še drugega mladega Slovenca, Kevina Vento. Njihove vrste je namreč pred dvema letoma že okrepila olimpijka in najboljša slovenska strelka Živa Dvoršak, ki je kot najboljša posameznica svoji ekipi izdatno pomagala do preboja v prvo ligo. Osem društev se v eni skupini lige pomeri v sistemu dvobojev po načelu vsak z vsakim, za vsako društvo pa na enem dvoboju nastopa po pet strelcev, ki morajo biti razvrščeni po najvišjem povprečnem rezultatu. V dvoboju društev se med seboj pomerijo istopostavljeni strelci v individualnih dvobojih na 40 strelov za oceno, boljši strelec v dvoboju pa svoji ekipi pribori točko. Na koncu se točke seštejejo in redno izenačen vse do zadnjih strelov, na koncu pa so morali strelci Singoldschützna znova priznati premoč nasprotniku in so klonili z rezultatom 3:2. Ormoški novinec, ki je v dvoboju znova nastopil kot najboljši prvopostavljeni strelec svoje ekipe, se je tokrat pomeril z mladim češkim reprezentan-tom Pavelom Svetlikom in dvoboj v zadnjih štirih strelih z osmico in dvema deveticama izgubil z rezultatom 374:377 krogov. Dosegel je drugi najboljši rezultat v svoji ekipi, boljši je bil le Tobias Steinberger s 383 krogi. Mladi Ormožan kot tretji v ekipi proti Sgi Ludwigsburgu V tretjem dvoboju, minuli konec tedna, so se strelci iz okolice Augsburga prvič dvo-bojevali na domačem strelišču z močno ekipo Sgi Ludwigsburg. Cilj pred dvobojem pa je bil jasen, priboriti si prve točke in ohraniti upanje za obstanek v ligi. Na račun dobre predstave Steinbergerja na predhodni tekmi mu je Venta moral pre- Foto: Simeon Gönc Krstni nastop v Bundesligi je Ormožan Kevin Venta dočakal v posamičnem dvoboju proti Srbu Andriji Zlaticu, v ospredju, iz ekipe HSG München ter izgubil z rezultatom 373:380 krogov. dobimo zmagovalca na možnih pet dobljenih točk. Zmagovalna ekipa pa si v skupnem seštevku vseh ekip na ta način pribori še dve ekipni točki. Venta prvopostavljeni strelec proti hSg München in ESV Weil am Rhein Kevinov klub se je v prvem dvoboju nove sezone Bunde-slige 2013/14 pomeril s favorizirano ekipo HSG München, večkratnimi državnimi prvaki, in v dvoboju klonil z rezultatom 4:1. Mladi Ormožan je v ligi kot prvopostavljeni strelec svoje ekipe doživel izjemni krst, saj se je pomeril v dvoboju z odličnim srbskim strelcem Andrijo Zlaticem, dobitnikom bronastega olimpijskega odličja iz Londona 2012, svetovnim podprvakom iz Münchna 2010, večkratnim evropskim prvakom ... Čeprav je imel Zlatic težave s pištolo, ki jo je moral pred tekmo celo zamenjati, je bil v dvoboju z našim strelcem enostavno premočan nasprotnik in je zmagal z rezultatom 380:373 krogov. Venta je v svoji ekipi, po ne najbolj posrečenem krstu, delil 4. rezultat. V drugem dvoboju prvega turnirja sta se pomerili ekipi Großaitingena in ESV Weil am Rhein. Dvoboj je bil iz- pustiti vodilno pozicijo. Kljub zamenjavi se je dvoboj končal z novim visokim porazom z rezultatom 0:5 za ekipo Grofia-itingena. Venta je tokrat s 374 krogi sicer pokazal do zdaj najboljši nastop, v dvoboju z Nemcem Fredericom Dzierzo-nom (377) pa svoji ekipi s porazom ni uspel priboriti želene točke. Po tretjem dvoboju, ko je bilo razočaranje celotne ekipe veliko, nam je Kevin Venta o prvih izkušnjah z nemško Bundesligo pojasnil sledeče: „Cilj moje ekipe je obstanek v 1. ligi, kar pa bo zelo težko, saj so druge ekipe zelo dobre in močno okrepljene. Nekate- 1. nemška liga, pištola jug: točke ekipne točke 1. ESV Weil am Rhein 10 : 05 06 : 00 2. Sgi Waldenburg 10 : 05 06 : 00 3. SV Kelheim-Gmünd 10 : 05 04 : 02 4. HSG München 09 : 06 04 : 02 5. SGi Ludwigsburg 08 : 07 02 : 04 6. SSG Dynamit Fürth 06 : 09 02 : 04 7. TSV Otlingen - SpSchAbtl. 04 : 11 00 : 06 8. Singoldsch. Großaitingen 03 : 12 00 : 06 re od teh imajo po tri tujce, ki imajo povprečje nad 380 krogov. Na tekmi pa lahko nastopa le en tujec. Naša ekipa je realno gledano slabša od konkurence, sam pa sem edini od zunaj pripeljani strelec, dodatna težava pa je, da nimamo rezervnega strelca. Na peti poziciji imamo strelca, ki strelja v povprečju le 360 krogov. Na prvi dvoboj sem prišel kot najboljši, s povprečjem 380 krogov. Po vsaki tekmi se rezultati obnovijo za izračun novega povprečja in na tretjem dvoboju sem tako tekmoval kot tretji najboljši strelec v ekipi. Vedno dam maksimum od sebe in kar je, je. Na prejšnji tekmi so mi za zmago zmanjkali trije krogi, na zadnji pa dva. V tem trenutku je najpomembneje to, da s tekem odnesem čim več izkušenj, še posebej pa, da se navadim na drugačno kuliso bučnega tekmovanja. Od mene so veliko pričakovali in še vedno pričakujejo, tudi sam imam željo več pokazati, iz tekme v tekmo pa vidim, da gre na bolje in počasi bom kos pritiskom." Na vprašanje o oceni njihovih konkurentov in njihovi premagljivosti pa nam je Venta zaupal: „Vsi klubi v 1. ligi so zelo dobri, večina je celo takih, ki imajo petopostavljenega strelca s povprečjem nad 370 krogov. Načeloma pa je tako, da tisti, ki so si lani priborili preboj v 1. ligo, veljajo za premagljive. Veliko stvari je povezanih z denarjem oz. sponzorji in izposojo tujih strelcev ter tudi izkušenih nemških strelcev. V začetku decembra, ko bo v Zagrebu potekal MT trofej mladosti, imamo znova dve tekmi. Upamo na najboljši možni izid. Za tem sledita še dve tekmi, ravno takrat, ko imamo na sporedu reprezentančno akcijo MT Ruše, sredi januarja. Klub sicer računa name, ampak takrat najbrž ne bom mogel pomagati. Če izgubimo še naslednji dve tekmi, nam grozi zadnje oz. predzadnje mesto, torej izpad iz 1. lige. Je pa na koncu tako, da tudi če sam točko dobim, ne pomaga dosti, če ostali izgubijo. Zato je ekipni duh zelo pomemben, saj s končnimi rezultati vplivamo drug na drugega. Z ekipo smo se zelo dobro ujeli, zelo fajn družba so in dobro znanje nemščine mi je zelo v pomoč, verjetno se imamo prav zaradi tega še bolje." Simeon Gönc Trener Stiven Vočanec ponosen na svojega varovanca Na tekmovanjih v Bundesligo svojega varovanca vedno skrbno spremlja tudi Kevinov klubski trener in tehnični vodja SD Kovinar Ormož Stiven Vočanec, ki je o razlogih za vključitev v nemško Bundesligo povedal: "S Kevinom sva na treningu prišla do te točke, da so rezultati že tako visoki, da bi lahko z njimi posegla v sam svetovni vrh. Vendar prenesti rezultat s treninga na tekmo ni tako enostavno, zato sva se letos odzvala na povabilo iz nemške Bundeslige in pristopila v nemško ekipo Singoldschutzenverein GroSatingen. Kevin bo imel na ta način čim več tekem s strelci, ki imajo medalje iz olimpijskih iger in svetovnih prvenstev. Tako si bo nabiral izkušnje in dvignil psihološko pripravo, ki je še najbolj potrebna pozneje na velikih tekmah. Vedela sva, da začetek ne bo lahek, saj se je Kevin prvič srečal tudi s posebnim tekmovalnim načinom, vendar vse to mu v prihodnjosti lahko samo koristi. S prvimi tremi tekmami sva zadovoljna, saj se je v vsakem dvoboju boril za zmago skoraj do konca, a trenutno še zaradi neizkušenosti ostal brez zmage. Na naslednjih tekmah pa pričakujem še boljše nastope in seveda tudi prve zmage." 16 Štajerski Nasveti petek • 22. novembra 2013 Kuharski nasveti Suho sadje Sušenje je eden najstarejših načinov konzerviranja sadja. Včasih so z njim podaljševali obstojnost plodov, danes pa si suho sadje raje privoščimo kot posladek ali kot sestavni del zdravih obrokov, mnogi pa ga čislajo tudi kot naravno in energijsko učinkovito okrepitev, denimo na poti v hribe, saj ima visoko energijsko vrednost. Za sušenje sadja je poleg sušilnic na voljo tudi vse več različic domačih gospodinjskih aparatov. Tudi znanstveniki so potrdili hranilni pomen suhega sadja in ugotovili celo njegove prednosti pred svežim sadjem. Suho sadje vsebuje nekajkrat več hranilnih in biološko pomembnih snovi, zlasti vitaminov, rudnin, kislin in sladkorja kot sveže. Kje sušiti sadje, če nimamo sušilnika? Sušimo v kuhinjski pečici, na radiatorju, na kmečki peči, kaminu ali zidanem štedilniku. Sušimo lahko tudi na soncu, le preden zaide, pladnje pospravimo. Če je sončnega vremena premalo, dosušimo v pečici. Najprimernejša temperatura za sušenje je 50 do 65 °C. Bistvenega pomena je tudi gibanje zraka, zato morajo biti vrata pečice priprta. Pri prenizki temperaturi se bo sadje sušilo predolgo in morebiti splesnelo, pri previsoki pa bo sladkor ka-rameliziral, sadje bo preveč po-temnelo in okus bo neprijeten. Krhlje razporedimo po pladnjih ali še bolje rešetkah iz kovine ali lesa. Priprava: sadje očistimo in narežemo na primerne krhlje ali obročke. Čim tanjši bodo krhlji, krajši bo čas sušenja. Načeloma se jabolčni krhlji posušijo v osmih urah, hruške v desetih, slive pa v dvajsetih. Če želimo suhe slive brez koščic, začnemo sušiti s koščicami, ko so napol suhe, pa koščice s pritiskom prsta iztisnemo. Sadje je suho, ko pri prepogi-banju ne izteče nič soka, je pa še elastično. Teoretično ima takrat vsebnost vode 20%, slive pa 25%. Če je sadje bolj sočno in sladko, se ne bo do konca posušilo, splesnelo pa tudi ne bo, ker ima veliko sladkorja, ki je dober konzervans. Suho sadje tudi prelepo in predvsem okusno darilo. Kako pa suho sadje shraniti? Najbolje bo v dobro zaprtih kozarcih za vlaganje. Ob tem, da je suho sadje primerno za razna peciva ali kot zgolj samostojen prigrizek pred tv ekranom, ga lahko uporabimo tudi kot dodatek k drugim jedem. Odlični so goveji zvitki s suhimi slivami, ki jih lahko pripravimo po naslednjem recep- Foto: Črtomir Goznik Še nekaj o suhem sadju Iz 2,5 kg sadja nastane le 0,5 kg suhega sadja. Sadje za sušenje se obira, ko je zrelo. Suho sadje lahko uporabljamo za peko slaščic, kolačev, za razne nadeve. Pred uporabo moramo suho sadje namočiti v vodi za nekaj ur. tu: suhe razkoščičene slive namočimo v vodi za 30 min. Štiri tanjše goveje zrezke potolčemo, solimo in popramo. Na sredino damo slanino, slive in malo ku-mine. Zavijemo jih v zvitke in povežemo z vrvico ali spnemo z zobotrebci. Zrezke pomokamo. V ponvi segrejemo olje in zvitke popečemo iz vseh strani. Poberemo jih iz posode in shranimo na toplem. V ponev damo sesekljano čebulo, narezan korenček in sesekljan česen. Zalijemo z vinom in kuhamo toliko časa, da izhlapi. Prilijemo vodo z ju-šno kocko, solimo, popramo. Vso omako prelijemo v jena posodo in vanjo položimo goveje zvitke. Posodo pokrijemo in 40 min pečemo v pečici. Po potrebi prilivamo juho. Nato zvitke vzamemo iz posode in jim od- stranimo vrvico ali zobotrebce. Omako iz posode precedimo skozi cedilo. Vanjo ponovno vrnemo goveje zvitke in na hitro segrejemo. Zvitke postrežemo z ajdovo kašo. Svoje najdražje pa lahko prijetno presenetite s puranjimi ražnjiči s suhimi marelicami in limono. Recept je zelo enostaven: puranje meso narežemo. V posodici zmešamo marelično marmelado, sojino omako, limonin sok, sol in poper. Meso premažemo s pripravljeno omako in za 2 uri postavimo v hladilnik. Suhe marelice narežemo. Limono narežemo na krhlje. Čebulo olupimo in narežemo. Na palčke za ražnjiče izmenično dajemo meso, suhe marelice, limono in čebulo. Ražnjiče speče-mo na žaru. Tačke in repki Bolečina in njena problematika pri malih živalih Vedno več lastnikov malih živali nas sprašuje, kako je z bolečino pri njihovih ljubljenčkih. Eni zmotno mislijo, da so živali zelo tolerantne, oziroma celo neobčutljive na bolečino, kar je zelo narobe in velika zmota. Druge spet zanima, kako naj prepoznajo bolečino pri svojih ljubljenčkih in kako naj ukrepajo. Živali ne znajo govoriti in tako nam ne morejo jasno in glasno povedati, kaj jih boli, kako dolgo jih boli in kako močna je bolečina. Muce in kužki izražajo bolečino na povsem specifičen način, ki ga prepoznajo v zgodnji fazi samo tisti lastniki, ki živijo s svojo živaljo v tesnem stiku. Živali zelo poredko oziroma skoraj nikoli ne stokajo od bolečine, kar velja tudi za hujšo bolečino. Prve znake bolečinskega stanja pri našem ljubljenčku bomo najverjetneje spregledali, saj so povsem neizraziti in nespecifični. Žival kaže določen nemir, ne spi mirno, temveč večkrat zamenjuje mesto spanja, pije več vode, mogoče malo slabše je in podobno. Blaga bolečina je dostikrat prehodne narave in izgine, tako kot se je pojavila. Pri srednji bolečini, kamor spada bolečina pri različnih poškodbah ekstremi-tet, izvinih, šepanjih, zobobolu, bolečinah po ugrizih in ranah, trebušnih bolečinah zaradi prebave, pooperativnih bolečinah in ostalih, začne živali izraziteje kazati neugodje in bolečinsko stanje. Najpogosteje opazimo, da začne živalca, ki trpi bolečino, pospešeno dihati, vse skupaj izgleda, kakor da bi ji bilo vroče. To se ponavlja ali nadaljuje tudi v večernih in nočnih urah, ko bi žival morala biti umirjena in počivati. Pojavlja se nemir, žival zamenjuje in si išče prostor za spanje in ne more mirno zaspati. Dostikrat opazimo okorno gibanje živali, počasno in previdno hojo z usločeno hrbtenico ali šepanje na katero od tačk. Prav tako opazimo, da kužek ali mucek ne more skočiti na sedežno garnituro, ne more hoditi po stopnicah, ne more v avtomobil. Žival začne slabše jesti ali celo odklanja hrano. Pri mucah je karakteristično, da nehajo presti in tudi ne umivajo se več. Bolečino lahko zaznamo tudi v očeh živali, saj postanejo žalostne, iskrivost v pogledu živali izgine. Žival pogosto tudi drgeta, kakor da bi jo zeblo, če- prav je na toplem. Močnejšo bolečino najlažje prepoznamo, saj postane žival apatična, neješča, žalostna, se počasi premika, ne komunicira z lastnikom in ostalimi, se ne odziva na zunanje dražljaje kot npr. na zvonec na vhodnih vratih, telefon, prihod lastnika domov in podobno. Pojavi se lahko tudi bruhanje. Pri vseh vrstah bolečin je pomembno, da ugotovimo vzrok, zakaj je bolečina nastala. Najbolje je, da ne čakamo predolgo in peljemo žival k veterinarju. Ta bo skušal ugotoviti, ali gre res za bolečinsko stanje, ugotoviti vzrok omenjenemu stanju in predpisal bo protibolečinsko terapijo. Protibolečinska terapija se izvaja z injekcijami vsako- Vprašanja v zvezi z nego in zdravjem hišnih ljubljenčkov pošljite na naslov: nabiralnik® radio-tednik.si ali po pošti na: Uredništvo Štajerskega tednika, Osojnikova cesta 3,2250 Ptuj, za Tačke in repke, dnevno ali s protibolečinskimi tabletami. Ker je bolečina vedno posledica nekega bolezenskega stanja, se protibolečinska terapija vodi hkrati z osnovno terapijo. Pri hujših bolečinskih stanjih, ki se pojavljajo pri kroničnih ali malignih boleznih, je nujno, da veterinar določi, oziroma predpiše kakovostno pro-tibolečinsko terapijo, ki bo živali dvignila kakovost življenja na sprejemljivo raven, ki bo omogočala normalno sožitje med živalco in lastnikom. Vedeti moramo, da bolečina močno zniža kakovost življenja živali, posredno pa vpliva tudi na njenega lastnika, ki trpi skupaj s svojim ljubljenčkom. Zato tudi v veterinarski medicini posvečamo pro-tibolečinski terapiji in odpravi bolečine veliko skrb, čeprav se še vedno na žalost dogaja, da se tudi veterinarski strokovnjaki čudijo in sprašujejo, zakaj je npr. mucek dobil injekcijo humanega protibolečinskega zdravila Tramal. Bolečino moramo predvideti, jo učinkovito zatreti in verjemite, živali nam bodo za to hvaležne, še posebej za to, ker nam niso znale povedati, da so žalostne, ker jih boli. Emil Senčar, dr. vet. med. Foto: ES MKO obvešča Evropski parlament potrdil večletni finančni okvir Evropske unije Evropski parlament je v torek potrdil večletni finančni okvir Evropske unije za obdobje 2014-2020. S tem se je končalo dve leti in pol dolgo obdobje intenzivnih pogajanj. Komisija je svoj predlog predložila konec junija 2011. V prihodnjih tednih morajo finančni okvir EU potrditi še države članice. Večletni finančni okvir EU 2014-2020 omogoča Evropski uniji, da nameni do 960 milijard evrov obveznostim (1,00 % BND EU) in 908,4 milijarde evrov plačilom (0,95 % BND EU). Instrumenti za nepredvidene okoliščine (npr. rezerva za nujno pomoč, Evropski sklad za prilagoditev globalizaciji, Solidarnostni sklad in instrument prilagodljivosti) so izvzeti iz tega okvira. Proračunski okvir EU 2014-2020 je namenjen predvsem trajno-stni rasti, novim delovnim mestom in konkurenčnosti v skladu z EU strategijo za rast Evropa 2020. Postavka za konkurenčnost za rast in zaposlovanje je tako za primerjavo povečana s trenutnih 91,5 milijarde evrov na 125,6 milijarde evrov. Prihodnji večletni finančni okvir se osredotoča na dvanajst prednostnih nalog. Za ustvarjanje delovnih mest bodo na voljo znatna sredstva iz Evropskega socialnega sklada in Evropskega sklada za regionalni razvoj. Finančni okvir predvideva nov program Erasmus+, ki bo mladim ponudil številne nove možnosti dodatnega izobraževanja. V podporo kinematografiji, avdiovizualnim storitvam in drugim kulturnim dejavnostim bodo na razpolago sredstva iz novega programa Ustvarjalna Evropa. Proračunski okvir vsebuje tudi nov program za raziskave in inovacije Obzorje 2020. Mala in srednje velika podjetja bodo lahko pridobila sredstva iz novega programa COSME. Na področju investicij v infrastrukturo, zlasti v energetiko in digitalne storitve, bo ključno vlogo igral instrument za povezovanje Evrope. Dodatne možnosti financiranja za MSP ter raziskovalne in razvojen projekte bodo zagotavljali številni finančni instrumenti. Za razvoj nizkoogljičnega gospodarstva bo veliko sredstev namenjenih podnebnim projektom in politiki. Sredstva iz spremenjene skupne kmetijske politike bodo namenjena spopadanju z izzivi varnosti hrane, podnebnih sprememb in trajnostne rasti. Poleg tega bodo poenostavljena pravila financiranja olajšala dostop upravičencev do sredstev in zmanjšala možnosti napak. Prihodnji proračun predvideva tudi ukrepe za bolj odprto in varno Evropo. EU kot globalni akter bo še naprej podpirala revnejše predele sveta ter se zavzemala za preprečevanje kriz v svetu, ohranjanje miru in mednarodne varnosti. Mohant je 18. zaščiteni slovenski proizvod v EU m&Mi Evropska komisija je v Uradnem listu EU objavila registracijo mohanta, ki je že 18. slovenski proizvod, ki je registriran pri Evropski komisiji. Mohant je sir, ki se izdeluje na omejenem geografskem območju, ki se nahaja v osrčju Julijskih Alp. Ime mohant se je pojavilo že v 18. stoletju, kar potrjujejo številni pisni in ustni viri. Sir je belkasto rumene, bež ali svetlo maslene barve, proizveden iz surovega kravjega mleka. Zanj sta značilna močno izražen vonj ter pikanten okus, ki lahko tudi nekoliko greni. Vonj in okus sira sta lahko za marsikoga celo odbijajoča, vendar sta značilna za mohant in zato mu pravijo tudi posebnež med siri. Na njegov vonj, okus in teksturo pomembno vpliva tudi tradicionalni postopek proizvodnje, po katerem se mohant proizvaja še danes. Za tradicionalni postopek sta značilni predvsem dve fazi: faza, ko sirno zrno po fazi sušenja pustijo, da se usede na dno, in faza zorenja v »dežah« (posebnih posodah), kjer zagotavljajo anaerobne pogoje zorenja mohanta. Med zorenjem pride do razgradnje beljakovin do aminokislin. Pri tem se sprošča plin, zato postane sir mazav, pridobi pa tudi specifičen vonj in okus. Vir: Predstavništvo Evropske komisije v Sloveniji petek • 22. novembra 2013 Zanimivosti, Naj prodajalka/prodajalec Štajerski 17 Nagradno turistično vprašanje Ptuj končno z drsališčem Za mestno drsališče si je v preteklih letih najbolj prizadeval nekdanji mestni svetnik, danes žal že pokojni Albin Pišek, tudi dolgoletni predsednik TD Ptuj. Kljub temu da so se sponzorji zanimali za ta projekt, je na koncu vedno zmanjkalo denarja, da bi ga lahko realizirali. Tako so ptujski otroci in tudi starejši ljubitelji drsanja morali v bližnja mesta, da so se lahko predali radostim tega zimskega športa. Drsališče na tržnici v celoti financira podjetje Javne službe Ptuj, d. o. o. Stalo bo 17.835 evrov, 7900 evrov bo stala ograja ob njem, kupili pa bodo tudi 35 parov drsalk, ki se jih da preurediti v rolerje do številke 41, za kar bodo porabili dodatnih 700 evrov. Te si bo mogoče sposoditi po simbolični ceni za en evro. Gre za novost na tržišču, takšna drsališča kupujejo predvsem v tujini, saj drsališče ne zahteva dodatne energije za hlajenje, izdelano je iz umetnih vlaken, hitro sestavljivo in razstavljivo. Zaradi njegovih lastnosti bo mogoče na njem drsati tudi poleti. Drsališče bo veliko 120 m2, oddajali ga bodo tudi v najem. Drsališče bodo svečano odprli 6. decembra, ko se bo na tržnici končal tudi dobrodelni projekt Otroci za otroke, v okviru katerega bodo zbirali denar za nakup otroških pižam za otroški oddelek ptujske bolnišnice tudi na dveh prireditvah, 3. in 4. decembra v kul-turno-kongresnem centru, na katerih bodo nastopili otroci iz MO Ptuj. »Na otvoritveni slovesnosti bodo nastopili umetnostna drsalka, različni plesni klubi, ansambli iz Slovenije, kuhali bodo miklavžev golaž, ki ga bodo razdelili brezplačno, sodelovali pa bodo tudi najrazličnejši animatorji,« je povedal Miha Masten iz podjetja Javne službe Ptuj. Kongresno-kulturni center v dominikanskem samostanu na Ptuju po odprtju v septembru letos bolj ali manj sameva. Nekaj malega se bo v njem sicer dogajalo v decembru, aktivneje pa naj bi pričel živeti v začetku leta 2014, je izvedel mestni svetnik Vlado Čuš, ko je občinske službe pozval, da naj mestni svet seznanijo s trenutno situacijo v tem centru ter načrtovanim dogajanjem. Upravljavec dvorane, v kateri se bo izvajala kongresna in kulturna dejavnost, za te namene so na voljo štiri manjše dvorane za izvedbo delavnic in drugih spremljajočih aktivnosti, bodo Javne službe Ptuj, ki bodo tudi zaposlile ustreznega človeka. Kdaj bo razpis, še niso povedali Foto: Črtomir Goznik oz. ali je ta že izbran. V začetku novembra je na ministrstvu za kulturo, direktoratu za kultur- Na Mestni tržnici bodo postavili drsališče. Ljubljana • Ob odprtju knjižnega sejma Brez nagrad za najlepšo knjigo V Cankarjevem domu je v torek zvečer potekala uvodna slovesnost 29. slovenskega knjižnega sejma, katere slavnostni govornik je bil ameriški pisatelj Patrick Ness. Na prireditvi prvič niso podelili nagrad za najlepšo slovensko knjigo. Na prireditvi, ki je potekala pod geslom oziroma Pavčkovimi besedami Če ne bomo brali, nas bo pobralo, so podelili tri nagrade. Schwentnerjevo nagrado za pomemben prispevek k slovenskemu založništvu in knjigotrštvu so izročili Jožetu Zupanu, nagrado za najboljši literarni prvenec je prejel Jasmin B. Frelih za roman Na/ pol, Društvo slovenskih književnih prevajalcev pa je nagrado Radojke Vrančič podelilo Ani Jasmini Oseban za prevod romana Blumenberg Sybille Lewitscharoff. Nagrad za najlepšo slovensko knjigo v različnih kategorijah letos prvič niso podelili na uvodni slovesnosti. Kot je povedal predsednik Uprav- nega odbora 29. slovenskega knjižnega Zdravko Kafol, so se zato odločili, ker želijo oceniti celotno knjižno produkcijo na sejmu in ne le knjig, ki jih dobijo na razpis. Nagrade bodo podelili na posebni prireditvi, ki bo v petek ob 13. uri na pisateljskem odru, je povedal. (sta) no dediščino, potekal pogovor o nadaljevanju konservator-sko-restavratorskih del I. faze obnove samostana in o teh delih v okviru II. faze. V letih 2014 do 2020 se načrtuje nadaljevanje obnove samostana z ureditvijo vzhodnega dvorišča in dostopa do reke Drave. Ptujski Evropark, ki ga je uredilo TD Ptuj ob vstopu Slovenije v EU, pa bi po mnenju mestnega svetnika Andreja Korparja morali preurediti. Po njegovem naj bi celo leto visele le zastave držav EU, saj naj bi zastave podjetij, ki tam visijo v jesenskem in zimskem času, izgledale zelo ceneno in neokusno. Občinske javne službe naj zato v najkrajšem času poskrbijo za to, da bodo v bodoče izobešene le zastave držav EU, denar, če je potreben, pa naj se zagotovi v proračunu MO Ptuj za leto 2014. Nagrado za pravilen odgovor na predzadnje Nagra-dno-turistično vprašanje bo prejela Majda Ovčar, Sedlašek 96 a, Podlehnik, ki je pravilno odgovorila, da je peta ptujska vinska kraljica Urška Polanec. Danes sprašujemo, kdaj je bil odprt ptujski Evropark. Nagrada za pravilen odgovor je knjiga ptujska časopisna dediščina, ki je izšla ob 135-letni-ci prvega ptujskega časopisa in umestitvi zbirke osrednjih ptujskih časopisov v digitalno knjižnico Slovenije. Štajerski TEDNIK v digitalni knjižnici: www.dlib.si Ptuj • Primusove vinske zgodbe z zvrstmi Na mizi tudi haložan V prvi novembrski Primusovi vinski zgodbi sta enologa kleti Vinakoper in Ptujske kleti Boštjan Zidar in Bojan Kobal skupaj z moderatorjem Janezom Vrečerjem predstavila zvrsti (mešanice) kleti Vinakoper, Ptujske kleti, Vinske kleti Krško in Jeruzalem Ormož. Med njimi je bil tudi haložan, ki ga sestavljajo laški rizling, šipon in sovinjon. Za glasbo so skrbeli Žanet Vido-vič na klavirju in učenci Zasebne glasbene šole v samostanu sv. Petra in Pavla na Ptuju, ki v novi sezoni predstavljajo kulturni steber Primusovih vinskih večerov. Nocojšnja zgodba bo potekala pod naslovom Vina iz doline Neretve in bo razvajala z izbranimi hercegovskimi vini. MG Ptuj m Osmouvrščeni Najpomembnejša je komunikativnost V trgovini Jager na Zagrebški cesti na Ptuju smo obiskali osmouvrščenega v poletni akciji Štajerskega tednika Naj prodajalka / prodajalec 2013 Igorja Zajška, ki je doma na Ptujski Gori. Med prvo deseterico so se uvrstili trije prodajalci. Foto: Črtomir Goznik Predstavljen haložan sestavljajo laški rizling, šipon in sovinjon. V podjetju Jagros je Igor Zaj-šek zaposlen dobro leto, pred tem je delal v kmetijski prodajalni v Majšperku. Službo je zamenjal predvsem zaradi boljših pogojev dela. Po poklicu je kmetijski tehnik - prodajalec. V zelo kratkem času se je priljubil kupcem tehničnega oz. gradbenega oddelkaJagrove trgovine na Ptuju, ki v majhnem delu ponuja tudi kmetijsko blago. Dober prodajalec mora biti predvsem komunikativen, poznati mora blago, ki ga prodaja, in imeti mora korekten odnos do kupcev, je prepričan. Vsega tega Igorju ne manjka. Vsem, ki so glasovali zanj, bilo jih je 194, se najtopleje zahvaljuje. Vsaka pohvala je dobrodošla, vse pa se je zgodilo tako nepričakovano, odkrito pove. Kljub krizi prodaja gradbenega in drugega materiala na njihovem oddelku ni padla. Nekih posebnih želja v poklicu, ki ga rad opravlja, nima, želi si le zdravja. V prostem času se ukvarja z lovom, lovec je že več kot 13 let, ribolovom in športom, predvsem tekom. Skrbi za kondicijo, dobro počutje in zdravje. MG Foto: Črtomir Goznik Igor Zajšek iz ptujske trgovine Jager 18 Štajerski Odraslim prepovedano petek • 15. novembra 2013 Glasbeno prizorišče ponuja... . Nov komad mladih talentov: Your time, your rules Sedem nadarjenih mladih umetnikov, ki so si nadeli ime »Itak ambasadorji«, je ustvarila trendovski videospot in svež komad »Your time, your rules«, ki odražata življenjski stil njihove generacije. Mark Pirc, Pia Prezelj, Mark Durič, Anže Bukovšek, Matija Jašarov, Michel IMill in Rok Kadoič so skupaj ustvarili glasbeni spot, ki komunicira njihovo doživljanja današnjega sveta. S svojo pojavnostjo v spotu so mladi talenti poskrbeli za številne i(C RADIOPTUJ 89,8-98,2-ICH3 Otroška oddalo ZA MALE IN VELIKE vsako soboto med 9.00 in 10.00 na Radiu Ptuj. Otroci, vaše pesmice, risbice ter predloge pošljite na naslov Radio Tednik Ptuj, d.o.o., Osojnikova cesta 3,2250 Ptuj s pripisom Za male in velike ali jih pošljite po mailu otroska@radio-tednik.si. DJ" 10 "A Lestvica slovenske zabavne glasbe Poslušate jo lahko vsak torek od 20. do 22. ure na Radiu Ptuj. 10. BOHEM - MOJE 9. ZABLUJEpjA GENERAC IIJA - ČAS USTAVIL BI 7. ANRAŽ HRIBAR - ' PO ČEM DIŠI TA DAN 6. VICTORY - | 5. ANA KERNEŽA - ZBUDI SE 4. BILBI - V DNEVNI DOMA 3. MANCA ŠPIK - TO SO TE REČI 2. TANJA ŽAGAR - ŠTEVILKA 3 1. REBEKA DREMELJ - KARN Glasujem za pesem: Moj predlog za Desetico: Ime in priimek:. Tel:_ Davčna: Glasovnico poštljite ali prinesite na naslov: Radio Tednik Ptuj, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj nepozabne trenutke in odbite scene. Sodelovali so pri produkciji in postprodukciji filma ter prispevali fotografije in tako vplivali na audio vizualni izdelek, ki govori jezik mladih za mlade. Nastopili so kot igralci in izvajali razne trike, dodali osebno noto mlade generacije ter ustvarili pesem »Your time, your rules«, ki navdihuje mlade. Spot je režiral 22-letni Mark Pirc iz Ljubljane, ki kot vodja svoje produkcijske ekipe dela na številnih projektih doma in v tujini. Ideja spota se skriva v tem, da mora ob vseh vzornikih na koncu vsak sam najti in odkriti samega sebe. Tako Itak ambasadorji v spotu potujejo skozi različne transformacije, akrobatske vra-golije, glasbene vložke, na koncu pa kot oni sami zavladajo mestu ter postanejo idoli prihodnosti. Videospot kot tudi pesem naj bi bila tako neke vrste himna oziroma izraz samopodobe mlade generacije. Po besedah Itak ambasadorja, Michela 1 Milla, spot in pesem nosita izjemno močno sporočilo: »Ne poslušaj ljudi okoli sebe ter tisto, kar si želiš, tudi Itak ambasadorji Foto: arhiv Itak ambasadorji počni - vse dokler ti ne uspe! Če padeš, se poberi, ne jokaj, ampak delaj naprej!« Muff so spet v akciji Muff so se s skladbo Naj sije v očeh uvrstili na prvo mesto največkrat predvajanih domača skladba leta 2012 in z novo energično groovie pesmijo Nov dan spet spadajo med kandidate za najvišje rotacije v letu 2014. Na slovenski glasbeni sceni so se prvič pojavili s pesmijo Ti daješ, nato sodelovali v nekaj odmevnih reklamnih oglasih, potem pa navdušili z nekoliko bolj umirjenimi in med poslušalci zelo lepo spreje- timi pesmimi kot so Tvoje moje, Povej mi in Naj sije v očeh. Nov singel Unther Unther (Andr), raper in te-kstopisec iz Vipave, predstavlja nov single in videospot z naslovom ''Da raztrgamo majke'', ki je nastal v sodelovanju z glasbenim producentom Matejem Doljakom in režiserjem Nikom Cebulcem. Seveda ne gre za popoln neznanko na slovenski rap sceni, saj je že leta 2008 izdal zgoščenko z naslovom ''Iz ulične sence'', poleg tega se tudi redno udeležuje Državnih prvenstev v freestyle rapanju. V zadnjem času smo ga lahko nekajkrat slišali skupaj z novogoriško rap legendo valterapom!, je pa tudi član pred kratkim nastale glasbene skupine ''The Freshmakers'', ki jo poleg Untherja in valterapa sestavljata še dve hip hop legendi King in Pipss, ne smemo pa pozabiti na odlične glasbenike s katerimi so prebili led raperskega nastopa. Parni Valjak z največjimi hiti decembra v Stožicah Parni Valjak, eden od najboljših hrvaških rock bandov, je objavil novi album Nema predaje. V luksuzni,omejeni izdaji, se poleg samega albuma nahaja tudi bonus CD z live in studijskimi izvedbami, kot tudi bonus DVD s posnetki iz njihovega prostora za vaje, kar bo zagotovo razveselilo vse njihove oboževalce. Parni Valjak je album najavil z singlom Samo da znaš, ki je bil več kot 10 tednov na prvem mestu nacionalne lestvice HR TOP40, kar je bil tudi rekord te lestvice. Glasbo in klasično dober tekst za pesem Samo da znaš je napisal Husein Hasanefendic Hus. Sicer pa bo Parni valjak nastopil 7. decembra v ljubljanskih Stožicah. Filmski kotiček Gremo mi po svoje 2 Ko je pred davnimi leti Roman Končar zbolel in doma ležal pred TV, je nenadoma zapopadel ameriško filmsko TV-produkcijo in hotel takšen način vpeljati tudi v takrat še sveže hrustljavo osamosvojeno Slovenijo. Filmske smeti, ki smo jih tako dobili (Rabljeva freska in Patriot), pa so vendarle imele vsaj eno dobro plat. Nazorno so pokazale, da se v Sloveniji Hollywooda ne moremo iti in tudi takšno spoznanje je nekaj vredno, pa četudi je bilo drago. Prevrtimo dobrih 15 let naprej. Ob filmu Gremo mi po svoje 2 vidimo, da Hollywood vendarle imamo, pa čeprav le nekatere njegove plati. Namreč ljubezen do gojenja franšize. Gremo mi po svoje 2 Igrajo: Tadej Koren Šmid, Jure Kreft, Matevž Štular, Jurij Zrnec, Tadej Toš, Jana Zupančič, Mateja Pucko, Sabina Kogovšek Zrnec, Sandi Pavlin, Milena Zupančič Režija: Miha Hočevar Scenarij: Miha Hočevar Žanr: mladinska komedija Dolžina: 94 minut Leto: 2013 Država: Slovenija Seveda je »zgolj« po drugem delu težko govoriti o franšizi, a vseeno lahko vidimo nekaj tipičnih značilnosti franšize. Namreč, uspeh prvega dela je gotovo presenetil tudi avtorje same. Nedvomno so uspeli za-brenkati na neke globoke narodove korenine, ki so nato skozi film uspešno rezonirale po vsej naši državi. Po ogledu drugega dela se zdi, da niti avtorji niso točno vedeli, zakaj je bil film tako uspešen, zato so čisto po sistemu ameriškega studia, ki sluti, da ima v roki magično formulo, analizirali uspešen prvi del, ga razčlenili in nato vsak posamezni del poudarili ter znova sestavili skupaj v novi film, pri tem pa upali, da so nekako uspeli obdržati čarobnost prvega dela. To seveda ni prav nič slabega, tudi za gledalca ne, razen tega, da so avtorji očitno vseeno klonili pod pritiski in prešli v samocenzuro ter se odpovedali prikazu golih ženskih prsi zgolj zaradi vedno umetniškega vtisa golih ženskih prsi. Ampak izguba simpatičnega pridiha prevra-tniškega duha je pač cena in posledica 'studijske' franšizacije. Edini odmev upora zaznamo le v povišani stopnji spolnega dogajanja, ki je seveda diskretno, simpatično in ganljivo nakazano. Edini sestavni del, ki je prvi film prijetno obogatil, tokrat pa je zaradi prepogostnosti že moteč, so bizarne sanje glavnih junakov. Kljub doslednemu izvajanju postopkov prvega dela pa vseeno občasno umanjka vsebine za dolgometražni film, zato gre (znova) bolj za niz posameznih gegov, ki so med seboj občasno malce šibko scenaristično povezani. Za dodatek smo tokrat priča prijetnemu rivalstvu med Gorenjci in Štajerci (in v skupnih prizorih se Tadej Toš in Jurij Zrnec prav sijajno ujameta), ki v svojem razvoju odlično povzame Slovenijo ali pa kar cel Balkan: dokler smo prepuščeni sami sebi in sami svoji gospodarji, se bomo pričkali in prepirali in kregali in mlatili, ko pa se nad nami pokaže novi šef (tokrat EU), v hipu stopimo skupaj s skupnim ciljem, da ga čim bolj zj... , po možnosti tudi dobesedno. Drugo malce odvečno mašilo je rušenje četrtega zidu, torej avtorji, ki skozi film neposredno nagovarjajo občinstvo, kot recimo v uvodnem prizoru. Seveda je vse postavljeno v kontekst filma, a vseeno je na koncu videti, kot da so avtorji v film dodali kar krajši dokumentarec o tem, kako so film ustvarjali. In seveda, 20-minutna podzgodba o malčkih, ki jo tokrat uberejo po svoje, je tu samo zato, da upraviči naslov filma. Matej Frece ' vL, J OVEN (21.3. - 20.4.) Zadnji teden novembra bo prinesel mnogo pozitivnih priložnosti. Po zvezdnih namigih vas bo spremljala magnetična energija in tako bo v ljubezni val prijetnosti. Po zastavljenih poteh boste odšli pogumno in samozavestno. Čas bo v lastnem bistvu namenjen zanimivim BIK (21.4. - 20.5.) Privlačile vas bodo vse lepe in prijetne zadeve. Obstajala bo povečana možnost, da se vam bo izpolnila srčna želja. Na delovnem mestu boste morali energijo usmeriti in tako pridobiti zanimive rezultate. Pomembno bo, da se odzovete glasu srca. Ljubezen bo sol in aroma življenja. Jk DVOJ% Obiskala vas bo vila kreativnosti. Teden bo prinesel mnogo drobnih priložnosti in možnosti za uspeh. Zadeve se bodo odvijale v osnovi v vašo korist. Na delovnem mestu bo nalog in obveznosti veliko, toda uspelo vam bo skozi skupinsko delo. Pogovorite se o tistem, kar vas boli! RAK ' (21.6. - 22.7.) Zadanih nalog se boste lotili na marljiv način. Popaziti bo treba na zdravje. Zdrav način življenja vključuje zdravo prehrano, dovolj gibanja in pozitivnih misli. Teden, v katerem vam bodo čarobni prah podarili prijatelji. Naredili boste tudi zaključke in samozavestno prestopili v december. m LEV (23.7. - 22.8.) Ugodnosti vas bodo v tem tednu spremljale na področju komunikacije in transporta. Odlične iztočnice bodo označevale svoje mnenje, do izraza bo prišla diplomacija in modrost. Ognjeno srce bo prineslo val pozitivnih novosti. Na delovnem mestu vas bo označevala drznost in kreativnost. « DEVICA $ (23.8. - 22.9.) Domače ognjišče bo vzbujalo v vas pridih nostalgije. Jasno bo, da boste imeli v rokah škarje in platno in tako prerezali popkovino preteklosti. Teden bo namenjen tudi domačim zabavam in urejanju doma. Barvitost uspeha bo rdeča nit na delovnem mestu. Sprostila vas bo narava! petek • 22. novembra 2013 Za kratek čas Štajerski 19 SESTAVIL EDI KLASINC 3600 NAČIN DELA, METODA MANJŠI SESTAV ENOTE PREDNJI DEL, FRONTA STANE MANCINI AMERIŠKI FILMSKI IGRALEC DANSON OVLAŽITEV ŠČEPEC SOLI, OSOLJAJ LAHKO MOTORNO KOLO TROPSKA SMOLA DOLŽINSKA MERA ZA PLATNO NAŠ EKONOMIST V ZDA (FRANK) TOŽENJE, STOKANJE MAJHNA IN OKUSNA DRAVSKA RIBA LAHKA KOVINA IZ BOKSITA VRTENJE TELOVADCA RAJKO RANFL PREMET SRČNA KAP JELEN, OSMAK NJIVSKA PRESLICA KRAJ PRI JURKLOŠTRU RIMSKO PODZEMLJE DRAGO PEČKO RUSKA REKA PISEC PORNOGRAFIJE LOJZE UDE GNEČA, ZMEDA IT. PEVKA (TIZIANA) LIČKAR KORUZE FIZIKALNA ENOTA ZA DELO KDOR SIPLJE PEVEC SINATRA VETERINAR (ZAVIŠA) PEVKA CETINIČ INDIJSKO OBLAČILO GLAVNATA SOLATA KLETVICA JEDILNI LIST ANTIBIOTIK NAŠ PISATELJ (VITAN) MORSKA RIBA ODVRŽEK, ZAVRŽEK, ODVRG RAVNODU-ŠNOST KASAČ (ANDREJ) TONE ANDERLIČ ANTON AŠKERC UKVARJALKA S TEORIJO HEROJI ČISTO PREMOŽENJE, GOTOVINA IZBRANA DRUŽBA ZNAK ZA ENAKOST UGANKARSKI SLOVARČEK: ANTOLIN = slovenski kasač (Andrej), BEM = slovenski veterinar (Zaviša), ELEMI = tropska smola, LEMEZ = ostrešni tram, šperovec, NEOMICIN = antibiotik, ORAZEM = slovenski ekonomist v ZDA (Frank), PANEČE = kraj pri Jurkloštru, PINI = italijanska pevka (Tiziana), RABOZEL = njivska preslica. Tegeua 'e^e 'eAppie 'j^eunf 'e^jegu -aioa} 'iu|0}ue 'jeiuau 'jaiupo 'rnew 'oi^es 'upjiuoau 'waq '^uej^ 'gechs Uia 'n| '^ej§oujod 'uop 'dp '|ezoqoi 'ui '^oieiuso 'ezaieiaiu '^adojsod 'Arpáis 'zaiuai 'e^ado 'je|os 'o|aiuo :ouAejopoA :3>1NVZId>1 31 A3HS3d 3 liCRADIOPTUJ 89,8-98,2»I04,3 SOBOTA, 23. november: 05.00 SOBOTNO JUTRO: 5.15 Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 17.30 in 19.00). 6.15 Kmetijski nasvet (ponovitev). 6.45 HOROSKOP. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 Odprti telefon. 8.45. Sobotni športni napovednik. 9.00 Oddaja za male in velike. 10.00 OBVESTILA (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.05 Kuharski nasvet (ponovitev).12.00 SREDI DNEVA: Pogovor ob kavi 13.10 Šport. 13.45 Po študentsko. 14.00 SOBOTNO POPOLDNE NA RADIU PTUJ in ČESTITKE POSLUŠALCEV. 20.00 Sobotni večer na Radiu Ptuj. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Univox). NEDELJA, 24. november: 5.00 NEDELJSKO JUTRO: 5.15. Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 11.30, 15.30 in 19.00).6.00 OBVESTILA (še 7.00, 9.00, 11.00, 15.40 in 19.05). 6.45 HOROSKOP. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 Odprti telefon. 8.40 Svetloba duha. 9.10 Mali oglasi (še 9.50). 9.15 Kuharski nasveti. 10.00 Vrtičkarije (ponovitev). 11.40 Kmetijska oddaja. 12.00 Opoldan na radiu Ptuj: Te domače viže. 12.30 Komentar tedna (pon.). Z zimzelenimi melodijami v nedeljski popoldan. 13.00 NEDELJSKO POPOLDNE NA RADIU PTUJ: Čestitke poslušalcev. 18.00 Pregled tedna (ponovitev). 19.00 Lestvica Naj 11. 20.00 do 24.00 ure GLASBENE ŽELJE. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Univox). PONEDELJEK, 25. november: 5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA do 9.00. 5.15 Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.45 HOROSKOP. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 08.00. Varnost na Ptuju. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.05 GOSPODARSKI IZZIV. 11.30 POROČILA. 12.00 SREDI DNEVA: 12.40 Napovednik tedenskih dogodkov. 13.10 Šport. 14.15 Melodija dneva. 13.45 Aktualno v Podravju. 14.40 Povejte svoje mnenje. 16.30 Mala štajerska kronika. 17.30 POROČILA. 18.00 ODDAJA O KULTURI. 19.10 Z glasbo v ponedeljkov večer. 19.50 Z naših odrov. 20.00 VEČERNI PROGRAM. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Celje). TOREK, 26. november: 5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA do 9.00. 5.15. NA DANAŠNJI DAN. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00. 6.45 Horoskop. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 08.00 Varnost na Ptuju. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 ZDRAVNIŠKI NASVETI. 11.30 POROČI- LA. 12.00 SREDI DNEVA. 13.10 Šport. 13.45 Aktualno v Podrav-ju. 14.15 Melodija dneva. 14.40 Povejte svoje mnenje. 15.10 Utrip Podravja. 17.30 POROČILA. 18.00 Sredi življenja. 19.10 Z glasbo v torkov večer. 19.50 Z naših odrov. 20.00 Oddaja o slovenski zabavni glasbi. 22.10 Glasba za lahko noč. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Celje). SREDA, 27. november: 5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA do 9.00. 5.15 NA DANAŠNJI DAN. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.45 Horoskop. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 Varnost na Ptuju. 09.00 Pomagajmo si. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.30 POROČILA. 12.00. Sredi dneva: Slovenija in Evropska unija. 13.10 Šport. 13.45 Aktualno v Podravju. 14.15 Melodija dneva. 14.40 Povejte svoje mnenje. 15.10 Utrip Podravja. 17.30 POROČILA. 18.00 Vrtička-rije. 19.10 Z glasbo v sredin večer 19.50 Z naših odrov. 20.00 Večer na Radiu Ptuj: Glasbene uspešnice in Modne čvekarije (ponovitev). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Celje). ČETRTEK, 28. november: 5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA do 9.00. 5.15 Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.45 Horoskop. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 Varnost na Ptuju. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 Modne čvekarije. 11.30 POROČILA. 12.00. Sredi dneva. 12.15 Komentar tedna. 13.10 ŠPORT. 13.45 Aktualno v Podravju. 14.15 Melodija dneva. 14.40 Povejte svoje mnenje. 16.00 VROČA LINIJA. 17.30 POROČILA. 19.10 Z glasbo v četrtkov večer: Te domače viže (ponovitev) 19.50 Z naših odrov. 20.00 ORFEJČEK. 24.00 Skupni nočni program (Radio Velenje). PETEK, 29. november: 5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA do 9.00. 5.15. Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 16.30, 19.00 in 22.00). 6.45 Horoskop. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 Varnost na Ptuju. 9.15. Kmetijski nasvet. 9.40 Astročvek 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.05 Minute za rekreacijo. 12.00 Sredi dneva: Napovednik kulturnih in drugih prireditev. 13.10 Šport. 13.45 Aktualno v Podravju. 14.15 Melodija tedna. 14.40 Povejte svoje mnenje. 18.00 PREGLED TEDNA. 19.10 Z glasbo v petkov večer. 19.50 Z naših odrov. 20.00 Z glasbo do srca. 24.00 Skupni nočni program. (Radio Velenje) . POSLUŠAJTE NAS NA INTERNETU: www.radio-tednik.si IN OBIŠČITE NA FACEBOOK. TEHTNICA ctr- (23.9. - 23.10.) Do konca meseca se bodo zgodili premiki, ki prinašajo prijetnosti, magnetično privlačnost in skladnost. Delili boste pozitivne nasvete in se predajali občutkom radosti. Vaše srce se bo znalo boriti za pravico in resnico. Na poslovnem obzorju se obeta pionirska odločitev. ŠKORPIJON^T STRELEC (24.10. - 22.11.) \ V (23.11. - 21.12.) (24.10. - 22.11.) Karte usode se bodo premešale. Zanimivo je, da si boste po intuiciji zbrali tiste, ki vam bodo koristile tako v ljubezni kot na delovnem mestu. Srečna roka vas bo spremljala pri nakupovanju. Odločili se boste in naredili prerez in tako ugotovili, kdo vašo pomoč Dobra volja bo prinesla premike na bolje. Nekaj trenj bo v ljubezni in tako bo nekoliko težje, če ne bo vse po vaše. Sprejeti boste morali tudi neko alternativo. Na delovnem mestu se bodo stvari odvijale v osnovi v vašo korist. Iz majhnega raste veliko. KOZOROG (22.12. - 20.1.) ' Globoko v sebi boste kovali načrte. Tisoče odtenkov barve jeseni sepo-časi in intenzivno poslavlja. Tudi sami boste klicali po transformaciji in osebni preobrazbi. Prisluhniti bo moč glasu srca. Na delovnem mestu bo čas pomembnih zaključkov. Sprostila vas bosta narava in svež zrak! VODNAR (1l. l. -18.2.) Zrno modrosti bo prineslo zanimive iztočnice napredovanja. Odločili se boste in naredili prerez. Ljubezenska sreča bo na strani pogumnih. Obdobje bo prineslo mnogo plodnosti in intenzivne energije. Pričakovati bo čas povečane čustvene skladnosti in romantičnih doživetij. RIBI (19.2. - 20.3.) Obiskala vas bo muza in vam polepšale hladne dni, ki prihajalo. V zadnjih dneh novembra boste blesteli na delovnem mestu. Privlačila vas bodo znanja, ki so vezana na svet duhovnosti in ezoterike. Vaše misli bodo prijetne in ustvarjalne. Izgubljeno energijo vam bo povrnila narava. 20 Štajerski Doma in po svetu petek • 15. novembra 2013 Piše: Mateja Toplak • Dobrodošli v Latviji (19.) Daj naprej Prejšnji vikend sem se odpravila v deželo, ki leži na skrajnem jugu Baltskih držav, Litvo. Pravzaprav jo lahko imenujem kar Italija na Baltiku, kot se radi pošalijo domačini. Seveda razlike v temperaturah niso ravno zanemarljive, a pustimo jim to veselje. V bistvu je bil prvotni načrt, da preživim vikend v Talinu, a včasih je tukaj prava norišnica z razprodajami zadnjih avtobusnih kart, zato sem, po prav smešni celi, kupila karto za glavno mesto Litve, Vilno. Zamenjala sem nekaj latvijskih latov za litvanske lite, spakirala nahrbtnik ter se odpravila. Še prej sem si seveda poiskala prenočišče, a tokrat malenkost drugače kot po navadi. Ker neprestano premikam pohištvo po stanovanju, ko gostim številne prijatelje, znance ali prijatelje prijateljev, sem se odločila, da si tokrat tudi sama, na podoben način, poiščem streho nad glavo. S pomočje spletnega omrežja Couchsurfing, kjer posamezniki ali družine ponujajo brezplačno prenočišče popotnikom, sva se s prijateljico, s katero sem potovala, povezali s prijetem mladim parom, ki naju je bil pripravljen za nekaj dni sprejeti v svoj dom. Prispeli sva pozno zvečer, zato sta nama najina gostitelja ponudila, da naju pričakata na avtobusni postaji, saj menda ta predel ni najlepši ali najvarnejši v mestu. Odpeljala sta naju v majhen lokal, kjer smo nekaj prigriznili, kasneje pa, ob zvo- Glavni trg v Vilni. Foto: Mateja Toplak kih tradicionalne glasbe, razglabljali o kulturnih razlikah, navadah in kulinariki. Po prijetnem pogovoru smo se, ob strugi reke Vilne, sprehodili do stanovanja, kjer vprašanja, ali je mesto dobilo ime po reki ali reka po mestu, nismo razrešili. Staro mestno jedro je s preko 1200 stavbami eno med najve-čmi v Evropi. Verjetno je ravno to razlog, da sva se naslednji dan med mestnimi ulicami večkrat izgubili, a s pomočjo domačinov in zemljevida vedno našli pravo Graščina sodi med najbolj obiskane kraje ... Foto: Mateja Toplak pot nazaj. Ker sem potovala z Latvijko, sem nekako pričakovala, da bo komunikacija pretežno na njej, saj sem predvidevala, da sta si latvijski in litvanski jezik zelo podobna. Močno sem se uštela, saj jezika med seboj nimata toliko skupnega, da bi se Latvijci in Litvanci lahko razumeli, zato smo se sporazumevali v angleščini ali ruščini. Tudi v tej deželi je, podobno kot v Latviji, mogoče zaslediti številne jezike, saj zraven Litvancev živijo tukaj tudi Poljaki, Rusi, Belorusi in drugi. Litva meji na Latvijo, Beloru-sijo, Poljsko ter na jugozahodu prek Kalingrada na Rusijo. Je največja med Baltskimi deželami, ima pa tudi največ prebivalcev, skoraj tri milijone, od tega pol milijona v prestolnici. Med sprehodom po starem mestnem jedru sva opazili ogromno cerkva. V blošuri sva prebrali, da jih je kar osemindvajset - izjemno. Povzpeli sva se tudi na stolp Geminas, ki stoji na 48 metrov visokem Grajskem hribu. Graščina sodi med najbolj obiskane kraje, saj je od tod pogled na celotno mesto naravnost čudovit. Po celodnevnem pohajkovanju sva si v eni izmed lokalnih restavracij privoščili pozno kosilo. Za litovsko tradicionalno hrano je značilno to, da je precej mastna in težka, saj so kmetje, ki so nekoč delali na njivah, morali dobro jesti, da bi imeli dovolj moči. Najbolj znana litovska jed so cepelini (cepelinai) - krompirjevi cmoki, polnjeni z mesom, včasih tudi s skuto ali gobami, zraven pa se ponudi omaka iz kisle smetane. So zelo dobri in okusni, a mislim, da takšna hrana ni ravno za vsakodnevno uživanje - razen če potrebujete kakšen kilogram ali dva več. Zvečer sta naju najina gostitelja popeljala po lokalih, da sva dobili vtis tudi o nočnem življenju v prestolnici, česar sva bili seveda izjemno veseli. Od vikenda sva odnesli veliko več, kot sva sploh upali pričakovati. Voden ogled mesta, vpogled v litovsko kulturo, navade in kuli-nariko, neverjetna gostoljubnost in prijaznost ... Rigaške dobrote, ki sva jih podarili najinima gostiteljema, so bile pravzaprav neznatne v primerjavi s tem, kako lepo sta naju sprejela in gostila. V upanju, da jima gos-toljublje tudi kdaj vrneva, sva se jima zahvalili ter se odpravili domov - Rigi naproti. Sicer pa, če jima usluge ne bova mogli vrniti osebno, velja tudi, če komurkoli, na kakršenkoli način pomagava ali polepšava dan. Na takšen način lahko prav vsi nekaj lepega podamo naprej. Postane lahko neskončna veriga kot v filmu Daj naprej - saj vsi vemo, kako to deluje, kajne? Nadaljevanje prihodnjič . saj je od tod pogled na celotno mesto naravnost čudovit. Foto: Mateja Toplak Ptuj • Fotografska razstava Anžeta Goloba Vidiš, kar verjameš? Od minulega tedna naprej je v galeriji Magistrat na ogled fotografska razstava z naslovom Vidiš, kar verjameš?. Njen avtor, Anže Golob, želi s svojimi deli prikazati drugačen pogled na stvari, prepričan je namreč, da je vizualna zaznava odvisna od številnih dejavnikov, ki jih pogojujejo naša prepričanja, znanja, interesi, izkušnje, lastnosti ... Golob je absolvent inženirskega oblikovanja na Fakulteti za strojništvo Univerze v Mariboru, ki ga je fotografija navduševala že od malih nog. Njegova dela so bila nagrajena že v osnovni šoli. Prepričan je, da je prvoten namen vseh umetnosti sporočilnost zunanjemu svetu, saj naj bi po njegovem meje zaznavanja realnega sveta obstajale le v glavi. Ob tem si postavlja dvoumno vprašanje: Verjameš, kar vidiš - vidiš, kar verjameš? Drugačnost svojih sicer črno-belih fotografij Golob dosega tudi z osvetljavo, drugačno perspektivo, izolacijo in povečavo motiva, s čemer spreminja percepcijo in ustvarja surrealisti-čen pogled na objekt. Kot pravi, želi opazovalca zmesti in mu pustiti prosto pot, da si ustvari lasten pogled. Razstava bo na ogled do 19. decembra. Dženana Kmetec Ptuj • Regijska razstava Hodnik dominikanca krasi razstava Dominikanski samostan od minulega tedna naprej krasi razstava ljubiteljskih likovnih ustvarjalcev iz območja Ptuja, Slovenske Bistrice in Lenarta. Foto: CG Razstava je postavljena v križnem hodniku dominikanskega samostana. V četrtek so na Ptuju odprli dve novi razstavi, eno v galeriji Magistrat in drugo v križnem hodniku dominikanskega samostana. Slednjo so pripravili na Javnem skladu za kulturne dejavnosti Območna izpostava Ptuj, gre pa za regijsko razstavo ljubiteljskih likovnikov iz območja Ptuja, Slovenske Bistrice in Lenarta. Na tej je na ogled 21 del, ki jih je ustvarjalo 18 likovnikov. Njihova dela je pregledal regijski likovni selektor Mito Ge-gič, ki je za izbral slike in kipe Melite Vidovič, Nade Ivančič, Iva Lorenčiča Lorena, Marjane Tkalčec, Sabine Meznarič, Roberta Vogrinca, Elfride Brenčič, Franca Simoniča, Natalije Zorko Dolenc, Marije Homar, Irene Kramer, Zvonka Mesariča, Mihaele Omladič, Bernardine Paj, Branka Gajšta, Marije Gregorc, Irene Kramer, Stanke Janžič in Kristine Čavničar. Tokratni razpis je pred ustvarjalce postavil prav poseben izziv: navdih so iskali pri umetnikih iz preteklosti in tridesetih izbranih delih iz Muzeja likovne zgodovine. Kako jim je to uspelo, si lahko ogledate vsak dan med 10. in 13. uro, vse do 6. decembra. Prav gotovo pa bo njihovo uspešnost ocenjeval tudi državni selektor, ki bo izbral dela za državno razstavo spomladi prihodnje leto. Dženana Kmetec Foto: DK Anže Golob razstavlja v galeriji Magistrat. petek • 15. novembra 2013 Poslovna in druga sporočila Štajerski 21 Kidričevo • Z Markom Drobničem ob 59. Talumovem prazniku V Argentini gradijo tovarno za 5 milijonov evrov Kljub nekonkurenčnim pogojem zaradi povišanega prispevka za obnovljive vire energije v Talumu uspešno uresničujejo prestrukturiranje proizvodnje, povečali so obseg blagovne proizvodnje in storitev, s svojimi projekti in tehnološkim znanjem se uveljavljajo tudi po svetu, v Argentini gradijo tovarno za 5 milijonov evrov, pri izkoristku električnega toka so najboljši na svetu. Predsednik Talumove uprave Marko Drobnič je ob 59. tovarniškem prazniku zmeren optimist, predvsem pa realist, čeprav so v procesu prestrukturiranja proizvodnje v izdelke z višjo dodano vrednostjo dosegli bistveni napredek: »Brez jasno začrtanih strateških usmeritev, ki temeljijo na prestrukturiranju z inovativnostjo, bi bilo naše poslovanje danes zelo ogroženo. Povečan obseg blagovne proizvodnje in prodaje izdelkov višjih dodanih vrednosti, kjer moram izpostaviti programe rondelic s 30-odstotnim povečanjem prihodkov iz prodaje glede na leto 2012, izparilnikov s štirimi novimi diferenciranimi produkti, ki smo jih ponudili trgu, ulitkov, kjer z naslednjim letom zaradi začetka serijske proizvodnje izdelkov povečujemo obseg prodaje za skoraj 100 %, livarskih zlitin, kjer bomo obseg planirane proizvodnje presegli za 5 %, in ob tem še povečan obseg prodaje storitev, ki se bo letos že približal 20 milijonom evrov, kar predstavlja več kot 200-odstotno rast prodaje storitev, pomeni velik napre- dek pri uresničevanju zastavljenih strateških ciljev. Vsi ti doseženi rezultati, ki so posledica prestrukturiranja, v določeni meri že eliminirajo vpliv nekonkurenčnega poslovnega okolja pri oskrbi z energijo, seveda pa ga še ne morejo izničiti. Usmeritve in cilje, ki smo si jih zadali, s prestrukturiranjem torej uresničujemo.« Talum postaja vse bolj prisoten tudi v drugih državah sveta. Kako daleč ste pri postavitvi proizvodnje rondelic v Južni Ameriki? »Medtem ko smo z našimi izdelki iz aluminija v večini prisotni na evropskem trži- šču, pa to ne drži za storitve. Talum Servis in inženiring v sodelovanju s Talum Rondelice sodeluje pri projektu postavitve tovarne rondelic v Argentini, ki je vreden 5 milijonov evrov. Pri nas zasnovana in izdelana proizvodna oprema je že na poti v Južno Ameriko, naše ekipe pa bodo začele montažo opreme takoj v začetku naslednjega leta. Vodja projekta iz Taluma je že tam, v mestu Puerto Mad-ryn, kjer usklajuje izvedbene detajle in opravlja nadzor nad gradbenimi deli. Projekt, ki bo končan predvidoma v prvem kvartalu naslednjega leta, je za Talum izjemnega " ¿-C* '" T Foto: M. Ozmec Predsednik uprave Marko Drobnič: »Brez jasno začrtanih strateških usmeritev, ki temeljijo na prestrukturiranju z inovativnostjo, bi bilo naše poslovanje danes zelo ogroženo!« Foto: M. Ozmec S proizvodnjo ulitkov bodo zaradi začetka serijske proizvodnje izdelkov naslednje leto povečali obseg prodaje za skoraj 100 odstotkov. pomena, saj s tem širimo paleto naših storitev s produktom prodaje tehnološkega znanja in inženiringa večjih projektov. Naslednji novi projekti, kjer že potekajo razgovori, so načrtovani v Braziliji in na Bližnjem vzhodu.« Kako je z delovanjem vaših zbirnih centrov za odpadni aluminij v Šabcu in Bijeljini? »V obeh naših zbirnih centrih za odpadni aluminij bomo letos zbrali in predelali 4.000 ton sekundarnih surovin. Odpadni aluminij, pripeljan v Talum, pomeni pomemben del surovinske osnove za pretaljevanje in predelavo Ptuj • Dan Rudolfa Maistra Za ohranitev zgodovinskega spomina in domoljubje V počastitev državnega praznika dneva Rudolfa Maistra je ptujsko Društvo generala Rudolfa Maistra v kon-gresno-kulturnem centru Ptuj pripravilo praznični koncert, na katerem so nastopili vokalni kvintet Završki fantje, recitatorji OŠ Breg in Ekonomske šole Ptuj ter mladinski pevski zbori osnovnih šol Ljudski vrt, Mladika in Olge Meglič. Rdeča nit prazničnega koncerta sta bila domoljubje in svoboda. Dan Rudolfa Maistra, 23. novembra, je v Sloveniji državni praznik od leta 2005, v spomin na borca za severno slovensko mejo, ki je tega dne leta 1918 s svojimi borci prevzel vojaško oblast v Mariboru in s tem pripojil velik del etničnega ozemlja matični domovini. S tem častnim dejanjem se je Rudolf Maister zapisal med velikane slovenskega naroda, ki je že takrat vedel, kaj je dobro za Slovenijo. »Ptujsko Društvo generala Maistra Ptuj, ki v ospredje svojega delovanja postavlja domoljubje na različne načine, je bilo ustanovljeno leta 2008. V tem času je v okviru ohranjanja zgodovinskega spomina razvilo društveni prapor, postavilo spominsko y o Foto: Črtomir Goznik Nastopil je tudi mladinski pevski zbor OS Mladika. ploščo na hiši družine Maister v Slomškovi ulici, pripravilo razstavo o generalu Maistru in njegovih borcih za severno mejo v galeriji Magistrat ptujske Mestne hiše. Vrhunec delovanja društva pa je bila postavitev spomenika generalu Rudolfu Maistru na Novem trgu na Ptuju,« je na ptujski v primarnim podobne in sekundarne livarske zlitine, druge zbrane kovine, kot so jeklo, baker in medenina, pa sortiramo in preprodamo naprej.« Kakšne so vaše ocene ob koncu leta, postajajo napovedi, da boste kljub 275 milijonom evrov prihodkov dosegli okoli 10 milijonov evrov izgube na račun povišanega prispevka za obnovljive vire energije, sedaj kruta realnost? »Če k temu dodamo še padec cene aluminija na borzi, ki je za približno 200 USD nižja od načrtovane, bi pričakovali še bolj kruto realnost. Zaradi bistveno slabših pogojev pri oskrbi z energijo, kot jih imajo konkurenti v panogi v Evropi - Talum ima v primerjavi s povprečnim konkurenčnim podjetjem panoge v Evropi za skoraj 20 mio evrov dodatnega letnega stroška -bomo poslovno leto končali z načrtovano izgubo okrog 10 milijonov evrov, kar pa je bolje kot v preteklem letu. Brez letos izpeljane dokapita-lizacije s strani lastnika, povečanega obsega blagovne proizvodnje, prestrukturiranja in uresničevanja prej navedenih projektov nam seveda to ne bi uspelo. V naslednjem letu pričakujemo izboljšanje rezultata iz poslovanja, saj smo uspeli nekoliko znižati cene energije, blagovni obseg proizvodnje pa bomo še povečali. Se pa tudi letos lahko pohvalimo z zavidljivimi rezultati, kljub krizi smo še vedno med največjimi podjetji v državi (12 največji izvoznik), pri porabi električne energije, potrebne za tono proizvedenega aluminija, so nas prehiteli le v norveški elektrolizi v Karmoju, medtem ko smo v doseganju rezultata pri izkoristku električnega toka še vedno najboljši na svetu. Že drugo leto zapored smo, tokrat v Monterreyu v Mehiki, prejeli nagrado odličnosti za izjemen prispevek na področju kakovosti, storitev, tehnologije in upravljanja stroškov na področju livarskih zlitin. In nenazadnje, v skupini Ta-lum se je letos zaposlilo več kot 70 novih sodelavcev, kar nas uvršča v slovenski vrh po odstotku novih zaposlitev.« Prihodnje leto boste proslavili 60-letnico proizvodnje. Kako se pripravljate na jubilej? »Razmeram primerno. Bolj skromno kot pompozno. Ni čas velikih praznovanj, je bolj čas skrbnega dela in premišljenega načrtovanja, da bomo lahko pisali naslednjih 60 let naše prihodnosti. Prav zaradi tega se želim zahvaliti vsem, ki nam kakorkoli pomagajo uresničevati naše zastavljene cilje. Vse, ki si želijo pogledati, kaj smo v zadnjem letu naredili novega, pa z veseljem vabim na naš dan odprtih vrat v soboto ob 9. uri. Ponosni smo na naše rezultate in z veseljem jih delimo tudi z drugimi.« M. Ozmec □□□□ Foto: Črtomir Goznik Davorin Jukič, predsednik Društva generala Maistra Ptuj: „S svojimi dejanji se je Rudolf Maister zapisal med velikane slovenskega naroda." dobrodelni koncert za družine v stiski KLIC DOBROTE sreda, 27. 11. 2013 ob 20.05 Karitas* Vstopnice: 01 300 59 60 ali info@kantas.si Prenos RTV Slovenija in Radio Ognjišče. prireditvi ob prazniku dneva Rudolfa Maistra med drugim povedal predsednik ptujskega društva Davorin Jukič, ki pričakuje, da bo praznični koncert mladih ptujskih pevcev postal tradicionalen, ko bo javnosti predstavljena še kakšna od Maistrovih pesmi. MG Prodamo ali damo v najem Raičeva ulica 6, 2250 Ptuj Uporabnapovršina-470,45 m2 Dvorišče - 442 m2, 10 parkirišč Informacije: Radio-Tednik Ptuj, d.o.o. I 02/749 34 10 22 Štajerski1TEDNIK Poslovna in druga sporočila petek • 22. novembra 2013 ILIRIKA Zaupanje, ki bogati www.ilirika.si g. Hajdina 129b, 2288 Hajdina GSM 051 626075, s-mail: vilko.gerecnik@siol.net PravniNasvet.com V^ JUSTITIA OMNIBUS - PRAVICA ZA VSE Imate težave s sosedi, ste se poškodovali, morate tožiti delodajalca ali razdeliti dediščino? Potrebujete dobrega pravnika? Pokličite 090 31 11 ali obiščite spletni naslov www.pravninasvet.com. Strošek klica znaša le 2,19 € na minuto. Pravninasvet.com - pravnik vedno pri roki za vas, da vam s pravnim nasvetom rešijo nastalo težavo. PVC okna, vrata, senčila www.oknavrata.com ROLETE, SENČILA ABA IPTUJI PVC OKNA, VRATA Smer Grajena Roletarstvo ABA Štuki 26a Gsm 041 716 251 Bojan Arnuš, s.p. Nova vas pri Ptuju 76a, 2250 Ptuj Tel.: 02 78 00 550 UGODNI LEASINGI IN KREDITI NA POLOŽNICE DO 7 LET! PRODAJA VOZIL Znamka Letnik Cei^ Oprema Barva mercedes-benz cabrio320clkavantgarde 2003 10.900,00€ usnje kov. srebrna opelastra 1.416v n-J0Y 2005 4.500,00 £ serv. knjiga kov. srebrna seat ibiza 1.4 mpi stella 2002 2.150,00£ klima kov. modra ford fusion 1.416v comfort 2007 4.950, oot klima kov. srebrna peugeot3081.416v confort 2008 6.190, ooc prvi last. kov. srebrna mercedes- benz a160 classic 1999 2.750, ooe klima rdeča renault megane1.616v elan 2008 5.690, ooe prvi last. kov.bordo renault megane 1.9 dci cabrio privilege 2006 7.250,00€ serv. knjiga kov. siva volkswagen pol01.2 basis 2005 3.850,ooc serv. knjiga kov. srebrna fiat punt01.2 8v actual safe 2007 3.450.00c serv. knjiga kov. srebrna renault karavan megane 1.9 dci dynam. conf. 2007 4.700,ooc klima kov.bordo volkswagen golf iv1.4basis 2002 2.650,ooc serv. knjiga kov. zelena renault espace 2.2 dci privilege 2006 6.900, ooc serv. knjiga kov. Črna jeep grand cher0kee 5.9v8 avt. 4x4 1998 2.990, ooc usnje kov. Črna renault dynamique lux megane 1.9dcigt 2006 4350,00 € avt. klima kov. srebrna peugeot 607 2.216vtitan 2001 2.650,ooc serv. knjiga kov. srebrna peugeot 307 2.0hdixs 2005 3.990,00« avt. klima kov. srebrna honda prelude 2.2vti 1999 2,500,00 f serv. knjiga kov. siva peugeot 3071.616v xr 2004 3.450,ooc serv. knjiga kov. siva opelastra 1.416v classic 2006 3.600, ooc klima bela PRED NAKUPOM VOZILA MOŽEN PREVENTIVNI TEHNIČNI PREGLED. Lahkota prihodnosti Dan odprtih vrat vTalumu V soboto, 23. novembra 2013 ob 9. uri bomo v počastitev tovarniškega praznika odprli vrata vsem, ki bi nas radi obiskali. Z veseljem vam bomo pokazali tovarno in vam povedali, kako živimo in kaj delamo. Vabljeni! 08:00 Gorišnica - Iz naših krajev 10:00 Praznik Občine Lenart 11:30 Utrip iz Ormoža 12:00 Potka in Majolka 13:00 Ujemi sanje 18:00 Koncert - Slovensko goriški glasovi 20:00 Gorišnica - Iz naših krajev SIP 21:00 Ulrip iz Ormoža 22:00 Glasbena oddaja I PROGRAMSKI NAPOVEDNIK 06:00 ŠKL 09:00 Iz mošta vino, pridi na Hajdino 1 10:30 TV prodaja 11:00 Martinovanje v Leskovcu 13:00 Martinovanje na Ciišekovi domačiji 15:00 Gorišnica - Iz naših krajev 17:00 Martinovanje na Destrnikii 18:30 Koncert - Slovensko goriški glasovi 20:00 Jože Ekart - Zadnie_c|lasbeno rajžanje 22:00 TV prodaja 08:00 Martinovanje v Bukovcih 09:10 ŠKL 10:00 Koncert - Slovensko gor. glasovi 12:00 Seja sveta Dornava - ponovitev 18:00 Markovci-Oddaja iz preteklosti 20:00 Predavanje Don Sovina 21:00 Ujemi sanje 22:30 Polka fn Majolka del program v živo tudi preko spleta: www.siptv.si Uredništvo: www.siptv.si 02 754 00 30; info@sipW.si Marketing: 02 749 34 27; 031 627 340 08:00 Martinovanje na Vidmu 09:30 Polka in Majolka 10:20 Oddaja iz Ptuja 10:50 Ujemi sanje 18:00 Martinovanje v Leskovcu 20:00 Predavanje Don Sovina 21:30 Martinovanje v Bukovcih 22:30 T V prodaja MALE OGLASE, OSMRTNICE, OBVESTILA IN RAZPISE LAHKO NAROČITE ZA TORKOVO IZDAJO ZA PETKOVO IZDAJO DO PONEDELJKA ZJUTRAJ DO 9. URE DO ČETRTKA ZJUTRAJ DO 9. URE na tel. številki 02 749 34 10, faks 02 749 34 35 ali na elektronski naslov jusHna.lah@radio-tednik.si, za večje objave predhodno pokličite. Naročite v Štajerski z brezplačno prilogo Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti iz sveta zabave in glasbe! ________________ Vsak naročnik dobi: - 20% popust pri malih oglasih - brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno. Kakovost bivanja, Avtodrom, Slovenske počitnice. Gremo na počitnice. Stotin, Kronika leta...) - poštna dostava na dom. NAROCILNICA ZA V Štajerski Ime in priimek:. Naslov: _ Pošta: _ Davčna številka:. Telefon: _ Datum naročila: Podpis: _ RADIO TEDNIK Ptuj d.».». Raičeva 6 2250 Ptuj Dvakrat tedensko aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu. PTUJSKA TELEVIZIJA Petek 22.11. 9:00 Dnevnik TV Maribor -9:25 Kuhiniica - pon. 9:50 Film Campus: Ples s kurentom - pon. 10:00 Kronika-pon. 10:55 Glasbena 8 (slo.) -11. oddaja,- pon. 11:30 Modni-oon. 12:00 RegjTV Ormož 10:30 Kuninjica 10:50 Glasbeni predah 17:00 Povabilo na kavo ________________ 17:30 Dan spomina: Ena sekunda je dovolj 17:50 Uspehi Mine Martovič v sezoni 2013 18:00 Motoscena - 25. oddaja - pon. 18:30 To bo moj. poklic- Zdravnik inkiniig-pon. 19:0011. Poli maraton-pon. 19:25 Glasbena 8 (tuja) -10. oddaja - pon. 20:00 Ptuiska kronika - pon. 20:20 Široko oko- 8. oddaja 20:30 Uspehi Mine Markovic v sezoni 2013 20:40 Ptujske odrske deske -13. oddaja 21:05 Cista umetnost - 25. oddaja - pon. 21:30 Motoscena - 25. oddaja - pon. 21:50 Ren TV Gorišnica -pon. Sobota 23.11. 9:00 Ptujska kronika - pon. 9:25 Kuhinjica - pon. PROGRAMSKA SHEMA PeTV "k oidaîà - pon. i Markovic v sezoni 2013 ¡POrt(.no|. 20:5510. Regata PtujCanKa- pon.ž 21:10 Kimavcevi večeri 2011- pon. 22:00 Ptujska kronika - pon. Nedelja 24.1 9:00 nuiska kronika - pon. 9:20 Kuhinjica - pon. 9:45 Dan spomina: Ena sekunda je dovolj pon. pon. (Urška Polanec) 10:00 Môdro- pôï- 10:40 Široko, oko - 8. oddaja - pon. 10:50 Uspehi Mine Markovic v sezoni 2013 11:00 Glasbena 8 (slo.) 11. oddaja - pon. 13:00 Preded tedna - pon. 13:20 Zemlja in mi - 21. oddaja - pon. 14:00 Gostilna >Pr Francet« - 55. oddaja 10:30 Kuhinjica 9:45 Dan spomina: Ena sekunda je dovolj pon.Ponede|jek 25.11 18:00 Ptujska kronika - pon. 18:20 Povabilo na kavo - pon. (Urška Polanec) 18:40 Dan spomina: Ena sekunda je dovolj pon. 19:00 Pregled tedna - pon. 19:25 Glasbena 8 (tuja) -10. oddaja - pon. 20:00 Ptujska kronika - pon. 20:20 Ptujske odrske deske -13. oddaja pon. 20:45 Uspehi Mine Markovic v sezoni 2013 21:00 Po zdravje - pon. 21:30 Motoscena - 25. oddaja - pon. 10:00 Modro-pon. 10:30 To bo moi poklic -Zdravnik in kirurg-pon. )0 Glasbena 8 (tuja; - ID. oddaja - pon. 35 Zemlja in mi - 21. oddaja - pon. :00 Ptujslča kronika :20 Široko oko - 8. oddaja - pon. :00 Pregled tedna :20 Povabilo na kavo - pon. :40 Uspehi Mine Markovic v sezoni 2013 ¡OORegiTV Ormož -pon. :00 Ptujska kronika - pon. :35 Kuhinjica :0Q Galapagos - vrnitev v preteklost 9:00 DnevniktV Maribor - pon. 9:25 Kuhinjica - pon. 10:40 Progled tedna - pon sni fl!ÔÔ3êna8(tujaf 11:35 Modro - pon. i 10:00 Pomurskitednik 16:35MÜHÉ 10. oddaja - pon. 17:00 Široko oko - 8. oddaja - pon. 17:20 Uspehi Mine Markovic v sezoni 2013 17:30 Pregled tedna - pon. 18:00 Povabilo na kavo - pon. 18:20 Dan spomina: Ena sekunda je dovolj pon 18=35 "b bo moj poklic ÖKXTrVI ^'"KriL Častnik krova, stroja in varilec nü K S^nnn" J 'pon-19:25 Blas.bena 8 (sla.)-11. oddaja - ■■tujska kronika - pon. :20 Cista umetnost-25, i :45 Dan spomina: M OOPregled tedna ^^^^^ ■ena 8 (slo.)-11. oddaja 20:00 Ptujska kronika - pon. Ji: „„. 20:20 Zeleno, 4.oddaja - pon. [ovolj pon.2Q:40 Sport(no)- 21. oddaja - pon. 21:05 Dan spomina: Ena sekunda je dovolj pon. P°n- 21:20 Motoscena-25. oddaja-pon. [top3avtomobil7 t- VOZILA Z GARANCIJO .J Hajdoše 22,2288 Hajdina (ob glavni cesti Ptuj - Maribor), GSM: 031 341 092 041 500 760 M=fJ=1WI d 911 ! I Mej J 9 loi B toi O ODKUP, PRODAJA O MENJAVE VOZIL O UGODNA FINANCIRANJA (DO 7 LET BREZ POLOGA) O UGODNA ZAVAROVANJA LETNIK CENAe OPR. BARVA AUDI A4 AVANT 2.0TDI 2009 13.990,00 1.LAST., VSA OPREMA BISERNO BELA AUDI ALLROAD 2.5 TDI QUATTRO 2003 5.490,00 4X4, SLO, VSA OPREMA KOV SIVA BMW 318 d TOURING 2009 13.490,00 1. LAST., VSA OPREMA KOV. ČRNA BMW 318 dTOURING DIESEL 2004 5.490,00 AVT. KUMA, 17 C0L KOV MODRA BMW 520 d Fl 0 NOV MODE 2011 31.990,00 VSA OPREMA KOV MODRA CITROEN C4 GRAND PICASSO 2.0 Hdl 2008 8.490,00 KUMA, KOT NOV KOV.VIJOUČNA CITROEN C4 PICASS01.6 HDI 2009 8.990,00 1.LAST., VSA OPREMA BISERNO BELA CITROEN C51.6 DIESEL HDI 2011 11.990,00 1 .LAST., NAVIG. KOV ČRNA FORD C-MAX 1.6 DIESEL TDCIGHIA 2010 9.990,00 1 .LAST., NAVIG. KOV. SIVA FORD MONDEO 2.0 DIESEL ÏÏTAN. 2009 9.990,00 AVT.KLIMA, NAVIG. KOV ČRNA OPEL ASTRA 1.7 CDTI DIESEL 2009 6.990,00 KUMA, 1.LAST. KOV SIVA OPEL ASTRA GTC1.616V 2008 6.790,00 C0SM0 KOV. ČRNA OPEL INSIGNIA SPORTS TOURER 2.0 CDTI 2011 13.990,00 VSA OPREMA BISERNO BELA RENAULT CU01.216V 2004 2.990,00 KUMA, SLO KOV.SREBRNA RENAULT ESPACE DCI DIESEL 2004 3.490,00 KUMA, VELIKI SERVIS KOV SIVA RENAULT MEGANE 1.5 DCI 2008 5.990,00 1.LAS, SLO KOV SREBRNA RENAULT SCENIC1.5 DCI 2008 6.490,00 KUMA, SLO KOV ZLATA Vso zalogo vozil najdete na: www.topavtomobili.si GOTOVINSKI ODKUP VOZIL - IZPLAČILO TAKOJ O PMiklavž C.i ODKUP, PRODAJA, MENJAVE VOZIL UGODNA FINANCIRANJA, LEASINGI. POLOŽNICE Ptujska c. 68, Miklavž (Maribor), tel.: 02/ 629 1662, avto.miklavz@gniail.com www.avtomiklavz.si ZNAMKA LETNIK CENA, BARVA AUDI A4 AVANT QUATTRO 2,0 TDI 2011 17.580,00 BELA CITROEN C4 PICASS01,6 HDI BUSINESS 2010 9.780,00 KOV. RJAVA FORD MONDEO 2,0 TDCI 2003 2.600,00 KOV. RJAVA MAZDA 51,81 TC 2009 8.990,00 BELA OPEL ASTRA KARAVAN 1,7 CDTI 2005 3.880,00 BELA OPEL INSIGNIA 2,0 CDTI 2010 12.700,00 KOV. T. SIVA PEUGEOT 307 CC DYNAMIQUE 1,616V 2004 4.450,00 KOV.SREBRNA RENAULT KANG00 EXPRESSION 1,5 DCI 2009 6.790,00 BELA RENAULT MEGANE 1,5 DCI 2011 7.980,00 BELA RENAULT SCENIC 1,5 DCI BUSINESS 2011 9.770,00 KOV. SIVA SEAT ALTEA XL STYLANCE 1,9 TDI 2008 8.300,00 KOV. ČRNA VOLKSWAGEN PASSAT 1,9 TDI C0MF0RTLINE 2001 3.250,00 KOV. ČRNA VOLKSWAGEN PASSAT 1,9 TOI COMFORTLINE 2008 8.980,00 KOV. ČRNA VOLKSWAGEN PASSAT VARIANT 1,6 TDI 2010 11.180,00 KOV. ČRNA VOLKSWAGEN PASSAT CC 2,0 TDI 2010 16.580,00 KOV. SIVA VOLVO S60D3 KINETIC 2012 18.800,00 BELA ODKUP VOZIL V ENI URI www.tednik.si tednik@tednik.si petek • 15. novembra 2013 Oglasi in objave Štajerski 23 Mali oglasi STORITVE PVC-OKNA in VRATA, FASADE ter izvedba predelnih sten, spuščenih stropov in izdelava mansardnih stanovanj - ugodno. Sandi Cvetko, s. p., Lešnica 52, Ormož, telefon 041 250 933. PREMOG lignit in visoko kalorični premog (črni) zelo ugodno z dostavo. Vladimir Pernek, s. p., Sedlašek 91, Podlehnik, tel. 041 279 187. V DOMINU PTUJ - frizerski studio M v I. nadstr. Moško striženje že od 5 €, žensko striženje - fen 15 €, prameni 7 €, barvanje 6 €, trajna komplet 20 €. Tel. 070 420 499. ORGANIZACIJA in izvedba tečajev ori-entalnega plesa. Lahko tudi na domu za manjše skupine individualne ure. Maj, Majda Fridl, s. p., Kajuhova 3, Ptuj. Tel. 031 838 069. UGODNO: vse iz inoxa, ograje - deli, okovja za kabine, cevi, vijaki, dimniki, litoželezni kamini, gorilniki na pelete. Ra-mainoks, d. o. o., Kopališka 3, Kidričevo, tel. 02 780 99 26, www.ramainox.si. FASADE - IZOLACIJSKE iz stiro-pora - volne. V prednaročilu popusti. Barvanje fasad, zaključni ometi, pomoč pri subvencijah, vsa notranja slikopleskarska dela. Jože Voglar, s. p., Zabovci 98, telefon 041 226 204. OKNA, ROLETE, ZALUZIJE, KO-MARNIKI, ugodne cene. Janez Belec, s. p., Trnovska vas 50, tel. 041 884 841; janez.belec@ gmail.com. ROLETARSTVO ARNUS, PVC-okna, vrata, senčila, komarni-ki, garažna vrata. Ivan Arnuš, s. p., Mariborska cesta 27 b, 2250 Ptuj, 02 788 54 17, 041 390 576, fax 02 788 54 18, www.roletarstvo-arnus.si, info@ roletarstvo-arnus.si. RAČUNOVODSTVO za s. p., d. o. o. in društva. Valerija Mernik, s. p., Štuki 23, 2250 Ptuj. Tel. 031 873 769. KMETIJSTVO ZAGA PTUJ odkupuje vse vrste hlodovine, tudi embalažno - topol, jelšo, brezo, lipo ... Opravi pa tudi sečnjo in spravilo lesa. Nudi žagan les, letve, morale, obloge in drva za kurjavo. Tel. 041 403 713. RAZNO NESNICE, rjave, grahaste, črne, pred nesnostjo. Vzreja nesnic Ti-baut, Babinci 49, Ljutomer, tel. (02) 582 14 01. KUPIM traktor IMT, Zetor, Ursus ali podobno in vso kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 923 197. PRODAMO suha bukova drva po ugodni ceni, možna dostava na dom. Telefon 041 610 210 ali 02 769 15 91. PRODAM bukova drva, razcepljena, dolžine 1 meter, 50, 33 in 25 cm, in visoko kakovostne pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. Telefon 051 667 170. PRODAM drva v hlodih, kamionska dostava. Tel. 041 767 760. DRVA, bukova in gabrova, ter v hlodih ugodno prodam z dostavo. Tel. 051 632 814. PRODAM črno-belega bikca za nadaljnjo rejo. Tel. 031 658 661. PRODAM kosilnico znamke Laverda. Telefon 051 655 896. PRODAM odojke, težke od 25 do 30 kg. Telefon 041 789 914. PRODAM dva meseca starega telička pasme simentalka. Telefon 041 965 958 ali 02 755 14 51. PRODAJAMO jabolka za ozimnico sorte jonagold, zlati delišes, idared. Možna dostava. Sadjarstvo Ber, Kočice 38, Zetale. Tel. 769 26 91. PRODAM tri sesne bikce, kravo in bukova drva. Tel. 031 406 235. KUPIM traktor, lahko je Deutz, Zetor, Ursus, Ferguson, Univerzal ali podobno. Po možnosti s priključki, in kupim enoosno kiper prikolico Tehnostroj. Tel. 041 235 349. PRODAM svinjo domače reje, težko 250 kg. Tel. 031 416 548. PRODAM odojke, težke od 25 do 30 kg. Tel. 031 420 891. PRODAM odojke, 120-kg prašiča in odstavljeno plemensko svinjo. Tel. 041 368 437. PRODAM dve svinji domače reje, težki 120 in 150 kg. Tel. 040 561 699. PRODAM 200-kg prašiča. Tel. 753 55 11. PRODAM prašiče, težke od 120 do 140 kg, in dvobrazdni plug Olt, 10-colski. Tel. 031 833 974. PRODAM odojke. Tel. 051 342491. PRODAM repo za kisanje. Tel. 070 896 081. NEPREMIČNINE NOVO V ORMOZU! Pisarna zavarovalnice GENERALI, d. d., poslovna enota Hardek 34 f, v trgovskem centru Jurkovič v Ormožu. Ekskluzivno zastopanje Generali zavarovalnice, d. d., Ljubljana, Robert Ciglarič, s. p., Za-mušani 21 a, Gorišnica. Telefon: 041 789 902. V NAJEM oddam starejšo hišo v okolici Juršincev. Tel. 031 744 408. MOTORNA VOZILA PRODAM rabljene zimske gume dimenzije 165 x 65 x 15, profila 8 mm. Tel. 031 254 243. VW-pasat, karavan 2.0 TDI 4 motion, letnik 2006, srebrni-metalik, 240.000 km. Cena 7.500,00 €. Tel. 041 557 021. KUPIM starine: pohištvo, slike, bo-gece, ure, steklo, lonce, razglednice, gašperje in drobnarije. Plačam takoj. Telefon 041 897 675. ZBIRATELJ kupi pez figurice, lahko so nepopolne, plačilo dobro. Tel. 041 823 921. Doza, SWAT army shop, prodaja air-soft replik in opreme, nožev in mačet, vojaških oblačil, ribiške opreme, LED-svetilk, pirotehnike in streliva. Več na 02 787 0999 ali na www.swat.si. www.tednik.si Prireditvenik GOTOVINSKA POSOJILA Mediafin pro d.o.o., Dunajska 21, Ljubljana Maribor tel.: 041/830 065 02/ 252 41 88 Delovni čas: od 8.00 do 16.00 REALIZACIJA TAKOJ!! NOTESDENT zobozdravstvo Trajanova 1, Ptuj (ob Mariborski cesti), tel.: 02 780 67 10 Popolna zobozdravstvena oskrba, sodobna protetlka, beljenje zob, neboleče zdravljenje s povdarkom na zobni estetiki. Mosiiček, proteze in bela zalivka s popustom cenovno zelo ugodni. Petek, 22. november 09:00 Ptuj, Mestno gledališče: predstava Frana Levstika Martin Krpan, Drama SNG Maribor 17:00 Zavrh, Kulturni dom: 28. Maistrove prireditve, položitev venca h kipu generala Maistra, predavanje dr. Marjana Toša - Jožef Janžekovič, lenarški dekan, slovenski rodoljub in Maistrov podpornik, kulturni program 8:00 Ivanjkovci, Dom kulture: dobrodelni koncert DPM Ivanjkovci 8:00 Moškanjci, Gasilsko-vaški dom: prireditev, Tudi mi se imamo radi, pevke ljudskih pesmi PD Ruda Severja Gorišnica 9:00 Ptuj, Narodni dom: svečana prireditev ob 60-letnici PD Ptuj 9:00 Ptuj, refektorij minoritskega samostana: Viktorinov večer, Knjiga knjig med izvirnikom in slovenskimi prevodi, p. Milan Holc, prevajalec Sv. pisma, Zbor sv. Viktorina Ptuj 9:00 Vitomarci, večnamenska dvorana: 15. občinski praznik, poker turnir, Društvo mladih Sv. Andraž 9:30 Ptuj, Gimnazija: regijsko srečanje godb 2013, JSKD 9:30 Ptuj, slavnostna dvorana gradu: 2. jesenski koncert cikla Arsana, argentinsko-brazil-sko-slovenski večer, koncert Juan Vasle - bas, bariton in Ivan Vombergar - klavir 20:00 Ptuj, CID: Ukrajinski večer, zabava s tradicionalnimi jedmi, pijačo in glasbo 20:00 Ptuj, Terme, grand hotel Primus, klub Gemina XIII.: Primusove vinske zgodbe, Vina iz doline Neretve Sobota, 23. november 09:00 Kidričevo, Talum: praznovanje 59. tovarniškega praznika in dan odprtih vrat 10:00 Kidričevo, OS: 12. državni kviz gasilske mladine 10:00 Ormož, OS: srečanje starejših občanov 16:00 Ormož, MCO v gradu: literarna delavnica z Davidom Bedračem 16:00 Sela, dvorana: 8. srečanje ljudskih pevk in pevcev V jesenski noči, 15-letnica ljudskih pevk KD Sela 17:00 Vitomarci, večnamenska dvorana: 15. občinski praznik, srečanje pevcev in godcev ljudskih pesmi, Društvo gospodinj 19:00 Cirkulane, večnamenska dvorana: letni koncert FS, KD Cirkulane Adijo, pa zdravi ostante ... Gremo na Štajersko, z gosti iz Madžarske in Cirkulan 19:30 Ormož, Dom kulture: Moped show v živo, Tone Fornezzi TOF, za abonma in izven Nedelja, 24. november 09:00 Hum pri Ormožu: žegnanje kočijažev in konj, Društvo kočijažev Loperšice 10:00 Ptuj, Narodni dom: nedeljska matineja Kamen, film geografa in zgodovinarja Franca Goloba in učencev OŠ Mladika Kamnoseštvo in kamniti portali Ptuja 11:00 Vitomarci, avla občine: odprtje razstave PRŠ - barvna iskanja Manje Sgerm 13:30 Cirkulane, cerkev sv. Katarine: prireditev v čast godu in končanju obnovitvenih del cerkve 15:00 Markovci, OŠ: koncert MePZ Klasiko z gosti, otroška FS, tamburaši iz Cirkulan, VS Simfonija 16:00 Gorišnica, Dominkova domačija: praznovanje katrejinega, Društvo gospodinj Gori- Ponedeljek, 25. november 17:00 Cirkulane, cerkev sv. Katarine: Katarinin koncert, prireditev v čast godu in končanju obnovitvenih del cerkve Mestni kino Ptuj Petek, 22., sobota, 23., in nedelja, 24. november: 16:00 Gremo mi po svoje; 18:00 Mi smo Millerjevi; 20:00 Thor: svet teme Program TV Ptuj Sobota ob 21:00, nedelja ob 10:00: Okrnjen finančni vir občinam; Tradicionalno martinovanje na ptujskem gradu; Martinov dan Haloz na Ptuju; Vitezi Pesničarji predstavili starodobnike pred mestno tržnico; Tekmovanje vinogradnikov v kotaljenju sodov; Stoletna preša krasi vinogradniški muzej; Srečanje predstavnikov FECC Slovenije; Ustoličena peta vinska kraljica Urška Pola-nec; Blagoslov mošta v cerkvi sv. Jurija; Sprejem Mirana Senčarja v Mestni hiši; ZRS Bistra Ptuj organizirala informativno promocijsko delavnico; Ptujska časopisna dediščina skozi čas; Do zdravja z uravnoteženo prehrano v Koronarnem društvu Ptuj; Dramsko-lutkovna predstava v Mestnem gledališču Ptuj; Z glasbo v sobotni večer. V življenju le skrbi in delo si poznala, sedaj od vsega truda si zaspala. Odšla si tja, kjer ni bolečin, a nate ostal večen bo spomin. ZAHVALA ob boleči izgubi drage žene, mame, babice, prababice in sestre Marije Topolovec IZ VELIKE VARNICE se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki ste jo pospremili na zadnji poti, darovali cvetje, sveče in nam izrazili sožalje. Zahvaljujemo se tudi g. župniku za opravljen obred, pevcem za odpete žalostinke, godbeniku za odigrano Tišino, govorniku za izrečene poslovile besed. Vsem še enkrat iskrena hvala. Njeni najdražji Vse na svetu mine, vse se spremeni, le spomin na tebe, dragi oče - dedi in pradedi, ostaja in živi. ZAHVALA Ob boleči izgubi očeta, dedka in pra-dedka Jakoba Trafela IZ VIDMA 5 A se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje, sveče in svete maše in vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala p. Janezu Ferležu za obiske na domu in opravljen pogrebni obred, p. Benjaminu Mlakarju za soma-ševanje, Maji Pelcl, dr. medicine, in sestri Valeriji Božičko za razumevanje in pomoč pri lajšanju bolečin, ge. Mariji Černila za poslovilne besede, cerkvenemu pevskemu zboru, DU Videm, Občini Videm, sodelavcem Sodišča Ptuj, pogrebnemu podjetju Mir in vsem društvom, ki ste nam izrekli sožalje ob izgubi našega dragega očeta, dedka in pre- dedka. Žalujoči: vsi tvoji najdražji SVET ZAVODA LJUDSKA UNIVERZA PTUJ, Mestni trg 2, 2250 Ptuj razpisuje delovno mesto DIREKTORJA/DIREKTORICE Kandidat mora za imenovanje na funkcijo direktorja/ice izpolnjevati pogoje v skladu z Zakonom o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (Ur. l. RS, št. 16/07 - uradno prečiščeno besedilo, 36/08, 58/09, 64/09, 65/09, 20/11, 40/12-ZUJF in 57/12-ZPCP-2D) in Zakonom o izobraževanju odraslih ZIO-UPB1 (Uradni list RS; št. 110/2006- uradno prečiščeno besedilo): • najmanj visokošolska izobrazba, • pedagoško-andragoška izobrazba, • strokovni izpit za področje vzgoje in izobraževanja, • najmanj pet let delovnih izkušenj, od tega najmanj tri leta v izobraževanju odraslih, • priložen program vodenja zavoda. Kandidati morajo imeti pedagoške, vodstvene, organizacijske in druge sposobnosti za uspešno vodenje zavoda. Izbrani kandidat bo imenovan za dobo 5 let. Prijave morajo vsebovati: overjene kopije dokazila o izobrazbi, o opravljenem strokovnem izpitu, potrdilo o nekaznovanosti (potrdilo ne sme biti starejše od 30 dni) in potrdilo sodišča, da kandidat ni v kazenskem postopku (potrdilo ne sme biti starejše od 30 dni), kratek življenjepis z opisom dosedanjih delovnih izkušenj v vzgoji in izobraževanju in program vodenja zavoda za mandatno obdobje. Pisne prijave z dokazili pošljite v 15 dneh po objavi razpisa na naslov: SVET ZAVODA Ljudska univerza Ptuj, Mestni trg 2, 2250 PTUJ z oznako " Prijava na razpis za direktorja/ico". Kandidati bodo pisno obvestilo o imenovanju prejeli v zakonitem roku. Svet zavoda Ljudska univerza Ptuj (j štajerski tednik praznuje in zveste naročnike nagrajuje! Stajersi Nagrada za tokratne izžrebane naročnikejeVSTOPNICAZAKOPANJE VTERMALNEMPARKUTERMPTUJ. 1. MarijaKovačič, Cirkulane 71,2281 Cirkulane 2. MarjanHrga, Domavai47 a, 2252 Domava 3. DušanPlokl, Sojbetinci31 a, 2281 Markovci 4. Anton Galun, Grdina 33,2289 Stoperce 5. MiranKurbos, Biš 38,2254 Trnovska vas HOTELS & RESORTS Terme Ptuj / V Termalni Park Terme Riti 6. KaticaKažman, Mežanova 7,2251 Ptuj 7-Vladimir Strelec, Gozdna ul. 24,2327 Rače 8. Franc Zebec, Kamna Gorica 21,1380 Cerknica 9. TvicaMlinarič, Kajžar 67,2275 Miklavž pri Ormožu 10. DanicaBurjan, Slovenjavas 6 a, 2288 Hajdin una Nagrajenci boste -prejeti nagrado po posti. Ptuj • 34. seja mestnega sveta Javne službe se širijo - iz mesta v Puhovo Novembrsko sejo mestnega sveta s petnajstimi točkami dnevnega reda so ptujski mestni svetniki, končali tako rekoč v rekordnem času, v dobri uri in četrt. Brez bistvenih pripomb in razprav so sprejeli več odlokov in sklepov, nekaj več vprašanj so imeli le pri predvideni zadolžitvi podjetja Javne službe Ptuj, d. o. o. Foto: Črtomir Goznik To namreč potrebuje predhodno soglasje mestnega sveta, če se želi zadolžiti za 400 tisoč evrov, kolikor naj bi potrebovalo za nakup nepremičnin podjetja Nizke gradnje v stečaju. Na njegovo lokacijo pa želi preseliti tudi večino svojih dejavnosti, ki jih je prevzelo v izvajanje oz. upravljanje. V Lackovi ulici naj bi ostale le tiste dejavnosti oz. storitve, ki jih dnevno potrebujejo občani. V prvi vrsti pa gre za mestno blagajno, dejavnost javnih prireditev in turizma, prav tako pa bodo v mestnem jedru ostali tisti, ki bodo v bodoče delali na upravljanju stanovanj, da bo stik z občani ostal na zdajšnji lokaciji, ker bi bila Puhova ulica za občane preveč oddaljena. Združevanje Javnih služb in Komunale v prihodnosti? Kot je svetnikom pojasnil direktor Javnih služb Alen Hodnik, je podjetje v petih letih od ustanovitve število zaposlenih povečalo na več kot 120, v tem času pa je prevzelo v izvajanje tudi več različnih dejavnosti, kot so vzdrževanje dejavnosti javnih občinskih cest, drugih javnih površin, oskrbe s toplotno energijo, hrambo mehanizacije in drugo, vse skupaj pa zahteva ustrezne prostore, ki jih na lokaciji v Lackovi ni. Slednja je zadostovala le za zagon podjetja. Po mnenju svetnika SDS Miroslava Lucija zadolžitev ni najboljša opcija rešitve prostorske stiske podjetja; Stanislav Brodnjak (DeSUS) pa je dodal, da se v tem trenutku še ne ve, ali bo kredit sploh možno najeti zaradi predhodnih knjižb in prednostnih pravic nekega drugega upnika (prejšnjih lastnikov).. Direktor Hodnik je svetnikom povedal, da posel še ni stoodstoten, doslej so bile neuspešno izvedene že tri javne dražbe. Četrta dražba bo decembra, interes stečajnega upravitelja je, da se stečaj čim prej konča: »Če ne bomo uspeli na dražbi kot kupec, potem tudi posojila ne bomo najeli. Dodaten interes Javnih služb Ptuj za nakup je tudi v tem, da je na lokaciji, ki dejansko meji na zemljišče KP Ptuj, ki naše dejavnosti dopolnjujejo. Med obema podjetjema je vedno tesnejše sodelovanje, pričakujemo pa tudi vzposta- vitev skupnega trajnega konzorcija za skupno nastopanje na trgu, ni pa izključeno tudi statusno združevanje v prihodnosti, če bodo za to zainteresirani lastniki. Obe podjetji bi s preselitvijo naših dejavnosti v neposredno bližino svoje dejavnosti lahko izvajali učinkoviteje in gospodarneje, predvsem pa kakovostneje za naše občane. Primarne naloge obeh podjetij so izvajanje gospodarskih javnih služb, zato je vpetost obeh podjetij v lokalno okolje toliko izrazitejša!" Že v tem trenutku pa ima podjetje v najemu tudi nekatere prostore KP Ptuj. Mestni svetniki so zadolžitev podprli s 25 glasovi, štirje pa niso glasovali. MO Ptuj za subvencije skoraj 1,3 milijona evrov Mestni svetniki so na 34. seji potrdili tudi sklep o subvenciji cen storitev gospodarskih javnih služb v MO Ptuj, ki v letošnjem letu znaša skoraj 1,3 milijona evrov, ki jo bo pokril mestni proračun. Ta znesek bi sicer lahko zajeli v ceno storitev gospodarskih javnih služb, kar bi za uporabnike pomenilo seveda višje položnice. Že v predhodnih razpravah je bilo odločeno, da za zdaj umešča- nja teh stroškov na položnice uporabnikov ne bo, v nekem daljšem časovnem obdobju pa se bo to vendarle odrazilo tudi na le-teh; cena storitve posamezne gospodarske javne službe bo namreč pokrivala tudi strošek uporabe javne infrastrukture. Mestni svetniki pa naj bi ponovno preučili posledice letos sprejetega odloka o rabi javnih površin v MO Ptuj, ki je, kot je v pobudi navedel Branko Brumen (SLS), vključil tudi neživljenjske in kriznemu času neprimerne rešitve, ki omejujejo dejavnosti in povzročajo dodatne stroške gostincem ter drugim obrtnikom in podjetnikom, predvsem v starem mestnem jedru. Omejitveni in prestrogo predpisani pogoji v 10. členu odloka o rabi javnih površin v MO Ptuj naj bi po mnenju iniciative ptujskih gostincev, skupaj s predlagatelji odloka in predstavniki Zavoda za varstvo kulturne dediščine ter drugih izvajalcev podjetniških storitev v starem mestnem jedru, morali biti predmet javne razprave s prizadetimi še pred uveljavitvijo odloka. Tende, ki niso v barvi naravnega platna, prav tako podesti in nekatere poletne terase, so neživljenjski predpisi že spravili s ptujskih ulic in trgov, ker so se izvajalci ponudbe ustrašili groženj z visokimi kaznimi. Ptuj je bil že pred uveljavitvijo tega odloka v popoldanskem in večernem času „mrtvo" mesto. MG NAPRAVA ZA GLEDANJE SKOZI ZID ■ OKNO OKNA-VRATA-GAR. VRATA IS/i I • C) RS,,,,,, Hardek 34g, 2270 ORMOŽ www.naitors.si Tel.: 02 741 13 80; mobi: 031 793 204; -BREZPLAČNO SVETOVANJE I -BREZPLAČNE IZMERE -BREZPLAČNA PONUDBA - STROKOVNA VGRADNJA IE - TEHNIČNO DOVRŠENI IZDELKI ■ ZELO UGO/fPl Danes bo oblačno, padavine se bodo od zahoda hitro širile proti vzhodu in bodo dopoldne na zahodu že ponehale, zvečer pa bodo prehodno ponehale tudi drugod. Meja sneženja bo med 500 in 800 m nadmorske višine. Popoldne se bo ponekod na zahodu države lahko delno zjasnilo. Na Primorskem bo popoldne začela pihati zmerna burja. Najnižje jutranje temperature bodo od 0 do 6, ob morju okoli 8, najvišje dnevne od 2 do 7, na Primorskem do 12 stopinj C. V soboto in nedeljo bo oblačno s padavinami. Meja sneženja se bo v nedeljo spustila do nadmorske višine okoli 600 m. Na Primorskem bo pihala zmerna burja. Svetniki podprli Brenceta Na ponedeljkovi seji mestnega sveta so mestni svetniki potrdili tudi nekaj imenovanj. V ospredju je bilo imenovanje Andreja Brenceta za v. d. direktorja PM Ptuj-Ormož za obdobje enega leta. Predlog, ki so ga pripravili v komisiji za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja MO Ptuj pod vodstvom Rajka Fajta, sicer ni dobil podpore matičnega odbora mestnega sveta - odbora za socialno varstvo, zdravstvo in kulturo, pod vodstvom Metke Jurešič, kjer jih je bilo proti imenovanju Brenceta pet od šestih na seji navzočih, njegovo imenovanje so nato izglasovali mestni svetniki. Podprli so ga s 17 glasovi, proti jih je bilo sedem, pet pa jih ni glasovalo. V NO MO Ptuj so namesto Bojana Klinkona za predsednico potrdili Sonjo Žibrat, imenovali Eriha Šaro, v svet ptujske bolnišnice je bil imenovan Milan Petek, v svet ptujske gimnazije pa Miran Meško. Foto: Črtomir Goznik Andrej Brence dobil podporo ptujskih in ormoških svetnikov, od 1. januarja 2014 bo eno leto vodil Pokrajinski muzej Ptuj-Or-mož kot v. d. direktorja.