YU ISSN 0040-1978 LETO XXXIII., ŠT. 2 Ptuj, 17. januarja 1980 CENA 5 DINARJEV GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA UUDSTVA Krajani Ormoža v nedeljo vsi ZA (stran 5) Enotno v akcijo za skupne uspehe (stran 8) Nastop ljudskih pevcev, godcev in plesalcev (stran 9) Med odmorom športne sezone (stran 11) IZ & SEJE CK ZK SLOVBIlJE GOSPODARSKA STABlUZACiJA, TRDNOST IN VARNOST Prejšnji četrtek se je sestal centralni komite ZK Slovenije, obravnaval naloge ZK pri ures- ničevanju stabilizacijskih priza- devanj v naši družbi, o tem je imel uvodno besedo Milan Ku- čan; obširen uvod v razpravo o nalogah ZK pri utrjevanju in razvoju SLO in družbene samo- zaščite pa je imel Lojze Briški. Milan Kučan je v imenu delovne skupine, ki jo je imeno- val na 5. seji CK ZKS, najprej predstavil predlog sklepov o nalogah komunistov v politič- nem sistemu socialističnega sa- moupravljanja. Po razpravi je CK ZKS te sklepe tudi sprejel in sklep o organiziranosti občinskih konferenc ZKS. O vsebini teh sklepov smo tudi v našem Tedni- ku precej že zapisali, ko smo spremljali javno razpravo po 5. seji CK ZKS. Uresničevanje teh sklepov naj tudi vsestransko prispeva k uravnavanju gospo- darskih tokov. Za tem je Milan Kučan obšir- neje spregovoril o nalogah pri uresničevanju zelo enotno spreje- te usmeritve gospodarske stabili- zacije. Pri tem je poudaril, da bo marsikje treba plavati proti toku naših razvad, nedoslednosti in nedisciphne, saj je uresničevanje stabilizacijske politike tudi raz- redno in revolucionarno vpraša- nje tega časa. Zavedati se mora- mo, da se gosptidarski in razvojni tokovi ne bodo ustalili sami po sebi, temveč bo za to potreben konkreten osebni in družbeni prispevek ter odločno samoodpo- vedovanje in odrekanje vsakogar in na vseh ravneh. Lojze Briški je poudaril, da sta družbena samozaščita in SLO sestavini našega družbenopolitič- nega organiziranja in samoupra- vljanja, zato moramo ugotoviti, kako uresničujemo stališča in naloge XL kongresa ZKJ in VIH. kongresa ZKS glede razvoja in utrjevanja družbene samozaščite in SLO. Doseženo stopnjo ob- rambne in varnostne pripravlje- nosti moramo politično ovredno- titi in na temelju doseženih izkušenj in stanja, opredeliti vlogo in naloge ter odgovornost, organiziranost in dejavnost ZK za krepitev varnega razvoja druž- KOMITEJI ZA SLO IN DRUŽ- BENO SAMOZAŠČITO Da bo samozaščitna in ob- rambna aktivnost delovnih ljudi in občanov in njihovih samou- pravnih organov učinkovita in da bo v njihovo samoupravno orga- niziranje vgrajena tudi vloga družbenopolitičnih dejavnikov, zlasti ZK, so potrebne tudi enotne normativne opredelitve. Novost te ureditve je med dru- gim tudi ustanovitev komitejev za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito na vseh ravneh. Komiteji za SLO in družbeno samozaščito zagotavljajo enot- nost in usklajevanje obrambnih priprav in samozaščitnih akcij, odgovorni so za varnostnopolitič- ne razmere na vseh ravneh, prav tako pa so tudi za ukrepe, ki jih sprejemajo^ odgovorni, če ne ukrepajo, pa bi morali. Ustanovi- tev komitejev za SLO in družbe- no samozaščito in njihovo delo- vanje je del odgovornosti ZK, obenem pa je naša stalna naloga utrjevanje odgovornosti vseh te- meljnih samoupravnih in druž- benopolitičnih subjektov za var- nost. obrambne priprave in obo- roženi odpor, še posebej v orga- nizacijah Socialistične zveze. V tako široki fronti organiziranih socialističnih sil imajo pomemb- no vlogo sindikati, ZSMS, ZZB NOV, ZRVS in vsa druga zdru- ženja občanov, družbene organi- zacije in društva. Družbeno samozaščito mora- mo utrjevati in razvijati kot množično, organizirano in ustvarjalno delovanje in gibanje delovnih ljudi in vseh organizira- nih sil v socialistični zvezi. Pri tem gre za trdo, vsakodnevno in ustvarjalno delo, za razvoj socia- lističnega samoupravljanja, za našo sposobnost in učinkovitost — spopadati se z vsakršnimi vsakdanjimi in širšimi problemi pri ustvarjanju družbenega mate- rialnega in duhovnega bogastva. Prav to mora biti naša najboljša, najučinkovitejša obramba. Lojze Briški je nato govoril o nalogah na posameznih področ- jih, o varnostnopolitičnih oce- nah, ki morajo vedno in povsod izhajati iz realnega stanja, o vajah s področja samozaščite in obrambe, ki morajo biti zrcalo resnične usposobljenosti delov- mih ljudi in občanov; o usklaje- vanju obrambnih priprav in načrtovanju med občinami in krajevnimi skupnostmi, kar mora biti stalna naloga in o večjem vključevanju žensk in mladih v sestavine SLO. V razpravi so bile podrobneje opredeljene naloge na posamez- nih področjih našega delovanja. Med drugim je bilo poudarjeno, da je treba storiti več za razume- vanje ekonomskega vidika ne- uvrščenosti, ki je življenjski inte- res vseh naših ljudi in občanov Po drugi strani pa je zaradi pričujočih razmer v svetu, ko se vse več sporov rešuje s silo, zelo pomembno, da se obrambno dobro organiziramo. Zato je toliko bolj nujno, da še hitreje podružbljamo odgovornost za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito, saj se velika večina naših ljudi zaveda, da ima kaj varovati in braniti. Delovnim ljudem in občanom je treba' odkrito govoriti o teh problemih, da bi lahko razkrinkali fasade, za katerimi se skrivajo nam tuji interesi. S tem bomo utrjevali zavest naših ljudi, da bodo spo- sobni na tem koščku naše zemlje vzdržati pritiske vseh, ki bi nam utegnili streči po svobodi. Prav zato je izjemno pomemb- na dobra organiziranost na tem področju. Te naloge tudi že konkretno uresničujemo v vsaki občini, v vsaki krajevni skupno- sti, temeljni in drugi organizaciji združenega dela ter samouprav- ni interesni in delovni skupnosti. FF Udeleženci turnirja republik in pokrajin so iz otvoritvene sloves- nosti poslali tovarišu TITU naslednjo brzojavko: POZDRAV TOVARIŠU TITU! Strelci Jugoslavije, zbrani na tradicionalnem turnirju republik in pokrajin Bratstvo-Enotnost vas iskreno pozdrav- ljamo z željo, da bi nas še dolgo vodili po poti miru. Želimo, da bi naše srečanje prispevalo k nadaljnji krepitvi bratstva in enotnosti vseh narodov in narodnosti Jugoslavije. Obljubljamo vam, da bomo z ak- tivnim delom prispevali h krepitvi obrambne sposobnosti naše domo- Strelci, zbrani v Ptuju, 12. januarja 1980. Navdušen aplavz prisotnih je z željo po hitrem in uspešnem okrevanju predsednika Tita pospremil pozdravno brzojavko, ki jo je v imenu tekmovalcev, tekmovalk in sodnikov prebrala Meta Žlobko, članica reprezentance SR Slovenije. ORMOŽ MOŽNOSTI RAZVOJA V LETU 1980 V resoluciji o politiki izvajanja družbenega plana občine Ormož v letu 1980. so na podlagi ocene doseženega družbenoekonomskega in socialnega razvoja v letu 1979 zapisali, da je v letošnjem letu moč pričakovati naslednje okvire razvoja: Družbeni proizvod celotnega gospodarstva bi naj porastel za 29,8 odstotka in to nominalno, realno pa za 14 odstotkov. Glavni nosilci gospodarske rasti so industrijska proizvodnja, kmetijstvo in trgovina. Proizvodnja v novi tovarni sladkorja, kije bila leta 1979 v glavnem dokončana bo prispevala, da bo industrijska proizvodnja prevzela vo- dilno vlogo, saj bo ustvarjala že 30 odstotkov družbenega proizvoda v občini. V kmetijstvu načrtujejo tudi v letošnjem letu povečanje proizvodnje grozdja, sadja, predvsem pa žit, mesa in sladkorne pese. Za doseganje tega cilja si bodo morale TOZD in zasebni kmetijski proizvajalci pri- zadevati, da povečajo proizvodnjo hrane in surovin predvsem z uvaja- njem najsodobnejše tehnologije, melioracijami in izboljšavami plod- nosti kmetijskih površin, s pridobivanjem novih obdelovalnih površin, z zaožbami itd. Trgovina se kot dejavnost v občini Člokaj uspešno razvija, da bi zmanjšali odliv kupne moči prebivalstva iz občine, so bila glavna pri- zadevanja usmerjena v povečanje trgovskih zmogljivosti. Nosilka nalog za preskrbo' prebivalstva v občini je Mercator — Zarja Ormož, ki tudi v letošnjem letu predvideva povečanje skladiščnih zmogljivosti v Ormožu. Ob tem načrtujejo, da bo v družbenem sektorju v letošnjem letu porasla zaposlenost za 11,1 %,od tega v materialni proizvodnji za 12,4%, v negospodarsWu pa za 4,9 %. Tako bi se naj na izpraznjenih in novih delovnih mestih ob uresničitvi zastavljenih programov zaposlilo pri- bližno 360 delavcev. Povečanje produktivnosti dela v družbenem sek- torju gospodarstva pa predvidevajo-za 4,7 odstotka. .u TURNIR REPUBLIK IN POKRAJIN Bratstvo - enotnost v Ptuju Turnir republik in pokrajin je tradicionalno tekmovanje, ki ga vsako leto organizirajo v eni od socialstičnih republik in avto- nomnih pokraiin. Letos je bila prireditelj Strelska zveza Slove- nije, ki je zaupala organizacijo občinski strelski zvezi Ptuj, po- krovitelj pa je bila skupščina ob- čine Ptuj. Tekmovanje s standardnim zračnim orožjem je bilo v soboto in nedeljo, 12. in 13. mnuarja na športnem strelišču v Ptuju. Špo- rtni funkcionarji, sodniki in zu- nanji sodelavci so lahko na do- seženo raven organizacije in iz- vedbe ponosni, to so potrdile tudi izjave vodij ekip in strelcev. Do- seženi rezultati so pokazali, da sodi pokrito strelišče za zračno orožje, ki je ob športni dvorani Mladika, med najnoljša v Jugos- laviji; obenem pa je največje po- krito strelišče v Sloveniji. Podrobnosti o turninu BRAT- STVO - ENOTNOST preberite na 13. strani. , , 1. kotar Tekmovanje je zbralo 126 najboljših strelcev in strelk (foto B. Rode) Republiška razstava malih živali v Ptuju Društvo gojiteljev malih živali v Ptuju je organizator tretje repub- liške razstave malih živali, ki bo v športni dvorani Mladika v Ptuju v dneh od četrtka 24. do ponedeljka 28. januarja 1980. Da bi razstava čim bolje uspela so imenovali poseben koordinacijski odbor, v katerem so razen predstavnikov družbenopolitičnih organizacij tudi nekateri predstavniki zd- ruženega dela ptujske občine. Predsednik koordinacijskega odbora za pripravo republiške razstave malih živali je dr. Cveto Doplihar, predsednik SO Ptuj. -OM V torek, 15. januarja so se na skupni seji sestali člani predsedstva občinskega sveta ZS Ptuj, predsedniki občinskih odborov sindika- tov dejavnosti, svetov in komisij pri občin- skem svetu ter razpravljali o aktivnostih sindikatov pri uresničevanju družbeno-ekč- nomske politike gospodarske stabilizacije v letu 1980. Leto. ki je pred nami je izredno zahtevno, saj bo potrebno v največji meri zagotoviti uresničevanje ukrepov gospodar- ske stabilizacije in v okviru tega slehernega iiaposlenega zadolžiti za lastni in ustvarjalni prispevek, da bodo naša skupna prizadevanja v resnici dosegla svoj namen. Občinski sveti zveze sindikatov so še I^sebej zadolženi, da cilje družbeno-ekonom- ske politike gospodarske stabilizacije približa- jo vsem delavcem v organizacijah združenega dela m družbenih dejavnosti. Zato je potreb- no o tem spregovoriti tudi na posvetovanjih predsednikov osnovnih organizacij sindikata in na občnih zborih osnovnih organizacij, ki so prav sedaj v teku. O ciljih gospodarske stabilizacije pa je potrebno razpravljati tudi v obravnavah zaključnih računov za leto 1979, saj je sprotno spremljanje rezultatov pt)slova- nja ena temeljnih in vsakodnevnih aktivnosti smdikatov na vseh ravneh. V bistvu je stabili- zacija dolgoročnejši proces, v katerem je potrebno maksimalno angažiranje in motiva- cija delavcev za bolj.šo delitev po delu in tudi to. da bi delali vsi. ki so zaposleni. V plane za leto 1980 je v skladu z resolucijo o politiki izvajanja družbenega plana SR Slovenije za obdobje 1976—1980 in v okviru občine zagotoviti, da se bodo vgradila stabili- zacijska prizadevanja ter takšno razporejanje dohodka in čistega dohodka za sredstva za osebne dohodke in skupno porabo v temelj- nih organizacijah, ki je skladno z zastavljeno politiko. Potrebno bo zagotoviti takšno razpo- reditev čistega dohodka m sredstev za osebne dohodke in skupno porabo v temeljnih organizacijah, da se bo masa večala počasneje kot sredstva za razširitev materialne podlage dela in rezerve organizacij združenega dela. Vse to pa je treba upoštevati tudi v razpravah ob zaključnih računih. V letošnjem letu bo v prizadevanjih za stabilnejše gospodarjenje potrebno zagotoviti smotrnejšo izrabo proiz- vodnih zmogljivosti, znižati stroške vseh vrst, bolj.še organizirati delo. povečati proizvodnjo, (Klgovornejši odnos do nakupa tujih licenc, patentov in podobno. Predsedstvo občinskega sveta pa je na torkovi seji tudi razpravljalo o predlogu dogovora o oblikovanju družbenih svetov v občini Ptuj in pri upravnih organih SO Ptuj ter pripravah na skupščine konferenc osnov- nih organizacij sindikata in občinskih odbo- rov sindikatov dejavnosti v ptujski občini. MG Krajši kilometri v okviru prireditev ob občinskem prazniku so v Slovenski Bistrici predali svojemu namenu prav gotovo pomemben trgovski objekt, skladii5čno prodajne prostore Dom—Smreka. S skupno 300 kvadratnimi metri prodajne površine, 1700 kvadratnimi metri zaprtih in z okoli pet tisoč kvadratnimi metri odprtih skladiščnih prostorov, se ta objekt uvršča med najmodernejše prodajalne te vrste v Sloveniji. 7a prebivalce občine Slovenska Bistrica je ta pridobitev še posebnega pomena, saj si bodo prihranili mnoge kilometre poti in dragocenega časa, ki so ga doslej porabili za nabavljanje posameznih gradbenih materialov kot tudi materialov za opremljanje stanovanjskih hiš, saj so morali velikokrat, tudi za nepomembno stvar v Maribor ali druge kraje. Skupna naložba je veljala 20 milijonov dinarjev. Besedilo in posnetek: Viktor Horvat Novi Dom—Smreka v Slovenski Bistrici je dobro založen. 2 - DRU2BA IN GOSPODARSTVO 17. januar 1980 - TEDNIK OBRESTI BODO PRIPISOVALI SKOZI VSE LETO Pri Kreditni banki Maribor — Poslovni enoti Ptuj so povedali, da bodo v letošnjem letu skupno na dinarske in devizne vloge pripisali nad 44.000.000 dinarjev in dinarskih 26.717.000,00 dinarjev. Tako bodo dinar- ske vloge s pripisanimi obresti narastle na 418.678.000,00 dinarjev m devizne na 254,848.000,00 dinarjev. Med letom 1979 pa so se dinarske vloge povečale za 107.382.000,00 dinarjev in devizne za 69.271.000,00 dinarjev. MG Preteklo soboto že po novem v zadnjem Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj je bil objavljen odlok o spremembi odloka o delovnem času trgovskih, gostinskih in obrt- nih obratih v občini Ptuj. Odlok določa, da morajo biti ob sobotah trgo- vine na drobno odprte vsaj pet ur, najmanj dve trgovini z živili pa do 19. ure. Tako imenovani dežurni trgovini morata nuditi potrošnikom vsa osnovna živila v zadostni količini in izbiri ves čas, ko sta odprti, razpored dežurnih trgovin pa mora biti objavljen na vidnem mestu v vseh prodajalnah z živili. V trgovskem podjetju MIP Ptuj so se odločili za tak način poslovanja že preteklo soboto. Povedali so, da so tudi trgovci zadovoljni z določili odloka, saj so tako mnogi ob sobotah popoldan prosti prej kot pred sprejetjem omenjenega odloka. Kadrovskih težav zaradi novega delovnega časa ob sobotah nimajo, obstaja le bojazen, da v začetku ne bodo zagotovili dovolj predvsem mleka in kruha. Tak način dela je tudi zanje novost in morajo graditi rta izkušnjah, ki jih bodo pridobili v prvih mesecih. Zato želijo opozoriti potrošnike na strpnost in upajo, da bodo začetne težave hitro premagali. Dogovorili so se tudi, da bosta dežurni trgovini vedno na takšnih lokacijah, da se bodo kupci razpor^ili kolikor se da enakomerno. Tako bo moč zagotoviti tudi optimalno oskrbo. V vseh prodajalnah trgovskega podjetja MIP, ki oskrbuje potrošnike z živili, so na vidnih mestih objavljeni urniki dežurstev za celo leto, tako da bodo potrošniki dobro obveščeni. O dežurstvu ob sobotah pa bodo objavljena obvestila tudi v Tedniku in v radijskem programu. N. D. Najaktivnejše v samoupravne organe Zavedajoč se nalog, ki jih imamo v združeni Ljubljanski banki, smo delavci Kreditne banke Maribor Poslovne enote Ptuj konec decembra minulega leta izvedli volitve v samoupravne organe. Vemo, daje uspešnost dela močno odvisna od tega, kako delujejo samoupravni organi v delovni skupnosti, zato smo vključili oz. izvolili predvsem mlade delavce, ki bodo ob pomoči starejših prav gotovo uspešno opravljali naloge. Odgovornost, ki so jo z izvolitvijo sprejeli mladi delavci je prav gotovo velika, vendar si jo delijo skupaj z organizacijami sindikata, ZKS, ZSMS, saj je treba delovati enotno. Ce bomo vse to upoštevali pri konkretnem delu, potem izvrševanje nalog v tej mandatni dobi ne bo tako težko, obenem pa nam bo vsem šola v izpopolnjevanju na področju samoupravljanja. Besedilo in posnetek: Konrad Zoreč Zaupamo mladim, zato smo jih tudi izvolili v samoupravne organe Klub samoupravljalcev - mesto za izmenjavo samoupravljalskih izkušenj v ptujski občini si že dalj časa prizadevamo za ustanovitev kju- ba samoupravljalcev. Pred leti so ptujski sindikati že vodili aktiv- nosti za njegovo ustanovitev, vendar uspeha ni bilo. Ob koncu preteklega leta pa so v občin- skem svetu ZSS Ptuj na novo sestavili akcijski program, v kate- rega so zapisali, da je potrebno klub samoupravljalcev v najkraj- šem času tudi ustanoviti. Iranc Klemenčič, podpred- sednik občinskega sveta ZSŠ Ptuj je o dosedanjih pripravah na ustanovitev kluba povedal: )>Klub samoupravljalcev nujno potrebujemo, saj lahko mirno trdimo, da premalo naredimo za samoupravno i?A)brazbo našega samoupravljalca. Polega tega pa smo edina občina v SR Sloveniji L nad 10.000 zaposlenimi, ki še nimamo kluba. Skozi razne obli- ke dela kluba, kot so posvetova- nja in problemske konference, bi lahko razreševali številne proble- me samoupravljalske prak.se, kot so delitev pt) delu in rezultatih dela. varstvo pri delu, zdravstve- no varstvo, delo delegatov in podobno. Trenutno je v razpravi spreme- njen samoupravni sporazum o ustanovitvi kluba samoupravljal- cev, ki določa, da bo klub redna oblika dela občinskega sveta ZSS Ptuj in kot takšen vključen v program dela sveta. Ustanovitev kluba samoupravjalcev tudi ne' prinaša nebene finančne obre- menitve za združeno delo, z^to smo mnenja, da je sporazum sprejemljiv za vse. Klub bo imel skupščino in izvršni odbor, ki bo skrbel za program dela in njego- vo izvajanje. V občinskem svetu ZSS Ptuju pa bomo poskrbeli za vsa organizacijska dela, kar po- meni, da za ta opravila ne bomo dodatno zaposlovali delavcev. Združeno delo bi imelo le-to nalogo, da bi skrbelo za predava- teljski oziroma drugi strokovni kader, ki bi aktivno sodeloval pri oblikah in metodah dela kluba samoupravljalcev. Aktivnost klu- ba naj bi potekala v združenem delu, to je v sredinah, kjer se določena problematika tudi ja- vlja. V združenem delu morajo do 25. januarja izvoliti delegate za astanovno skupščino kluba, ka- kor tudi delegate za podpis samoupravnega sporazuma o ustanovitvi kluba samoupravljal- cev. Po rokovniku, ki smo si ga zadali, je potrebno skupščino kluba konstituirati že v mesecu februarju. Zatem pa bi začeli z izobraževanjem in drugimi obli- kami dela kluba. Kot prvo bomo v okviru kluba izvedli izobraže- vanje za novoizvoljene sindikal- ne delavce in delegate,« je zak- ljučil Franc Klemenčič. MG Franc Klemenčič foto: zk Skupščina raziskovalne skupnosti občine Ptuj o določilih novega zakona o raziskovalni de^vnosti 3. seja skupščine Raziskovalne skupnosti občine Ptuj je bila kljub ponovnem sklicu sicer sklepčna, vendar komaj, od 75 delegatov se je zasedanja udeležilo 39 delega- tov. Kje je vzrok? Težko je sicer izbrati »krivca«, vendar pravgo- tovo drži, da tiči temeljni vzrok v delegacijah oz. konferencah de- legacij. Te se sploh ne sestajajo ali pa je sestajanje zgolj formalno, ker je pač potrebno določiti dele- gata, ki se bo seje skupščine ude- ležil. Res je sicer, da občinska razis- kovalna skupnost nekako še ni našla pravega mesta v življenju in delu delovnih ljudi ptujske ob- čine, vendar pa novi zakon o raziskovalni dejavnosti in razis- kovalnih skupnostih postavlja pred občinsko raziskovalno skupnost popolnoma nove nalo- ge, ki pa nikakor ne bi smele mimo združenega dela in krajevnih skupnosti. Ena od točk dnevnega reda zasedanja so bila namreč tudi izhodišča razvoja razisko- valne in inventivne dejavnosti v občini v naslednjem srednjero- čnem obdobju, ki pa žal med de- legati, večina jih je bila iz krajev- nih skupnosti, ni vzbudila nobene posebne pozornosti, saj v razpravi tako rekoč niso sodelovali. Kako so delegacije oz. konfe- rence delegacij obravnavale na- vedeno gradivo ni znano. Vendar se hote ali nehote vsiljuje misel, da ga v večini delegacij oz. konferenc delegacij sploh niso obravnavali. Zakaj razlika med dosedanjo in bodočo vlogo občinske razisko- valne skupnosti je preveč očitna, da bi jo lahko delegati ob prebi- ranju gradivu prezrli. Občinska raziskovalna skupnost namreč doslej ni bila neposredni ude- leženec v svobodni menjavi dela. Sredstva za raziskovalno dejav- nost so se združevala v okviru Raziskovalne skupnosti Slovenije za naloge skupnega programa in področnih raziskovalnih skup- nosti. občinske raziskovalne skupnosti pa so iz skupnega pro- grama dobivale le sredstva za delovanje organov in strokovne službe skupnosti. V skladu z no- vim zakonom, pa v naslednjem "srednjeročnem obdobju tudi ob- činska raziskovalna skupnost po- staja neposredni udeleženec v svobodni menjavi dela, kar po- meni, da se bodo potrebna sred- stva za izvedbo občinskega pro- grama izvirno združevala v ob- čini. Združeno delo bo tako plani- ralo raziskovalno dejavnost na treh nivojih oziroma treh vsebin- skih področjih in sicer na nivoju Raziskovalne skupnosti Sloveni- je, gre torej za skupni, r^acionalni program, na nivoju posebnih raziskovalnih skupnosti, od po- sameznih TOZD in delovnih skupnosti ter njihovega področja dela je odvisno v katero posebno raziskovalno skupnost (10) bodo pristopili, ter na tretjem nivoju, ki predstavlja občinski program. Raziskovalna dejavnost v ob- čini je razdrobljena in ne- organizirana. V mnogih delovnih organizacijah obstaja kadrovski potencial za raziskovalno delo, vendar pa se le majhen del stro- kovnjakov vključuje v to delo. Eden od odločujočih zaviralnih momentov je tudi zelo centralizi- rano odločanje v okviru Razisko- valne skupnosti Slovenije, kjer se tudi zbirajo sredstva. Prav zaradi te raznolikosti in nepovezanosti raziskovalne de- javnosti v občini prihaja do izraza odločujoča vloga občinske razis- kovalne skupnosti pri uveljavlja- nju določil novega zakona in po- seben pristop k načrtovanju raziskovalne dejavnosti in vključevanje le-te v razvojne programe nosilcev planiranja v občini za naslednje srednjeročm? obdobje. Seveda pa tak pristop zahteva najširšo angažiranost in podporo vseh družbenopolitičnih dejavnikov v občini. N.B. Za višjo raven zdravstvenih storitev v preteklem tednu in tudi v dneh do konca januarja se bo na občnih zborih sestalo več osnov- nih organizacij sindikata, da ocenijo celovito aktivnost sindikata na vseh področjih političnega udejstvovanja. Še posebej pomembna je ocena usposobljenosti osnovne organizacije za aktivno uresničevanje vloge in nalog v samoupravnem združenem delu in v političnem sistemu socialistič- nega samoupravljanja. Dosedaj izvedeni občni zbori osnovnih organizacij sindikata kažejo, da se razprave bolj sučejo okrog problemov gospodarje- nja kot o konkretnem uresničevanju nalog sindi- kalne aktivnosti. Med organizacijami, ki so imele občni zbor v preteklem tednu, je tudi osnovna organizacija reševalne službe Ptuj temeljne organizacije II v okviru zdravstvenega centra Ptuj. Gre za sindikal- no organizacijo, ki je po svojem stažu sicer zelo mlada, vendar je dosegla velike in pomembne uspehe. Zasluga ji gre, da se temeljna organizacija reševalna služba vedno bolj utrjuje, da dosejga iz leta v leto boljši družbenoekonomski in politični položaj. Na občnem zboru so sindikalni delavci še posebej izpostavili stabilizacijska prizadevanja, ki so jih v največji možni meri tudi uresničevali; dejstvo pa je. da bi bili še bolj uspešni, če bi tudi zaostrili pogoje za prevoz z rešilnimi avtomobili in če bi imeli boljše delovne pogoje, predvsem pa je urejen bivalni prostor, bi bili ti rezultati lahko še boljši. Slednji problem pa bodo lahko rešili le s skupno družbeno pomočjo. V prihodnje bo potrebno posebno pozornost posvetiti tudi opremi mehanič- ne delavnice, da bo služba ob vsakem primeru lahko tudi uspešna in da ne bo nepotrebnih zasto- jev. Sindikalna organizacija bo v bodoče največjo aktivnost posvečala razvoju zdravstvenega centra, sprejemu samoupravnih aktov po zakonu o zdru- ženem delu, delitvi po delu in rezultatih dela, utrjevanju delegatskih odnosov, ljudske obrambe in družbene samozaščite, izobraževanju sindikal- nih delavcev, informiranju delavcev ter drugim nalogam, ki so v skladu s sindikalnimi aktivnostmi v tekočem gospodarskem letu. Sindikalni delavci reševalne službe Ptuj so na občnem zboru razrešili dosedanje sindikalno vodstvo ter se zahvalili za uspešno delo dolgoletne- mu predsedniku Janezu Marinu in za novega predsednika izvolila Draga Vogrinca. Za delegata v občinski odbor delavcev zdravstva in socialnega varstva pa so izvolili Janeza Marina. MG Za dopolnitev opreme Ob temeljni organizaciji zd- ruženega dela, ki imata sv>Po prednostni listi iz leta 1978 je v lanskem letu bilo dodeljenih 10 stanovanj. Večina teh stanovanj je že vseljena, nekaj pa jih bo še to leto. Kar 8 stanovanj je bilo dodeljenih mladim delavcem. Po predno- stni listi samoupravne stanovanjske skupnosti pa bt? dobilo stanovanje t mlauih družin na.ših delavcev. Kljub temu jf ostaK; še 40 nen šenih vlog samih mladih družin ali delavrev. Poseben problem j- reševanje stanovanjskih pr<)blemov samcev, saj se njihove vloee iz '- ta v leto nabirajr- V Ptuju ni samskih domov, garsonjere pa ■io drage, ra/sn tega h niti ni V: č mo^ni- kupiti. Zar;idi pomanikania sredsirv za tano- -njsk : " V; Nmn 'lOgL „ mcev 'i. v' letu 19/^ kupiii : ^n Iga la--a. - ^ ; o:- pre. > ieva;::- V' ^ • ^-iv s .ividi-v:. u:i/i : nov-'nj^,':o '-vbi::: TEDNIK - 17. januar 1980 IZ NASIH KRAJEVNIH SKUPNOSTI - 5 KRAJANI ORMOŽA V NEDEUO VSI SVOJ ZA SAMOPRISPEVEK! v nedeljo, 20. januarja bodo vsi krajani z območja krajevne skupnosti Ormož ki .so vpisani v splosni volilni imenik, pa tudi mlajSi od 15 let naprej, ki so že v delovnem razmer- ju. od.šli na glasovalna mesta m se s svojim ZA odločali zaTiitrejši napredek kr^evne skup- nosti v naslednjih petih letih. Prav gotovo bodo zelo redki tisti, ki bi bili proti napredku svojega kraja. ReTerendum za uvedbo krajevnega samo- prispevka m sofinanciranje programa gradnje komunalnih in družbenih objektov na ob- močju krajevne skupnosti, bo torej v nedeljo. Glasovalna mesta bodo odprla od 7. ure zjutraj do 19. ure zvečer, pričakujejo pa. da b<.> večina gla.sovalnih upravičencev oddala svoj glas ZA že v dopoldanskem času. Skupščina krajevne skupnosti razgrinja pred svojimi krajani tudi pregled gradenj investicijsko h objektov v KS Ormož v razdob- ju od leta 1975 do 1979. Iz pregleda je po- drobneje razvidno, kaj vse je bilo opravljene- ga in iz katerih virov in koliko je bilo zbrane- ga denarja, koliko so posamezna dela veljala. Prav tako rKimemoen je program za raz- dobje od 1980do 1984. z navedbo objektov, ki bi jin zgradili, njihova predračunska vrednost in združevalci sredstev. Prav iz tega programa je razvidno, kako ptimembno jc. ua se krajani odločno za samoprispevek, ker brez tega ne bo deleža ckI drugih združevalcev sredstev. Skupščina s svojimi organi in družbenopo- litične organizacije krajevne skupnosti Ormož pričakujejo, da bodo vsi glasovalni upravičen- ci prišli na gla.sovalna mesta in da bodo s svojim odločnim ZA samoprispevek z ogrom- no večino odločili, da žele hitreje napredovati, si čimprej modernizirati ceste, zgraditi druge nuino potrebne objekte za lažje delo in življenje v okolju svojega bivanja. Ormož s svojo slikovito okolico novembra 1979 Foto: L Ciani Program gradnje komunalnih in drugih objektov v krajevni skupnosti Ormož od 1980 do 1984 Predstavitev s podatki Krajevna skupnost Ormož ima trenutno 4.181 prebivalcev. Ob- sega nekaj nad 36 kvadratnih kilometrov ali točno 3648 ha. Skoraj neverjetno, vendar je res, skupno ima 999 hiš (če bosta dve na novo zgrajena in ena stara podrta, jih tk) točno tisoč). Skup- no je 1.114 gospodinjstev. Zapo- slenih je 1.333 krajanov, od tega 778 moških in 575 žensk, zapo- slenih v krajevni skupnosti je 938 krajanov. 415 pa je zaposlenih izven K S. Kmetov je 1.028. obrtnikov 55 in dva iz skupine samostojnih poklicev. Upok^en- cev in invalidov je skupno 388 in 110 kmečkih upokojencev, nad 70 let starih občanov je 276, na začasnem delu v tujini pa 80 takozvanih zdomcev. Zanimiv je še podatek, da Je stari katastrski dohodek znašal 1.529.220 dinarjev, po novem ovrednotenju pa znaša katastrski dohodek 6.330.261 dinarjev. Viri sredstev za financiranje programa 1980-1984 Za izvedbo programa, ki gaje sprejela skupščina KS Ormož za obdobje od leta 1980 do 1§84 bi morali skupno zbrati 36.463.000 dinarjev, od tega skoraj polovico ali 17.556.000 din iz krajevnega samoprispevka, ostalo pa iz drugih virov. Celotna finančna zgradba je taka-le: Na referendumu se bodo v nedeljo krajani iHlIočali za naslednje prispevne stopnje: 2 % prispevka od osebnega dohodka, tako bi sev petih letih zbralo: 14,130.000 din 4 % prispevka od katastskega dohodka; 1,266.000 din 3 % od odmere osnove za obrt; 800.000 din 2 % od pokojnin in invalidnin; 1,260.000 din zdomci letno po 1000 din, v 5 letih: 100.000 din SKUPAJ; 17.556.000 din Prispevek za uporabo mestnega zemljišča; 3.000.000 din Prispevek od občanov po f>ofiodbah: 5,707.000 din SIS za komunalno in cestno dejavnost: 9.500.000 din Prispevek delovnih organizacij: 700.000 din SKUPAJ ZA IZVEDBO PROGRAMA: 36.463.000din 6 - iz naSih krajevnih skupnosti 17. januar 1980 - nmmn Objavljati je treba točne podatke v ledniku z dne 20. decembra 1979 je Albert Ozvatič v članku: Uspešna prizadevanja za razvoj krajevne skupnosti Velika Nedelja na strani 11 navedel neresnične podatke. V odstavku, ki se nanaša na grad Velika Nedelja, je zapisano, daje IS SO predlagal, da se obnova gradu preloži na naslednje srednjeročno ob- dobje, kar ni točno. Predlog IS SO se je nanašal le na odstranitev prizi- dka h gradu, ki je novejšega datuma. Ker so za odstranitev prizidka po- trebna določena sredstva, teh pa občinska kulturna skupnost ni imela planiranih v tem srednjeročnem obdobju, je bil predlog IS SO prav goto- vo pravilen. Občinska kulturna skupnost Ormož je v tem srednjeročnem obdobju imela planirano ureditev strehe in ostrešja na gradu Velika Nedelja. Sred- stva bi zagotovili: OKS, kulturna skupnost Slovenije in samoupravna stanovanjska skupnost Ormož. Občinska kulturna skupnost je za ta namen imela planirano 50.00(). -din;: vložila pa je do letos 270.(X)0,00 din, torej precej več kot je prvotno namenila. To pa iz razloga, ker Kul- turna skupnost Slovenije ni izpolnila svoje obveznosti, zato ker grad ne spada med spomenike 1. kategorije. Od kod torej podatki, da je OKS sredstva porabila za ureditev doma kulture v Ormožu?! Preureditev gradu za razstave ipd. pa je OKS v smernicah za naslednje srednjeročno obdobje jasno nakazala. Na.ša veliKa želja pa bi bila, da bi tudi krajevna skupnost Velika Nedelja pokazala več ziiinteresiranosti in uredila tisto, kar se da urediti brez sredstev (okolica gradu) — stanovalci. To ni prvi primer, da priobčite članke, ki so neresnični, z neprever- jenimi podatki pri odgovornih OKS. Smatramo, da je objavljanje takih člankov skrajno neresno in žaljivo za delo izvršnega odbora in skupščine OKS. Ali pa so taki članki zahvala za sredstva, ki jih OKS po svojih mo- žnostih daje Tedniku. belimo, da Albert Ozvaltič objavi točne podatke in se opraviči vsem odgovornim v OKS. Predsednik IO OKS Ormož Viktor Stajnko Za varnost obiskovalcev Ko govorimo o varnosti obča- nov, naj velja to tudi za obiskoval- ce pri ribniku v Podlehniku. Na posnetku se vidi, kako malo skrbi . posvečamo varnemu prehodu pešcev, ki so ga napravili na zgor- nji strani ribnika. ,,Brv" je okroglo zveriženo • deblo, kjer lahko kaj hitro pride do nesreče, ker žal vsi ljudje n'e znajo plavati. Ce do nesreče pride, bomo prav gr" /o takoj ukrepali, premalo pa smo pozorni na to, da bi delovali preventivno, onemogočali, da pride do takih in podobnih ne- sreč. Zato naj velja pravilo, da je varnost ljudi in družbena samoza- ščita potrebna povsod. Besedilo in posnetek: Konrad Zoreč Darilo najmlajšim ob prazniku občine v krajevni skupnosti Leskovec, občina Slov. Bistrica, so v soboto 5. januarja postali bogatejši za pomemben objekt. Svečano so predali svo- jemu namenu enoto vzgojno varstvene ustanove Oton Župančič Slovenska Bistrica v Leskovcu kot prizidek h kulturnemu domu. S to pridobitvijo se je krajanom izpolnila dolgoletna želja po organiziranem varstvu najmlaj- ših krajanov. Z območja KS je veliko zaposlenih žen in mater, ki so se srečevale s problemom varstva otrok. To bo sedaj rešeno, saj bo vrtec v Leskovcu začel s 1. februarjem letos že z rednim delom. Želja, uresničena ob prazniku občine Slov. Bistrica, je začela že leta 1974, ko so izvolili gradbeni odbor za zgraditev otroškega vrtca. Veli- kemu razumevanju in pripravljenosti krajanov gre zahvala, da je bilo to uresničeno, saj so ljudje vložili veliko lastnih sredstev in tudi prostovolj- nega dela. Z ru.šenjem gospodarskega poslopja v Pragerskem so pridobi- li /a vrtec potrebno opeko in tudi nekaj lesa. Pri tem so opravili okrog 400 prostovoljnih delovnih ur in tudi prevoze so opravili brezplačno. Krajani so sodelovali tudi pri izkopu temeljev, pomagali pri gradbenih delih, položitvi kanalizacije in ureditvi okolja. Tako so skupno opravili za zgraditev vrtca okrog 1100 prostovoljnih delovnih ur. Nadalje so pri kme- tih zbrali 7 kubikov lesa. Ob tem pa so organizirali še posebno akcijo zbiranja denarja in so v KS zbrali 278.000 dinarjev, kar je za tako majhno krajevno skupnost veliko, zlasti če upoštevamo, da krajani ob tem plaču- jejo kar tri druge samoprispevke. Pohvalili vcija tudi mladino, ki seje or- ganizirano vključevala v vse akcije, če bo vreme ugodno, bodo uredili tudi okolje vrtca. Besedilo in posnetek Viktor Horvat V novem vrtcu bo prostora za 25 otrok, kar bo za nekaj let zadostovalo potrebam v KS I.eskovec ()sno> na šola Velika Nedelja, prizidek k šoli bo financiran iz občinskega samoprispevka . folo: zk Pri otroškem vricu je potrebno zgraditi še igrišče folo: Priprave na novi srednjeročni plan Zadnjič sem bralce seznanil z realizacijo srednjeročnega plana 1976/80, danes pa bi opisal, kaj vse se v KS Velika Nedelja pripravlja za naslednje petletno obdobje 1981/85. Na prvem mestu je še vedno komunalna dejavnost. V sedanjem srednjeročnem obdobju je KS asfaltirala le občinske oziroma lokalne ceste z minimalno pomočjo širše družbene skup- nosti. V izhodiščih za obdobje 1981/85, ki jih je na svoji zadnji seji sprejemala skupščina KS Velika Nedelja, pa so si zadali nalogo, da asfaltirajo približno tri kilometre krajevnih cest. Nadaljevali bi z asfaltiranjem ceste Velika Nede- lja—Drakšl. To bi bilo približno en kilometer. Za ostala dva kilometra se še ne morejo zediniti, kajti interes za asfaltiranje se je pojavil v več vaseh. Radi bi asfaltirali cesto, ki se odcepi od regionalne ceste Ormož—Ptuj proti Hajndlu, potem cesto v Sardinju, cesto v Strmec in cesto v ravninskem predelu Sodinec. Ce bi vse to hoteli asfaltirati je to približno 4,5 km, kar pa nikakor ne bo mogoče. Svet KS je imenoval komisijo za pripravo predloga, kje se naj asfaltira, ki bo dan še na zbore občanov in ga bo nazadnje sprejela skup- ščina KS. Vprašal sem člana te komisije, kakšno stališče bo zavzemal v komisiji. Odgovoril mi je, da so v prejšnjem obdobju dobile asfaltirane površine vasi Mihovci, Velika Nedelja, Trgovi- šče (del proti Senešcem), Sene.šci, Sodinci in Vičanci, in da bi zdaj morale priti na vrsto tiste vasi, ki so prej izpadle. To pa so: Drakšl, Hajndl, Lunovec, Sardinje in Strmec. Iz navede- nega bi torej izpadel ravninski del Sodinec, kar pomeni približno 1 km manj. Ce hočemo asfalti- rati v vseh ostalih vaseh, pomeni to še vedno 3,5 km, kar pa bo verjetno šlo, čeprav je iz kra- jevnega samoprispevka predvidenih le za 2,5 km, če bi ostala sredstva zbrali z.ainteresirani občani še na podlagi pogodb za asfaltiranje. V izhodiščih je nadalje še predlog, da se zgradi pločnik ob regionalni cesti v vasi Mihovci, potem javna razsvetljava v Mihovcih, Trgovišču in v Veliki Nedelji, kanalizacija v ravninskem predelu in transformatorska postaja v Vičancih. To bi bilo vse s področja komunalne dejavnosti. Razen gradnje komunalnih objektov bi v naslednjem .srednjeročnem obdobju adaptirali še zadružni dom, v katerem so dotrajali stropi, poti in ostrešje. Za adaptacijo zadružnega doma je že izdelan n^ičrt, ki je na vpogled v sejni dvorani KS. Realizirali bi tudi vse tisto, kar je bilo plani- rano v sedanjem petletnem obdobju, to je grad- nja prizidka k osnovni šoli, gradnja poslovno stanovanjske zgradbe in gradnja telesnokultur- nih objektov. Nova je v programu še gradnja večnamenske dvorane, gradnja igralnice za otroški vrtec v Veliki Nedelji in nadaljevanje popravila gradu Velika Nedelja. Za podaljšanje samoprispevka Čeprav je bil sedanji samoprispevek izglaso- van za obdobje od 1. 7. 1975 do 30. 6. 1980, se v KS že pripravljajo na novi referendum, na kate- rem bi se delovni ljudje in občani odločili za podaljšanje sedanjega samoprispevka za nadalj- njih pet let. Podaljšanje samoprispevka bi kljub temu imelo nekaj novosti, ki so jih na zadnji skupščini KS predlagali delegati. Ukinili bi traktorsko obvezo in bi zaradi tega za en odsto- tek dvignili stopnjo za odmero samoprispevka od katastrskega dohodka. Samoprispevek bi uvedli tudi od lastništva osebnega avtomobila. Največja novost bi bil samoprispevek, ki bi ga naj plačevali tisti lastniki zemljišč, ki imajo na območju KS Velika Nedelja nepremičnine. stalno prebivališče pa v drugi KS oziroma v drugi občini. Tega samoprispevka bi bili oproščeni le posestniki, ki so kmetijsko zavarovani. Krajevna skupnost bo v zvezi s tem zaprosila občinsko skupščino v Ormožu, da sprejme ustrezni odlok, ki ga predvideva zakon o samoprispevku. Zakaj take spremembe? Po sedaj veljavnem samoprispevku so bili lastniki traktorjev dolžni zvoziti letno 15 kub. metrov gramoza na krajevne ceste. Pri tem pa so nastale težave, ker ni v bližini gramoza, ki bi ga tfaktoristi vozili, razen tega pa je navedeno v sklepu o uvedbi samoprispevka, da mora gramoz voziti vsak lastnik traktorja, torej tudi tisti, ki nima prikolice, ki nima vozniškega dovoljenja in tudi tisti, ki traktorja nima registriranega. Od takih lastnikov bi bilo absurdno zahtevati izvr- šitev obveze. Predlagano je bilo^ da bi se obveza v delu spremenila v denarno obvezo, vendar so delegati na koncu sklenili, da se obveze do traktorjev sploh opusti, saj so ti nujno potrebni za kmetijsko proizvodnjo. Lastnike osebnih avtomobilov bi naj obremenili zato, ker ti prav tako ali pa še bolj uničujejo ceste, kot traktorji. Kmetovalci in drugi občani s stalnim pre- bivališčem na območju KS Velika Nedelja se zavedajo, da ne smejo s traktorji in drugimi vozili na razmočena cestišča, posebno ne spomladi, ko se topi sneg in po izdatnej.ših padavinah, ker se zavedajo, da so ceste gramozirali s sredstvi, ki so jih sami prispevali in bi s tem delali sami sebi škodo. V hribo- vitem predelu KS pa je zadnja leta vse več last- nikov zemljišč, ki niso domačini (tako imeno- vani vikendaši). Prav ti ,,vikendaSi" pa so brez- obzirni in niti malo ne pazijo — vozijo kadar koli se jim zahoče, tudi po liter pijače se peljejo po razmočeni cesti s traktorjem ali avtomo- bilom. To je delegate vodilo k odločitvi, da se za te lastnike uvede poseben samoprispevek. Referendumski program Razumljivo je, da vsega, kar so planirali ne bodo zmogli sami in pričakujejo pomoč od samoupravnih interesnih skupnosti in od združenega dela. Iz samoprispevka bi financirali asfaltiranje krajevnih cest in gramoziranje ter vzdrževanje ostalih krajevnih cest, pri drugih investicijah pa računajo na sofinanciranje. Za prizidek k osnovni šoli je že znano, da bo razpisan poseben občinski samoprispevek. Za obnovo zadružnega doma je Kulturna skupnost Ormož že dala v izhodišča za naslednje petletno obdobje nekaj sredstev pričakujejo pa še kakšen dinar od Republiške kulturne skupnosti. /nana so tudi že sredstva za popravilo gradu v Vcli'ki Nedelji, saj je skupščina Kulturne skupnosti Ormož na svoji seji dne 19. 12. 1979 potrdila izhodišča iz katerih je razvidno, da se /a grad v Veliki Nedelji v naslednjem petletnem obdobju planira precej sredstev. V gradu bi se uredil etnografski muzej za območje občine Ormož, razstavile pa bi se tudi vse izkopanine, ki jih je pokrajinski muzej v Ptuju izkopal na območju občine Ormož. Tudi krajevna skupnost je planirala nekaj sredstev za popra- vilo gradu. Za vse ostale investicije so sredstva še v ,,oblakih" in se bodo jasno pokazala šele takrat, ko bo končan vsklajevalni postopek srednjeročnega planiranja na občinski ravni. Da bi pri načrtovanju za naslednje srednje- ročno obdobje sodelovalo čimveč občanov je skupščina KS Velika Nedelja sprejela sklep, da pošlje v vsako hišo oziroma družino anketni list, na katerem bodo navedena izhodišča, vsak pa bo imel možnost, da bo pripisal svoje želje in predloge. Vse anketne lističe, ki jih bodo po vaseh raznosili in pozneje tudi pobrali člani vaških svetov in člani vaških odborov SZDL, bo pozneje pregledala posebna komisija in iz vsega izbrala res najnujnejše v okviru finančnih možnosti. Dostikrat si delovni ljudje in občani ne znajo preračunati, kam gre denar iz krajevnega samopri.spevka in brez vzroka negodujejo. Vsak vidi samo svoj žep, to kar se iz teh sredstev napravi pa navadno spregleda. Zaključni račun, ki ga svet KS vsako leto da v obravnavo na zbore občanov navadno potrdijo brez pripomb. Zgodi se seveda, da taki nezadovolj- neži na zbor občanov niti ne pridejo, ker se bojijo, da potem ne bi imeli zakaj negodovati in bi zaradi tega naravnost zboleli. Nekaj je tudi takih, ki delajo antipropagan- do proti sprejemu samoprispevka na referen- dumu. Ljudem pripovedujejo razne neresnične stvari, ki preproste ljudi res odvračajo od soli- darnosti. Zgodi se, da pride občan v pisarno KS in se začne zanimati za take neresnične stvari. Ko mu tajnik KS vse obrazloži in navsezadnje za take pokaže tudi račune in drugo dokumen- tacijo navadno pove osebo, ki mu je vse skupaj prikazala v napačni luči. Vodstvo KS si želi takih obiskov, saj občan, ki se prepriča o neresničnosti govoric nikoli več ne bo verjel tistemu, ki ga je napačno informiral. Navsezad- nje pa nihče nikogar ne sili v to, da glasuje za samoprispevek. Kaj pa bi se zgodilo v primeru, da samoprispevek ne bi bil izglasovan? Kdo bi takrat poskrbel za občana, ki je umrl? Kdo bi organiziral dostojen pogreb? Kdo bi skrbel za red na pokopališču? Na blatne ceste ne bilo več gramoza. Na zelenicah ne bi več cveteli tulipani, ampak bi rasle koprive. Zadružni dom bi začel propadati, v njem ne bi bilo več kinopredstav, ne proslav in drugih prireditev. Družbenopoli- tične organizacije in društva se ne bi imela več kje sestajati. Kdo bi dajal društvom in DPO dotacije? Kdo bi dal sredstva za srečanje starej- ,ših občanov, za obdaritev otrok ob novem letu? Kdo bi posredoval ob sporih med občani, ki jih sedaj uspešno rešuje poravnalni svet KS? Kdo bi potrošnike zastopal pri uresničevanju njihovih zahtev, če ne potrošniški svet KS? Končno je KS tudi tista, ki bo s svojimi enotami teritorialne obrambe in CZ zaščitila premoženje in nerazporejen^ prebivalstvo pred sovražnikom v primeru vojne ali jih reševala v primeru elementarnih nesreč. Z enotami narod- ne zaščite in drugimi samozaščitnimi ukrepi varuje že sedaj občane pred nevarnostmi, ki se jih dostikrat niti ne zavedajo. Najbolj hudo pa bi bilo to, ker bi izgubili vsa sredstva, ki jih dodajajo drugi 1t» našemu dinarju. Kot sem že omenil dobimo sredstva za adaptacijo zadružnega doma, vendar jih ne bomo dobili, če ne bomo tudi sami krepko prispevali. Tudi prizidka k šoli ne bo, če ne bomo tudi sami dali zraven. Pločnike in javne razsvetljave tudi ne. Povsod moramo dati sami, da dobimo pomoč od drugih. Ce ne bomo izglasovali samoprispevka bo širša družbena skupnost tista sredstva, ki so bila namenjena ijsl nas dala v drugo krajevno skupnost in sicer v tisto, kjer bodo krajani delno tudi sami prispe- vali. Dragi občani KS Velika Nedelja! Dobro premislite preden boste rekli, da samoprispevka več ne rabimo! Albert Ozvatič NOVO VODSTVO - NOVE NALOGE Na letni konferenci TVI) Partizan Cirkovce so člani društva ocenili, da je športna rekreacija na- predovala. Največ ptv.ornosti so posvetili množi- čnosti. ki pa žal iz leta v leto ne narašča. Tako so na letni konferenci, kjer so za predsednika društva izvolili Bojana Potočnika, za namestnika pa Stanka Laha. sprejeli akcijski program rekreativnih dejav- nosti in vključevanja občanov v nje. Še naprej bodo pri društvu delovale .sekcije txibojke. namiznega tenisa in košarke. Da bi v telesnokulturno dejavnost vključili čim več delovnih ljudi in občanov vseh starosti, so v program zajeli rekreativne akcije kot so vsi na kolo. naučimo .se plavati, kros. rekreativna vadba v telovadnici itd. Posebno pozornost so na- menili povezovanju društva in osnovne .šole. Na konferenci so namreč člani ugotavljali, daje sode- lovanje prešibko in nekonkretno. Predlagali so. da bi v OŠ oblikovali in razvili orodno telovadbo in pio- nirsko vrsto. zk POPRAVKA V 50. številki Tednika (27. de- cembra 1979) je na zadnji strani v prispevku »Zakonska svetovalni- ca že pripravljena!« bila navedena napačna hišna številka. Pravilno je: Zakonska poslovalnica posluje v prostorih Dijaškega doma v Ptuju, Prešernova ul. 29. V 1. številki Tednika (10. januar 1980) pa je na 12. strani v poročilu »Ob sprejemu dedka Mraza v Kidričevem« napačno z.apisano tov. Muhičeva, pra>iIno je tovari- šica MIHKLIČKVA. Uredništvo TEDNIK - ^^^ naSe kmetijstvo - 7 v KMETUSKI ZADRUGI PTUJ OB VSTOPU V LETO 1980 Ob Čestitki pregled opravljenega in prihodnje naloge Pred vstopom v leto 1980 smo obiskali Kmetijsko zadrugo Ptuj, kjer se je izteklo prvo leto delo- vanja. Direktor te največje organizacije v zasebnem delu kmetijstva ptujske občine Miran Glušič je takole ocenil prvo leto delovanja in naloge, ki so pred združenimi kmeti in delavci v le- tošnjem letu: »Ob izteku leta se moramo za hip ozreti nazaj, da se bomo lažje spoprijeli z novimi nalogami. Za združene kmete in delavce zd- ružene v preoblikovani oziroma novoustanovljeni Kmetijski zad- rugi Ptuj predstavlja leto 1979. leto preizkušnje proizvodnje in samoupravne organiziranosti. Na osnovi doseženih proizvodnih rezultatov in samoupravne organiziranosti lahko ugotovimo, da smo na dobri poti, saj se je fizični obseg organizirane kme- tijske proizvodnje povečal tako kot smo to z letnim planom tudi predvidevali. Prirej i 9,200.000 li- trov mleka in 5.107.000 kilogra- mov žive teže govejega in svin- jskega mesa pomenita pomemben delež v tržni proizvodnji za po- kritje potreb naše prehrambene bilance. Zaradi naravnih ujm, ki so nas pestile, v tržni pridelavi krušnih žit nismo bili uspešni. Lahko pa letino kljub temu oce- njujemo za uspešno, saj so se po- večale požete površine, količinsko in kakovostno, živinske krme predvsem koruze. Iz leta v leto lahko namreč beležimo pozitivne premike v pridelovanju krme, kar ima tako ugoden vpliv na našo dominantno panogo — živinore- jo. Ob takšni priložnosti, ko pre- glej ujemo prehojeno pot, je po- trebno izpostaviti uspešno preiz- kušnjo v pridelovanju novih pol- jščin. sladkorne pese. Združeni kmetje so ob prizadevanjih kme- tij.ske pospeševalne službe v letu 1979 pri pridelovanju sladkorne pese pridobili toliko izkušenj, da že lahkosklepamo.dasmo usposo- bljen i za celovitej.še pridelovanje te poljščine, od katere si obetamo preobrazbo rastlinske proizvod- nje v smeri intenzifikacije čelotne naše kmetijske proizvodnje v se- verovzhodni Sloveniji. Čeprav je samoupravna .organiziranost pogoj za uspešno gospodarjenje, jc potrebno ugo- toviti. da le-la še ni izpeljana do željenega nivoja. Kmečka samo- uprava jc v celoti vzpostavljena in se izraža v samoupravnih organih zadruge, v delegatskih skupščinah občinskih in interesnih skupnosti. Samoupravna organiziranost pa je lahko uspešna kot rezultat stopnje združevanja dela. sred- stev in zemlje in ko bomo uspeli združiti vse kmetijske proizvajal- ce z vsemi njihovimi dejavnostmi v enotni zadružni organizaciji. Leto 1980. ki je pred nami. .se nam obeta za zelo naporno. Na- porno zato. ker se izteka srednje- ročno obdobje 1976—1980. ko bi želeli zamujeno še ujeti in ures- ničiti. Nekaj področij tudi v ptuj- ski zadrugi v tem srednjeročnem obdobju nismo uresničili, oziro- ma jih ne bomo uspeli v letu 1980. To so planirani obseg usposab- ljanja zemljišč s hidro in agrome- lioracijami. v prašičereji, pridela- vi vrtnin za potrebe prehrambene industrije ter obnovi trajnih na- sadov v sadjarstvu. Naloge, ki nas čakajo v letu 1980 so predvsem: — .samoupravna organizira- nost zasebnega sektorja kmetij- stva v enotno zadružno organiza- cijo z vsemi vključenimi kmeto- vimi dejavnostmi v duhu zakona o združenem delu in zakona o zd- ruževanju kmetov; — sprejemanje programskih nalog za naslednje srednjeročno obdobje 1981-1985: — poglabljanje kmečke samo- uprave \ vseh sredinah zadružne organiziranosti; — vzpostavitev dohodkovnih odnosov na relaciji kmet — zad- ruga in dalje proizvodnih, do- hodkovnih in poslovnih poveza- vah v takoimenovane reproduk- cijske in dohodkovne celote; — vse napore bomo vložili, da bo ob ustreznih nadomestilih vsa pridelana pšenica namenjena za irano; — skozi tržno pridelovanje sladkorne pese se bomo vključili v intenzifikacijo celotne poljedel- ske proizvodnje in tako prilago- dili kolobar potrebam naše pre- hrambene in krmne bilance; — zavzemali se bomo za ures- ničitev ukrepov, ki vodijo k sta- bilizaciji našega kmetijstva. V imenu delovne skupnosti Kmetijske zadruge Ptuj se vsem združenim kmetom in delavcem zahvaljujem za tvorno in priza- devno sodelovanje na proizvod- nem kot samoupravnem področju v preteklem obdobju. V nastopa- jočem letu pa želim čimveč de- lovnih in proizvodnih uspehov, predvsem pa zdravja, osebnega zadovoljstva, sreče in dobrih medsebojnih odnosov.« K pogovoru smo ob obisku povabili tudi predsednika zadru- žnega sveta in dolgoletnega ak- tivnega delavca na področju zad- ružništva Viktorja Pislaka, ki je prvo leto delovanja takole ocenil: »Prvo leto delovanja naše zad- ruge mislim, da ni steklo tako kot so nekateri pričakovali. To ni narekoval le zakon o združevanju kmetov, temveč tudi življenje In lo. kar narekuje življenje, se ved- no dobro izkaže. Proizvodnja teče normalno naprej, celo seje pove- čala. pt)večuje se iz leta v leto. Mislim, da je'to dokaz, daje tudi zadruga na pravilni poti in dobro organizirana.« — Lna izmed nalog v novo- ustanovljeni zadrugi je bilo tudi pridobivanje novih članov, da bi tako v zadrugi vključili čimveč kmetijskih proizvajalcev^ Ali ta naloga obstaja še vnaprej? »S sedanjim številom članov nikakor ne nemoremo biti zado- voljni. Namreč, vsak. ki se vsaj delno ukvarja s kmetijsko proiz- vodnjo. .sodeluje z zadrugo in bo pravgotovo postal njen član. Še po.sebej. ker ima zadruga širši pomen, ne samo proizvodne na- loge temveč tudi odnose, reševa- nje socialnih problemov, delo in življenje na vasi in podobno. Zato bo prejkoslej večina proizvajalcev tudi članov zadruge.« — Velikokrat govorimo, da v zasebnem delu kmetijstva ni pra- vega interesa za tržno proizvod- njo. Smo z novo organiziranostjo na pravi poti da to dosežemo? »To je potrebno obravnavati nekoliko širše. Zadruga sama na- mreč tega pri tako razdrobljenih zemljiščih ne more opraviti. Naša družba pa je na dobri poti,'da s pridobivanjem zemljišč, izboljša- njem in ureditvijo kompleksov povečamo možnosti za večjo tržno proizvodno.« — Kako je z vključevanjem kmetovalcev v samoupravno delo? » Mislim da so seje zadružnega sveta in upravnega odbora jasno pokazale, da se kmetovalci zave- dajo svoje samoupravljalske funkcije in se močno vključujejo. Marsikateri sklep, ki bi moral biti sprejet, je bil celo ovržen. ker ni bil v skladu z interesi ali pa nismo bili dobro pripravljeni na to. Naši kmetje se zavedajo svojih samo- upravljalskih pravic in dožnosti in jih tudi uresničujejo.« Viktor Pislak je ob koncu dodal: »V imenu samoupravnih organov KZ Ptuj želim vsem kmetijskim proizvajalcem obilo sreče in za- dovoljstva v letu 1980 ter mnogo proizvodnih uspehov. Posebna čestitka naj velja tistim članom zadruge, ki s svojo visoko proiz- vodnjo dokazujejo, da je delo naše zadruge na pravi poti. kakor tudi tistim kmetovalcem, ki s svojo aktivno vključitvijo v našo sa- moupravo prispevajo k pravilni usmeritvi naše organizacije.« 1. kotar Miran Glušič Viktor Pislak (foto M. Ozmec) Urejen prevoz delavcev Kebelj na Pohorju je bila doslej edina krajevna skupnost na območju občine Slov. Bistrica, kjer še ni bil urejen prevoz delavcev z avtobusi, čeprav iz te KS odhaja dnevno na delo v Slov. Bistrico in Slov. Konjice čez 80 delavcev. Posebno v zimskih mesecih so se srečevali z velikimi težavami, saj so imeli do najbližje avtobusne postaje v Oplotnici kar 8 km. Sporazumno z obema občinama in krajevno skupnostjo so sedaj problem rešili. Skrb za prevoz delavcev bo prevzela delovna organizacija Unior iz Zreč, ki se bo dogovorila še z drugimi delovnimi organizacijami, ki zaposlujejo delavce iz te KS. V. Horvat Kmetijski zakoni (prikaz in pojasnitev nekaterih določb) / KAKŠNEM ROKU JE TREBA UVELJAVITI PREDNOSTNO PRAVICO NAKUPA KMETIJSKEGA ZEMLJIŠČA OZ. GOZDA? Ker se upravičenci za nekaj kmetijskega zemljišča ali gozda, ki majo prednostno pravico po v zakonu določenem vrstnem redu med .eboj ne poznajo in ne vedo kdo bo interesent za nakup oziroma kdo bo aveljavil prednostno pravico, zato morajo v izogib zamude roka vsi jveljavljati prednostno pravico v 30 dneh od dneva, ko je ponudbo prejela kmetijska zemljiška skupnost. To zadevno izjavo v sprejemu wnudbe pa morajo upravičenci priporočeno poslati prodajalcu m uradu yi. organu, kije prod^ajalčevo ponudbo nabil na oglasno desko. Ml LAHKO UPRAVIČENCI PREDNOSTNE PRAVICE VPLIVA- 10 NA CENO PRODAJ PONUJENEGA KMETIJSKEGA ZEM- LJIŠČA OZ. GOZDA Ker so se v praksi dogajali primeri da je prodajalec kmetijskega zemljišča oz. gozda v ponudbi navedel dosti višjo ceno kot pa je bila med itirimi očmi dogovorjena med njim in kupcem, ki muje prodajalec hotel Jati prednost pred drugimi upravičenci,Tci prav zaradi visoke cene niso poslali svojih sprejemov ponudbe, je zakonodajalec z novimi predpisi preprečil tako nakano, iz določb "2 odst. 26 čl. ZKZ namreč izhaja bedeče: Upravičenec iz 24. člena ZKZ (ta člen določa upravičencu pred^ nostne pravice in vrstni red upravičencev) ki smatra da cena v ponudbi bistveno presega tržno vrednost ponujenega kmetijskega zemljišča oz. jozda lahko o roku 20 dni od dneva, ko je ponudbo prejela kmetijska zemljiška skupnost, sproži postopek za ugotovitev trzne vrednosti po- ri udenega kmetij.skega zemljišča oz. gozda pri občinskem upravnem jrganu, pristojnem za premoženjsko pravne zadeve. Tu se pojavita vprašanji: a) ali zakon misli pod »upravičenec« vse upravičencu iz čl. 24. ZKZ brez ozira na vrstni red. , ■ • Po našem mnenju misli na vse upravičence, kajti pre potekom 30 dnevnega roka noben upravičenec ne ve kateri upravičenec le interesent za nakup. Ker rok za ugotovitev tržne vrednosti na prodaj ponuienega'kmetijskega zemljišča ali gozda začne in poteče istočasno kot roK za uveljavitev preanostne pravice, zato noben upravičenec tudi ne ve kateri upravičenec bo vložil zahtevek za ugotovitev tržne vred- nosti. Iz tega mora vsak za nakup zainteresiran upravičenec pred- nostne pravice, če noče zamuditi roka, tudi sam vložiti zahtevo za ugotovitev trzne vrednosti. b) ali prodajalec, vse dokler ni ugotovljena tržna vrednost oziroma dokler ne poteče rok v katerem bi občinski upravni organ moral določiti težno vrednost zemljišča oz. gozda, ne sme skleniti kupoprodajne po- godbe niti z upravičencem, ki je pripravljen plačati v ponudbi naveaeno ceno m ki ima po v zakonu določen boljši vrstni red kot upravičenec, kije vložil zahtevo za ugotovitev tržne vrednosti? Mislimo da ne sme. KAJ JE PRODAJALEC UPRAVIČEN IN DOLZAN STORITI PO UGOTOVITVI TRŽNE VREDNOSTI PONUDENEGA ZEM- LJIŠČA OZ. GOZDA? Določba v 2 odst. 26 člena ZKZ, l:i nam daje odgovor na to vprašanje se glasi: »če v 15 dneh po tem, ko je prodajalec zvedel za tako ugotovljeno tržno vrednost ponudenega zemljišča, ponudbe v nadaljnih 15 dneh ne umakne, je to zemljišče dmžan prodati upravičencu iz 24 čl. tega zakona po ceni, "ki je enaka ugotovljeni tržni vrednosti (mišljeno je kmetijsko zemljišče in gozd). V omenjenem odstavku cit. čl. ZKZ je še povedano da v primeru če noben upravičenec prednostno pravico v roku 15 dni po preteku roka v katerem je imel prodajalec pravico umakniti ponudbo ne kupi zemljjšče. ga prodajalec lahko proda drugemu interesentu. če pa trŽTia vrednost zemljišča ni ugotovljena v 15 dneh po preteku 30 dni od dneva, ko je ponudbo prejela kmeti|ska zemljiška skupnost ga lahko prodajalec proda in to po našem mnenju za ceno navedeno po ponudPi (misijenoje kmetijsko zemljišče m gozd). KAJ LAHKO STORI UPRAVIČENEC. KI JE BIL PRIKRAJŠAN ZA PREDNOSTNO PRAVICO NAKUPA KMETIJSKEGA ZEM- LJIŠČA OZ. GOZDA? Tak upravičenec lahko v 30 dneh od dneva, ko je izvedel za prodajo oziroma zemljiško knjižni vpis najpozneje pa v enem letu od dneva overitve kupoprodajne pogodbe oziroma vpisa v zemljiško knjigo s tožbo zahteva, da se pogodba razveljavi in da mu lastnik proda kmetijsko zemljišče oz. gozd ob enakih pogojih po katerih je bflo prodano dru- gemu. Na vprašanje: ali je v pravdi treba ugotavljati upravičenčevo krivdo oz. nekrivdo za prikrajšanje prednostne pravice, je po našem mnenju trePa odgovoriti pritrdilno m tožbo upravičencu, ki je za prikrajšarye sam kriv (n. p. ni uveljavljal v roku prednostne pravice ipd.) treba zavrniti. č) prenos lastniiike pravice na kmetijskem zemljišču oz. gozdu z darilno pogodbo Kmetje lahko prenesejo lastniško pravico na svojih kmetijskih ze- mljiščih oz. gozdovih na druge kmete tudi z darilno pogodbo. Pač pa po novih predpisih m dovoljeno, da bi kmetje podarili kmetijsko zemljišče ali gozd občanom, kijih ZKZ ne šteje za kmete, razen če gre za nekmete, ki SI darovalčev zakonec ali oseba, ki jo po predpisih o zakonska zvezi izenačena z zakoncem, njegovi potomci, posvojenci in njihovi potomci ter njegovi starši, bratje oziroma sestre. Ne da bi podrobno zlagali darilno pogodbo, kije niti ne ureja naš z-akon oobligacijskin razmerjih (Ur. Ust ShRJ št. 29/78)žehmoopozoriti le na možnost preklica darilne pogodbe iz razlogov, kijih najdemo v avstrijskem občnem zakoniku (skrajšano ODZ) iz leta 18;i 1 m katere še danes upoštevamo v kolikor niso v nasprotju z našimi ustavnimi m zakonskimi določbami. Darilno pogodbo je mogoče v celoti ali deloma preklicati m podarjeno kmetijsko zemljišče oz. gozd zahtevati nazaj oziroma zahtevati odpravo prikrajšanja iz teh razlogoov: — če obdarovanec zagreši darovalcu vehko nehvaleznost; — če darovalec pride v tako materialno stanje, da muje potrebno vzdrževanje; — če pride do razveze ali do razveljavitve zakonske zveze, ima zakonec, ki ni kriv za razvezo oz. razveljavitev, pravico do preklica darilne pogodbe, razen če gre za manjše darilo; — če je darovalec z darilno pogodbo oškodoval osebo, ki jo je dolžan vzdrževati; — če so prikrajšani darovalčevi upniki; . — če so prikrajšani v majhnih deležih darovalčevi nujni dediči. Če se podari premoženje (kmetijsko zemljišče, gozd itd.) m se obenem dogovori, da bo obdarovanec dobil lastniško pravico Šele pK) smrti darovalca, govorimo o darilni pogodbi za slučaj smrti. Tudi glede take darilne pogodbe velja smiselno isto kot smo povedali zgoraj. d) prenos lastniške pravice na kmetijskem zemljišču oz. gozdu z menjalno jpogodbo Lastniki kmetijskih zemljišč oz. godov (kmetje in nekmetje) jih lahko medseboj zamenjajo bilo iz kakršnihkoli razlogov. Posebne ugodnosti ^lede plačila taks, davka oz. prometa nepremičnin itd. pa uživa menjava, ki se izvrši zaradi racionalnejše rabe Kmetijskega zem- ljišča oz. gozda in če vrednost enega kmetijskega zemljišča oz. gozda ne presega 50 % vrednosti drugega zemljišča. Potroiloo tem. da gre za tako menjavo izda občinski upravni organ pristojen za kmetnstvo. e) prenos lastninske pravice na kmetijsko zemlji&e oz. gozda s pogodbo o izročitvi in razdelitvi prenašanja za življenia izročitem S tako pogodbo, ki jo v praksi nazivamo izročilna pogodba zem- ljišča. gozdove, poslopja itd.) a|i samo del premoženja svojim otrokom, posvojencem, svojim potomcem in morebiti tudi svojemu zakoncu, zase in svojega zakonca pa si izgovori dosmrtno preživnino m podobno. Pra- viloma jc laKa pogodpa veljavna le tedaj. Ce se z njo strinjajo si izroči- teljevi otroci, posvojenci in drugi potomci (n. p. vnuki), ki bodo izroči- teljevi zakoniti dediči. Ta pogodba (zakon rabi izraz sporazum 1 mora biti sestavljena v pismeni obliki in ovenenapo sodniku, ki bo stranke podučil o veljavnosti take pogtxjbe. v možnosti njenega preklica itd. Nadaljevanje prihodnjič 8-iznasihkrajev 17. januar 1980 — TEDNIK Uspehi dela v preteklem letu Svet skupščine krajevne skupno- sti Deslrnik je na svoji zadnji seji v letu 1979 ocenil delovno uspešnost za iztekajoče se leto. Vodnogospodarsko podjetje je dokončalo vzdrževalna dela na potoku Levanjščica, vzporedno s tem so zgradili tudi mostove na delu potoka, ki je bil urejen. Pred- računska vrednost teh del je znaša- la 1,290.000.— din, od tega je sto milijonov dalo Vodnogospodarsko podjetje Maribor, ostalih devetin- dvajset milijonov pa je krila KS. Sredstva krajevne skupnosti so bila porabljena v glavnem za gradnjo potrebnih mostov. S to uspešno akcijo so občani vasi Levajnci, ki stanujejo neposredno ob tem poto- ku, dobili velik del. Stanovanjske in tudi gospodarske zgradbe ne bodo več izpostavljene vlagi, po večjih nalivih vode ni več v kleteh. Vas kot taka pa je s tem pridobila veliko več. Občani se sploh ne zave- dajo pridobljenih koristi, upamo da jih bodo sčasoma spoznali. Gasilsko društvo Desenci je bilo gostitelj letošnjega krajevnega praznika. Ta odgovorna naloga jim je bila zaupana ob 50. obletnici obstoja GD Desenci, ki so ga to leto slavili. S posebnim samoprispevkom so občani vasi Placar, Drstelja in Ločki vrh zbrali sredstva za zgradi- tev štirih novih trafo postaj, ki so bile zgrajene v tem letu. Predra- čunska vrednost je znašala 1,850.000.— din, od tega so krajani v denarju prispevali 425.0(X).— din, zraven tega pa so občani prispevali še potrebno število drogov in opravljali razna nekvalificirana dela, ki so tudi znašala dobrih dvajset milijonov din. S to akcijo so v mnogih gospo- dinjstvih zažarele svetlejše luči in odjem električne energije se bo s tem prav gotovo povečal, s tem pa se bo kraj nadalje razvijal. Pri tem so še sicer nerešena nekatera vpra- šanja, ki jih bomo skušali soglasno rešiti v letu 1980. V vasi Zasadi so bila izvedena širitvena zemeljska dela na krajevni cesti v dolžini okrog 1. km. Ta cesta bi naj v zimskem času povezo- vala center Destrnika z občinskim sredi.ščem, ker je cestišče zelo položno. Želja nas vseh je, da se cesta modernizira in prekategorizi- ra v lokalno, ker povezuje center s pokopališčem, v zimskem času pa tudi središče KS z mestom Ptuj, ki oskrbuje KS s prehrano. Po tej cesti bi lahko vozili avtobusi delav- ce na delo, otroke v šolo in pošta bi lahko bila hitrejša in še so stvari, ki govore v prid taki določitvi. Ciasilsko društvo Desenci je ob svojem 50-letnem jubileju predalo v uporabo novo terensko vozilo, s katerim bo intervencija hitrejša in učinkovitej.ša. Za to delovno zmago gre pohvala vsem požrtvo- valnim gasilcem OD Desenci, ki so z ramo ob rami stali in si prizade- vali, da v društvo pride tako vozilo ler materialno in vsestransko prispevali svoj delež. V vasi Placar sta bili postavljeni dve avtobusni postajališči. Tako so občani vasi Placar dobili streho in zavetje v času čakanja na avtobus. Po.sebej hvaležni so otroci, ki čakajo na avtobus, da jih odpelje v destrniško šolo, pa tudi ostali odrasli se kaj radi zatečejo vanjo, ostareli pa najdejo kotiček kjer si lahko na klopi oddahnejo. Takih čakalnic si želimo še več, vendar so realizacije odvisne od aktivnosti občanov in njihove pripravljenosti, da opravijo prostovoljno delo. okrog štirideset milijonov din je bilo namenjenih za gramoziranje krajevnih cest. Pri izvedbi te akcije so v krajevni skupnosti nastale težave zaradi dovoza gramoza na ceste. Komunalno podjetje nam naročila po navozu gramoza ni izpolnilo, zato smo v zadnjem času našli privatnike, ki so nam navozili nekaj gramoza, vendar ga je ena tretjina ostala še nenavoženega zaradi slabega vremena. Akcijo NNNP smo izvajali v treh delih. V akciji smo si pridobili novih izkušenj. Spoznali smo neka- tere pomanjkljivosti, dala pa je tudi nova spoznanja o sistemu SLO in DS širšemu krogu naših obča- nov. Vztrajno delo in zavzetost sta v krajevno . skupnost pripeljali sekcijo Radio kluba Ptuj, ki bi se naj v prihodnjih letih razširila glede na število članov sekcije. Člani sek ; bodo imeli možnost, da si kupijo lastne aparate s katerimi bodo lahko delali doma in širili radioamatersko kulturo in delo. V osnovni šoli smo pričeli z grad- njo avle, v kateri bodo lahko že v prihodnjem letu otroci na toplem in pod streho čakali na pričetek pouka. Stanovanjski servis Ptuj je adaptiral zgradbo v kateri imata poslovne prostore krajevni urad in krajevna skupnost Destrnik. Zgradba je stara že čez sto let, v zadnjem času je bila fasada in nekateri dotrajani leseni deli adaptirani in zgradba je postala lepša, delovni pogoji so se v njej i/boljšali in postali prijetnejši. Gasilsko društvo Destrnik je ure- dilo notranjost dvorane, ki je tako postala piijetnejša, topla in bo lahko služila svojemu namenu. Prizadevni gasilci so na rezultat svojega dela zelo ponosni. Se večjo častno nalogo pa je društvo prev- zelo na decembrski seji centra, ko je postalo CiD Destrnik cfnter GD Destrnik, Desenci, Biš in Vitomar- ci, dosedaj je lo delo opravljalo .GD Biš. Vendar to ne pomeni, da ostala društva ne bi mogla biti enako uspešna ali pa še boljša. Delo in uspehi so odvisni od aktivnosti vseh članov posameznih društev. V decembru je bil uspešno izveden referendum za posebni samoprispevek s katerim bodo občani naselja Desenci, dela naselja l evajnci, dela naselja Svetinci in dela naselja Zg. Velovlek v dveh leiih združevali sredstva za sofinan- ciranje modernizacije lokalne ceste Velovlek—Svetinci. Zraven teh del I so bila Se opravljena druga dela, o lem pa kdaj drugič. A. K. Prenovljena osnovna šola z večnamenskim prostorom—telovacnico in vrtec (v ospredju) so prav gotovo največje pridobitve Prenovljeni Dom kulture se še ni posem vključil v prizadevanje.- za hitrejši razvoj kulturnega življenja v krajevni skupnosti. Enotno y akcije la skupne uspehe Krajevna skupnost Pragersko se po doseženih rezultatih v ures- ničevanu potreb in želja krajanov in tudi po uresničenju krajevne samouprave v življenje uvršča med najuspešnejše KS v občini Slovenska Bistrica. Daje ta trditev utemeljena potrjuje tudi odločil tev, da so bile letošnje osrednje svečanosti ob prazniku občine Slovenska Bistrica, prav v kra- jevni skupnosti Pragersko. Z željo, da bi z delom in življe- njem te krajevne skupnosti po- bliže spoznali širiši- krog bralcev smo zabeležili najpomembnejše pridobitve K S. ki so rezultat pri- zadevnosti vseh krajanov v zad- njih letih. O temsmose pogovorili s predsednikom sveta KS Pra- gersko Brunom Levartom. BI NAM HOTELI V KRATKEM PREDSTAVITI KS? Naša KS obsega predvsem na- selja Pragersko in Gaj. šteje okoli 1600 prebivalcev, od tega je 720 redno zaposlenih. Ker je bilo na območju KS eno najpomem- bnejših železniških križišč na Štajerskem, so se prvotno tukaj pričela naseljevati družine želez- ničarjev. 1 udi danes je naši! KS delavsko naselje. Žalimamoslabo razvito industrijo pa se večina med njimi še vedno vozi na delo izven kraja, predvsem v Maribor in Slovensko Bistrico. Trenutno je na območju KS Pragersko najmočnejša Opekarna Pragersko. nekaj pa je zaposlenih še v KK Ptuj DE Pragersko in na železniški postaji. Čeprav se te organizacije aktivno vključujejo v življenje in razvoj KS je še vedno občutno pomanjkanje delovnih mest. saj se večina zaposlenih mora zgodaj zjutraj odpeljati na delo v oddaljene kraje in se vrnejo pt)zno popoldne, to pa v precejšnji meri zavira hitrejši razvoj KS. ker jim malo časa ostaja za delo v sredini kjer živijo. KAJ JE BILO V ZADNJEM OBDOBJU OBNOVLJENEGA ALI ZGRAJENEGA V KS? Pred leti smo predvsem z las- tnimi sredstvi in delom uspeli za- gotoviti v vsako hišo vodovod. Ta velika in pomembna akcijaje vlila zaupanje krajanom za druge, še večje akcije pri urejanju komu- nalnih pa drugih objektov. Po naseljih je bila tako zgrajena ka- nalizacija. uspeli smo asfaltirati vse pomembnejše ceste na območju K S in uredili javno raz.svetljavo. Pred dvema letoma smo v KS sprejeli krajevni samo- prispevek. s katerim so vzporedno z. obnovo osnovne šole v Prager- skem zgradili novi. večnamenski objekt, katerega osnovni namenje telovadnica za šolo kot tudi vse prebivalce KS. Iz sredstev samo- prispevka so pri šoli pridobili tu- di nov transformator, položili as- falt na vse krajevne ceste in ulice v KS Pragersko, nadaljujejo pa tudi z gradnjo kanalizacije v zaselkih kjer te še nimajo. Naštete pridobitve so veljale od skupno okoli 450 milijonov starih din. ob tem pa njso vštete oprav- ljene prostovoljne delovne ure krajanov in njihova soudeležba pri asfaltiranju cest, predvsem pripravi terena in urejanju bankin ter kanlizacije. PRI SVOJEM DELU SE PRAV GOTOVO SREČUJETE TUDI S TEŽAVAM Pri uresničevanju programa razvoja KS se srečujemo tudi s težavami, med njimi je trenutno v ospredju ureditev telefonskega omrežja za katerega smo doslej dobili več ponudb, od katerih se ne moremo odločiti za nobeno, saj jc finančna konstrukcija, za zmožnosti krajanov vedno pre- velika. Poleg že sprejetih obvez- nosti bi tako moral krajan, zain- teresiran za telefonski pri- ključek odšteti kar okoli 40.000 dinarjev pa še mnoga dela bi ob tem morali opraviti v lastni režiji. Naj ob tem podam samo primer- javo. da je strošek telefonskega priključka v Mariboru komaj 6.000 dinarjev. Krajevna samo- uprava je tako pred nedavnim pripravila predlog samoupravne- ga sporazuma o združevanju sredstev sPI I, saj menimo, da bi ta DO bila dolžna razbremenili zainteresirane krajane pri gradnji telefonskega omrežja. Ena največjih težav v naši KS pa je že vsa leta križanje ceste in železnice v samem središču Pra- gerskega. Ker je to republiška cesta, je promet na njej zelo gost. zapornice pa so samo v enem dnevu tukaj zaprte polnih 18 ur. Kakšne težave nam v prometu predstavlja ta prehod je težko ovred noti ti. Ob tem paje potrebno opozoriti tudi na velike izgube časa in vse dražjega goriva mo- tornih vozil, ki na prehodu čakajo tudi po lOinvečminut ob konicah železniškega rpometa. Zal ostajamo v KS do hitrejše rešitve nemočni, saj zahteva rešitev tega problema velika finančna sred- stva. Vse pa kaže, da bo repubh- ška skupnost za ceste dala po- trebno prioriteto tej in- vesticiji v naslednjem planskem obdobju. KAKŠNI SO RAZVOJNI NA- ČRTI KS PRAGERSKO V PRI- HODNJEM OBDOBJU? Komisija za planiranje pri KS je že pripravile smernice bo- , dočega razvoja območja KS Pra- gersko. -Načrtujejo že v letu 1980 zgraditev 18 stanovanjskega blo- ka v Pragerskem. V njem pa bi dobili tudi nekaterega poslovne prostore. Načrtujemo tudi priče- tek gradnje prepotrebnega trgov- skega paviljona. Ob vrtcu, ki je prav tako bil velika pridobitev KS, bodo sedaj dogradi iše igrišča in oddelek jasli. Za potrebe kraja, šole m športnega društva Prager- sko 75 načrtujejo v letošnjem letu zgraditi asfaltno ploščo za več igrišč. V naslednjem obdobjusi želimo posodobiti tudi Zdravstveni dom in v njem zaposliti stalega zdrav- nika. Pridobiti pa si želimo tudi manjšo lekarno. Prav tako si bomo še nadalje prizadevali podpirati razvoj obrtne dejav- nosti in iskali možnosti odprtja vsaj enega dislociranega obrata v katerem bi našli zaposlitev sedanji vozači pa tudi mladi, ki se odločajo ostati v kraju. V KS Pragersko se tudi zavze- majo. da bi K K Ptuj—DE Pra- gersko v prihodnje postala TOZD za kar ima tudi pogoje. Prisotna so tudi razmišljanja o združitvi obeh zaselkov Gaj. seveda ob soglasju krajanov in krajevnih skupnosti Pragersko in čirkovce. Besedilo in posnetek: Viktor Horvat Naš sogovornik predsednik sveta KS Pragersko Bruno Levart. Že kar nepogrešljiva podoba v Pragerskem pred železniškim prehodom prehaja že v pravi prometni zamešeL Naselje Gaj beleži najhitrejši razvoj zasebne stanovanjske gradnje na območju KS Pragerskr.. Razprava o smernicah plana v minulih dneh so bili v krajih na območju krajevne skupnosti Kidričevo zbori občanov. Na njih so razpravljali o smernicah in elementih plana krajevne skupnosti za obdobje 1981 — 1985, ob tem pa tudi vrsto drugih vprašanj, ki zanimajo krajane posameznih naselij in vasi. Udeležba sicer ni bila posebno številna, zato pa je bila razprava vsebinsko dobra. Tako je bil zbor občanov v naselju Kidričevo 1 že v torek, 8. januarja. Ker je bil isti čas sklican še drugi sestanek, zato se je zbora udeležilo le nekaj nad 40 občanov. Ob tem se postavlja vprašanje koordinacije dela v krajevni skupnosti. O vsebini razprav na zborih občanov v KS Kidričevo bomo podrob- neje poročali v naslednji številki Tednika. F. Meško Zaigraj Še tisto po domače ,,Ko zaslišim melodijo, pa jo že zaigram!" pravi Majcenov Franc. Doma je pri Veliki Nedelji, vese- ljak pa tak, da mu ga ni para. Velikokrat me je misel popeljala v njegov kraj, kjer prebiva že več desetletij. Odločil sem se, da ga obiščem. Ko sem prisopihal do njegove hiše, potrkal in od znotraj zaslišal glas: ,,Malo počakaj, takoj pridem!". Ko so se vrata odprla in stopim čez prag, sem bil presenečen nad urejenostjo stanovanja. Sedem k mizi, pogrnjeni s čistim prtom, počasi sem nagibal kozarček, napolnjen z dobro domačo kaplji- co in prisluhnil melodijam iz nje- gove harmonike. Potem sva kram- ljala, posegla v življenje njegove mladosti. Veliko sva govorila o harmoniki, ki mu je bila spremlje- valka skoraj vse življenje. Ko je bil mlad, je ob njenih zvokih zavriskal pod oknom svoje ljubice, ob nje- nih vižah so pogosto plesali v poročni noči, da so sc tresla tla. saj je morala vsa vas vedeti, da je nekdo postal mož. Glas njegove harmonike je spremljal tudi mladeniče, ki so odhajali k vojakom. Takrat je navadno izvabljal iz harmonike bolj otožne melodije, da so jokala, ne le dekleta, tudi fantom so včasih prišle solze v oči. Pa je spet zaokrožil veselo in prešerno, vmes je zavriskal, pritegnili so drugi in pozabili na solze,. Le za ,,gatri" z nageljni se je v kamri še solzilo dekle, vzdihujoč: , ,,Kdo ve, kdaj se bova spet videla". Pogosto je igral ob večerih pri raznih kmečkih delih. Kot vaški godec je potegnil za meh, zaspa- nost je prešla, hitreje so delo, prejo ali kaj drugega končali, fantje so pograbili dekleta in že so se zavrteli v prostorni kmečki hiši, pogosto so se vrteli še pozno čez polnoč. Resnično, mi' je pripovedoval Franc, da harmonika z ljudmi poje in joče. Na vsakem koraku je z njimi, zvesto jih spremlja; prijate- ljica jim je v dobrem in zlem, zna prisluhniti radosti kmečkega člo- veka pa tudi bolečini. Franc je mali kmet, s srcem pa vedno tudi pri glasbi. Igra vedno svoje skladbe, nikoli ne posnema drugih. Vse igra na posluh, brez not. Skladbo si zamisli, si jo zapomni in potem toliko časa vadi in pili, da jo spelje do konca. Njegov takt je bil ljudem vedno všeč, zato je tudi bil vedno iskan vaški godec. Včasih so ga vabili na več krajev hkrati, predvsem na ohceti, razne veselice in druge zabave. Godci so res ljudje svoje vrste, i/redcn posluh in veselje je v njih. Skorcj vsi so se naučili igrati na liaiinoniio kar sami, brez tečajev in učiteljev. Besedilo in posnetek: Viktor Raj h Franc Majcen s svojo najboljšo prijateljico TEDNIK -17 iamar1980 KULTURA IN IZOBRAŽEVANJE - 9 Šola v naravi lev Kidričevem šola v naravi je brez dvoma ena izmed tistih oblik pouka, ki lahko poveže več predmetov hkrati, poleg tega pa je za otroke tudi privlačna v vsakem letnem času. V ptujski občini imaino samo eno — osnovno .šolo Borisa Kidriča v Kidričevem, ki je letos že tretjič zapored organizirala šolo v naravi, da bi lahko učenci ob vrsti telesnih aktivnosti — sedaj smučanju, spoznavali zako- nitosti narave, značilnosti krajev ter svoja doživetja prenesli na papir oziroma v času enega tedna preživeli s svojimi vrstniki v prijetnem razpoloženju in ne- odvisni od svojih staršev. Šolarji iz Kidričevega so imeli prejšnji teden šolo smučanja na Bocu. ki je zahtevala precejšnje organizacijske napore, vsako po- letje pa v domačem bazenu v Kidričevem pripravno pouk pla- vanja saj jim ga TGA daje v brezplačno uporabo. V programih izobraževalne skupnosti solo v naravi že nekaj; krat zasledimo vendar zaradi pomanjkanja sredstev ta naloga ni bila sprejeta kot obveznost. Ki smo jo pripravljeni tudi financi- rati. mš Kmalu prvi učbenik za dirigente v treh zaporednih številkah Tednika je unive^ rzitetni profesor Jože Gregorc iz Ptuja zapisal nekaj kritičnih pa tudi vspt)dbudnih besed o minuli ob- činski reviji pevskih zborov s katerimi je hotel vsem mladim dirigentom in tistim, ki se že vrsto let prostovolmo trudijo s tem napornim delom, dati nadaljnjih napotkov za .še boljšo amatersko pevsko ustvarjalnost za katero zveza kulturnih organizacij v Ptuju namenja tudi delež finančnih sredstev. Zapi- sal jih je v dobri veri. da tega ne bodo vzeli kot kritiko, ampak kot priznanje, ki gre slehernemu od približno 61)0 pevcev in enajstih dirigentov, ki se bodo za .sedmo revijo še bolj zavzeto m strokovno Jože Gregorc pa je v teh dneh zaključil tudi obsežno knjižno delo o dirigiranju, ki ga je namenil predvsem študentom oddelkov dirigiranja in sem tistim, ki se s to dejavnostjo že ukvanajo.V tem strokovnem delu je zapisal vse. kar dirigent mora spoznati, vanj pa Je strnil seveda tudi svoje bogate življenjske izku.snje dirigenta, ki si jih je nabral z delom doma in po svetu. Še danes je i:astni dirigent nekaterih svetovnih zborov od Amerike do Evrope in nemalo je tistih, ki jih je vzgojil kot njihov redni profesor na akademiji. Knjigo bo izdala Za- ložba Obzorja iz Maribora in bo po v.sej verjetnosti na voljo že v prvi polovici letošnjega leta. Več o tem bomo zapisali v eni izmed prihodnjih številk. mš POČITNiČARJI O SVOJEM DELU v občini Sloveaska Bistrica je aktivnih skupno prek 500 članov počitniške zveze, ki združujejo v družinah PZ na osnovnih šolah in okviru aktivov ZSMS s posameznih krajih. Prav te dni potekajo v vseh družinah PZ na območju občine sestanki na katerih ocenjujejo delo preteklega leta in sprejemajo akcijske programe za letošnje leto. Ob tem prevladuje spoznanje, da so počitničarji v celoti uresničili programe aktivnosti za preteklo leto, tako na področju organiziranih strokovnih in poučnih izletov in potovanj kot tudi delovnih akcij. Medtem ko bodo razprave in ocene aktivnosti ter sprejemanje programov za prihodnje obdobje po družinah zaključene do 15. januarja, bo skupščina občinske počitniške zveze 26. januarja, ko bodo celovito ocenili delo počitničarjev v občini in na osnovi ugotovitev sprejeli tudi enotni delovni program za letošnje leto. I o leto je za PZ Slovenska Bistrica še posebno pomembno, saj praznujejo 25. obletnico uspešnega delovanja. Pričakujejo, da bodo tudi številne akcije in prireditve v okviru te organiziicije letos po.svečene prav temu jubileju. Nekatere pomembne naloge za letošnje leto so si že z.ačrtali, tako bodo posvetili posebno pozornost ustanavljanju novih družin PZ v osnovnih šolah Makole, Poljčancin Šmartno na Pohorju. Posebno pozornost bodo posvetili tudi izobraževanju novih kadrov za vodstva družin. V ta namen bodo že konec januarja organizirali na Boču seminar za nove vodstvene kadre družin PZ. Še nadalje pa bo njihova osnovna dejavnost orga- niziranje strokovnih in poučnih izletov, potovanj in tudi letovanj. Kot doslej pa se bodo tudi v prihodnjem obdobju aktivno vključevali v vse akcije, ki jih bodo organizirali v mladinskih aktivih pa tudi v krajevnih skupnostih kjer delujejo. Viktor Horvat V SOBOTO, 19. JANUARJA V PTUJSKEM GLEDALIŠČU NASTOP LJUDSKIH PEVCEV, GODCEV IN PLESALCEV v okviru letošnjega 20. jubilejnega kurentovanja bo folklorno dru- štvo Ptuj letos že drugič organiziralo tradicionalni nastop ljudskih pevcev, godcev in plesalcev. Letošnje kurentovanje je obogateno še s kmečko go- stijo, ki bo 9. februarja in otroškim karnevalom, ki ga je društvo skupaj s turističnim društvom oziroma odborom za organizacijo karnevala prvič organiziralo že v letu 1978. Predsednik odbora za organižaciio kurentovania Jože Štrafela, je o nastopu ljudskih pevcev, godcev in ple.salcev povedal naslednje: ' " ,,Folklorno društvo Ptuj že od svoje ustanovitve skrbi za ohranjanje tistih šeg, navad in običajev, ki z modrnim časom vedno bolj i^.ginjajo. To niso samo pustne prireditve, tudi razne gostije, predvsem pa ljudsko petje, ki je bilo nekoč razširjeno po naših krajih; danes pa je to več ali manj že izumrlo. Da bi ohranili spomin in tradicijo ljudskega petja in to predstavili mlajši generaciji, smo se odločili, da. v okviru letošnjega kurentovanja, organiziramo srečanje ljudskih pevcev, godcev in plesalcev. Ta prireditev bo v soboto, 19. januarja v ptujskem gledališču. Predstavili pa se bodo pevci, godci in plesalci iz krajev ptujske občine in tudi od drugod, kjer se je ta oblika kulture še ohranila. Slišali bomo pevke iz Polenšaka, Moškanjc, tamburaše iž Zagojič in Vidma, pevce in plesno skupino iz Obreža, zatem bodo zaplesale izvirne plesne skupine iz Cirkovc, Markovec in še nekatere druge; nastopili pa bodo še pe>ci iz Vi- dma, Lancove vasi, Podlehnika, Brstja in drugi. Kot gostje pa bodo na prireditvi nastopile ljudske pevke iz "^rsta. Prireditev bo nosila naslov: ,,Kjer valovi Drave režejo gore." Znano je, da reka Drava razdeljuje naše etnografsko območje na Haloze in Slovenske gorice oziroma Dravsko in Ptujsko polje. Nastopajoči v okviru letošnjega srečanja ljudskih pevcev, godcev in plasalcev, bodo tudi sim- bolično sklenili svoj nastop z omenjeno pesmijo. Ob tej priložnosti bi želel, da bi ljubitelji ljudskega petja, igranja in plesanja, množično obiskali to prireditev, ki bo kot že rečeno 19. januarja ob 18. uri v ptujskem gledališču," je zključil Jože Štrafela, predsednik odbora za organizacijo 20. jubilejnega kurentovanja in obenem predse- dnik upravnega odbora folklornega društva Ptuj. ^ Pripravila: MG Na deželi ljudsko petje še živi. Foto zk PRED 20. JUBILEJNIM KUieiFOVANJSVI Prireditev dobiva na veljavi Vsakoletna največja ptujska fol- klorno-turistična prireditev ptujsko kurentovanje slavi letos že 20. obletnico. Zato se je odbor, ki že leta skrbi za organizacijo, letos še posebej potrudil in k sodelova- nju povabil skupine, ki na ptuj- skem kurentovanju še niso sodelo- vale, med temi velja omeniti ,,ba- bare" iz SR Makedonije, skupino, ki ie podobna našim kurentom. Celotna prireditev tako v orga- nizacijskem kot tudi vsebinskem pogledu dobiva nove okvire. Želeti je le, da bi dobila tudi stalno finančno podlago in stalno mesto v okviru vsakoletnih prireditev v okviru ptujske občine. Tako bi tudi zagotovili družbeno kontrolo nad prireditvami in obenem sestavili koledar prireditev za celotno območje občine. Letos je odbor za organizacijo prireditve tudi dosegel, da se je ustanovil častni odbor prireditve, ki bo dopolnjeval delo organizacij- skega odbora ih tako v mnogočem prispeval, da bo prireditev dobila novo kakovost. Posamezne komisije odbora, ki s bile ustanovljene za določena področja aktivnosti, so v mnogo- čem že izpolnile zastavljene naloge, nekaj teh pa je vezanih na samo prireditev, ki bo v nedeljo, 17. februarja in bot udi letos pote- kala v dveh delih. 7e v naslednjih dneh bo mogoče dobiti značko letošnjega kurentovanja, ki bo veljala kot vstopnica na osrednji prireditvi. Značka bo po 20 dinarjev. Program prireditev, ki bodo spremljale osrednjo prireditev kurentovanje, je ob 20. prireditvi, dopolnjen. Poleg nastopa ljudskih pevcev, godcev in plesalcev, se je odbor odločil organizirati tudi kmečko gostijo, ki bo 9. februarja. Na gostiji pa bi se naj poročila prava nevesta in ženin. Ob tem pa bi se naj prikazali običaji in navade kmečke gostije na Ptujskem polju. Komisija za karneval pri odboru je v okviru svoje aktivnosti že obiskala nekatere delovne orga- nizacije v ptujski občini in izven nje, ter jih povabila, da tudi tokrat obogatijo prireditev. Želeti je, da bi se kljub znanim težavam, ki spremljajo združeno delo, le-to odločilo za sodelovanje v večjem obsegu kot zadnja leta. Komisija se je letos še posebej potrudila in sestavila seznam idej. ki bi jih naj ponazarjale skupine. Seveda pa vabilo za sodelovanje velja tudi za ostale občane, prosvetna društva, druge organizacije, šole, predvsem pa tiste, ki doslej na pi-ireditvi še niso sodelovale. MG Kurent — osrednji lik prireditve foto: 0*M VIDA ROJIC UPORNE SLOVENSKE GORICE (129. nadaljevanje) HITLERJEVCI ODHAJAJO Z bližanjem Rdeče armade proti Slovenskim goricam so se zbali hitler- jevci za svojo usodo. Hiteli .so spravljati del svoje imovine v kovčke in zaboje m se priključevati bežečim se nemškim vojaškim enotam na njiho- vem begu proti Koroški. Iz Lenarta so pobegnili nemški veljaki z družinami ze L aprila. To so bili: dr. Slogan, Heinrich Sarnitz (prvi nemški župan), Marija Kondohm, zagrizena nacistična učiteljica in podjetnik Pirich. V občini Velki v severnem obmejnem delu Slovenskih goric, kjer je bila tovarna lepenke je bilo kot vemo po vaseh več nemških družin, navdu- Senih za hitlerizem. Te so aprila v strahu pričakovale, kaj se bo z njimi zgodilo. Seveda so sklenile zbežati v Avstrijo. Najprej so odšli najvidnejši nacisti, roda do zadnjega dne bivanja v Slovenskih goricah, so delovali za nacizem. Tako je še aprila poizku,šal ustanoviti v občini Velki , vo ksšturm nacist Albert Gegner iz Ploderšnice. V njem je zbral nekaj N.m^i 'k ^ čudežnega nemškega orožja, ki bo iNemcijo obvarovalo poraza. ustanovM ^^ ^i iz ostankov vermanov ustanovil ,,volkssturm". Uspeh je bil zelo slab HM Slovenskih goric se je odvijal ves april Največ jih ie odšlo IZ Maribora m Ptuja, kjer jih je bilo seveda največ (Vin: Kronike NOB, Velka; muzej NO Maribor). ČETNIKI ZAPUSTIJO SI.OVENSKE (;()RIC E Po 6. aprilu, ko se je slišalo v četniška taborišča v Slovenskih goricah bobnenje topov ob Muri, so se četniki odločili zapustiti Slovenske gorice Zbrali so tudi svoje družine in pod zaščito £vr-,j,.ga odreda odšli iz zbirališča v Malečniku prek Celja in Trojan v Ljubljano. Sam odred se je ustavil v Domž.alal,, kjer so .se četniki srečali z domobranci. Na čelu štajerskih cetnikov je bil Jože Melaher-Zmagoslav. Zmagoslavje od.šel iz Domžal z majhno skupino četnikov v Ljubljano kjer se je sestal z glavnim slovenskim četnišl>im poveljnikom Jane/om re/ijcm, ki je Zmagoslava in niogove četnike poslal na7aj na Štajersko da zavarujejo Železniško progo Zidani mosi-Laško, kjer naj bi prič.Uali z-aveznike. Tu so ostali do 8. maja, ko so .se morali umakniti v Avstrijo pred prodirajočo jugoslovansko osvobodilno vojsko. Z odhodom četnikov iz Slovenskih goric se je četniško gibanje \ Slovenskih goricah končalo še nrcd koncem nemškega gospodarstva, vendar niso odšli v<.- čeiniki 7 odredom i/ Slovenskih goric. Ostalo je nekaj posameznikov, ki pa so se skrivali. Z zloglasnimi četniškim poveljnikom Viktorjem Ekselenskim iz Šmarjete ob Pesnici, ki je bil narednik in vodja ene izmed čet, so na.ši obra- čunali po vojni. Ekselenskega so hoteli naši mobilizatorji pridobiti za osvobodilni boj še preden seje vdinjal četnikom. Toda vabilu seje odločno uprl, na kar je stopil v sovražne vrste. Kot komandir je jahal belega konja in s svojo četo preiskoval domačije sodelavcev OF, med njimi Gradišniko- vo v Dragučevi in druge. Z domačini je krvavo obračunaval. Cetnika Antona Kocbeka iz Ledineka pri Šmarjeti, ki je izdal parti- zansko zemljanko pri Francu Pivcu v Žitencah in so Nemci zato zažgali Pivčevo gospodarsko poslopje, so partizani ob koncu vojne ujeli in ga zaslišali. Toda pri Mariji Snežni jim je pobegnil. (Viri: Podatki v muzeju NO Maribor) BOMBNI NAPADI Aprila so zavezniki podvojeno napadali z letali prometne poti po Slo- venskih goricah. Najbolj je bila prizadeta proga Maribor—Šentilj. Veliko bomb so odvrgli tudi na Maribor. Najhuje je bilo v nedeljo 1. aprila 1945, ko so letala odvrgla bombni tovor kar v osmih valovih s šestdesetimi letali. V Mariboru so bombe razrušile obilo hiš. Poškodovana je bila tudi jetnišnica, od koder so nekateri jetniki pobegnili, več jetnikov je bilo tudi smnno zadetih. Med ube/niki je bil sodnik Anton Radovič. Ušel je na vrt, čez plot in dalje po Tr/aški cesti proti Pohorju. Zbežali so še Artur Pahkor, Vojko I ovše-Rak, Draže Črnko iz Jakobskega dola in Drago Grčar, obsojen na smrt. Med jetniškimi zidovi je ostala Marica Kerenčič iz Pesnice, zaprta od marca 1945. Smrt je učakala med zadnjimi talci pred koncem vojne pod Pohorjem. Na velikonočni ponedeljek, 2. aprila, so napadali bombniki Maribor /nova od /ore do mraka. Tudi okolica mesta jc bila prizadeta, posebno /cle/niška proga Maribor—Šentilj—Ciradec. ^a scdc/ih nemških uradov v Mariboru, na zve/nem vodstvu štaierske domovinske /vc/c, na scde/u gestapa in drugod so zažigali ves dan akte, da bi ne prišli po končani vojni v roke osvoboditeljem Jugoslavije. S tem so hoteli vsaj nekoliko prikriti svoje zločine. (Vir: M". Ostroška: Kljub vsemu upor) MOBILIZACIJA V JA Mobilizacija v Jugoslovansko armado ni tudi aprila potekala v Sloven- skih goricah po želji osvobodilne fronte. Dokument z dne 1. aprila 1945 navaja, da je na Štajerskem 2000 skrivačev, prednjačijo z njimi okrožja Kamnik, območje Slovenskih goric in Dravskega polja. Med skrivači so skoro sami ubežniki iz nemške vojske. Mobilizacijo v NOV pa ovirajo pogoste hajke sovražnika po Slovenskih goricah in ogromno število nemških in madžarskih vojakov. Ti vzroki, ki so ovirali mobilizacijo že od januarja 1945 so še vedno glavni krivci, da je pritok v J A slab. V poročilu okrožnega komiteja KPS Maribor, poslanem oblastnemu komiteju, dne 20. aprila 1945, beremo, da hoče v okraju Lenart v zadnjem času vse v partizane. Veliko ubežnikov iz nemške vojske se je nabralo v ptujskem okraju, ki pa jih v partizane ne morejo poslati zaradi močnih sovražnikovih postojank naokoli in pomanjkljivih zvez. Obveščevalci KO OI so dobili nalogo, da vodijo sezname skrivačev in skrbijo, da bo speljana /veza z vojsko. V poročilu beremo še, da silijo v partizane najraz- ličnejši ljudje. Mnogo je takih, ki so do zadnjega delali za okupatorja. Celo izdajalci so med njimi, razni ,,firerji", uradniki v nemških oblastnih orga- nih, pravi nemški vojaki, policisti, orožniki, vermani, vodilni člani KB, učitelji in drugi ponemčevalci. (Dok.-F.-654/3-20.4.1945 in 23. 4. 1945, muzej NO Maribor) O mobilizaciji piše tudi v zapisniku .seje okrožnega odbora OF Mari- bor 15.4. 1945 (dok. 1629 — arhiv CK ZKS), češ, da je mobiliz^acija naloga vseh aktivistov OF. Takoj morajo določiti zbirna mobilizacijska mesta. Aktivisti naj med seboj tekmujejo, kdo bo bolj uspešen pri mobilizaciji. TALCI IZ MARIBORSKIH ZAPOROV 3. aprila 1945 se jc pojavil v Mariboru zadnji letak o streljanju talcev med okupacijo. Na njem so bila objavljena imena tridesetih talcev, ki so jih ustrelili v Sp. Polskavi in v Mariboru. V Sp. Polskavi so ustrelili 23. marca trideset talcev, v Mariboru pa 30. marca deset in 3. aprila osemnajst. Razen Antona Cerjaka (39) iz Lenarta, ni bil nobeden iz Slovenskih goric. Po tem lepaku so Nemci streljali talce še naprej, a brez tiskanih razglasov. Več dni zaporedoma so ustrelili Nemci talce blizu betnavskega gozda pri .Mariboru, kjer je bilo več bombnih lijakov. 6. aprila je ostalo v mariborskih zaporih od 240 jetnic iz konca marca, le še 20. Nekaj so jih izpustili domov, veliko pa jih je izdihnilo ob bombnih lijakih. Med njimi so bili: Marica Petelin-Sonja, prof. Darinka Fiis-Barica, Vidka Alič. Velena Osole, Anica Kolarič, Flvira Valher, Marica Kerenčič, nii/ar Lovrenc /ohar in drugi. Vsi ti so padli 6. aprila 1945 v Radvanju. Zadnje talce so ustrelili Nemci v kogozi pri Mariboru. To so bili ujeti •parti/ani 14. divizije, dezerterji iz nemške vojske in nekaj upornih Vlasov- ccv. Skupaj so zločinske krogle pokončale tu 120 ljudi. Oh v/no/jii Kalvarije v Mariboru so ustrelili \emci več talcev \2. aprila. I ii ic padlo fecjaj okrog osemnajst ne/nanih moških. C e/ seden; dni so padle v šolskem vinogradu pod Kalvarijo tri /rtvc, trije nc/nani moški, /nova so tu streljali talce 26. aprila in nato še enkrat. Največ jc padlo pod Kalvarijo nemških vojaških beguncev (\ iri: Milica Ostroška: Klju^ vsemu upoi in knjiga Poslovilna pisma na smrt obsojenih, Maribor, r969i \ ad a 1 j c v a n j e p rt hod n j i č Od leve na desno: Anica Kolarič (21) iz Nove vasi pri Ptuju, Vidka Alič 121), bivša dijakinja v Ptuju in Velena Osole (20), učiteljica iz Ptuja. V se Iri so aktivno sodelovale z OF, bile aretirane in ustreljene 6. aprila 1945 v Rad- vanju pri Mariboru 10 - NAŠI DOPISNIKI 17. januar 1980 - T^TOTO ALi BODO VZORNI VOZNIKI Pri AMD Kidričevo, so se sestali tečajniki že 29. decembra 1979 na tečaju za opravljanje teoretičnega izpita, koliko od teh pa bo prišlo do praktičnega izpita, je stvar posameznika. Tov. Crček povdarja, da opravlja ADM Kidričevo, tečaje za voznike A, B in traktoriste še v kraiih. Maišoerk. Cirkovce. Stonerce in Žetale. AMD Kidričevo je opravilo v 1. 1979. 8 tečajev, to je 450 ur predavanja. Izpite je opravilo, iz vožnje okrog 44 seveda vzrokov je več za tako mali odstotek, zavedajoč se problemov, ki danes terjajo dosti več spo- sobnosti od voznika na naših cestah. AMD Kidričevo ima sedaj 3 pro- fesonalne voznike, za poučevanje voznikov amaterjev. Vsak novi voznik se vključi v AMD Kidričevo, saj ima tudi nekatere storitve kar tukaj. Pranje avtomobila, polnjenje zraka in polnjenje akumulatornia in kanal za manjša popravila. Vsi člani imajo popust pri vpisu v avto šolo. Vsi člani AMD ,,Franc Galun" Kidričevo, bodo dobivali enake usluge kot doslej, torej tehnične, turistične, pravne in možnost nabave garan- tnega pisma za inozemstvo, ki je namenjeno za zaščito našim voznikom v tujini. Zato tisti, ki se hočejo vključiti v AMD ,,Franc Galun" Kidričevo, uradni dan je vsak torek in četrtek od 16. ure naprej, v pisarni AMD Ki- dričevo, ali pa prek poverjenikov. Poleg ostalega materiala dobijo člani AME> knjižico za 1. 1980 s kupo- ni za razne usluge in popuste. Novost je kupon za brezplačno vleko do 500 km, ob prometni nesreči. AMD ,,Franc Galun", Kidričevo si priza- deva tudi, za včlanjenje podmladka po osnovnih šolah, vsi ti imajo tudi popust pri vpisu v avto šolo. Konrad Zoreč Ali bomo res vzorni vozniki? Kolo: zk Rad prebiram in dopisujem v Tednik Na začetku vas prav vse lepo pozdravljam in vam želim v tem letu 1980 veliko delovnih uspehov pri urejanju našega lista ,,Tednik". Kot občasnemu dopisniku lista Tednik ste mi omogočili objav- ljanje mojih prispevkov. Ker mi je novinarstvo le konjiček, mi je v veliko zadovoljstvo, ko prebiram Tednik in svoje prispevke v njem. Mislim, da bi lahko skoraj vsak deloven občan dopisoval v Tednik in bi bila tako širša množica se- znanjena o problemih, življenju in podobno, ki tarejo vsakega člo- veka. Res je kot stari ljudje govo- rijo, da moraš imeti za neko stvar tudi malo v glavi in tisto žilico — talent. Samega sebe ne bi ocenje- val, ker to najbolje vidite vi, po prispevkih, ki jih vam pošiljam. Ugotavljam, da so ravno toliko dobri, ker mi jih objavljate. Časopis Tednik prebiram že nekaj let nazaj. Naša družina je naročena naip kar precej let. Koliko let, ne vem, mislim, da že več kot 10 let. Odkrito povedano, doma smo se vedno prepirali, kdo bo prebiral Tednik prvi. V njem so rm najbolj všeč strani, kot so: Iz naših krajevnih skupnosti, Naši dopisniki. Športna stran. Mislim pa, da je po vsebini precej pester in ga z veseljem prebereš. Posebno sedaj mi je veliko zadovoljstvo prebirati Tednik, ko sem v JLA in sem tako vsaj malo seznanjen z dogodki v naši občini Ptuj. Na koncu bi rad pozdravil vse dopisnike in jim želim veliko uspe- ha pri sestavljanju svojih pri- spevkov. Hkrati pa bi pozdravil vodstvo in delovne mladince OO ZSMS vKSTurnišče. Vas tovariško pozdravlja! Branko Zupanič, V. P. 2469/2-2A 79400 Capljina-BiH Na zimo ostali pred vrati l judje sc množično selijo iz hribov v dolinu /akaj? Problemi nastajajo z vodo in cestami. Veliki.- stavb ostaja praznih. Počasi postajajo tam ruševine. Življenje v hribih zamira in se izgublja v svetu divjine. Ce bodo ljudje tako množično zapuščali hribe, bodo na njih poslali gospodarji živali ne pa človek. ludi mladi odhajajo po boljši zaslužek v mesta in ija, kjer se da boljše in lepše živeti. Toda nekaj jih je še vendar ostalo v hribih. Mladi so se zbrali in se dogovorili, da bodo ustanovili mladinski aktiv. Šte- vilo mladih se je hiiro večalo. Poimenovali so ga MA Majski vrh. Sedaj se je z reorganizacijo MA preime- novalo v OO ZSMS Majski vrh. Prvi njihov prostor je bila pisarna delovodje KK Ptuj. Z njim so se zelo dobro razumeli in tako so mlddi dobili še večji pogum za nadaljnje delo. Kovali so načrte in z lahkoto podirali pregrade. Skozi teden je pisarno uporabljal delovodja. V soboto in nedeljo pa mladinci. Mladi so prihajali iz krajev: Majski vrh. Dravinjski vrh, I.jubstava in Podlehnik. Nekateri so morali ludi dva do tri km daleč na sestanek, toda ni jim bilo žal. Pričeli so z delom marksističnega krožka, ročna dela (pletenje, kvačkanje, šivanje prti- čev), zelo dobro so delali na kulturnem področju, vsekakor pa so najbolje gojili šport. Do.segali so lepe uspehe na tekmovanjih in si pridobili nekaj priznanj, pohval in pokalov. Ta njihova sreča se je kmalu začela podirati in temelji, ki so jih postavili so postajali vedno bolj majavi. Sredi največjega podviga mladih v hribih — MA Majski vrh, so izgubili prostor. Mladi bi radi de- lali — toda kje? Včasih so imeli sestanek kar na pros- tem. Jesen je pokazala svoj obraz in tako so mladi skoraj nehali delati. V lem času sem se ludi sama vključila v OO ZSMS Majski vrh. V njej sem prevzela nekaj funkcij in se z njimi pričela boriti za prostor. Sedaj, ko sem postala njihov član sem dokončno zvedela pravo resnico. Dejali so mi, da so poskušali že povsod, toda brez uspeha. Tudi na OK ZS.MS v Ptuju so povedali kakšne težave jih pestijo. Besede vseh članov so bile, da se bo treba boriti, in da ne bomo smeli nehati. Za konee- sem še zvedela, da prostora ne dobimo tudi zaradi osebnih problemov (sporov). le besede so me zaskelele v srcu in vprašala sem se: ,,Ali so iukaj pomembni osebni spori sli problem vseh mladih, mladih, ki bi radi delali, ki smo del naše socialistične samoupravne družbe in želimo, da bi nas opazili v DPO, kot njihove člane." Minilo je že skoraj po leta, a nas še vedno pesti prostorska stiska. Pisarna, ki smo jo mladi uporab- ljali, je v soboto in nedeljo prazna, toda prošnjo, da bi v njej zopet delali mladi, so nam odklonili. Sedaj se sestajamo pri Fajt Stanku v Majskem vrhu 5.''. Ob sobotah nam da prostor v kuhinji, ki je majhna. Vemo, da nam je s tem veliko pomagal, toda to se ne sme ponavljati v nedogled. Tudi on nam lahko slej ko prej reče, da nam prostora ne bo več dal. in kam potem? To je še naše edino vprašanje. Ali lahko imajo nekateri ljudje res tako trdo srce, da bi odklanjali delo mladih? Kdo nam lahko še pomaga, na katera vrata naj potrkamo, da bomo dobili pravi odgovor? Zaradi prostorske stiske smo morali prenehati z našimi krožki, na kulturni ravni smo zdrsnili zelo nizko, saj ne pripravljamo več proslav (ker nimamo prostora, kjer bi jih predvajali) in tudi športna dejav- nost je pričela šepali. Mladi izgubljamo voljo do dela. Vseeno pa nismo izgubili. ... želje po prostoru. Naš sklep: prej ne bomo odnehali dokler ne bomo dobili prostora. Majhna skupina mladih (saj nas js samo 28 članov) si tako srčno želi delati, a nima kje, tam kjer pa je prostor ni veliko mladih pa ni interesa za delo. Želeti, hrepeneti in se boriti za prostor je še naše edino upanje. Marjana Hvaleč — Jana Nlladi vse bolj segajo po Tedniku Ker se vam dragi bralci Tednika letos prvič oglašam, želim vsem, posebno pa dopisnikom mnogo sreče in uspeha v prestopnem letu 1980. Upam, da bo naš in vaš časopis še naprej ostal tako priljubljen med nami, želim pa, da bi pridobili še kakega novega naročnika. Vsak novi naročnik je spodbudni dokaz, da je Tednik dovolj informativen časopis. Res je, da vsega in vsake podrobnosti ne more objavili na svojih straneh, res je tudi, da obvešča o političnih dogodkih, objavlja raznovrstne sestavke in komentarje, redno se oglašajo dopisniki in naših krajev. Zelo pridni so naši najmlajši iz osnovnih šol, na ramenih katerih raste in se uresničuje naš cilj bodočnosti. Na straneh našega Tednika lahko bralci redno prebirajo o telesni kulturi in športu. Tudi za razvedrilo je dobro poskrbljeno. Tudi naši osamljeni si lahko s pomočjo Tednika poiščejo družbo. No, skoraj bi pozabila na našega ljubega, dobrega in vseskozi zvestega Lujzeka. Tudi njemu želim še na mnoga leta svinčnik v roki ter da bi malo več ..pocartal" svojo Micko. Denimo šalo na stran, pa vam naj povem, da me je k pisanju vzpodbudil članek, ki sta ga uredništvu poslala vojaka Darko Serdinšek (moj bivši sošolec) in Marjan Vindiš. Zares lahko ugotovimo, da današnja mladina ne bere samo ,,sportskih novosti" ali pa ,,areno" temveč, da je med nami tudi nekaj takih, ki se zanimajo za naš skromni Tednik, pa še kakšen drug slovenski časopis. Darkotu Serdinšku in njegovemu prijatelju želim prijetno prebivanje lepe domače slovenske besede v Nišu,ter da bi se naprej ostala zvesta prijatelja našega Tednika in' se kmalu spet vrnila zdrava, srečna in zadovoljna v svoj domači kraj. Danica R. Organizacija ZSIVIS zaživela tudi v zdravstvenem domu Ptuj Dolgo smo upali, da bo naposled v našem TOZD-u Služba sploš- ne medicine le po par letih zopet zaživela mladinska organizacija. Res seje zgodilo. Ne mafo se nas je že prej tu pa tam spomnilo na njo, vendar je pobuda 2-3 mladih le bila preskromna, d^a bi uspeli doseči to, kar smo dosegli, ko smo zaupali sv(yo željo tov. Trstenjakovi. kije naša nova sekretarka OO ZKS TOZD Služba splošne medicine in tov. Pajičevi, predsednici lO OOS naše TOZD. Z njenim sodelovanjem in pobudo je v začetku decembra bil na skupnem sestanku obeh organizacij spreiet skl^) o imenovanju inicia- tivnega odbora v sestavi: Majda Kac, Marjana Turk, Branko Bunta. ki je poskrbel za vse potrebno do izvedbe vofilne konference. Ta odborje delo vzel zelo resno in že 21. decembra lani smo se mladi TOZD Služba splošne medicine lahko srečah na volilni konferenci. Po predlo- gu iniciativnega odbora je mesto predsednika OO ZSMS TOZD prevzela Milena Pavlica, bili so pa izvoljeni še ostali člani predsedstva, nadzorni odbor in mentor nase mladinske organizacije; dr. Ivica Sokol ič. Naše volilne konference seje udeležil tudi član občinske konference ZSMS Ptuj; Stanko Vidovič in pa sekretarka OO ZKS TOZD-a Trste- njak Erika. Potek ustanovne volilne konference je dal spoznanje, da bo najuspešnej.še delovanje vseh članov v delu po komisijah, kar pa je predvidel iniciativni odbor z že izdelanim predlogom kandidatov za delovanje po posameznih komisijah. Tudi s temi predlogi so se navzoči strinjali z zelio, da bo vsak od predlaganih vzel svojo nalogo kot resno obvezo, v dobro slehernega v našem TOZD-u. Prisotni smo bili mnenja, da se kmalu zopet srečamo s konstruk- tivnimi predlogi o programu dela v komisijah in s tem celotne organi-; zacije. ki je doslej pri nas ni bilo, bila pa je želja, ki je uresničena in ki naj bo med nami mladimi v Zdravstvenem domu vredna svojega slovesa. Verica Turk Kje iskati krivca? Mnogo govorimo, da smo sicer dobro pripravljeni na zimo,"da je zimska služba pripravljena itd. žal pa tt) povsod in za vse ceste ne drži. Res je. da je večina regio- nalnih in komunalnih cest pra- vočasno splužena. posipana, vendar ne pov.sod. Za primer naj navedem cesto od l\")dlehnika. skozi Zetale do Rogatca. Do Žetal je običajno .;y:)lužena in posipana, toda od Zetal do Donačke gore, do meje s KS Rogatec pa je vzdrževanje te ceste vedno slabše. Potniki, ki se vozimo po tej cesti smo često ogorčeni in se sprašujemo, ali ta cesta ne spada pod ptujsko ob- čino. Od Rogatca do Vrha (meja s KS Zetale m obenem ptujske občine) so cesto lansko jesen mo- dernizirali, asfaltirali, na naši strani pa je niti najnujnejše ne m,oremo vzdrževati. "Pred leti, ko smo snežne pluge vlačili še z vprego, pozneje s traktogi, smo tudi to cesto lahko splužifi, sedaj ko smo tehnično bolje opremljeni pa ne moremo. Ali bomo ne vem koliko prihranili pri gorivu, če vozilo ne bo s plugom očistilo še tiste 3 in pol km ceste? Delavci iz Podlehnika in Žetal, ki se vsak dan vozimo po tisti cesti na delo v Cinkarno Celje, smo bih ogorčeni, saj smo bili zaradi ne- očiščene in neposipane ceste v življenjski nevarnosti. Pomislite okrog 50 delavcev v avtobusu in kaj bi bilo, ČP bi zdrknil s ceste v globel... Citamo o podobnih prometnih nesrečah in si lahko posledice predstavljamo, zato ukrepajmo prej, »zvonenje po toči« nikomur ne koristi. Mi, ki se tam skozi dnevno vo- zimo na delo v Cinkarno, dobro poznamo razmere, tri izmene dnevno, to se pravi okrog 150 ljudi se samo z avtobusom dnevno vozi po tisti cesti. Cinkarna Celje je KS Podlehnik žeprispevala okrog 40.000 din za asf^tiranje, koliko je prispevala KS Zetale, ne vem, prav gotovo pa je veliko prispe- vala tudi KS Rogatec, da so lahko cesto v dolžini 5 km asfaltirali. Ali naj potem Cinkarna Celje pcwrh se vzdržuje cesto? Delavci sami smo vedno po- magali, kolikor smo pač mogli, tudi v nadalje želimo sami pri- spevati svoj delež. Celo cesto bi si sami posipali, toda kako, ko ni tam ne peska in ne soli. Privatnega nakupa in prevoza peska si pa res ne moremo privoščiti, niti tega nismo dolžni. Upam, da to pismo ne bo naletelo na gluha ušesa. Franc Drobnič, Jablovec 10 Podlehnik Destrnik, 3. januar 1980 Jože Potočnik Jiršovci 47; Sre- čko Pukšič, Destrnik 2! Ludvik Kumer, Destrnik 33; Franc Lenart, Jiršovci 53; Štefan Lenart, Destr- nik 31; Franc Žmauc, Zasadi 14; Milan Burina, Janežovci 10 Marija Hameršak, Janežovski vrh 49; Ema Cuš, Dolič 35; l.eskovec, 3. januar 1980: Ida Teskač, Leskovec 5; Katarina Vidovič, Velika Varnica 79; Ger- čka Kozel, Skorišnjak 37; Janez Šmigoc, Mala Varnica 7; Jože Kmetec, Strmec 59; Jožefa Mlakar, Repišče 20; Marija Bani- ček, Skorišnjak 44; Lojzka Mihe- lač, beiovšek 27; Marija Bratu.šek, Mala Varnica 1; Marija Topo- lov ec, Zg. Leskovec 13; Jožefa Krajnc, Zg. Leskovec 5; Ludvik Krajnc, Berinjek 4; Cirkovce, 8. januarja 1980: Anton Pieteršek, Mihovce 20; oiavhu isiasinc. Drag. vas 33; Vik- tor Dolenc, Zg. Jablane 33; Ivan Pernat, Mihovce 58; Milan Lačen, Cirkovce 60/c Franjo Golenko, Trstenjakova 9; Jože Drevenšek Mihovce 48; Franc Trčko, Cirkov- ce 59| Štefan Hergan, Sp. Jablane 15; Ivan Kirbiš, Starošince l/a; Alojz Obreht, Starošince 13; Martin Golenko, Drag. vas 32; Janko Pihler, Šikole 44; Peter Petek, Starošince 5; Alojz Mlakar, Drag. vas 4/a; Anton Golenko, Drag. vas 32; Maksimiljan Fišer, Mihovce 38; Štefan Klasinc, Pleterje 31; Marjan Bukšek, Drag. vas 6; Stanko Zaje, Mihovce 54/a; Rozika Sagadin, Drag. vas 20; Jo- že Frangeš, Sp. Jablane 3; Stanko Fideršek, Cirkovce 33; Stanko l ah, Pongerce 15; Filip Pušaver, Cirkovce .^0 .Anton Kmetec Pon- gerce 21 Franc Peršuh, Mihovce 31; Kat ic ca Dobič, Mihovce 24; Vlarija Vivod, Zg. Jablane 27. Razno - razno v KS »Bratov Reš" v prvi polovici lanskega decembra je bila končno dograjena kanaliza- cija in kolektor vse do drugega betonskega mostu pri Podpečanovi hiši. Sreča ob naklonjenem vremenu je komunalcem uspelo delo dovršiti si- cer... Od Kazimirjeve (Oltjenove) hiše do transformatorske hišice navožen in razvaljan gramoz, odtod naprej samo gramoz navožen. Tako da je pot prehodna ter se je moč izogniti kotanjam in grebenom. Žal se je nehalo pri denarju, tako kanalizacija ni bila speljana do drugega glavnega kanalskega izliva pri Zormanovih (staretovih), obstaja pa upanje, da bo KS uspela to delo uvrstiti med prioritetne objekte v svo- jem finančnem proračunu. Zanima me naslednje: Zakaj se namerava ta pešpot asfaltirati? Zaradi udobja? Ali bi ne bilo lepše pot programoziti s sejanim peskom, seveda ob rednem vzdrževanju. Strugo potoka Grajena temeljito strojno snažiti nabrežje preorati, splani- rati, zasejati s travo, posaditi okrasno drevje in seveda redno travo po- kositi, drevje obrezovati. Jasno je, da je pač treba delati. Sem velika nasprotnica betona, asfalta, kjer se je temu moč izogniti. Ce pa mi kemiki, biokemiki, botaniki, agronomi, gozdarji zajamčijo, da je moč betonsko ali asfaltno površino uspešno s čemerkoli zasejati, se na- dejati žetve, sence, poletnega hladu, bom med prvimi navdušenci. Kje ste ljubitelji, varstveniki narave? Ne misliti samo na trenutno ugodje, na avto, pomislite na to, da mati narava tudi ni neizčrpna, pa ludi nafte bo lepega dne zmanjkalo. Danes nam je zemlja odveč, ne bo dolgo, ko jo bomo bridko iskali, vsako ped temeljito obdelali z golo roko, brez kmetijske mehanizacije, drzno trdim, kruh rasle na gnoju, ne na preprogi. Je la trditev neresna, neutemeljena? Komunalcem — TOZD za ceste bi bilo priporočati, da temeljito po- pravi betonski most, ker je vse skupaj podrto, traverza v hudourniku in sohe, in naj se iz struge odstrani, ker pri večji vodi občutno ovira odtok vode. Drugič bo govora v snažnem in onesnaženem okolju. Podpečanova ,,večni nergač" TEDNIK ~ ^^^ TELESNA KULTURA IN ŠPORT - 11 Ob polčasu v enotni slovenski nogometni ligi trener pete selekcije NK Drava Marjan l.enartič ugotavlja, da so moštva v glavnem i/enačena, izstopata le Mercator in Izola. V Dravi so z uvrstitvijo po jesenskem deli sicer zadovoljni, niso pa zadovoljni s številom osvojenih točk, saj jih od zadnjeuvrSčenega moštva loči le točka. Tri zmage v jesenskem delu so pravgotovo premalo. Med vzroke za takšno uvrstitev in bero točk uvrščajo zelo kratke priprave, ki so potekale le mesec dni. Prej namreč še ni bil potrjen tekmovalni sistem v slovenskem nogometu. Kljub napornemu razporedu treningov in pri- jateljskih srečanj, je časa za dob- ro pripravo bilo premalo, zraven tega pa so' igralski kader že takoj v začetku pestile poškodbe. Tako prvenstva niso začeli z ekipo, ki so jo uigravali v pripravljalnem obdobju, zlasti to velja za napad, ki je najmanj učinkovit v ligi. Trener je z disciplino in obnašanjem igralcev zadovoljen, čeprav brez kazni tudi ni šlo. Za prvo ekipo pete selekcije Drava je kandidiralo 19 igralcev. treninge pa jih je redno obiskovalo okrog tri četrtine. Zanimivo je omeniti da so le trije igralci odigrali vsa prvenstvena sre- čanja. I o so CioloD, Matič in F nieršič. Omenili smo že, da je obramba boljši del moštva. To bo razvidno ludi iz vrstnega reda, ki ga je Mar- jan Lenartič pripravil na os- osnovi svojih ocen prizadevnosti in obisku na treningih ter prikazanega na srečanjih (gre predvsem za izpoljevanje postav- ljenih nalog). Vrstni red je naslednji: Marko Matič (kapetan) 7,6, Srečko Golob 7,3, Samo Trlep, sledijo Selič, Franc Kmetec, Tement, Smigoc, Vrabl, Cuš, Radolič, Malek, Skok, Topolovec, Stajner, Kelenc, na ostalih mestih pa so igralci, ki so manj nastopali. V prihodnjem obdobju vadbe bo potrebno največ pozornosti nameniti napadu, zaključku napa- da in vključevanju veznih igralcev v napadalne akcije. Igralci Drave so s pripravami na spomladanski del tekmovanja pričeli v ponedeljek, ko so se zbrali na prvem treningu.Vendar so že pred tem vadili rekreacijsko v dvorani. Prvi del priprav, ki bo .trajal do 6. februarja, je namenjen izboljšanju splošne telesne vzdržljivosti. Igralci bodo vadili štirikrat tedensko in sicer v ponedeljek zunaj, v torek v dvorani, v četrtek v ptujskih toplicah in v petek na stadionu. Kljub snegu in hladnemu vremenu bodo vadili točno po pripravljenem programu, saj se je za spomladanski del tekmovanja potrebno z£lo dobro pripraviti. Z o/irom na izenačenost moštev ter i/redno majhne razlike do zadnjega mesta, se bo tudi v tekmovalnem obdobju potrebno pošteno potruditi, saj bo o izpadu verjetno odločala tudi razlika v zadetkih. To pa bo Drava glede na malo število doseženih zadetkov v jesenskem delu (le 8 za 8 točk) morala popravili. S prijateljskimi srečanji bo Drava pričela 6. februarja, ko bo gostovala v Krapini. Do začetka prvenstva trener načrtuje od 10 do 12 prijateljskih srečanj, tako da bodo lahko dobro pripravili tudi napadalni del moštva. Med moštvi, s katerimi se bodo Ptujčani srečali s pripravljalnem obdobju sta tudi selekciji Železničar iz Maribora in Šmartno. 1. kotar DRAVA PRIČELA Z VADBO ROKOMETAŠICE PP-DRAVA NABIRAJO IZKUŠNJE V zadnjem času seje malo porisalo o ptujskih rokometašicah. ki v tem obdonju nastopajo v Varaždinski zimski ligi. Končanje prvi krog tekmovanja, ki so ga uspešno zaključile, saj so na vrhu razpredelnice kjer imajo skupaj z Zrinskim iz Cakovca enako število točk. To ekipo .st) v nedeljo prepričljivo premagale z 12:6 (6:4) in to z dinamično in borbeno igro. Nedvomno .se v tem tekmovanju kali nova ekipa pod vodstvom trenerja Djuriča, ki mora do spomladanskega dela tekmova- nja vil. zvezni ligi biti pripravljena, da zamujeno nadoknadi in ostane v družbi najbolj.šiti. Ostala srečanja so se končala z naslednjimi izidi Drava:!vančica 16:6. I)rava:Podravka21:5. Koka:Drava 13:8^. Najuspešnejša strelka je Cernetova z 27 goli, Kmetec je dosegla 9 golov. Vičar in Mumlek po 6, Ivančič 4, Novak 3 ter Vršič in Lepej I. V nedeljo se pričnejo povratna .srečanja kjer Drava igra proti Ivančici v športni dvorani v Varaždinu. Razstava Šport včeraj, danes in jutri v razstavnem paviljonu Dušan Kveder v Ptuju je bila na ogled razsta- va pod nazivom Šport včeraj, danes in jutri, ki jo je telesnokulturna skup- nost občine Ptuj pripravila v počastitev pomembnih jubilejev. Otvoritev je bila 24. decembra, na njej pa je govoril predsednik zbora uporabnikov skupščine TKS Valter Pliberšek. Razstava je bila razdeljena v tri dele. Prvi del je bil namenjen zgodovinskemu prikazu v sliki in besedi razvoja telesne kulture na tem območju, v drugem delu pa so si obiskovalci, v večini mladi, lahko ogledali množico pokalov in priznanj, ki so jih osvojili športniki in športnice ter ekipe naših osnovnih telesnokulturnih organizacij. V teh delih smo pogre- šali več sistematičnosti in z besedo opisanih dosežkov in pomembnejših dogodkov. V tretjem delu pa smo si lahko ogledali prvo samostojno razstavo športne fotografije člana foto-kino kluba pri DPD Svoboda Bojana Rodeta. Rode je, čeprav mlad avtor, že v sedanjih delih dosegel zavidljivo raven umetniškega podajanja športa, zlasti dinamike. Pri tem se ne ozira na prikaz posameznih športnih panog, kar so mogoče mnogi pričakovali. Prav gotovo je bil ogled vseh treh delov razstave posebno doživetje, ogledali smo si in spoznali marsikaj, kar dosedaj verjetno nismo poznali. 1. kotar Z otvoritve razstave (foto KOSI) Pionirji iz Svetozareva na smučiščih bistriškega Pohorja v okviru že tradicionalnih izmenjav in prijateljskih vezi, ki trajajo že četrto leto, bo v času zimskih počitnic, letovalo na zimsko rekreacijskem središču občine Slovenska Bistrica, pri Treh kraljih, skupina dvajset pio- nirjev iz desetih šol in dva učitelja iz pobratene občine Svetozarevo, ki jim je to nagrada za dosežene učne in delovne uspehe v šoli. Pionirji iz občine Svetozarevo bodo letovali v bistriški občini od 16. do 30. januarja. Prvi dan se bodo seznanili z nekaterimi zgodovinskimi in turističnimi znamenitostmi občine ter z delovno organizacijo Steklo Slovenska Bistrica, sprejel pa jih bo tudi predsednik SO Slovenska Bistrica. Ker je med njimi največ takšnih, ki se bodo tokrat prvič srečali s smučarsko umetnostjo, bodo čas počitnic namenili prav spoznavanjem teh veščin. V času njihovega bivanja v planinskem domu .Anton Stuhec na bistriškem Pohorju bodo organizirali tudi več srečanj pionirjev bistriške občine z vrstniki iz Svetozareva. Se posebno velja to za učence šol iz Slovenske Bistrice, Poljčan in Oplotnice, ki so že pobrateni s šolami v svetozarevski občini. Ta srečanja bodo tudi priložnost, da uresničijo svoje želje po pobratenju še tri osnovne šole iz bistriške občine s šolami v občini Svetozarevo, kar želijo že letošnjem letu tudi uresničiti. Zadnje dni bivanja pionirjev iz občine Svetozarevo na Treh kraljih bodo z vrstniki iz 0§ Slovenska Bistrica organizirali skupni pohod na poslednje bojišče legendarnega Pohorskega bataljona na Treh žebljih in nato še do spominskega muzeja NOB na Osankarici, kjer se bodo seznanili z boji pohorskih partizanov. Pionirji občine Slovenska Bistrica bodo vrnili obisk svojim vrstnikom v času poletnih počitnic, ko bodo skupno z vrstniki iz občine Svetozarevo odšli na letovanje v njihovo letovišče v Petrovac na moru, v črnogorskem primorju. Viktor Horvat Strelci navdušili v čast 22. decembra, dneva JLA je bilo v Danilovgradu odprto prven- stvo vojnega področja Titograd, v vojaškem mnogoboju in strelstvu. Prek 150 tekmovalcev razvrščenih v sedem ekip se je tri dni borilo oziroma so tekmovali v strelstvu in vojaškem mnogoboju; oziroma v vojnih di.sciplinah, katerim se v JLA posveča velika pozornost. Kajti biti dober strelec in mnogobojec pomeni biti pripravljen vojak za uspešno izvajanje vsake postavljene naloge. V strelstvu, kot se je pričakovalo, so največ uspeha imeli Ljubljančani s 4377 krogi; ,,Avijatičar" je bil drugi s 4295 krogi; tretje mesto pa je pri- padlo ,,Nikšiču" z 4131 krogi. Strelci so tekmovali v treh disciplinah in tov streljanju s pištolo, polavtomatsko puško in avtomatsko puško. Vsa prva mesta pa so pripadla gostom tega tekmovanja, ekipi Ljublja- ne. Najboljši v streljanju s pištolo je bil Ptujčan SLAVKO IVANOVlC z doseženimi 502 krogi. Pri streljanju iz polavtomatske puške pa Aleksander Mihajlovič z 256 krogi. Kot verno je ekipa Ljubljanskega armijskega področja v Somboru na 32. športnem prvenstvu JLA dosegla odlične rezultate in odlična mesta. B. Zupanič Med odmorom športne sezone Dnevno in tedensko časopisje ter športna poročila na radiu in televiziji so bila in so še okrog novega leta polna analiz in objav rezultatov preteklega leta. V našem primeru, torej športnem življenju v ptujski občini, niso potrebne analize nastopov in prestopov v prvih zveznih ligah ali celo v mednarodnih razmerah. V zadnjem času se z izjemo tekmo- valcev iz takoimenovanih tehni- čnih športov redki naši športniki in športnice uvrščajo v jugoslo- vanski vrh ali na mednarodna tekmovanja. Tako nam ni po- trebno tarnati nad tem, da kdo naših športnikov ni prišel v ožji izbor za najrazličnej.še športnike in športnice leta. Kljub temu pa ne bi bilo odveč, če bi tudi mi izbrali najuspešnej.še in jih predstavili javnosti. Pravgotovo bi se jim na ta način delno oddolžili za vložene napore, samoodpovedovanja in uspešne nastope. No, če jih nismo izbrali v preteklem letu, zakaj bi jih tudi letos. V vrh jugoslovanskega športa .so tudi v pretekli sezoni posegli predstavniki tehničnih športov. Med njimi moramo omeniti le- talske modelarje in motorne pi- lote aerokluba Ptuj.zraven njih pa tudi motokrosiste AMD Ptuj. Med jugoslovanskim in sloven- skim vrhom smo v ženskem ro- kometu. čeprav gledano le z vidi- ka ranga tekmovanja in ne toliko po tekmovalnih dosežkih. V republiških tekmovanjih smo vrhu najbližji v ženskem namiz- nem tenisu, motokrosu. strelja- nju, atletiki, šahu. V srednji razred pa bi lahko uvrstili karting. no- gomet in tudi košarko. Seveda gre tu v večini primerov za članske ekipe in posameznike, ker so nji- hovi nastopi običajno najbolj za- nimivi za širšo javnost. S tem pa nikakor ne gre zapostavljati dru- gih kategorij. Vendar vseh špo- rtnih panog ne gre metati v isti koš. čeprav to preradi počenjamo. Težje je namreč do.seči republiški vrh na primer v atletiki kot pa v kartingu. ker je velika razlika v številu tekmovalcev in tudi kvali- teti. To omenjamo le kot primer- javo. 1^0 obsegu finančnih sredstev, ki jih za telesno kulturo name- njamo v ptujski občini, smo na republiškem repu. po dejavnosti pa blizu vrha. Ta prevelik razko- rak kaže na to. da smo s čistim amaterskim delom za obstoječe pogoje veliko dosegli. Vendar bi lahko z našo večjo zavzetostjo in na področju selektivnega dela in še zlasti na rekreativnem podro- čju. torej vključevanju širokega kroga vseh starostnih kategorij občanov in delovnih ljudi. O te- žavah, kadrovskih, finančnih in z o bj e k t i t e r p ros to r i, s mo že več k ra t pisali in pravgotovo bomo še. Tokrat želim pisati o dveh po- dročjih. ki sta sestavni del dela na telesnokulturnem podrt)čju. prvo zlasti v športno-tekmovalnem sistemu. Po številu gledalcev na sre- čanjih naših ekip lahko ocenjuje- mo, da naši občani z uspehi in tekmovalnimi dosežki niso zado- voljna gledalce privlači samo kvaliteta. pt)tem bo to že držalo. Razlogov za takšno nezadovol- jstvo, morda bi temu lahko rekli Kar nezainteresiranost, je pra- vgotovo več. Mednje sodijo kva- liteta m tekmovalni uspehi, kijih v pričakovani meri nismo in mo- goče tudi ne moremo doseči, ivoje pa je pridala tudi televizija, saj SI na malih ekranih lahko vsak teden ogledamo nekaj za naše razmere zelo kvalitetnih srečanj v različnih športnih panogah. Zakaj bi potemtakem izgubljali čas na, za nas. nepomembnih drugoliga- ških ali republiških srečanjih! S stališča želje po ogledu vrhun- skega dosežka ali zmage v zvezni ligi je to dokaj razumljivo, ne bi pa smelo biti osnova in pravilo za obisk srečanj in prireditev v ni- žjem rangu tekmovanja. Po naših izkušnjah je med razlogi za slab obisk tudi preslabo poznavanje športnih panog. Morda boste ob prebiranju te trditve mnogi poskočili, saj ja fX)znamo vse ali pa vsaj večino najboljših in najkvalitetnejših športnikov in večino javnosti skritih ali pa odkritih zakulisnih iger in spletk. Verjetno res, vendar to še ne pomeni, da poznamo športno panogo in na primer pravila igre. Od tu tudi večina navijaških, včasih prav nesramnih m škrnJljiv ih izpadov ob s(xlniških odločitvah. Fno je navijanje, drugo pa izživljanje. Tudi na in ob naših športnih igriščih se to pri- merja, čeprav v veliko manjši meri kot na večjih prireditvah (večjih včasih le po nazivu). Če bi športne panoge, pa ne samo nogomet, rokomet ali košarko, bolje po- znali. potem bi bil obisk prireditev tudi v naši občini verjetno veliko boljši, zraven tega pa tudi užitek ob gledanju veliko večji. V.saka ekipa in sleherni tek- movalec si na športni prireditvi želi čimveč gledalcev, tudi v naši občini. Tako bi tudi naše športnice in športniki dobili delno priznanje in vzpodbudo za prihodnje delo v skromnih pogojih. Mogočejemed razlogi za slab obisk tudi vstop- n na za manjšino je mogoče res. /a vcuno pa nikakor ni previsoka. težav z de- t'"'' '-■igarete. čTn L ' -^re- X m v ptujski van, tV udejstvo- pripravljenost m zdravje. Po tej P a . M, lahko vzorniki nam fri n.sim otrokom. Ogled športne prireditve naj bo starejšim vz- podbuda. da se pričnejo ukvarjati s telesnokulturno dejavnostjo, čeprav rekreativno, za mlade pa naj bo vzpodbuda, da se vključijo v vadbo, saj nam športnih panog v ptujski občini ne manjka, pravijo, da jih je celo preveč. Po izkušnjah in udeležbi starejših v rekreativni dejavnosti lahko sklepamo, da je veliko takšnih, kijimje do športne dejavnosti kaj malo. praktično nič. Vendar naj to ne pomeni tudi za na.še otroke, v največji meri je to odvisno od nas. Zato pa ne pre- .seneča velik osip pri prehodu športnika iz nižjih v višje. starejšCj kategorije selekcijskega sistemai' ali če hočete, od pionirskih do članskih vrst. To, da mlade privlači vse tisto, kjer ni potrebno veliko naporov, je res, vendar kdo jih je tega na- ijčil? Nič ne pride samo po sebi, tako tudi prekinitev vadbe ne. Vendar posamezniki tega ne bomo uspeli spremeniti, tako bi se morala odločiti večina. Naša pa- sivnost do športa in rekreacije pa te večine ne zagotavlja. Tudi tuje eden razlogov za slabše tekmo- valne dosežke, saj ekipe »zorijo« več let. osip in prenehanje vadbe pa to prekinja in zmanjšuje uspešnost vaditeljevega dela. Veliko je takšnih težav, ki pa bi jih s skupnimi napori in zlasti so delovanjem lahko uspešno odpravljali. Naj tako ves naš in- teres ne bo usmerjen v trenutno doseganje ali gledanje vrhunskih rezultatov, temveč v čimvečje vključevanje širokega kroga de- lovnih ljudi in občanov v tele- snokulturjio aktivnost. Na to pa radi pozabljamo. Velikokrat govorimo o kad- rovskih težavah, tudi v telesni kulturi. Tu običajno mislimo na strokovni kader. Tokrat pa nekaj besed o nič manjšem kadrovskem problemu, ki ga večina osnovnih telesnokulturnih organizacij zelo dobro pozna in občuti. Pozabiti namreč ne smemo na tiste občane, ki se v klubih. OTKO, trudijo, da imajo naši športniki in športnice (naši otroci) v okviru možnosti čimboljše pogoje za vadbo in tekmovanja. Vendar je takšnih športnih zanesenjakov veliko premalo. Gre namreč za vodstva, čeprav ne gre zanemarjati po- manjkanja vaditeljev. Sedaj ob pomanjkanju funkcionarjev (čeprav jih je na papirju veliko) veliko organizacijskega opravijo vaditelji in trenerji, kar pravgo- tovo zmanjšuje kvaliteto njiho- vega pedagoškega, športnega deta. Nič ne bo novega če zapišemo, da je veliko težav pri .sestavi vo- dstva. v katerem bodo aktivni vsi člani in ne le posamezniki. Tako je težko dobiti predsednika kluba ali organizacije, da o sekretarjih in blagajnikih niti ne govorimo. Z našim večjim sodelovanjem bi kvaliteto dela lahko zelo izbo- ljšali. Pričakujemo večjo pomoč od nekdanjih .športnikov in špo- rtnic. ki se sedaj držijo preveč ob strani (vse priznanje delovnim izjemam!) in se v opravljanje teh družbeno pomembnih nalog ne vključujejo. Vsi športni do.sežki in rezultati niso odvisni samo od vaditeljev in športnikov, tudi organizacijsko delo je zelo po- membno. Zato se moramo veliko bolj kot doslej vključevati v delo o.snovnih telesnokulturnih organizacij, kot vaditelji ali pa kot športni funkcionarji. V odmoru športne sezone razmislimo tudi o tem! 1. kotar Zagnano na krosu — bo tako tudi v zrelih letih? Manj zmag — veliko manj gledalcev Del rekreacije je tudi pikado 12 - NASI DOPISNIKI 17. januar 1980 - TBUMfK \()J\M NA NAŠI ŠOl I V ponedeljek, 17. decembra so nas obiskali vojaki. 7 njimi smo se zapletli v zanimiv pogovor. Vojak nam je razkazal tudi puško. O NOB nam je pripovedovala tovari- šica Fanika. Nazadnje so omenili, da bomo tudi dekleta hodile k vojakom. Ob slovesu smo jim pionirke izročile šopke. Kot predsednica šole sem se jim /ahvahla za obisk in jim čestitala k prazniku — dnevu JLA. Edita Kostanjevec, OŠ Vitomarci MOJ OČKA VOJAK Tudi moj očka je bil vojak. Vojaški rok je služil v Vinkovcih. Tam je bil 15 mesecev. Tam je dobil vojtaško uniformo. Naučil se je ravnati z orožjem. Bil je med najboljšimi strelci. Pripravil se je, da bo lahko branil svojo domovino, če bo treba. 7 njim so bili tudi mladi fantje. Ko je bil potres v Vinkovcih so vojaki poma- gali odstranjevati ruševine. V jeseni so pomagali pri pospravljanju koruze. 22. decembra so tudi imeli praznik. Ko bom velik, bom tudi jaz vojak. Andrej Soršak, 3. r. I.ovrenc na Dravskem polju Siy^:ČANJK s PRKDSTAVNIKl V ponedeljek, 17. 12. 1979 so nas obiskali predstavniki JLA, 7veze borcev in Krajevne skupnosti, da bi skupno proslavili dan JLA. Sreča- nje je bilo v prostorih OŠ Videm, kjer so člani likovnega krožka pripravili razstavo likovnih izdel- kov in knjižnih del, ki prikazujejo dogodke iz NOB. Predstavnike je pozdravil ravnatelj šole, tovariš Levstik Franjo,. kuhurni program pa so pripravili učenci osmih razre- dov. Učenka osmega razreda. Čeh Branka je prebrala svojo pesem in zanjo dobila knjižno nagrado. Prav tako je dobila knjižno nagrado Andreja Galun, učenka 6. b razre- da, za najboljši likovni izdelek. Na vprašanje, kako je bilo med NOB, nam je predstavnik Zveze borcev pripovedoval o delovanju KP pred vojno in med njo. Sam je bil njen član — še pred vojno, med vojno pa je bil vključen tudi v OF. Povedal nam je o peti koloni, ki je delovala v Ptuju in okolici. Govoril nam je o nemškem terorju in prega- njanju naših ljudi. Tudi njegova pot se je končala v ptujskih zapo- rih, od koder so ga poslali v mari- borske, od tam pa so ga poslali v Dachau. Predstavniki JLA so nato odgo- varjali na vprašanja učencev. Dekleta je zanimalo, če bodo tudi ona služila vojaški rok. Lahko smo spoznali, kako poteka v kasarni vojaku dan in še drugo. Srečanje je bilo prisrčno in si jih želimo še več. Člani literarno — dopisniškega krožka, OŠ Videm pri Ptuju OBRAMBNA PRIPRAVLJE- NOST — POROK ZA MIR 22. decembra je praznovala naša vojska svoj praznik. Na vojašnicah so zaplapolale zastave. Naši vojaki so dali zaobljubo. Branili bodo pridobljeno svobodo. Vedno bodo pripravljeni na straži. Tudi drugi državljani naše Jugo- . slavije ne smemo pozabiti, da smo težko pridobili svobodo. Vsaka hiša, vasi, mesta, gozd, polje, reka mora biti pripravljena na obrambo naše domovine, kar bo porok za mir! Dolenc Metka 3. razred Lovrenc na Dr. polju MLADOSTNI SPOMINI MOJE- GA OČETA Bila je huda zima. Sneg je bil visok pol metra. Starejši se ga niso prav nič razveselili, zato pa so se ga tembolj otroci. Vračal sem se iz šole. Bilo je že pozno. Oče me je vprašal: ,,Kje si se tako dolgo mudil?" Povedal sem po resnici: ,,Učitelj me je zadržal, ker nisem imel domače naloge." Oče se je razjezil in dejal: ,,Za kazen ti bom skril smuči. To zimo se že ne boš več smučal. Da mi ne greš ven, dokler se z materjo ne vrneva domov." Potem sta z materjo odšla. Stopil sem k oknu in zagledal otroke, ki so se veselili na snegu. Nisem se mogel upreti skušnjavi, zato sem pobegnil ven. Vsi otroci so imeli smuči ali sanke, le jaz sem bil brez vsega. Pa sem si omislil: naredil si bom smuči. Zbežal sem v drvarnico in poiskal dve dolgi deski. Na vsaki deski sem zavil konec, da se ne bi zatikalo, kadar se bom peljal po bregu navzdol. Noge sem si pritrdil z vrvjo, ki sem jo vzel v hlevu. Za palice sem imel dve dolgi prekli, ki ju je mati rabila na vrtu. Smuči sem še namazal s svinjsko mastjo, da so bolj drsele. Hitro sem se pridružil veselim otrokom in se spustil po bregu. Kako je bilo lepol Spustil sem se drugič, tretjič, četrtič.... Čas je tekel in jelo se je mračiti. Medtem sta se vrnila oče in mati. „Janez, Janez, Janez!" sem zaslišal očetov glas, ki ni obetal nič dobrega. Brž sem skril nove smuči in odhitel domov. IX^ma sem prejel ploho trdih bf-^sed in udarce, ker nisem ubogal. Bolelo je, toda ob spominu na zim- sko veselje sem kaj kmalu pozabil na bolečine. Milena Tu.šak, 7. b KO SE PREPIRA l A BKAIA Ne vem, kaj mi je bilo tistega dne. Bil sem posebno razdražljiv in vse mi je šlo na živce. Obregal sem se v vsako stvar in vse obgodrnjal. V sobo je pridrvel brat Damijan. ,,Kaj pa tako divjaš?" sem se zadri. ,,Kaj pa to tebe briga!" mi je ' odbrusil. •Mera je bila polna. Da bi ga natreskal, nisem imel pravega vzro- ka, toda v trenutku sem se spomnil, da mi še ni vrnil trikotnika. Vnel se je prepir. ,,Kje je moj trikotnik? Takoj mi ga vrni. Še enkrat se dotakni mojih reči, pa boš videl, kaj se bo zgodilo!" sem vpil. ,,Misliš, da sem tako neumen, da ne vem, da je trikotnik moj? Poznam ga po zarezi na stranici. Ti si svojega izgubil, scxlaj bi si pa rad prilastil mojega. Ne dam ti ga!" se je drl brat. Ni še utegnil končad stavka, žeje dobil klofuto. Ker mi ni ostal dolžan, sva se stepla. Kmalu je Damijan zakričal: ,,Kri, mamica, poglej, do krvi me je obdelal." Kričal je kot jesihar, kri pa je tekla kot v turški vojski. ,,Kaj pa-imata? Dajtamir,"seje slišalo iz kuhinje. ,,Naj mi vrne trikotnik," sem zahteval. ,,Nimam njegovega trikotnika," je stokal brat. ,,Kaj vaju ni sram, da se prepi- rata za prazen nič? Tu imata denar pa hitro vsak po svoj trikotnik, da bo mir," je rekla mamica. Na poti v trgovino sva se spet prepirala in kdo ve, kako bi se zopet končalo, če ne bi za nama pripeljal avtomobil in močno zatro- bil, ker sva hodila po sredini ceste. Ko sem odhajal iz trgovine, sem razmišljal: ,,Je bilo to potrebno?" Spoznal sem, da sem naredil mnogo hrupa za prazen nič. Daniel Bračič, 8. a OŠ Franc Belšak Gorišnica VOJAKI — VARUHI NAŠE DOMOVINE Večkrat jih gledam, ko se peljejo mimo mojega doma na vežbe v Apače. Tam se učijo stre- ljati in podobne veščine. Če jim pomaham, mi vsi veselo pomahajo nazaj. So zelo prijazjii fantje, saj sc učijo braniti našo domovino. Njihova naloga pa ni samo strelja- nje. Pomagajo tudi pri vseh nesre- čah, ki zadenejo naše ljudi. To so potresi, pož^iri, povndnji in podo- bno. Vojaki so vedno prvi. Čez par dni bodo praznovali. Takrat jim bomo predvsem mi pionirji, ki smo tudi ,,Titovi vojaki", iskreno čestitali. Adela Pi.slak, 2. razred OŠ Lovrenc na Dravskem polju N AM OP PRED NABORNIKI Pred tedni je skupma mladin- cev in pionirjev na.še šole obiskala nabornike v domu JLA. Naborniki so imeii pred odhodom v armado predavanja o obrambi na.še domo- vine, seznanjeni so bili tudi z voja- škimi predpisi. Vsak je dobil od predstavnikov občinske mladinske konference redeč nagelj in značko ZSM. Nageljne in značke so fan- tom pripenjala tri dekleta z naše šole. Za nabornike smo tudi izvedli krajši kulturni program. Po videzu sem prepoznala neka- tere fante. Spomnila sem se, kako so se drzno vozarili z mopedi. Vsak dan sem jih tudi videla, kako so odhajali proti avtobusni postaji in potem z avtobusom v šolo v Maribor. Kadar sem šla v kino, sem jih videla postajati pred di- skom s cigareto v ustih, več jih je nosilo uniforme MDB, kadar so na igrišču igrali nogomet, so nas večkrat spodili vstran, češ da ,,mularija" nima tam kaj iskati. Sedaj pa smo ravno mi ,,mu- larija", nastopali pred njimi z odlomki iz Filipičeve pesnitve z na- slovom Pohorski bataljon. Ko smo se postavili na oder, so nas sprejeli s precej čudnimi glasovi in pogledi. Toda mi smo se resno poglobili v recitacijo in fantje so se tudi sča- soma^^resnili. Sledile so partizan- ske pesmi na harmoniki. Program pa smo zaključili z recitacijo ,,Na planincah luštno biti." Fante je začela stvar zanimati. Začeli so nam ploskati in gledati na nas kot na mladince. Nazadnje smo skupaj gledali vojaški film o manevrih. Zdi se mi, daje bila fantom najbolj všeč zaključna pesmica iz naše recitacije: Ko dečki greste zdaj v armado, tam ne bo vse za zabavo. Veliko vaj bo na terenu in pouka za mladince prave to ni muka. V mislih bomo z vami tudi mi, saj armada, to smo vsi. Jolanda Šamperl, 8. razred, OŠ F. Osojni k NNNP Letošnje leto je potekala obram- bna akcija pod geslom NNNP. To je zelo važna ugotovitev. Med poukom te lahko preseneti tovariš učiteljs s slabo oceno. Če pa si pri košarki nepazljiv, te lahko prese- neti nasprotnik z zadetkom v koš. Pri krosu pa te lahko preseneti tekmovalec, ki je ves čas zaostajal, proti krosu proge pa te prehiti in osvoji prvo mesto. Še bi lahko na- števali. Jaz pa sebe zamišljam kot komandir s svojo enoto. Nahajamo se na pohodu mimo go- zdov, gričev skal. Vojaki se ži- vahno pogovarjajo, šalijo, tiho pojejo, eden si celo zvija cigareto, drugi pa odpirajo čutare. Sliši se pa tudi rožljanje orožja. Ugo- tovim, da tako ne more bili. Pomislim na posledice. Ukažem: ,,Levo krilo naprej, smer gozd!" Zberem jih na gozdni jasi in jih poučim o obnašanju na vojnem pohodu. Sem nekoliko jezen ker sem jim to že večkrat razlagal. Po- sebej opominjam opazovalce neba, kajti sovražniova letala so v zale- dju največja nevarnost. Opozar- jam, da mora vsak vojak sproti opazovati okolico, kje bi našel kritje — v jarku, ob cesti, ob kak- šnem zidu, drevesu, kotanji in še kjer. Ker pa kolona stopa dalje, je treba vedno znova iskali možnosti za kritje. Letala se lahko naenkrat pojavijo. Po teh opozorilih nadaljujemo pohod. Vojaki po- stanejo neresni. ZakliČem: Zračna nevarnost — vazduh Vojaki se v najkrajšem času razpr- šijo, poiščejo kritje in poležejo po tleh. Razumljivo pa je, da vsak ne more najti najboljšega kritja. Med grmovjem in travo ni skoraj nič videli, razen mogoče tu in tam blesk orožja ali čelade. Zadovoljen zakličem, da je nevarnost minila. Od vseh strani prihitijo vojaki ter se spet postavijo v kolono. Izdam povelje za nadaljevanje pohoda. Vojaki sedaj opazujejo okolico na» vsakem koraku. Najboljše je, če te opazi sovražnik prvi. Ivo Robin, 7. raz., OŠ F. Osojnik POSTALI SMO PIONIRJI 28. novembra smo okrasili razred z zastavami. V šoli smo imeli proslavo ob pol dvanajstih. Medtem so nam pripravili slav- nostno malico. Iz oranž so bili narejeni pionirji. V dvorani na Bregu smo postali pionirji. Na oder smo šli s tor- bami. Nastopili smo s pesmico: V prvi razred hodimo, na hrbtu torbe nosimo. Zapeli smo še: Srnica mala. Ko si srečen. Ko bom velik. Slovenski pionirji in Majhni smo še. Ko smo ponovili pionirsko zao- bljubo, smo pozdravili: Za domo- vino s Titom naprej! Poznam pionirsko zastavo. Dobili smo rdeče rutice, značke, kapice, knji- go in pionirsko izkaznico. Pionir mora biti priden in ubogati starše. Tudi starši so bili na proslavi. Tega dne ne bom pozabila. Marjetka Pristovnik, 1. r. OŠ Majšperk MOJ ATI — VOJAK Večkrat razmišljam o vojakih, ki so se borili med NOV. To so bili partizani, zdaj pa imamo vojake, ki so vedno pripravljeni braniti našo domovino. Imamo tudi graničarje, zeleno stražo, ki straži naše meje, da nas ne bi presenetili sovražniki. Tudi morje stražijo, saj je naša vojna morna- rica dobro oborožena. Moj dedek je bil v vojni morna- rici v Šibeniku. Tri leta je bil mor- nar. Spominjam se alijevega pripove- dovanja: ,,Bil sem pri vojakih v Bosni in Hercegovini v Sarajevu. Takrat je trajal vojaški rok osem- najst mesecev. V ,,naši"vojašnici je vladala zelo stroga disciplina. Vstajali smo ob pol sedmih. Najprej smo pospravili postelje, nato smo zajirkovali. Po zajtrku smo imeli telesno vzgojo. Igrali smo košarko, odbojko, nogomet in vadili na orodju. Zvečer smo imeli dve uri prostega časa. Takrat stilo se zabavah, brali knjige in časopise, pisali pisma domačim ali sc dolgočasili. Tudi na sprehod v mesto smo lahko šh, le vrniti smo se morali pravočasno. Spoznal sem mnogo prijateljev iz vseh krajev Jugoslavije. V vojašnici smo govo- rili le hrvatsko, pisali pa smo v cirilici. Nekateri moji tovariši so bili veseli, drugi žalostni, otožni. 7e zjutraj smo se odpeljali s kamionom proti gozdovom, ki so bili kar precej oddaljeni. Vozniki so zapeljali po cesti v gozd, kjer smo skrili kamione. Nato smo pohiteli na travnik, kjer so že bila postavljena pol me- tra visoka debla, v katera smo streljali. Na njih so bili z oljno barvo narisani rdeči krogi. Po tej vaji smo tekmovali, katera skupina bo prej postavila šotor. Ko smo uspešno opravili vse naloge, smo zakurili ogenj. Ob njem smo oči.slili orožje. Pozno zvečer smo se vrnili v vojašnico. Bili smo tako izmučeni, da smo brez večerje zaspali. Takšno je življenje vojaka", je ali končal pripovedovanje. Tatjana Korošec, 6. a razred. ZA KAKŠNO ME IMAJO Mogoče mislijo, da sem malo čez les. Tudi sama ne vem, če sem pri pravi. Nisem preveč suha, prej debela. Če me samo pogledajo, jim je slabo. Se ne sekiram, ker mi je vseeno, kaj si kdo misli o meni. Nisem odlična učenka in ne preveč bistrega razuma. Kregam se s sošolkami in počnem vse mogoče. Nimam najboljše prija- teljice. Naj vam opišem dogodek. Zijala sem skozi okno. Bilo je sončno julrch K meni je prišla sošolka in zaklicala: „Umakni svojo debelo zadnjico, da pridem do okna!" Sebe poglej, kakšna si", sem ji odvrnila ravnodušno. ,,Takšna krogla nisem kot ti, da veš!" ,,To že dolgo vem!" No, potem se pa umakni!" je zaklicala vsa jezna. ,,Tega filma pa ne boš gledala!" sem ji odgovorila. Počasi se je odzibala in si mislila kaj vem kakšne stvari o meni. Jasmina Ivezič, OŠ Olga Meglič, Ptuj SNEŽINKA Majhna snežinka, je iz oblaka vzletela, proti zemlji poletela, na okno k deklici priletela. Deklica roko stegnila, snežinko med prste ulovila. Saj je prvi snežec prihajat na oknu se poigraval. Snežinka se je stalila, v kapljo se spremenila. Deklica roko odtegnila, in žalostno okno zaklenila. Bernardka Kos 5. raz. OŠ Trnovska vas SREČNO NOVO LETO Srečno novo leto si želimo vsi, ki se imamo radi za vse večne dni. Nocoj se bomo veselili si darila poklonili bomo vriskali in peli pili, jedli sladkosnedi. Zjutraj dolgo bomo spali v sanjah daleč se peljali. Oblak miru povsod razpeli. Vsemu svetu srečo zaželeli. Nataša Sprah, 5. raz. OŠ Olga Meglič Ptuj BOLEČA OBTOŽBA Majda in Nada sta sošolki in ludi dobri prijateljici. Nekega dne je Majda pogre.šala svoje nalivno pero. Ni vedela, ali ga ji je kdo ukradel ali pa ga je izgubila. Ko sta s prijateljico Nado skupaj pisali domačo nalogo, je opazila, da ima le-ta enako pero in zazdelo se ji je, da je njeno. Majda: Nada, ali je to tvoje pero? Nada: Seveda. Pred kratkim sem ga dobila. Ali ga še nisi opazila? Zakaj sprašuješ? Majda: Veš, Nada, svoje nalivno pero pogrešam. Zdi se mi, da je to moje. Nada: Kaj, obtožuješ me, da sem ti ukradla pero!? Majda: Nisem rekla, da si mi ga ukradla, toda to pero je moje. Nada: Ne in ne. V sobo je prišla Irena, .Majdina sestra, ki je tudi segla v pogo- vor. Irena: Majda, ali ni to listo pero, ki ga pogrešaš? Nada: To je moje pero. Jaz nisem latica, da vesla. Sram vaju bodi, ker me po krivem obtožujeta! Irena: To je .Majdino pero. Majda: Zakaj tajiš, Nada? Nada: Ker mi ne verjameš, grem. Pero pa lahko kar obdržiš, če si tako prepričana, da je tvoje. Majda: Ne maram ga. Ukradenega peresa nočem več imeti. Nada: Nikoli še nisem kradla in tudi tokrat ne, da veš. Irena: Ti si ga vzela. Da te ni sram! Nada: Nikoli več ne bom govorila s tabo, Majda. Krivica je preveč boleča. Majda in Nada sta se razšli. Nju- nega prijateljstva je bilo konec. Nekega dne je Majda pospravljala svojo sobo in našla pogre.šano pero. Spoznala je, da je prijateljici storila krivico. Premagala je svoj ponos, odšla k Nadi in se ji opravi- čila. Nada ji je odpustila, toda ostal je priokus bolečine. Darinka Vojsk, 8.b OŠ Franc Belšak Gorišnica ZIDARJI Zidarji delajo težko, trudijo se za hišico. Delo jih krepi, bistri um, daje novih moči. A tisti lenuhi in požeruhi, ki delo jim nič ne diši ostali bodo brez pameti in moči. Maja Kostajnšek 5. r. OS Olga Meglič KURIR NA POTI Letala letijo, letijo nad kurirjem bobnijo, mu srce plašijo. Kurir po gozdu teka, zavetje mu je smreka in njena obleka. Kurir skozi drn in strn, granate nad njim, on uteče njim. Mladi junak sporočilo preda, komandant ga objame pohvali ga. Milica Vidovič, 6. r. OS Olga Meglič TITOVI VOJAKI BRANIJO NAŠE MEJE Dolžnost vseh jugoslovanskih fantov je, da odslužijo vojaški rok. Med služenjem roka se vojaki urijo v raznih vojaških veščinah. Naša ljudska armada je v stalni pripravljenosti za obrambo naše domovine. Jugoslovanska ljudska armada je sestavljena iz več rodov. To so mornarica, letalstvo in kopenska vojska. Dolžnost kopenskih enot je, da branijo naše meje na kop- nem. Vojaki morajo biti zdravi fantje. Imeti morajo mnogo kon- dicije. Udrijo se v veščinah streljanja, plezanja preko ovir in še mnogih drugih. V vojašnicah vlada stroga disciplina. S tem pa ni rečeno, da vojaki nimajo nič pro- stega časa. O, imajo ga! Eni ga izkoristijo take , drugi drugače, tretji gredo v mesto, v kino, si ogledujejo zgodovinske spomeni- ke. Med prostim časom jih mnogo gre na igrišča pred vojašnico in tam tekmujejo v nogometu, roko- metu, košarki..... Ob dnevih, ko ni urjenja, obiskujejo nekateri predavanja o orožju, vojni in o marsičem drugem. Nekateri hodijo na tečaje, da bi osvojili višje čine. V Slovenijo prihajajo vojaki iz vse Jugoslavije. Spočetka jim jezik dela nekoliko težav, vendar so tudi te sčasoma premagane. Moški, ki so vojaški rok odslužili, pa hodijo vsako leto na orožne vaje, tako da so tudi oni v stalni pripravljenosti za obrambo svoje domovine. O teh stvareh razmišljamo zlasti ob dnevu JLA — 22. decembru, kajti na ta dan pred 38 let je bila pod vodstvom maršala Tita ustano- vljena prva proletarska brigada. Karmen Štebih, 6. a, OŠ Olga Meglič I.OVEC JE PRIPOVEDOVAL O ŽIVALIH LOVEC JE PRIŠEL NA OBISK V NAŠ RAZRED. LOVEC JE DOMA V MAJŠPERKU. IMA ZELENO OBLEKO. IME MU JE MILAN, PIŠE SE KOGOVŠEK. IMEL JE PUŠKO. PRIPOVEDO- VAL JE O ŽIVALIH. POKAZAL JE KNJIGE. PUŠKO JE IMEL PRAZNO. ZA PASOM JE IMEL METKE. LOVCI STRELJAJO DIVJAD. MARIJICA KLARIČ, 1. r. OŠ MAJŠPERK OZDRAVELA SEM V sredo seni zamudila, ker sem bila bolna. Ko sem prišla v razred so bili vsi veseli, ker sem ozdravela. Potem smo vadili nastop. Sli smo v telovadnico, tudi drugi razredi so bili tam. Marje- tka, Gorazd in jaz smo povedah pesmico: Republika je naša zlata mati. Ko se je končala proslava v telovadnici, smo imeh kosilo. Vesna Hromiš, 1. r. OŠ Majšperk Za domovino s Titom naprej! Foto: L. Cajnko TEDNIK - 17. januar 1980 TELESNA KULTURA IN ŠPORT - 13 V Ptuju odloČila zadnja serija Letošnjega turnirja republik in pokrajin Bratstvo — Enotnost v streljanju s standardnim zrači- nim orožjem, kije bil 12. in 13. januarja v Ptuju, se je udeležilo 126 tekmovalk in tekmovalcev vseh starostnih kategorij. Skupaj je nastopilo 38 ekip iz vseh socialističnih republik in sociali- stične avtonomne pokrajine Voj- vodine. Karakteristika tekmova- nja so odlični rezultati, izenače- nost ekip in odlična organizacija. Prehodni pokal turnirja je osvoji- la ekipa SR Srbije, ki je bila od ekipe SAP Vojvodine boljša zaradi boljše zadnje serije stre- lov. Svečana otvoritev prireditve je bila v soboto zjutraj v športni dvorani. Zbrane strelke, strelce, sodnike, predstavnike strelskih zvez ter družbenopolitičnega in gospodarskega življenja ptujske občine in regije, je najprej nago- voril podpredsednik Strelske zve- ze Jugoslavije in predsednik Strelske zveze Slovenije Kostja Bizjak. Predstavil je tradicionalni turnir republik in pokrajin, f>o- hvalil razumevanje občanov in delovnih ljudi za strelstvo ter organizatorjem in tekmovalcem zaželel veliko uspeha. Za tem je prevzel besedo predsednik Skup- ščine občine Ptuj dr. Cveto Doplihar, ki je v imenu pokrovi- telja, družbenopolitičnih organi- zacij ter delovnih ljudi in obča- nov ptujske občine zaželel vsem gostom prijetno bivanje, dobro počutje in uspešen tekmovalni nastop ter tekmovanje odprl. Otvoritvervo svečanost so s prisrčnim in izredno toplo spreje- tim programom zaključili mladi folkloristi iz Markovec. TEKMOVALNI DEL Po otvoritveni slovesnosti se je tekmovanje pričelo. Potekalo je na zelo dobro pripravljenem pokritem strelišču, na katerem so imeli nastopajoči odlične pogoje za doseganje vrhunskih rezulta- tov. Doseženo je to tudi potrdilo. Po prvem dnevu je bila v vodstvu reprezentanca Srbije pred Vojvodino, obe pa sta imeli po 18 točk. Sledile so Bosna in Hercegovina. Hrvatska, Sloveni- ja, Orna gora in Makedonija. Do odločitve o prvem mestu, čeprav je bila večina disciplin na spore- du že v soboto, je moralo priti v nedeljo. Mnogi nismo pričakova- li. da bo takšna izenačenost, zlasti v boju za prvo mesto. Po končanem tekmovanju so sodni- ki namreč morali prešteti zadetke zadnje serije, kar je dalo končne- ga zmagovalca. Tekmovalke in tekmovalci so se pomerili v streljanju s puško in pištolo. Pri članih je ekipa štela štiri, pri članicah, mladincih in mladinkah pa po tri tekmovalce. Tekmovanje je potekalo na osemnajstih strelnih mtstih, brez zastojev in brez pritožb. To kaže, da je tudi .sodniški del odlično opravil svoj del naloge, tekmova- nje pa je potekalo po vnaprej pripravljenem urniku. Ob zaključku tekmovanja je vzpodbudno, daje bil izenačen državni rekord. Član ekipe Voj- vodine Janoš Juhas je namreč v streljanju s puško izenačil svoj državni rekord, ki znaša 386 krogov od 40Q možnih. Bolj kot izenačen rekord pa velja omeniti, daje veliko strelcev in strelk prav na ptujskem strelišču doseglo svoje dosedaj najboljše rezultate. Tekmovalci in tekmovalke na- še republike so se bolje odrezali kot na prejšnjih turnirjih, čeprav o.svojeno peto mesto še ni tisto, kar od njih pričakujemo. Za doseganje boljših rezultatov pa bo potrebno zagotoviti vse ustrezne pogoje, ki jih strelci in strelke za doseganje vrhunskih rezultatov potrebujejo. Predvsem primanjkuje strelišč, težave pa so tudi z nabavo orožja. Primer ptujske obč ne, ko smo pokrito strelišče zgradili z združenimi sredstvi, kaže. da pogoje lahko bistveno izboljšamo. Tako bomo strelstvu dali in umogočili tisto mesto v družbi, ki mu z tizirom na pomembnost gre. RE/ULTATI Skupni vrstni red: 1. Srbija 30 0868,. 2. V.;iv-r .. JO -'M, 3 hrv;>i>ka 24. 4. ^' -r . - ■ rc«-. ■ ^v - . PUŠKA Člani: ekipno; L Vojvodina 1507, 2. Bosna in Hercegovina 1506. 3. Srbija 1504, 4. Slovenija 1486. 5. Hrvatska 1474, 6. Črna gora 1430; — posamezno: L Janoš Juhas (Vojvodina) 386 izenačen drž rek. .2.Blagoje Marinkovič (Srbija) 382. 3. Srečko Pejovič (Bosna in Hercegovina) 380, 4. Miroslav Šipek (Bosna in Hercegovina) 379. 5. Goran Biščevič (Bosna in Hercegovina) 377 itd. Mladinci: ekipno: L Bosna in Hercegovina 1112. 2. Srbija 1109, 3. Vojvodina 1106, 4. Slovenija 1101. 5. Hrvatska 1086. 6. Makedonija 1079. 7. Črna gora 1067; — posamezno: 1. Rodoljub Hadži—Cenič (Srbija) 378, 2. Senad Karamenič (Bosna in Hercegovina) 375. 3. Nebojša Spasojevič (Vojvodina) 375. 4. Rajmond Debevc(Slovenija)374, 5. Dragan Mojsilovič (Srbija) 371 ... 11. Tonči Planine (Slovenija) 364 itd. Članice: ekipno: L Srbija 1128, 2. Vojvodina 1117. 3. Hrvatska 1106. 4. Bosna in Hercegovina 1067. 5. Črna gora 1065. 6. Slo- venija 1043; — posamezno: 1. Gordana Jo- Jič-Nikolič (Srbija) 387. 2. Va- lerija Sabatka (Vojvodina) 382. 3 Branka Djurkovič (Črna gora) 372. 4. Mirjana Jovovič (Srbija) 372. 5. Biljana Kresojevič (Vo- jvodina) 370 itd. Mladinke: ekipno: 1. Vojvodi- na 1098. 2. Srbija 1097. 3. Hrvat- ska 1081.4. Bosna in Hercegovina 1073. 5. Črna gora 1056. 6. Slo- venija 1045. 7. Makedonija 1030; — p« samezno: L Biljana Kre- ,Oji"v'ič .Vojvodina) 378. 2. Va- Icniina A.tan^«;ovsk= {Srbija) 370. : V: V č-r fSrhiidj 366, 4 V -n i M-v 5 PIŠTOLA Člani — ekipno: L Hrvatska 1503. 2. Srbija 1500, 3. Slovenija 1492, 4. Črna gora 1482, 5. Ma- kedonija 1479, 6. Vojvodina 1463; — posamezno: Pero Gledič (Hrvat.ska) 383, 2. Peter Bajič iSrbija) 381, 3. Franc Gaber (Slovenija) 381, 4. Vladimir Po- kopčič (Hrvatska) 381, 5. Franc Peternel ml. (Slovenija) 380 itd. Mladinci — ekipno: L Vojvo- dina 1100. 2. Bosna in Hercego- vina 1079. 3. Hrvatska 1075, 4. Srbija 1073. 5. Slovenija 1058. 6. Črna gora 1032; — posamezno: 1. Spaso Skoro (Bosna in Hercegovina) 376, 2. Silvano Jasič (Hrvatska) 368. 3. Franjo Šarič 368. 4. Gabor Ma- canko 366. 5. Aleksander Birov- Ijev 366 (vsi Vojvodina) itd. PODELITEV Kot smo že zapisali, odločitev za prvo mesto ni bila enostavna. Kljub temu pa so sodniki hitro določili končni vrstni red, tako da je bila razglasitev zmagovalcev še pred napovedano uro. Predsednik skupščine občine Ptuj dr. Cveto Doplihar in pred- sednik Občinske strelske zveze Ptuj Jože Perko sta najprej vsem ekipam podelila spominska dari- la: monografijo Ptuja in kurenta. Za tem pa so darila prejeli naj- boljši posamezniki v vseh discip- linah. Predsednik ptujske občin- ske skupščine je predstavniku zmagovalne ekipe izročil pokal za osvojeno prvo mesto v trajno last, podpredsednik SZJ in predsednik SZS Kostja Bizjak pa prehodni pokal za osvojeni turnir. Tako je bilo tekmovanje tudi uradno zaključeno. OB TEKMOVALNEM DELU Organizacijski odbor priredit- ve. ki ga je vodil Jože Perko, je svojo nalogo odlično opravil. Tako je Občinska strelska zveza Ptuj v kratkem času uspešno iz- peljala dve pomembni strelski prireditvi: republiško prvenstvo s standardnim zračnim orožjem in turnir republik in pokrajin Brat- stvo—Enotnost. Tako so ob dob- rih strelskih sposobnostih prišle do izraza tudi zelo dobre organizacijske. Tej oceni so po- trdili prav vsi, s katerimi smo se pogovarjali. Ob tekmovalnem delu so organizatorji za udeležence pri- pravili tudi ogled zgodovinskih znamenitosti Ptuja in razstave Šport, včeraj, danes in jutri v razstavnem paviljonu Dušan Kveder. Vodje ekip pa je sprejel tudi predsednik SO Ptuj dr. Cveto Dop ihar. O tem poročamo pose- bej. In kaj naj dodamo za zak- ljuček? Z organizacijo dveh po- membnih prireditev smo prido- bili veliko novih izkušenj, svoj »veliki krst« pa je zelo dobro prestalo tudi strelišče. Pravgotovo bo prireditev, kije za gledalce žal zaprta, prispevala k popularizaciji strelstva. Gledalci na tekmovanju niso bili zaželjeni. Strelcem tega ne smemo zameriti, saj na tek- movanju potrebujejo izredno koncentracijo, to pa pogojuje tudi mir na streli.šču, tu predvsem mislimo za strelčevim hrbtom. Pridob^ene izkušnje velja sedaj dobro izkoristiti. tako pri organizacijskem delu kot pri še večji množičnosti v vrstah strel- cev. OCENA KOSTJE BIZJAKA Predsednik SZS Kostja Bizjak nam je ob koncu . tekmovanja povedal: »Uspešna organizacija in izvedba se vidi tako iz rezulta- tov kot po zadovoljstvu vseh na- stopajočih reprezentanc republik in pokrajin. Vsi so se zelo po- hvalno izrazili o organizaciji, tako o pogojih tekmovanja kot tudi vsem ostalem kot so nočitve in prostori kjer so se strelci zadrže- vali. Strelišče samo je s strani strelcev ocenjeno zelo visoko, ti strelci, ki so nastopali že po v.seh streliščih v Jugoslaviji in tudi v tujini, praktično niso imeli nobe- nih pripomb na pogoje tekmova- nja. Turnir Bratstvo—Enotnost je s strani Strelske zveze Jugoslavije ocenjen višje od državnega prvenstva. To potijuje tudi dej- stvo, da so najboljši strelci Jugos- lavije z zračnim orožjem na tem strelišču dosegali celo svoje naj- boljše rezultate. Izenačenost ekip je bila velika in mislim, da smo v primerjavi s prejšnjimi tekmova- nji precej napredovali.« 1. kotar fotografije: B. Rode Nagrade in priznanja je podelil dr. Cveto Doplihar Izročitev prehodnega pokala Vodja zmagovalne ekipe SR Srbije Uspešno v Zagrebu v Zagrebu je potekalo odprto prvenstvo Jugoslavije v namiznem tenisu, ki velja za neuradno državno prvenstvo. Na tem zboru najbolj- ših pionirskih igralcev namiznega tenisa je nastopilo veliko število mladih igralcev, med njimi so nastopile tudi mlade ptujske igralke. Glede na staro.st lahko rečemo, da so dosegle izredno dobre rezultate takc! v posamezni konkurenci, kakor tudi v ekipnem delu. V osmini finala je Tjaša Meško premagala Eiblovo iz Marathona z 2:1. Tamara Kampuž pa Franoličevo iz Duge Rese gladko z 2:0. V četrtfinalu je Tamara Kampuž premagala Bulajevičevo z 2:0. Tjaša Meško pa je izgubila s Tatjano Krsnik 2:1. V polfinalu je tudi Kampuževa izgubila - k;jsnejšo zmagovalko Krsnikovo. V ekipnem delu pa je ptuj.ska ekipa v ^ trtfinalu premagal;! Orkan, v polfr.aiu pa izgubil.; 7 '.'aralhonom N, vrai-no -^rv/ rst', . J gosl- . rc v Z je / ' igralk : " ' "" ;; ""-."^rr-" , 'r^ri- _ ir t;:^;- - - ■ ' ' " V /s': ::, ■ ; - Kostja Biajak Strelišče je odlično prestalo preskušnjo najboljših Koncentracija Ob robu strelskega turnirja Predsednik SO Ptuj dr. Cveto Doplihar je v soboto sprejel vodje reprezentanc in jugoslovanske reprezentante, ki so preteklo leto nastopali na MIS in to: Ratimira Knežc/iča—Črna gora. Srečka Pejoviča~BiH, Petra Bajiča in Mirjano Jovanovič—Srbija, Valerijo Sabatko—Vojvodina in Franca Peternela mL Slovenija. Vsi prisotni so si ogledali vinsko klet Slovenskih goric ter se v vinskem hramu zadržali v prisrčnem razgovoru. Ob tej priliki so dejali: Izidor Kralj — Vojvodina; V tem kratkem času kar sem videl je mesto ena sama zgodovina. O organizaciji vse najlepše, velika gostoljubnost. Milan Dimeski — Makedonija: Sem prvič v Ptuju, ni bilo veliko časa za ogled, lepo mesto, odlično počutje, velika pozornost in gostoljubje. Vse teče uglajeno za kar je organizator vložil mnogo truda. Zlatko Jankovič — Srbija: Lep sprejem — dobri rezultati, velika borba za vsaki krog, zadovoljen sem s tekmovalci. Radoslav Bulajič — Črna gora: Tako jaz kot ekipa, ki je med najmlajšimi, smo zelo zadovoljni, domačini so vložili mnogo truda za čimboljše počutje, organizacija na višini. Poleg zgodovinskih znamenitosti imate odlična vina in bogato arhivsko zbirko. Amir Dautovič BiH: Sem prvič v Ptuju na takšnem turnirju, organizacija odlična. Veliko delo je opravila obč. strelska zveza Ptuj, lepo strelišče, predvsem pa sem zadovoljen z rezultati. Ob tem, da zastopam svojo republiko vršim dolžnosti zveznega trenerja ter menim, da je tekmovanje pokazalo sistematsko delo v strelskih družinah, zlasti pa so svojo kvaliteto potrdili Juhas, Jojič-Nikolič, Sabatka, Kresojevičeva in drugi. Konec meseca bo jugoslovanska reprezentanca nastopila na Balkanskem prvenstvu v Atenah, v februarju pa na EP v Haagu. Omenil bi .še, da v kategoriji pištola se že kronično vlečejo slabi rezultati iz sezone v sezono in bo potrebno vrste pomladiti. Izkoristil sem tudi priložnost in imel razgovore s trenerji, da predvsem obdržijo formo tekmovalcev in tekmovalk, ki jih čakajo omenjena tekmovanja, prav tako pa smo se dogovorili za načrtno delo v letošnjem letu. anc Od 28.1. do 2.2. Telesnokulturna skupnost občine Ptuj in Zveza telesnokulturnih organizacij tudi za letošnje zimske počitnice pripravljata začetni in nadaljevalni smučarski tečaj pri Arenu na Pohorju. P^ričel se bo 28. januarja, trajal pa bo vključno do 2. februarja. Cena tečaja je 1300 din, skupnost pa v temu znesku prispeva 200 dinarjev, torej poste starši plačali 1 llX) din za otroka. Ta znesek je potrebno poravnati pred prijavo in sicer ga vplačate na žiro račun telesnokulturne skupnosti Ptuj 52400—646—26037 s pripisom Za smučarski tečaj. V ceno tečaja je všteto: — 4 ure dnevno strokovnega dela na smučiščih Areha od 9.30 do 13. ure; — 6 poldnevnih vozovnic; — 6 toplih obrokov hrane v hotelu Areh; — zdravniška služba — varstvo otrok in — prevoz in hramba opreme (smuči in palice). Otroke lahko prijavite na .sedežu Zveze telesnokulturnih organiza- cij v športni dvorani Mladika, kjer boste prejeli vse potrebne informa- cije. Kandidati za tečaj se samostojno ne morejo prijaviti. Prijave sprejemaj^i) vsak dan razen sobote in nedelje od 8. do 10. in od 15. do 17, ure. Za kandidate Gorišnice. Markovec in Kidričevega bo po- sk'b! cm s krti/nim avtobusom, seveda ce bt> dovoli prijav. Tečajnike bi>do pt učevali in vodili po skupinah sn ui urski učitelji S K i^rar.ik iz Mirih;-,. Spfdn^n !vcja >.taro.s': je 6 let. V Ptuju bo r -- : _ ^^ )" - P-ivd -.^"tribu- I. kotar 14 - za razvedrilo 17. januar 1980 - TEDNIK HUMOR ieli mamica, da ima mene dedek Mraz buij rad kot druge otroke, ker mi je poleg tolikih igrač prinesel še vročino in kašelj Ne za pusta, tepec, poročila se bova na folklorni prireditvi „kmečko gostii- vanje", ki bo že 9. februarja Kaj menite o delitvi po dejansko vloženem delu? Hvala za konkreten odgovor! i Res, že začetek leta je bil naporen. Spet neke subjektivne ocene objektivnih pogojev in nekvalitetno izražanje o kvalitetnih dejavnikih... ARLES = mesto v francoski pokrajini Provansi ENN = odličen avstrijski alpski smučar, specialist za veleslalom (Hans) FRERE = starejši britanski diplomat in pisec (ki je prevajal Aristofanove kome- dije (John Hookham, 1769—1846) MURATOV = sovjetski hi- trostni drsalec, ki je v Sap- poru osvojil bronato kolajno na 500 metrov (Valerij) NORFOLK = grofija v vzhodni Angliji OLENEK = reka v Sibiriji ROGERS = slovita ameri- ška filmska igralka m plesal- ka partnerica Freda Astaira (Ginger, »Nepozabni ljubi- mec«) SETER = pes ptičar TIK = nehoten, ponavljajoč se trzaj obrazne ali kake druge mišice REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE VODORAVNO: Trikolo- ra, rakitovec, akademija, VE, Apij, otič, labod, Elam, ale- gorija, JAT, eks, KT, Rodan, napaka, oe, atributi, Irec, Olga Rems, nat, link, Emi, Ada, tat, destinacija, Onan, Anton, Yeros, Nana, rt, ND, voda. TliPMlK-17ianuar1980 OGLASI IN OBJAVE - 15 Niti meter več slabe ceste Proti koncu prejšnjega leta so pričeli na Bregu pri Ptuju z asfaltiranjem makadamske ceste, žal pa sta dež in sneg preprečila, da bi delo nadaljevali, ter dokon- čali. Z delom bodo nadaljevali letos spomladi. Asfaltirali so že del ceste, ki pelje k Ptujskim toplicam. Tako bodo letos imeli naši turisti lažji dostop do toplic, saj je to edina pot po kateri lahko prideš do toplic iz magistralne ceste. Lažji dovoz blaga bo imela tudi živil- ska industrija »Petovia.« Asfaltirali bodo tudi parkirišče pred gostilno na Zadružnem trgu. Boris Cafuta Dela pri asfaltiranju Zadružnega trga. Foto: D. Ris Tokrat je zima zares pokazala svojo pravo ostrino. Snega je dovolj, še preveč ga je, predvsem na cestah, čeprav je cestna služba dala tokrat od sebe veliko več kot lani. Kljub temu je na cestah ožjega območja ptujske občine bilo več manjših trčenj z materialno škodo, miličniki pa so posre- dovali le v 5 prometnih nesrečah s telesnimi poškodbami. Pri tem so zabeležili tri hujše in dve lažji telesni poškodbi. Na vozilih je za okoli 4.000 din materialne škode. TRČIL V KOLESARKO Huda prometna nesreča se je zgodila v petek 11. januaija 1980 v Budini pri Ptuju. Okoli 5.50 uri je voznik osebnega avtomobila Anton Salamon iz Hardeka 10 pri Ormožu peljal iz Spuhlje proti Ptuju. V Budini je dohitel kolesarko Gizelo Popošek iz Zabovec. Zaradi neprevidnosti in pretesnega prehitevanja je trčil vanjo in jo zbil po cestišču. Popoškova je dobila hude telesne x)škodbe in se zdravi v ptujski x)lnišnici. OPOZORILO! Postaja milice v Ptuju opozarja občane, da je v zadnjem času vse več vlomov in tatvin v kletne in ostale slabo zavarovane pomož- ne prostore. Neznani storilci »segajo« predvsem za sanmi in smučmi, ki jih posamezniki pu- ščajo kar v hodnikih. Vlamljajo pa predvsem v tiste prostore, kjer je videti kaj privlačnega za njihove oči. Od ozimnice, do ostalih vrednih predmetov. Vse- kakor velja pravočasno ukrepati. -OM OBVESTILO Skupnost socialnega skrbstva občine Ptuj obvešča, da bo širši program predzakonskega svetovanja — v četrtek, 24. januarja od 15. do 18. ure prvi del, — in v soboto, 26. januarja od 9. do 12. ure drugi del v Dijaškem domu v Ptuju, Prešernova 29. Veselje na snegu in še kaj Kako nenadoma lahko človek pozabi na šepet hitečih potokov in lepoto jesenskih barv. Včeraj jesen, danes sneg, veter, led in mraz. Čeprav se iz leta v leto tako p<»navlja, se prav tako tudi pozablja. V nedeljo je pod nogami tako škripalo in brilo v obraz, daje še sonce s svojimi toplimi žarki bilo nemočno. Toda človeka to ne moti preveč. Ludi otroke iz Dragonje vasi ni motil in oviral zvrtinčen sneg v ledenem vetru. Lesketajoča, bela in mrzla pokra- jina jih je zvabila. Doma so fantje poiskali stare lesenke, jih krepko namazali s svečo, si napravili lesene palice z žebljem na koncu in se toplo oblečeni podali čez polje v bližnjo »perko- ličevo jamo«, in potem v tisti sekundi drvenja po hribu na- vzdol domišljavo uživali. Nihče ni štel njihovih padcev, vzponov in skokov po meter daleč, zakaj bi, ko pa je sneg za najmlajše in zima čas veselja in razvedrila. Pa še nekaj jim pomeni ta čas: samostojnost in priprave na po- čitnice. Kdor sedaj ne zaužij^ radosti vseh zasneženih zaplat v jarnah in na gričih, je vprašanje kako jih bo v počitnicah. \ februarju ponavadi sneg že skop. ni in takrat je tarnanje za njim zaman. Kako lepo je tem fantom (brez domače naloge) na snegu, mar ne! besedilo in foto: zk Občni zbor Planinskega društva Ptuj Vse planince in ljubitelje narave obveščamo, da bo redni občni zbor planinskega društva Ptuj v ponedeljek, 21. januarja v domu Franca Krambergerja z začetkom ob 17. uri. Občni zbor bo potekal po običajnem dnevnem redu, zaključen pa bo s prikazom barvnih diapozitivov zbranih na vzponih, pohodih in izletih članov društva. Vljudno vabljeni! Kdo so uničevalci prometnih znakov Bralci Tednika so nekajkrat imeli možnost prebkati poročila o vandalskem obnašanju posameznikov do cestnoprometnih znakov, vendar pa nam praksa kaže, da se bo pisanje na to temo moralo nadaljevati. To potrjuje zadnji primer izživljanja zaenkrat neznanih storil- cev, ki so v časovnem razmaku 15 dni dvakrat razbili cestno ogle- dalo v križišču Mariborske in Zagrebške ceste v Ptuju. Ogledalo je dolga leta stalo v omenjenem križišču in je bilo postavljeno zaradi interesov varnosti in nemotenega prometa ter je z njegovim uničenjem nastala družbena škoda v višini 6000 din. Potrebiio je povedati, da so bila v letu 1979 uporabljena velika družbena finančna sredstva v znesku nekaj deset milijonov starih dinarjev za izboljšanje stanja varnosti prometa z opremo cest na območju naše občine, vendar stanje opreme cest zaradi pomanj- kanja sredstev še vedno ni zadovoljivo. ■ Poleg tega se morajo dajati znatna sredstva za obnovo uničenih prometnih znakov, kar je razumljivo, če upoštevamo podatek Republiške skupnosti za ceste Ljubljana, da imamo na območju naše občine največje število uničenih znakov v SR Sloveniji. Problem uničevanja cestnoprometnih znakov se ne more. iz- kazovati samo s premoženjsko škodo, ki s tem nastaja, saj ima uničenje znakov, ki opozarjajo na nevarnost na cesti lahko druga- čne posledice za udeležence v prometu. V zvezi s tem je v cestnoprometnih predpisih določeno, da v kolikor nekdo uniči ali umakne prometni znak, ki opozarja na nevarnost na cesti ter s tem konkretno pride do ogrožanja prometa s telesnimi poškodbami ali večjo materialno škodo, odgovarja za kaznivo dejanje, za kar je predvidena kazen od 3 dni do enega leta zapora. Ne moremo pričakovati in se zanašati, da bodo samo organi, ki urejajo in nadzorujejo promet ugotavljali kršitelje, pač pa je po- trebno, da k temu dajo svoj prispevek vsi družbeni faktorji, pred- vsem pa občani sami ter znane uničevalce prometnih znakov pri javijo na postajo milice Ptuj ali oddelke milice v krajih bivališča. Končno gre za varnost in sredstva vseh udeležencev v prometu. Referent za promet pri Skupščini občine Ptuj Franjo PALČlC I.e koga je motil prometni znak ob gradbeni jami pri nekdanji gimnaziji Foto: Ozmec Janez Avman, Dvorje 41 in Marija Novak, Kamnik, Klaučičeva 7; Boris Filipič, Koračice 3 in Jožefa Drobnik, Lahond 70; Ivan Lepoša, Mala vas 4 in Marija Magdič, Koračice 6; Jožef Kosec, Ormož, Za kolo- dvorom 8 in Marija Bizjak, Dobrava 30; Daniel Jurgec, Radoslavci 3 in Marija Kociper, Stanovno 5; Behadin Bajrami, Podgoroci 34 in Milena Leben, Podgorci 34; Franjo Grgič, Ptuj, Gregorčičev drevored 8 in Olga Džurič, Ptuj, Cojzova pot 15; Jožef Zaje, Apače 289 in Silva Rizman, Salovci 13; Radivoj Nemec, Podgorci 64 in Ana Zadravec, Sodinci 44/a; Viktor Perko, Pršetinci 33 in Irena Zemljič, Pršetinci 34; Janez Zamuda, Formin 48 in Marta Hergula, Cvetkovci 14; Tomo Bolčevič, Mihovci 33 in Danica Bešvir, Trgovišče 7; Stanislav Dovečar, Sardime 5, in Anica Stuhec, Lunovec 14; Anton Meznarič, Šalovci 35 in Olga Curin, Vodranci 31; Janez Škorjanec, Šalovci 49 in Milica Mikulek, Prapročan 48; Peter Tudjan, Varaždin, Ul. 8 maja 2 in Liljana Trgovčič, Varaždin, Franja Rač- kog 3; Marijan Štrok, Ljubljana, Prijateljeva 17 in Terezija Pihlar, Ivanj- kovci 28; Peter Klaus Nixdorf, Salzgitter 1/OT ZR Nemčija in Štefka No- vak, Ormož, Vrazova 1; Ivan Ozmec, Cvetkovci 69 in Marijica Hergula, Mihovci 46. RODILE SO: Marija Nedog, Sp. Velovlek 42 — Silva; Silva Zunkovič, Mežanova 2 — Alenko; Neža Žunkovič, Župečja vas 55 — deklico; Marija Kostanjevec, Mala vas 19 — Silva; Terezija Svenšek, Pacinje 36 — Viktorja; Justin'a Zaje, Belšakova 32 — Simono; Marija Meznarič, Bodkovci 9 — deklico; Kristina Polajžer, Stoperce 31 — Franca; Marija Ceh, Podvin- ci 18 — deklico; Dragica Košti, Precetinci 15, Ljutomer — Janjo; Neža Doki, Kokolova 9/a — dečka; Jožefa Pokrivač, Jastrebci 60 — Stanislava; Jelka Perko, Senovo 96/a, Krško — Suzano; Anica Goričanec, Središče breg 7 — Klavdijo; Majda Munda, Zagorje 22 — Damjana; Marija Lepoša, Mala vas 4, Ormož — deklico; Milena Zemljarič, Zabovci 8/a — Primoža; Ivanka Zemljarič, Skorba 35 — Tomaža; Veronika Pulko, Kočice 43 — Roberta; Marjana Petek, Gorišnica 171 — Gordana; Irena Zajšek, Breg 15 — /vonka; Bojana Cizerl, Koračice 3 — Karmeno; Anica Rožmarin, Nova vas 34 — Klavdijo; Irena Pukšič, Gomilce 3 — dečka; Angela Žmauc, Rotman 35 — deklico; Marija Srdinšek, Rodni vrh 9 — deklico; Otilija Lepoša, Markovci 70 — deklico; Olga Štumberger, Rogoška 18 — deklico; Marija Horvat, Nova vas pri Markovcih 13 — Zvonka; Zdenka Malenčič, Lancova vas 15 — deklico; Anica Ciglar, Pobrežje 130 — deklico; Ljudmila Cajnko, Kokolova 16 — Karmeno; Elizabeta Cestnik, Draženci 18/b — dečka; Terezija Šegula, Dornava 133 — deklico; Albina Rakuš, Stojnci 119 — dečka; Olga Meznarič, Vodranci 31 — dečka; Danica Kelc, Goričak 58 — dečka; Ana Talaber, Hajdoše 37 — Ljiljano. POROKE: Jožef Zebec, Belski vrh 102 in Nevenka Ignac, Belski vrh 102; Jožef Horvat, Kicar 18 in Silva Horvat. Kicar 18; Branko Kos, Zetale 7 in Marija Lačen, Podvinci 91/a; Miran Kelc, Stojnci 53 in Dragica Vajda, Stojnci 3. UMRLI SO: Hilda Pucko, Trubarjeva 9, roj. 1913, umrla 28. decembra 1979; Elizabeta Cvikl, Murkova 3, roj. 1988, umrla 4. januarja 1980; Anton Selinšek, Ptujska gora 86, roj. 1913, umrl 6. januarja 1980; Štefka Vidovič, Gregorčičev drevo- red 5, roj. 1926, umrla 7. januarja 1980; Antonija Kolbl, Jastrebci 27, roj. 1900, umrla 7. januarja 1980; Helena Unuk, Apače 254, roj. 1895, umrla 10. januarja 1980; Franc Panič, Hum 64, roj. 1930, umrl 13. januarja 1980. izdaja zavod za časopisno in ra- dijsko dejavnost FiADIO-TEDNI K 62 250 Ptuj, Vošnjakova 5, pošt- ni predal 99. Ureja uredniški kolegij, ki ga sestavljajo vsi no- vinarji zavoda, direktor in glavni urednik MIHAEL GOBEC, odgo- vorni urednik FRANC FIDER- ŠEK, tehnični urednik ŠTEFAN PUSNIK. Uredništvo in uprava Radio-Tednik, telefon (062) 771- 261 in 771-226. Celoletna na- ročnina znaša 250 dinarjev, za tujino 350 dinarjev. Žiro račun SDK Ptuj 52400-603-31023. Ti- ska CGP Večer Maribor. Na podlagi zakona o obdavčevanju proizvodov in storitev v prometu je TEDNIK uvrščen med pro- izvode, za katere se ne plačuje temeljni davek od prometa pro- izvodgv. BOGDANA NAMESTNIK Vzhod On je vsakdo, on je vse. Vsi stopajo skozi srce njegovo: v prosojnem oblačilu, kakor tke ga tkalec majhnim hroščem in oblakom, in oni, ki so drznost rdečim makom in pavom zaplenili in obleko urezali si na klicaj. Poslednjemu odprl se je molče — ne vprašajte, zakaj! Vsi karavanijo mu skoz srce; še tisti, ki besede v svili in mahu govore, a mislijo z robato raševino saj tu je, da razume, on to ve— in ona, ženska, kiji grešno vino porečejo in jo z ostrino nabrušenega noža zro in cvro jo na podtikanja, očitanja grmadi...— Vsi stopajo med polnimi nasadi njegovega srca. Ker vsi so — EDEN: on, ki mu ime je reža in kristal, voda, škrjančja pesem podnebesna, iz sanj, luči zgneteni konj, drevo, ki smeje se cvete, poslana sonca, nežna vesna, in neba vrtoglavi ples, in jutra vzlet in žitni klas, iskriva rosa čez in čez, medeni podvečerni čas, in spet in spet ognjenozlato, kot spev, avgustovsko bogato, vesoljstvo tisočih lepot...— Vsi stopajo mu skoz srce, in ko ga včasih vsi bole, je bolečina v srcu — vzhod... Jan Oeltjen Tokrat vam predstavljamo dve deli ptujskega slikarja Jana Oeltjena in sicer Ptuj pozimi 1924 in Kurent. Prazniku žensk delovno vsebino l.etos bomo predvsem ocenili, kako dela naša delavka v združenem delu, kakšen je druž- beno ekonomski položaj naše kmetice. To nam bo tudi napotilo, kako začrtati razvoj v srednjeročnih planih, da bo položaj žensk v naši družbi še boljši. .. Foto: Ivo Ciani Za osmi marec Danes je osmi marec, tvoj praznični dan, jutri draga mama bo že pozabljen, zaspan ... Valerija Šprah OŠ Sela Moji mami Mama. kako si vedno skrbna, imaš nas rada, vesela nasmejana. Za osmi marec ti bom zvončkov nabrala in lepo ti pesem zapela.. . Tatjana Horvat OŠ Sela BOGDANA NAMESTNIK Gorečnost hrepenenja ve In kaj če se je v nas vse čudno zavozlalo? In kaj če šele pride čas, ko bo iz nas nastalo nebo, nikjer nalomljeno, vse izravnano? Oddavna, slutim, v nas je nasnovano. Morda res nismo to, kar v lastni smo predstavi; morda še nič ni dokončano... Saj čutim, čutim: nismo para — gotovo da smo trdnost leda! Nekoč nam čas naplavi v zavest spoznanje, da dogleda nam misel v^o resnico: Bila je vse prevara! tedaj nam vzrsne vzdih na srce pladenj, tih in skoro zasolzen. In zaživeli bomo ptico! Zadihali planjavo! Dotipali namen! Smo bridki meč, zarit v mečavo lastnega telesa — a to je hip, nič več, to vem. Ne smem verjeti, da je večnost — to bi preveč, preveč bolelo! Gorečnost hrepenenja ve, da je vse celo, celo!... BOG DA NA NA MESTNIK »O kako daleč si od mene. Sonce!« zavzdihnila je Zemlja v krog-vsemir. »Poglej v srce in našla me boš v sebi!« je odgovoril veliki Pravir. BOGDANA NAMESTNIK Molitev o prosim te, nikar nikar ne beži vstran z očmi, ko v meni te vihar želi, želi, želi! Ko v srce mi prodreš, ki v njem mehko te boža mah — zakaj oči zapreš, ko veš, da me je strah?!... Ko k tebi vreli stok kot golobica zadrhti — da v noč ne zdrsnem ti iz rok, do konca tvoj pogled privij! In ko mi spreleti telo, da me presune: to si ti! — megl ej !, da čutim s sto slastmi, kako zelo živim zelo! ERIKA ZUPANČIČ Občutki že dolgo se iščeva. Pozno je. Še vedno upava. Kmalu se bova našla, ne bova se več razšla. Prišel si tretjič. Prihajaš četrtič. Se ti bom smela razodeti? Bo spet med nama tretji? Boš lažem bolj, kot meni verjel? Nikoli jim verjeti ne bi smel! Ne. ne spotakni se ob zmoti! Pazi, skrbno pazi, da sebe ne boš bolj ranil kot mene. Ostalo bo hrepenenje, izgubljene sanje, izgubljeno življenje. Ze dolgo se iščeva. Pozno je. Še vedno upava. STA NISLA V KOŠTRIC Srečanje Ljubezni moje meje so prekratke, čas hotenja nepreklicano beži, s prijaznostjo se deklica reži, sejoč rjavih isker čute sladke. Bežeč trenutek sredi jasne ure, ko zagledam se v oči modrine, pozabljene otroške so ravnine ko zrl sad dekliške sem nature. So pridni prsti zalogaja stavili, mene vrgli viharji so sramu, čeprav so psi lahkotno lajali. Zasanjani pogledi brez tegobe, navzočnosti je up skalil studence, znanilci moji zrejo nove dobe. HELENA PODGORŠEK Spoznanje Nemi grobovi med vrsto cipres. Grob na grobu, grob ob grobu! Koliko gorja, koliko solza nepotešenih, nikoli izpolnjenih želja! Grob na grobu, grob ob grobu. In tam glej sliko mlade deve hrepeneče uprte oči v svet, v lepše dneve. Grob na grobu, grob ob grobu. Samoten mož sklanja se k sveži gomili. P'brezupu solza še grobovom se smili. Grob na grobu, grob ob grobu. Tukaj je torej konec vsega. Konec ljubezni, življenja, pekla! Grob na grobu, grob ob grobu. 2 - LITERARNA PRILOGATEDNIKA 6.marec1980- TEDNIK ANČKA ŠUMENJ A K Ptice Drobne ptičke so na veji nam zapele spet vsepovsod po drevju, meji in po tleh leži še sneg. A h, te ptičke drobne si zrnje iščejo uboge osamele v belem snegu pojejo. Naj moje zdaj srce razveseli se spet ko te drobne ptičke snegu sliši pet. Spet pojdem ven na trate in na vrh gore, gledala bom zarje zlate, ko v jutru zažare. Slišala bom ptičje petje, srečo našlo bo srce, natrgala bom rosno cvetje, kakšno morda še za te. ZVONKO ČREŠNIK Slovo More biti kaj grenkejše, kot je slovo v poletju, na istem mestu, kjer sem te prvič poljubil, kakor da bi želel reči: tu je bil najin začetek in tu se zdaj vse briše. S spremenjenim glasom govorim zadnje drhteče besede slovesa in gledam solznih oči, kako ti poletni veter udarja v bledo trpeče lice Spet se budi skrivna nežnost slišijo se odhajajoči koraki in zadnjikrat se še ozrem, da v srce vtisnem lik, ki izgubljen ostaja sam in ta izgubljenost boli, saj resnično spoznavam, da ni bridkejšega kot slovo. BRA NKO A NŽEIJ Pot k svobodi Skozi meglo se vije, prebija se lunin trak, žalosten sijaj v nočni mrak. Po pusti cesti hitijo, trije, skozi zimski svet, svobodo iskat. Prvi poje iz pesmi nekakšen topli prijeten dah, o svobodi poje. Ko kazalec pri hit i do polnoči, rajal ognjen zaihti, ubija! Trije madeži krvavi, človek obleži. Luna drema, dah ure je prestal, ostala je želja po svobodi, zamegljen je lune lik. ANČKA ŠUMENJAK Nemir Ko v mojem srcu je nemir, poiščem svinčnik in papir in pišem pišem dolgo v noč, dokler se mi ne vrne mir. Ko veselje, žalost v srcu vre, papirju belemu povem, kaj me veseli, kaj žalosti, papir molče sprejema vse. Ne maram tožiti ljudem. ERIKA ZUPANČIČ Dvoje čustev Nekomu moreš dati veliko, nekomu manj, toliko pač. kot čutiš zanj. Kdo ju zna razdati? Kdo ju zna sprejeti? Kdo zna med njima raznolikost razkriti. Sta le dve besedi, je le dvoje čustev, različni sta kot mož in žena ločujeta se kot dan od dneva. Nekoga imaš rad, rad zelo. Nekoga ljubiš, ljubiš močno. Dve besedi — dvoje čustev! ANČKA ŠUMENJAK Veter Veter tuli okrog hiše kakor lačen volk, s cest in ulic prah pobriše, ljudi prisili v molk. Kadar burja mrzla brije in Vi'? prepiha do kosti, celo pri srcu mi hladno je in se ogreti moč mi ni. Ko se izpiha, se unese veter vsak in vsak vihar, v življenju tudi po nevihti v srce zašije novi žar. ANČKA ŠUMENJAK Gledališče Gledališče, ti si zame kraj lepote, sem prihajam, da bi vse slabo pozabila, da odkrila tiste svetle bi svetove, ki v življenju sem morda jih zamudila. Tako je hitro, kmalu vse minilo, le po lepem želja v menije ostala, za pozne dni, za mračni hlad jeseni bi lepote rada polno si nabrala. In kadar žalost mi srce prevzame, k tebi pridem, da me potolažiš s tem, ko mi življenja nova kažeš, — že čakam nate, da me spet povabiš. Boriske luči ugašajo ... (posnetek Ivo Ciani) Ne moreš verjeti resnici, če je nikoli ne slišiš (5. nadaljevanje) Karmen je nehala razmišljati. Na nič oprijemljivega se ni spomnila, s čimer bi jo lahko po- mirila. želela jo je odpeljati vstran od tod. Nekam v naravo, ki nanjo vedno blagodejno deluje. Skoraj ji je zaprlo sapo ob pogledu nanjo. Čez nekaj časa se le zbere in jo ,x)kliče: ,,Zvezdana!" Nič. Karmen postane glasnejša. ,,Kaj je s teboj Zvezdana?" In ob tem vprašanju se ji utrne spoz- nanje, da je z njo vedno slabše. ,,Zvezdana, kaj si oglušela? Skomigni vsaj. Premakhi se. Poglej me. Trzni z očmi. Naredi nekaj Zvezdana!" Z roko ji maha pred očmi, a ona gleda nepremično s široko razprtimi očmi v neznano. ,,Ali me res ne slišiš, me res ne vidiš?" Zvezdanino telo drgeta zdaj v večjih in spet v manjših tresljajih. ,,Zvezdana, ne smem biti glas- nejša, drugače se lahko zgodi, da me vsi slišijo in pritečejo k nama. Daj no, zgani se že," vsa pre- tresena nagovarja Zvezdano. Z ničemer se ni odzvala. Bila je kot okamenela. Le njene oči so bile strašne, izpovedovale so vso gro- zoto, ki jo Zvezdana doživlja. Zgrabi jo za rameni in jo z vso močjo, ki jo ima Karmen v sebi, strese. Sele sedaj se je zavedla in še v istem trenutku surovo odrine Karmen od sebe. ,,Kaj sem ti storila Karmen, da me še ti napadaš?" Jo preplašena sprašuje Zvezdana, tako naravno kot da se z njo pred nekaj trenutki ni nič posebnega dogajalo. ,,Nehaj z obtožbami. Poslušaj me raje!" jo hitro prekine Karmen. ,,Povej mi kaj se v tebi dogaja. Tresla si se kot da bi te kdo polil z ledeno vodo. Nenavadno razprte oči si imela in izbuljene. Klicala sem te in mahala pred očmi. Ti pa nič. Potem sem te še stresla, drugo mi ni preostalo in vidiš, pomagalo je, končno si se le zavedla. Zdaj mi pa očitaš, da te napadam. Ali sploh veš, kako si me prestrašila?" Zvezdana jo posluša in ji ne more verjeti. ,,Karmen, od kdaj pa ti znaš pretiravati, odkod ta bujna do- mišljija. Ničesar ne vem. Le hladno mi je. Roke imam skoraj ledene. Poskusi." Karmen prime Zvezdano za roko. Bila je mrzla. Obe sta vstali in odšli na cesto proti železniškem mostu. Zavili sta na desno po potki. Zvezdani je zopet popu- ščala moč. Stare matere in ma- mice, ki so vozile otroke po parku, so opazovale deklici. Karmen je želela Zvezdano čimprej umakniti izpred njihovih radovednih oči. Vlekla jo je in le mukoma pri- vlekla na samoten kraj blizu proge. Dober meter je bilo še do najbližje klopi, a Zvezdanine teže, noge niso več zmogle. Padla je na kolena, hiter padec sta zanesljivo zavrli Karmini roki, ki sta jo pres- trLl SLEDNJI4 ONEMOGLI! Zvezdana skloni glavo tik pred zemljo. ,,Nisem kriva, nisem kriva, ne nisem," mrmra komaj slišno. Že zdavnaj ni več jokala. Ni mogla. Veke niso bile samo otečene, bile so že zabuhle in rdeče. Končno jo je privlekla do najbližje klopi. Zvezdana je s prijateljičino pomočjo sedla nanjo. Prvič blodnje preživlja glasno. ,,Karmen, vse je vijoličasto. Vijolice so, vijolice. Vidiš?" in trgala trato namesto cvetic. Oči so ji prijaznejše in rahlo igrive. ,,Zvezdana, niso vijolice. Marjetice so in marjetice so bile vedno bele." Zvezdana ji verjame. Ali pa je sama bila spet za nekaj trenutkov v resničnosti. Počasi gresta proti železniškemu prelazu. Ko pa Zvezdana zagleda progo, je bila že čez splet signalnih žic. Sedaj se deklici ruvata. Hoče na progo, a moč jo spet zapušča, morala se je prepustiti Karmen, ki jo je potegnila na potko. ,,Ne, nočem nočem več živeti," zajeclja. ,,Saj to sploh ni življenje. Umreti hočem. Nihče več ne bo imel z menoj težave," njen obraz postane spet mrk, a ne za dolgo. ,,Zvezdana!" jo pokliče in strese. Nekaj časa se gledata. In ko je Karmen prepričana, da sledi njenim besedam, nadaljuje: ,,V smrti ni rešitve. Obe sva še mladi in pred nama je še življenje. Smrt bo prišla sama in na klic se ne bo nikoli odzvala. Čemu bi potem ti bežala vanjo? In če bo prišla že v pozni starosti, bo prišla prezgodaj. S samomorom ne boš nikomur dokazala, da so s teboj krivični. Odrasle ljudi boš prepričala, da si slabič in neprištevna osebnost. Nihče od njih te ne bo objokoval, samo najini sošolci in še ti te bodo hitro pozabili. Odrasli so preveč zaslepljeni materialisti, da bi mogli doumetistvoj duševni boj, ki ga težko bojuješ. Obsojali te bodo in to bo tudi vse. Ce boš pa živela, se ti lahko iz- polnijo tvoje najlepše želje. Otroke imaš neznansko rada, znaš se z njimi ukvarjati in oni ti vračajo ljubezen. Prepričana sem, da boš dobra in skrbna mamica. Vem, da boš najboljša žena, ker si že sedaj znaš predstavljati pravo ljubezen. Veš tudi kaj pomeni otroku oče. Ti ga tako silno pogrešaš", ji Karmen lajša današnjo hudo krizo. Misel na smrt je zatrla. Oči so ji zasijale. ,,Res verjameš, da bom nekoč, ko odrastem v zrelo žensko, res- nično ljubljena?" se obrne h Karmen. ,,Seveda boš Zvezdana!" Ji zatrjuje. Dobro pozna svojo prijateljico. Kako je ne bi. Naj nežnejše otroštvo sta preživeli skupaj. ,,Pa bom sposobna ljubiti fanta, ki me bo ljubil?" Začne dvomiti vase. V mislih ima mamo in očeta. Prepričana je, da je bila spočeta nasilno in da ni prišla zaželjena na svet. Kako bi bila Zvezdana sposobna dajati ljubezen, ki je nikoli ni prejemala od svojih staršev. Ali pa je ljubezen sprejemala, ko je bila še čisto majhna, pa se tega več ne spominja. V dnu srca je čutila, da je drugačna od mame. Pozna jezo, sovraštva ne. Iz matere m najstarejšega brata veje sovraštvo. Od kod sovraštvo? Je rojena iz strahu? Prav gotovo. ,,Nesmiselno je, da dvomiš vase, Zvezdana. To ti samo škoduje. Sposobna si najlepših čustev. Tako prijetna in vedno nasmejana si v družbi. Znaš bodriti obupane sošolce in jim vliti voljo do učenja. Midve tudi ne bi bili takšni prijateljici kot sva, če ne bi znala biti plemenita. Se spominjaš? Se sinoči sva se igrali s punčkami! Vedno se igrava na skrivaj, saj so se iz naju norčevali odrasli, ko sva še bili resnično majhni, pravili so da sva preveliki za punčke. Ti si bila tako nežna s svojo. Ravnala si z njo kot s pravim otrokom." Komaj sedem centimetrov visoki punčki imata. Takšni, ki se dobijo na tržnici ob branjevcev, ki prodajajo sam kič. Zvezdana in Karmen je nista kupili, še za šolske potrebščine ni bilo nikoli dovolj denarja. Dobili sta ju od Zdenke, ki je imela veliko punčk. Bile so velike in lepe, take, ki so imele laske in so se dali tako lepo razčesavati. V njihovem sorodstvu se je rodila deklica in ko je ta nekoliko zrasla, ji je dala edino punčko, ker jo je imela strašansko rada. Nekoč, ko je bila spet pri svoji teti, je videla punčko ležati žagano in brez nog. Neopazno jo je iz hojice pobrala, ker se ju je punčka zasmilila. Nihče je ni pogrešal med tolikimi igračami, ki jih je imela komaj leto dni.stara deklica. Zvezdanino telo počasi zapušča odrevenelost. Začutila je trdnost v nogah. Začela je stopati varno. Bili sta že v mestu, ko si je Zvez- dana zaželela biti popolnoma sama. Vrnila se je v park in postala spet zbita od težkih misli, ki so se je lotevale. Zagledala me je in prisedla. Tako sva se z Zvezdano slučajno sestali v zaupnem pomenku, ki se je nadaljeval v troje pri nas doma. Spretno sta dopolnjevali druga drugo, dokler sledniič nista izčrpali vse resničnosti v podoživljeni pripovedi, ki sta jo zaključili v celoto današnjega dne. Nadaljevanje prihodnjič TEDNIK -6-marec 1980 LITERARNA PRILOGA TEDNIKA - 3 22. nadaljevanje »Že takoj pri maši, ko sem jo opazila med Potokarjevimi, se mi je zdelo, da mora biti njihova sorodnica, ker so se pogovarjali, kakor se pogovarjajosorodniki med seboj. Pa vendar si nisem vedela razložiti, odkod neki bi naj bila. No. sicer novica ne pomeni zame nič po.sebnega. a ženske smo pač take, da smo včasih radovedne bolj, kakor pa je potrebno.« Je Agata sku.šala omiliti svoje zanimanje in malo zabrisati namen nenadnega obiska. l\)temje nadaljevala: »Ivanka, treba se bo posloviti. Upam. da te nisem preveč zadržala pri tvojih opravilih. Sicer pa, saj se zadnje čase vidva zelo poredko ni nič ne škodi prijatelj- stvo malo osvežiti. Zdaj bom pa morala kar hitro stopiti. Na Grabe je še daleč. Doma pa ludi mene čaka mnogo dela, posebno sedaj, ko imamo študenta na počitnicah. Zbogom in lahko noč! Ne odlašaj, ludi li se zglasi kaj pri nas!« Ko je Ivanka slišala vest o študentu, se ji je hitro posvetilo v glavi. Uganila je, da je ne- naden obisk veljal Potokarjevi sorodnici. Ni pa vedela za prave razloge. Bila je celo v zmoti in je sprva mislila, da je morda Zadravčevka tista, ki se ogleduje za primerno snaho. Sama namreč ni imela sina in zato ni vedela za težko premagljivo ljubosumje matere, ki se boji za svojega sina. posebno še, če je edinec. Že naslednjo noč je Zadravčeva prespala bolj mirno. Prenaglene skrbi za sina so pojenjale. Saj je bila tista, ki bi sina lahko zamamila, takorekoč tujka, iz oddaljenega mesta, ki bo le za kratek čas v neposredni bližini, potem pa sledijo dolgi meseci presledka, morda celo leto, preden se znova vrne. Morda pa sploh nikdar več ne pride na obisk. In končno, četudi bi se zgodilo, da bi se zadeva kaj resneje zapletala, ne bi bilo tako hudo. Saj se bo sin nekega dne verjetno tako navezal na neko žensko, se oženil in bo tako za mater zgubljen. Če bo nekoč morala privoliti v sinovo ženitev, potem to v tem primeru ne bi bilo niti najslabše. Saj je vendar iz imenitnega mesta izobražena in še celo domačega rodu. Na cesarskem Dunaju pa so v tistih časih svoje hčerke ugledno vzgajali. Tudi kot gospodinja ne bi mogla biti slaba, saj je vendar dunajska kuhinja znana daleč po širnem svetu. Podobne misli rojijo po glavi mnogim materam, pa jih tudi Zadravka ni mogla zamoriti. O vsem je Aleševa mati dobro in hitro razmislila in zaskrbljenost seje počasi prele- vila v predano pričakovanje. Nikdar doslej še nobene pomembnejše zadeve ni tako brezbrižno prepustila toku časa. Ko sta se zvečer z Martinonom spravljala k počitku, je sicer povedala nekaj podrobnosti o svojem obisku, ni pa niti besedice črhnila o namenu srečanja. Zadeva je tako še komaj v zametku in še nikakor ni bila dovolj zrela za razgovor s tako resnim možakom, kot je bil oče Zadravec. Mati Agata je še kar naprej, izkoriščala svoje revmatične težave, daje lahko pod nji- hovo pretvezo hodila z Alešem k pozni maši. Še nobeno leto doslej ni bila vcerkvi tako malo zbrana, kakor v tistem velikonočnem času. Bila je od časa do časa še vedno toliko zavzeta po mislih o svojem edincu, da niti sama ni opazila, daje za svojo starost v cerkvi le preveč zvedava. Sosede okrog njenega sedeža so Agatino nezbrano obnašanje kajpak hitro opazile, ne da bi si ga mogle razložiti. Le šušljale in modrovale so domov grede o tem in onem . . . Iztekala se je velikonočna nedelja. V po- nedeljek pa je kar na mah postalo vse vsem jasno. Na ploščadi pred cerkvijo pod velikim košatim laškim kostanjem, ki se je pravkar odel s prvim bujnim pomladanskim zelenjem, je mladi Zadravec počakal lepo Dunajčanko in jo plospremil proti Potokarjevim. Kaka senazacija za majhen cesarski trg, kije še v polni meri užival udobnosti vladavine pokojne Marije Terezije in živel po staro- vernih šegah in navadah. Završalo je kakor v čebelnem panju. Ženske so po svoje stikale glave in pošepetavale zanimivo novico. V majhnem kraju se pač vsi med seboj poznajo in še tako nepomemben dogodek odmeva po celi srenji. Moški se za stvar niso mnogo zmenili. Zrelejša dekleta pa so hitro izpraznile cer- kveno dvorišče, kakor da bi bila prizadeta in užaljena. Bila je navada, da nič radi niso videli, da bi kdo pripeljal nevesto odkod drugod. Med dekleti je bilo verjetno mnogo takih, ki so rade videle prikupnega, vzravnanega mlade- ga moža. Ženska zgodnjih srednjih let je kar glasno pripomnila: »Rekli bi, daje lep, ako bi bila navada govoriti o moški lepoti.« — »To bo prava zguba za naš trg. Sice pa bo tako manj zavisti med domačimi dekleti.« So pritegnile ostale. Za mater Agato, kije sicer nekaj pričako- vala, je bil ta dogodek tolikšno presenečenje, da se ni napotila naravnost po cesti proti bližnjemu domu. ampak je ubrala daljšo pot zadaj za ogradi, koder je navadno kresala od maše komaj kaka sključena starka, ki se je hotela umakniti kritičnim pogledom mlajših. Novi dogodek, kije potrjeval njene slutnje m bojazen ji je znova presunil misli, da bi skoraj zgrešila odcep ozke potke, kije vodila navzgorposadovnjakukdomačihiši.Namestu, kjer je morala čez cesto, seje previdno ozrla v obe smeri, da ne bi zvedavim sosedam pre- blizu prečkala poti. »Kako pa to. mati. da se vračate pozno in sama. brez A lesa''« Sla skoraj hkrati vprašali obe hčerki, ki sta v kuhinji končavali s pripra- vami za zajtrk. l udi oče. kije že .sedel za mizo m žulil svojo čedro. je prisluhnil in pogledal čez naočnike prek popisane pole papirja, ki gaje vabil na sejo krajevne posojilnice. Poravnal sije očala, ki so mu rada zlezla na konec nosu in se je potuhnil, kakor da bi bil zatopljen v čitanju. Bila pa je le navidezna zatopljenost. Razmi- šljal je. kaj neki bi naj pomenilo, da taka dva prijatelja, kakor sta bila mati in sin. hodita od maše vsak svojo pot. On sicer ni vedel ničesar, a revmatičnim izgovorom ni nikdar popolnoma verjel. Že od vsega začetka je .sumil, daje Agata zaradi sinove druščine zamenjala maši. Mati je le na kratko povedla .svoj običajni^ pomočni pozdrav s .skopo pripombo, daje Aleš odšel še nekaj i' trg in hitro zginila v spalnico, kjer .se je neobičajno dolgo preoblačila, da jo Je mlajša hčerka morala poklicatik zajtrku. »Mati. ali danes A leš ne bo z nami zajtrko- val?« ./c pohitela starejša sestra in že je oče odložil čedro in ndaljeval: »Pa nam vendra po- vej. kje. zakaj in kako sta se razšla s sinom! A li je posredi kaj posebnega? Morda je odšel s prijatelji na kak .sestanek, ko ima tokrat tako mnogo povedati o svojih idealnih zamislih?« »Nič takega. Pri Potokarjevih imajo na ob- isku neko sorodnico z Dunaja,Menda je tudi študentka na univerzi, pa so ga povabili s seboj, da jih malo pospremi, češ taki si imajo vedno kaj več povedati. Nič ni rekel, kdaj se vrne. Odloži mu zajtrk na komen ob žerjavici, da se mu ne shladi!« Je v zadregi pojasnila mati in tako skušala prikriti svoje skrbi o presenetljivi za- devi. Pri tistem zajtrku ni bilo nič kaj dosti pogo- varjanja. Samo najnujnejše stvari o delu ju- trišnjega dne. sicer pa je bilo videti, da vsak po .svoje razmišlja o dogodku, ki pravzaprav ni bil nič posebnega, a dosedaj vendarle neobiča- jen . .. Gostoljubna Potokarjeva Ana je hitro pri- maknila na zgornjem koncu mize še eno sko- delico za gosta in jo napolnila z dišečim kaka- ovcem, kiji ga je Alenka prinesla s seboj. Aleša so posadili na čelo mize na levo ob Dunajčanko. Bilo je mnogo govora o vsem mogočem. Največ sta seveda govorila oba gosta. O obeh univerzah na Dunaju in v Zagrebu, Alenka je vedela povedati, da je med študenti tudi nekaj Slovencev, ki so raztepeni po vseh jakultetah. Največ da jih je vpisa,dh na filo- zof sken% oddelku, na pravu in medicini. Vsi so ptizadevni študentje, a večinoma bolj .skromni in je videti, da v njihovih žepih bolj po redko žvenkečejo celi goldinarji. Zato da se hranijo zvečine po delavskih azilih in jih je na prireditvah bolj malo videti. Kot posebno zanimivost Je Alenka vedela povedati zgodbo o visokem in st asi tem med- icincu Janezu, kije bil doma iz Ribniške doline. Njegov oče Je bil krošnjar. Ko pa Je Jeseni do- zorel žlahtni kostanj. Je začasno odložil krošnjo in na oglu slavne ulice pred umetnostnim mu- zeje tn zakuril pod pločevinasto rešeto in pozno v noč pekel dišeče sadeže. »Okrog poldneva in proti večeru Je ob nje- govem kurišču zbranih polno mladih Ljudi. Sredi med njimi visokorasli Janez,.ki deli svojim prijateljem vroče porcije zavite v star časopisni papir. Ko po dišeči pogostitvi zaradi lepšega povprašajo po dolgu, navadno Janezov oče za- mahne z mogočno roko: »Nič, nič. Ce vam je le teknilo, zbogom pa pridite še kaj tod okoli, bo brat že .še spet poslal kako vrečo maronov in nekaj več oglja.« Take zakuske so študentje vselej poplačali z ribniško himno In navadno so dodali .še mogočno Od Urala do Triglava ter srečanje popestrili vsakokrat z drugo narodno. Takrat Je šovinizem še spal nekje pod goro, kakor naš kralj Matjaž in mesto ogorčenja so poželi navdušenje in pri- znanje. L uševskih psovk Dunaj takrat še ni poznal, te so mnogo pozneje nakotili naši re- negatje, kijih Je po žilah pekla zatajena kri. Ko Je A leka tako zaključila začetni del po- govorov, Je Potokarica z žensko natančnostjo premerija A leša od glave do pet in ni se mogla izogniti misli, da bi ta dva pravzaprav bila kar lep parček. Dedek Dušan,kije postajal zadnja leta redkohesedneJši,Je tu in tam prikimal in le malokdaj kaj pripomnil. Ce pa Je vendarle kaj. je bila vselej kratko. Jedrnato in z dozorelega zelnika. Potokarica se Je malo preveč zaklepetala in ko se Je vrnila iz Kuhinje, Je potarnala, da so se ajdove pogače na enem koncu malo zapekle, da pa se še niso prismodile in da bodo hrustava poslastica za tiste, ki imajo še mlade zobe. S seboj je prinesla v sobo vonj po ajdovih pogačah. Kako dišijo, pa vemo samo tisti, ki nam Jih Je kdaj spekla mati. 1 lešu. posebno pa A lenkije čas prehitro po- tekal. Potokarjeva sta bila vesela in zadovoljna, da se je vsakodnevna enoličnost vsaj začasno spremenila. Ko seje babica A na drugič vrnila iz kuhinje. Je prinesla na pladnju v trikotnike narezane in zažarjeno spečene kose ajdovih pogač. Bile so narejene po .starem trškem nači- nu. kije slovel daleč naokoli. Zamešane iz prek zmlete ajdove moke. s testom v dveh plasteh, med katerima se Je belil debel sirov nadev. Na vrhnji zvaljek Je bila namazana .še ena plast sirovega premaza in po vrhu je bila pogača bogato polita z zgoščeno kislo smetano. Pogače so bile .spečene v velikem glinastem krožniku, kije imel za dobre tri prste visok rjavo povoščen obrobek. Pogača se Je pod vplivom vročine razbeljene kmečke peči razrinila in ob robu krožnika povzpela skoro za celo svojo debelino višje, da se Je obrobek hrustavo trdo zapekel. Po vrhu se Je blestela rdečkasto rjava skojja zapečenega smetaninega preliva. Ze sam pogled na narezane trikotnike Je bil mikaven. Temne sivkastorjave plasti testa, na- vmes in na vrhu pa sirova belina in duhteče vojave. bi lahko našle prvo mesto na najboga- tejši mizi, če pogače ne bi bile zanemarjene zaradi svojega kmečkega porekla. . »To pa Je Jed, kakršne žal pogreša najimeni- tnejša dunajska kuhinja. Ajdove pogače so bolj.še od najboljše torte.« Je pripomnila A lenka in prosila babico za recept. Pohrustali so vsak svoj kos. A lenka in A leš pa celo po dva. Potokarica Je radodarno ponujala, ko Je videla, kako Jima gre v slast. Kukavica na stenski uri Je odkukala enajsto uro, ko seJe A leš zdrznil in nerad spomnil, da bo treba domov. Saj bo tako prišel pozno od maše in mu bo malo nerodno, da Je pustil mater in Je ni spremljal domov. Kdo neki med nami pa se še ni podobno pregrešil? To Je morda eden od manjših podedovanih grehov, če Jih Je sploh kaj. Nekega za mater in sina nepričakovanega dne pač pride trenutek, ko stopi med mater in sina nova žen- ska. največkrat materi nezaželjena in razdeli sinovo ljubezen, toda vselej največkrat tako, da ostane materi komaj še skromen delček. To Je izguba, ki Je nekatera mati ne more nikdar preboleti. Pri Zadravčevih Je bila miza že zdavnaj po- grnjena in ženske so nestrpno čakale, da bi čimprej opravili kosilo, ker so bile nekatere Jedi tako pripravljene, da niso smele stati. Nad tako zamudo pa so ženske zelo nejevoljne. »Aleš. kje pa pohajkuješ tako dolgo? Težko ti čakamo! Prav danes smo pohiteli s kosilom, da bi nam ostalo več popoldneva. Kaj ti ni oče povedal, da se peljemo popoldne v gorice? Treba bo prinesti nekaj vina, po praznikih bomo go- tovo dobili obiske prijateljev in znancev, ki prihajajo v tem času v rodni kraj, da bomo imeli kaj postaviti na mizo. Pa lep dan Je in ti že dolgo nisi bil v našem vrhu,« Je mati rahlo pokarala sina in nadaljevala: »Dekleta, tudi ve se pri- pravita, na hitro bomo pokosili. Pomivanje po- sodja bosta opravili zvečer, ko se vrnemo.« A leš se Je začudil ostrejši pripombi o pohaj- kovanju. Ni bil navajen takih besed iz ust ma- tere. ki ga Je doslej le božala in zelo ljubko ogovarjala. Začutil Je, da Je v materinem srcu nekaj novega. Pa ni bilo nič takega, kar bi pomenilo zmanjšanje ljubezni. Nasprotno, po- večana ljubezem, ki gori z mnogo bolj žarkim plamenom, vzpodbudenapo kali ljubosumnosti, kije v materinem srcu najbolj žgoča. Materina ljubosumnost ima tri korenine, v ženskem bi- stvu, v materinstvu in občutku, da zgublja nekaj, kar Je bilo do.sedaJ edino le njeno. Pa da bi imela mati .sedmero sinov, za vsakim bi bila ljubosu- mna. Za edincem pa Je ljubosumje podesete- rjeno. Dobro poznam to neizgorljivo ljubezen. Spoznal sem Jo in izpil do dna, ker sem sam bil edinec. Mislim, da ni močnejše in bolj globoke ljubezni, kot Je materina. Je najčistejša, popol- noma nesebična in V5e žrtvujoča. Je kakor na- jtrdnejše trdnjavsko obzidje, ki nepremagljivo varuje svojega edinca. Mati je kot volkulja v nebogljeni otroški dobi, kasneje najzvestejši, nepodk uplji vi stražar. Že tem Je iz roda v rod podedovana rahla krivica do nežnejšega spola. Niti v materinski ljubezni ženske niso vedno enakovredne. O enakopravnosti v družbi pišejo zakoni, ki pa niti tekom celega življenja ne morejo po- polnoma izravnati neenakosti. Popolne ena- kopravnosti ne bomo dosegli nikdar, ker Ji na- sprotujejo fiziološke osnove. Prav zato moramo zastavljati vse sile, da bi se temu idealu približali čimbolj. Majhna izravnava Je v tem, da smo moški prikrajšani za najsvetejša čustva globoke materinske ljubezni, ki Jo sicer uživamo, ne zmoremo Je pa razdajati. . . Zadravčevi so hitro poobedovali in .se odpe- ljali po beli cesti skozi temni gozd v naročje goriških vrhov. V lepo kočijo sta bila vprežena dva iskra šarca, ki sta s privzdignjenima gla- vama dirjala, da so grive plapolale visoko v zrak. V goricah Je vedno lepo, naj bo na spomlad, ali jeseni. Tam Je najbolj urejen svet. Kakor na risalni deski začrtane vrste, so nasajene trte, ki nudijo od daleč z na.sprotnega brega edinstveno sliko. Kdorkoli zaide v ta valoviti svet, se prevzet vrača z nJega in nazaj. Poseben užitek pripada gospodarju, ki občuduje delo svojih zamisli in pridnih rok. ko ob posebnih trenutkih posedi v zidanici s svojimi prijatelji ob kozarčku doma- čega krepila. Tudi Zadravčeva možaka sta vselej zavzeto opazovala svoje gorice in se o vsem podrobno pogovarjala. Tokrat pa Je bU sicer zgovorni sin bolj skop z besedami in ko sta se vrnila k zida- nici. ga je oče zaskrbljeno povprašal: »Kaj, A leš, ali se ne počutiš dobro? Nič nisi vesel, kakor druge krati. PomalicaJ malo. Mati ima kloba- sice v Jerbasu in še drugih dobrin, da se boš okrepčal. Toliko sedenja pri knjigah in slaba hrana po mestnih menzah, premalo gibanja v svežem zraku, vse to te Je oslabilo in naš gorički zrak te je prevzel« Tako Je menil oče. Mati pa Je dobro vedela, odkod A leševa molčečnost. Niti knjige niti se- denje ga ni upehalo. Lepa Dunajčanka Je za- sadila nove misli v njegovo srce. Zadetega od Amorjeve puščice ga Je premagala bolezen, kiji pravimo zaljubljenost. To Je neke vrste omama, ki človeka popolnoma zasužnji, mu zamegli in ohromi misli, prekrije vsa hotenja in vse želje spremeni in strne v eno samo hrepenenje. Tedaj človek ne more ničesar drugega, kakor pri- sluhniti notranjem viharju ljubezni. Prenese vse gorje in spotikanja, v svojem hrepenenju pa postane ranljiv in občutljiv. Matije pomagala očetu, hitro Je razprla lepo vezan prtiček na trati pred zidanico in postavila košarico z dobrotami kakor po napadi na sredo. Po starem običaju so posedli okrog pogrnjene mize in prigriznili. V nekdanjih časih Je vladala stara navada, da so v družbi molčali, doker ni spregovoril tisti, ki je bil med njimi najvišje izobražen, ali pa tisti, ki je bil najstarejši med enakimi. To Je bil nekak nepisan družbeni zakon, ki Je v gotovih okol- nostih veljal tudi znotraj ene družine. Tokrat so zaman čakali na A leševo besedo. BU Je zamišljen, skoroda zamaknjen, da niti opazil ni, da čakajo manj in se ni spomnil, kaj bi bila njegova dolžnost. Zglasi I se Je torej oče, ki Je sedel Alešu na- sproti: »Ali nam danes res ne boš ničesar pove- dal, A leš? A lije kaj narobe? Te kaj teži? Imaš kake posebne skrbi? Za kake težje skrbi si še vendar premlad! Zaenkrat imaš brige samo še s knjigami. Vse drugo bom že Jaz oskrbel. Nate bodo padle skrbi šele tedaj, ko si boš ustvaril svojo družino. To še ni tako blizu. Sedaj pa le uživ.aj brezskrbno veselo mladost«! Tako se Je oče nehote približal pravi stvari. A leš se Je nasmehnil in samo prikimal očetu. Sestri sta se spogledali, kaj da oče namiguje o bratovi družini, ko pa to vendar ni še nič goto- vega, četudi Je vest o A leševih srečanjih v malem trgu hitro priromala tudi do njunih ušes. Mati Je bila v spoznanju Aleševe zamišlje- nosti mnogo dalje in Je rekla: »Pa res vsi enako mislimo. Kako trdne in tesne so družinske vezi, četudi neizgovorjene! Kako pomemben bo do- godek, ko bomo zgubili Aleša! Te izgube ne bo mogoče nikdar nadoknaditi. Te vrzeli nikdar izpolniti. Čutim, kakor da bi Aleš že napravil prvi korak odtujevanja. Pa ne morda, da bi to bila moja graja, ali očitek, samo občutki so, ki jih mati najprej zasluti in ki mater najgloblje prizadenejo.« A leš Je bil izzvan, moral Je odgovoriti: »Ne vem, toda slutim, kam merijo vaše pripombe. Razen pri očetu, opažam nekakšno novo raz- položenje do sebe, ki se Je prav danes zagrnilo, kakor se nebo včasih naglo pooblači. Že nekaj časa občutim, da Je razpoloženje do mene v našem domačem ženskem svetu, posebno pri A niči in Martini, skaljeno, morda celo ohlaje- no.« Malo Je umoH-^il in pomislil potem pa nad- aljeval: »Kaj bi prikrival. Ce so vaše strunice tako rahločutne, da so vztrepetale že ob prvih še komaj čujnih glasovih, potem Je to odraz nevi- dne najtesnejše povezave sorodnih src v trdno enoto zlite družine. Kar naravnost bom za- ključil svoj malo nevsakdanji začetek. Torej Je res tako, da pred domačim ženskim svetom uspeš skriti marsikaj, svojih čustvovanj pa pri- kriti ni mogoče. Nadaljevanje prihodnjič 4 - LITERARNA PRILOGATEDNIKA 6. marec 1980 - XEDNIK Prvi dan svobode (Očka pripoveduje) Bil je lep, sončen d;\n. Otroci so pomagali mami in očetu pri delu. Vsi so morali zelo trdo delati, da so lahko prišli do zaslužka in si z njim kupili hrano, kajti takrat so bili hudi vojni časi in hrane ni bilo toliko, kot je je danes, da jo ne- kateri mečejo celo v smeti. Bili so revni, lačni, žejni, vsi razcapani! Ta dan je bil tak kot vsi drugi. Toda vsi so nekaj pričakovali, ne- kaj neznanega, velikega. Vedno bolj pogosto so srečevali partizane, ki so prišli v vas po obleko in hrano. Pri vsaki hiši so bili ljudje, ki so podpirali partizane in pri vsa- ki hiši so dali partizanom hrano in obleko, če so le lahko in če so imeli. Sprejeli so jih tako kot svoje brate, sestre, kot lastne otroke. Marsikateri starček, tudi marsikatera stara ženica je hotela k partizanom. Toda noge jih niso več držale. A vseeno so pomagali na kak drug način, tudi otroci. Starši so otroke učili ljubiti domovino in partizane, ki so domovino branili pred tujcem. Vsak partizan, ki je šel mimo hi- še, je povedal, da bodo kmalu prodrli v Ljubljano in jo osvobodi- li. In govorili so, da bo potem napočil veliki dan. Bilo je 9. maja 1945. Moj očka je bil takrat star sedem let. Najprej so zaslišali streljanje. Cez nekaj ur so prišli partizani v vas. Peli so in vriskali. Nekaj kurirjev je teklo naprej v vas. Ko so prišli, so kričali: ,,Svoboda! Živela svoboda! Nemci so se umaknili iz naše deže- le. Partizani so pod vodstvom TITA osvobodili Jugoslavijo! živel TITO! Živela nova Jugoslavija! Živela svoboda!" Vsi vaščani so bili srečni, veseh. Se bolj so pa bili veseli, ko so pogledali svoje sinove in hčere žive in zdrave, ko so se Vračali domov. Začutili so pravo svobodo, zaživeli so pravo in novo življenje! Ksenja Centa Borec pripove- duje Zasopla sem se vzpenjala po sončni rebri. Sonce je neusmiljeno pripekalo. Hodila sem po sa- dovnjaku, veje jablan so polne pripogibale k tlom. Na vrhu hriba sem zagledala majhno kmečko hišo, pred katero je stala že raz- majena brezova klop. Na njej je sedel starček, iz košate brade in gostih sivih las sem videla njegove iskrive, bleščeče oči. Iz ust mu je visela pipa, iz katere se je od časa do časa pokadil dim in se kmalu porazgubil v zraku. Približala sem se mu in mu voščila dober dan. Ni mi odzdravil, le prikimal mi je in se nasmehnil. Moj pogled je zdrsel na šopek, ki sem ga stiskala v potni roki. Podarila sem mu cvetje in pogovor je stekel. Najprej sva se pogo- varjala o vsakdanjih stvareh, ko pa sem mu povedala, zakaj sem pravzaprav prišla je zavzdihnil: ,,No, kaj pa bi rada vedela?" Pripovedovati mi je začel o letu 1940, ko je postal komunist. Takoj po napadu na Jugoslavijo je poiskal partizane. Izkopal je puško, ki jo je še njegov oče upo- rabljal v prvi svetovni vojni. Ko je bil še majhen deček, je vedno rad stikal vsepovsod. Naskrivaj je opazoval, kako je oče zakopal svojo puško v kleti pod star lesen sod. Z očetovo staro puško je šel v boj. Pripovedoval je, kako je bil ranjen v nogo in so ga premestili v ilegalno tiskarno. Bili so izdani in morali so se umikati. V njegovem hlevu so naredili ozek vhod v majhno jamo, ki je služila za tiskarno. Njegova pokojna žena jim je nosila hrano. Nekega dne so zaslišali zunaj nemške klice. Nato so že zaslišali Maro, kako dopo- veduje v polomljeni napuščini, da ne skriva nikogar. Potem so se ko- raki počasi oddaljili. Pokazal mi je hlev v katerem je mukala krava. Odmaknil je seno, dvignil lesen pod in pred mano se je odprla majhna soba mrzla, ilovnata z bornim pogradom. Na sredini je na majhnem stolu stal star pisalni stroj, potem mi je po- kazal še kamrico. Grčava javorjeva miza je stala sredi sobe, okoli nje so bili stoli. Ob steni je bila postelja, pogrnjena z mehko volneno odejo, pod posteljo, pa je visela stara puška, puška z dolgo zgodovino. Počasi sem se poslovila, polna novih občutkov in spoznanj. Biserka Kuplen V drugi številki Domače rasti so nam literarne prispevke poslali učenci osnovnih §ol iz CoriSnice, Olge Meglič in Toneta Žnidariča iz Ptuja. Likovna dela pa so prispevali učenci OŠ l oneta Žnidariča. Rože na oknu, linorez Mojce Kupčič Le vkup, le vkup uboga gmajna (Razmišljanje ob spomeniku) V jesenskem vetru šumijo zagorski gozdovi. Na gričih med njimi se razprostirajo vinogradi, v katerih se na tratah nastavlja soncu zadnjih nekaj rumenordečih listov. Med vsemi prelepimi podobami jesenske narave, ob katerih ti zas- tane dih, kipi proti rebru veličasten spomenik kmečkemu kralju Matiji Gubcu, ki je pred dobrimi štiri sto leti vodil kmečko ljudstvo v boju proti izkoriščevalskim fevdalcem. Ob pogledu na spomenik človeku misli sežejo daleč nazaj v zgodo- vino. Tudi sama sem se v mislih znašla v stari, blatni vasi. V meglenem jutru se kažejo obrisi revnih koč, iz katerih se iz dneva v dan slišita jok in stok, ki se razgubljata v ostrem vetru, ki zavija okrog oglov. Od nekod se prikaže sestradan pes, ki sta ga sama kost in koža. Pravzaprav ni nič čudnega,, če stradajo psi, saj še ljudje nimajo kaj jesti, ker na slabi zemlji ne morejo pridelovati bogve kaj in še od skromnega pridelka jim precejšen del poberejo biriči fevdalca Tahija. Neusmiljena gospoda kmetom vedno bolj krati pravice, ter jim nalaga vedno večie davke in dajatve. Kmete preganja tudi cerkvena inkvi zicija, ki je seveda na fevdalčevi strani. V tihih nočeh prodre do vasi obupano vpitje in stokanje jetnikov, ki jih na najrazličnejše načine mučijo v grajskih ječah. Za uboge kmete je premajhna kazen, če jim porežejo jezike, nosove itd., zato jih tudi vsak dan nekaj peljejo na morišče, ki stoji na precej visokem griču, da bi tako svarilo tlačeno ljudstvo pred močjo fevdalca. Kadarkoli se ozreš na morišče, se nad vešali, na katerih je obešenih več ljudi hkrati, spreletavajo vrane, ki se od časa do časa vrešče spustijo na mrliče in jih počasi kljujejo. Na visoko dvignjenih, velikih kolesih je nataknjenih precej ljudi s polomljenimi kostmi in razparanimi trebuhi. Po vsem grozljivem kraju ležijo iznakažena trupla brez glav. Njihove glave so nataknjene na visoke kole, da se jih že od daleč vidi. Kar groza te postane ob misli in pogledu na grozodejstva neusmilje- nega Tahija. Toda ljudstvo mučenja in izkoriščanja ne more trpeti v nedogled... Kmetje so pripravili upor. Za klobuke so si pripeli zimzelen in pete- linje pero; oglasila seje njihova borbena pesem; ,,Le vkup, le vkup, uboga gmajna, heja, hejo, za staro pravdo zdaj bo drajna, heja, hejo!" Oboroženi s srpi, kosami, vilami in drugim orodjem, so pod vod- stvom Matije Gubca zavzeli več gradov... Njihova vojska se je vedno bolj krepila... Upor je zajel vse Hrvatsko Zagorje in del Slovenije... Kmalu pa so se njihovim zmagam pridružili tudi porazi. Gospoda jim je s svojo vojsko zadajala vedno večje udarce. Uporniško vojsko je dokončno razbil podban Alapič, ki se je na bojišču pojavil s svojimi vojaki oboroženimi s puškami. Proti njim pa so bili kmetje nemočni. Tega usodnega dne je bil ujet tudi Matija Gubec. Čeprav so ga že več dni mučili, je še ob svojem kronanju v Zagrebu svojim soborcem — kmetom — ki so morali mučenje gledati, s pogledom vlival pogum in jih bodril — govoriti ni mogel, ker je imel usta zavezana — čeprav je vedel, da ga čaka nepopisno trpljenje. Po kronanju z razbeljeno krono — kravjim nagobčnikom — so ga razčetverili... ,,Slišiš; Si morda gluha? Že v tretje ti pravim, da se bomo odpeljali brez tebe, če se ne boš podvizala!" se ob meni oglasi sošolka in me zdrami iz otožnih misli. ,,Prosim? Ah, seveda grem z vami!" ji odgovorim, nato pa skupaj stečeva v avtobus. Nekaj hipov za tem že drvimo po cesti, za sabo pa puščamo žalostne spomine na preteklost... Lidija Krničar Boj za narodno in družbeno svobodo v dolgi zgodovini naših narodov, vse od naselitve do začetka 20. stoletja, so naše naravne lepote in geografski položaj burile sle po naši zemlji. Germanska, tatarska, romanska plemena so segala v naš prostor, v njem pustošila, uničevala in nasilno zagospodarila. Toda tuje nasilje nas ni uklonilo, zato smo se lahko ohranili do današnjih dni. Največjo tragedijo smo doživljali v jeklenem viharju druge svetovne vojne. Nemški, italijanski in madžarski fašistični stroj je zaoral v naše srce in našo dušo. Tuje pijavke so se zasesale v naše življenje in ga hotele uničiti. Ni jim uspelo. Komunistična partija, ki je ilegalno delovala v stari Jugoslaviji in se borila za družbeno preobrazbo, je spoznala, da je napočil čas, v katerem se bodo lahko uresničile njene težnje. Mislila in čutila je z množico, ki jo je bolel sramotni beg predstavnikov stare vlade s kraljem na čelu, nemočna vdaja vojaških sil in pokorno hlapčevstvo jugoslovanskih politikov. Poklicala je ljudske množice k uporu proti okupatorju, da si izbojujejo narodno in družbeno svobodo. Po vsej domovini se je ukresala iskra upora, ki je zagorela v mogočen plamen. Tuji osvajalci so s pomočjo domačih plačančev hoteli zadušiti revolucijo življenja in uporabljali najbolj nečloveška sredstva, da bi z njimi utišan uporniško besedo m dejanje. Mučili so ujete partizane, streljali talce, strahovali ljudi v vaseh in mestih, jih zapirali v celice smrti in koncentracijska taborišča. Uporno ljudstvo pa ni upognilo hrbta. Verovalo je v pravičnost svojega punta in se nesebično žrtvovalo za svobodo življenja. Sredi vojne vihre, v času najtežjega umiranja, pa so se rojevali temelji novega življenja jugoslovanskih narodov. 29. novembra leta 1943 so se v bosanskem mestecu Jajcu zbrali odposlanci vseh jugoslovanskih narodov, da bi sprejeli načrt za ljudsko oblast, ki bo zaživela v povojnih dneh. To je bilo največje zgodovinsko dejanje v življenju slovenskega rodu na Balkanu. Zdaj je dobil boj svojo dorečeno obliko in vsebino, gonilno moč, s katero so jurišali borci na tujce in domače izdajalce in jih uničili v majskih dneh leta iy45. Jugoslovanski narodi so doživeli svobodo in s KP začeli uresničevati vse družbene cilje. Vztrajno in nepopustljivo so si ustvarili današnjo podobo življenja: samoupravno socialistično družbo. Peter Zorli, 8. a KNJIGA, KI JO BEREM DVAKRAT Knjigo Julesa Verna Skrivnostni otok sem prebral dvakrat. Večkrat sem prebral še veliko knjig, a najbolj mi je ostala v spominu ta. Najbolj me je privlačevala napetost knjige. Nikdar nisi vedel. Kaj se Do zgodilo naslednji trenutek. Crke sem kar požiral z očmi. Na primer tokrat, ko sta njihov pes in opica skakala okrog luknje v Granitni hiši. Jules Verne je pisal s vseDino knjige fantastično, ampak so se skoraj vse njegove zgodbe, ki jih opisuje v knjigah, uresničile. Knjiga Skrivnostni otok mi je bila zanimiva tudi zaradi poguma inžinerja Smitha in vseh ostalih brodolomcev. Kako junaško so prenašali tegobe življenja na zapuščenem otoku sredi brezmejnega morja. In kakšna sreča jih je napolnila, ko so zagledali z majhne skalice, ki je ostala od njihovega otoka po eksploziji vulkana, na obzorju jahto, ki je prihajala po po njih. To je bila zadnja pomoč, ki jo je napravil kapitan Nemo prebivalcem pred svojo smrtjo. Večina knjig, ki sem jih prebral večkrat, je imela takšno vsebino. In takšne knjige me privlačujejo kot magnet. Aleksander Matjašič Vojna v sanjah Skoraj vsako noč sanjam. Sanje so lepe, vesele ali pa temne in žalostne. Temno in žalostno sem neko noč sanjal tudi jaz. Legel sem in premišljeval, kako bi bilo, če bi bila pri nas vojna. Pri tej misli sem tudi zaspal. Sanjal sem, kako nad mesti letijo jate sovražnikovih letal in bombardirajo. Vsi ljudje so se skrili v kleti ali v zaklonišča. Že so vkorakali sovražniki. Bilo jih je mnogo. Naše ljudi so pretepali, ubijali, ali pa^h odpeljali v taborišča. Toda številni ljudje so odšli v gozdove. Tam so se zbirali komunisti in vsi, ki so bili hrabri. V taboriščih pa ^ ljudje stradali in umirali od lakote, mraza ... ikdor je obnemogel. .so ga streljali, ali pa ga obesili. Vsak dan pa so jih pripeljali na stotine. Vsi so bili žalostni, jokali so, ali pa so bili zamišljeni. Mislili so na svoj domači kraj. Toda partizani so osvobodili naše ozemlje in rešili ljudi. Zbudil sem se. Vstal sem, šel k oknu in videl, da zunaj ni vojne, ampak lepo sončno jutro. Ljudje so hodili po ulicah veseli in brezskrbni. Spoznal sem, da ni bila resnica, o čem sem sanjal. Želel sem si, da nikoh več ne bi sanjal tako groznih sanj in da nikoli več ne bi bilo vojne. Andrej Zamuda Muca lovi miš, linorez Srečka Krambergeija DOMAČA RAST je literarna priloga TEDNIKA in jo izdaja zavod za časopisno in radiJAo cbjavnost Radio-Tednik Ptuj, Vošnjakova 5, poštni predal 99. DOMAČO RAST ureja uradnSki odbor Nataša Belšak, Viktorija Dabič in Zdenko Kodrič.