St. 65. V «iorici, v torek dne 14. avgusta 1906. Letnik VIII. Izhaja vsak torek iiiHobotoob 11. mi predpoldne za inesto ter oL 3. uri pop. za deželo. Ako padena ta dncva praznik izide dan proj ob 0. zvečer. Staue po pošti prejemun ali v Gorici na dom pošiljan celoletiio 8 K, polletno 4 K in četrLletno 2 K. Prodajase v Gorici v to- bakarnan Schwarz v Šolskili ulicah, Jellersitz v Nunskih ulicah in Le- ban na Verdijevem tekališču po 8 vin. GORICA tVetono Iztlanje). Fredništvo in upraynistvo se nahajata v Gorice«. Oglasi se raČunijo po pelil- vrstah in sicer ako se tiskajo 1-krat po 1-i' vin., 2-krat po 12 vin., 3-krat po 10 vin. Ako se večkrat tiskajo, raÖu- nijo se po pogodbi. \ Izdajatelj in odgovorni urednik Anton Bavčar. Tiska „Narodna tiskarna" (odgov. L. Lukežič). Vti si s prvega zadružnep stioda. (Dalje.) Vspeh te centralizacije nam ozna- čuje dovolj dunajeka osrednja zadražna mlekarna sama. V avojem poslovnem po- ročilu omenja. da je placevala podreje nim mlekarskim zadrugam povpreeno za en liter mlekn !. 1900 13 3 vin., 1. 1901 13 9 vin., I. 1902 139 vin., I. 1904,153 vin. in 1. 1905 166 vin. Ko je osrednja mlekarna 1. 1900 začela plačevati za mleko 12 vin., tedaj so morali, dasi ne- radi, trgovci z mlekom plačevati kmetom liter mleka po 10, 11 in nazadnje tudi po 12 vinarjev, dočim bo ga prej plače- vali največ po 9 vin. Danaj pa dobi vsaki dan 220.000 litrov mleka, od ka- terega pripada kmetom najmanj 120.000 1; kmetje so dobivali prej povprečno po 9 vin., aedaj pa dobivajo povprečno po 16 vin., tako da se ima kmetijstvo za- hvaliti osrednji mlekarski zvezi za do- btfek letnih okroglih 3,000.000 K! Kranjske zadruge so torej 1. 1904 dobile mloka za 6.569,886 litrov, kate- rega so deloma prodale v naravi, deloma so je vporabili za izdelovanje masla in sira. In sicer so izdelale 114.605 kg masla in 76.583 kg sira. Primorske za- druge in prostovoljne planinske mlekar- nice so pa dobile 2,692483 1. mleka. Eako so je vporabile, o tem niso podale poročila. Računati pa smemo, da se je večina dobave porabila za maslo in sir, ker nimajo primorska društva onih pro- metnih sredstev na razpolago, ki so potrebna za oddajo mleka v naravi. Poglejmo še, kak da je materialen vspeh delovanja mlekarnic. O Kranjakem smo nekaj omenjali že poprej, ali tam se je šlo le :ta tem, da podamo dokaz, da se bolje vnovčnje mleko v naravi, nego v derivation. In sicer so dosegle zadruge sledeče izakupilne cene za vsaki posa- mezni liter mleka: Vinarjev: 7, 8, 9,9^5, 10, IQ'5,10-11,11, 12, 12'3,12'8, U Kranjske"iäd73lf3i~20 1 1 4 5 1 1 ¦ U lJrhnor«ke „ - - 7 - 20 - - 2 - - - 1-30 ., planšar. - -12 - 12.......^-22 Najmanjša skupilna cena je bila torej 7 vinarjev, največja pa 14 vinarjev. Kranjske mlekarnice so izskapile pov- prečno po 99 vin., primorske pa 10*1 vin. 54"1% mlekarnic je izsknpilo po 10,22-9% po 9,6-270 po 11 vinarjev, ostale mlekarnice pa cene, ki deloma presegajo omenjene, deloma so pa pod istimi. — Srednja izskapilna cena litra mleka na Kranjskem in Primorskem skupaj je 10.07 vin., katera zaostaja mnogo za ono, ki jo daja osrednja dunajska mlekarna pri- druženim zadragam, namrec 166, kakor smo prej omenili. Zi razmotrivanje nam preo^taja še obseg obratne dobe poedimh zadrug. Obrat se vrsi namrec bodisi nkozi celo leto, ali pa obaega le del koledarskega leta. Razume se samoobsebi, da imajo večjo važnost ona podjetja, ki delujejo skozi celo leto, nego onw, ki delujrjo io skozi nekoliko meaecev. Uradna stalistika nam nndi gledo teg* vpraäanja sled^če podatke. Obratna "doba je za 1. 1904 obsegala pri zadrugah ineseccv 2, 3, -i, j-b, 5, G, 1, 8, 9, 10, 12 kranjskih - 1 3 i Bb 1 - - - - 3(j primorskih - - \ - 2 8 3 1 •{¦ i ;J, „ planšarnicah G18-- ------. Iz tega 8klepamo, da imajo mlekar- nice na Kranjskem bolj značaj stalnega obrata, primorake pa začasnega, kar po- trjuje prejšnjo našo trditev, da ho se na Primorskem po prizadevanja potovalnega mlekar8kega učitelja prelevile planinske mlekarnice v zadružne mlekarnice. Ad quid? to smo tudi omenili: sobvencija. Kaj nam torej kažejo vsi statistični podatki, katere smo doslej omenili glede kranjskih in primorskih, kot dokazljivo slovenskih mlekarnic? Naša mlekarska, bodisi zadražna, ali prostovoljna društvena podjetja, so,' kakor izkaže statistika, večinoma le ma- lega obsega, ker se omejajejo na omeje- no ätevilo članov in na nizke deleže, vsled Cesar imajo investirane v premičnem in nepremičnem inventariju le zneske izpod 10.000 K akapno, karomogoči pač razmerno vefji rocni obrat, a nasprotno onemogoči intenzivnejši, in vsled tega tudi lukrativnejši strojni obrat. Večina mlekarnic se peča le z izdelovanjem mlečnih deiivatov (maslo, sir), le malo njih pa z donosnejšo prodajo mleka aamega v naravi. Vsled tega je tndi pov- prečna donosna cena za slovenake za- drnge tako nizka, da zaostaja za donos- nimi cenami dragili dežel. Z* Kranjsko in Primorsko se izkazuje povprečna izskupna cena za en liter mleka v znesku 101 vinv dočim izkazujejo drnge dpžele višjo povprečnico, tako: Koroäka 102, Solno- graško 105, Tirolsko 10 8, Šlezija 10 9. Češko 111, Moravsko 112, Galicija 115, Štajersko 118, Nižjeavstrijsko 139. Vsled tega postaneočividna potreba, da se mlekarnice mejsebojno tako orga- nizirajo in centralizirajo, da jim bo mo- goče mlečne izdelke spraviti z boljšim vspehom na trg, nego doslej. Danes pri- padajo 4 mlekarnice celjski zvezi, 20 ljubljanski zvezi. A s tako centralizacijo je mlekarnam malo pomagano, kerimajo te zveze večinoma le nadzorovalen po- men. Geljska zveza se z blagovnim po- slovanjem ne peča, Ijnbljanska pa posre- dnje pač pri prodaji mlekarskih izdelkov svojih mlekarnic, a pri tem tudi JO>Un(». Mlekariiicam pn je potrebna taka o^ednja organizacija, katere glavni na^n je tehnično ekstenzivno in lukrativnd vso- vräenje mlekarstva kot takega. Tak* vso- vršenje pa ne morejo nuditi ne celjska in ne Ijubljanska zveza. Da mogoče vi- dim(>, kako bi se dala tudi pri nas do- seči centralizacija, ki bi odgovarjala ne- posrednim razvojnim težnjam mlekarstva 8amega, poglejmo, kaj so je v tem oziru storilo drngje. Predno pa to storimo, naj nam bo dovoljena kratka opomba. Vnakdo mora priznati, da je centralizacija za- družnih gospodarskih organizmov neob- hodno potrebna, a priznati mora tudi, da je potrebna decentralizacija, kajti le tako je mogoče rešiti interese posameznih organizmov, posameznih organskih skupin. So pa ljudje, ki se bojijo decentralizacije „kot hudič križa", kakor že pravi naä narod, to pa iz jednostavnega razloga, ker bi po izvräeni decentralizaciji osrednji zavod kazal toliko poedinih organizmov manj v ätevilu neposrednih pridružencev. Mislimo pa, da je vse eno, ako se izka- zuje neposredno toliko in toliko orga- nizmov, ali pa isto število organizmov posredno po vmesnih centralizujočih členih. Slavni pa ne hatoliuhi možjc proti svobodni Soli. Prostozidarji, židje, soc. demokratje, ateisti in brezverci so bili že od nekdaj sovražniki kračanske vzgoje, nasproti pa so bili za tako vzgojo vsi učenjaki, ka- teri so nad vse ljubili resnico. Z ozirom na gonjo, ki se je pričela zadnji Čas tudi pri nas proti vsemu kar diši v šoli po krščanstvu, zdi se nam umestno navesti sodbo nekaterih ime- nitnih mož, o tem, kaka naj bode vzgoja v Soli. Slavni srancoski učenjak Viktor Cousen je prepotoval svoj čas po naro- čilu ministra Montaliveta Nemčijo in po- sebno pa Pruaijo, da bi se prepričal tam o duhu, ki veje po nemških šolah. Ta očenjak je pisal iz Berolina ministru med drugim tadi to-Ie: Neobhodno po- trebno je, da vstvarimo v srcih naših mladih učiteljev trdno moralno podlago, in sicer moramo na učiteljiščih postaviti na prvo vrsto poduk v krščanskem nauku, in sicer mora biti glede veronauka na naših učiteljiščih tako urejeno, da bodo učiteiji, ko zapuste ista, dobro in temeljito pouöeni o krščanstvu, o njegovi zgodovini, o njegovih dogmah in o nje- govi morali. To povdarjam jaz posebno, ker se mi zdi, da je to najpotrebnejše. Ljadske Sole tega ali onega naroda mo- rajo biti prežinjene z duhom onega ver- skega izpovedanja, h kateremu narod pri- pada. Vera je po mojem mnenju naj- boljäa, da, celo jedina podlaga ljudske vzgoje. Jaz poznam äe pregej Kvropo a nikjer nisem našel dobrih äol, kjer ni bilo v njih krščanske ljubezni. — Sole vspevajo izvrstno posebno na Nemškem,, na Holandskem in na Škotskem, kjer slone popolnoma na verski podlagi. Le zapravljajte na Francoskem državne za- klade in občinske dohodke, da ustano- vite Iepe place in penzije za ta novi zarod takozvanih industrijalnih učiteljev; ali nikar ne mislite, da smete prezreti krščansko ljubezen in duh uboštva, skromnosti, pogumne ndanosti, katere more dati Ijudskim vzgojiteljem jedino le krš^anstvo, če se je dobro umeva in uči. Kolikor bolj vse to premiäljujem, gospod minister, kolikor bolj tnk. sole opazujem, ter ob vsaki priliki, ko se po- govarjam z ravnatelji tnk. učiteljišč in z ministerskimi svetovalci, pridobivam si vedno bolj prepričanje, da bodemo mo- rali tudi mi na Francoskem stcpiti glede krščanske vzgoje z našo duhovščino v dogovor, ter da bodemo morali na vsak način tudi na naäih očiteljiščih nvesti veronauk. Prepričan sem popolnoma, da se s tako pisavo na Francoskem mar- 8ikomur zamerim, ter da me bodo smat- rali mnogi za jako pobožnega. Ali gosp. minister pomisliti morate vendarle, da Vam tega pisma ne pišem izRima, ampak iz Berolina. Nauöni minister Puttkammer, pa je dal v nemäkem državnem zboru dne 14. junija 1, 1879 to-le izjavo: Veronauk mora biti aredišče ve- soljne ljudske izobrazbe. Krščanski zna- čaj naše Sole je najboljäi paladij naäega kulturnega življenja. Nadalje povdarja: Država in cerkev morati v jednaki meri skrbeti za solo, kajti iz sole izvira ve- lika korist za državo, pa tudi za cerkev. LISTEK. Žalosten večer. Poteza i/. življenja kmeta-liberalca. Pastuškin. „Moj Bog, kaj bo z nami, kam pri- demo, ako pojde tako naprej ? Polnoči bo kmalu — pa äe ga ni. Sinoči skoro do jutra in nocoj zopet tako." — Tako je tarnala nesrečna Žežka z bolestnim, malokaj obupnim glasom in pogledovala z milim ljubeznipolnim po- gledom na malo Jutko, ki ji je baä za- dremala na prsih. Pri vsakem najmanjšem šumu je posluhnila, ne prihaja-li on, ljubljeni mož, ki pa ji je vracal vso njeno veliko skrb, vso njeno neskončno ljubezen le s surovostjo in z nekakim preziranjem. Pa vsakikrat se je varala — ni ga bilo... Mehka njena duša je krvavela in plakala s priduäenim, zatrtim plačem, polnim neizrekljivega gorja, nepopisne bridkosti. Zdajpazdaj je kanila iz njenih vsled joka rudeče obrobljenih oči grenka sraga na nalado, cvetoče, omehjajoče se lice nežnega deteta, ki ji je sanjalo v naročju sladke sanje in pad ni čutilo neznosne bede :in duäne pobitoBti mile svoje majke... Saj Be ne more vzdrževati solz, ko se spomnim vseh lepih trenutkov, ki jih je doživela prva leta po poroki, ko se ji pa nasprotno uvrstijo v spominu tndi vsi oni žalostni dnevi, ki so jim sledili. Kako lepo, v kakem rajskem miru, v kaki popolni slogi in tihi zadovoljnosti so jima potekla prva tri leta skupnega svojega žitjal Niti najprozornejša, naj- rahlejša meglica se ni prikazala na vedno cistern obzorju jasnega neba nju- nega življenja, niti najmanjši oblaček ni zastrl zlatega solnca vedno smejoče se njune sreče. Skupno sta nosila vse akrbi, nadloge in neprijetnosti, ki za- denejo tupatam poštenega seljaka, mar- ljivega kmetiča. Ljubeznivo sta pomagala drug drugemu in vsako, še tako težko breme sta prenesla in pretrpela vdano, brez srda, brez mrmranja, kajti vse tež- koče, ki jih nudi — kakor vsako — tudi zakonsko življenje, jima je lajšala in sladila medsebojna ljubezen, med- sebojno sporaznmljenje, brez katerega ne more in ne more biti v nisi blagodejnega blagoslova božjega. Nobene skrivnosti, nobenega prikrivanja ni bilo med obema. Ako je bil on žalosten, polrt, je bila tudi ona; ako se je smebljalo njeno lice, se je radovalo tudi njegovo srce — in narobe. Bila sta v pravem in po- polnem pomenu izraza ena duäa v dveh telesih. Vrhntega jima je vlivala v mno- gokrat utrujene ude veselje do dela skrb za otroka, katera jima je podaril Bog v teku tega časa. Njiju življenje ni bilo prazno, imelo je pomen in namen in 8moter, velik, jasen smoter — krščansko vzgojiti in časno in večno osrečiti Ijnb- Ijeno dečico. Delala sta trdo, a neutrud- ljivo, vstrajno. Vsaka potna sraga, ki jima je kanila raz vroče čelo, jima jo bila jasen, prijazen svedok, da se trudita in potita za svojo negodno deco, za njeno srečo, njen blagor — in ta zavest ju je krepila, dajala jima je vedno nove moči, vedno trdnejše volje, vedno večjega ve- selja do dela, skrbi in truda. Kako se je vzradostil njen Pepe, je pomielila Žežka, ko mu je povila čez leto in dan njunega združenja prvo dete, in še posebno radi tega, ker je bil ravno sinček! Kako ga je poljubljal, kako se je igral in smejal z njim in stiskal ga k sebi, da bi ga bil malone vduäil v svoji veliki ljubezni in neskončni radosti ! Krstiti ga je dal na svoje ime in potera se je zabaval z njim dan na dan, ke- darkoli mu je dopusčal čas, in mnogo- kdaj je bil z njim čisto otročje razposajen. In čez leto se je njegovo veselje še povečalo, ko sta dobila še hčerko Žežko. Imenovala sta jo po materi zato^ ker je bila sedaj pa ta skrajno vesela, da imata baš hčerko. Na neizmerno radost svojih ro- diteljev sta se otroka prav lepo razvi- jala in popolno zdravje jima je sijalo na živahnih pestrih licih, podplutih z živo rdečico. To so bili solnčni, medeni dnevi njunega zakonskega življenja — dnevi, ki se spominjamo nanje v nesreči in zapuščenosti z velikim a brezv&pešnim hrepenenjem, z vročo željo, da bi se vrnili, a hkrati z britko zavestjo, da jih ne bo nikdar, nikdar več — dnevi, ki se nam riäejo v spominu v bolestnih trenutkih tuge in žalosti v vBesvetlejäi luči, v vsečarobnejšem sijaju, v vsepri- jetnejših barvah kakor so bili v istini. In to je smola in — naravnost pro- kletstvo, ki le poveča itak veliko gorje, ki le bolj razljuti glodajočega Črva, ki 1© bolj razžari pekočo žerjavico. (Konec pride.) Brez cerkvene pomoči ne more država nikakor doseči v šolah trajne krščanske vzgoje. Cerkev pa, ako se jo prežene iz sole, tudi ne more vräiti avoje zveličalne naloge na tak način, kakor jo more vr- šiti 8 pomočjo sole. Sedanji nemški naučni minister dr. Stodt pa jo rekel v seji drž. zbora dne 22. februvarja I. 1905: Gospodje od na- sprotne strani lahko trdijo, kar hočejo. Jaz pa trdim, da odgovarja verska sola popolnoma naravnemu naziranju Ijud- stva, ter tudi vsemu historičnemu raz- voju. Vürtemberäki državni svetnik dr. Veisfäcker, pa se je o verski šoli tako-le izrazil :¦ Verska sola si je na Viirtember- škem pridobila postavno posest, in skušnja nas uči, da je taka sola najboljša. Vodja evangeljskega semenišča v Liegnicu, dr. Bath, pa se je o verski šoli dne 25. raarča 1905 tako-le izrazil : Družina in cerkev, obe pričakujeti od sole, da goji votrocih duh, ki povspe- šuje razvoj prisrčnega drnžinskega živ- Ijenja in ki istočasno nodi otroku trdnc temelje za značajnost, katera vztraja celo življenje. To popolnoma dostči je mogoče edino le s pomočjo verske sole. — Dr. Viljem Faaser pa dokazuje v netem svojem članku, da je brezveraka Sola pedagogična nesmisel. Celo darvi- iiistiSki naravoslovec, prof. Dr. Gustav Jäger, priznava, da je vera potrebno sredstvo za vzgojo in izobrazbo. On pri- znava namreč: „Morala brez vere je lehko prav lepa paradna sablja, ako pridete pa do sile, in mofate to sabljo izvleči iz nožnice, izvlečete iz nje pavovo pero, atvar, ki ne seče in ne zbada. Poskusite, ko bodete imeli otroke, in recite jim, naj bodo pridni in kre- postni! In kmalu bodete spoznali, da to niČ ne izda. Pripovedujte jim pa o Iju- beznjivema Očelu v nebesih, ki vidi najbolj skrite reči, o svetem Duhu, kijih obdaraje, in o angeljčkih, ki jih varn- jejo, tedaj spoznate na njihovih žarečih očeh, da jim je šlo to k srcu, in da je vera edino sredstvo, s katerim se elovek vzgaja v človeka. Ravno tako pravi tndi protestantaki učenjak dr. Deaner, da le taka sola zamore vzgajati značaje. Politiöni pregled. Avstrijski propračun. Sredi tega meseca najbrže končajo vposvetovanja ministerstev o končni se- stavi proračuna. Proračun bo izkazoval višje osebne izdatke. Samo oslužbencem državnih železnic obljubljeno zvišanje cenijo na 4 miljone krön; za poätne uslužbence pa 2 milijona, za diurniste 1 milijon. Višji bodo tudi izdatki zaradi kvinkvenij učiteljskema osobju in pa za davčno uradno osobje, kakor tndi za druge kategorije državnih nastavljencev. Zvišanje osebnih udatkov cenijo na 8 milijonov kron. Splošno cenijo dohodke za 40 milijonov več, kakor lani, a tudi potrebščine se zvišajo približno tej vsoti. Poštne dohodke cenijo najmanj za dva in pol milijona več, kakor lani. Polje- delsko ministerstvo zahteva, da zvišajo prispevke za kulturne namene za dva milijona kron. Proračun bo izkazoval najbrže mali prebitek. Proti „Dunajski cesti". Vse, kar spominj» na Dunaj, so- vražijo pristni Mažari. Da pokaže svoje sovraštvo Dunaju, je sklenil budimpe- štanski magistrat, da izpremeni budim- pestansko „Dun. cesto" v Washingtonovo cesto. — 30 miljonov za Dalmacijo. Rer bo se širile po raznih listih vesti, da misli Avstrija žrtvovati ogromne svote v prospeh dalmatinske ekonomije, so se dalmatinski poslanci o tem infor- mirali. Reklo se jim je, da dobi odslej dalje Dalmacija vsako leto 3 miljone veö, nego do sedaj. Shod čeških bogoslovcBv in duhovnikov v Budjevicah. Dne 7. avgusta se je sestal v Ba- djevicah shod eeških bogoslovcev in duhovnikov. Predsedoval je kanonik Skoč- dopole, ki je naglašal, da se mora du- hovnik ravnati vedno po potrebah časa, ne pa po duhu časa. Častni predsednik, rektor dr. Vreätäl je govoril o bogoslovju kot znanosti. Poročilo o socialnem delo- vanju duhovnika je imel vseuöiliäki pro- fesor dr. Bras, clan gosposke zbornice — laik — prvi veäöak češki o narodno- gospodarskih vprašanjih. Dr. Bnif je povdarjal, da je sode- lovanje duhovnika v socialnih vpra^anjih dandanes potrebno. Kot Ceh ne more razumeti, kako se morejo dobiti ljudje, ki hočpjo tako močno organizacijo, kot je duhovstvo, izkljnčiti od narodnega in sccialnega dela. —Priporoča dnhovščini, naj f?e temeljito bavi s socialnimi vpra- šanji, kajti duhovnik ne sme prezirati časovnega toka. Seveda je pporno vpra- šanje, kako daleč se naj duhovnik spuäca v svetne stvari, a v tem nas mora voditi krščansko prepričanje in v dvomljivih slučajih fle naj duhovnik ravna po pred- pisih svojih predstojnikov, da ne izzove konllktov. Sociologija je danes torišče dilelantov in demagogov, kakor nobena drugn veda. Zato ji dr. Bräf ne zaupa, ampak priporoča temeljit pouk o na- rodno-gospodarskih in pravnih vpra- šanjih. G J f i Sakuly je iz češke zgodo- vine dokazoval, da je katoliška vera vedno služila kulturnemu in gospodar- skemu prospeha češkega naroda. Narodno sporazumljenje na Moravskem. V Oiomucu so zborovali moravski veletržci sladkorja Češke in nemške na- rodno8ti. Sklenili so soglasno, da hočejo izločiti narodne spore v gospodarskih vprašanjih. Obe zvezi nemških in čeških trgovcev na Moravskem hočeta složno nastopati v gospodarskih vprašanjih. Protigrške demonstracije v Bolgariji. Vnedeljoseje v obmorskem mestu Anhialo vräil protigrški shod. Listi po- ročajo, da so Grki na demonstrante streljali s puškami, nakar je nastal sploäen boj. Tekom boja je bilo na obeh straneh več oseb ubitih in ranjenih. Anhialo je bilo na štirih straneh žažgauo in je v plamenu. Iz Burgasa je bilo od- poslano v Anhialo vojaštvo. Tudi v Ru§- čuku in Karnobadu so bili protigräki shodi. V obeli mestih je bilo razdejanih več grških prodajalnic. V drugih mestih bo se vräili shodi mirno. Zarota proti bolgarskemu knezu Piäejo, da se macedondki vojvoda Jane Sandomski nahaja po šumah okoli CarBke Bistrice, kjer ee nahaja knežev dvorec. Namen vojvode je ubiti kneza. Inspektor policije je zato odpotoval za Sodomskim, da ga prime, a se dozdaj še ni vrnil. Vznemirljive vesti o stanju sultana Abdul Hamida. Ii Carigrada javljajo, da so tamošnji listi prioböili uradni komunikö o bolezni sultana, Po priobčenju tega komunikeja sodijo, da se je stanje sultanovo poslab- äalo. V cesarski palači Yidiz vlada baje velika zmešnjava, ker se boje priobčiti resnico. Po Carigradu kroži vest, da aultan umira. Ta vest nupravlja globok ntis na prebivalstvo. Dogodki na Ruskem. Zaradi punta v Kronstadtu in Svea- borgu je obsodilo vojaško sodišče mnogo njih na smrt. Sedaj pa poročajo listi iz Pe- trograda, da je po nasvetu min. pred. Stolipina, zaukazal car, da se nad ob- aojenci smrtna kazen ne izvrši. V poltavski guberniji je bilo za- žgano posestvo kneza Kočinbeja, načel- nika oddelka za apanaže. Zgorelo je mnogo žita in sena. Poginiloje v požaru 270 krav in 600 ovac. V Londonu se zagotavlja, da je Rusija naračila na Angležkem dve novi oklopnjači. Ž°i prej je naročila v ladje- delnici Singer-M*xain & Company velik nov križar. Komisija, ki je imela nalog, da pre- išče stvar o kapitulaciji Port Arturja, je izvršila svoja dela. Nabrala je obilnega gradiva za obtožbo proti braniteljem. Iz- lasti se je dokazalo, da je bilo v Port Arturju zivil in atreliva še za mesec in pol. Pred vojno sodišče pridejo razun Steselja še generali : Smirnov, Fock in Reuss; podadmirali Viren, Lošinski, Ši- šenjovič in Grigorevič. Kazenska razpra- va ne bo \rsila meseca novembra. Domače in razne novice. „Goriško slov. katol. dolavsko dniStvo" je imelo preteklo fnedeljo shod v prostorih velikega semenišča. Točno ob lOYo otvori predsednik dr. Dermastia shod, kojegH so sp vdeležili društveniki in somišljeniki v obünem številu, pozdravi navzoče ter da besedo prvemu govor- niku dr. P a v 1 e t i č u, ki je govoril približno tako-le : Dr. Pavletič je v uvodu omenil naprednjaka iz goriške okolica, ki je ne- davno v krčmi pridigal in trdil : „Moja dnša je glih kakor od osla 1" Govornik je na to razvil sledeče misli: Mi na- zadnjaki nismo mnenja, da je človeSka duša ,.g'ih kakor od osla", mi amo tem- več prepričani, da je človeška duša bi- stveno različna od žifalske, da no umrje s telesom, da je d o 1 o č e n a z a b o 1 j še posmrtno življenje. Mi smo in hočemo o^tati katoličani. Katoličanstvo pa je svetovno naziranje, ki nalaga ver- nikom dolžnost, da po njem uredč 3voje delovanje. KatoliČanstvo zahteva po svo- jem bistvu, da se vsi pojavi dloveškega življenja ured^ v soglasju z njegovimi načeli, ali vsaj ne v protislovju ž njim. Katoliško prepričanje sili k udejatvovanju katoliških načel v zasebnem, družabnem in državnem življenju. Ravno isto težnjo ima pa tudi na- sprotno svetovno naziranje, po katerem bi bila človeška dnša „glih kakor od ofla", po katerem ne bi Človeštvo imelo drugega namena kot samo kolikor mogoče udobno bivanjetuna zemlj i. Tudi to je nazor, ki sili svoje privržence, da njemu primemo, t. j. brez vsakega ozira na poamrtnost urede svoje delovanje, zasebnost in javnost. Mej tema nnaprotujočima b i tež- njama mora nastati boj, ker hoče vsaka struja islo stvar po svo;e urediti. V Slovencih se je še pred okolu 15 leti razlegal klic, da mej nami ni Jibe- ralcev" t. j. ljudi s protiverskimi težnjami. Kdor je nasprotno trdil, je moral mar- sikaj pretrpeti. Zavračali so ga radi z vprašanjem: „Kaj, mi da nismo kato- ličani? Ali smo morda Turki ?" Tekom časa se je položaj spre- menil. Iz zasebnosti je protiverstvo vsled nujnega razvoja stopalo polagoma v jav- nost. Javno se je začelo odklanjati ka- »olicanstvo in kräöanstvo; ter progra- matično proglašati brezverstvo v prikriti obliki „naravoslovja brez metaiizične primesi", ki naj bi bilo podlaga ljudski izobrazbi. V tej smeri se delnje ne samo med izobraženci, ampak se skuäa delovati tndi med ljudstvom, kakor kaže izgled prej omenjenega naprednjaka. Med ljudstvom sicer dosedaj bolj prikrito. Protiversko stremljenje se javlja tu zlasti v obliki sistematičnega udrihanja po „farjih", kakor imenujejo duhovnike, v obliki za- smehovanja, za«ramovanja in tudi obre- kovanja oseb -verakega mišljenja in na- prav katoliškega znaöaja. Takemn poöetju se morajo upreti vsi treznomialeči ljudje, öe bi tudi za svojo osebo ne bili pozitivno verni. Ne- Bpametno, kruto je, revežu v težavah, življenja jemati tolažbo in upanje, ki mu jih ponuja vera. Zaslepljeni gotovo, če ne 8leparji, so ljudje, ki to delajo. Toda ko pobijamo njihove nakane, kakor je naša dolžno6tv moramo razločevati osebo od 8tvari. G10 v e k a, ki je v zmoti ne smemo sovražiti; z ljudrni, če tndi so nasprotnega mišljenja, bodimo strpni — nestrpni, intolerantni bodimo samo proti zmoti! Zi vspešen boj proti krivim naakom in škodljivim težnjam je pa potrebna organizacija: odpor bodi organiziran. Mogočen pripomoöek v to so katoliški shodi. Tak ^hod jp sklican v Ljubljano za d«n 26. 27. in 28. avgusta t. 1. Tja pohitimo vsi, ki nam je to mo- goče, da se vzbudimo, navdu- šimo in okrepimo za odločen odpor proti početju ljudi, ki žive v žalostnemprepričanju, da je njihova duša „glih kakor 0 d osl a !u (Obče pritrjevanje in pohvala.) Drugi govornik Svitoslav Pre- m r 0 u je na kratko naslikal zgodovino slovenskega kmeta na gospodarskem polju v zadnjih 50. letib. Pokazal je rano, ki mu jo je največ zadalo bujno razvito oderuštvo in omenjal objednem zdravila, ki pomagajo kmetijskemu stanu, da si iz- boljäa svoje obupno stanje. Pomagati kmetu zamore le zadrnžuištvo in počasno zmanjševanje dolgov potom amortizacije. Poslušalci so z zanimanjem sledili izva- janjem gospoda govornika in so mu ko- nečno izrekli zahvalo. Tretji govornik dr. DermaBtia je v kratkih besedah razvil program de- lavskega stanu, ki ga je začrtal II. kato- liški shod. Omenjal je, da slovenske kr- šoanBke socialce loči od slovenskih so- cialnih demokratov v glavnem to, da za- htevamo krščanski socialci, da krščanska načela zadobe veljavo tudi v javnem živ- ljenju, mej tem ko socialni deruokratje trde, da je vera zasebna slvar in s tem slepe ljudi, v resnici pa delujejo za brez- božštvo, kar so javno pokazali na zad- njem ^hodu v Ljnbljani, kjer je vodja socialnih demokratov zahteval od delav- stva, da se mora odtrgati od cerkve. — Končal je g. govornik s prispodobo, da je slovenski narod jednak telesu, koje boleha ako je bolan le en ud, en stan. Vsi udje vsi stanovi morajo biti zdrav i in krepki, da bode zdravo telo, zdrav narod zmožen za bodočnost. To telo, ta narod pa mora delovati po načelih, ka- tera je učil naš Odrešenik, kojega ho- čemo manisestirati na katoliškem shodu. Zadnji govornik Josip Gotič izM rna je v kratkem povedal, kaj da loči kr- ščanske socialce od socialnih demokratov in liberalcev. Govornik pravi, da o libe- ralcih sploh ne more govoriti, ker ti so bili vedno proti delavcem. (Obče potrje- vanje). Socijalni demokratje pa imajo to slabo lastnost, da vedno hujskajo in šču- vajo in delujejo na to, da so delavci nezadovoljni in nesrečni, ker od de- lavske nezadovoljnosti živi sociklna de- mokracija. Pozivlja navzoče delavce, da se v obilnem številu vdeleže III. kato- liškega shoda, kjer se bode obravnaval tndi delavski program, ki ga je začrtal II. katoliški shod, ki je prinesel delav- stvu toli koristi. — Ker se nikdo več ni oglasil k be- sedi, je predsednik še jedenkrat navzoče pozivljal naj se vdeleže katoliškega ahoda, od koder se bodemo vrnili polni navdu- | senja na delo po starem gesla: Vse za vero, dom, cesarja. Po 12. uri je predsednik zaključi shod. Pozor vdeleženci III. katollškega shoda. — Gjnški vdeleženci se odpe- Ijejo v Linbljano dne 25 t. m. z onim vlakom, ki odide ob 3. uri 10 m, pop. iz Gorice. Le za ta vlak bode veljal po- pnst, in sicer sledeči : ako bode več kot 300 oseb ako bode več kot 100 oseb. Vozne cene veljajo iz Gorice v ; Ljubljano in nazaj. Če vstopi kedo na kaki drugi postaji, bode plačal soraz- merno več ali manj. Pripomnimo še je- denkrat, da popust, velja samo za zgoraj navedeni vlak in da se morajo posame- | zniki peljati od postaje, kjer vstopijo v Ljubljano naravnoBt in skupno. Iz Lju- bljane pa se lahko vračajo poljubno vsak za se in lahko jedenkrat pretrgajo vožnjo. — Oni vdeleženci, ki vstopijo na goriski postaji naj se izbero uapo- vedanega dne ob 2. uri popoldne na dvorišču Gorjančeve gostilne na Kornju. Tamkaj bodo dobili znake; udele- ženci z Vipavskega dobe znake na go- riškern kolodvoru, drugi pa jih dobe na posameznih poatajah. Ker mora pripravljalni odbor na- znaniti rftvnateljstvu v Trst približno število udeležencev, ki bodo vstopili na posameznih postajah, proaimo p. n. gO3- pode, da blagovolijo nemudoma naznaniti število udeležen- c e v. Pisma naj se naslavljajo na dr. J. Dermastia. Nadvojvoda Friderik v Gorici. — V četrtek zjutraj pride v Gorico nad- vojvoda Friderik. Inšpiciral bode tuk. vojaštvo. Nadvojvoda oatane v GDrici tudi v petek in v soboto in se bode udeležil v soboto slovesne vojaške maäe na Rojicih. V soboto popoludne pa se odpelje nadvojvoda v Palj inšpicirat lamošnje vojaštvo. „Slovenski Narod" je v svoji če- trkovi številki z velikim veseljem po- natisiiil odlomek iz serije naših člankov: „Vtisi s prvega zadružnega shoda". Odlomek se peča s konsumnimi društvi na Štajerskem. „Narod" kuje političen kapital iz resne in absolulno strokovne razprave našega člaiikarja. Da ne bode „Narodovo" veselje tudi tu liekaljeno povemo inu to-le: „Glasilo k 1 e r i k a 1 n e s t r a 11 k e n a Go r i š k e m „G 0 r i c a" ni nikoli priporočevala ustanovitev konsumnih zadrug, pa se sploh s tem prcdmetom tudi bavilo ni, nasprotno, neklerikalci, nego baš liberalci so na P r 1- morskem ustanavljali kon- sumna d r Li š t v a ! Klerikalna kon: sumna društva na Primorskem naštejes na prste ene roke in še ti ostane polo- vica prstov prosta. „Narod" menda ne ve, ali pa v svoji politični strasti noče vedeti, da razne gospodarske oblike sploh ne na- stopajo popolnoma dovršene na gospo- darsko torišče, a tudi ne tako prikro- ' jene, da bi odgovarjale vsem razmeram. i Kako smo hoteli Slovenci vedeti, da j konsumna društva niso absolutno za I naše razmere, ako jih nismo poskusili | praktično, ako se nismo vsled prakiične vporabe prepričali, da ta društvena ob- lika pri nas nima tal ? „Narod" pa je slišal travo rasti in je vedel že takoj s poeetka, da so „konsumna društva največji škodljivci na našem narodno- gospodarskem polju". Mi pa pravimo, da so konsumna društva na Slovenskem izvršila tudi v kratki dobi svojega ob- stanka veliko narodno-gospodarsko na- logo: Naučila so brezvestne kramarje na deželi respekta pred konsunienti, naučila so pameti oni del trgovstva, ki je dotlej izrabljeval našega kmeta! Sicer niso „klerikalci" čakali do današnjega dne, da bi imeli ono sodbo o konsumnih društvih, katere zavzema naš člankar s strokovnega stališča. Po- trudi naj se „Narod" in prečita stran 52 „Poročila o II. katol. shodu" : ute- meljevanje resolucije o trgovskem stanu po g. Fr. Šubelj-u, v kolikor se tarn govori o konsumnih društvih, in zapomni naj si tudi tozadevni sklep II. kat. shoda : „Konsutnne zadruge naj se usta- navljajo le tarn, kjer so revnejšemu ljudstvu v resnično pomoč". To je sklep, katerega je provzro- čila praksa, nikoli pa ne zabavljanje „Naroda". Sicer naj „Narod" ponatisne ako je pošten, tudi tisti pasus našega članka, kjer se govori o nesmiselni gonji na Slovenskem proti konsumnim društvom. Vabilo k veselici in zborovanju, katero priredi „Kat. del. društvo v Mirna v nedeljo dne 19. t. m. o priliki 15-let- ] nice svojega obstaoka. Veselica se vrši na dvorišču gostilne „Pri Slovencih" (g. 1. Badihna). Vspored : 1. Pozdrav; 2. Dr. Lampe-Fajgelj : „Mladeniška bndnica", moški zber „Kat. del. draštva" ; 3. Far- kaš: „Pozdravljam te", mazurka, tamb. ! zbor iz Kamenj; 4. H. VolariČ: „Ti osre- f čiti jo hoti", moški zbor „Izobr. del. dru- j štva" iz Kostanjevice; 5. A. Nedved : „Nazaj v planinski raj", mešan zbor društva „Zvezda" iz Sovodenj-Rabij; 6. I. govor; 7. J. Aljaž : „Oj z liogom ti planinski cvet", meäan zbor „Kat. del. društva"; 8. V. Vodopioec: „Vesela družba", polka, tamb. zbor iz Kamenj; 9. %* „Nekaj modernega", prizor; 10. I P. Križovski : „lltopljenka", moški zbor „Kat. del. druälva"; 11. „Na sprehodu", valček, tamb. zbor iz Kamenj; 12. II. go- vor; 13. A. Vogel: „Gigani", moäkizbor društva „Zvezda" iz Sovodenj-Rubij; 14. '**: Venček narodnih pesmi, pojö dečki in dekliee s spremljevanjem harmonija; 15. Ivan Ocverk : „Upi v zvezde", moäki zbor društva iz Kostanjevice; 16. P. H. Sattner: „Nazaj v planinski raj", mešan zbor „Kat. del. druätva ; 17. %* : „Libe- ral"1, šaljiv prizor a peijem in živo sliko pritlikavca ; 18. F. Ferjančič: „Naš pra- por", moški zbor „Kat. del. društva"; 19. P. H. Sattner: „Vrbica", mešan zbor draätva „Zvezda" iz Sovodenj-Rabij ; 20. V". Yodopivec : „Beč>l, koračnica za tamburanjo; 21. %* „Dijakova zarubitev", spevoigra s spremlj. harmonija, igrajo člani društva „Zvezda" iz Sovodenj-Rabij; 22. Hhjdrih : „Morje adrijansko", pojejo skapni zbori; 23. Šaljiva loterija, ki se vrši med celim vsporedom in pri prosti zabavi in sicer po novem uačinu; 24. Prosta za- bava s tamburanjem io petjem štinh zborov. — Začetek točno ob 4 uri pop. Vstopnina 40 v, sedeži I. vrste 1 K, II. '60 v, III. 30 v. Sodelajoči člani vstopnine prosti. Preskrbljeno je, da se bo vspored hitro in brez pavz vršil. Prostor bo do- bro zasenčen. V slačaju slabega vremena ae vräi veselica v veliki dvorani in sicer se to zgodi v slučaju slabega vremena med veselico. — K obilni udeležbi aljadno vabl odbor. Koiijski mesctar šjor StoU'a, po domace „cesar", propali kandidat trzaske italijanske komore — Italijan puro sangue — med Slovene!. — Pod tem natloyom smo prejeli: Kdo «e ne spominja zadnjih volitev v tržaški mestni svet oziroma v deželni zbor? Kdor je le Kohčkaj čital o teh volitvah, je gotovo naletel tadi na priimek Štolfd. Ta Štolfa Italijan puro sangae iz Volčjegagrada na Krasa — je bil kandidat tržaske ital. komore nasproti slovenskemu kandidatu. Tega Stolso smo imeli torej cast poznat' in priti te dni ž njim v dotiko v neki krčmi v Št. Andreža. Govor je nanesel tudi na volitve in tu se je mož postaviJ ter se pobahal, da on je bil kandidat li- beralne stranke v mestni svet tržaški. Ko ga je pa nekdo vpraäal, da-li slo- venske ali italijanske stranke, bil je mož v zadregi ter v enomer govoril le o neki liberalni stranki, ki ga je po sili hotela imeti za poslanca. Na opazko, da vendar ne gre, da „Slorenec" na- stopa kot kandidat italijanske stranke proti slovenskemu kandidata je moža tako segrelo, da je začel kar besneti ter se bahati s svojo popularnosljo, katero vživa v Trstu, med tern ko mu je nekdo posmodil, da pri vsi popularnosti je ven- dar le obsedel na tieh, propadel, pogorel v veliko veselje Slovencev. Mož se ni vedel več kako obnašati ter začel go- vorit o svojih milijonih ter izastil be- dastočo, da ima premoženja več kot je ves Št. Andrež vreden, na kar je naBtal glasen krohot med prieotni, in nekdo je rekel, da bi se ne vkvarjal z mešeta- r^njem s konji, ako bi bil milijonar. Hvalil se je s palačami, katerih ima men- da 20 v Trstu in v katerih prebiva do 7000 ljadi. V to svojo hvalo pa se je vpletalo več ocvirkov domačinov, ki so ga popolnoma razkrinkali. Mož je tadi trdil, da njegov pri- imek se ne piše s pipo na Š, ampak Stolfa. Ko ma je pa nekdo povedal, kaki rodoljubi so bili njegovi predniki na Krasu, ni mogel skoraj več naprej ter rekel, da njega „partiti" več ne brigajo in da je sprejel kandidataro zato, ker bi mu neslo (menda bi meäetaril pri naku- povanji konj za tržaški municipij). Ko pa je šel od mize, je zaupil: „Viva la äpanja, dove ki ši manja !" Mi smo pa bili zadovoljni, da smo spoznali tega tržaskega „milijonarja" in Italijana puro sangue ter mu enmalo podkurili, in tržaški italijanski komori smemo le česlitati, da si je izbrala tako duševno revo za kandidata, slovensko poturico, doma iz Volčjegagrada na Krasu, sedaj pa konjskega mešetarja v Trstu. Električui tramvaj v Goricl. — Tuk. mestni svet je sklenil v neki svoji zaupni seji, ki je bila te dni, da dä kon- cesijo za napravo električnega tramvaja v Gorici nekemu akcijskemu društvu ki pa se ima šele ustanoviti. Železuiškl promet. — V nedeljo se je odpeljalo iz Trsta z boh. železnico in sicer na razne kraje 3246 oseb z južno železnico se je pa proti Korminu odpeljalo le 362 oseb. 47 tunolov, daljših in krajäih je na novi progi od Jssenic do Trsta, na ka- teri vozi brzovlak dobre štiri ure. To vedno menjanje med avetlobo in temo dela drngace tako lepo vožnjo neprijetno. Dcček utonil. — V soboto zjutraj je ntonil blizu opekarne, ki se nahaja za mestnim pokopaliačem, dva in pol Jetni Andrej Černe, sin Andreja Carneta, de- lavca v omenjeni opekarni. Mati je pu- stila dečka pred hišnimi vrati ter äla v sobo po drugega štirimesečnega otroka, ki se je ravno vzbudil in začel jokati. Ta čaB se je Andrej približal neki luži, ki je bila oddaljena kakih 50 sežnjev od hiše. Dospevšemu k luži se je dečku iz- podrsnilo in padel je vanjo ter v nji tudi otonil. lla/.pis štipendija — Tuk. kup- čijska zbornica razpisaje natečaj na štipendij letnih 400 K, katerega je ustanovil bar. Hektor Ritter - Zahony. Do tega Stipendija imajo pravicD dijaki, ki so goriški deželani ki se uče na kaki trgovski ali pa tehniäko obrtni soli, kakor tudi na kaki drugi višji šoli, po- dobni ravnokar imenovanima, naj se nahaja pa ta sola v naši državi ali pa tudi zunaj nje. Prosilci imajo vložiti svoje prošnje pri kupčijski zbornici v Gorici do 7. septembra t. 1. Proänji pa morajo priložiti, in sicer : 1. Potrdilo, da so res vpisani na kaki zgoraj imenovanih äol. 2. Spriče- vala dveh zadnjih semestrov ali pa zre- lostno spričevalo kake srednje sole. 3. domovinski list in pa spričevalo o pre- moženjskih razmerah prosilčeve družine, katero oboje vdobe od pristojne oböine. Stipendij se bode vžival za časa vseh študij in se bo izplačeval v dveh polu- letnih obrokih, in sicer 15 aprila in 15. oktobra vsakega leta. Vsakikrat pa bode treba doprinesti tudi spričevalo, da dotičnik, ki ima potegniti stipendij, redno in z dobrim vspehom obiskuje äolski poduk. Vabüo k vcscllcl, katero priredi bralno in pevsko društvo „Slavec" v Kožbani dne 19. avgu*ta 1906 s sledečim vsporedom : 1. V. P. deklamacija; 2. A. Nedved : „Veseli pastir", poje mešan zbor; 3. Dram, igra: „Luknja v namiznem prtu" ; 4. A. Nedved : „Naäa zvezda", mešan zbor; 5. Prizor : „Nevesta — smrt", iz poezije A. N.; 6 .„** »^a pla- nine", poje meäan zbor; 7. Prosta za- bav«. Med vsako točko svira orkester razne, operne komade. Vstopnina k ve- selici : sedeži 1 K, stojiščs 60 via. Odbor. Dijaäka vesclica v Kojskcm. — V nedeljo dne 19. t. m. prirede dijaki v Kojskem veselico s petjem, igro in s prosto zabavo.F Pont'sreceui poskus samomora. -r V Muši je skočil v noči od petka na soboto krojač Fdrezini v neki vodnjak globok kakih 16 m. Ker je bilo v vod- njaku še za kakega pol metra vode, se ni Ferezini pri padea preveč poškodoval. — Ko so šli nekateri krtietje v soboto zjntraj mimo vodnjaka,začuli so iz njega vpiti na pomoč. Par njih so se spravili po vrvi v vodnjak in ta dva sta z drugo vrvjo ovezala Ferezina, katerega so potem privlekli na svitlo. Odkritje Vllliarjeve^a spomeuika. — SUvnost odkritja Vilharjevega spo- menika, ki se je vršila v nedeljo v Postojni, je izspala najsijajnejäe. Ves trg je bil odičen z narodnimi zastavami. Na postaji je pričakovala nebrojna množici dohod tržaškega posebnega vlaka. V velikanskem sprevodu med sviranjem dveh godb so korakali slavitelji v trg. Slavnost razkritja je pričela ob 10. uri in pol. Slavnostni govornik je bil dr. Tominäek. Govorili so pa še, in sicer : predsednik slavnostnega odbora Josip Lavrenčič, župan Pikel, načelnik tržnega gospodarstva A. Ditrich v imenu hrvatske omladine Z. Gividini, sin pok. Vilharja, skladatelj F. S. Vilhar in H. Dolenc. Moment razkritja spomenika ob pokanju topičev in sviranju godb je bil neopisen, pretresljiv. Zbrani pevci so prekrasno peli F. S. Vilharjevo slavnostno kantato in ko so zveneli veličastni akordi v pokojnga pesmi: „Pojezera", „Čajtegorein bregovi, da sinovi slave smo" je zadalo vseobče ganotje. Pred spomenik je bilo položenih potem V86 polno prekrasnih vencev. Ko se je izvršilo desiliranje pred spomenikom, prirejen je bil po trgu velikanski sprevod katerega se je udeležilo štirideset dru- ätev z 16 zastavami. V sprevodu je ko- rakalo gotovo do 5000 Ijudi. Navdušenje je bilo velikansko. Obisk jame je bil tudi obilen in tudi Ijudska veselica, ki se je pozneje vršila, obnesla se je najbolje. Bil je to pravi pravcati narodni praznik. Naš cesar pri vojaških vajah v Dalmaciji. — Naš cesar se pripelje dne 11. septembra z železnico v Palj in se poda koj na cesarsko jahto „Miramar", ki bo zasidrana v vojaäkem pristanišču. Koj po prihodu cesarjevem odpluje jahta „Miramar" pred Lošinj, kjer ostane čez noč. Ne da bi se približala jahta kop- nernu, odplula bo 12. septembra ter se pridrnžila naši eskadri, a katero vred se poda potem proti Visa. V notranji luki Visa se bode ob 10. uri predpoludne jahta „Miramar" zasidrala, in cesar iz- stopil bode na kopno ter prisostvoval sveti maäi, ki se bode ta dan darovala za padle pri Visa 1. 1806. Po maäi bode obed, in po obedu odpluje zopet jahta na odprto morje, in nji bode sledila tudi ostala eskadra. Isti dan se bodo vräile na morju do večera vaje in posebno pa napadni poskusi s torpedovkami. Proti večeru dospela bode jahta v Gruž in oslala bode tam čez noč. Dne 13. sep- tembra se bo podala jahta zopet na odprto morje in cesar bode prisostvoval vajam, obstoječini v tem, da se bodo vojne čete izkrcavale iz Lloydovih pa- robrodov na kopno, kar se jim bode skušalo s kopnega preprečiti. hkrcalo se bode tam kakih 16.000 mož. Ko se bodo izkrcale vojne čete, zapustil bode cesar jahto, ter se podal na kopno in bode potem na konju sledil nadaljnim vajam izkrcanih čet. Ob 11. uri predpoludne pa se bo cesar z železnico odpeljal v Trebinje, kjer se bo ustavil le malo ur in se potem zopet vrnil v Gruž. Dne 14. septembra se bo odpeljal cesar z železnico iz Gruža proti Duni in Uskoplju, da bode tam opazoval, kako bodo čete, ki bo bile na kopnern, skušale zapoditi v beg one Čete, ki so se izkrcale. Dne 15 bode cesar inšpioiral eskadro, ob- stoječo iz 27 vojnih ladij. Istega dne po noči se bodo vräile proti Šibeniku po- morske vaje. Dne 16 septembra se bode nahajala vsa eskadra v Sibeniku. Iz Si- benika odplula bode potem jshla „Mi- ramar" naravnost v Pulj, odkoder se odpelje cesar po železnici naravnost na Dunaj. Nova telefouska zveza. — Trgovsko ministerstvo je dovolilo telefonsko zvezo od Celja preko Laäkega, Rimskih Toplic, Zidanega Mosta. Hrastnika, Trbovelj, Za- gorja, Litije v L;ubljano. Od vojakov pobeguil in v vodo Hkočil. — lnfinterist 87. peäpolka Jakob Bulja v Palju je dezertiral in skoöil v morje, kjer je utonil. Direktnl brzovlak Dunaj-Trst bo vozil po novi progi mimo Celovca. Tako je sporočilo železniako ravnateljstvo ce- loväkemu mestnemu svetu. Lah strel.jal na domačiua. — V soboto popoludne, ko so zidarji počivali v Rojanu, kjer gradijo za cerkvijo neko novo hišo, je prišel k njim neki sin blažene Italije po imenu Balbinot in je, potegnivši revolver iz žepa ustrelil trikrat na rojanskega domačina Pertota, kate- rega je pa k sreči le malo ranil na jednem prstu. Ko je Italijan izvršil svoj junaški čin jo je hitro popihal, a soga kmalu potem prijeli ter spravili pod ključ. Napadalec se je hotel maščevati nad Pertotom, ker ga je krivil, da je bil on kriv na tem, da so ga odpustili od dela. Za tobafrio traiikanto. — To- bačni trasikanti so se že dalje časa poga- njali za višje procente pri prodaji ko- lekov. Finančno ministerstvo je zdaj iz- dalo sledečo odločbo, ki stopi v veljavo s 15. avgustom t. J.: Trafikanti, ki imajo trasike in nobeneg* druzega obrta, dobe pri kolekih od 2 K naprej po 3 procente, pri onih pod 2 K pa 2 procenta; kdor pa ima še kako drugo obrt poleg trasike, dobi pri kolekih po 2, oziroma 1 in pol procenta. Vsak drug opravičenec prodaje kolekov po 1 procent pri obeh katego- rijah. Vse tiskovine, ki se tičejo proda- janja in naročanja kolekov, dobe proda- jalci zastonj. Oaim trafikantom, ki imajo zdaj dcvoljene večje procente od gori imenovaniii, se ti procenti ne zmanj- šajo. — Krst nadvojvodinje. —V nedeljo se je v cesarjevi navzočnosti vräil krst novorojene hčerke nadvojvode Fran Sälvatorja. Princeziaja je dobila ime Matilda. Živinoreja in mlekarstvo. — Na- vodilo zadružnikom slovenskih mlekarn. Spisal Anton Pevc, mlekarski izvedenec. Samozaložba. — Ta knjiga je sicer kratka po obsegu, jako bogata v vsebini, ker daje v jedrnatih stavkih pouk o važnih pravilih za umno živinorejo glede na mlekarstvo. Jako ee razvijajoče mlekar- stvo zahteva pri nas, da se goji tadi časa primerno in da se uporablja ves napredek, ki so ga dosegle po dolgih iz- kuanjah drage deželo, ki slave po svojem mlekarstva, n. pr. Danska, Holandska. Treba je, da se vzgoji pravo pleme za mleko, naši hlevi, ki so mnogokrat po- dobni temnim, smrdljivim ječam, morajo postati svetla in zdrava bivališča za krepko, dobro živino. Krmljenje se mora vršiti namenu primerno, imlža mora biti pravilna, gospodaratvo premišljeno ure- jeno. O vsem tem se djbe kratka, točna navodila v Pevčevi knjigi, ki jo naj bi znal vsak mlekar na izust. S. Anarhist v Dalmaciji. — Časopisi javljajo, da je zadarska policija dobila vest, da se nahaja v Dalmaciji neki anarhist Bortolazzo, katerega je policija zaman iskala po Trstu. Zaupni shod v llfijhenburgu je dne 10. t. m. postavil kandidatom za deželni zbor g. dr. Jankoviča iz Kozjega. Kunej baje vzdržaje kandidataro. Velik požar je vpepelil dne 9. t. m. poslopja petih posestnikov v Š narjeti na Dravskem polju. Na vse zgodaj je iz- bruhnil ogenj na skednja (podu) poses- tnika Franceta Lubec in se od tam s čudovito naglostjo razäiril po sosednih poslopjih. Največ goriva je dobil požar po napolnjenih skednjih in kozolcih. Uničil je prizadetim posestnikom razven sta- novanj, hlevov itd tudi vse žitne pri- delke. Ogenj so povzročili najbrže mla« tiči, ki so na skednju kadili. — Pogo- relci so sicer vsi zavarovani, ali škode ne dobijo vse povrnjene, ker so jim zgo- reli tudi nezavarovani pridelki. Najbolj je poleg Lubeca poškodovana poaestnica Marija Vobič. Velika tatvina v Novem Celju. — V noči od 7. na 8 t. m. so neznani storilci vlomili v grad Novo G^lje pri Žalca, ki je last kneza Salm-Reilf ^rscheidt in so odnesli vse polno dragocenost , ki imajo velikansko bodisi zgodovinsko, rod- binsko ali zlatarsko vrednost. Med ukra- denimi stvarmi sta tudi dva dragocena škofovska prstana. Orožništvo je ukra- dene predmete, natančno opisane nft- znanilo zlatarjem in policijskim uradom. Morskega volka 610 cm dolgega in 1500 kilogramov težkega so vjeli y Bakru. — Stavka italijanskih sodnikov. — V Rimu se bo vräil v kratkern kongres, na katerem bodo zbrani sodniki celega italijanskega kraljestva. Sodniki zahtevajo skrajšanje uradnih ur, pjvišanje place, in profesionelno Specializacijo, Pravijo, da prično, če jim vlada ne ugodi, najbrž s stavko. Loterijske številke. 11. avgusta. Danaj......85 77 51 49 84 Gradec......25 86 61 51 79 „Vzajemna zavarovalnica v Ljubljani" Dunajska cesta 19 — v Medjatovi Msi v pritiičju — Dunajska cesta 19 Vsprejema: 1. Zavarovauja vsakovrstiiik poslopij. prcinicuin in pridelkov proti požarni skodi; 2. Zavarovanja zvonov proti vsakoršni poskod- bi in 3. Zavarovanja za nižjcavstrijsko deželno za- varovalnico na Dimaju za zivljenje in za nezgode. Pojasnila daje in vsprejema ponudbe ravnateljstvo zava- rovalnice ter postreže na željo tudi s preglednicami in ceniki. Taedina slovenska zavarovalnica sprej'etna mavarovanje pod tako ngodnitnipogoji, dase lahko tneri s vsako drugo savarovalnico. V krajih, kjer še ni stalnih poverjenikov se proti provziji nastavljajo spoštovane osebeza tazaupni posel. Postavno vloženi ustanovni zaklad jamči zavarovalcem popolno varnost. Mr Svoji k svojim! ^m Glavno zastopstvo za Trst, Goriško in Istro pri g. Dragotlnu STAREC, Trst, Via Valdirivo 16. Rojaki Slovenci! Pristopajte k domači zavarovalnici! Rojafci! kupujte narodni hoick Jolskega Doma". Ivan Bednarik priporoöa svojo knjigoveznico v Gtorici ulica Vetturini št. 3. Fani Drašcek, zaloga šivalnih strojev Gorica, Stolna ulica hi. St. 2. Prodaja stroje tudi na teden- ske ali mesečne oboroke. Stroji so iz prvih tovarn ter najboljše kakovosti. Priporoča se slav. občinstvu. Iu. Schindler as pošilja že veliko let dobro znane stroje vsake vrste za poljedelstvo. lMline za sadjo in grozdje, stiskalnice za sadjo in grozdjc, škropilnico, poljska orodja. stiskalnice za scno, mlatilnice, vitlo, trijerje, Čistilnice za žito, luščilnicc za koruzo, slamoreznicc, stroj za rezanjc rope, inline za golauje, kotle za kuhanjo klaje, sesalke za vodnjake in gnojnice, vodovode, železne cevi, svinčeno cevi. ooooooooooooo Od sedaj po zopet zdatno znižanih cenah. Ravno tako vsc priprave za klctarstvo: medene pipe, sesalke za vino, gumijeve in konopljene cevi, guniijcve ploče, stroj za točenje piva, škri- nje za led, stroje za sladoslcd, priprave za izde- lovanje sodovke in penečih vin, mline za diäavo, kavo itd. ; stroje za izdelovanje klobas, tehtnicc za živino, tehtnice na drog, steberske tchtnice, namiznc tchtnice, decimalne tehtnice; železno pohištvo, želozne blagajne, šivalne stroje vseh seslav, orodja in stroje vsake vrste za ključav- ničarje, kovače kleparje, sodlarje, pleskarje itd. Yse z večlfttniiii jsiniKtvom, po nnjuKodncjth plačilnih pogojih, k.akor tudi na obroko. Teniki k vec kot 500 Klikami br^zplačuo. Preknpt'i in agentje se vsak «as sprejmejo. I)oi)iHiije He tudi v sloveiiskcm jeziku. Ivan Schindler Dunaj III.11 Erdberggasse 12. ,Narodna Tiskarna' ima v zalogi vsakovrstne tiskovine. ,CerxtFaIixa posojilniea, registrovana zadruga v Qoriei, uliea Yetturini St. 9. Posojuje svojim članom od 1. novembra 1905 na meseena odplacilQ v petih letih in sicer v obrokih, ki znašajo z obrestmi vred, za vsakih 100 K glavnice 2 K na mesec. Posojuje svojim članom od 1. aprila 1905 no menice po 51,",,, no uknjizbo po S°|o z l8°lo upravnega prispevka za vsacegapol leta. Obrestna mera za hranilne vloge je nespremenjena. Prosiva zahtevati listke! Največja trgovina z železjem KONJEDIC & ZAJEC Gorica v hiši Monta. Priporoča stavbeni Cement, stavbne nositelje (traverze), cevi za stranišča z vso upeljavo, strešna okna, vsakovrstne okove, obrtniško orodje, železo cinkasto, železno pocinkano medeno ploščevino za napravo vodnjakov, vodovodov, svinčene in železne cevi, pumpe za kmetijstvo, sadjerejo in vinorejo, ter vsakovrstna orodja. Cene nizke, solidna postrežba! EDO kreno nagrade izplačava vsakemo, kdor dokaže s potrdili najine nove «merikanske blagajne, da je kapil pri naju za 100 kron blaga. Prosiva aahtevati liatke! " Pozor! Eno krono nagrade "" Pozor! Eno krono nagrade! ' Jako izdatno sredstvo proti s^mnno ir7inn in p/tohiii y\(\ nrii /Tin i/i\ .. uVJJlcLL1/j1J11L 111 111 dll U Jo UUlll UllulM) V y 1 M / je liker GOD1NA, katerega napravljata v Trslu lekarnarja Rafael Godina, lekama „Alia Madona della Salutte" pri Sv. Jakopu, in Josip Godina, Ipkarna „All' Igea" f ulici . ForDelo št. 4. — Stekleničica stane 1 K 40 vin. — Potom po^te se ne pošilja manj kakor 4 stekleničice, in sicer proti poštnemu povzetju, ali pa, ako se> dopošlje naprej 7 K, nakar se stekleničice dopošljejo franko in so v tem znesku zapopadeni vsi poäiljatveni stroški. Dobiva se v vseh lekarnah.