Delegatsko glasilo občine Murska Sobota Št. 8 9. september VSEBINA 8. številke DELEGATSKEGA VESTNIKA -Skupščina bo zasedala 23. septembra 1982 - Gospodarska gibanja v prvem polletju - Razporejanje dohodka v prvem polletju - Kako smo in kako bomo delili sredstva manj razvitim KS Predsednica in predsednika zborov občinske skupščine sklicujejo seje zborov. Seje bodo 23. septembra 1982 ob 8. uri, v veliki sejni dvorani Skupščine občine Murska Sobota. Predsednika Zbora združenega dela in Zbora, krajevnih skupnosti predlagata naslednji začasni . dnevni red: 1. izvolitev verifikacijskih komisij, 2, poročila verifikacijskih komisij, 3. potrditev zapisa 4. sej, zborov z dne 26.7.1982, 4. osnutek sprememb in dopolnitev Družbenega plana SR Slovenije za obdobje 1981 — 1985, 5. gospodarska gibanja v I. polletju in uresničevanje resolucije občine Murska Sobota v letu 1982, 6. informacija o izvajanju dogovora o uresničevanju družbene usmeritve razporejanja dohodka v I. polletju 1982 v občini Murska Sobota, ‘ 7. informacija o planu jesenske setve, 8. poročilo o škodi po toči dne 7.8.1982, 9. poročilo o uporabi sredstev za financiranje razvojnih programov manj razvitih krajevnih skupnosti za leto 1981 in predlog razdelitve sredstev za leto 1982, 10. periodični delovni načrt zborov občinske skupščine za IV. trimesečje 1982, 11. predlog odloka o davku na promet nepremičnin v občini Murska Sobota, 12. predlog odloka o spremembah jn dopolnitvah odloka o sprejemanju zazidalnih načrtov za posamezna območja v mestu Murska Sobota, 13. predlog odloka o sprejemanju zazidalnih načrtov za posamezna območja v naselju Bakovci, 14. osnutek odloka o novelaciji zazidalnega načrta Beltin-ci-zahod, . 15, razrešitve in imenovanja, 16. delegatska vprašanja in odgovori na vprašanja, 17. predlogi, sklepi, mnenja in obvestila. Predsednica Družbenopolitičnega zbora predlaga naslednji začasni dnevni red: — poročilo o prisotnosti delegatov. — obravnava vprašanj, ki jih bosta ostala dva zbora obravnavala pod točkami 3., 4., 5., 6., 10.. 15., 16. in 17. Gradivo za obravnavo 3., 7., 8., 10., 11., 12., 13., 14. in 15. točke dnevnega reda bo posredovano vodjem delegacij in vodjem konferenc delegacij. Gradivo za obravnavo 4. točke dnevnega reda je objavljeno v Poročevalcu, ž dne 2. avgusta 1982, stališča Izvršnega sveta občinske skupščine bodo posredovana vodjem delegacij in vodjem konferenc delegacij ter delegatom Družbenopolitičnega zbora. Gradivo za obravnavo 5., 6. in 9. točke dnevnega reda je objavljeno v današnji številki Delegatskega vestnika. Gospodarska gibanja v prvem polletju in uresničevanje resolucije občine Murska Sobota v letu 1982 — Osnovne značilnosti gospodarskih gibanj v občini v prvem polletju 1982 Gospodarstvo občine Murska Sobota je v prvem polletju dohodek 31 %, sredstva za osebne dohodke 31 %, akumulacijo 1982 v primerjavi z enakim obdobjem lani povečalo celotni ' 27 % in amortizacijo po minimalnih stopnjah 84 %. prihodek za 41 %, porabljena sredstva 43 %, dohodek 35 %, čisti . 1 - DELEGATSKI VESTNIK -V vrednostnih kazalcih so bili doseženi naslednji rezultati: — v 000 din I. polletje 1981 1982 Indeks Celotni prihodek 9,744.078 13,759.816 141 Porabljena sredstva 7,708.509 11,018.382 143 Amortiz. po min. stop 166.608 306.490 184 Dohodek 2,035.569 2,743.433 135 Čisti dohodek 1,436.176 1,881.983 131 Sredstva za OD 1,002.657 1,313.910 131 Sredstva za pos.ski. in raz. mat. osn. dela 332.981 443.052 133 Akumulacija 443.313 564.824 127 Zaloge 2,740.203 4,054.072 148 ČOD na zaposlenega 9.131 11.512 128 Izgube 42.483 52.305 123 Izvoz 549.449 703.295 128 Uvoz 278.938 315.200 113 Nadpovprečna so bila gibanja celotnega prihodka in dohodka v industriji, kmetijstvu, gozdarstvu, trgovini in obrti, precej pod povprečjem pa so bili ti pokazatelji v komunali, gradbeništvu, vodnem gospodarstvu ter prometu in zvezah. Organizacije združenega dela so izvozile blago in storitve v vrednosti 703.295.000 din od tega 88,3 % na konvertibilno tržišče. Več kot polovica izvoza odpade na DO MURA, večji izvozniki pa so še Mesna industrija, Panonija, ABC DO Zunanja trgovina, Moravske toplice, Beltinka iz Beltinec, Gradbeništvo Pomurje, Agromerkur, Pletilstvo Prosenjakovci, ZGEP TOZD Tiskarna in KZ Panonka. ■ Uvoz blaga je znaša! v prvih 6 mesecih 315.200.000 din in seje glede na enako obdobje lani povečal za 13 %. Pri razporeditvi dohodka ugotavljamo, da seje v strukturi nekoliko zmanjšal delež obveznosti za skupno porabo, povečal pa se je del za delovne skupnosti in za obresti za kredite. Zaradi zmanjšanja udeležbe čistih osebnih dohodkov in skupne porabe delavcev v celotnem dohodku so v strukturi porasla sredstva za reprodukcijo, ki so v prvem polletju znašala 871.313.000 din ali za 43 % več kot v enakem obdobju lani. V tem je najbolj porasla amortizacija po predpisani minimalni stopnji in sicer za 84 %, medtem ko seje amortizacija nad to stopnjo zmanjšala Z izgubo je v prvem polletju poslovalo 5 organizacij združenega dela. Od celotne izgube odpade 40.365.000 na Mesno industrijo kjer se je povečala za 4 %, 10.526.000 din na DES TOZD Elektro M. Sobota in 1.414.000 din na Konstruktor TOZD Opekarna Puconci. Vzroki izgub so: v Mesni industriji isti kot so bili ugotovljeni v 1. trimesečju leta; v DES Elektro izpad v realizaciji letnega plana elektroenergetske bilance in plačilo obresti za kredite, ki so prej bremenile SOZD ter v Opekarni Puconci daljši remont krožne peči, visoki materialni stroški, pomanjkanje goriva, problemi s slabo kvaliteto gline in transportnih poti idr. - Se vedno je prisotno precejšnje naraščanje zalog. V celotnih zalogah so najbolj porasle zaloge gotovih proizvodov 82 %, zaloge nedokončane proizvodnje za 75 % in blaga za 31 %. Poleg zalog, ki predstavljajo največji delež v obratnih sredstvih (63,6 %) odpade velik del (28 %) tudi na terjatve od kupcev, ki so v prvem polletju leta višje za 42 %. Struktura virov poslovnih sredstev je nekoliko ugodnejša kot v I. polletju lani. Izredno hitro (za 88 %) so porasla združena sredstva, ki pa v skupnih sredstvih predstavljajo le 2,8 %. Ob-d° dobaviteljev so višje za 51 % vendar je njihova višina za 32 /o manjša od višine terjatev od kupcev. Na kredite odpade 36,44 % vseh virov poslovnih sredstev Močneje so porasli sanacijski krediti za 104 % in kratkoročni krediti za obratna sredstva za 36 %: Iz prikazanih gibanj izhaja, da so bila v prvem polletju dosežena v gospodarstvu občine dokaj ugodna in načrtovana gibanja. Gospodarska gibanja v občini so v primerjavi s povprečnim gibanjem v SR Sloveniji višja za okoli 50 % .in v primerjavi s povprečnim gibanjem v pomurski regiji za okoli 3 j /o. Še vedno je prisotno hitrejše naraščanje porabljenih sredstev od rasti celotnega prihodka, vendar nekoliko manjše kot v prvem tromesečju oz. v lanskem letu. Zaskrbljujoča in negativna gibanja se kažejo v prisotnosti izgub, velikem obsegu zalog, motnjah v preskrbi na tržišču predvsem z reprodukcijskim materialom, upadanje investicijske aktivnosti ter visoka rast cen in življenjskih stroškov. Za investicije v občini je bilo izplačano 708.933.000 din, kar je za 24 % več kot v lanskem I. polletju, od tega za gospodarske naložbe 619.959.000 din ali za 27 % in za negospodarske 88.974.000 din oz. za 8 % več sredstev. Večje investicije v teku so gradnja hotela v Moravcih, izgradnja gradbenega industrijskega obrata v Lipovcih, ureditev tehnologije v Muri, gradnja kirurškega bloka v Rakičanu in dograditev osnovne šole v Puconcih. Na področju izgradnje gospodarske infrastrukture so bila realizirana oziroma so v teku dela pri asfaltni ureditvi makadamske ceste v Pertoči, rekonstrukciji cestnih povezav Čepin-ci-Šalovci in Čepinci-Neradnovci, gradnji severnega kanalskega kolektorja, gradnja vodovoda do STTC in do hotela v Moravcih ter pripravi zemljišč za blokovsko stanovanjsko gradnjo v M. Soboti in individualno gradnjo v Krogu. Delovna organizacija za PTT promet je investirala V novo končno avtomatsko telefonsko centralo v Beltincih in razširitev KATC v Moravcih. Organizacije združenega dela in skupnosti s področja negospodarstva so v I. polletju povečale celotni prihodek za 32 %, porabljenasredstvaza39 %,dohodek27 %, čisti dohodek 24'% in sredstva za osebne dohodke za 25 %. Z izgubo So polletje zaključile Osnovna šola Gornji Petrovci v višini 247.000 din, Pomurski zdravstveni center TOZD Splošna bolnica 1.524.000 din in Dom oskrbovancev Rakičan v višini 84.000 din. Vzroki nastalih izgub so v glavnem visoki materialni stroški. Po podatkih statistike je bilo v obdobju januar-junij 1982 v občini povprečno zaposleno skupaj 17.824 delavcev, od tega 14.687 v gospodarstvu in 3.137 v negospodarstvu. Glede na enako obdobje lanskega leta seje zaposlenost povečala za 2,5 %, v primerjavi s stanjem v decembru pa za 1,6 % (v gospodarstvu za 1,7 % negospodarstvu zasl,4 %). —Skupna poraba Prihodki Celotni prihodki vseh samoupravnih interesnih skupnosti družbenih'dejavnosti so porasli za 29 % in sicer za dejavnost 29 %, za vzajemnost 19 % in za investicije 36 %. Gibanje prihodkov po posameznih interesnih skupnosti je riaslednje: I—Vit 9811—V11902- 1. Skupnost otr. varstva 73.473 92.674 126 — dejavnost od tega: 70.800 88.796 125 — za osnov, dejavnost 18.458 26.779 145 — za denarne pomoči 21.278 25.327 119 — iz solidarnosti za: 3.923 5.712 145 — osnovne dejavnosti 128 199 155 — za denarne pomoči 3.795 5.513 145 — iz ostalih virov 27.141 30.978 114 — investicije (po pris. stopinji 0,21 »/oj 2.673 3.878 145 2. Izobraževalna skupnost 101.579 131.802 130 — dejavnost od tega: 94.945 123.130 129 — za osnovno dejavnost 67.426 90.347 133 — iz solidarnosti 19.327 22.134 114 — iz ostalih virov 8.192 10.649 129 — vzajemnost 1.138 1.283 112 — investicije (po pri. stop. 0,40 %) 5.496 7.389 134 3. Kulturna skupnost 9.566 7.817 81 — dejavnost od tega: 8.725 7.817 89 — za osnovno dejavnost 4.858 6.837 140 — iz ostalih virov 3267 980 25 — vzajemnost 841 — — A DELEGATSKI VESTNIK - 3 4. Telesnokultuma skupnost 5.009 6.477 129 — dejavnost od tega: 4.928 6.477 131 — za osnovno dejavnost 4.306 5.732 133 — iz ostalih virov 622 745 119 — vzajemnost „ 81 —. 5. Skupnost social, skrbstva 22.522 27.845 123 — dejavnost od tega: 22.276 ’ 27.542 123 — za osnovno dejavnost 14.975 20.383 136 — iz solidarnosti 3.151 3.299 104 — iz ostalih virov 4.150 3860 93 — vzajemnost 246 303 123 6. Zdravstvena skupnost 192.194 256.555 133 — dejavnost od tega: 181.813 241.782 133 — za osnovno dejavnost 139.170 181.849 131 — iz solidarnosti 17.964 25.601 142 — iz ostalih virov 24.679 34.332 139 — vzajemnost — skupna poraba 2.422 4.079 168 — investicije (po pr. st o,60 %) 7.959 10.694 134 7. Skupnost za zaposlovanje 5.393 6.725 125 — dejavnost od tega: 5.072 6.368 125 — za osnovno dejavnost 3.091 4.180 135 — iz solidarnosti 1.111 806 72 — iz ostalih virov 870 1.382 159 — vzajemnost 321 357 111 SKUPAJ PRIHODKI: 409.736 529.895 129 — dejavnost od tega: 388.559 501.912 129 — za osnovno dejavnost 252:284 336.107 133 — za denarne pomoči 21.278 25.327 119 — iz solidarnosti za: 45.476 57.552 126 — osnovna dejavnost 41.681 52.039 125 — denarne pomoči 3.795 5.513 145 — iz ostalih virov 69.521 82.926 119 — vzajemnost 5.049 6.022 119 — investic. (po p ris. st. 1,21 %) 16.128 21.961 136 Odhodki Celotni odhodki samoupravnih interesnih skupnosti v občini so porasli za 24 %, v okviru teh za dejavnost 24 %, vzajemnost 23 % in investicije 73 ■%./ Obseg in gibanje odhodkov po posameznih interesnih skupnostih je bilo naslednje: — v 000 din I—VI19B1 l-V11982 Ind. 1. Skupnost otr. varstva — dejavnost od tega za: 60.307 60.307 77.180 77.180 127 127 — osnovno dejavoost 23.456 30850 131 — denarne pomoči (otr. dod. in krneč, otr. dodatek) 36.851 46.330 125 2. Izobraževalna skupnost 100.932 ‘ 131.799 130 — dejavnost 94.177 117.708 125 — vzajemnost 1.138 1.283 113 — investicije 5.617 12.808 228 3. Kulturna skupnost 7822 7.653 104 — dejavnost / 6.481 7.653 118 — vzajemnost 841 .— — — investicije — — — 4. Telesnokultuma skupnost 4.230 5.662 134 — dejavnost 4.149 5.662 129 — vzajemnost 81 — —- 5. Skupnost social, skrbstva 17.737 20.371 115 — dejavnost 17.491 20.068 115 — vzajemnost 246 303 123 6. Zdravstvena skupnost 218.321 264.914 121 — dejavnost 207.940 250.141 120 — vzajemnost 2.422 4.079 168 — investicije 7.959 10.694 134 7. Skupnost za zaposlovanje 4.578 5812 127 — dejavnost 4.257 5.456 128 — vzajemnost 321 356 111 SKUPAJ ODHODKI 413.427 513.391 124 — dejavnost 394.802 483868 123 — vzajemnost 5.049 6.021 119 — investicije « 13.576 23.502 173 V občinski zdravstveni skupnosti so ob polletju nastali nekriti odhodki v višini 8.359.000 din. —Poraba v SIS materialne proizvodnje Prihodki Celotni prihodki vseh samoupravnih interesnih skupnosti gospodarstva v občini so v I. polletju znašali 258,583.000 din, , kar je za 14 % manj kot v enakem obdobju lani. V cestno-komu-nalni skupnosti je bil priliv sredstev za več kot polovico manjši od prihodkov lani. Obseg in gibanje prihodkov po posameznih SIS je naslednji: — v 000 din I-V11981 I—V11982 Indeks SIS — Cestno kom. dej. 129.622 62.159 48 Območna vodna skupnost 45.562 85.450 187 Samoupravna stan, skupnost 118.800 102.205 86 Območna SIS za PTT 2.644 3.165 120 Skup, za varstvo pred požarom 4.320 5.604 130 SKUPAJ 300.948 258.583 86 Odhodki Samoupravne interesne skupnosti so imele odhodke v višini 208.108.000 din oz. za 26 % manj kot v I. polletju lanskega leta. Nižji so zlasti odhodki pri cestno-komunalni skupnosti. Samoupravni stanovanjski skupnosti in Skupnosti za varstvo pred požarom. Naslednja tabela prikazuje obseg in gibanje odhodkov po posameznih SIS: SIS Cestno kom. dej. 129.622 42.999 33 Območna vodna skupnost 26.033 54.352 209 Samoupravna stan, skupnost 118.800 102.205 86 Območna SIS za PTT 354 4.680 1822 Skup, za var. pred požarom 4,232 3.872 91 SKUPAJ 279.041 208.108 74 Splošna poraba Na področju splošne porabe v občini šo bili v prvem polletju letos doseženi celotni prihodki 93,584.000 din in so porasli za 30 % v primerjavi s prvim polletjem lani. V istem obdobju so znašali odhodki 87.416.000 din in se povečali za 21 %. Do hitrejšega porasta je prišlo zaradi večjega prilivanja presežka v republiko. Sredstva proračunskih koristnikov v občini pa so se povečala v skladu z resolucijskimi določili. . -Uresničevanje resolucije o izvajanju družbenega plana občine Murska Sobota za obdobje 1981-1985 v letu 1982 Z resolucijo o politiki izvajanja družbenega plana občine za obdobje 1981 —1985 v letu 1982 so načrtovane naslednje rasti gospodarskih, gibanj: družbeni proizvod 2 %, industrijska proizvodnja 2,5 %, kmetijska prooizvodnja 4 %-izvoz 13 %, za-poslovanje2 % in produktivnost 1 %. Sredstva za zadovoljevanje skupnih potreb bodo rasla 9% počasneje od rasti dohodka v gospodarstvu občine in sredstva splošne porabe se bodo povečala ?:a 15,6 %. Sredstva za osebne dohodke se bodo povečevala v odvisnosti od rasti dohodka v skladu z določili dogovora o uresničevanju družbene usmeritve razporejanja dohodka v letu 1982. V letu 1982 naj bi cene predvidoma porasle za 15 % (december 1982 na december 1981). Po podatkih zavoda SRS za statistiko so v prvem polletju letos v primerjavi z enakim obdobjem lani porasle cene na drobno za 27,7 % in življenjski stroški 28 %. Na osnovi polletnih doseženih nominalnih gibanj in prisotne rasti cen, ocenjujemo, a so v p I've m polletju letos dosežena 4 — DELEGATSKI VESTNIK v občini naslednja realna gibanja: družbeni proizvod 4,5 %, industrijska proizvodnja 6 %., izvoz 14 % zaposlenost 2,2 % produktivnost 2,2 %, in realni osebni dohodki — 2 %. V prvem polletju so dosežena z resolucijo načrtovana gibanja, rast družbenega proizvoda in industrijske proizvodnje je celo nekoliko hitrejša od načrtovane. Sredstva za osebne dohodke v gospodarstvu in negospodarstvu naraščajo v občini kot celo ti v skladu z določili dogovora o uresničevanju družbene usmeritve razporejanja dohodka v. letu 1982. V’skladu z določili dogovora naraščajo tudi sredstva skupne porabe SIS družbenih dejavnosti. Povečujejo se sredstva za reprodukcijo predvsem zaradi močnega povečanja sredstev amortizacije po minimalnih stopnjah. y Ugotovitve in stališča Izvršnega sveta o gospodarskih gibanjih v prvem polletju 1982 in uresničevanju resolucije občine Murska Sobota v letu 1982 Izvršni svet Skupščine občine je na seji dne 31. 8. 1.982 razpravljal o gospodarskih gibanjih v prvem polletju in uresničevanju resolucije občine Murska Sobota v letu 1982 ter ugotovil: V občini Murska Sobota je v prvem polletju leta 1982 porasel celotni prihodek za 41 %, porabljena sredstva 43 %, minimalna amortizacija 84 %.čisti dohodek 31 %, sredstva za osebne dohodke 31 %, akumulacija 27 % in izvoz za 28 % v primerjavi s prvim polletjem lani. Z izgubo so polletje zaključile DES Elektro Murska Sobota, Mesna industrija in Konstruktor TOZD Opekama Puconci v skupni višini 52.305.000,- din. Iz gospodarskih gibanj za prvo polletje izhaja, da so bila dosežena dokaj ugodna in višjh gibanja kot so bila pričakovana v oceni o gospodarskih gibanjih za prvo polletje. Dosegajo se z resolucijo načrtovana gibanja, rast družbenega proizvoda in industrijske proizvodnje pa je celo nekoliko hitrejša od načrtovane.. ■ . Še vedno pa so prisotna zaskrbljujoča in negativna gibanja kot naraščanje stroškov poslovanja, zalog gotovih izdelkov in nedokončane proizvodnje, izgube ter slabšanje likvidnosti in ekonomičnosti poslovanja. Sredstva skupne in splošne porabe se gibljejo v okviru določil resolucije.. Na podlagi ugotovitev je izvršni svet sprejel naslednja stališča: 1. Ugotovljena gospodarska gibanja so pozitivna in kažejo na uresničevanje resolucije za leto 1982. Zaradi zaostrenih pogojev gospodarjenja v II. polletju, pa je potrebno v vseh sredinah vložiti maksimalne napore za ohranjanje pozitivnih trendov in doseganje z resolucijo načrtovanih gibanj ob koncu leta. 2. Ker so na podlagi doseženih polletnih gibanj ugotovljena določena negativna gibanja, ki so bila prikazana že v oceni polletnih gospodarskih gibanj in v zvezi s tem sprejeta določena stališča na skupščini občine Murska Sobota 26.7.1982, je treba ta stališča v vseh sredinah dosledno izvajati. Ob tem je potrebno vložiti maksimalne napore zlasti za doseganje načrtovanega obsega izvoza na konvertibilno področje, zmanjšanje stroškov poslovanja, odpravljanje vzrokov ižgub, zagotavljanje optimalnega obsega zalog ter doseganje usklajene rasti osebne, skupne in splošne porabe z rastjo dohodka in določili resolucije. Informacija o izvajanju dogovora o uresničevanju družbene usmeritve razporejanja dohodka v prvem polletju 1982 v občini Murska Sobota Razporejanje sredstev za osebne dohodke V skladu z določili dogovora mora zaostajati rast sredstev za OD v organizacijah združenega dela gospodarstva 8 % za rastjo primerljivega dohodka (dohodek + amortizacija po predpisani minimalni stopnji) pri rasti 20 do 23 %. Pri manjšem porastu primerljivega dohodka od 12% dopušča dogovor 12% rast sredstev ža OD v okviru razpoložljivega dohodka, pri rasti nad 50 'X. paje možno povečati sredstva za OD le ža 32.50 %. Dogovor dovoljuje manjše zaostajanje sredstev za OD pri rasti dohodka pod 20 %, pri rasti nad 23 % pa mora biti zaostajanje višje. Poleg gibanja primerljivega dohodka upoštevajo delavci pri razporejanju sredstev za OD tudi doseženo raven povprečno razporejenih sredstev za osebne dohodke na delavca v letu 1981 in dosežene poslovne rezultate z izvozom na konvertibilno področje. , V delovnih skupnostih skupnih služb lahko porastejo sredstva za osebne dohodke v skladu z osnovami in merili dogovorjenimi v ustreznih samoupravnih aktih ter največ v sorazmerju s povprečno rastjo sredstev za osebne dohodke delavcev v temeljnih organizacijah za katere opravljajo dela in naloge. Organizacije združenega dela v katerih odnosi pridobivanja dohodka med temeljnimi organizacijami in delovnimi skupnostmi skupnih služb niso urejeni v skladu z zakonom o združenem delu v letu 1982 ne smejo povečevati sredstev za OD do sprejema ustreznega samoupravnega sporazuma. V organizacijah združenega dela s področja negospodarstva lahko porastejo sredstva za osebne dohodke največ do rasti v gospodarstvu. Tudi osebni dohodki na zaposlenega ne smejo rasti hitreje kot v gospodarstvu. V samoupravnih interesnih skupnostih, družbenopolitičnih organizacijah ter. drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih mora rast sredstev za osebne dohodke za 10 % oz. 5 % zaostajati za rastjo sredstev za osebne dohodke v gospodarstvu občine. Gospodarstvo V I polletju letos se je v'gospodarstvu občine povečal dohodek za 35 %, primerljivi dohodek za 38,5 %., del čistega dohodka za osebne dohodke za 31 %, vrednost izvoza blaga m storitev na konvertibilno področje za 22%, prihodek na konvertibilnem področju v primerjavi s celotnim prihodkom seje povečal od 6.4 % na 6.8 %, z izvozom pa je bilo pokrito 221 % uvoza (lani 199). Ob takih gibanjih bi lahko gospodarstvo občine povečalo sredstva za osebne dohodke za 36.65 %, dejansko pa jih je za 31.04 %. Povprečni mesečni čisti osebni dohodek na zaposlenega je v I. polletju znašal 11.512 din ali za 26 % več kot v enakem obdobju lani. Glede na celoletno povprečje leta 1981 je gospodarstvo razporedilo za osebne dohodke v m asi za 22.86 % več. na delavca pa za 19.34 % več sredstev. Po podatkih iz periodičnega obračuna za prvo polletje je določila dogovora.prekoračilo 21 organizacij združenega dela in delovnih skupnosti. Višjo stopnjo rasti sredstev za osebne dohodke od možne izkazujejo naslednje organizacije: STRAN 20 VESTNIK, 9. SEPTEMBRA 1982 Možna rast Dosežena rast Primer, dohodek Povpr. meseč. NODna zap. Štev, zapos. Indeks din Ind. Ind. 1. Elektro M. Sobota 20,04 38,34 121,78 14.034 132 103 2. Panonija 12,00 13,22 110,76 11.069 119 107 3. Opekarna Puconci 13,00 15,24 83,51 91482 120 101 4. DO Ll Platana 19,72 39,63 117,53 10.387 130 105 5. Platana DSSS 17.85 50,20 181,07 11.287 148 100 6. Mura DSSS 7. Pletilstvo 37,55 47,59 154,65 16.123 134 111 Prosenjakovci 35,80 50,53 165,41 9.310 136 111 8. Intes M. Sobota 24,11 39,01 127,40 13.006 138 100 9. Tovarna ml. pr. 12,00 17,01 86,96 12.588 126 102 10. DO Agromerkur 16,05 21,50 114,87 11,701 123 103 11. Veterinarska pos. 30,04 43,77 143,11 20.530 153 97 12. KZ Panonka DSSS 13. 00 Gozd, in les. 19,44 27,04 131,26 12.897 118 107 gospodarstvo 34,68 41,86 133,58 12.789 140 101 14. Graditelj Beltin 30,04 40,63 137.71 11.355 138 100 15. Komuna Beltinci 13,00 24,26 112,49 10.876 128 99 16. Sobota DSSS 19,14 23,55 130,61 11.985 121 100 . 17. SOZ Prekmurka 31,50 39,83 151,48 17.434 139 133 18. Av-tob. promet 24,74 30,13 126,98 13.588 144 91 19. ABC DS prav. pom. 29,02 72,78 15935 21.215 129 133 20. Kroj 30,51 31,52 138,32 9.963 135 96 21. Dimnikar Beltinci 24,87 28,80 128,92 14.014 125 102 Med navedenimi organizacijami so prekoračite dogovor 3 Negospodarstvo delovne organizacije, ki usklajujejo rast sredstev za osebne dohodke na nivoju DO ter 4 delovne skupnosti skupnih služb pri katerih je ugotovljena hitrejša rast sredstev za OD od povprečne rasti., dosežene v TOZD-ih njene delovne organizacije. Pri ugotavljanju prekoračiteljev OZD s področja gospodarstva. se ne obravnavajo tiste, kjer rast povprečnih mesečnih neto OD na zaposlenega ne presega možne rasti sredstev za OD. Ob tem so bile upoštevane tudi nekatere že prejete obrazložitve v katerih so organizacije podale objektivne razloge za hitrejše izplačevanje sredstev za osebne dohodke. Organizacije združenega dela in skupnosti s področja negospodarstva so v I. polletju povečale sredstva za osebne dohodke za 24,42 % v primerjavi z enakim obdobjem lani. Povprečni mesečni čisti osebni dohodek je znašal 13.376 din in seje povečal za 18 %. Glede na povprečje .leta 1981 so sredstva za osebne dohodke na delavca porasla.za 4 %. Višjo rast.sredstev za osebne dohodke v masi ali na zapo-’ slenega glede na dosežena povečanja v negospodarstvu izkazujejo naslednje organizacije in skupnosti: , Masa BOD I. poli. 82 I. poli. 81 1. OŠ Beltinci • 57,21 2. OŠ Šalovci 28,09 3. OŠ Tišina 29,56 4. Srednješol center teh. ped. usmeritve 46,68 5. ZGEP Pom. založba 6. Zavod za čas. in 23,65 radijsko dejav. 57,57 7. Kulturni center 36,36 8. Delavska univerza 40,26 9. SDK 32,03 Masa BOD BOD na del. Mesečni N0D zap. Štev, zap. I. DOll. 1. DOll. . 0 81 0 1981 din Ind. Ind. 34,72 23,35 14.673 133 117 10,51 15,12 13.664 132 96 11,92 11,92 13.231 128 100 27,28 16,76 15.739 129 113 6,85 17,67 14.138 139 91 30,37 26,94 18.442 148 106 19,64 15,37 13.613 130 104 6,16 6,16 12.223 141 100 15,38 16,23 14.373 132 99 V negospodarskih organizacijah ne bi smeli naraščati povprečni mesečni neto osebni dohodki na delavca hitreje kot v gospodarstvu. Določila dogovora prekoračuje 10 organizacij združenega dela in skupnosti s področja negospodarstva. Med prekoračitelji dogovora je tudi Pomurski zdravstveni center DSSS. ki je povečala sredstva za osebne dohodke v I. polletju za 23.35 %, medtem ko so njeni TOZD-i v povprečju za' 19.19 % glede na enako obdobje lani. V letih od 1980 do 1982 seje kot prekoračitelj dogovora večkrat pojavljalo 10 organizacij združenega dela in skupnosti iz gospodarstva, in 2 iz negospodarstva. Te organizacije so: SOZD,Prekmurka, DO Sobota, Opekarna Puconci. DO Platana. DO AgromerkuT. KZ Panonka. Živinorejsko veterinarski zavod. DO Gozdno in lesno gospodarstvo. Graditelj Beltinci, Certus TOZD Avtobusni promet, DO Pomurski zdravstveni center in Dom oskrbovancev Rakičan. Razporejanje sredstev za namene skupne porabe Po dogovoru o uresničevanju družbene usmeritve razporejanja dohodka v letu 1982 mora biti rast sredstev za namene skupne porabe počasnejša od rasti dohodka, na zaposlenega pa se izplačila ne smejo povečati za več kot 20 % v primerjavi z letom prej. Gospodarstvo Po podatkih službe družbenega knjigovodstva je v I. polletju 16 organizacij združenega dela in delovnih skupnosti .doseglo hitrejšo rast sredstev za namene skupne porabe od rasti dohodka oz. povečalo ta sredstva na delavca preko 20 %. Rast izplačil za namene skupne porabe brez sredstev za stanovanjsko izgradnjo in za prehrano delavcev so presegle naslednje organizacije: 6 - D E LEG A TSK/ VESTNIK Rast pr/m. dohodka Hast sred, skup. por. brez st. in prehr. Skupna por. brez. stan. in preh. na del. Regres za letni dopus na delavca din Ind. din ras 1. Proizv. krem, peska 37 56 5.607 51 3.819 20 2. LIV Rogašovci 99 ■57 5.726 30 5.597 31 3. Pletilstvo Prosen. 65 56 4.728 41 4.253 43 4. Tovarna mleč. prahu -13 54 10.664 47- 5.252 30 5. DO KG Rakičan 36 •66 9.017 53 4.199 32 6.00 Agromerkur 5 — • 5.571 3.398 7. 00 KZ Panonka 34 41 6.087 32 4.038 41 8. Živin, veter, zavod ■ 67 127 12.182 103 3.984 13 9. Vodnogospod. pod. Mura 7 64 7.996 97 5.248 49 10. Graditelj Beltinci 36 60 9.141 55 5.207 58 11. Cestno pod. Vzdrž. 6 111 8.190 107 3.730 24 12. Komuna Beltinci 12 41 5,873 45 5.204 44 13. Zunanja trgovina 72 30 7.106 37 4.450 22 14. Zvezda 55 138 4.796 139 3.6S2 130 15. Kroj 38 23 5.217 30 4.480 32 16. Projektivni turo 24 27 7.793 34 3.200 21 Med prekoračitelji dogovora so 3 delovne organizacije, ki usklajujejo rast sredstev za namene skupne porabe na nivoju delovne organizacije. Gospodarstvo občine je v povprečju povečalo izplačila za namene skupne porabe za 23 %. V prvih šestih mesecih so znašala izplačila na delavca 4.454 din ali za 20 % več kot v 'enakem obdobju lani. Za regres za letni dopust je bilo izplačano v povprečju 3,099 din na delavca kar znaša povečanje za 30%. Rast sred, skup.porabe brez. stan. in preh. Skupna poraba brez, stan, in preb, na del. Regres za letni dop.na delavca din rast din rast 1. Zavarov, skup. Trig. 80 6.771 77 4.163 24 2. OŠ Šalovci 47 5.253 47 4.107 23 3. OŠ Oomanjševci 249 32.550 831 4.250, 22 4. OŠ Mačkovci 173 7.607 173 4.212 51 5. OŠ Puconci 38 5.304 34 3.627 20 6. Kmet. šol. center 65 5.303 39 4.397 15 7. Sred. druž. in ek. šola 57 6.922 '36 6.209 79 8. Kulturni center 30 5.214 30 4.194 26 9. Delavska univerza 26 6.330 26 4406 20 tn. Moravske toplice 56 2.781 37 1.874 16 11. Vzgojno, var. zavod 66 4.533 79 3.969 57 12. Medobčin. inšp. služba 78 4.650 57 2.954 26 13. Samoup. stan. skup. 76 6568 65 4.041 9 14. Cestno kom. skupnost 136 7.407 136 3.789 21 15. Skupnost za zaposl. 28 3.990 28 3.681 18 16. 00 Pomur. zdr. center 296 20.171 284 4.077 21 Organizacije’ združenega dela in skupnosti negospodarstva v občini so v celoti povečale izplačila za namene skupne porabe brez sredstev za stanovanjsko izgradnjo in prehrano delavcev za 130%, na delavca pa za 121 % (namesto možne rasti 20%). Višina izplačil na delavca je znašala v I. polletju' letos 9.698 din. Regres za letni dopust je bil izplačan povprečno na delavca 3.524 din ali za. 17 % več kot v lanskem letu. Na tako neugodne rezultate vplivajo izplačila za namene skupne porabe v PZC TOZD Splošna bolnica, ki izkazuje povečanje izplačil za 857 % oz. na delavca 40.037 din. Ob normalnem povečanju sredstev v TOZD Splošna bolnica (za 20 %) bi znašala rast sredstev za skupno porabo v negospodarstvu le 10% oz. na delavca 4.533 din ali 3,3 % več kot v L polletju lani. Ugotovitve in stališča izvršnega sveta _o informaciji o uresničevanju družbene usmeritve razporejanja dohodka v 1. polletju 1982 Izvršni svet Skupščine občine je na seji dne 31. 8. 1982 razpravljal o informaciji o uresničevanju.družbene usmeritve razporejanja dohodka v I. polletju 1982 v občini Murska Sobota in ugotovil: db hitrejše rasti sredstev za osebne dohodke z rastjo dohodka je prišlo v 21 Organizacijah združenega dela in' skupnostih gospodarstva ter 10 organizacijah negospodarstva. ■ Sredstva za namene skupne porabe so hitreje od določil dogovora porasla v 16 organizacijah združenega dela in skupnostih in v 16 organizacijah negospodarstva. ?4a podlagi ugotovitev je izvršni svet sprejel naslednja stališča: * # 7 . 1. Vse organizacije združenega dela ih skupnosti, ki so za osebne dohodke in namene skupne porabe izplačale več sredstev kot to dovoljujejo določila dogovora, morajo do 8.9.1982 predložiti Izvršnemu svetu,občine pismeno obrazložitev vzrokov prekoračitve. Na podlagi teh bo Izvršni svet občine na seji Skupščine občine dne 23.9.1982 podal informacijo o vzrokih prekoračitev in po potrebi dopolnil predlagane ukrepe. 2. Vse organizacije združenega dela, delovne skupnosti, družbenopolitične organizacije in skupnosti v občini se opozorijo, da so dolžne dosledno izvajati določila dogovora o uresni-• čevanju dnižbene usmeritve razporejanja dohodka v letu 1982. 3. Vse organizacije in skupnosti, ki so ob polletju povečale sredstva za osebne dohodke v nasprotju z določili dogovora 6 razporejanju dohodka, so dolžne opraviti poračun oziroma vskladitev rasti osebnih dohodkov z rastjo dohodka do konca leta. 4. V organizacijah združenega dela in skupnostih, ki se že večkrat pojavljajo kot prekoračitelji, je potrebno zaostriti odgovornost poslovodnih organov in opraviti poglobljeno razpravo v samoupravnih organih ter ustrezno ukrepati. 5. Vse organizacije in skupnosti, ki so hitreje povečale sredstva za namene skupne porabe dd v dogovoru dovoljenih rasti, morajo do konca leta izplačila teh sredstev vskladiti z določili dogovora. Poročilo o združevanju sredstev organizacij združenega dela za financiranje razvojnih programov manj razvitih krajevnih skupnosti v letu 1981 in predlog za razdelitev sredstev v letu 1982 1. Uvod Podpisniki dogovora o temeljnih družbenega plana občine M.. Sobota za obdobje 1981 — 1985 so se dogovirli, da bodo združevali 0,40 % dohodka za izvajanje dodatnih programov in za skladnejši razvoj krajevnih skupnosti. Po tem dogovoru gre 60 % teh sredstev neposredno na račun krajevnih skupnosti, v katerih stalno prebivajo delavci organizacije, 40 % pa se zbira na posebnem računu in so namenjena za skladnejši razvoj manj razvitih krajevnih skupnosti. Sredstva za skladnejši razvoj razdeljujeta zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti. V letu 1981 je skupščina sprejela odlok o kriterijih za določitev krajevnih skupnosti in območij, ki so manjrazvita in tudi sklep, s katerim je določila, da izpolnjujejo kriterije 15 krajevnih skupnosti v celoti in 5 krajevnih skupnosti na delu svojih območij. Odlok tudi določa, da oredlog razdelitve sredstev pripravi skupna komisija obeh zborov, ki prav tako vsklajuje samoupravno sporazumevanje o temeljih družbenega razvoja manj razvitih krajevnih skupnosti in opravlja nadzor nad uporabo sredstev. Zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti sta komisijo imenovala na seji 8. junija 19812. 2. Poročilo za leto 1981 2.1. Prihodki po družbenem dogovoru o temeljih plana V letu 1981 so podpisniki, na osnovi ugotovljenega dohodka za leto 1980, nakazali računu za skladnejši razvoj manj razvitih krajevnih skupnosti, po odbitku stroškov SDK, skupno 5.150.777,50 din. Obveznosti do tega računa, glede na družbeni dogovor, niso izpolnili naslednji podpisniki: DES — TOZD Elektro M. Sobota Konstruktor — TOZD Opekama Puconci Platana — TOZD Lesna predelava M. Sobota Pomurski tisk — TOZD Kartonaža M. Sobdta Pomurski tisk — TOZD Pomurska založba M. Sobota Mesna industrija — vse TOZD razen Družbene prehrane KZ Panonka— vse TZO in TOZD KG Rakičan — TOZD Prašičereja Beltinci Agromerkur — Vse TOZD Živinorejsko veterinarski zavod M. Sobota Fazan Bdltinfci * Temelj Cankova Graditelj Beltinci Sobota — TOZD Obrtno delavnice Cestno podjetje — TOZD Vzdrževanje cest M. Sobota IMP — TOZD Blisk M. Sobota CertUs — TOZD AP M. Sobota ABC Pomurka — Zunanja trgovina M. Sobota Urarstvo M. Sobota ABC Pomurka — Interna banka M. Sobota Zavarovalnica Triglav M. Sobota O V IZ M. Sobota Osnovna šola Bakonci Center poklicnih šol M. Sobota Center za blagovni_promet M. Sobota Vzgojnovarstveni zavod M. Sobota Prihodki, ki po družbenem dogovoru pripadajo neposredno krajevnim skupnostim, niso evidentirani. Če so bila nakazila opravljena v dogovorjenem delitvenem razmerju, so krajevne skupnosti neposredno prejele 7.725.000 dinarjev. Dinamika priliva sredstev ni bila enakomerna. Del organizacij je poravnal-obveznosti takoj po potrditvi zaključnega računa, drugo pa šele proti koncu leta. 2.2. Delitev in poraba sredstev za skladnejši razvoj manj razvitih krajevnih skupnosti Zbora občinske skupščine sta v letu 1981 sklepala o delitvi sredstev dvakrat. Prvič sta v mesecu septembru razdelila 4.023.200,- din, drugič pa še saldo na dan 31. decembra, ki je znašal 1.127.577,50 din. ali skupaj 5.150.777,50 din. Sredstva so prejele krajevne skupnosti za naslednje namene: ' — 963,200.- din yse manj razvite krajevne skupnosti, kot dopolnilna sredstva za vzdrževanje lokalnih cest. S sredstvi so plačale navoz gramoza. — 1. 340,000 .- din KS Križevci za soudeležbo pri asfaltiranju ceste G. Petrovci — Križevci. Cesta je asfaltirana. — 600.000.- din KS Petrovci, od tega 200.000,- din za njen delež pri asfaltiranju ceste G. Petrovci— Križevci, 400.000,-din za ureditev ceste Lucova— Neradnovci. Ta sredstva bodo vložena v cesto letos, ko je na njej angažirana mladinska akcija Goriško 82. — 200.000,-din KS Pertoča za njeno udeležbo na pripravah za asfaltiranje ceste Pertoča — odcep Sredstva so bila poraba liena. preostali del deleža bo potrebno zagotoviti v letu 1982. — 160.000 din KS Grad, za njeno udeležbo pri dokončni zgraditvi.ceste Mačkovci — Vidonci v naselju Vidonci.-Cesta je zgrajena. . ’ — 160.000.- din KS Mačkovci za'njeno udeležbo pri dokončni zgraditvi ceste Mačkovci — Vidonci v naselju Otovci. Cesta je zgrajena. — 200.000,- din KS Hodoš, za navoz gramoza na cesto-Hodoš—Krplivnik. Gramoz je navožen. — 100.000.- din KS Ratkovci, za utrditev ceste v Ivanovcih. Dela so opravljena, — 100.000,- din KS Prosenjakovci, za dograditev vaškega .doma v Pordašincih. Sredstva niso bila porabljena; ker so izostala planirama dela. Sredstva bodo porabljena za isti namen v letu 1982 — 200.000.- din KS Čepinci za popravilo stare osnovne šole (vaški dom) v Budincih. Del opravil je narejen, preostali del pa bodo opravili letos. Tako bodo v tern letu porabljena tudi preostala sredstva. — 1.127.577,50.- din — saldo sredstev na dan 31.12. 1981, krajevni skupnosti Čepinci za prispevek k njeni udeležbi za modernizacijo ceste Šalovci — Čepinci. Sredstva bodo porabljena letos. Z udeležbo mladine v akciji Goričko 82 bodo opravljena zemeljska dela. Z lastnimi sredstvi KS Šalovci in KS Čepinci ter sredstvi obravnavanih virov za leto 1982 bo mogoče letos položiti tudi nekaj asfaltne prevleke. 3. Predlog za razdelitev sredstev v letu 1982 3.1. Prihodki računa Glede na prisotna gospodarska gibanja in zato, ker nekateri podpisniki dogovora tudi letos ne bodo mogli poravnati Obveznosti iz objektivnih razlogov (Mesna industrija), lahko planiramo. da bo za delitev na razpolago 4.505.000,- dinarjev.ki bodo dotekali preko celega leta. 3.2. Predlog za razdelitev sredstev — 1.005.000,- din po priloženem razdelilniku za vzdrževanje vaških cest. Po tem predlogu krajevne skupnosti prejmejo pomoč za vzdrževanje svojih cest glede na dolžino in oddaljenost od gramoznice, s katero upravlja komunalna organizacija. Tak način razdelitve je bil uporabljen že leta 1981. Podatke je sporočila skupnost za cestno in komunalno dejavnost. — 150.000,- din Krajevna skupnost Cankova za ureditev, ceste od Korovec do mejnega prehoda. Z regulacijo Kučnice in zgraditvijo mostu na mejnem prehodu je potrebno urediti tudi navedeno cesto, tako da so izkopajb jarki in se jo dobro posipa zgramozpm. S pomočjo teh sredstev so bile urejene ceste tudi do drugih mejnih prehodov in je njihovo vzdrževanje preko standardov, kijih določa cestno — komunalna skupnost, potrebna zaradi njihovega posebnega pomena. — 260.000.- din Krajevni skupnosti Pertoča. Krajevni skupnosti je cestno—komunalna skupnost določila njeno definitivno udeležbo v stroških za modernizacijo ceste Pertoča • -odstop v višini 1.680.000.- din. To je za 260.000 din več, kako je bila po predračunu obravnavana osnova pri dodelitvi sredstev 8 - DELEGATSKI VESTNIK za ta namen v letu 1981. Osnovna za udeležbo Krajevne . skupnosti je triletni samoprispevek v višini 1 % od OD in 5 % od K D. Taje izračunan za KS Portoča v znesku 1.200.000.- din. Razlika med samoprispevkom in udeležbo v stroških je 460.000.- din. 200.000.- din je Krajevna skupnost prejela leta 1981, razlika je 260.000.-din. — 1.500.000,- din Krajevni skupnosti Čepinci k njenemu prispevku za stroške modernizacije ceste Šalovci — Čepinci. 25 % udeležba Krajevne, skupnosti Čepinci in Šalovci za modernizacijo ceste je s samoupravnim sporazumom predvidena v znesku 6.000.000,- din. Izhodišče za udeležbo je načelo, po katerem bi naj krajevna skupnost v stroških bila udeležena s triletnim samoprispevkom, oziroma v znesku, ki predstavlja 3 % od letnega osebnega dohodka .delavcev in obrtnikov in 15% letnega katasterskega dohodka. Ker bo to načelo v celoti potrebno uveljaviti pri KS Šalovci za modernizacijo ceste Šalovci — Dolenci, na kateri je njen interes večji, je bilo dogovorjeno, da bo ta KS k stroškom za cesto Šalovci-Čepinci prispevala 500.000.- din. S krajevno skupnostjo Čepinci je bila dc^govorjena udeležba 1.300.0001-din, ki presega obvezo po omenjenom načelu. Za kritje razlike 4.200.000,- din je potrebna pomoč sredstev iz obravnavanih virov, ki bi jo zagotavljali v treh letih. Leta 1981 v znesku 1.127.500,- din, v letu 1982 — 1.500.000,- din v letu 1983 -razliko, predvidoma 1.600.000 din. Ker bosta krajevni skupno sti letos zagotovili tudi del svoje udeležbe v višini 1.000.000,-din. bi za razpoložljiva sredstva bilo še letos mogoče asfaltirati približno 1 km cestišča: Preostali del bi odpadel na leto 1983, ko bo pretežni del stroškov financirala cestno-komunalna skupnost. Gradnja ceste je planirana s srednjeročnim planom občine. — 90.000,- din Krajevni skupnosti Šalovci kot udeležbo za gradnjo transformatorske postaje v Dolencih. Kraj Dolenci je moral za gradnjo TP prispevati 190.000,- din. Zaradi pasivnosti zberejo letno le 150.000,- din, krajevni samoprispevek pa so namenili za sofinanciranje novogradnje osnovne šole in za asfaltiranje ceste Šalovci-Dolenci. — 200.000.- din Krajevni skupnosti Prosenjakovci za navoz gramoza, oziroma ureditev ceste Čikačka vas — Prosenjakovci. Zemeljska dela so opravili z lastnimi sredstvi, pomoč pa bi namenili navozu gramoza. Cesta je nujna zaradi povezave vasi s krajevnim središčem. — 150.000.- din Krajevni skupnosti Ratkovci za utrditev vaške ceste Ratkovci — Fokovci. Česta povezuje dve KKS in službi za lokalne prevoze. Obe krajevni skupnosti sta zainteresirani na utrditvi ceste z navozom gramoza. — 150.000,- din Krajevni skupnosti Fokovci, ža isti namen, kakor je navedeno v prejšnji alihei. Za utrditev ceste naj bi vsaka KS prejela pomoč do ene plovice. — 150.000,- din Krajevni skupnosti Grad za najnujnejše vzdrževanje naseljenega dela gradu. Grad pri Gradu propada in bi za njegovo obnovo bila potrebna sredstva, kijih ni mogoče zagotoviti. Potrebno pa je preprečiti propadanje vsaj tistega dela, ki je naseljen ali še uporaben. Za to vzdrževanje bo potrebno zagotavljati pomoč dolgoročneje. — 850.000- din kot pomoč krajevnim skupnostim za napeljavo telefonskega omrežja. Ze v prejšnjem srednjeročnem obdobju je bilo sprejeto načelo, naj bi vsak kraj bil povezan s telefonom. Razmere so se spremenile, ker je prisoten interes občanov za večje število priključkov. To sicer racionalizira naložbo, zahteva pa večja sredstva, kar krajevne skupnosti rešujejo različno. Manjrazvite krajevne skupnosti spričo velikih stroškov prosijo udeležbo obravnavanih sredstev. Načelo družbenega interesa, da naj bi bil vzrok kraj za javne potrebe povezan z enim priključkom, je potrebno zadržati in ga podpreti z delom stroškov za njegovo zgraditev. Udeležba obsega stroške montaže enofaznega kabla od telefonske centrale (47,50 din za tekoči meter) in montažo priključka (12.480). Po tem načelu bi v programu del PTT za leto 1982 bile udeležene: — KS Tešanovci za Vučjo gomilo (4200 metrov, 1 priključek) 200.000,-din — KS Kuzma za naselja Dolič (1500 m), Matjaševci (1500 m), Trdkova (1000 m), G. Slaveči (2500 m) in 4 priključke 350.000 din — KS Petrovci za Adrijancč (2000 m in I priključek), 100.000 din — KS Rogaševci za naselja Nuskova, Serdica, Sotina (3500 m, 3 priključki) 200.000,- din. 3.3. Razdelitev morebitnega presežka ali prenos obveznosti Ker mora biti prehodni račun pri SDK, na katerem se zbirajo obravnavana sredstva, na dan 31. decembra prazen, se morebitni presežek dodeli Krajevni skupnosti Čepinci za obveznosti pri asfaltiranju ceste v letu 1983. Če dotok sredstev za razdeljeni obseg v letu 1982 ne bo zadoščal, se prenese na leto 1983 udeležba za sofinanciranje telefonskih napeljav. 4. Pregled dodeljenih sredstev za leto 1981 in 1982 Krajevna skupnost 1981 1982 Bodanci 46.480 • 49.800 Bogojina 6.720 7.200 Cankova 39.200 192.000 Čepinci 1.370.000 1.545.600 G. Petrovci 744.480 234.400 Grad 282.640 283.200 Hodoš 230.800 33.000 Križevci 1.390.400 54.000 Kuzma 88.480 444.800 Mačkovci 233.920 79.200 Martjanci 11.200 13.200 Pertoča 250.400 314.000 Prosenjakovci 153.200 257.000 Puconci 15.120 12.000 Ratkovci 125.760 177.600 Rogašovci 96.880 303.800 Selo-Fokovci 10.880 162.000 Šalovci 36.400 122.400 Tešanovci 12.880 213.800 Zenkovci 5.600 6.000 SKUPAJ 5.150.700 \ 4.505.000 — Predlog za dodelitev sredstev manj razvitim krajevnim skupnostim za vzdrževanje vaških cest Krajevna Dolžina Faktor Vred- Znesek skupnost vaških oddal- Točk nost din cest jenosti ( 2x3) točke (4x5) km din Bodonci 34 2,43 83' 500 49.800 Bogojina 8 1,50 12 500 7.200 Cankova 30 2,35 70 500 42.000 Čepinci 21 3,60 76 500 45.600 G. Petrovci 71 3,15 224 500 134.400 Grad 74 3,00 222 500 133.200 Hodoš 16 3,40 55 500 33.000 Križevci 37 2,40 . 90 500 54.000 Kuzma 44 3,60 158 500 94.800 Mačkovci 60 2,20 132 500 79.200 Martjanci 13 1,70 22 500 13.200 Pertoča 30 3,00 90 500 54.000 Prosenjakovci 36 2,65 95 500 57.000 Puconci 11 1,80 20 500 12.000 Ratkovci 19 2,40 46 500 27.600 Rogašovci 51 3,40 173 500 103.800 Selo-Fokovci 9 2,25 20 500 12.000 Šalovci 15 3,60 54 500 32.400 Tešanovci 15 1,50 23 500 13.800 Zenkovci 5 2.10 10 500 6.000 599 1.675 600 1 .005.000 Murska Sobota, avgust 1982 STRAN 17 VFSTNIK A RFPTFMRRA 1AR9