Published monthly by Slovenian National Federation of Canada, President Augustin Kuk, Dr. J ur. Edited by: Editorial Board Address: 646 Euclid Ave., Toronto, Ont. Canada Subscription rates: $ 3.- per year, per copy. Advert. 1 column x 1" $2.10 sLo\>ensk<\ FOR A. F R E E SLOVENIA Moj dom je lep, moj rod krepak; za robstvo ni rojen junak; ________ pač lepših, slavnejših usod je vreden rod, ki biva tod. Simon GREGORČIČ LETNIK XI, —VOLUME XI. TORONTO 1. FEBRUAR 1960 ŠTEVILKA 2. — NUMBER 2 KANADA NE BO PRIZNALA RDEČE KITAJSKE Kanadska zunanja politika je bila dostikrat nejasna in je nihala med dvema lojalnostima— med zunanjo politiko Velike Britanije in Združenih držav. Njena vloga je bila, kolikor je bilo na zunaj vidno, iskati kompromis zlasti v vprašanjih mednarodnega komunizma in kolonij med Londonom ter Washingto-nom, kjer so šla naziranja po navadi narazen. Vprašanje diplomatskega priznanja Rdeče Kitajske je bilo področje, kjer se je bilo bati, da bo kanadska vlada podlega vplivu Londona in pritisku filoko-munističnih sil v Kanadi. Toda zadnje potovanje kanadskega zunanjega ministra po Daljnem Vzhodu je prineslo očitno nekoliko več odločnosti v smer kanadske zunanje politike. Zunanji minister g. Green je po povratk-.i izjavil, da Kanada ne bo dala diplomatskega priznanja Rdeči Kitajski, ker bi to pomemlo moralni udarec vsem protikomuni-stičnim silam v Aziji, in ker bi priznanje samo ne imelo nobenega ugodnega vpliva na trgovino med obema državama. Filokomunisti so seveda zagnali vrišč, med njimi tudi Je-dinstvo iz Toronta, ki skuša zadnje čase s povečano energijo vabiti Slovence v rdečo fronto. Urednik posebnega sioverfskega dela "Slovenski odmevi" Ivo Skalar, čigar glavno delo je očitno zaletavanje v protikomuni-stični slovenski tisk, pretaka mačje solze, češ da bi si želel, da bi kanadski Oddelek za imi-gracijo podprl z oglasi tudi Je-dinstvo. Očitno berejo Jedinstvo tudi na oddelku za državljanstvo in vseljevanje in vidijo rdečo nit, ki se plete od prve do zadnje strani kljub temu, da uporablja tiskarnar črnilo. JEZIKOVNA ZAVESA Poleg železne in bambusove zavese imamo še jezikovno: Komunistično izrazoslovje, daje spolšno poznane in mednarodno rabljene besede s čisto svoj-skim, komunistom lastnim pomenom. Jezikovna zavesa je starejša od prvih dveh in veliko bolj nevarna, ker ni časovno, ne ozemeljsko vezana in jo sedanji komunistični oblastniki hočejo za vsako ceno s pomočjo sodobnih tehničnih pridobitev: radia, televizije, tiska . . . i.td. . . . raztegniti čez ves svet. Odgrnimo komunistično jezikovno zaveso in razčlenimo samo nekaj splošno znanih, vsakdanjih besed, kot so n.pr.: mirno sožitje, narod, vojska, mir, resnica, dobro, svoboda . . . Zadnja leta sem* lahko beremo v dnevnem časopisju in revijah o komunistični krilatici, miroljubnem sožitju med narodi. Svobodnemu svetu ti dve besedi pomenita, živeti v miru, medse-j bojnem spoštovanju, zaupanju in | nevmešavanju. V komunistični dvoumni govorici pa mirno sožitje pomeni bistveno vse kaj | drugega. Pomeni namreč ne zo-perstvaljati se in ne ovirati ko- munistični ideji pri zahrbtnem osvajanju sveta. ' Podobno je z besedami člo- | ! vek, družina, narod, ljudstvo m 'izrazi ljudska vlada, delovno ljudstvo, demokratična oblika vlade, ki v svobodnem svetu osvetljujejo bistvo svobodnega življenja in osebnega dostojanstva, temelje demokratične miselnosti, priznanje osnovnih člo-večanskih pravic, podlago duhovnega in snovnega napredka tako človeka poedinca kot človeške družbe na splošno. V komunizmu pa so vse navedene besede prazne, brez notranje vsebine. Komunisti ne puste ne poe-dincem, ne družinam, ne narodom, da bi svobodno izražali in izoblikovali svoje misli, čustva, da bi živeli sproščeno, svobodno. Narod, ljudstvo je po komunističnem diferencialnem 'slovarju in strankino-policijskem odloku zasužnjena, zbegana, brezpravna, preganjana, zaničevana in ustrahovana množica ljudi. Poedinec ne pomeni ničesar; družba, komunistično pojmovana država, vse! Človek, poedinec, je priznan le vtoliko, kolikor koristi komunistični stranki, ki se je do danes, mimogrede omenjeno, v vseh primerih, z izjemo v indijski zvezni državi Kerala, polastila državne oblasti s krvavim nasiljem, revolucijo in množičnimi pokolji svojih idejnih nasprotnikov. Vojska pomeni ruskim komunistom vsaka zunanja oborožena grožnja, dejanski napad na sovjetsko Rusijo, ali katero izmed satelitskih držav. Nasprotno komunisti uradno krijejo svoje osvajalne podvige z obrambo in zaščito lastnega ! ozemlja. In če se druga, nekomunistična država z obrambnih vidikov zoperstavi komunističnemu osvajanju in nasilju, jo komunisti enostavno označijo za napadalko . . . Mislim, da je mir edina beseda, ki je bila po končani drugi svetovni vojni največkrat iskreno izgovorjena. Pa tudi ta beseda, čeprav tako jasna in očita, ima v komunističnih očeh svojstven pomen. Pomeni namreč ustvaritev takega mednarodnega ozračja, miselnosti, ugodnih pogojev, kjer ne bo nasprotovanja širjenju komunistične ideje . . . Pomeni tud.i da bo svetovni mir dosežen šele takrat, ko bo zadnji svobodni narod padel pod knuto komunistične strahovlade, ko bo komunizem zavladal celemu sve- ENO IZMED SPOROČIL O UGODNOSTIH ODDELKOV ONTARIJSKE VLADE "POMOČ 977 SODOBNI KAJN Kardinal Alfredo Ottaviani, ki je ob svojem obisku Združenih držav lansko leto izjavil, da je treba ohraniti stik s Sovjetsko zvezo, je govoril pred kratkim v Rimu pri maši za "molčečo Cerkev". V svojem govoru je obsodil počenjanje politikov in svetovnega tiska, v kolikor so ob priliki Hruščevega obiska v ZDA storili več kot je zahtevala olika ter hoteli predstaviti Hruščeva kot velikega državnika. Kardinal Ottaviani -sicer ni imenoval Hruščeva z imenom, vendar je iz zveze jasno, da je mislil nanj, ko je govoril o sodobnih Kajnih. "Dokler je možno, da more Kajn ubiti Abela, ne da bi sc drugi razburili, dokler smo lahko priče plohe smrtnih obsodb madžarskih dijakov in delavcev samo zaradi tega, ker so ljubili svobodo, dokler lahko ljudje stoje ob strani brez protesta, ko tuji tanki iztrebljajo svobodo, ne moremo govoriti o pravem miru, marveč samo o privolitvi in sobi-vanju z morilcem. Zgodba Kajna in Abela sc ponavlja v našem stoletju in morilec niti ne dobi pravične obtožbe za svoje žrtve". Kardinal je omenil, kako je ravnal Pij XI., ko je Hitler obiskal Rim 1. 1938. Dan pred Hitlerjevim prihodom se je papež podal v Castelgandolfo, vatikanska palača in muzeji pa so stali zaprti. Kardinal Ottaviani je izjavil, da je treba samo prelistati direk-torij sv. Stolice Annuario Ponti-ficio, pa bo vsakdo lahko videl, koliko katoliških škofov je zaprtih, deportiranih, ali drugače oviranih v izvrševanju svojih dolžnosti. "Toda ljudje več ne rea- GotOvO vas bo presenetilo dejstvo, di ima pokrajina Ontarijo 977 občin, ki se sestojajo iz okrožij, okrajev, izboljSevalnih okrožij, mest, trgov in vasi. Državljani vsake občine se organizirajo tako, da izdajajo zakone za lokalne potrebe in upravljajo gotove ustanoje kot požarno brambo, policijsko zaščito, vodovod, ceste in šole. Močno industrijsko povečanje v zadnjih desetih letih Ontarija je povzročilo pritisek na vse ustanove vlade, vključno različne občine. Uvidevši probleme občin, ontarijska vlada plačuje tem dotacije, ki so sedaj približno $302.000,000. — na leto, povečanje za $33,-000,000.— v zadnjem letu. Dodatno k tej direktni pomoči, ontarijska vlada preko oddelka za občinske zadeve (Department of Municipal Affairs) nudi pomoč tudi drugače. Uslužbenci oddelka študirajo stalno delovanje 977 občin in imajo tako možnost predvidevati smer razvoja, tako da lahko podvzamejo potrebne akcije o pravem času. Pravtako imajo možnost pomagati pri izboljšanju občinskega knjigovodstva in pregledovalne metode, pomagajo z nasveti, občinskem obdavčevanju, dobivanju kreditov in pomagajo pri vseh dragih ostalih problemih. Eno izmed daljnovidnih delovanj v današnjem hitrem razvoju je organiziranje občestev v izbolj Sevalnih okrožih v bližini centrov novih industrij na področjih narodnih bogastev v Severnem Ontariju. Na ta način se lahko občestvo razširja na pravilni način in kmalu zadobi primerno mesto živahne in napredne občine. MINISTE« 0NTARI0 DEPARTMENT OF MUNICIPAL AFFAIRS Hon. W. K. Worren ki najbolj škriplje. Tudi v Demokracija iz Trsta se n. pr. javnem življenju in vlasti v ča-odlikuje po nesrečno izbranih SOpisju dobe Več publicitete ponatisih. V svoji božični številki j senčne slrani življenja kot pa priobčuje omenjeni časopis čla-; Ilormalne in zdrave poteze. To nek "Bodočnost jugovzhodne Ev-; dosljkrat napravlja vtis, da je rope", ki je izšel izpod peresa : spi0šno stanje družbe mnogo g. Ljuba Sirca v angleški reviji j slabše kot pa je v resnici. Pall Mali Ouarterlv. Avtor se, ogreva za nekakšno "Zvezo ju- bi dobili bolj zanesljivo po-; pred božičem smo na slovenski govzhodne Evrope", ki naj bi /a- dobo o življenju sodobne ame- radijski oddaji na postaji WERE jela sedanjo Avstrijo, Trst, Ce- riške družine, je Harvardsko ■ poslušali lep božični program, škoslovaško ,Madžarsko, Romu- vseučilišče (Harvard Social Re- j • Jalenova Srenja. V nedeljo nijo, Bolgarijo, Grčijo in Tur- search Laboratorv) s pomočjo 10. januarja so igralci dramatske-giio. Ta zveza naj bi bila del Fordove ustanove organiziralo ga drutva Lilije v dvorani Slo-Združene Evrope. Pri tem pa bi I posebno študijo, ki sta jo vodila "Češkoslovaška in Jugoslavija, v sociologa dr. Carl C. Zimmerman in prečastiti g. Nande Babnik. Peli so pevski zbori Korotan, Lira in Slavček. Ga. Milka Novakova je občuteno recitirala za to pri liko spesnjeno pesem g. Marjana Jakopiča. • Miklavže vanj a. Slovenski šoli pri fari sv. Vida in pri fari Marije vnebovzete sta v dneh okrog sv. Milavža priredili Miklavževe večere za slovenske otroke v Clevelandu. Prireditvi sta bili lepo obiskani in sta napravili otrokom mnogo veselja. Slovenski sv. Miklavž se je že kar udomačil v Clevelandu. Tako se' je lep slovenski običaj presadil na tla izven domovine. ....• Akademija. 10. decembra je Marijina legija fare sv. Vida priredila v dvorani sv. Vida svojo letno akademijo v čast Brezmadežni s počastitvijo spomina poko jnega škofa dr. Gregorija Rožmana. • Božič. Na zadnjo nedeljo Povprečni dohodki družin v ZDA po plačanih davkih so se dvignili v tem desetletju od $4,710 na $5,830 (preračunano na kupno moč dolarja v 1. 1959), smo dali v vezavo že clrugo nak- j ali 24o/0 več v kupni moči. nadno naklado broširanih knjig, j Tudi ta že pohaja. Clevelandčani; Število družin, ki ima na leto morete kupiti knjigo v trgovini: več kot 8,000 $ dohodkov (prera- Familija 6116 Glass Ave., nasproti šole sv. Vida. Familija ima na razpolago še nekaj izvo- j približno eno petino vseh ame-dov. V tej trgovini morete kupiti! riških družin. čunano na kupno moč dolarja 1. 1958), je naraslo od 6.5 milijo-nana 11.8 milijona, kar pomeni tudi druge slovenske knjige. Slovenci izven Clevelanda pa morete še naročiti knjigo preko podjetja. Bled Travel Service 6113 St. Clair Ave. Cleveland 3, Ohio Pohitite z naročili! • Naročnina. Vse naročnike našega lista vljudno opozarjamo, da smo stopili v novo leto in jih prosimo, da plačajo naročnino za leto 1960 in če so v zaostanku tudi poravnajo zaostalo naročnino. Naročnina predstavlja malenkosten znesek in prepričani od 58.4 milijona zaposlenih oseb smo, da ni nikomur pretežko na 65.6 milijona — porast: 7.2 Mezde tovarniških delavcev so se dvignile od $1.71 na $2.22 na uro (preračunano na kupno moč dolarja v. 1. 1959), kar pomeni dvig realne mezde za 30%. Celotni narodni dohodek so si v 1. 1959 razdelili: 76% delavci in uslužbenci, 9% podjetniki in prosti poklici, 3% kmetje, 3% lastniki hiš, 3% delničarji in 6% lastniki zadolžnic in drugih vrednostnih papirjev, ki se obrestujejo. . da se je v 7 letih skoraj podvojilo. Število družin, ki imajo dva avtomobila, je naraslo od 2 na 6 milijonov. Vsaka sedma družina v ZDA ima danes več kot en avto. Dolgovi so v tem desetletju tudi narasli, toda še hitreje so rasli prihranki. Finačno dobroi-metje se je dvignilo od 442.2 milijarde na 956,2 milijarde, po od-računanju dolgov pa od 395.1. milijarde na 788 milijard. Od 5 družin imajo 3 lastno hišo in 75% družin ima vsaj en avto. Ameriški domovi so bogato opremljeni z električnimi in drugimi pripomočki: 50 milijonov hiš ima hladilnike, 47 milijonov pralne stroje, 45.5 milijonov televizijske aparate, 37 milijonov sesalce prahu, 11 milijonov ledenice, 9 milijonov sušilnice perila in 6.5 milijonov priprave za regulacijo zraka. V tem desetletju se je tudi dvignilo število plačanih počitnic za delavce od 54.3 milijona tednov na 77.7 milijona tednov. • Dobili smo v oceno "Vislavina Odpoved"-tragedija v petih dejanjih. Za oder priredila koroška rojaka R. Greiner in M. Ko-šutnik. Bomo poročali. IŠČEMO! rodno svobodo priznajo tudi bližnji in daljnji sosedje. Resda ima pisatelj svobodo v svojem ustvarjanju, vendar se mi zdi, da v primerih, ko gre za kolikor to njeni narodi želijo, 'Z Harvardske univerze in preč. dejanja in doseže višek na kon-' morali ohraniti svoje sedanje P- Lucius F. Cervantes, S.J. od cu, ko jim trdo izvojevano na-1 meje in državno skupnost". Sicer i vseučilišča St. Louis. Znastveni- bi "zveza bila podobna otroške-j ka sta razposlala 60.000 vprašal-mu zave tišču, ne pa združenju | nih P0' dijakom višjih razredov odraslih in sposobnih ljudi". Za- srednjih šol v ZDA in sta prišla to pa bi se morali "balkanski na- , na podlagi odgovorov do zaključ-rodi . . . naučiti skupnega živ- j kov, ki bodo objavljeni v knjigi dramsko ponazoritev zgodovin- ]jenja jn se morajo pomiriti s ! SUCCESSFUL AMERICAN FA-ske, vsaj do neke mere delno j spoznanjem> da je popolnoma ne- MILIES. dognane narodne preteklosti, bi n am,r.r;:n : mogoče spraviti vse, ki govorijo GJavni zaključki te obširne en jezik ali narečje, v okvir ene g tudi j o so- državne meje, ne da bi s tem povzročili krivice drugim". VeČina družin je dobrih Tako torej! Niti v eventuelno | ^ ^ nasled. Združeno Evropo bi ne smeli, merilo /a „dobre družine" vstopiti sami, ampak kar z dvoj-, _ y ^ družinah ne poznajo nim varuštvom dobro znane Ju- j roku> otroci ne pridejo goslavije m bazaru podobne Zveze jugovzhodne Evrope. Avtor [. zato, da ta nasilja odprvi, potem je bolje, da nikdar ne nastane. Bilo bi isto kot zapreti psa in mačko v isti prostor, zato da bi postala prijatelja. se moral pri podajanju in nin-zanju dogodkov držati zemljepisne razsežnosti, ki so jo posedali naši predniki; zaporedno zahtevano časovno povečavo, ki je redno trajala dolge tedne, mesece, pa le rahlo nakazati z odhodom in prihodom odposlancev. Tako pa ima človek tu in tam vtis, da je pisatelj v neki notranji zadregi, ustvarjalni negotovosti vso zemljepisno razsežnost zožil na območje "srenje"; časovno pa nagrmadil in vse preveč zgostil dogodke in s tem zvodenil zgodovinsko pripovedno nazornost, bralcu pa jasno predstavo. Po izrazni sili je delo prava mojstrovina, tako po izbiri besede, zvoka in umestnih izvirnih izrazih. *\ Ludje so živi, neprisiljeni, iztrgani iz srede takratnega življenja z vsemi slabostmi in vrlinami. Vendar so značaji posameznih o-seb tu pa tam s posebnim ozirom na nekatera že dognana zgodovinska dejstva, psihološko šibko podani, neprepričljivi, prisiljeni. Mislim, da bi piastelj s svojim odličnim poznanjem naše preteklosti in z ozirom na geopolitično važnost ozemlja ki so ga posedali naši predniki, lahko popolnoma upravičeno prikazal Valu-ka, kneza Karantanije, veliko bolj odločnega, borbenega, ne pa mnogokrat omahljivca in neod-ločneža kot pa Drevana, kneza sorbskega. Kako sicer bi mogli lanskega leta so se Slovenci v Milenki, Valukovi hčeri, pripiso- Avstraliji Sunburvju udeležili vati svareče besede svojemu ! veličastne evharistične manife-bratu Inku: "Si znorel, brat? stacije z zastavo Marije Pomagaj. Kaj pa poreče Živka, ki noč in dan Posebno pozornost je zbudila po tebi koperni?" in dalje: "Za grupa slovenskih fantov in dek-Obra pa ti hvala! Sem Slovenka! let v nardonili nošah. ! navzkriž s postavami, otroci ne izstopijo iz šole, dokler ne kon- ima pravo orientalsko fantazijo v kombiniraju držav in kopičenju zvez, vendar pa premajhno, da bi videl, da se turški oz. romunski zastopnik niti zmenil ne bo za severozahodni del jugovzhodne Evrope. Ce bo Združena Evropa priznavala obstoječa nasilja med S^j^ST*™^ narodi in če ne bo nastala prav čajo srednjih šol. Tem pogojem je zadostilo 85% —izredno velika večina. Te družine imajo povprečno po tri otroke ali več, skrbe, da otroci dobe kar se da visoko stopnjo venskega doma na Holmes Ave. lepo podali Jalenovo ljudsko igro Srenja v režili g. Varška. • Družabna prireditev. V soboto zvečer 16. januarja je v prostorih Slovenskega doma na Holmes Ave. krajevni odbor Zveze slovenskih protikomuni- NOVICE • Mesto Tržič na Gorenjskem je bilo pred Božičem v veliki nevarnosti vsled velikega plazu z južnega pobočja Karavank. Cesta višji položaj v družbi kot so ga imeli starši; mnogi otroci od ostalih 15% druin, ki ne dosegajo tega standarda, iščejo stika z otroci iz dobrih družin in se dvigajo na višjo ravan. Res je, da se stanje nekaterih slabih družin še slabša, toda sorazmerno se njihovo število manjša. Znanstvenika sta ugotovila zanimivo dejstvo, da se take družine družijo v skupinah po povprečno pet družin, ki predstavljajo prijateljsko okolje tudi za otroke in tako v znatni meri preprečijo druge kvarne vplive, ki jim je mladina izpostavljena. Te družine, ki jih vežejo prijateljske vezi, so pretežno iste vere, istega rasnega izvora, imajo večinoma približno enake dohodke in so večkrat tudi povezane s krvnimi vezmi ali po svaštvu. Ker imajo družine ene skupine prijatelje tudi izven te ožje skupine, ,imajo otroci navadno še širšo okolje kakih 25 do 30 družin, v katerem se lahko gibljejo in družijo. Vpliv razlik v veri Versko mešni zakoni vplivajo na družino neugodno. Študija je pokazala, da je v versko mešanih družinah (9000 od 60.000) povpreč no število otrok manjše kot v družinah, kjer sta oba zakonca iste vere, in da mnogo večji odstotek otrok zapusti srednjo šolo, ne da bi jo končali. 60% otrok iz katoliško-protestantskib družin zavrže vsako vero, enako izgubi vero 50"o moških katoličanov ki poroče nekatoličanke. Število razporok v mešanih zakonih je znatno večje in mnogo več otrok iz mešanih zakonov pride navzriž s postavami. Zaključenost dobrih družin študija je razkrila tudi zani- če se ne bi tega doživetega narodnega ponosa, zavesti, naužila pri lastnem očetu, Valuku, in okolju, v katerem je živela? Poslanstvo žene, njen značaj, družinsko in narodno zavest je pisatel j v svojem delu izvrstno ; delo "Aida". prikazal. Milenko z vsemi njenimi • Slovenec g Dinko Bertoncelj vrlinami in ideali morda nehote iz Argentine (Buenos Aires) je stavi za vzgled in opomin sedan- predaval v ondotnem Sloven-jemu emancipirunemu .sloven- skem planiskeui društvu o Au- tarktidi. Predavanje je bilo ob času njegovega dopusta, ko je po dveh letih argentinskih raziska-vanj Antarktike spet stopil za nekaj časa na tla ameriške veline. • Pot enega izmed Hitlerjevih pomagaev. Siegfried Ueber-skozi vas Pristavo je bila vseld j reiter, ki je dobro poznan štajer-tega pretrgana, ena izmed pred-1 skim rojakom izza časa okupaci-mestih hiš je bila poškodovana ' je, se nahaja sedaj v Južni Ameri-in 24 družin se je moralo umakni- ki. Pred leti se mu je posrečilo ti iz stanovanj vsled grozeče ne- uiti preko žične ovire, kjer so ga varnosti. Na srečo plaz ni ubral, Zavezniki imeli priprtega, smer proti središču mesta. i • "Pod svobodnim soncem" • Prvo nedeljo v novembru j izide v nemščini in francoščine, mivo dejstvo, da se "dobre" po zaslugi neumornega preva-1 družine iZOgibojo stikov s "sla-lajca čast. g. Dr. Ferdinanda Ko- bimi» družinami, kar gre tako lednika. Nemški prevod bo iz- < daleč, da vključujejo v slabe tuše! pri založbi Habel v Regen- di družine, kjer se razmere od-sburgu, kjer bo izšel 1960 tudi i cialjijo od normalnega življenja. Jurčičev "Deseti brat". Pri isti Pokazalo se je n. pr., da se ohla-založbi sta izšli pravkar Finžgar- dijo vezi družinami, ki jih je jevi noveli "Dekle Ančka" in -/arieln nssr^a ,vi,.n "Strici". Prevod je dober in sočen. Dr. Koldenik pripravlja izdajo "Pod svobodnim soncem" v grškem in arabskem jeziku. Verdijevo nesmrtno j Grško pripravlja katoliški grški duhovnik Diretsis, arabsko pa libanonski pater Farhal. To morda niso edini načrti Dr. Koled-nika, a vendar mu k temu važnemu delu in uspehu čestitamo. breme. • Dr. Plemenitaš, ki je doštu-diral v Rimu, je na željo škofa dr. Deržečnika, ki nujno potrebuje mladega in sposobnega duhovniškega naraščaja v škofiji, prišel nazaj v domovino. Imel je IV uradu našega lista na 646 r3^0!"1^!6 ! Euclid Ave., Toronto. Ont. (LE. 2-4746 imamo važno pismo za g. milijona novih službenih mest. j Francija Krašovca, ki je ver-Potrošniki so pokupili (v po- j jetno pred kratkim prišel v trošni moči 1. 1959) v 1. 1949 za Kanado is Salzburga v Avstriji. 220.9 milijarde dolarjev, v. 1. I Ce on sam bere ta razglas, ali 1959 pa za 311.4 milijarde, pove- j kdo drugi, ki ga pozna, ga pro-čanje za 90.5 milijarde ali za j simo, da se zglasi na gornjem 41%. Porast na osebo je zaradi ^ naslovu. G. F. Krašovec je star povečanega števila prebivalstva kakih 19. let. čmmaiti Vsi slogi LAHKE KVALITETE preizkušeno spodnje perilo A) KOMBINACIJA s KRATKIMI ROKAVI, segajoča do gležnjev. Penmans 253 bele in 251 naravne ter 223 z dvojim vlaknom bele in 222 z dvojnim vlaknom naravne barve. B) V-VRATNI izrez, KOMBINACIJA s kratkimi rokavi, segajoča do gležnjev. Penmans 2530 bele in 2510 naravne barve. C) KRI2-KRA2, brez rokavov, segajoča KOMBINACIJA do kolen. Penmans 253 bele in 251 naravne barve. Angle a >a MiR-is • V Ljubljani prirejajo posebne koncerte za bladino, da bi tako v njej vzbudili večje zahimanje za dobro glasbo. • Decembra lani so predvajali v Celovcu zadela nesreča, da je eden zakoncev umrl. Optimistična nota Študija je seveda odkrila tudi senčne strani ameriškega družinskega življenja, toda na splošno zaključuje, da vse kaže, da vstopajo ameriške družine v novo dobo, v kateri bo družinsko življenje bolj solidno, zdrave in srečno. D) DO KOLEN sega. joča KOMBINACIJA skratkimi rokavi. Penmans 253 bele in 251 naravne barve. E) SPODNJE HLAČE z gumbom spredaj. Penmans 253 beie, 251 naravne, 223 z dvojnim vlaknom oeie m 222 z dvojnim vlaknom naravne barve. F) Z GUMBI SPREDAJ, MAJICA s kratkimi rokavi. Penmans 253 bele. 251 naravne. 223 z dvojnim vlaknom bele in 222 z dvojnim vlaknom naravne barve. k I) MAJICE za moške in fanto. brez ali s progami. J) SPODNJE HLAČE za moške in fante, brez ali s progami. lit IZPLAČA SE VAM, ČE ZAHTEVATE VEDNO IZDELKE S PENMANOVO ETIKETO, KI VAM JAMČI PRVOVRSTNO KVALITETO IN VREDNOST!