Ravno
I IU	I •
polje
Glasilo občine Kidričevo, letnik XIX, 4. številka, OKTOBER 2017
www.kidricevo.si
www.facebook.com/kidricevo
www.vimeo.com/kidricevo
inovanje
IZLET
TERMALNI BUS	4., 15. In 25.11
PRAZNIK KAKIJEV	19-11.
IN SLOVENSKA ISTRA
Programe izletov lahko tudi povsem prilagodimo vašim potrebam in željam ter vam izdelamo izlet po meri
www.turistagent.si
@ ARRIVA
a |DBj company
Mlinska ulica 28, SI-2000 Maribor T: +386 (0)2 23 50 204 T:+386 (0)2 23 50 215/216 infomb@turistagent.si
POTOVflLnfl flGEDCUfl
Miklošičeva ulica 2, SI-2250 Ptuj T: +386 (0)2 74 81 880 T:+386 (0)2 23 50 206 info@turistagent.si
sou
Pogoji za vožnjo koles in mopedov, katerih konstrukcijsko določena hitrost ne presega hitrosti 25 km/h
skupna občinska uprava
otčtn v Spodnjem Podra/iu
V času izvajanja preventivne akcije »Varna šolska pot« so občinski redarji ugotavljali, da vozniki koles in mopedov, katerih konstrukcijsko določena hitrost ne presega hitrosti 25 km/h (prej: kolo s pomožnim motorjem), niso seznanjeni s svojimi obveznostmi v prometu, zato podajamo nekaj informacij, ki sta jih prinesli sprememba Zakona o pravilih cestnega prometa in sprememba Zakona o voznikih. Posebej pomembna je seznanitev z obvezno uporabo varnostne čelade in prevozom potnikov.
V cestnem prometu sme samostojno voziti kolo otrok, star najmanj osem let, ki ima pri sebi veljavno kolesarsko izkaznico, in oseba, ki je starejša od 14 let. V praksi otroci opravijo kolesarski izpit v 5. razredu OŠ, ko so stari približno 10 let. Otrok do 14. leta starosti, ki nima opravljenega kolesarskega izpita, sme voziti kolo v cestnem prometu le v spremstvu polnoletne osebe. Moped, katerega konstrukcijsko določena hitrost ne presega 25 km/h, sme voziti v cestnem prometu otrok od 12. do 14. leta starosti, ki ima pri sebi kolesarsko izkaznico, in oseba, starejša od 14 let. Starostni pogoj za pridobitev pravice voziti kolo in moped, katerega konstrukcijsko določena hitrost ne presega 25 km/h, izpolni otrok
oziroma oseba z nastopom koledarskega leta, v katerem bo dopolnila predpisano starost. Voznik in potnik na mopedu, katerega konstrukcijsko določena hitrost ne presega 25 km/h, morata imeti v času vožnje pripeto homologirano zaščitno motoristično čelado ali ustrezno pripeto kolesarsko čelado. Voznik in potnik na kolesu morata imeti do dopolnjenega 18. leta starosti med vožnjo ustrezno pripeto zaščitno kolesarsko čelado. V vednost tudi podatek o odgovornosti staršev, saj se z globo 120 evrov kaznuje za prekršek starš, skrbnik, rejnik ali spremljevalec otroka, ki kot voznik ali potnik ne uporablja varnostne čelade. Vozniki koles in mopedov, katerih kon-
strukcijsko določena hitrost ne presega hitrosti 25 km/h, morajo voziti po kolesarskem pasu, kolesarski stezi ali kolesarski poti. Kjer teh prometnih površin ni oziroma niso prevozne, smejo voziti ob desnem robu smernega vozišča v smeri vožnje. Na kolesu je dovoljeno prevažati otroka, mlajšega od osem let, če je na kolesu pritrjen poseben sedež za otroka in je kolo dodatno opremljeno s stopalkami za noge, voznik pa mora biti polnoletna oseba. Voznik mopeda sme kot potnike voziti le osebe, starejše od 12 let, pri tem pa voznik mopeda ne sme biti mlajši od 16 let.
Robert Brkič,
vodja Medobčinskega redarstva SOU SP
Izdajatelj glasila: Občina Kidričevo, Kopališka ulica 14, 2325 Kidričevo Odgovorna urednica: Mojca Muršec
Uredniški odbor: Tina Krivec, Smilja Rajher, Jožef Murko. Slavko Pulko, Eva Žunkovič, Anja Rajher Lektoriranje: mag. Vesna Voglar Pulko
Tisk: Ekart design d.o.o., Naklada: 2400 izvodov. Spletna stran: www.kidricevo.si. Glasilo je brezplačno in ga prejme vsako gospodinjstvo v občini Kidričevo. Glasilo je vpisano v razvid medijev pri Ministrstvu za kulturo RS, pod zaporedno številko 1401. Obvestilo: pridržujemo si pravico do izbora člankov in fotografij po lastni presoji, skladno z razpoložljivostjo prostora za objavo, ter do preblikovanja besedil v vsebinsko in oblikovno primerne članke. Za vsebino in točnost podatkov odgovarja avtor prispevka. Reklame in nekateri prispevki niso lektorirani s strani lektorice glasila.
Prispevke za naslednjo izdajo Ravnega polja lahko oddate na portal www.mojaobcina.si do 22. 11. 2017.
Vsaka ideja in namig štejeta!
Slovenija podira rekorde v turizmu. V letošnjem letu smo tako zabeležili že devet milijonov prenočitev. Prav tako sta Ljubljana in Podčetrtek prejela mednarodna zlata certifikata za »najbolj trajnostni destinaciji na svetu«. Dosegamo takšne rezultate, da smo lahko zasledili v medijih izjave, da imajo določene destinacije celo preveč turistov! Kaj pa naša občina Kidričevo?
Poznani smo po industriji, nogometu in intenzivnem kmetijstvu ... Sicer pa se turizem ne smatra kot resna gospodarska panoga, saj je grajen na prostovoljni bazi (v obliki društev) in temelji na organizaciji kakovostnih prireditev in na zanesenjakih, ki skrbijo za privatna razstavišča in muzeje. Izpostavimo lahko kulinarično ponudbo, kjer gostinci privabljajo goste od blizu in daleč. Posebej izstopa Restavracija Pan, ki je v lanskem letu s prenočišči vpisala našo občino na turistični zemljevid Slovenije. Sicer pa uspeh v turizmu ne pride čez noč, ampak je še vedno tek na dolge proge.
In kaj je pogoj oz. naj bi bilo nujno za uspeh turizma v Sloveniji? To so: zelena destinacija, zdravje in udobje, inovativni produkti, vključevanje gospodarstva, črsta in zdrava voda, majhne razdalje in bogastvo različnosti, gostoljubnost in lokalne posebnosti/značilnosti. Naša občina se lahko najde v vseh naštetih prvinah, potrebno je samo malo sodelovanja med udeleženci in tisto, kar je najpomembnejše, smo mi. Da, turizem smo ljudje! Na občini se prav tako zavedamo potenciala turizma in pripravljamo temelje za razvoj turizma. Ob svetovnem dnevu turizma, 27. septembra, smo na Občini Kidričevo organizirali prvo od treh strokovnih srečanj, ki smo ga poimenovali »Ust-
varimo skupaj bodočnost kidričevskega turizma. Vsaka ideja in namig štejeta«. Povezali smo se z dr. Andrejem Pompetom in Matejo Gruden (http:// si. brand-business-school. com/), strokovnjakoma, ki sta se že večkrat dokazala kot odlična moderatorja in usmerjevalca turističnih delavcev in njihovih prizadevanj. Na prvi delavnici smo evidentirali dejanske in potencialne ponudbene možnosti destinacije. V preostalih dveh delavnicah se bodo oblikovale vse tiste točke ter reševale vse tiste dileme, ki bodo zavihtele Kidričevo med tiste turistične destinacije, ki privabljajo goste, ter bodo destinaciji dajale pečat zaželenosti. Vsi, ki verjamete, da lahko občina Kidričevo postane turistični produkt, ste vabljeni na delavnice, ki se bodo odvijale oktobra in novembra. Terminom lahko sledite na naši FB-strani.
Športnorekreacijski center Ravno polje
Glavni adut prihodnosti našega turizma vidimo v ureditvi gramoznice Pleterje v sodoben center, ki bo ponujal adrenalinskim odvisnikom vožnjo z vlečnico na vodi, rekreativcem veslanje na deskah stoje (SUP), sprehajalcem in kolesarjem vmesno točko za osvežitev in ljubiteljem narave vpogled v bogat rastlinski in živalski svet gramoznice. Vse skupaj
bo obkroženo z urejeno infrastrukturo in možnostjo prenočitve v kampu. Po letih boja z birokracijo nam je končno uspelo. Gradbeno dovoljenje bo v kratkem izdano, prav tako so pogovori z investitorji v zaključni fazi. Verjamemo v uspeh! Zgledi prihajajo iz sosednje Avstrije, kjer so bili na območju Schwarzlsee pred 20 leti v enakem položaju. Na produktu ŠRC Ravno polje nameravamo v prihodnje navezati novo in obstoječo turistično ponudbo. S tem se odpirajo nove priložnosti za celotno občino in regijo.
Damjan Napast, direktor občinske uprave
Učinkovito gospodarjenje z viri v Občini Kidričevo
Dolgoročna strateška usmeritev Republike Slovenije je zeleno gospodarstvo. Ta predstavlja priložnosti za razvoj in gospodarsko rast ter krepitev mednarodne konkurenčnosti. Strategija predstavlja priložnost za razvoj in s tem je dana možnost za odpiranje novih zelenih delovnih mest, učinkovitejše upravljanje z viri ter znižanje tveganj za okolje in naš življenjski prostor.
Dr. Janez Potočnik, ki je v letih 2010/2014 opravljal delo evropskega komisarja za okolje, je izjavil: »Krožno gospodarstvo je pristop, s katerim skušamo različne vrste virov čim dlje zadržati v proizvodnem in potrošnem procesu.« Občina Kidričevo je prepoznala priložnost v strategiji zelenega gospodarstva in krožnega gospodarjenja. Povezala se je z interdisciplinarno ekipo pod okriljem Fakultete za energetiko Univerze v Mariboru. Interdisciplinarna ekipa bo skupaj z Občino Kidričevo in pravnimi subjekti na prostoru občine Kidričevo skušala tradicionalni linearni ekonomski model (vzemi/izdelaj/uporabi/zavrzi) nadomestiti s krožnim gospodarjenjem z viri, kjer z viri ravnamo in upravljamo odgovorno. Krožno gospodarstvo je proces, v katerem deležniki medsebojno sodelujejo z namenom optimiranja in maksimiranja vrednosti izdelkov in storitev. S tem zmanjšamo izrabo naravnih virov, obenem pa ustvarjamo pozitivne učinke na okolje in družbo. Drugačno pojmovanje in razumevanje odpadkov, odpadne energije, odpadnih voda in zraka postane
pomemben dejavnik v procesu krožnega gospodarjenja z viri, s katerimi moramo upravljati odgovorno danes in za bodoče rodove. Občina Kidričevo je dne 6. oktobra sklenila s Fakulteto za energetiko Univerze v Mariboru pogodbo o sodelovanju za načrtovanje in izvedbo projekta »Učinkovito gospodarjenje z viri v Občini Kidričevo«. Občina si prizadeva ustvariti konkurenčno poslovno-gospodarsko okolje za obstoječe in nove pravne subjekte. Konkurenčnost poslov-no-gospodarskega okolja bo temeljila na strategiji uvedbe zelenega gospodarstva in krožnega gospodarjenja z viri. Ker razvoj temelji na inovativnosti okolju prijaznih tehnologij, skrbi za zaposlene, povezovanju med znanostjo in gospodarstvom ter integriranostjo v lokalno in mednarodno okolje, bo slednjemu Občina posvečala posebno pozornost. Z uvajanjem projekta bo Občina skušala tvorno sodelovati na področju svetovanja o uporabi stranskih proizvodov, odpadkov kot surovine, spodbujanju in ustvarjanju sodelovanja med podjetji. Občina bo tvorno podpirala izmenjavo znanj na področju zagotavljanja
čim celovitejše preobrazbe mišljenja in procesa prehoda v krožno gospodarjenje z viri. Občina Kidričevo želi postati primer dobre prakse v slovenskem prostoru kot prva občina, ki bo sledila sedmemu okoljskemu akcijskemu programu Evropskega parlamenta in Sveta Evropske unije za obdobje do leta 2020. EU se je s programom zavezala okrepiti prizadevanja na varovanju naravnih virov, vzpodbujanju inovacij na nizkoogljičnih procesih z učinkovito uporabo virov.
Anton Leskovar, župan
Dela na področju infrastrukture
Na področju vodooskrbe so že izvedeni projekti:
-	izgradnja kanalizacije in vodovoda Apače-Barislovci,
-	zamenjava vodovodne cevi na odseku Mihovce-Dragonja vas,
-	zamenjava vodovodne cevi in izgradnja kanalizacijskih priključkov v območju krožišča Apaški križ,
-	izgradnja kanalizacijskega priključka v Kungoti pri Ptuju (do hišnih številk 80a, 81 in 82),
-	zamenjava vodovodne cevi v Starošincah,
-	postavitev 2 malih čistilnih naprav.
Do konca meseca septembra 2017 so zaključeni projekti na cestnih odsekih:
-	modernizacija lokalne ceste LC 165 171 Lovrenc-Cirkovce na odseku Lovrenc-Pleterje,
-	modernizacija LC 165 161 Talum-Njiverce-Gerečja vas na odseku Talum-zbirni center,
-	modernizacija lokalne ceste LC 165 171 Cirkovce-G 1-2 na odseku od RTP do stare železniške postaje,
-	modernizacija javne poti J P 665 121 Cirkovce-Dragonja vas-Mihovce na odseku Mihovce-gasilski dom Dragonja vas,
- modernizacija javnih poti v Kidričevem: Vlahovičeva ulica, Čučkova ulica in Kajuhova ulica od šole do Kopališke,
-	modernizacija ceste za gasilskim domom v Zg. Jablanah,
-	izgradnja pločnika ob LC 328 351 Hajdina-Apače v Apačah.
V izvajanju pa so še projekti:
-	modernizacija javne poti 665 351 v Zg. Jablanah, odsek od gasilskega doma do kmečkega turizma. Projekt obsega širitev vozišča, položitev izravnalnega in zaključnega sloja asfalta, ureditev odvodnje meteornih vod in zamenjava vodovodne cevi;
- modernizacija javne poti 666 091 Kapela-Lovrenc. Projekt obsega razširitev vozišča, dvig obstoječih kanalizacijskih jaškov, položitev izravnalnega in zaključnega asfaltnega sloja in ureditev odvodnje meteornih vod.
- modernizacija ceste v Sp. Jablanah pri h. š. 5. Dela obsegajo izdelavo gramozne podlage, asfaltiranje vozišča in ureditev r\HwnHnio meteornih vod;
- modernizacija lokalne ceste 165 011 _____________
Projekt obsega razširitev vozišča, položitev izravnalnega in zaključnega asfaltnega sloja, izgradnjo meteorne kanalizacije, položitev zemeljskega kabla za javno razsvetljavo, zaščitnih cevi za NN električno omrežje, postavitev kovinskih kandelab-rov za javno razsvetljavo z LED svetilkami. Projekt se izvaja v sodelovanju s KS Pragersko, ki sofinancira svoj delež investicije;
Na področju energetike so izvedena dela na javni razsvetljavi, kjer so se položili zemeljski energetski kabli in postavili kovinski stebri z LED svetilkami v naseljih APAČE, LOVRENC NA DR. POLJU, STAROŠINCE, PLETERJE, MIHOVCE, DRAGONJA VAS in KUNGOTA PRI PTUJU.
Na področju ekologije bomo postavili 7 polnilnih postaj za električne avtomobile v naseljih Kidričevo: pri Restavraciji PAN, na parkirišču pri Osnovni šoli Kidričevo, na parkirišču ob občini Kidričevo na Kopališki 14 in pri Boxmarku v industrijski coni, v Cirkovcah - na parkirišču pri trgovini Mercator; v Lovrencu na Dr. polju pri gasilskem domu in v Starošincah pri Zavodu Nazaj na konja.	OU
Povzetek sej Občinskega sveta občine Kidričevo
21. redna seja Občinskega sveta občine Kidričevo dne 6. 7. 2017
1. točka: Energetska sanacija Osnovne šole Cirkovce
Direktor podjetja Radix, d. o. o., gospod Aleksander Dolenc, kot pripravljavec dokumentov seznani člane občinskega sveta z vsebino Ocene o upravičenosti izvedbe projekta po modelu javno-zasebnega partnerstva celovite energetske prenove javnih objektov v lasti občin Dornava, Kidričevo, Poljčane, Sv. Trojica v Slov. goricah in Trnovska vas. Občina Kidričevo je pristopila h konzorciju z objektom Osnovna šola Cirkovce. Investicija zajema toplotno izolacijo fasade, izolacijo podstrešja/strehe in zamenjavo zasteklitve, izgradnjo novega sistema ogrevanja s toplotno črpalko voda - voda ter zamenjavo razsvetljave z novimi LED-svetili. Delež Občine znaša 1,60 % investicije. Občinski svet je po razpravi soglasno sprejel sklepe za: Oceno upravičenosti izvedbe projekta po modelu javno-zasebnega partnerstva, Predinves-ticijsko zasnovo, Investicijski program in Koncesijski akt.
2 točka: Občinski svet soglasno sprejme in potrdi Poslovnik Občinskega sveta občine Kidričevo v II. obravnavi. 3. točka: Občinski svet soglasno sprejme in potrdi Odlok o prodaji blaga zunaj prodajaln na območju občine Kidričevo po skrajšanem postopku.
4.	točka: Občinski svet soglasno sprejme in potrdi Pravilnik o spremembi Pravilnika o enkratni denarni pomoči za novorojence v občini Kidričevo.
5.	točka: Občinski svet soglasno sprejme in potrdi predlagane normative in vrste oddelkov v enoti vrtca pri Osnovni šoli Kidričevo za šolsko leto 2017/2018.
6.	točka: Občinski svet soglasno sprejme in potrdi predlagane normative in vrste oddelkov v enoti vrtca pri Osnovni šoli Cirkovce za šolsko leto 2017/2018.
7.	točka: Občinski svet soglasno daje soglasje k sistemizaciji delovnih mest v enoti vrtca pri Osnovni šoli Kidričevo za šolsko leto 2017/2018.
8.	točka: Občinski svet z večino daje soglasje k sistemizaciji delovnih mest v enoti vrtca pri Osnovni šoli Cirkovce za šolsko leto 2017/2018.
9.	točka: Občinski svet soglasno daje soglasje k poslovnemu času vrtca pri Osnovni šoli Kidričevo, in sicer, da je v šolskem letu 2017/2018 poslovni čas vrtca od ponedeljka do petka od 5.30 do 16. ure, ob sobotah, nedeljah in praznikih je vrtec zaprt.
10.	točka: Občinski svet z večino daje soglasje k poslovnemu času vrtca pri Osnovni šoli Cirkovce, in sicer, da je v šolskem letu 2017/2018 poslovni čas vrt-
22. redna seja občinskega sveta Občine Kidričevo dne 28. 9. 2017
1.	točka: Občinski svet je soglasno sprejel prvo obravnavo Odloka o programu opremljanja stavbnih zemljišč za območje MPPN Zgornja Hajdina in Njiverce. Obrazložitev je podal gospod Andrej Novak, pripravljavec načrta. Gospa Anja Rajher je predlagala, da se odlok v posameznih točkah dopolni, da bo nedvoumno napisan.
2.	točka: Občinski svet je soglasno sprejel Odlok o načinu opravljanja obveznih občinskih gospodarskih javnih služb ravnanja s komunalnimi odpadki v občini Kidričevo, prva obravnava. Gospa Alenka Korpar je podala obrazložitev. S tem odlokom razveljavljamo stari odlok. Odlok usklajujemo z državno zakonodajo. Predstavila je novosti oz. spremembe. Spremenil se je tudi režim zbiranja komunalnih odpadkov.
3.	točka: Občinski svet je soglasno sprejel
Rebalans 2 proračuna občine Kidričevo za leto 2017 z vsemi prilogami. Obrazložitev je podala gospa Tatjana Kačičnik.
4.	točka: Občinski svet je soglasno sprejel Novelacijo IP Športnorekreacijskega centra Ravno polje.
Obrazložitev je podal g. Napast. Potencialni investitor je v postopku pogajanja zahteval, da se zgradi tlačna kanalizacija in vodovod. Dodatno obrazložitev je podal gospod župan.
Občina sredstev nima na zalogi, zato je bil dogovor, da se bo izgradila kanalizacija in vodovod s strani investitorja in bo tako izgradnja poplačala nekajletno najemnino prostora.
5.	točka: Občinski svet je soglasno sprejel Spremembo koncesijskega akta Športnorekreacijskega centra Ravno polje. Obrazložitev je podal g. Napast. Da bi lahko objavili novi razpis brez pogajanj,
ca od ponedeljka do petka od 5.30 do 16. ure, ob sobotah, nedeljah in praznikih je vrtec zaprt.
11.	točka: Občinski svet je soglasno potrdil: oddajo nepremičnine v zakup, pridobitev statusa grajenega javnega dobra in oddajo poslovnega prostora v najem.
12.	Občinski svet je soglasno potrdil pridobitve določenih nepremičnin v javno dobro, brezplačno (na podlagi darilne pogodbe) za namen dostopnih poti.
13.	Občinski svet je soglasno potrdil ukinitev statusa javnega dobra ene določene parcele in hkrati potrdil za enako parcelo, da postane polna last Občine Kidričevo.
14.	Občinski svet je soglasno potrdil, da Občina Kidričevo ustanovi služnostno pravico na nepremičnini pare. št. 995, k. o. (432) Spodnje Jablane, prvotno za postavitev začasne mobilne bazne postaje mobilne telefonije na površini ca. 60 m2, kasneje pa za postavitev stalne bazne postaje mobilne telefonije na površini ca. 40 m2, in sicer v korist podjetja Telekom Slovenije, d. d.
15.	Občinski svet občine Kidričevo se je seznanil s končnim poročilom o opravljenem nadzoru Prosvetnega društva Cirkovce in končnim poročilom o opravljenem nadzoru investicije v stari Zdravstveni dom Kidričevo.
je treba sprejeti novi koncesijski akt.
6.	točka: Občinski svet je soglasno sprejel Pravilnik o uporabi večnamenskega šotora, skrajšani postopek. Sprememba je v novem upravljavcu in določanju cene. Konkretnih pripomb ni bilo. Podane so bile pobude, da se šotor pokrpa in uredi.
7.	točka: Občinski svet je soglasno sprejel Pravila za izvolitev predstavnikov v volilno telo za volitve člana državnega sveta ter za določitev kandidata za člana državnega sveta.
8.-11.	točka: Občinski svet je soglasno sprejel sklepe o predlogu prodaje nepremičnin ter o pridobitvi statusa grajenega javnega dobrega.
12. točka: Občinski svet se je seznanil s Končnim poročilom nadzornega odbora - polletna realizacija proračuna za leto 2017.
Anja Rajher
Ravno polje. OKTOBER 2017
5
PRIHRANITE 50 EUR*
STERNTHAL
VREDNOSTNI BON
SERIJSKA ŠT.:
VREDNOSTNI BON STERNTHAL SPREJEMAJO:
Avtoličarsko David Žitnik s.p.
Starošince 37b. 2326 Cirkovce
Avtoprevozništvo Srečko Frangež s. p.,
Transport Frangež d.o.o.
Zgornje Jablane 11, 2326 Cirkovce
Center poslovanja, računovodske storitve d.o.o.
Zgornje Jablane 39, 2326 Cirkovce
Center poslovnih rešitev d.o.o.
Zgornje Jablane 39, 2326 Cirkovce
Cvetličarna Tulipan, Helena Vodušek s.p.
Lovrenc na Dravskem polju 10,
2324 Lovrenc na Dravskem polju
Čebelarstvo Vidovič
Apače 300, 2324 Lovrenc na Dravskem polju
Franc Planinšek, dopolnilna dejavnost na kmetiji
Pleterje 34, 2324 Lovrenc na Dravskem polju
Frizerski studio DD
Zgornje Jablane 22, 2326 Cirkovce
Frizerski salon Sandra Čelan-Krajnčič s.p.
Šikole 67a, 2326 Cirkovce
Frizerstvo Anica Ana Zupanič
Pleterje 42, 2324 Lovrenc na Dravskem polju
Kmetija Pri omi Neži, Maja Lamberger Khabit
Mihovce 4, 2326 Cirkovce
Kmetija Žitnik, Robert Žitnik
Starošince 40a, 2326 Cirkovce
KEBAB FETI, Feti Muharemi s.p.
Kopališka ulica 21, 2325 Kidričevo
KMETIJSTVO POLANEC d.o.o.
Pleterje 34, 2324 Lovrenc na Dravskem polju MESNINE ŠTAJERSKE d.o.o. Spodnji Gaj pri Pragerskem 9, 2331 Pragersko Meso Izdelki Jožef Fingušt s.p. Spodnji Gaj pri Pragerskem 9, 2331 Pragersko MIZARSTVO TAJHMAJSTER d.o.o. Lovrenška cesta 7b, 2325 Kidričevo Okrepčevalnica Atila, Zlatko Šalamun s.p. Cesta v Njiverce 1a, 2325 Kidričevo PIZZERIJA JAKA
Spodnje Jablane 42f, 2326 Cirkovce
Poučevanje harmonike Tomaž Vidovič s. p.
Kungota pri Ptuju 82, 2325 Kidričevo
RAMAINOX d.o.o.
Kopališka ulica 3, 2325 Kidričevo
Splošno gradbeništvo Beranič Boštjan s.p.
Apače 111, 2324 Lovrenc na Dravskem polju
Studio idej d.o.o.
Zgornje Jablane 39, 2326 Cirkovce
VITAL, Gostinstvo in trgovina d.o.o.
Tovarniška cesta 7, 2325 Kidričevo
VRTNARSTVO SLANIC, Slanič Boštjan s.p.
Šikole 35, 2331 Pragersko
ZAVOD NAZAJ NA KONJA
Starošince 37b, 2326 Cirkovce
VEČ INFORMACIJ NA WWW.KIDRICEVO.SI!
*Prihranek za gospodinjstvo(2 osebi) ob nakupu bonov v višini 950 EUR.
I
6
Poslanski kotiček
Spoštovane občanke, spoštovani občani občine Kidričevo, slovo od poletja najbolj zaznamuje novo šolsko leto in spravilo letošnjih dobrot iz vinogradov, z njiv in vrtov. Pred nami je barvita jesen, gledano s političnega vidika tudi vroča jesen.
Zaradi neurejenih razmer v slovenskem zdravstvenem sistemu smo v SDS že drugič vložili interpelacijo zoper ministrico za zdravje Milojko Kolar Celarc, ki smo jo obravnavali na septembrski izredni seji DZ RS. Čeprav je bilo v razpravi slišati veliko očitkov glede dela ministrice tudi iz vrst poslancev koalicijskih strank, interpelacije na koncu niso podprli. Njihovo ravnanje je samo po sebi dovolj zgovorno. Sama sem interpelacijo seveda podprla, saj verjamem, da si slovenski državljani zaslužimo boljši zdravstveni sistem, kot ga imamo danes. To je sistem, ki znotraj sebe ne dovoljuje razraščanja korupcije, kjer se čakalne dobe krajšajo in ne daljšajo, sistem, ki bo mlade zdravnike zadržal v Sloveniji, in sistem, kjer ne bo potrebnih humanitarnih akcij, preko katerih se zbira denar za tiste, ki želijo imeti normalno zdravstveno obravnavo. Pred nami so predsedniške volitve. Veseli me, da imamo v SDS resnično odlično kandidatko za predsednico Republike Slovenije, go. Romano Tome. Romana je oseba z velikim srcem, zdravorazumskim razmišljanjem in velika poznavalka raznolikih področij, od financ, gospodarstva, izobraževanja, vse do dela in sociale. Romana je tudi ugledna političarka, trenutno poslanka v Evropskem parlamentu, pred tem je bila poslanka in podpredsednica Državnega zbora. V času predsedovanja Slovenije Svetu EU je bila državna sekretarka na Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve. Ni pa ji tuje niti malo gospodarstvo in težave, s katerimi se srečujejo podjetniki. Prihaja namreč iz obrtniške družine. Skoraj desetletje njene poklicne poti pa je zaznamovalo tudi sodelovanje z različnimi gospodarskimi združenji. Romana Tome čuti do funkcije predsednika države veliko spoštovanje in odgovornost. Predsednik mora biti po njenih besedah neformalna, moralna in politična avtoriteta. Da to postane, pa mora imeti najprej spoštovanje vseh tistih okoli sebe. Do tega pa pride na podlagi lastnosti, ki jih ima, in dejanj, ki jih naredi. Kot pravi Romana, lahko predsednik šele takrat, ko ima spoštovanje, dobi neformalno moč, da lahko vpliva na dobro življenje v državi. Njeno geslo je: spoštujmo in sodelujmo. Geslo si je izbrala sama, saj meni, daje v Sloveniji premalo spoštovanja na vseh ravneh in premalo sodelovanja ter da se najboljše rešitve
sprejemajo v sodelovanju in ob spoštovanju. Sama verjamem, da je čas je za žensko predsednico države, da je čas za Romano Tome. Ne morem mimo dejstva, da je trenutna vladna koalicija
vse preveč centralistično usmerjena in da regionalni razvoj celotne Slovenije ni prioriteta. Ni problem poiskati 300 mio € za že tako nadpovprečno razvito Ljubljano, problem pa je najti nekaj milijonov € za podpovprečno razvita obmejna območja Slovenije. Kakšna bo naša prihodnost in v katero smer delovanja bo šla država, je odvisno od odločitve ljudstva na prihajajočih volitvah. Na našem območju vse preveč vlada apatija in vse premalo ljudi odide na volišča. Prepogosto tako odločajo glasovi prebivalcev iz centra Slovenije, ki prepogosto živijo v svetu, kjer mislijo, da je ustrezna infrastruktura, tako cestna, vodovodna in komunikacijska, nekaj samoumevnega. Ne zavedajo se dejstva, da nujno potrebne infrastrukture marsikje v Sloveniji še ni. Spoštovani, na volitvah nismo prvo- ali drugorazredni, glas slehernega volivca je vreden enako, zato je toliko pomembneje, da se tega zavedamo zlasti vsi na podeželju in svojo voljo tudi ustrezno izrazimo. Ob koncu naj vam zaželim lepe jesenske dni, vsem šolarjem in študentom pa uspešno šolsko in študijsko leto.
Suzana Lep Šimenko, poslanka DZ RS
sd
Štipendiranje dijakov in študentov
Svetnik Slavko Krajnc vztraja, da se v proračun občine Kidričevo umesti postavka, ki bi bila namenjena štipendiranju dijakov in študentov iz občine Kidričevo.
Drage občanke in občani! V naslednjih dneh se bo na Občinskem svetu občine Kidričevo sprejemal rebalans proračuna. V njem žal kljub večletnemu prizadevanju našega svetnika Slavka Krajnca še vedno ni postavke, ki bi bila namenjena štipendiranju dijakov in študentov iz občine Kidričevo. »Uvedba štipendij bi pomenila vzpodbujanje izobraževanja in doseganje višje izobrazbene ravni dijakov in študentov, pri čemer bi imeli prednost tisti s slabšim ekonomsko-socialnim položajem in tisti z višjimi povprečnimi ocenami. Na občinskem svetu bom še naprej vztrajal, da se ta postavka obvezno umesti v proračun občine Kidričevo,« je še povedal svetnik Slavko Krajnc. Pred več kot desetimi leti smo si Socialni demokrati zastavili skupni cilj. Da umestimo Slovenijo v vrh sveta po kakovosti življenja, varnosti in enakih možnostih, inovativnosti in podjetnosti ter skrbi za naše okolje. To ostaja naša zaveza tudi danes. Potem ko je Slovenija premagala krizo, je čas, da gremo - s to ambicijo povezani - NAPREJ! Ker je moč v ljudeh. Moč je v nas! Zato smo na predsedstvu Socialnih demokratov sprejeli sklep, da podpremo kandidaturo našega dolgoletnega predsednika Boruta Pahorja za predsednika republike. Dejstvo je, da je s svojo izvirnostjo, drznostjo in strastjo močno spreminjal stranko, tako kot je s svojimi lastnostmi dal osebni pečat funkciji predsednika države. S svojim edinstvenim slogom je zgradil podporo najrazličnejših ljudi. Levih in desnih prepričanj, opredeljenih in neopredeljenih, mladih in starih. Vzpostavil se je kot točka zaupanja, ki zmore povezovati širok lok pogledov naših ljudi. Zato naj bo Borutov drugi mandat naš skupni korak v boljšo
prihodnost. Poletni čas smo Socialni demokrati namenili predvsem športnim aktivnostim. Z vodstvom Socialnih demokratov smo kolesarili po različnih krajih po Sloveniji, od Radeč pa vse do Murske Sobote, in pri tem prevozili približno 400 km. Pridružili pa smo se tudi aktualnemu predsedniku Borutu Pahorju med tekom od občine Markovci do Ptujskega jezera. Z našim svetnikom Slavkom Krajncem sta se pogovarjala o različnih temah, Krajnc pa je predsedniku podaril tudi kidričevski zbornik v spomin na obisk naših krajev. Predsednik je v šali dejal, da tako velikega zbornika nima niti država. Pogumno naprej!
Socialni demokrati Kidričevo
Ravno polje. OKTOBER 2017
7
Medgeneracijsko sodelovanje v centru dnevnih
aktivnosti v Kidričevem
Del študijskih obveznosti programa socialne gerontologije, ki je veda o starosti, staranju, zdravstvenih in socialnih težavah posameznika, kot tudi lasten interes je pridobivanje novih znanj in izkušenj na področju aktivnosti, ki potekajo med različnimi generacijami.
ve. Razvijajo in ohranjajo tudi mentalne sposobnosti z različnimi miselnimi igrami. Skrbijo za dobro psihofizično počutje z razgibavanjem in pohodi v naravo. Spoznavajo in izmenjujejo darove narave in jih uporabijo v zdravilne in kulinarične namene. Navezali so že stike in sodelujejo z nekaterimi društvi in ustanovami. Center obiskuje tudi glasbena skupina Vesele polanke, ki pojejo in muzicirajo na stara ljudska glasbila in s tem poskrbijo za prijetno vzdušje na kulturnem in glasbenem področju. Pod strokovnim vodstvom si člani večkrat gredo ogledat zgodovinske in kulturne znamenitosti v okolici. Tudi veliko osebnih, zdravstvenih in socialnih izkušenj so si že izmenjali, si medsebojno pomagali ter s tem zgradili temelje za zaupanje in nadaljnje skupno delo. V času, ko sem center obiskovala, mi je bil ves potek dela zelo nazorno prikazan. Sodelujoči v centru so zelo zadovoljni, da jim Občina Kidričevo omogoča tovrstno delovanje, in močno upajo, da bo ta center deloval dolgoročno. Zahvaljujejo se tudi vsem do-natorjem, ki so jim do sedaj na kakršenkoli način pomagali, ter jih obenem prosijo za nadaljnjo pomoč in sodelovanje. Uporabniki centra v svojo sredino vabijo tudi ostale občane, ki bi želeli sodelovati in s tem kvalitetno preživeti prosti čas ter pridobiti spoznanje, kako pomembno in prijetno je, ko je človeku mar za človeka.
Članek pripravili obiskovalci dnevnega centra Kidričevo pod vodstvom gospe Cvetke Brglez in Metke Kouter
Družba se vse bolj zaveda ter pripisuje vedno večji pomen temu, da vsak posameznik, ne glede na starost, zdravstveno stanje in socialne razmere, čim kvalitetnejše preživi svoj vsakdan. V Kidričevem je v centru dnevnih aktivnosti to omogočeno od lanskega leta. Aktivni obiskovalci so pod vodstvom gospe Cvetke v tem obdobju bili že zelo aktivni. Ga. Cvetka s svojimi pobudami, idejami, spretnostmi in zamislimi sodeluje pri zbiranju materialov ter obiskovalce centra animira pri delovnem ustvarjanju, s čimer prispeva k dobremu počutju sodelujočih. Področje delovne terapije je v centru zelo razširjeno. Z ustvarjanjem najrazličnejših izdelkov iz materialov, ki nikomur več ne služijo, udeleženci s tem recikliranjem dajo svoj prispevek k ohranjanju nara-
Pravi ljudje na pravem kraju ob pravem času Soba za paliativno oskrbo bolnika - dostojno slovo
Danes je bila v bolnišnici Ptuj na internem oddelku uradno odprta soba za neozdravljivo bolne. Zelo smo veseli, da je pobuda Kluba ptujskih študentov obrodila sadove. Za uresničitev tega je bilo potrebno soglasje vodstva bolnišnice.
Iskrena hvala direktorju, kije ves čas sodeloval od prvega dobrodelnega koncerta v Gimnaziji Ptuj do izvedbe. Koncert so pripravili člani kluba študentov z ONKO SLO društvom Ptuj pod pokroviteljstvom časopisne in radijske hiše Štajerski tednik in Občine Ptuj. Nastopajoči Rok Trka] s prijateljem in Gal s sestro Severo Gjurin so pričarali nepozaben večer. Prvih 2000 € nam je bila obveza. Bolnišnica je poskrbela za obnovo prostora in sanitarij ter nekaj opreme. Na srečanju onkoloških bolnikov Ptuj smo od strokovne vodje Jane Kozel izvedeli, da bi potrebovali negovalno posteljo, sicer bo začasno nameščena navadna postelja. Istočasno pa nas je na sestanku odbornik Stanko Zaje obvestil, da lahko naša Krajevna organizacija Rdečega križa Cirkovce dobi negovalno posteljo s prilagojeno nočno omarico. Tako je vse teklo kot v najlepši TV-nadaljevanki. V enem letu je pobuda Kluba ptujskih študentov obrodila sadove. Sedaj se bodo lahko neozdravljivo bolni ob prisotnosti svojcev in strokovni oskrbi lepše in dostojanstveno poslovili. Iskrena hvala vsem, ki so pripomogli k temu.
Pavla Veler
Počitniške ustvarjalne delavnice »NaŠE KiDriČEvO«
Med 7. in 11. avgustom je DPD Svoboda Kidričevo v Parku mladosti pripravilo že 6. počitniške ustvarjalne delavnice, ki se jih je udeležilo 20 otrok iz Kidričevega in bližnje okolice.
Otroci, večinoma osnovnošolci, so pod mentorstvom mentorice, profesorice likovne umetnosti Aleksandre Vidovič, ustvarjali na temo "NAŠE KiDriČEvO". Tako so prvi dan za "NAŠE KiDriČEvO" prepletali niti volne in vrvice, izdelali mobile iz najdenih vej ter storžev in tako uredili košček parka po svoje. Drugi dan so v "Našem KiDriČEVem" zrasla tudi mavrična drevesa, ko so otroci poslikali slikarska platna in odpadle veje. Tretji dan so tudi debla dreves "NaŠeGa KiDRiČeveGa" dobila nova oblačila, saj smo eko papir poslikali z barvitimi vzorci. Četrti dan smo obiskovalce in sprehajalce v parku povabili v "NašE KiDRiČeVo", da poiščejo glinene škrate na drevesih v parku ter poslikane kamne.
Ob zaključku ustvarjalnih delavnic smo "NaŠE KiDRiČevO" okrasili s cvetjem iz papirja in storžev ter se posladkali s sladoledom v Sladole-darni Kepica. Vse dni so bili pridni in ustvarjalni skupaj osnovnošolci in DPD Svoboda Kidričevo. Skupaj so ustvarjali, se igrali skrivalnic in z žogo, se prijetno družili in veselili, stkali nove prijateljske vezi in uredili park po svoje.
Aleksandra Vidovič
Že petič smo se družili na dejavnih dneh
DEJAVNI DNEVI - PETEK, SOBOTA IN NEDELJA
Od 25. do 27. avgusta 2017 smo se Sosednji prijatelji Kidričevo spet lotili organizacije 5. dejavnih dni za otroke - Naše Kidričevo. Delavnice, ki so potekale letos, so bile športna, fotografska, plesna in gledališka delavnica. Žal udeležbe na zadnjih dveh ni bilo veliko, ve-seli pa smo bili, da se je športne delavnice, ki jo je vodil Jani Kočevar, udeležilo lepo število otrok. Tudi fotografska delavnica pod vodstvom Jana Inti-harja je bila uspešna. Vse skupaj je delavnice obiskalo okoli 25 otrok. Vsak večer pa je skupina pripravila tradicionalni Kino pod zvezdami pred športno dvorano v Kidričevem. Udeležba je bila povprečno 70 ljudi na noč, vsak dan pa smo od 20. ure dalje predvajali tri filme - od animiranih pustolovščin za najmlajše do akcijskih filmov, trilerjev in dram za nas, "nočne ptice", ki smo bedeli do jutranjih ur. Seveda pa v kinu ni manjkalo tudi sveže pokovke in pijače. Vreme je zdržalo vse do nedelje, ko pa smo kino prestavili v dvorano.
7. IZLET V TERME ČATEŽ
Ob zaključku 5. Poletnih dejavnih dni smo se v ponedeljek, 28. avgusta 2017, odpravili na enodnevni izlet v Terme Čatež. Zgodaj zjutraj smo se z avtobusom odpeljali izpred avtobusne postaje v Kidričevem. Po vožnji, ki se med težkim pričakovanjem zdi kot večna, smo naposled le prispeli na Dolenjsko. Vreme je bilo muhasto, a smo kljub temu uživali, saj je marsikomu odleglo po napornih dejavnih dneh. Vendar pa kopanje zunaj ni trajalo prav dolgo, saj nas je dež pregnal v notranje bazene, a smo se tudi tam zelo zabavali. Po dolgem dnevu plavanja in uživanja v vodi pa smo si privoščili tudi nekaj sladkega za pod zob in se nato okoli 21. ure odpravili proti domačemu kraju.
Andreja Pevec Podgornik
_ 9
Blagoslovv.ozila je opravil farni
župnik g. Janko Strašek
V Jablanah smo praznovali
Prvi vikend v juliju je bilo v Jablanah zelo veselo. 1. 7. smo gasilci PGD Jablane skupaj z GZ Kidričevo organizirali 30. srečanje članic Podravske regije, katerega se je udeležilo 320 članic iz 12 gasilskih zvez. Članice so nagovorili: predsednik GZ Kidričevo Franc Frangež, predsednik Sveta Podravske regije mag. Janez Mere, podžupan občine Kidričevo Bogdan Potočnik in predsednica komisije za članice pri podravski regiji tov. Marica Mlakar.
Po uradnih pozdravih in nagovorih so sledile igre, ki jih je pripravila GZ Kidričevo. Ob tekmovalnem dogajanju je bilo poskrbljeno za hrano in pijačo ter veselo rajanje ob zvokih ansambla Spev. Po končanem tekmovanju je sledila razglasitev rezultatov, podelitev priznanj za sodelovanje, prve tri ekipe pa so prejele pokale, ki jih je podelil župan občine Kidričevo Anton Leskovar, ki se nam je pridružil. Po končanem uradnem delu so se nam pridružili še krajani in veselo smo rajali pozno v noč z Dejanom Vunjakom in Brendijevimi Barabami. Najpomembnejši gasilski praznični dan je bil v nedeljo, 2. 7., ko smo praznovali častitljivih 130 let PGD Jablane in jubilejni 20. Dan gasilca GZ Kidričevo. Pripravili smo veliko gasilsko parado, podelili priznanja in odlikovanja Gasilske zveze Slovenije ter slovesno predali svojemu namenu novo vozilo GVM za prevoz moštva. Po gasilski paradi, ki je potekala po Zg. in Sp. Jablanah, je sledila slovesnost ob 20. Dnevu gasilca GZ Kidričevo. V pozdravnem nagovoru je predsednik GZ Kidričevo Franc Frangež povedal, da so ponosni, da imajo v GZ Kidričevo društvo s 130-letno tradicijo in da lahko skupaj praznujemo 20. Dan gasilca GZ Kidričevo. V imenu Gasilske zveze Slovenije je navzoče pozdravil in nagovoril član Upravnega odbora GZ Slovenije, tov. Uroš Leskovar. Slavnostni govornik, župan občine Kidričevo Anton Leskovar, nas je prisrčno pozdravil in nam čestital za častitljivi jubilej z dolgo gasilsko tradicijo vrednot, dobrodelnosti in humanosti. Nato je sledila podelitev priznanj in odlikovanj vsem zaslužnim članicam in članom v GZ Kidričevo, ki se zavzemajo za razvoj gasilstva v posameznih društvih in vlagajo v to veliko svojega časa in truda. Posebne plakete so se podelile tudi gasilskim društvom, ki v tem letu praznujejo visoke jubileje - med njimi je tudi PGD Jablane. Po končani podelitvi priznanj in odlikovanj se je pričela slovesnost ob 130-letnici PGD Jablane. Uvodoma je vse navzoče nagovoril predsednik PGD Jablane Matej
[FtejsiiiJiiiaG
Hergan in ob tem jubileju povedal, da smo v društvu ponosni in veseli, saj imamo 193 članov, med katerimi je veliko število pionirjev in mladine, ter da jim skušamo nuditi najboljše možnosti za razvoj, delo in predajo znanja. Začetki društva segajo v daljno leto 1886, takrat še z imenom Cirkovce. Po letu 1956 pa seje društvo preimenovalo v PGD Jablane. Povedal je, da članice in člani uspešno izvajamo zaupane nam dolžnosti in se redno izobražujemo, saj le tako lahko dobro uporabljamo sodobno tehniko in znamo ukrepati na intervencijah. Skrbimo, da imamo dobro opremljeno društvo in da posodabljamo vozni park. Letos smo v gasilski dom pripeljali novo vozilo za prevoz moštva GVM 1 in se vsem zahvalili za pomoč pri nabavi. Slovesnost se je nadaljevala z blagoslovom novega vozila, ki ga je opravil naš farni župnik g. Janko Strašek. Nato je sledila slavnostna predaja vozila, kjer je župan občine
Kidričevo Anton Leskovar s pozitivnim nagovorom predal ključe našemu poveljniku tov. Antonu Peršuhu. Ta pa je po zahvali ključe zaupal šoferju Denisu Herganu. ki je obljubil, da bo vestno skrbel za vozilo, da bo vedno v stanju pripravljenosti za intervencije in za »špancir«. Slovesnost se je zaključila s podelitvijo posebnih zahval botrom, ki so nam pomagali pri nabavi novega vozila, in na koncu smo nazdravili s penino. Po končani uradni slovesnosti smo se poveselili ob zvokih ansambla Toneta Rusa. Ob tej slovesnosti smo izdali zbornik, v katerem smo predstavili zgodovino in nastanek našega društva od leta 1886 vse do danes. Zapisali smo večje in pomembnejše dogodke v zadnjih desetih letih, predstavili članstvo in tekmovalne ekipe. Poudarek smo dali pregledu intervencij in operativnih vaj. V zborniku smo opisali tudi druge aktivnosti, ki so pomembne za naše gasilsko društvo, da bi jih predstavili širši javnosti. Zbornik smo v zahvalo razdelili vsem vaščanom Zg. in Sp. Jablan, Cirkovc, Pongrc, Občini Kidričevo, GZ Kidričevo in vsem botrom. Še enkrat sem vam iskreno zahvaljujemo, da nas podpirate in ste nam pomagali pri nabavi novega vozila. V slogi je moč! Na pomoč!	Mojca Frangež
Foto: Bojan Frangež in Štefan Trčko
'ABLANB',
Gasilski tabor 2017
V	ponedeljek, 26. 6. 2017, smo se gasilci občine Kidričevo odpeljali na Roglo. Tokrat smo peljali 96 otrok - gasilcev. Pridružili so se nam gasilci PGD Majšperk- Breg. Tam smo preživeli pet prelepih dni, polnih aktivnosti.
Najprej smo se namestili v bungalovih, nato odhiteli na okusno kosilo. Ker nas je tudi letos bilo veliko, smo se razdelili v štiri skupine. V ponedeljek smo šli na bazen, se igrali na igrišču in športno plezali po plezalni steni. Zvečer smo imeli spoznavni večer, kjer smo se gasilci in mentorji bolje spoznali. V torek se je veliko dogajalo. Skupine so se menjale in ponovno smo šli na bazen, se igrali na igrišču in športno plezali. Tisti najbolj neučakani (torej vsi) so se že vozili z adrenalinskimi sanmi. Zvečer so nas obiskali gasilci PGD Lovrenc z gostom Vitom Mlinaričem. Zakurili so nam taborni ogenj, ob katerem smo pridno prepevali ljudske pesmi, saj smo letos opravljali veščino Glasbenik. Sreda je bila zanimiva. Ponovno smo bili v bazenu in naši umetniki so likovno ustvarjali. Pridno smo se učili peti pesmi in izdelovali smo glasbila. Obiskali so nas gasilci iz PGD Talum in nam pripravili piknik z veliko igrami. Tekmovali smo v različnih spretnostnih igrah. Žal nam je nagajalo vreme, saj je lilo kot iz škafa. Po pikniku smo imeli veliiike priprave za odhod v disko. Tam smo pokazali svoje plesne talente.
V	četrtek nam je mentor Aljoša pripravil kviz iz gasilskega znanja. Pridno smo odgovarjali na vprašanja. Kasneje smo še skočili v bazen in se ponovno vozili z adrenalinskimi sanmi. Po večerji smo se dobili v snežni dvorani in pokazali, da znamo zapeti pet ljudskih pesmi in jih spremljati z glasbilom, našteti deset glasbil in prepoznati deset ljudskih pesmi.
In že smo pri zadnjem dnevu, 30. 6. 2017. Po zajtrku smo pospravili sobe in se pripravili na odhod domov. Tisti, ki smo pridno pospravljali sobe, smo dobili sladke nagrade. Vsi pa smo opravili veščino Glasbenik in dobili priznanja. Po kosilu je vsak vzel svoj kovček in že smo se peljali domov. Teh pet dni je hitro minilo, a bodo še
dolgo ostali v naših spominih.	MvV */ac tam. a
Mentorica Tina Emeršič
IZGLEDA POLICIJSKI AVTOMOBIL?
BI RADI OBNOVILI ZNANJE PRVE POMOČI?
IN SE NAUČILI RAVNATI Z NEVARNIMI SNOVMI?
PGD 2
LOVRENC NA DR. P.
130 let
BI RADI SPOZNALI NASE VOJAKE IN NJIHOVO OELO?


BI RADI VIDELI KAKO IZGLEDA KO V KUHINJI ZAGORI IN KAKO SE TAK POŽAR POGASI?
STE ZA TO 0A SE SKUPAJ NAUČIMO NEKAJ NOVIH STVARI?
PGD LOVRENC NA DRAVSKEM POLJU ORGANIZIRA
2. PREVENTIVNI DAN
SOBOTA, 14. OKTOBER 2017 0010:00 0013:00
NA IGRIŠČU V LOVRENCU NA DRAVSKEM POLJU
VABLJENI! NA POMOČ!
Ravno polje. OKTOBER 2017
11
Ptujski dijaki bili najboljši na svetovnem prvenstvu
RoboCup Junior Nagoya 2017
Od 26. do 30. 7. 2017 je potekalo svetovno prvenstvo RoboCup 2017 v Nagoyi na Japonskem. Udeležilo se ga je 22 najboljših ekip z vsega sveta, med njimi tudi ekipa SLOBOT, ki so jo sestavljali dijaki Elektro in računalniške šole Šolskega centra Ptuj: Aljaž Nahberger, Aljaž Galun, Matic Rašl, Urban Munda in Anja Strelec.
Na tekmovanje so jih pripravljali mentorji Iztok Milošič, Sandi Rihtarič in mag. Marjan Bezjak. Le-ta je bil tudi spremljevalec dijakov na Japonskem. Tekmovali so v kategoriji RoboCupJunior, Soccer
Light (robotski nogomet, lahka kategorija). Izdelati so morali avtonomna robota za igranje nogometa. Točkovale so se posamične tekme ekip, timski duh, lastna predstavitev, konstrukcija robota in predstavitveni plakat. V posamičnih tekmah je ekipa SLOBOT v 7 odigranih tekmah dosegla 4 zmage in 3 poraze. Uspela je premagati ekipe iz Mehike, Nizozemske, Južne Koreje in Japonske. Zmaga proti ekipi Japonske je bila najslajša. V točkovanju najboljšega timskega duha je naša ekipa povsem očarala sodnike, ki so ji dodelili največje število točk in za 1. mesto podelili certifikat Best Team Špirit. Uspeh na Japonskem pa ni prvi uspeh dijakov Elektro in računalniške šole s Ptuja, zelo ponosni smo na dosežek dijakov Aleša Stojaka in Gregorja Krušiča s svetovnega prvenstva RoboCup v Sin-gapurju 2010, ko sta osvojila nagrado za najboljšo konstrukcijo robota. Vsi dosežki dijakov so odraz vestnega in načrtnega dela ne samo njih samih, ampak tudi njihovih mentorjev in vseh učiteljev na šoli. Uspehov pa ne bi bilo brez pomoči podjetij in drugih donatorjev, ki so v mladih prepoznali prizadevnost in talent. V ponedeljek, 24. 7. 2017, smo se dijaki Elektro in računalnike šole Šolskega centra Ptuj odpravili proti največjemu izzivu v svojem življenju, proti svetovnemu prvenstvu RoboCupJunior 2017, ki se je odvijalo na Japonskem, in sicer v mestu Nagoja. Iz Gradca smo se z letalom odpravili v
Frankfurt in se vkrcali na letalo za Nagojo. Iz Frankfurta smo proti Nagoji leteli polnih 12 ur, tako da smo prispeli v torek. Ko smo pristali na letališču v Nagoji, smo se z vlakom odpeljali do kraja, kjer smo imeli hotel.
Tam smo se hitro nastanili in pričeli z ogledom mesta. Na letališču nas je presenetila močna vročina. Spoznali smo, kaj pomeni 90-odstotna vlažnost in ogromno smoga v zraku. Potrebovali smo kar nekaj časa, da smo se navadili na zrak in zadihali s polnimi pljuči. Naslednji dan smo se odpravili na prizorišče, kjer se je začelo odvijati tekmovanje. Izvajalo se je v International Exhibition Hall Nagoya. Prvenstvo se je začelo v sredo, 26. 7., in se končalo v nedeljo, 30. 7. 2017. Prvi dan smo začeli z ekipnim intervjujem, v katerem smo morali predstaviti sebe, ekipo in robota. Na intervjuju smo med drugim morali izdelati papirnati model, da bi frnikola čim dlje ostala v gibanju. Sodnik je bil nad našim pristopom in izdelanim modelom navdušen. Dejal je, da je videl veliko dobrih modelov, ampak da naš prekaša vse. Naslednji dan smo nadaljevali s tekmami proti ekipi iz Avstralije in Nizozemske. Prva ekipa je bila za nas prevelik zalogaj, Nizozemsko pa smo uspeli premagati. Tako sta naša dva nova avtonomna robota nogometaša dokazala, da sta konkurenčna. Sledila je še tekma Superteam, v kateri nas je organizator združil z ekipami iz Italije, Sin-gapurja, Rusije in Švice. Iz vsake ekipe smo v Superteam dodali po enega robota in tako je bilo na velikem igrišču skupaj 5 avtonomnih robotov našega Superteama. Tretji dan smo imeli tekmi z Mehiko in Južno Korejo. Obe smo uspeli premagati. Dan se je zaključil s tekmo Super-
team. V Superteamu nam organizator ni določil konkurenčnih sotekmovalcev in se zato nismo najbolje odrezali. Predzadnji dan so bile na sporedu odločilne posamične tekme, v katerih smo se pomerili z najboljšimi. Avstrijska ekipa je bila uspešnejša, v drugi tekmi pa smo uspeli premagati domačine, japonsko ekipo, z rezultatom 6 : 5. Tretjo tekmo smo igrali z ekipo iz Irana, ki je imela boljše robote od naših, zato nas je premagala. Na ta dan je prav tako potekal intervju Superteam, v katerem so se predstavile ekipe, ki so sodelovale v skupnem delu. Na tem delu se je naša ekipa zelo izkazala. Zanimivo je bilo predvsem spremljati odziv sodnikov. Naša ekipa se je predstavila kot zadnja. Do naše predstavitve so sodniki poslušali predstavitve, vendar sta bila njihova odziv in interes dokaj zadržana. Pri naši predstavitvi pa je bilo opaziti, da so sodniki zelo zainteresirani in da jih zanima vsebina. Postavljali so veliko vprašanj in odgovori so jih navduševali. Razlika med našimi predstavitvami in ostalimi je bila predvsem v nastopu in pristopu, da smo vse pripravljali skupaj in da smo delovali kot dobra ekipa. Zadnji tekmovalni dan se je začel z zadnjo tekmo Superteam. Nato je sledila podelitev nagrad in certifikatov. Imeli smo dober občutek, da bi nam lahko pripadla kakšna nagrada. Z velikim navdušenjem smo se odzvali, ko smo slišali razglasitev: 1. mesto v kategoriji Best Team Spirit pripada ekipi SLOBOT Tekmovalni del pa smo med 22 najboljšimi ekipami, ki so bile uvrščene na svetovno prvenstvo, zaključili na 9. mestu. Na Japonskem so nam po zaključenem svetovnem prvenstvu ostali še trije dnevi, ki smo jih porabili za spoznavanje japonske kulture. Prvi dan smo si ogledali glavno mesto Japonske, Tokio. Tja smo se zapeljali s hitrim vlakom. Spoznali smo, kaj pomeni utrip več kot 30-milijonskega mesta z neposredno okolico. Povzpeli smo se na najvišjo stavbo na Japonskem, razgledni stolp Skytree, da smo lahko dobili občutek o vsej razsežnosti. Naslednji dan smo se odpravili v znameniti nagojski akvarij in si med drugim ogledali predstavo ork in delfinov. Tretji dan smo si ogledali zibelko Japonske, mesto Kyoto, v katerem smo obiskali Golden Castle. Dan smo zaključili s pakiranjem, saj nas je v četrtek zgodaj zjutraj čakala pot domov. Izkušnja je bila izjemna, saj smo se spoprijateljili z različnimi ekipami iz drugih držav ter ob tem prejeli ogromno novega znanja o robotih. Prav tako smo nadgradili svoje znanje o japonski kulturi z ogledi različnih znamenitosti in krajev ter spoznavanjem domačinov. Izkušnja je bila nepozabna in zato upamo, da bomo še kdaj imeli možnost za nadgrajevanje svojega znanja in tkanje novih vezi. Ekipa SLOBOT
RoboCup 201
Nagoya Japan.
amazon SONY TOYOTA

12
Nogometni klub Aluminij postavlja nove mejnike
Nogometni klub Aluminij je v kratkem obdobju v svoji infrastrukturi postavil pomembna mejnika. Pokrita tribuna in žarometi so ključna pridobitev za športni park, v katerem domuje okoli dvesto članov, ki v svojih prostorih med drugim gostijo tudi najvišji nivo tekmovanj slovenskega nogometa.
Ob otvoritveni tekmi na razsvetljenem glavnem igrišču Športnega parka NK Aluminij, ko so se Kidričani srečali z Mariborom, smo slišali: »Ti mejniki se postavljajo predvsem za naše najmlajše, da bodo svojo željo do igre v prihodnosti lahko izkazovali ob še bolj kvalitetnih pogojih, in za našo prvo ekipo, ki se danes bori v elitni deseterici najboljših moštev Slovenije.« Športni park NK Aluminij se razprostira na približno šestih hektarjih površin, obdanih z gozdovi. Na voljo so štiri velika igrišča z naravno travo, malo in veliko igrišče z umetno travo, ograjeno igrišče z mivko ter dodatne manjše vadbene površine. Večerne tekme so bile do sedaj mogoče na igrišču z umetno travo, ki se mu je z lastnimi sredstvi, s pomočjo glavnega pokrovitelja Taluma, d. d., in z obljubljeno pomočjo Nogometne zveze Slovenije pridružilo tudi glavno igrišče stadiona. Poleg žarometov so za obiskovalce pomembna tudi pokrita sedišča, ki omogočajo nemoteno spremljanje tekem kidričevske prve ekipe v vseh vremenskih pogojih. Vložek v infrastrukturo predstavlja nov korak k ustvarjanju kvalitetnih pogojev, ki prispevajo k boljšemu počutju vseh, ki vsakodnevno obiskujejo športni park. Nogometni klub Aluminij pa svoje dejavnosti izvaja tudi izven meja svojih prostorov in se vključuje v organizacijo aktivnosti v lokalni skupnosti, ki spodbujajo zdravo preživljanje prostega časa otrok. Skupaj s svojimi trenerji klub izvaja nogometne
krožke tudi na šolah in v vrtcih v občini Kidričevo. Športni park NK Aluminij Kidričevo je postal zaokrožena celota, ki začetnemu in profesionalnemu športniku ponuja odlične pogoje za trening. V klubu deluje štirinajst trenerjev nogometne šole in drugih strokovnih oseb, ki v skladu s prizadevanji glavnega pokrovitelja želijo mladim ponuditi priložnost, da skozi nogomet oblikujejo zdravo športno osebnost in telo, ki bo kos izzivom nogometa in življenja na splošno.	Marjetka Orel
Njiverčan z ekipo Maribor Generals osvojil avstrijsko
ligo ameriškega nogometa
Ekipa ameriškega nogometa Maribor Generals je v soboto, 22. 7. 2017, v Telfsu na Tirolskem osvojila finalno tekmo avstrijske 2. divizije - IRON BOWLX in postala sploh prvi slovenski prvak v avstrijski ligi ameriškega nogometa (poleg Mariborčanov v avstrijskih ligah nastopajo tudi Domžale Tigers in Ljubljana Silverhavvks).
Ključno vlogo v obrambi mariborske ekipe že od leta 2014 igra Njiverčan Tim Farasin (# 58), ki se je tudi na finalni tekmi izkazal z odličnimi ustavljanji nasprotnikov. Generali so se 10. junija 2017 na povabilo Športne zveze občine Kidričevo predstavili na Športnem vikendu v Kidričevem in v svoje vrste vedno vabijo nove igralce, tako da jim bodo morda k nadaljnjim uspehom pomagali še drugi športni navdušenci iz občine Kidričevo. Maribor Generals so se AFL (Austrian Football League), divizija 2, priključili leta 2016 in sezono zaključili kot podprvaki, potem ko so po rednem delu sezone brez poraza klonili v finalu za zgolj 1 točko. V letošnji sezoni jim je z le enim porazom v rednem delu uspelo nadvladati vse nasprotnike in zmagati. Leta 2018 praznujejo 10. obletnico obstoja, ki jo bodo okronali z uvrstitvijo v divizijo 1. Ekipa pod vodstvom podajalca Roberta Fišerja, kije bil razglašen za najkoristnejšega igralca (MVP) finalne tekme, in ameriškega lovilca Chvona Richardsona je štela le 24 igralcev. Kljub temu je nasprotniku, ekipi Telfs Patriots, v izjemno napeti tekmi epskih razsežnosti, saj je trajala več kot 3 ure, pokazala, da se Generali ne predajo. Generali so sicer vodili celotno tekmo, a so jih Tirolci, ki jih je bilo veliko več, do konca tekme pošteno namučili. Igrati so morali namreč na različnih pozicijah v napadu in obrambi, kar je za igralce izjemno naporno, še posebej zato, benostjo dokazujejo, da se da uspeti z veliko vztrajnosti, ker so na tekmo prišli po 7 ur trajajoči vožnji iz Maribora. Tekma se je srčnosti in entuziazma. V to se boste lahko ponov-končala z rezultatom 39:42. To je izjemen uspeh športa v Podravski regiji, no prepričali na njihovih tekmah naslednjo pomlad v saj je ameriški nogomet v Mariboru in okolici malo znan šport. Maribor Športnem parku Tabor v Mariboru. Generals, ki so si ime nadeli po generalu Rudolfu Maistru, s svojo bor- Robert Fišer Ravno polje, OKTOBER 2017 --13
Tim Farasin z osvojenim in zlattf
¡pšMani
Športni vikend 2017 v Šikolah
Zadnji avgustovski vikend je bil v Šikolah ponovno športno obarvan. Pod organizacijo ŠD Šikole so se mladi in stari rekreativno in tudi tekmovalno pomerili v različnih disciplinah.
Športni vikend so v petek zvečer odprli najmlajši športni nadobudneži. Namreč med seboj so se pomerili udeleženci poletne nogometne šole ŠD Šikole pod vodstvom trenerjev Sebastijana Erhatiča in Saša Gajserja. Ta tekma je imela tudi najštevilčnejše občinstvo. Iskreni in nogometu predani mali nogometaši so bili nagrajeni z majicami,
kolajnami in pogostitvijo. Asfaltirano igrišče so nato zasedli večji nogometaši in se pomerili v malem nogometu. Izmed 6 ekip je zmagala ekipa Reklamni atelje Babšek, drugi so bili Kleparstvo-krovs-tvo Trčko Igor in tretji ekipa Jablane. Sobotno športno dogajanje se je začelo že popoldan. Najprej so v sončni pripeki 20 km dolgo progo prekolesarili rekreativni kolesarji. V senci, na igrišču z umetno travo, pa so se medtem že pripravljale ekipe za turnir v odbojki. Izmed 10 ekip v sestavi štirih igralcev, od tega z najmanj eno žensko, je zmagala ekipa Lačni, drugi so bili AJM in tretji Optimisti. Vmes so športni dogodek popestrile polžje dirke s starodobnimi kolesi. Najpočasnejši je bil Marko Voga, drugi Aleš Mlaker in tretji Robi Došler. Podelili smo tudi praktično nagrado najboljši udeleženki polžjih dirk, Maji Lačen. Športni vikend se je zaključil s podelitvijo nagrade najboljši ekipi trojk v košarki, ekipi Reklamni atelje Babšek, drugi so bili Moto team in tretji Borci za severno mejo. V vseh disciplinah so prve tri ekipe prejele pokale in praktične nagrade. Iskrena hvala članom, prijateljem, do-natorjem in vsem, ki so na kakršenkoli način pripomogli k uspešno izpeljanemu športnemu vikendu ŠD Šikole 2017.
Monika Voga
Ivo Cicmanovič Zimet k uspešni sezoni z zračnim orožjem dodal še dva uspešna nastopa z MK orožjem
Sezona z MK orožjem se je zaključila s 27. državnim prvenstvom na 50 m, ki je potekalo na strelišču v Pragerskem.
Ivo Cicmanovič Zimet je med kadeti po uspešni sezoni z zračno puško, kjer je na državnem prvenstvu dosegel bron in v državni mladinski ligi postal ligaški prvak v sezoni 2016/2017, na 27. državnem prvenstvu dodal še bronasto medaljo na 50 m leže in srebro v trojnem položaju s 545 krogi, kar je bil tudi njegov osebni rekord in državni rekord
RS, vendar je Patrik Jakopiček, SD I. pohorski bataljon Ruše, še izboljšal državni rekord za 10 krogov in prevzel tudi naslov državnega prvaka.Člani na MK pištoli so dosegli ekipno 6. mesto v sestavi M. Mohorko, U. Mohorko in M. Petek.
Gregor Kmetec
Uspešne priprave za
kadete v Kidričevem
Strelska zveza Slovenije je 19. in 20. avgusta organizirala vikend priprave za tekmovalce z zračno puško v kadetski kategoriji v Kidričevem.
Priprav so se udeležili Brina Stajnko, Ažbe Janežič, Kristjan Vinko, Alja Bračun, Olja Kolenc, Zala Katarinčič in Maja Tkalec. Od domače ekipe se je pridružil Ivo Cicmanovič Zimet. Treningi so potekali dvakrat dnevno, s tem da so tekmovalci oba dopoldneva trenirali na strelišču SD Kidričevo, kjer so pilili tehniko in izvedeli detajle, ki jim bodo pomagali pri njihovi nadaljnji strelski poti. Sobotno popoldne je bilo delno namenjeno pridobivanju in piljenju strelskih veščin, delno pa pridobivanju splošne kondicije. Splošno kondicijo so pridobivali v fitnesu, kjer so izvajali obhodno vadbo za izboljšanje vzdržljivosti v moči. Seveda nismo pozabili tudi na preventivo, zato so izvajali tudi vaje za krepitev stabilizatorjev hrbtenice.
Za nedeljo popoldne pa smo imeli napovedan tekaški vzdržljivostni trening, vendar nam je slabo vreme pokvarilo načrte, zato smo ponovno izvedli strelski trening.
Gregor Kmetec
Uspešen zaključek mednarodne lige Alpe-Adria
V soboto, 23. 9. 2017, je v Mariboru potekalo VIII. kolo mednarodne lige Alpe-Adria v streljanju s pištolo in revolverjem velikega kalibra.
Tekmovanje je bilo izvedeno na strelišču Melje v organizaciji SD Policist, udeležilo se ga je 96 tekmovalcev na pištoli in 86 tekmovalcev na revolverju. Strelsko društvo Kidričevo se je tekmovanja udeležilo z dvema tričlanskima ekipama. Prva ekipa, SD Kidričevo I, v sestavi Matevž Mohorko, Danilo Krajnčič in Milan Bukšek, je zasedla 7. mesto na pištoli in 19. mesto na revolverju. Druga ekipa, SD Kidričevo II, v sestavi Marijan Petek, Matjaž Habjanič in Irena K. Škornik, pa je zasedla ekipno 18. mesto na pištoli in 12. mesto na revolverju. Kot posameznik je bil uspešen Matevž Mohorko, ki je na pištoli s 191 krogi dosegel
2. Sarajevski ulični bal
VII. kolo Mednarodne lige Alpe-Adria
V soboto, 9. 9. 2017, je v Hrastniku potekalo VII. kolo Mednarodne lige Alpe-Adria v streljanju s pištolo in revolverjem velikega kalibra.
Tekmovanje je potekalo na društvenem strelišču ZSČ Hrastnik, kjer se ga je udeležilo 85 tekmovalcev na pištoli in 79 tekmovalcev na revolverju. Strelsko društvo Kidričevo se je tekmovanja seveda udeležilo in prijavilo dve 3-članski ekipi. Prva ekipa SD Kidričevo I je v sestavi Matevž Mohorko, Mateja Levanič in Milan Bukšek zasedla skupno 11. mesto od 26 ekip. Sledilo je SD Kidričevo II v sestavi Marijan Petek, Matjaž Habjanič in Irena K. Škornik, ki pa je zasedlo skupno 14. mesto.
Gregor Kmetec
V najjužnejši ulici v Lovrencu smo držali obljubo, ki smo si jo dali, in letos 28. maja organizirali 2. Sarajevski bal. Zelo veseli smo bili, da se nas je letos na uličnem druženju zbralo še več. Po obilni pojedini smo si privoščili še sprehod po naši ulici in se osvežili s kepico sladoleda. Zabave, smeha in dobre volje, ki nas je še bolj povezala, ni manjkalo.
Tina Krivec
Prvi šolski dan v OŠ Cirkovce
1. septembra 2017 je prag Osnovne šole Cirkovce prestopilo 215 učencev, pred katerimi so novi izzivi in aktivnosti, ki
jih s seboj prinaša novo šolsko leto.	A
h Se posebej pa so se tega dne veselili
naši prvošolčki - kar 26 jih je v letošnjem šolskem letu začelo svojo osnovnošolsko pot. Zanje je prvi šolski dan potekal nekoliko drugače, kot bodo potekali vsi nadaljnji dnevi v 1. razredu. Ob 11. uri so se otroci skupaj s starši zbrali v šolski telovadnici. Najprej jim je dobrodošlico izrekla gospa ravnateljica. Lepim željam sta se pridružila tudi gospod župan in direktor podjetja Box-mark iz Kidričevega. Otrokom sta razdelila odsevne brezrokavnike, kape in knjige s pisalom. Sledila je dramska igrica o babici Marmeladi, ki sojo zaigrali učenci naše šole. Prvošolci so bili nad igro zelo navdušeni, še bolj pa so se razveselili marmeladne sladice v šolski jedilnici. Nato so se odpravili v učilnico 1. razreda, kjer se je praznovanje nadaljevalo. Na prvi šolski dan so bili otroci zelo nasmejani in veseli. Upamo, da se bo to veselje nadaljevalo celo šolsko leto in bodo ta dan ohranili v lepem spominu.
Učiteljice 1. razreda
Prvi šolski dan v OŠ Kidričevo
je svojo šolsko pot na OŠ Kidričevo in podružnici Lovrenc začelo skupaj 40' znak dobrodošlice so učenci prejeli odsevne brezrokavnike, kape in knjige. Bil je poseben dan, ki bo prvošolcem še dolgo ostal v lepem spominu.
MM
Prvič v šolski knjižnici
v petek, 22. 9. 2017, so učenci 1. razreda postali člani šolske knjižnice. Gospa knjižničarka jih je seznanila s knjižničnim redom ter postopkom izposoje in vračanja gradiv. V okviru Društva Bralna značka Slovenije so v dar prejeli knjigo Petra Svetine z naslovom Kako je gospod Feliks tekmoval s kolesom. Prav tako je vsak dobil tudi svojo člansko izkaznico. Prvi obisk v šolski knjižnici je bil poučen in zabaven. Želimo si, da tako ostane še naprej, saj je po starem pregovoru branje še vedno najboljše učenje.
Katja Draškovič
Prvošolčki postali člani šolske knjižnice
Četrtek, 14. september, je bil za prvošolčke OŠ Kidričevo in podružnice Lovrenc poseben dan. Postali so namreč člani šolske knjižnice in tako je knjižnica bogatejša za 40 novih članov.
Ob obisku knjižnice so se seznanili s knjižničnim redom ter s potekom izposoje in vračila gradiva. V sam proces so bili aktivno vključeni. Da bi si ta dan še posebej zapomnili, so bili tudi nagrajeni. Vsak je prejel svojo člansko izkaznico in knjižno kazalo, vsi učenci pa so v dar prejeli tudi slikanico Kako je gospod Feliks tekmoval s kolesom pisatelja Petra Svetine z ilustracijami Ane Razpotnik Donati. Prikupne slikanice in knjižna kazala je doniralo Društvo Bralna značka Slovenije s pomočjo Javne agencije za knjigo RS in sponzorjev (Hofer, BTC, SVIZ Slovenije, Luka Koper, Telekom Slovenije, Elektro Ljubljana). Pa veliko užitkov na bralnem potovanju.
Jasna Medved
NOVO SOLSKO LETO
Spet smo v šolskih klopeh in že razmišljamo
PRIČAKOVANJA IN NAČRTI OSMOŠOLCEV
-	zapletene snovi
-	težje učenje
-	potrpljenje
-	novi predmeti
-	več učenja
-	športni uspehi
-	strožji kriteriji ocenjevanja
-	lepše obnašanje
-	lepše ocene
-	več nalog in ocen
-	dalj časa bom v šoli
-	razmišljam o poklicu
-	enake ocene kot lani
-	zrelost
-	uspešnost
-	druženje s prijatelji
-	znanje
-	»punco«
-	veliko dela
-	dodatne tri zelo težke predmete
-	boljši odnos z učitelji
-	nova prijateljstva
-	veliko pridobljenega znanja
-	veliko tekmovanj
-	veliko domačih nalog
-	več izkušenj
-	spoznavanje novih stvari
KAJ BOMO STORILI ZA BOLJŠI UČNI USPEH?
-	pisanje domačih nalog
-	sprotno učenje
-	zbranost pri pouku
-	več časa bo potrebno posvetiti učenju
-	poslušanje pri pouku
-	sodelovanje pri pouku
-	udeleževanje tekmovanj
-	poslušanje učiteljeve razlage snovi
-	sprotno ponavljanje snovi
-	vsakodnevno učenje
-	izogibanje norčijam
-	ne bomo motili pouka
-	šolo bomo vzeli resno
Sonja Lenarčič
Zaključna ekskurzija - Živalski vrt Ljubljana, 5. 6. 2017
	
\ m T 9	
~T~I ^ «S. a	JlA
	
V ponedeljek, 5. 6. 2017, nas je pobral avtobus in smo se odpeljali v Kidričevo. Tam smo pobrali Kidričane. Skupaj smo se odpeljali v Ljubljano. Tam smo si najprej ogledali živalski vrt. Nekje v živalskem vrtu smo se ustavili in pojedli malico. Ko smo pojedli, je prišla gospa vodička in nam pokazala različne živali. Videli smo noja, pava, surikate, zebre in geparda. Ko smo končali, smo šli v učilnico, kjer nam je gospa vodička pokazala kačo pitona in podgano. Živali smo si lahko ogledali še sami z učiteljicami. Videli smo sove, papige, žirafo, slone in medvede. Gospod nam je pokazal tudi trike s tjulnji. Po ogledu smo se lahko petnajst minut igrali na igralih. Na koncu smo si v trgovinici kupili majhne spominke. Šli smo tudi v Slovenski šolski muzej, kjer smo imeli učno uro lepopisa. Učiteljica je bila zelo stroga in je imela šibo. Oblečeni smo bili v stara oblačila in vsi smo morali pisati z desno roko. Ko se je stara učna ura lepopisa končala, nam je gospod pokazal še muzej stare šole. Po ogledu smo se sprehodili po mestu in šli v McDonald's, kjer smo si lahko naročili hrano. Imeli smo eno uro časa, da smo se lahko najedli. Potem smo šli na avtobusno postajo in tam nas je pobral avtobus. Ko smo prispeli v šolo, so nas že čakali starši. Na izletu sem se zelo zabavala in spoznala veliko novih in zanimivih stvari.
Valentina Turk, 4. c
Pod morsko gladino, pod lepo modrino imamo se fino.
K ribicam zlatim in školjkicam bogatim smo prišli mi vsi, da z njimi kopamo se mi. Pia Lobenwein, 5. c
Na morju smo, toplo nam je, uživamo, super nam je. Školjke iščemo cel dan, raki bežijo stran.
PJavamo daleč kam in skačemo cel dan. Sončimo se mi, na brisačah smo vsi. Sončna očala nadenemo si, na morju smo vsi.
Tomaž Šešo Zafošrrik, 5. c
MORJE
Morje se vrti in nas razveseli. Srečni smo mi, saj tu smo vsi.
Sončimo se brez skrbi, saj to nas razveseli. Hura!!!
Luka Piše k, 5. c
Sonce sije na obalo, mi veselo plavamo, ribice lovimo in se veselimo, kmalu se spet domov odselimo.
Lana Serdinšek, 5. c
V morju najdem vse oblike, kot da iščem morske kite. Ko morje se vrti, vse razveseli. Ko voda je ledena, gremo v dva bazena.
Taš Krajnc, 5. c
Na morju je toplo, niti malo ni mrzlo. Pod vodo so ribe zlate in alge kosmate.
Sončimo se vsi, saj to nas veseli. Kmalu se domov odselimo in žalostno se poslovimo. Laura Predikaka. 5. c
Riba je zlata, a alga kosmata.
Školjke so lepe, meduze pa slepe.
Ladje so velike, školjke pa različne oblike.
Tibor Novak, 5. c
Ko se morje ohladi, se ti življenje zavrti. Ko ti morje noge hladi, se za tabo vse kadi.
V morju najdeš školjke, so vse oblike morske. Včasih najdeš še biser, ki se sveti kot gliser. Silvo Topolovec, 5. c
Zjutraj sem prišel v šolo in stopil na avtobus. Peljali smo se okoli ene ure in pol. Na avtobusu smo igrali igrice. Ko smo prispeli v Ljubljano, smo se odpeljali do živalskega vrta. Z vodičko smo si ogledali živalski vrt. Videli smo opice, morskega leva, slona, medvede, volkove, geparde, tigre, surikate, zebre, pujse, koze, jelene, kače in papige. Potem smo imeli malico. Zraven je bila tudi hišica s starimi sobami. Z vodičko smo odšli do hišice, hoteli smo si ogledati kače. Lahko smo jo imeli okrog vratu, ampak vodička nam je postavila eno vprašanje. Katera kača je to? Nobeden ni vedel. Vodička nam je povedala, da je to piton. Najprej smo ga lahko pobožali, nato pa ga imeli okrog vratu, ampak samo tisti, ki smo to hoteli. Vsi smo si upali razen mojega sošolca Marcela. Nato smo lahko imeli na rami podgano. Vsi smo si jo upali imeti na rami. Pogovarjali smo se še o želvah. Nato je bilo konec ogleda kač in odšli smo v trgovino kupit spominke. Z avtobusom smo se napotili do Slovenskega šolskega muzeja. Tam smo se vrnili v 5. rožnik 1930. Ogledali smo si, kako je bilo nekoč v šoli. Oblekli smo si stara oblačila in odšli v staro učilnico. Zazvonil je zvonec, gospodična učiteljica je vstopila v razred in vsi smo morali vstati in reči: Dober dan, gospodična učiteljica. Učiteljica je vprašala, če je v razredu kakšen levičar. Roko je dvignila samo ena in to je bila moja sošolka Lea. Učiteljica ji je rekla, da danes še lahko piše z levo roko, juri pa bo morala z desno. Fantje so sedeli na desni strani učilnice, punce pa na levi. Morali smo napisati eno vrstico vsake črke. Bilo je konec pouka in vsi smo vstali in rekli: Nasvidenje, gospodična učiteljica. Ogledali smo si še stare liste. Nato smo peš odšli do McDonald'sa. Tam smo si naročili tisto, kar bomo jedli. Odšli smo do avtobusa in se odpeljali domov. Tam so nas že čakali starši, ki so nas odpeljali domov.
Blaž Pišek, 4. c
Več prispevkov učencev je objavljenih na www.mojaobcina.si.
_
Mentorica: Andreja Emeršič
OB MEDNARODNEM DNEVU MIRU - 20. 9
Zelo rada imam mir, ko moje misli odplavajo na drugi tir. Mir je nekaj posebnega, v njem je veliko lepega. Lahko je velika ali majhna stvar, zanjo nam je resnično mar. Lepo bi bilo brez vojn na svetu, bilo bi veliko miru na tem planetu. Mir mora vladati tudi v razredu, da je vse po vrstnem redu. Naj ta vrednota preplavi svet, morda se bo cedil tudi med.
Nia Krajnc, 8. b
Vsi ljudje imamo radi mir. V miru lahko uživaš, se veseliš in ne trpiš. Mir je čas, ko počneš, kar se ti zljubi.
Nik Habjanič, 8. t
Zares lepo bi bilo, če vojn več ne bi bilo. Mir zavladal bi, rešeni bi vsi bili. Puške, topovi in tanki bili bi le še ostanki. Mir je pomembna stvar, za katero nam mora biti mar. Katarina Vidovič. 8. b
»»k
Ni gospod tisti,
ki po televizorju govori,
koga so ubili v Siriji.
To ni mir.
To je vojna,
je velik prepir.
Mir je, ko ne motiš mamice,
ko se pogovarja po telefonu.
Veliki predsedniki besedo mir
zamenjajo s prepir.
Mir bo na Zemlji,
ko bomo izumrli.
Miru ni, ker smo različni,
a v notranjosti enaki.
Lazar Rakovič, 8. b
Kako bi bilo lepo, če v naši hiši malo miru bi bilo. Brata in tri sestre. Ah, to ni lepo, če vsi rogovilijo. Pa ni samo to. Kako bi bilo,
če na svetu malo miru bi bilo? Uživali bi vsi do konca svojih dni. V svetu brez vojn nas strah ne bi bilo, da bombo ob hiši razneslo bo. Mir je lepa beseda, ki nas tudi gleda.
Teja Palčar, 8. b
Vojna in mir.
Mir je kot dar,
a ljudem ni mar.
Vsi se prepirajo med sabo,
niso za nobeno rabo.
Miru manjka na svetu,
na našem modrem planetu.
Mir je kot raj.
Bog nam ga daj.
Ljudje smo v sporih,
prepirih norih.
Miru si vsi želimo,
a ničesar ne storimo.
A je mir res le mit?
Ne, ni mit.
Mir spet na svetu bo, le počakajte na to.
Lovro Valenko
8. b
Mir je vsakomur všeč. To je zabavna reč. Mir si vsak želi, a ga ne doživi. Včasih misli, da ga ni. Čas prišel bo, ko bo mir. Jaz ga bom zelo vesel. Tom Li Dobnik, 8. b
Mir ni prepir. Ko je mir, je tišina. Vsi želimo mir, Naj ne bo prepir. Ko se učimo, se učimo. Učenje potrebuje tišino. Kadar je pri hiši mir, ni prostora za prepir.
Enej Mlakar, 8. b
Mir je prečudovita stvar. Ko v oblake pogleduješ, se ti veter posmehuje. Mir je dobrodošel pri nas, a kaj ko vojna nam uničuje čas. Imejmo se radi, dokler se lahko, mir bo med nami in nam bo lepo.
Jan Svenšek, 8. b
Vsi si želimo, da bi na svetu vladal mir, da bi vsi živeli brez predsodkov in ovir. Miru svet ne pozna, brez vojn se živeti ne da. Če bi se ljudje razumeli, bi manj vojn doživeli, bolje bi živeli.
Mnoge vojne nastajajo zaradi nesporazuma
in prevelikega poguma.
Ljudje smo brez razuma.
Vsaka vojna naj preteklost postane,
mir naj vse prevzame.
Eva Žurikovič, 8. b
Mir vsi potrebujemo zelo, da zbistrimo si glavo. Mir lahko je neki kraj, zame mali raj.
Ko nekdo razjezi me kdaj, stečem v sobo in zakličem: »Mir mi daj!« V miru narediš marsikaj: nalogo, izume in še kaj.
Ko govorimo že o miru, pozabimo vse o prepiru. Podpišimo se na bel papir, prestopimo na boljši tir.
Danijel Červek, 8. b

Tudi jaz sem človek, ki ima rad mir,
čeprav sem včasih nemiren. Kot hudir.
Vsak se kdaj razdivja. Saj se tudi mora, a če pretirava, je lahko prava pokora.
Ko pa se umirim, nimam prav rad, da me kdo moti in izziva kot kakšen pirat.
Še sebe takrat ne prenesem, zato mojo težko glavo iz dnevne sobe v mojo nesem in se ukvarjam sam s sabo.
Če takrat kdo v sobo pridrvi, jih brez premisleka po betici dobi. In naj ve: naj moti me ne! V sobi s seboj družim se.
Gaj Bregant, 8. b
ABECEDNE PESMI
ANA BANA
Ana Bana cel čas dela, eno figo, grenuško, hruško in juho kuha, lonec mleka natoči. Operno pevko rada sliši še, tukaj ustvarja vino za žganje.
Veronika Vera Muršec. Kaja Gojkošek in Laura Predikaka. 6. b
^ Cc
Bb
NESMISEL
Abeceda burno ceplja črke doma. Ema Frčefela gobe hrusta in jih kuha lačni mami. Nihče od prijateljev res super šepeta. Tujec uvaža v Zelandijo žabe.
Neja Kelc in Nika Božičko, 6. b
NORA PESEM
Ana Banana cel čudovit dan enobarvne filme gleda, hodi in je kosmiče. Lunin mrk najraje opazuje. Prav rada se šali, tudi uspehov vedno znova želi.
Ema Hvaleč in Nika Maroh. 6. a, Laura Podgoršek in Pia Lobenwein, 6. b
HAIKUJA O LJUBEZNI
Ko k nam prihiti... Se vsakomur to zgodi. Oh, ljubezen ti!
Veronika Vera Muršec, Kaja Gojkošek in Laura Predikaka, 6. b
Ljubezen cveti.
Ljubezen je pač taka.
Zaljubljen je vsak.
Neja Kelc in Nika Božičko, 6. b
DEFINICIJE ...
Sreča je prijazna do ljudi. Ljubezen je boleča, a včasih drhteča. Smeh je veselje in sreča. Učenje je zabavno, a včasih dolgotrajno. Šola je »hiša strahov«. Fant je tako lep. da ga obožuje ves svet. Veronika Vera Muršec, Kaja Gojkošek in Laura Predikaka. 6. b
Ravno polje. OKTOBER 2017
19
Šola v naravi
*** Ponedeljek, 5. 6. 2017
Šola v naravi je, da uživamo v naravi. Jaz sem se že zelo veselila šole v naravi. Ko sem se zjutraj zbudila, sem imela že vse spakirano. Mami me je odpeljala v šolo ob 8.40. Tam sem se tudi od nje poslovila. Počakala sem na avtobus s svojimi prijatelji. Po nekaj minutah je prispel. Vozili smo se dve uri do postajališča. Tam smo pojedli malico in se odpeljali dalje. Vozili smo se še približno eno uro, dokler nismo prišli do Kopra. Ogledali smo si ga in odšli v Izolo. Tudi Izolo smo si ogledali in si kupili sladoled. Po nekaj urah smo prišli v Ankaran. Iz avtobusa smo vzeli nahrbtnike in kovčke ter šli v apartma. Učitelji so nam povedali, kdo bo s kom v kateri sobi. Pia, Lana in jaz smo bile v vili Bor v tretji sobi. V apartmaju so bili TV, hladilnik, klimatska naprava, družinska postelja in ena otroška postelja ter terasa. Ko smo prišli v apartma, smo imeli malo počitka in potem smo se pripravili na pouk. Pouk je trajal 45 min. Po pouku smo šli do morja in si malo zmočili noge. Po nekaj minutah smo šli nazaj v apartmaje in razpakirali kovčke. Imeli smo približno uro časa. Potem je sledila večerja. Ob 20. uri smo imeli družabni večer. Družili smo se lahko do 22. ure. *** Torek, 6. 6. 2017
Zjutraj sem se zbudila ob 7.30. Imele smo pol ure časa, da se oblečemo in pospravimo sobo. Ob 8.00 smo imeli jutranjo telovadbo. Ob 8.30 smo imeli samopostrežni zajtrk. Po njem smo lahko še malo pospravljali in se pripravili za na plažo. Preden smo šli na plažo, smo imeli pouk. Do kosila smo se kopali in po njem smo imeli počitek, po počitku pa spet pouk. Kmalu je prišla večerja. Po večerji smo risali s kredami po cesti. Napisala sem svoje ime in ga okrasila. Ko smo končali, smo imeli družabni večer, dokler ni prišel čas, da gremo spat. *** Sreda, 7. 6. 2017
Tretji dan smo šli na ladjico v Piran. Ogledali smo si ga in si kupili spominke ter sladoled. Nazaj smo se vrnili pravočasno, da smo se še lahko kopali. Po kopanju smo imeli pouk. Za nalogo smo morali do naslednjega dne narediti svečano obleko. Malo smo že izdelovale obleke, ko je prišel čas za večerjo. Po večerji smo še naprej izdelovale obleke, dokler ni bila ura 22.00. *** Četrtek, 8. 6. 2017
Danes naj bi 5. c šli na školjčišče, ampak nismo šli. Imeli smo običajen dan. Zjutraj smo lahko malo dlje spali in tudi pozneje pospravljali. Pripravili smo se za na plažo in še pred tem šli na zajtrk. Na plaži smo imeli pouk. Za nalogo smo morali napisati pesem. Ko smo napisali pesem, smo lahko šli v vodo. Kopali smo se do večerje. Po večerji smo Pia, Lana in jaz pospravljale in zlagale oblačila v kovček. Saj jutri na žalost gremo domov. Ob 20. uri smo imeli disko, dokler nismo šli spat. *** Petek, 9. 6. 2017
Zjutraj smo se zbudili in zlagali oblačila v kovček. Ta zadnji dan smo se še lahko kopali in ob 14. uri smo odšli iz Ankarana. Domov smo prišli okoli 18. ure. Po mene je prišla sestra. Preden sem šla domov, sem se poslovila od učiteljic in se jim zahvalila. Doma pa so me zelo zelo pogrešali. Veselila sem se šole v naravi. Zelo zabavna je in poučna.
Laura Predikaka, 5. c
Lepe misli iz šole v naravi
Všeč mi je bilo, da se nismo kregali, da je bilo sončno in smo se zato lahko kopali v morju. Taš Krajnc, 5. c
Všeč mi je bilo, da smo imeli nekaj prostega časa, da smo se družili, da smo se kopali in da smo imeli modno revijo.
Pia Lobenwein, 5. c
Všeč mi je bilo, da je bilo lepo vreme, da smo imeli tudi nekaj prostega časa, da je bila hrana dobra in da smo imeli aktivnosti, s katerimi smo se radi ukvarjali.
Tibor Novak, 5. c
Všeč mi je bilo, da smo plavali, izdelovali oblačila, da smo imeli zabavo in lepe sobe.
Luka Pišek, 5. c
Všeč mi je bilo, ko smo se kopali v morju in iskali meduze, všeč so mi bile tudi sobe, večerni disko in hrana.
Laura Predikaka, 5. c
V šoli v naravi mi je bila všeč vožnja z ladjo, akvarij, hrana, obala, Tartinijev trg, zabava in toplo morje.
Lana Serdinšek, 5. c
V šoli v naravi mi je bilo všeč, da smo se veliko kopali v morju in v njem lovili meduze. Všeč mi je bilo, da smo imeli lepe sobe in da smo se veliko družili.
Tomaž Šešo Zafošnik, 5. c
V šoli v naravi je bilo zabavno, še posebej ko smo se kopali. Modna revija je bila zabavna in tudi pouk ni bil slab.
Silvo Topolovec, 5. c
Več prispevkov učencev je objavljenih na www.mojaobcina.si.
Mentorica: Andreja Emeršič
pripravili razstavo, izdelki naših učencev pa so razstavljeni v reški šoli. Učence smo spremljale učiteljice Metka Gumilar, Ankica Pikula in Tamara Mlakar.
Metka Gumilar
NOGOMET: Pori. 20.30 h Sre. 19.00 h
KOŠARKA Sre. 20.30 h
ODBOJKA: Cet. 19.00 h
ŽENSKE: Tor. 20.30 h Čet 19.30 h
Srečanje učencev OŠ Kidričevo z učenci OŠ Pečine z Reke
14. septembra 2017 smo se z nekaterimi učenci odpravili na pot proti Reki, saj so nas povabili na obisk učenci in učitelji OŠ Pečine, s katerimi se obiskujemo že vrsto let.
Namen naših obiskov je predvsem razvijanje prijateljstva, pozitivnega in odgovornega odnosa do vrstnikov in ostalih odraslih ter spoznavanje določenih vsebin iz preteklosti in kulture kraja, ki ga obiščemo. Ob tem se učimo tujega jezika in se zadržujemo v njihovi šoli, s tem pa spoznamo vsaj delček tega, kako poteka šolstvo pri naših sosedih. Letos smo prišli v šolo Pečine okrog dvanajste ure. Poleg ogromnega napisa z dobrodošlico so nas pričakali še nekateri učenci, gospa ravnateljica in nekaj učiteljic. Pomembno pa je tudi to, da so nas pričakali tudi predstavniki slovenske narodne skupnosti na Reki in nam izrekli dobrodošlico ter nam finančno omogočili nekaj ogledov kulturnih znamenitosti mesta. To nam pove, da je na tem področju v preteklosti živelo veliko Slovencev, saj so v tem mestu našli zaposlitev, njihovi potomci pa se zavedajo pomembnosti svojih korenin in poskušajo ohranjati slovensko kulturo. Slovensko kulturno prosvetno društvo na Reki ima svoje prostore v lepi vili, kjer se zbirajo in ustvarjajo vsi, ki čutijo pripadnost slovenskemu narodu. Zanimivo je, da si učenci na OŠ Pečine lahko izberejo izbirni predmet, kjer se učijo slovenski jezik.
Popoldne in večer smo preživeli v spremstvu hrvaških vrstnikov. Ob zanimivih delavnicah smo spoznavali zanimivosti starega mesta, ki se imenuje Kastav. Je v neposredni bližini Reke in je kljub svoji majhnosti samostojna občina. Po večerji smo se odpravili v mesto Reka in se sprehodili po korzi.
Prespali smo v hostlu tik ob morju, tako da nas je zjutraj prebudilo bučno šumenje morskih valov. Dan smo nadaljevali z zanimivim ogledom vile Ružič, kjer je muzejska zbirka predmetov znanih reških družin, knjižnica z 8000 knjigami, med njihove sorodnike sodi tudi znana hrvaška pisateljica Ivana Brlič Mažuranič. Na vrsto je prišel še obisk nakupovalnega centra, tako da so bile vse želje potešene. Po poznem kosilu smo se poslovili ter polni lepih vtisov zapustili prijatelje in mesto. S seboj smo odnesli likovne izdelke učencev iz OŠ Pečine in v naši šolski avli
Šport je. pot do zdravja. Zoto pustite izgovore, oblecite majice, pajkice, trenirke in vsi v telovadnico.
Celoletno članarina moški: (dijaki, študentje 30€ ostali 40€)
Celoletna članarino ženske: (članarino 15€)
H\
Rekreacija za ženske že poteka od 19. 9. 2017.
VSE INFORMACIJE DOBITE:
sdcirkovcelglgmoil.com
I
e
V i - 4 1 t
tropski dan jezikov
z£ septe>r)brq
(■MHMUtrMlO* IMUIIII.IOI _ L	IKunilltlKI 1	_
I v. e
26. septembra praznujemo evropski dan jezikov. Ta dan smo obeležili tudi pri poku slovenščine in nastale so številne pesniške stvaritve.
Jeziki so različni in vsi so
Enako pomembni. Dobro, da jih
Znamo čim več,
In zato se jih učimo
Ker si v tuje kraje na počitnice želimo.
Nika Maroh. 6. a
Jezik mi je všeč. Enakovreden je. Zelo je preprost.
Ime je lažje napisati v slovenščini, Kot pa ga izgovoriti v angleščini.
Tjaša Predikaka. 6. a
Jeziki so pomembni. Evropski dan jezikov Zajema vse jezike Evrope In v šoli jih zelo dobro poznamo. Ker se jih učimo.
Ema Hvaleč. 6. a
Jezik je lep. Evropa je prijazna. Zemlja okrogla je do neba. Ime imam lepo zaradi staršev. Knjižni jezik mi je slovenščina.
Anže Šibila. 6. a
Jezikov je veliko. Eni takšni, drugi drugačni. Zna nje o jezikih je lahko raznoliko In učenje jezikov zabavno, Kadar ti je jezik všeč.
Tanaja Čeh. 9. a
Polno jezikov, za katere ne vemo. Spoznajmo prav vse.
Žari Vidovič. 9.
Vsak zna en jezik. Jeziki so različni. Materinščina.
Neja Kelc. 6. a
Znova in znova česa se naučimo. Jezik je res lep.
Lara Bohi. 9. a
Tudi različni jeziki so lepi in so tudi težki. Nika Gabrovec. 6.
Jezik naš je kul.
Ima mnogo dobrih besed.
Razmišljam o njih.
Domen Zajšek, 9. a
Rečem besedo
in ta svet ve njen pomen.
Imenitno je.
Lili Li Dobnik, 9. a
Jezik, jezik ta. Jezik je sveta vladar. Jezik je bogat.
Nika Mikolič, 9. a
Materni jezik. Poznavanje jezikov. Več znaš. več veljaš. Staša Mrčinko. 6. a
Materni jezik je jezik moje mame in vemo ga vsi. Robert Skok. 6. a
Jeziki pomembni so za vse.
Edino materni za nas poseben je.
Zato radi vsi imamo evropski dan jezikov
Iz njih se naučili smo,
Kako pomembni so za vse.
Igrivo nas učijo, vsi veseli smo.
Lana Serdinšek in Laura Predikaka, 6. a
Je spet prišel dan. En poseben, po Evropi znan. Zdaj že prav vsak o njem govori In vsak v svojem jeziku o njem govori Kadar se vsi jeziki združijo, Odpre se nov svet ljudi, V katerem vsak isti jezik govori.
Luka Solatnik, 9. a
Učimo se ga, da nas popelje v svet znanja jezikov.
Nika Bauman. 9. a
Polno je besed, ki jih jaz ne razumem. Hočem jih znati.
TiborKnaus, 9. a
Jeziki posebni so. Edinstveni kot vedno. Znati moramo vsaj dva In izlet nas čaka že. Končno se le odpravimo.
Doroteja Lampret, 9. a
Kolesarski izpit
Na začetku šolskega leta smo začeli z vajami za kolesarski izpit. Vaje smo imeli preko računalnika, in to vsako drugo sredo. Srede so minevale in prišel je dan, ko smo delali teorijo. Naredil sem v prvem poskusu. Začeli so se bližati dnevi do kolesarskega izpita. Prišel je dan, ko je šlo zares. Delali smo izpit, seveda smo prej še vadili. Kolesarski izpit sem naredil kot najboljši zraven Pie. Morali smo počakati še na izkaznice. Ko smo jih dobili, sem bil tako vesel, da sem skakal do neba.	Taš Krajnc, 5. c
Za kolesarski izpit smo se pripravljali celo šolsko leto. Vadili smo, se učili pravila v prometu, prometne znake ... Najprej smo opravljali pisni del kolesarskega izpita. Ko pa se je bližala vožnja, smo v šolo prišli v spremstvu staršev s kolesom. Učili smo se in vadili, kako se pravilno vozi v prometu. Ko je prišel dan za kolesarski izpit, smo po malici odšli po kolesa, jih postavili in učiteljica nam je povedala, ali imamo ustrezno in varno kolo ter čelado. Ko smo imeli vsi varno kolo v prometu in čelado, je prišla še gospa učiteljica Maja in nam pokazala, kako se dela izpit. Najprej smo vadili peš, potem s kolesom in nato opravljali izpit. Izpit smo od osmih naredili štirje. Drugi štirje so izpit popravljali in ga tudi uspešno opravili naslednji dan. Čez dva dni smo dobili izkaznico za kolesarski izpit.
Vaja in trdo delo se je na koncu le izplačalo, saj se zdaj lahko sami vozimo s svojim kolesom.
Lana Serdinšek. 5. c
V začetku šolskega leta smo spoznavali teorijo za kolesarski izpit. Reševali smo delovni zvezek, si ogledovali slike in različne posnetke. To uro smo imeli vsako drugo sredo ob 7.30. Ko smo prišli do konca z delovnim zvezkom, smo delali teoretični del kolesarskega izpita. Ko smo ga vsi naredili, smo čakali, da bo konec zime. Spomladi nam je učiteljica povedala, da bomo kmalu delali še praktični del kolesarskega izpita. Ko smo vsi naredili izpit in dobili izkaznice, se nekateri po tem še niso vozili s kolesi v šolo, ampak so hodili peš.
Tibor Novak. 5. c
Za kolesarski izpit smo se začeli učiti že septembra. Pri urah kolesa je bilo zelo zabavno. Marca smo že delali prvi del izpita. Vsem je uspelo, čeprav sta dva nekajkrat ponavljala. V ponedeljek, 12. 6. 2017, smo se v šolo pripeljali s kolesi. Delali smo kolesarski izpit. V ponedeljek smo naredili izpit štirje učenci. Ostali pa so ga delali v torek, 13. 6. 2017. Vsi smo naredili to, kar smo si najbolj želeli. Ni važno, kdo je naredil prvi, ampak da smo vsi naredili. Bilo je zelo zabavno.
Pia Lobenvvein, 5. c
17. 6. 2017 smo 5. c delali kolesarski izpit. Najprej nam je učiteljica Maja pokazala pot, po kateri se moramo pravilno pripeljati, če želimo opraviti izpit za kolo. Nato smo vsi v koloni z določeno razdaljo prevozili pot, ki se še ni štela. Nato smo šli še enkrat, a smo vsi "padli", saj so še vedno bile napake pri vseh učencih. Ko pa smo šli tretjič, so kolesarskega opravili štirje, to so bili Luka Pišek, Pia Lobenvvein, Taš Kranjc in Lana Serdinšek. Naslednji dan smo šli še enkrat tisti, ki nismo naredili. Postopek je bil isti kot prejšnji dan in tokrat smo vsi naredili izpit. Izkaznice smo dobili šele čez dva dni in zdaj ima celi 5. c izpit za kolo.	Tomaž Šešo Zafošnik, 5. c
22
Več prispevkov učencev je objavljenih na www.mojaobcina.si.
Moje sanjske počitnice
DOMIŠLJIJSKE ZGODBE
Športni dan
Že ob koncu šolskega leta sta starša rezervirala hotel na morju. Vsi smo komaj čakali, da zagledamo morje. Ko je napočil tisti dan, sta me starša presenetila. Na morje nismo potovali ne z avtom ne z letalom in ne z avtobusom, k nam domov so prišli trije samorogi. To je bilo super, saj smo med vožnjo lahko spali in nikomur ni bilo treba voziti. Po nekaj urah vožnje smo prispeli v Cukerdol. Tam je bilo vse iz sladkarij: v naravi so skakljali čokoladni zajčki in druge okusne živali. Na drevesih so rastli čokoladna jabolka, rafaelo kroglice in sladoledne kepice. Namesto dežja so padale mrvice, morje pa je bilo iz sladkorne pene. Vse je bilo popolno in sladko. Vsak dan smo se kopali in uživali kot kralji. A se vse lepo enkrat konča. Za zadnji dan smo vsi dobili košare, da smo si lahko nabrali sladkih dobrot. Potem smo morali oditi. Poslovili smo se še od čokoladnih zajčkov in vsega drugega. Potem smo sedli na samoroge in odšli domov. TO SO BILE NAJBOLJ SLADKE POČITNICE.	Alex Kaučevič, 7. a
Bil sem zelo vesel, saj so se začele počitnice. Z letečim avtom smo se s prijatelji odpravili na Havaje. Imeli smo hotel s petimi zvezdicami. Ko smo se nastanili, smo odšli vsak po svoje. Najprej sem se šel kopat, saj je bilo tam zelo vroče. Opazil sem velikega morskega psa in bežal iz vode z vso hitrostjo. Raje sem se šel kopat v hotelski bazen. Na kosilo sem šel v sanjsko restavracijo BONJUR. Bal sem se, da se bom preveč najedel in da ne bom mogel obiskati vulkana, ki je bil zelo blizu. Malce sem počival in šel obiskat vulkan. Ko sem prišel do njega, sem ugotovil, da sem zbudil krvoločnega zmaja, ki je pustošil in uničil Havaje pred 1500 leti. Zmaj pa je imel težavo, saj je opazil, da je promet potekal tudi v zraku. Uničil je nekaj avtomobilov in ubil nekaj ljudi. Zmaj me je prosil, naj ga ne ubijem in mi je za to tudi plačal. Rekel sem mu, naj gre v gore in se naj ne približuje Havajem. S prijatelji smo šli to dogodivščino proslavit, jaz pa sem užival svoje
počitnice še naprej.	Nace Lampret, 7. a
• •••••••
Od nekdaj sem si želela imeti počitnice kot iz sanj. Razmišljala sem, kam bi šli. Nekega dne sem se sprehajala po potki in videla, da se nekaj svetlika. Pogledala sem in videla žarečo žogico. A takoj ko sem jo pobrala, se je zgodilo nemogoče. Z družino smo se kar naenkrat znašli na Havajih. Pogledali smo okrog sebe in od začudenja strmeli v kovčke, ki so se sami zložili in prišli sem. Vsi smo bili zelo srečni, ker smo prišli sem, čeprav se ni nobenemu sanjalo, kako je to mogoče. Jaz pa sem takoj ugotovila, da je ta žoga čarobna. Z njo smo si zelo polepšali počitnice. Najprej smo si najeli stanovanje, da smo odložili stvari, nato pa smo se odpravili kopat. Z žogico smo si pričarali tudi gliser. Takoj smo se usedli vanj in se zapeljali okoli otoka. Na poti smo srečali morske pse in delfine, ki so elegantno skakali iz vode. Najboljše je bilo, ko smo se šli potapljat. Pod vodo smo videli lepe in zelo čudne ribe. Zelo sem se ustrašila hobotnice, ki je bila na dnu. Vedeli smo, da se bo to kmalu končalo in da se bomo morali kmalu vrniti, saj je počitnic bilo skoraj konec. Naslednji dan smo pospravili stvari; jaz sem pobrala čarobno žogico in si zaželela, da bi bili spet doma. Prišli smo nazaj, a takrat je žogica izginila. Upam, da bom naslednje leto tudi našla kaj čarobnega, da bomo odšli na počitnice še kam drugam. In tako je bili konec mojih najboljših sanjskih počitnic.
...........Viktorija Šprah, 7. a
Pa so spet prišli tisti dnevi počitnic. Dnevi, ki so brezskrbni, in kar je najpomembneje: dnevi brez šole. Le kaj naj počnem med poletnimi počitnicami? Skoraj zagotovo bom odšla na morje. Ne rečem, da ni lepo, ampak ves čas hoditi na plažo, je dolgčas. Hočem početi nekaj adrenalinskega. Zato sem se odločila, da grem na počitnice na grad grofa Drakule. S seboj vzamem psa in skupaj odhitiva počitnicam naproti ... Najprej vstopiva na vlak. Ne vem ne kod ne kam. To je le še dodatek k vznemirljivemu dopustu. Z vlakom se voziva po oblakih, pod vodo. Povsod, kjer je za vlak neobičajno. Celo prespiva na vlaku. Čudno, a zelo zanimivo. Opaziva svet dinozavrov in jih jezdiva, kot da nikoli niso izumrli. Iz sveta zelenja in prelepih rastlin preidemo v temačen kraj z zombiji, volkodlaki, mumijami in bitji, ki jih ne znam poimenovati. Cel teden se bom družila z njimi! Ker se je danilo, smo na gradu povečerjali povsem običajno hrano v nekoliko čudnih dekoracijah. Medtem ko sem večerjala, so mojo in Zorijevo prtljago odnesli v sobo številka 69. Napotila sem se proti njej. Spala naj bi v krsti. Neudobno, strašljivo, zanimivo ... Zori naj bi spal ob kaminu na topli blazini. To bo še pestra noč, še bolj zanimive počitnice! Nikakor ne smem pozabiti na starše, zagotovo jim bom poslala prijetne pozdrave. Kako sem preživela preostanek počitnic, vam povem, ko pridem nazaj. Do takrat pa upam, da tudi vi doživljate svoje sanjske počitnice, čeprav samo v domišljiji.
Lara Predikaka, 7. b
V torek, 13. 6. 2017, smo imeli športni dan. Igrali smo odbojko, nogomet in druge športne igre. Obiskal nas je gospod župan, medtem ko so se 1., 2. in 3. razred vozili s skiroji.	Taš Krajnc, 5. c
V torek, 13. 6. 2017, smo imeli športni dan. Bili smo zunaj. Igrali smo odbojko. Prvič je zmagal 5. razred, drugič pa 4. razred. Po odbojki smo imeli počitek. Igrali smo še med dvema ognjema. Zunaj smo bili do 12.40, potem smo odšli noter. Tam smo imeli kosilo. Imeli smo se »fajn«.
Lea Fekonja, 4. c
13. 6. 2017 smo imeli športni dan in smo igrali različne športne igre, kot so: nogomet, odbojka, med dvema ognjema. Ta športni dan je potekal cel dan in bilo je super. Najbolj mi je bilo všeč, ko smo igrali odbojko. Sicer treniram nogomet. Ko smo igrali nogomet, je bila prevelika gneča. Ne maram igrati malega nogometa, ker sem golman in se raje trudim in mečem na velikem golu. Drugače pa je bil to eden izmed mojih najljubših šolskih dni in upam, da jih bomo v Kidričevem tudi imeli. Želim si, da bodo zabavni in da jih bo še več.
Tomaž Šešo Zafošnik, 5. c
Na športni dan smo bili zunaj in se igrali različne športne igre, kot so: odbojka, nogomet in med dvema ognjema. Bil je zelo lep sončen dan.
Lana Serdinšek. 5. c
Prišel sem v šolo in najprej smo imeli pouk do malice. Nato pa smo šli ven igrat odbojko četrti proti petim razredom. Vsak razred je zmagal. Nato smo šli igrat nogomet. Bil sem v golu, na drugi strani pa je bil Tomaž. Rezultat je bil 6 : 6. Nato smo se šli igrat med dvema ognjema. Šli smo v razred in imeli pouk do kosila. Po kosilu sem rekel učiteljici, da grem domov.	Tibor Novak, 5. c
13. 6. 2017 smo imeli športni dan. Prvo uro smo reševali učne liste in potem smo odšli ven. Zunaj smo igrali odbojko 4. c proti 5. c. Igrali smo tri kroge. Dvakrat smo zmagali 4. razred, enkrat pa 5. razred. Potem smo tekmovali v igri med dvema ognjema. Luka in Tomaž sta volila, dodeljen sem bil Tomažu. Naša ekipa je dvakrat zmagala. Igrali smo še nogomet, Lukova ekipa proti Tomaževi. Bil sem v Lukovi ekipi. Bilo je izenačeno 4 : 4. Bilo je smešno, ko je Tomaž Tiborju nabil žogo v hrbet in je dal gol. Najbolj všeč mi je bilo, ko smo igrali med dvema ognjema. Upam, da bo še kdaj tak dan. Bilo mi je zelo všeč.	Tadej Čuš, 4. c
Športni dan smo imeli v torek, 13. 6. 2017. Zjutraj po malici smo se oblekli v športno opremo in odšli ven. Ko smo prišli ven, smo začeli z igro odbojke. Igrali smo četrti s Silvom proti petemu razredu. Ko smo končali, smo še enkrat igrali. Nato smo igrali nogomet in kasneje med dvema ognjema. Ob 12. uri smo odšli v razred, ker je postalo preveč vroče. Imeli smo še eno uro pouka in nato kosilo.
Valentina Turk, 4. c
13. 6. 2017 smo imeli v šoli športni dan. Igrali smo veliko različnih iger. Igrali smo nogomet, odbojko in med dvema ognjema. Bilo mi je zelo zanimivo.
Larisa Stjepič, 4. c
Mentorice: Jasna Medved, Sonja Lenarčič. Andreja Emeršič
Ravno polje, OKTOBER 2017 -p
Uspešna na literarnem natečaju
22. 9. 2017 je v Slovenj Gradcu potekala podelitev nagrad za otroška likovna in literarna dela ter fotografijo 2017. Jaz sem ustvarjala na temo Kakšen je zame boljši svet in prejela nagrado za literarno ustvarjanje.
Slovenj Gradec leži v Slovenjegraški kotlini in je sedež edine mestne občine v statistični Koroški. Je tipično srednjeveško mesto, v katerem je veliko znamenitosti, kot so cerkve, muzeji, galerija, rojstna hiša Huga Wolfa in podobno. Zjutraj okrog devete ure smo se z družino z avtom odpravili proti Slovenj Gradcu v Koroško galerijo. Bila sem polna pričakovanj. Vožnja je trajala približno eno uro. Tja smo prispeli okrog desete ure. Ker so se v mestnem jedru odvijale različne zanimive predstave in delavnice, ni bilo možno priti do mestnega jedra z avtom, zato smo do galerije morali iti peš. Najprej smo se sprehodili malce po trgu, nato pa si odšli ogledat galerijo. Ker smo še do prireditve imeli nekaj časa, smo se ustavili v lepi bližji kavarni, tam popili dobro vročo čokolado ter malce pokramljali. Počasi se je čas iztekel, zato smo zapustili kavarno ter se vrnili v galerijo. Prostor, v katerem seje odvijala prireditev, je bil velik in odprt, opremljen z lepimi risbami ter slikami. Nagrajenci smo se morali usesti v prvo vrsto ter tam čakali na začetek programa. Bila sem že neučakana. Najprej nam je pevski zbor zapel nekaj pesmi, po petju je
k mikrofonu pristopila gospa ter nam na kratko predstavila Slovenj Gradec, nato pa je besedo predala županu gospodu Andreju Času. Gospod nas je lepo pozdravil ter nam namenil še nekaj besed. Po končanem govoru je sledila podelitev. Najprej so podelili priznanja in nagrade nagrajencem za literarno delo, med kateri sem bila tudi jaz. Vsakega posameznika so poklicali k županu ter direktorici galerije Andreji Hribernik, ki sta podelila priznanja. Ko so poklicali moje ime in ko sem korakala proti odru, sem bila vesela in moj srčni utrip je narastel. Tam sta mi oba čestitala, se z menoj fotografirala in potem sem odkorakala proti svojemu sedežu z velikim nasmehom. Naslednje pol ure so podeljevali nagrade še drugim nagrajencem. Na koncu prireditve so nam solistka in pevski zbor zapeli še nekaj pesmi in potem nas je gospa napovedovalka še enkrat pohvalila ter se lepo poslovila od nas. Okrog 12. ure je bilo prireditve konec. Po tem je mami posnela nekaj fotografij in vsi smo si še ogledali nekaj del v galeriji, ki so mi bila zelo všeč. Tudi novinarka koroškega radia me je ustavila in mi vprašala nekaj vprašanj, na katera sem odgovorila, nato
pa smo počasi zapustili galerijo. Odkorakali smo proti restavraciji, kjer smo pojedli slastno kosilo in se počasi odpeljali domov. Ta dan je bil nepozabljiv in lepo preživet. Še večkrat bi ga ponovila ter ga preživela z družino, ki me vedno pri vsem podpira in je ponosna name.
Tjaša Vindiš 9. b
PD občine Kidričevo -planinski izlet na Veliko planino
V soboto, 9. 9. 2017, smo se z učenci planinskih krožkov OŠ Cirkovce, OŠ Kidričevo in podružnične šole Lovrenc udeležili planinskega pohoda na Veliko planino. Naša pot se je začela na Kranjskem raku, kjer nas je odložil avtobus. Pot smo nadaljevali proti Mali planini, kjer nam je muhasto vreme začelo nagajati. Kljub temu da nas je celo pot do izhodišča spremljalo sonce, nas je na planini pričakala gosta megla. Pot smo nadaljevali proti Jarškemu in Domžalskemu domu, kjer smo si privoščili tudi kratek počitek. Pri domu je vreme postalo še bolj muhasto, megli se je pridružil še veter. Nekaj pohodnikov se je odločilo za daljši počitek ob topli peči, ostala večina pa nas je pot nadaljevala na Veliko planino. Pot po planini je postala malo bolj prijetna, ker je veter nehal pihati. Na trenutke je tudi odpihnilo meglo, da smo lahko planino videli tudi v njeni pravi, sicer ne sončni podobi. Obiskali smo cerkvico Marije Snežne in se nato okrepčali pri planinskem pastirju, ki nam je namenil tudi nekaj vzpodbudnih besed in nam razložil glede aktivnosti na planini. Okrepčali smo se z dobro pastirsko malico, nato pa se zadovoljni začeli vračati proti našemu izhodišču, kjer nas je proti koncu dohitela tudi rahla dežna ploha. Kljub muhastemu vremenu smo se veseli in srečni vrnili v Cirkovce in Kidričevo, kjer nas je pričakalo lepše vreme.	Ivan Kojc, vodnik PZS,
PD občine Kidričevo
Pobiranje krompirja
Že prve dni novega šolskega leta smo bili drugošolci spet delavni. Tretjič letos smo odšli k Brtolovim v Zg. Jablane na njivo. Sporočili so nam, da krompir, ki smo ga spomladi posadili in okopali, na njivi čaka na spravilo za ozimnico.
Teov dedek je s traktorjem in strojem v vrsti izkopal krompir, mi pa smo ga pobirali. Ker je bilo veliko pridnih rok, smo bili kar hitro gotovi. Frangeževi so nam pokazali tudi, kako se krompir pobira s strojem, kjer stojiš in previdno odbiraš grude. Po delu smo se, kot se spodobi, okrepčali. Gospod Toni nas je pohvalil, da smo bili zelo pridni. Zaslužili smo si košaro krompirja, ki smo jo odnesli v šolo. Kuharice so nam prislužen krompir spekle. Bil je zelo okusen. Še toliko bolj, ker smo ga sami pridelali.
Učenci 2. razreda OŠ Cirkovce Foto: Ivanka Korez
Iskrene čestitke, Tjaša!
Zaključna ekskurzija
Primorska leži na JZ Slovenije ob Jadranskem morju. Je najmanjša med naravnimi enotami. Primorski svet je majhen, a vendar raznolik. Obalni pas meri samo 47 km od italijanske do hrvaške meje. Razčlenjen je na polotoke in dva večja zaliva - koprski in piranski. Najbolj turistično obiskano mesto je Portorož. Primorska pokrajina ima tudi sredozemsko podnebje in tam najznačilnejša rastlina
Okrog šeste ure zjutraj smo se je učenci devetega razreda z učiteljicami odpravili z avtobusom na zaključno ekskurzijo. Pot je bila kar dolga, zato smo se med vožnjo tudi ustavili v Trojanah in tam pojedli odlične trojanske krofe, spili topel čaj in nadaljevali pot. Čas smo si krajšali s klepetanjem, glasbo ter petjem. V dobri družbi je mi čas zelo hitro minil. Po štirih urah vožnje smo prispeli do prve želene točke - jame Vilenice, ki je dobila ime po vilah. Je ena najstarejših turističnih jam v Evropi. V njej poteka tudi literarni natečaj Vilenica. V globino meri 190 m, a mi se nismo spustili tako globoko. Najprej smo po strmih stopnicah vstopili v del jame, imenovan "plesna dvorana". Bilo je zelo mrzlo. Pot smo v jami nadaljevali po stopnicah, po katerih smo se vzpenjali ter spuščali, saj je bila jama na posameznih delih zelo različna. Vodič nam je med potjo povedal veliko zanimivih stvari, nam pokazal različne kapniške tvorbe in podobe iz vsakdanjega življenja. Po enournem ogledu jame smo se po isti poti odpravili nazaj do avtobusa. Jama mi je bila všeč, bila je urejena, vendar je izgledala podobno kot vse druge turistične jame, katere sem obiskala. Nato smo pot nadaljevali do Pirana in med njo lahko opazovali planoto Nanos, vinograde in značilne primorske rastline. Iz avtobusa smo izstopili v Piranu in pot nadaljevali po ozkem pločniku do Tartinijevega trga. Giuseppe Tartini je bil slaven skladatelj in violinist v 18. stoletju, po katerem se imenuje ta znani trg. Na trgu je bila velika gneča ljudi, saj se je tam odvijal 71. Pomorski (Neptunov) krst. Tam smo imeli pol ure zase, da si ogledamo
stojnice ali obiščemo bližnje kavarne. Stojnice so bile polne nakita, na nekaterih stojnicah so pekli ribe in podobno. V kavarni pa smo se odžejali s svežo pijačo in tako se je naš prosti čas počasi iztekel in odšli smo na zbirno mesto. Od tam smo se z učiteljicami sprehodili nazaj do avtobusa in se odpeljali do končne želene točke - centralne plaže Portorož. Tam smo se z učiteljicami dogovorili o zadevah, kot so na primer čas odhoda, zbirno mesto in podobno. Takoj po tem smo pa odhiteli v garderobe, se preoblekli v kopalke ter s pomola polni energije skočili v morje. Voda je bila prijetna. Tam smo nekaj časa skakali s pomola, se zabavali, posneli nekaj skupnih fotografij in se ob tem veliko smejali. Bilo je zelo zabavno in igrivo. Čez nekaj časa smo se vode naveličali in ker
je od malice minilo že kar nekaj časa, smo se preoblekli ter svoje želodce napolnili v bližnji restavraciji. Hrana je bila okusna. Po kosilu smo se še nekateri odpravili kupit odličen sladoled ter ga pojedli. Na žalost pa je prosti čas zelo hitro minil in smo se počasi morali zbrati na dogovorjenem mestu. Vsi skupaj smo odkorakali polni lepih spominov do avtobusa in se odpeljali nazaj proti domu. Ta čas smo se še zabavali ter poslušali glasbo. Okrog osme ure večer smo se pripeljali pred šolo ter tako zaključili čudovito ekskurzijo. Ta dan se mi je za vedno vtisnil v spomin, saj je bila to naša zadnja ekskurzija, katere se je v celoti udeležil deveti razred, zato bi ta dan rada ponavljala znova in znova.
Tjaša Vindiš, 9. b
Obisk tovarne Talum
V petek, 22. 9. 2017, smo se izbrani osmošolci Osnovne šole Kidričevo podali proti tovarni Talum. Pot iz šole do želenega cilja je hitro minila, saj nam je ga. pedagoginja Suzana Strelec povedala veliko zanimivega. Ko smo tovarno končno zagledali, smo že vsi vedeli, da se nam obeta prijeten, sončen ter zabaven dan. Ob prihodu na recepcijo so nam sapo vzele prečudovite slike in zanimive skulpture. Naredili smo nekaj fotografij in počakali na go. Aleksandro Jelušič. Medtem ko smo čakali še prijatelje iz Cirkovc, nam je ga. Jelušič povedala zanimivo zgodbo o jablani in »Šumarjih«. Končno so se nam pridružili še učenci iz Cirkovc in ekipa je bila sestavljena. Najprej smo si ogledali video o nastanku avtomobilov. Večina nas je bila zelo začudenih, kako je to potekalo. Po koncu posnetka sta nam gospe iz Ta-luma končno izdali, kaj bomo počeli, a še preden smo odšli ven, sta nam razdelili majhna darilca in majice z motivom našega projekta »Upam si«. Oblekli smo majice in odšli do šotora, kjer smo začeli risati avtomobile v prihodnosti. Med risanjem smo posadili tudi drevo, ki nas bo ponazarjalo. Da pa je bil dogodek še bolj svečan, se nam je pridružil še g. župan. Risbe so že nastajale in dobivale obliko, ampak ker nam je zmanjkalo energije, je nastopil čas za malico. Hrana
je bila odlična in bili smo spet toplo presenečeni nad zanimivimi okusi. Po malici smo risbe še dokončali in dodali svoj podpis. Na koncu sta nas gospe iz Taluma povabili še na vožnjo s Segwayi in bili smo čisto fascinirani. Vsi smo hoteli še ostati, vendar nas je čas spet preganjal. Skupaj smo se odpravili proti šoli z novo izkušnjo, novimi spoznanji ter veliko dobre volje.
Tina Aubelj, 8. a
Ravno polje. OKTOBER 2017
25
Srečanje članov društev »INVALID«, povezanih v zvezo »INVALID« Slovenije
Člani društev »INVALID«, povezanih v zvezo »INVALID« Slovenije, se vsako leto srečamo na prireditvi Srečanje likovnih, kulturnih in drugih skupin, ki delujejo v posameznih društvih. Srečanje organizira eno izmed društev, povezanih v zvezo.
Organizator letošnjega srečanja je bilo naše društvo - Društvo »INVALID« Kidričevo. Srečanja se je udeležilo 244 članov iz sedmih društev, povezanih v zvezo »INVALID«. Srečanje smo organizirali 1. 9. 2017 in je potekalo na prelepi lokaciji lovskega doma LD Boris KIDRIČ na Zg. Hajdini. Potekalo je v dveh delih. Po nagovoru organizatorja in predsednika zveze »INVALID«, g. Karola STRAŠKA, so se vsa društva predstavila s svojimi prispevki v kulturnem programu. Nastopili so pevski zbori, godci na različnih glasbilih, pevske skupine in recitatorji. V drugem delu, ki je bil namenjen druženju in spoznavanju, pa smo poskrbeli tudi za prehrano vseh sodelujočih, in sicer na način, da si je vsako sodelujoče društvo pripravilo prehrano za svoje člane, ki so jih pripeljali na prireditev in jo dali v pokušanje tudi ostalim, ki so to želeli. Društva so pripravljala jedi, ki jih je možno pripraviti v naravi - na prostem. Za pripravo hrane so s seboj pripeljali različne rekvizite - od kotlov za kuhanje enolončnic, peko pečenk, do žarov za pripravo jedi z žara. Pripravljena hrana je bila raznolika, ni pa manjkalo tudi sladic, ki so jih posamezne članice spekle že doma in jih pripeljale s seboj. Prijetnega druženja nam ni moglo
pokvariti niti muhasto vreme. Za prijetno razpoloženje je poskrbel tudi naš muzikant Kari ZAJC, pridružili pa so se mu tudi ostali muzikanti in pevci, ki so že prej sodelovali v kulturnem programu. Na koncu smo se kot organizator zahvalili vsem sodelujočim društvom in jim v spomin podarili ročno obdelane steklenice s fotografijo dvorca Sternthal - sedeža občine Kidričevo, ki jih je izdelala naša članica in vodja delavnic ustvarjalnosti, ga. Marta MURKO.	Silvester Skok,
predsednik DI Kidričevo
Druženje z oskrbovanci doma upokojencev Ptuj,
enota Kidričevo
Podelitev spominskih daril g. Karol STRAŠEK
Ljudske pevke Folklornega društva Lancova vas smo se odzvale povabilu vodstva doma upokojencev v Kidričevem, da bi jim ob postavitvi klopotca v njihovem sončnem parku zapele nekaj ljudskih pesmi in s tem zapolnile kulturni program ob tem dogodku.
Prireditev je potekala v torek, 29. avgusta, v popoldanskih urah. Pri izvedbi programa sta se nam pridružila tudi godca našega društva, Anton Širovnik s harmoniko in Ivan Štumberger s kontrabasom. Druženje je potekalo v sproščenem vzdušju, ob spremljavi godcev pa so z nami zapeli tudi oskrbovanci, nekateri pa so se tudi veselo zavrteli. Pevke smo za oskrbovance doma upokojencev Kidričevo že nastopile in si takšnih povabil želimo tudi v prihodnje.	Danica Skok
Člani Kulturnega društva Lovrenc na Dravskem polju smo sodelovali na Prazniku buč v Središču ob Dravi
Okrogle lepotice so tudi letos žarele v svojem sijaju. Tikvice, tikve, bučke in buče - majhne in velike, sladke, sočne ter pisanih barv - so ponovno vabile v Središče ob Dravi.
V soboto, 9. septembra 2017, je v Središču ob Dravi potekala že 15. tradicionalna prireditev Praznik buč - dan odprtih vrat Oljarne Središče ob Dravi. Program se je na dvorišču pred oljarno pričel ob 10. uri ter je trajal vse do 16. ure. Potekalo je tekmovanje v kuhanju bučnega golaža, ogled proizvodnje olja, predstavitev društev, predstavitev starih obrti, kulinarična razstava, animacija za otroke, pester kulturni program ... Obiskovalci so se lahko zapeljali tudi s konjsko vprego, v bogatem kulturnem programu pa je med drugim nastopil tudi Ansambel Ekart. Z bogatim programom je bilo poskrbljeno tudi za otroke. Potekale so ustvarjalne delavnice, bučne igre, kuhanje bučne juhe, lutkovna predstava ... Uvodoma so goste pozdravili središka godba ter mažoretke iz Nedelišča in jih popeljali v prireditveni šotor, kjer je potekal uradni del prireditve. Svoje pa je dodal tudi posebni gost, slovenski igralec Gorazd Žilavec, predvsem je navdušil z zgodbo iz 14. stoletja, kako naj bi sploh odkrili bučno olje in njegove pozitivne učinke. Tako kot vsako leto pa je posebno atrakcijo pomenila bogata kulinarična razstava jedi iz buč. Na ogled je bilo kar 70 primerkov jedi, ki so pripravljene iz bučnega olja ali bučnic. V ponudbi dogajanj je bila tudi možnost ogleda proizvodnje, cel dan je bila tudi odprta trgovina s proizvodi oljarne. Ves čas pa je vse naokrog že prijetno dišalo po bučnem golažu, ki ga je letos kuhalo deset ekip. Med njimi smo bili že tradicionalno tudi člani Kulturnega društva Lovrenc na Dravskem polju, TD Središče ob Dravi, Aktiv kmečkih žena Ormož ter ekipe gostujočih turističnih društev: Nedelišče, Mislinja, Breza Pragersko in Selnica ob Dravi ter Ekipa sportaša Grabanice in ekipa PGD Obrež ter ekipa Danijela Vrbnjaka. Petčlanska komisija, ki je ves čas bdela nad postopki kuhanja, ni imela enostavnega dela, izbrati je morala pet najboljših med desetimi odličnimi golaži. Med desetimi ekipami smo zasedli odlično šesto mesto. Organizatorji so poskrbeli tudi za otroke in pripravili otroški kotiček. Videti je bilo, da so otroci uživali, sploh pa so se zelo zabavali. Gotovo pa je, da med zbranimi v Središču na ta dan lahko srečaš znanca, ki ga nisi videl že od lani ... ali pa spoznaš nove prijatelje. Hitro smo našli stik s člani Društva sportske rekreacije Grabanice. Po prijetnem druženju smo se poslovili in si obljubili, da se naslednje leto ponovno srečamo v Središču ali pa se odzovemo prijaznemu povabilu in sodelujemo na njihovih prireditvah.
Sonja Stepanov
Čebelji pridelki - odlično darilo
Jesen je čas priprav na zimo, ko napolnimo zaloge in brezskrbno pričakamo kajne? Ob tem pa tudi že razmišljamo, kako bomo obdarovali naše najdražje, z izjemno hitrostjo, in še preden se borno dobro zavedli, bodo prazniki tu. Pa najdražjim in kako jim izkazati pozornost in hvaležnost...
Čebelji pridelki so vsekakor izbira, s katero ne morete zgrešiti. Slovenski med s široko paleto okusov lahko razveseli še
zimo. Saj poznate tisti dobri občutek, znance, saj se čas praznikov približuje smo zopet v dilemi, kaj podariti našim
tako zahtevnega uporabnika in hkrati nudi možnost, da prav vsakega obdarjenca razveselimo z drugim okusom. Čudovito je spoznavati paleto različnih okusov slovenskega medu in najti najljubšega med njimi. Tudi za marsikoga še neodkriti čebelji pridelki, kot so cvetni prah, matični mleček, propolis, medica, medeni liker, peneča medica, postajajo vedno bolj prepoznavni in zanimivi za kupce. Zlasti takrat, ko potrebujemo izdatnejše blagodejne učinke, ki jih bomo znali poiskati in najti pri slovenskih čebelarjih. Sveče iz čebeljega voska pa bodo z mehko rumeno svetlobo in prijetnim vonjem v nas zbudile nostalgijo po starih časih, ko so ljudje zelo drugače preživljali večere kot dandanes. Čebelji pridelki so tesno pov-
ezani s tradicijo čebelarstva na Slovenskem in so primerni tudi kot protokolarno darilo, tako znotraj kot zunaj naših meja. Širjenje pomena slovenskega čebelarstva in predstavitev zunaj meja nas dela prepoznavne v tujini. Peneča medica, ki so jo razvili slovenski čebelarji, je edinstvena, narejena izključno iz medu in vode po klasičnem postopku z vrenjem v steklenicah. Nanjo smo čebelarji še posebej ponosni in je primerna za posebne priložnosti. Tudi pobuda Čebelarske zveze Slovenije za svetovni dan čebel nas postavlja na sam svetovni oder dogajanja in prepoznavnosti, širok spekter čebeljih pridelkov boste dobili v primernih darilnih embalažah in jih s pridom uporabite za obdarovanje ob najrazličnejših priložnostih, še zlasti, ko želite iz rok dati le najboljše. Čebelji pridelki so darilo čebel in narave -podarite košček narave.
-o
D) (TJ
Obveščamo vas, da bo tudi letos, 1. 12.2017, potekal »Festival čebelarske pesmi - Lukovica 2017«. Obvestilo in prijavnico najdete na spletni strani ČZS: http://www.czs.si/content/A15. Rok za prijavo k sodelovanju je 15. oktober 2017.
Nataša Klemenčič Štrukelj, svetovalka specialistka za ekonomiko
Telovo v župniji Kidričevo
V nedeljo, 18. junija, smo v župniji Svete družine v Zvezdni dolini obhajali praznik TELOVO, praznik Jezusove navzočnosti v zakramentu svetega rešnjega telesa in krvi.
Pri sveti maši se nas je zbralo kar nekaj vernikov. Po maši pa smo se v procesiji napotili iz naše cerkve. Gospod župnik je nosil s cvetjem okrašeno monštranco. V monštranci je bila hostija, ki se je pri evharističnem obredu na skrivnosten način spremenila v telo in kri Jezusa Kristusa. Na čelu procesije so ministranti nosili križ in sveče, za njimi so stopali veroučenci, ki so nosili svoje košarice s cvetjem in ga posipali pred Najsvetejšim. Jezusa smo počastili na štirih krajih in ga prosili božjega blagoslova za naše družine, naše domove, tovarne, polja, travnike ...
Procesijo so nam vsem skupaj polepšale članice cerkvenega pevskega zbora in otroci, ki so veselo posipali cvetje pred Najsvetejšim.
Cvetka Bračun
Oratorij Cirkovce 2017
Letos smo v Cirkovcah že peto leto pripravili oratorij, ki je trajal od 3. do 7. julija. Tokrat se ga je udeležilo 81 otrok, ki jih je animiralo in z njimi delalo 23 animatorjev skupaj z duhovnikom. Glavna tema letošnjega oratorija je bila Marija - »Dotik nebes« - ki smo jo spoznavali skozi celotni oratorij.
Vsak dan smo se animatorji zbrali zjutraj ob 7. uri, otroci pa so se nam pridružili do 9. ure. Oratorij se je začel z dvigom zastave in odpeto himno z naslovom Dotik nebes. Prva dva dneva sta potekala precej podobno, saj smo se po odpeti himni odpravili v cerkev, kjer smo skupaj z župnikom zmolili jutranjo molitev, nato pa se odpravili v večnamenski prostor, kjer smo animatorji odigrali igro, ki je prikazovala osrednjo temo tistega dne, delček iz Marijinega življenja. Sledile so kateheze, v katerih smo bili razdeljeni po starostnih skupinah in smo skušali glavno temo dneva prenesti v naše vsakdanje življenje. Po dobri uri dela v katehezah smo se odpravili na zasluženo malico. Okrepčani smo se odpravili v delavnice, kjer smo izdelovali spominke in simbole, ki so bili povezani z glavno temo dneva. Po delavnicah je sledilo kosilo, po njem malo prostega časa, v katerem smo si oddahnili, se igrali razne igre, risali in se pogovarjali. Velikokrat pa smo ravno v
prostem času zaplesali in odpeli kakšen bans. Po kosilu in kratkem počitku je sledil veseli del dneva, »Velika igra«, kjer smo preverili svoje fizične sposobnosti in znanje. Sledila je še popoldanska malica, spust zastave in odhod otrok domov. Prvi dan je bil v sklopu »Velike igre« za udeležence oratorija orientacijski pohod po poljskih cestah med železniško progo na severu in naseljem Mihovce na jugu. Drugi dan v okviru »Velike igre« je bila udeležencem na oratoriju najljubša dejavnost velika vodna igra. V njej se razvije vodni dvoboj med animatorji in otroki, kjer si pošteno privoščimo drug drugega. V sredo je dan do malice potekal podobno kot prva dneva. Po malici pa smo se z vlakom odpravili na Ptuj, kjer smo si najprej ogledali grad in zbirke, kasneje pa precej časa preživeli v mestnem parku. Tam smo imeli malico in prosti čas smo preživeli na tamkajšnjih igralih. Sledil je ogled mesta, kjer smo si pogledali nekatere znamenitosti Ptuja. Po ogledu smo odšli na
avtobusno postajo, si privoščili sladoled, ki nas je malce osvežil in nam dal energije. Sledil je še odhod na železniško postajo in vožnja domov. Okrog osemnajste ure smo prispeli nazaj na župnijsko dvorišče, kjer je sledila le še malica in spust zastave. Zadnji dan našega oratorija smo po katehezah, pri katerih smo se pripravljali na zaključno sveto mašo, dobili obisk iz občine. Obiskala sta nas gospod župan in direktor občinske uprave, ki sta gospodu župniku prinesla občinsko plaketo za njegovo požrtvovalno delo v župniji Cirkovce. Po malici sta odšla, mi pa smo nadaljevali z dejavnostmi po programu. Ob štirih popoldne so se nam pridružili starši, za katere smo pripravili sveto mašo. Po sveti maši je sledila še pogostitev za vse in druženje. Čeprav so ti štirje dnevi hitro minili, smo veseli, da je šlo vse po načrtih in da nam vreme ni nagajalo. Hkrati pa smo hvaležni vsem, ki so nam pri izvedbi oratorija kakorkoli pomagali.
Sara D reve riše kr Špela Auer.
Liza Klajnšek
Novo župnišče
v Lovrencu na Dravskem polju
Dokazali smo, da s skupnimi močmi zmoremo veliko. Uspelo nam je zgraditi novo župnišče v Lovrencu na Dravskem polju.
Praznovali smo v nedeljo, 13. avgusta 2017, na god našega farnega zavetnika sv. Lovrenca. V župnijski cerkvi je slovesno sv. mašo daroval celjski škof dr. Stanislav Lipovšek. Po maši je sledil blagoslov župnišča s krajšim kulturnim programom in ogled prostorov. Zahvala vsem donatorjem, ki so kakorkoli prispevali, da nam je v štirih letih uspelo zgraditi naš skupni dom, predvsem pa domačemu župniku g. Karlu Pavliču, ki je zaradi skrbi, kako začeti iz nič in dokončati novogradnjo, imel veliko neprespanih noči in je venomer bdel nad vsemi deli.
Vaščani Lovrenca, Apač, Župečje vasi in Pleterij smo ponosni, da bomo to kulturno dediščino zapustili mlajšim rodovom. Prav gotovo pa se z nami veseli tudi ptujskogor-ska Mati božja, ki zre na našo župnijo in milostno razgrinja svoj plašč ter ponuja zavetje nam vsem.
Žup. pastoralni svet
S premišljenim nakupom do zmanjšanja odpadkov
Odpadki se kot posledica intenzivnih procesov industrializacije in urbanizacije družbe pojavljajo povsod, kjer se proizvaja, porablja, dela ali biva. Spoznanje, da sta prostor za odlaganje odpadkov in naravne surovine za proizvodnjo novih izdelkov vse bolj dragoceni ter omejeni naravni dobrini, pa zahteva drugačen pristop k obravnavanju odpadkov in načinu ravnanja z njimi.
Svoje je prispevala tudi gospodarska kriza, ki zahteva nujno ukrepanje in spremembo obstoječega načina razmišljanja, treba je upoštevati novonastale razmere ter se jim prilagajati. Iz tega tudi izhajajo naloge vsakega izmed nas, da preprečujemo oz. zmanjšujemo nastajanje odpadkov, če pa se odpadkom ne moremo izogniti, naj bodo ti v čim manjših količinah ter brez negativnih vplivov na okolje. Zelo velik del odpadkov nastaja vsakodnevno v gospodinjstvih, ki so posledica načina bivanja, prehranjevanja, oblačenja ... Na trgovskih policah je vse več novih izdelkov. ki so pakirani v različnih embalažah, zato je pomembno, da razmislimo, koliko embalaže nam ostane, iz katerih materialov je ter ali je ta vračljiva. Odpadke ločujmo na mestih njihovega nastajanja
Ločeno zbiranje odpadkov je tako za prav vse posameznike osnovni predpogoj, da lahko nastale odpadke usmerimo v nadaljnje postopke predelave oz. ponovne uporabe in se na ta način izognemo dragemu odlaganju. Sistem ravnanja z odpadki družbe Čisto mesto Ptuj je skladen s slovensko zakonodajo, zato zagotavljamo
Ravno polje. OKTOBER 2017 -
ločeno zbiranje odpadkov na območju občin Spodnjega Podravja in dela Slovenskih goric od začetka naše prisotnosti, tj. od leta 1992. Skladno s potrebami smo sistem zbiranja večkrat dopolnjevali s ciljem, da občanom omogočimo zbiranje čim več vrst odpadkov čim bližje mestu njihovega nastajanja, torej v/pri gospodinjstvu. V obdobju od januarja do avgusta 2017 smo na območju občin Cirkulane, Destrnik, Dornava, Duplek, Kidričevo, Majšperk, Podlehnik, Sveti Andraž, Trnovska vas,
VRSTA ODPADKA	KOLIČINA (kg/skupaj)	KOLIČINA (kg/mesec/ prebivalec	DELEŽ (%)
Papir in papirna embalaža	601.247	1.97	13.03
Mešana embalaža	689.601	2.26	14,95
Steklena embalaža	369.949	1.21	8,02
Biološko razgradljivi odpadki	659.189	2.16	14,29
Kosovni odpadki	244.297	5.30	0,8
Mešani komunalni odpadki	2.049.089	6.71	44.42
SKUPAJ	4.613.373	15,10	100
Videm, Zavrč in Žetale zbrali naslednje vrste komunalnih odpadkov: S premišljenim nakupom, racionalno porabo in ločenim zbiranjem bomo zmanjšali količine odpadkov za odlaganje. Tako ravnanje ima več pozitivnih učinkov: prihranek na dragocenem deponijskem prostoru, zmanjšanje skupnih stroškov ravnanja z odpadki, prihranek na potrebni energiji za proizvodnjo novih materialov in izdelkov, prihranek na naravnih surovinah ... Ločeno zbiranje odpadkov je tako le majhen korak, ki ga lahko opravi vsak posameznik, in velik prispevek k lepšemu bivalnemu in delovnemu okolju. Navodila za pravilno ločevanje odpadkov najdete na spletni strani http://www.cistomesto. si/ kako-locujemo ali na tel. št. 02/780-90-20.
Vaš zbiralec odpadkov
CISTO
29
RECEPT: BUČNO-SKUTNA TORTA Z BUČNO IN ČOKOLADNO KREMO
Obljubim, da sploh ne boste okusili buče, posvojili pa jo bodo tudi otroci!
Odlična je v jesensko-zimskem času, ko imamo na voljo veliko buč, teknila pa vam bo tudi izven sezone. Gre za lahko sladico, ki ima malo kalorij, po okusu pa se lahko primerja z marsikatero »bogatejšo« torto. Obljubim, da sploh ne boste okusili buče, posvojili pa jo bodo tudi otroci!
Postopek: Postopek:
1.	Pečico segrejte na 175 stopinj. Z maslom namastite tortni pekač premera 20 cm in ga potresite s sladkorjem v prahu. Piškote denite v plastično vrečko in jih zdrobite z valjarjem za testo. Piškotne drobtine dobro zmešajte z medom, stopljenim maslom, beljaki, mletimi mandlji in cimetom. Maso dobro pregnetite, da postane lepljiva, nato jo porazdelite po modelu in pritisnite ob dno. Podlago pecite v pečici približno 10 minut, nato jo ohladite.
2.	Bučno meso zrežite na majhne koščke in ga v malo vode z 2 žlicama sladkorja skuhajte do mehkega. Bučo odcedite, sok pa prestrezite. Dve tretjini koščkov prihranite za oblogo, eno tretjino pa zmeljite v pire in ga ohladite. Želatino namočite v hladni vodi, nato jo iztisnite in raztopite v majhni količini vroče smetane. Preostalo smetano čvrsto stepite. Skuto zmešajte s sladkorjem v prahu, vanilin sladkorjem in stepeno smetano. Na koncu postopoma primešajte še stopljeno želatino.
3.	Kremo razdelite na dva dela. V prvi del vmešajte kakav, v drugega pa bučni pire. Po ohlajeni podlagi najprej porazdelite kakavov nadev, nato pa bučnega. Torto postavite v hladilnik za najmanj 4 ure, da se krema strdi.
4.	Bučne koščke razporedite po torti. Preliv za torte pripravite z bučnim sokom po navodilu z embalaže in z njim prelijte koščke. Torto še za približno 30 minut postavite v hladilnik, da se preliv strdi.
P.S.: V sezoni, ko ni buč, lahko torto pripravite iz 150 g zamrznjenega bučnega pireja (za kremo) in 250 g buče iz kompota (za oblogo).	Tina Krivec
Bog pomagaj, ta je pa res čez les, na poti v Rim
mu je žena nataknila rogove
Zabavno odkrivanje izvora slovenskih rečenic
Vsi jih poznamo. Z njimi se varujemo pred zlobnimi duhovi, tolažimo, da nas bo pot pripeljala do cilja, obrekujemo »soseda« in blagoslovimo prijatelja, ki je pravkar pošteno kihnil. Rečenice, ki jih tako s pridom uporabljamo, nekateri bolj, drugi manj, pa imajo prav zanimiv izvor. Ste se kdaj vprašali, kakšen?
Sestavine za ca. 10 kosov:
Podlaga: 260 g piškotov
5	žlic medu 50 g masla 2 beljaka
80 g mletih mandljev
1	žlička cimeta
maslo in sladkor v prahu (za pekač)
Za nadev:
500 g bučnega mesa
2	žlici sladkorja
6	listov želatine
200 ml smetane za ste panje 500 g skute
160 g sladkorja v prahu 2 zavitka vanilin sladkorja 4 žlice kakava 1 zavitek preliva za torte
»Temu pa je nataknila rogove.« = Bila mu je nezvesta. To rečenico je »zakuhal« sam grški cesar Andronik, ki je možem svojih ljubic dodelil lovsko pravico, da se nanj ne bi preveč jezili. Kot znak lovske pravice je ukazal na vrata njihovih hiš pribiti rogove. Privilegij pa tak!
»Vse poti vodijo v Rim.« = Vsaka pot ima svoj cilj. Za tole rečenico so krivi Rimljani. Svoj imperij so vodili iz Rima in tako je vse izhajalo iz njega in se vanj tudi vračalo. »Bolje, da potrkam po lesu.« = V lesu iskati zaščito. V preteklosti so verjeli, da glasna hvala utegne zbuditi zanimanje zavistnih zlobnih duhov; zato so se pred njimi zaščitili z duhom dobrega starega lesa, ki je veljal za zaščitnika človekove sreče. To velikokrat počnemo še danes. Zbujamo v lesu skritega duhca in ga prosimo: »Pazi name!«
»Ta človek je pa res čez les.« = Nekaj mu manjka v glavi.
V	lesu se skrivajo skladnost, harmonija in red. In če tega nimaš, si - čez les. Smiselno! Včasih so celo verjeli, da obstaja rešitev za takšnega človeka. Pozdravili naj bi ga namreč trije krogi okrog leskovega grma. Morda bi to delovalo tudi danes. »Po toči zvoniti je prepozno.«
= Ko je dogodek mimo, je prepozno ukrepati.
V	starih časih so v upanju, da bi glas zvona pregnal črne oblake, pred nevihto zvonili z zvonovi. Z njihovimi zvoki so preganjali zmaje, čarovnice, pehtre babe in druge zlobneže, ki so zbirali črne nevihtne oblake in delali točo.
»Bog pomagaj!« = Na zdravje!
To rečenico najpogosteje slišimo od babic in dedkov. Verjetno tudi zato, ker je obdobje njenega izvora bližje njim. V letih, ko je po Evropi razsajala kuga in so zaradi te bolezni ljudje veliko kihali, so ljudje nemočno vzklikali: »Bog pomagaj! Bog pomagaj!« in s tem umirajočim želeli zdravja.
»Živeti na veliki nogi.« = Biti bogat in na veliko zapravljati
V	obdobju plemičev je bilo zelo pomembno, da je že od daleč videti, kdo več velja. V ta namen so določili, kako dolge konice na čevljih sme nositi kak plemič. Najdaljše, 62 cm dolge čevlje, je lahko
obul član kraljeve rodbine, 50 cm dolgi so pripadali vojvodam in maksimalno 40 cm dolgi baronom. Na ta račun so se znali pošaliti dvorni norčki, ki so nosili tako dolge čevlje, da so bili kar nazaj zavihani. »Prinesla ga je štorklja.« = Rodil se je otrok.
Ena najbolj priljubljenih rečenic, s katero otroku prikriti resnico o njegovem nastanku, ker nanjo seveda še ni pripravljen. Mnoga ljudstva so verjela, da je izvor življenja povezan z vodo, in ker štorklja vsako leto prileti iz dežele za daljnim morjem. velja za prinašalko novega življenja, sreče in blaginje. Od kod torej pridemo? Iz dežele za daljnim morjem. » Potočiti krokodilje solze.« = neiskrena žalost
Ti strah vzbujajoči plazilci se lotijo še tako velikega plena. A se mu, »revčku«, ob tem, ko pogoltne velik zalogaj, zasolzijo oči. Verjetno nam je vsem jasno, da ne iz razloga, ker bi se mu plen smilil.
Odkrili smo skrivnost zavitih čevljev dvornih norčkov, končno dali smisel »trkanju po lesu« in razvozlali uganko o pomenu »na-tikanja rogov«. Kaj pa rečenice, da nas je »prinesla štorklja«, da je sosedov Janez »prišel na boben« in da je bil stric Tona spet žrtev »medvedje usluge«? Več o tem lahko preberete v knjigi Slovenske rečeni ce!	Tina Krivec
USTA-NOVTTELJ PODJETJA RAMAJNOX (RAJKO)
PRIPADNIK. PRISTAŠ SEKTE SEKTAŠ
SESTAVIL JANKO ŠEGULA
VESOLJE,
VE-SOUSTVO
PREDMETI
ZA ZABAVO. IGRANJE
AMERIŠKI IGRALEC DULLEA
VRSTA ŽENSKE PRIČESKE
PORTUGALSKI DRŽAVNIK (ANTONIO RAMALHO)
ANGLEŠKI
PEVEC RICHARD
PREBIVALEC OSPA
UROŠ VEHAR
KOLESAR
IRSKA
(ORIG.)
OTOŠKA DRŽAVA V MIKRO-NEZUI
SLOVENSKI ENOLOG
TRI-VALENTNI KISIK. O,
AMERIŠKI DIRIGENT (LOR1N)
UGIBANJE. UGANKA (ZASTAR.)
NEMŠKA TENIŠKA IGRALKA HUBER
PREBIVALEC AJŠEVICE
SLOVARČEK: AMIA - sladkovodna riba, tudi amija, CLUG - slovenski baletni plesalec (Edward), EANES - portugalski državnik (Antonio Ramalho), IRUSTA - španski kolesar (Alfredo), MAAZEL - amriški dirigent (Lorin), NAURU - otoška država v Mikroneziji, OTS - estonski estradni pevec (Georgij).
NAGRADNA KRIŽANKA: rešitev križanke in vaše podatke pošljite v zaprti ovojnici na naslov Občina Kidričevo, Kopališka ulica 14, 2325 Kidričevo, s pripisom "Nagradna križanka", najkasneje do 20. 11. 2017. Sponzor nagradne križanke je podjetje RAMAINOX d.o.o.
Nagrade: 1. nagrada: Blago po izbiri v vrednosti 15,00 EUR
2.	nagrada: Blago po iz bih v vrednosti 10,00 EUR
3.	nagrada: Blago po izbiri v vrednosti 8,00 EUR
Nagrajenci zadnje nagradne križanke so:
1.	nagrada: Janko Dovečar, Ul. Borisa Kraigherja 3, 2325 Kidričevo;
2.	nagrada: Vlado Turk, Cirkovce 21 a, 2326 Cirkovce;
3.	nagrada: Franc Žolgar, Pongrce 1, 2326 Cirkovce.
FINGUST
MESNINE STAJERSKE Pragersko
5 C/komad
AKCIJSKA PONUDBA MESNIC FMdU!
BEGE N K®
KRMAVjIGE-
K®S;NIGE
SMEm
jmisjEGj®
SVINJSKE
BREKAVENE
SMEm
-—T - iTv
, --' Vrl-* .
rr
ZORJENI, RAHLO SOLJENI RAMSTEAK
Skenirajte kodo in si oglejte video pravilne priprave steaka.
MLETA GOVEDINA ZA SALAME 4,98€/kg , TELEČJE MESNATE KOSTI, JUNEČJE MESNATE KOSTI ter GOVEJA OBRANA REBRA l,96€/kg ter SVINJSKE MESNATE KOSTI za l,45€/kg.
Vse za koline, vse vrste drobovine, nakockana hrbtna slanina ter umetna in naravna čreva!
spremljajte nas tudi na Facebooku pod @FinGušt
KUPUJTE DOBRO IN POCENI, KUPUJTE V MESNICAH FINGUŠT. Tel.: 02/80-39-150
www.fingust.si