Leto XXVI. Poštnina plačana v gotovini. Lendava, 16. aprila 1939. Štev. 16. Cena 1 Din. SLOVENSKE KRAJINE Vredništvo v Lendavi hš. 67, uprava v Črensovcih, Slov. Krajina. Letna naročnina v državi 30 Din., me- sečno 2.50 Din., v inozemstvi 72 Din., mesečno 6 Din. z M. Listom letno 100 Din. Na sküpni nasiov pri širitelaj v državi je letna naročnina 24 Din., me- sečna 2 Din. — Plačati se mora naprej. Štev. položnice 11806. Rokopisi se ne vračajo. — Cena oglasov: Cela stran 800 Din, pol stran 400 Din. i tak niže Poslano me d tekstom vsaka reč 2 D. ali oglasi do 10 reči 5 Din, više vsaka reč 1:50 Din. Rafaelova drüžba i delavci. Rafaelova drüžba se je usta- novila, da veže v tüjino odtrga- no delavstvo na dom, da njemi čuva vero, da njemi pomaga v nesreči, da ga občuva za cerkev i državo. Rafaelova drüžba nema na- mena, da išče slüžbo komi, ali da vzeme slüžbo komi. Rafaelo- va drüžba hodi po poti Rafaela nadangela, ki je sprevajao v tü- jino mladoga Tobijo, ga rešo tü nesreče, njemi Spravo tü izpo- sojeno vrednost nazaj i ga je z dobrov tovarišicov pripelao zdra- voga v rojstno hišo, v šteroj je ozdravo slepote staroga Tobijo. Velike krivice so naprtili hüdobni Rafaelovoj drüžbi v zad- njih tjednaj, gda so jo potvarjali, ka delavce ne püšča prek mej države. Rafaelova drüžba ne do- bila niti ednoga seznama delav- cov. Rafaelova drüžba nikoga ne spisala v seznam i nikoga ne zbrisala, Rafaelova drüžba se je samo potegüvala po svojih pra- vilaj, naj naši delavci v tüjini lejko svoje verske dužnosti ver- no spunjavajo, naj so zaščiteni v vsakom pogledi. Zato so veliko krivico de- lali Rafaelovoj drüžbi, ki so jo i njeno vodstvo ogrizavali. Što je kriv, da je prišlo do toga ogrizavanja? Sovražniki vere. Tej, posebno komunisti, so začeli v kalnom ribariti i gda so zvedili, da nešterni delavci po sklepi oblasti ne morejo v tüjino, so včasi bili gotovi z odgovorom: nemrete vö, ar vas Rafaelova drüžba ne püsti. Tak so lagali. Zakaj so tak lagali? Zato, ar Rafaelovo drüžbo vodi dühovnik, ar ma več kotrig dühovnikov, ar delavcom poskrbiava dühov- nike, ki bi je obdržali verne, pra- ve kristiane. Sovražniki vere so začeli lagati na družbo, naj vpliv dühovništva zmenšajo, naj de- lavstvo od vere spravijo. Da če delavstvo osovraži dühovništvo, mislite, da bo verno Bogi, ki ga dühovništvo glasi? Nikdar ne. Odpad od vere se začne pri odpadi od časti, dužne dühov- niškomi stani. Zdaj, ka je oblast pojasnila, da delavska pitanja spadajo v delokrog socialnoga ministerstva i nikdar v delokrog Rafaelove drüžbe, smo te vrstice napisali, naj naše delavstvo stoji na straži i se ne da zapelati od veri sovražnih lüdi. V Rafaelovoj drüžbi pa naj gleda svojega naj- bošega prijatela i pomočnika. KLEKL JOŽEF, predsednik Rafaelove drüžbe. Sporazum. Veliki tjeden se je par dni razgovarjao dr. Dragiša Cvetko- vič, predsednik vlade, z vodite- lom Hrvatskoga naroda, dr. Mačkom, v Zagrebi. Razgovori so bili prijatelski i obe stranki sta zadovolnivi z začetkom raz- govorov. Razgovori se nadalüjejo zdaj po Vüzmi. Najveselejša toč- ka razgovorov je ta, da vlada priznava samobitnost hrvačkoga naroda i zato njemi, kak takšemi ide pravica v mejaj države. Dr. Maček priznava enot- nost države Jugoslavije, prizna- va dinastijo Karadžordževičov, priznava en penez, edno vojsko, samo zahteva, za Hrvatsko do- mobrance, štere so že pod Mad- jari meli Hrvati. Vse drügo pa naj bi mela Hrvatska svoje. Tak se trdi, da je zahteva dr. Mač- kove stranke. Šteri kraji bi spa- dali pod Hrvatsko, ne rešeno. Kakše bode razmerje v mešanih krajih med Srbi i Hrvati, se mora še rešiti. Vüpanje pa je, ar je dobra vola, da se pride do sreč- ne rešitve. Edno je pa gotovo. To najmre, da ešče najbole ši- rokosrčna rešitev vseh zadovojila ne bo. Rešitev hrvatskoga pitanja pa pomeni tüdi rešitev sloven- skoga pitanja, ki je tem ležejše, ar so Slovenci v Sloveniji čisti i ne so pomešani nikdi ni z Hr- vati, ni z Srbi. Razgled po katoličanskom sveti. Vatikansko mesto. Po Vüzmi bo sv. Oča sprejemao ro- mare vsako sredo i soboto, kak je to bila navada pod + sv. Očom. Sv. Oča so bili navzoči pri čte- nji odloka, da se za blaženo razglasi častivredna sestra Emi- lija de Vialar, ki je rojena 1. 1797. i je mrla 1. 1856. v Mar- scillei i je ustanovila zavod sv. Jožefa od trplenja. Drügi odlok se tiče blažene Gemme Galgani, da se razglasi za svetnico. Švica. Mogoče jedinstveni slučaj na sveti je. kak poslüša švicarska vojska sv. mešo. Švi- carska vojska je dužna vsako nedelo poslüšati sv. mešo i jo poslüšajo vojaki tak pobožno i spevlejo cerkvene pesmi tak lepo, da so genjeni nad tem vsi verniki. Belgija. Belgijski škof iz Liegeua je razposlao pastirski list po svojoj škofiji, šteri se je morao po cerkvaj glasno prečteti. Pastirski list obsoja nemški po- ganski navuk od čistokrvnosti pokolenja (rasizma). V pokrajini Eupena je prišlo pri čtenji pa- stirskoga lista do demonstracij. V nešternih cerkvah so verniki glasno protestirali, iz drügih so v velikih čuporah odišli, ostali so pa pred cerkvami füčkali. De- monstranti so tüdi napadnoli rav- natela jedinoga nemškoga lista v Eupeni. Boži zakon od hišnoga zakona. od Boga. ------že na prvi strani svetega pisma čitamo, da je Bog ustva- ril človeka po svoji podobi in sličnosti: in to moža in ženo. (Gen 1, 27.) Eva je imela isto naravo kakor Adam, ker je bila „kost od njegovih kosti, meso od njegovega mesaˮ. (Gen 2, 23.) Bog je ustvaril Evo iz Adamo- vega rebra, da bi jo Adam lju- bil kakor sebi enako pomočnico. V zemeljskem raju vidimo prvo zakonsko zvezo. Eva je res- nično „mati vseh živihˮ. (Gen 3, 20.) Vsi, ki smo na zemlji, ima- mo skupno mater, smo potomci prvega zakonskega para, Adama in Eve, vsi smo bratje po krivi: „Bog je ves človeški rod ustva- ril iz enega.” (Act. Ap. 17, 26.) Ta prvi zakon je ustanovil sam Bog, ko je pripeljal Evo k Adamu, oba blagoslovil in rekel: „Rastita, in množita se, in na- polnita zemljo.” (Gen 1, 22. 28.) Iz svetega pisma torej vi- dimo, da je zakon božja usta- nova. Zakonske zveze niso usta- novili ljudje, ampak sam Stvar- nik človeške narave, ki ji je ra- zen zemelskega cilja postavljen nadnaravni cilj v večnosti. Človek je po premodri bo- žji odredbi najprej prebivalec zemlje, potem pa lepih nebes. Človeški rod se na zemlji množi po zakonski zvezi, ki je bila blagoslovljena takoj v prvem začetku-, ko dva človeka. Sv. Frančišek Saleški to ta- kole pojasnjuje: Zakonska zveza je drevesnica krščanstva, ki na- polnjuje zemljo z božjimi čas- tilci, potem, pa nebo z božjimi prebivalci. Blagoslov, podeljen zakonski zvezi naših prastaršev, je namenjen tudi njihovemu po- tomstvu. Kakor v onem prizoru v zemeljskem raju, ko je Bog sam razprostrl roke v blagoslov Ada- mu in Evi, so si obljübili zve- stobo mladi zaročenci vseh na- rodov pred velikim duhovnikom, ki so ga po svoji narodni kul- turi in po družinskem izročilu imeli za posvečenega božjega namestnika. Od molitve tega du- hovnika pričakujejo zaročenci ravno isti blagoslov, ki o njem govori Knjiga o postanku člo- veškoga rodu: „ln Bog ji je bla- goslovi.ˮ (Gen 1, 27.) Vsi na- rodi, katerekoli pozna in se jih spominja zgodovina' človeškoga rodu, imajo verske običaje in obrede, ki nam jasno pričajo, da je sklenitev zakona bila od stvar- jenja svetá svéta pogodba, pa je zato potrebovala duhovniškega blagoslova. To kar je blagoslovil Bog, mora ostati vedno sveto: Zato je Kristus Gospod v Novi zavezi utrdil svetost zakona in dvignil to zvezo med kristjani k dosto- janstvu svestva. (Dalje) Obrtniki, ki so v tüjini, ne plačajo obrtnoga davka. Puhan Štefan, krojač, Bo- gojina 12, ki se nahaja v a la Grenouille, par la Guettin, Cher, Francija, se je obrno na pred- sednika Rafaelove drüžbe, naj pozve na oblasti, ka je obrtni- kom za včiniti, ka ne plačajo za časa prebivanja v tüjini, obrtnoga davka. Predsednik so osebno šli na merodajno mesto v Ljubljani i dobili tű sledeče pojasnilo: Obrt- nik, naj taki odjavi svoj obrt, kak ide v tüjino; polleta prle mora ga odjaviti, potem nikšega obrtnoga davka ne plača. Najboše je taki, kak se što spravla v tüjino, obrt odjaviti i tečas ka odide, mine polleta i je dače rešen. Kmetje! Naš praznik se bliža! V nedeljo, dne 30. aprila, na praznik Varstva sv. Jo- žefa, bo na Hribu pri Sv. Jo- žefa nad Celjem velik kme- čki tábor. Spored tabora bo v glavnem naslednji: V soboto, 29. aprila bo zvečer v celjskem mestnem gledališču prva predstava zgo- dovinske igre Davorina Pe- tančiča: „Slovenskega kmeta povest.ˮ V nedeljo, 30. aprila bo dopoldne slav- nostni kmečki sprevod skozi Celje na Hrib Sv. Jožefa, kjer bo pridiga in slovesna sv. maša. Nato kmečki tabor, na katerem bo- do govorili na- ši kmečki in narodni vodite- lji in zastopniki. Takoj po tabo- ru bo vprizo- ritev igre „Po- vest slovenske- ga kmetaˮ na prostem, pred cerkvijo sv.Jo- žefa. „Povest slo- venskega kmetaˮ ima deset podob : volijo 2. Ciril in Metod bla- goslavljata slovensko zemljo, 3. Tuja gospoda zasuž- nji slovenskega kmeta, 4. Slovenski kmetje se gospodi uprejo, 5. Kmečkega kralja kro- najo v Zagrebu, 6. Kmetje dobijo svo- bodo, 7. Slovenski kmetje gre- do v svetovno vojno, 8. Slovenske kmetice grade Jugoslavijo.. 9. Pesem narodovega os- vobojenja, 10. Kmet. glej svojo po- vest, bodočnost iz nje si us- tvarjaj ! Pri tej igri nastopi skup- no nad sto oseb, godbe, pevci itd. Ta igra bo mo- gočno prikazanje naše kmeč- ke in narodne zgodovine. Bo tudi nekaj čisto novega in svojevrstnega ! Tudi kmečki sprevod dopoldne pred taborom bo zelo zanimiv, ker bodo nas- topiti prvič samo kmetje in kmečka mladina v narodnih in kmečkih nošah, kmečki ko- lesarji, kmečki konjeniki, kmeč- ki vozovi itd. Za četrtinsko vožnjo po železnici je zaprašeno ! O re- šitvi in o vseh podrobnosti sporeda bomo poročali v prihodnjih številkah našega lista, ter objavili tudi vsa na- daljša navodila udeležencem! Ali ste pri Vas že za- čeli z organiziranjem udelež- be za na kmečki tabor ? Po- hitite! Organizirajte skupine Ponoči Je bila tü „IRA“. Na mosti prek Temzo v zahodnom deli Londona je eksplozirala bomba, ki je tak razmrila ogrodje. Ira je irsko drüštvo, ki dela za odtrgatev Irske od Anglije, 2 NOVINE 16. aprila 1939. kolesarjev, jezdecev, vozov, narodnih noš itd.! Prijavite čimprej število udeležencev in posamezne skupine na naslov: Kmečka zveza v Ljubljani, Miklošiče- va 17-11. kjer dobite tudi vsa potrebna pojasnila in navodila. Vse kmečke ljudi, iz cele Slovenije, vabimo, da se kmečkega tabora, v nedeljo 30. aprila v Celju, udeležijo v čimvečjem številu, da bo naš kmečki tabor mogočen izraz naše kmečke Zavednosti in sloge! Vsi na svidenje! Nedela po Vüzmi prva. Večer tistoga dneva, prvoga v tjedni, je prišeo Jezuš pri za- klenjeno dveraj v hižo, kde so bili vučeniki iz strahü pred Ži- dovi, stopo v sredo med nje pa njim pravo: „Mir vam bodi.ˮ I kda bi to pravo, njim je pokazao roke i stran. Razveselili so se vučeniki, kda so vidili Gospoda. Teda njim je pali pravo: „Mir vam bodi! Kak je oča mene poslao, tüdi jaz vas pošlem.ˮ I po tej rečaj je pihno na nje i njim pravo: „Primite svetoga Düha; šterim grehe odpüstite, so njim odpüščeni; šterim je zadr- žite, so njim zadržani.ˮ Tomaža pa, ednoga zmed dvanajsterih, ki se imenüje Dvojček, ne bilo med njimi, kda je prišeo Jezuš. Pravili so njemi zato drügi vu- čeniki: „Gospoda smo vidili.ˮ On njim je pa pravo: „Če ne vidim na njegovih rokaj cvekov prebodjenja i ne vteknem svo- jega prsta v rane od cvekov i ne položim roke v njegovo stran, ne bom vervao.ˮ Za osem dni so bili njegovi vučeniki opet notri i Tomaž med njimi. Jezuš pride skoz zaprti dver, stopi v sredo i pravi: „Mir vam bodi.ˮ Potem pravi Tomaži: „Deni svoj prst esi i poglej moje roke; podaj svojo roko i jo položi v mojo stran. I ne bodi neveren, nego veren.ˮ Tomaž njemi odgovori: „Moj Gospod i moj Bog.ˮ Jezuš neso vidili i so vervali. Še vnogo drügih znamenj je včino Jezuš nazoči svojih vučenikov, štera neso zapisana v toj knigi. Ta so pa zapisana, ka bi vervati, da je Jezuš Kristuš Sin boži i da bi po veri meli živlenje v Njegovom imeni. (Jan. 20,19 -31.) * Dveri so bile zaprte pa je Jezuš stopo v sredi med nje. Cveki so prle njegove roke pri- bili na križ i sulica njemi je od- prla rebro. Ar je pa bilo potreb- no zmagati dvome pri apoštolaj, občuvala so se znamenja ran, a zaprta vrata ne branijo vstopa z božanstvom zdrüženomi teli. Pri zaprtih vrataj je mogeo notri, ki je bio rojen iz Matere Device. Gospod pozdravi vučenike: „Mir vam bodi!ˮ Ne žele jim samo mir, nego da svejti mir. Potem pa pravi: „Kak je Oča mene poslao, tüdi jaz vas poši- lam.ˮ Znamo, da je sin vednaki Oči, a tü spoznamo, da je Sin posrednik, gda pravi: „On po- šila mene, jaz pa vas.ˮ Potem je pa vdehno na apoštole. To vdi- havanje pomeni, da Sv. Düh iz- haja tüdi iz Sina ne pa samo iz Oče. Tomaž pa je ne bio pri apoštolaj i je ne vervao, da bi se bio Kristuš prikazao. Gda je Gospod znova prišeo, je Tomaž djao: „Moj Bog i moj Gospod Tomaž je zdaj vido človeka i se ga je dotekno, pri tom pa spo- znao Boga, šteroga je ne vido. Smemo praviti, da se je Tomaž ne vüpao doteknoti Gospoda, vervao je svojim očem. Vidiš Gospodovo milost! Da pridobi ednoga vernika, je pripravlen priti i razkazüvati svoje rane. A Gospod se ne prikaže včasik, ar je šteo, da med tem Tomaža drügi vučeniki opomi- najo i da se za vero bole pripravi. Gda je Tomaži pokazao svoje rane, ga je ešče podvčio: „Ne bodi neveren, nego veren!” Vidiš, kak so apoštolje neodloč- ni pred prihodom Sv. Düha. Po prihodi so Čisto inačiši. Svoje rane si je Gospod pridržao. Kak je je pokazao To- maži, tak je šče pokazati sov- ražnikom, šterim bo na sodni den pravo: „Gledajte človeka, šteroga ste križali! Glejte rane, štere ste njemi zadali! Spoznajte rebro, štero ste odprli, pa ne- ščete stopiti v to Odpreto rano!” Gospod je püsto, da so se apoštoli dotikali njegovoga tela, čiravno je po vstajenji bilo ne- minlivo, da nam pokaže, kak je njegovo telo takše narave, kak naše, a drüge slave. Takše bo po vstajenji tüdi naše telo. Po- veličano bo i nemrtelno, a itak doteklivo. Gda Gospod pravi Tomaži: „Ar si vido, si vervao”, nas vči, da se vera tiče toga, ka ne vi- dimo. Drügo je Tomaž gledao, a drügo vervao. Vido je človeka, vervao je v Boga. Ka pravite? G. urednik tü vam napi- šem en žalosten primer, šteri se je zgodo na Cvetno nedelo. V nekoj gostilni so trije kme- čki sinovi, dva ledičniva, eden oženjen, popivali z ciganicami. Po končanoj zabavi v gostilni je lepo vsaki svojo ciganico, z šterov je popivao, djao na bi- ciklin i odpelao dale v drügo ves pit. I to te, kda so šli lüdje iz cerkvi. G. urednik vi- dite, kak daleč smo prišla sra- mota za ves okraj, pa zapelo vesnico, z štere so ti sinovi! Italija v Albaniji. V Albaniji so nastali nemiri. Albaniji. Italijani izjavlajo, ka kda se Albanija pomiri, italjan- ska vojska zapüsti Albanijo. Al- banija je po morji soseda Italije. Zamero v Berlini. Zavolo vojaške pogodbe, štero sta sklenila Polska i An- glija, je zavladala velika zamera v Berlini. Nemški listi trdijo, da bi prijatelstvo med Polskov i Nemškov več hasnilo Polakom, kak njim bo zveza z Anglijov. Namera Anglije, da pritegne tüdi Romunijo v svoje zavezništvo, je rodilo živo politično delovanje v Italiji i Nemčiji, šterivi ščeta Romunijo na sebe navezati. Ro- munski petrolej pač diši na des- no i levo. Grčija v skrbeh. Grčija se močno pripravla, da se bo branila, če bi jo na- padnola štera drüga držáva, po- sebno či bi njej štera štela vzeti otok Krf. Izjave Italije. Gda se italijanska vlada zahvalüje našoj vladi, da se je drža- la mirno pri zasedbi Albanije, je iz- javila, da nešče vzeti Albaniji samostojnosti, da je zasedba sa- mo začasna zavolo mira, šteroga šče prinesti Albaniji. Naredba o zatiranju škodljivcev in bolezni sadnega drevja Na osnovi § 3., točk 1. in 2., § S., odstavka 2., § 9., odstavkov 1. in 4. in § 14., točk 1. in Z., zakona o za- tiranju bolezni in škodljivcev kulturnih rastlin z dne 9. dec. 1929. („Uradni list kralj, ban- ske uprave dravske banovi- neˮ z dne 23. januarja 1930 št. 104/23) odrejam zaradi zaščite sadnega drev- ja zoper rastlinske škodljivce in bolezni: Člen 1 Vsak imetnik (lastnik, uži- valec, zakupnik) privatnega ali javnega zelišča, na ka- terem se nahaja kakršenkoli nasad sadnega drevja (na vrtovih, njivah, travnikih, na- sipih, ozarah, ob cestah itd.), mora izvrševati te-le zatis- ne ukrepe: 1. Odstraniti mora iz svojega, nasada, vsa sadna drevesa, ki s o suha in napol- süha, nadalje drevesa, ki so močno rakava ali napadena po zalubnikih, vrtnih zavrta- čih, kaparjih ali krvavih ušeh v takem obsegli, da ni mo- goč drug način uspešnega zatiranja teh bolezni in ško- dljivcev. Prav tako mora odstra- niti iz nasada vse suhe, na- pol suhe in odmirajoče ter po zalubnikih in vražjem gr- miču (metlastem izrastku) na- padeno veje in štrclje. Vse odstranjeno vejevje se mora sežgati. 2. Očistiti se mora vse Sadno drevje mahu, lišajev, stare skorje, drevesnih gob in sühih gnilih plodov (mumij) in vse odpadke takoj sežgati. 3. Odstraniti mora s sad- nega drevja vse grmičebele omele (lima). Manjši grmiči omele na vejah se globoko izrežejo, rane pa zamažejo s cepilno smolo ali gorkim katranom. Veje, na katerih se je naselile več omelinih grmičev, se morajo cele od- žagati. Drevje, ki je močno napadeno po beli omeli, se mora pomladiti. Površno od- rezovanje ali odlamljanje ome- linih grmičev je brezuspešno in zato nedopüstno. 4. Porezati mora in ta- koj sežgati goseničjá gnezda zlatnice in glogovega belina, ki se nahajajo po zimi na vejah sadnega drevja, grmov- ja in živih mej. 5. Odstraniti mora iz nasada starikava sadna dre- vesa s prekomerno vísokimi vrhovi, pri katerih se v toč- kah 1—4 odrejeni ukrepi ne morejo več izvršiti ali pa njih izvedba spravlja delavca v življensko nevarnost. Člen 2. Vsi v točkah 1—5 člena 1. odrejeni ukrepi morajo biti izvršeni najkasneje do 15. aprila vsakega leta. Člen 3. Izjeme od predpisov čl. 1. in 2. more dovoliti sreski načelnik za posameznike ali za cele občine v primerih, če se zaradi nepremagjlivih ovir ne bi mogli izvršiti pred- nostno od- nosno v okoliščinah, kjer ni- ma sadjarstvo gospodarske- ga pomena. Člen 4. Občinska oblastva mo- rajo nadzirati, da izvršujejo v čl. 1. navedeni imetniki zemljišč dolžnosti po tej na- redbi pravočasno in po pred- pisih. Občinski odbor določi v ta namen enega ali več ob- činskih odbornikov, ki pre- gledajo v drugi polovici apri Ia vsakega leta vse sadne nasade v občini ter javijo takoj občinskemu oblastvu vsakega imetnika zemljišča, ki ne bi izvršil zatiralnih ukrepov po tej naredbi. Ta posel se more poveriti tudi poljskim čuvajem. Sreski načelnik vodi s svojimi strokovnimi organi (sreskimi kmetijskimi refe- renti, pomočniki sreskega kmetijskega referenta) nad zor nad občininami ter skrbi za to, da občinska oblastva točno izvršujejo to naredbo. Člen 5. Če kakšen imetnik zem- ljišča (Člen 1.) ne bi izvršil predpisanih ukrepov do do- ločenega roka (Člen 2.), ga Občinsko oblastvo kaznuje po § 20. zakona o zatiranju bo- lezni in škodljivcev kulturnih rastlin v denarju od 10 do 300 din v korist občinskega kmetijskega sklada. V smislu § 9, odst. 4., navedenega za- kona more občina po prav- nomočnosti kazenske razsod- be dotične zatiralne ukrepe izvršiti na stroške imetnika zemljišča, potem ko je le-tega brezuspešno oporhnila na nje- govo dolžnost. Zahvalni ukre- pi, ki jih je izvršiti, se mo- rajo v kazenski razsodbi na- vesti. Zoper kazensko raz- sodbo je dopustna pritožba na sreskega načelnika, ki od- loča dokončno. Člen 6. Stroški zatiralnih ukre- pov, ki jih po čl. 5. da iz- vršiti činsko oblastvo, se izterjajo po določbah zakona o občem upravnem postopku. V Ljubljani, dne 7. jan. 1939, Ban: Dr. Natlačen. Tam, „kjer barčicá po morju plavaˮ. . . , kjer rožmarin dehti in oljka ze- leni, k Mariji na Trsatu nad ši- rini Jadranska morjom, zahre- pene vsako leto Sloven- ska srca o binkoštnih praznikih, ko se zbirajo romarji, da pohite pod vodstvom. „Po božjem svetuˮ, k Njej, ki že sto- letja tolaži in osrečuje svoje častilce v svetišču, kjer je nekdaj bila hišica nazareške sv. Družine. Letos je s tem prelepim romanjem zdrüžen vesel izlet z ladjo po morju v prelepo Malinsko na oto- ku Krku in v Italijo (na Reko in v čüdovito lepo Opatijo) bodo lahko šli romarji. Kdor želi letos na priljubljeno božjo pot, (v tehnični izvedbi Tujskopro- metne zveze), naj takoj javi po dopisnici svoj naslov romarske- mu vodstvu „Po božjem svetuˮ, Ljubljana, Sv. Vetra nasip 17, da bo dobil brezplačna navodila, ker morajo vsi, ki hočejo v Ita- lijo biti priglašeni že do 20. aprila, vsi drugi pa do 5. maja. Romunija i Turčija sta se pogodile. Turčija i Romunija sta se pogodile za slučaj napada na Romunijo, kak bi pomagala Tur- čija Romuniji i kak bi dovolja- vala skoz Dardanele pot ladjam, ki bi šle Romuniji na pomoč. Albanski kralj Zogu v Grčiji. — Brat njegov pri nas. Kak je italijanska vojska začela zasedati Albanijo, je kralj Zogu pobegno v Grčijo. Brat kralja i več albanskih odličnikov je pa pobegnolo v našo državo. Anglija pred odločltevjov. Anglija namerava odpove- dati lani sklenjen sporazum z Italijov i braniti zdajšnje stanje držav na Balkani. Anglija proti Italiji. Anglija je proti Italiji, za- kaj je ta zasedla Albanijo, za- kaj je povekšala svojo vojsko v Libiji v Afriki i zakaj ne poteg- nola svoje vojske nazaj iz Špa- nije, kde je državlanska bojna že dokončana. Anglija vidi svoj zmenšani vpliv v Sredozemskom morji, zato jo skrbi okrepitev Italije pri njem. Novi poštni ravniteo Minister za pošte i telegraf je imenüvao novoga direktora za ljubljansko poštno direkcijo. Te je g. Štukelj Jožef, poštni svetnik. Od novoga g. direktora pričaküje občinstvo, da napravi popolen red v poštnoj upravi v Sloveniji. Univerzitetni deo Madrida, ki je bio ves čas državlanske bojne v območji fronte i je dnes ves razbiti 16. aprila 1939. NOVINE 3 Glasi iz Slovenske Krajine. Navuk za 3 red je dnes tjeden apr. 23 v Črensovcih po večernici. Večernice ob 2. Po navuki volitev novoga odbora, voditelov i voditelje v Našem Domi. Naj se punoštevilno vde- ležijo shoda tretjeredniki. Vodstvo. Bogojina. Č. g. Gutman Jožef bodo jülija 30. prikažali v našoj cerkvi prvo svojo sveto mešo Vsemogočnomi. Turnišče. Č. g. Gyuran Jožef bodo 23. julija prikažali svojo prvo sv. mešo v našoj cerkvi Vsemogočnomi. Sobota. Č. g. Erjavec Ja- noš bodo 16. julija prikazali v našoj farnoj cerkvi svojo prvo sv. mešo Vsemogočnomi. Za kaplana je poslala višja cerkvena oblast našega ro- jaka, g. Čergulj Štefana v Št. Ilj, v Slov. Goricah. Naj dober Je- zuš blagoslavla njegovo delo. Prosvetnomi drüštvi v Bogojini. Po g. Camplini na- brane peneze za nagrobni spo- menik + Baša Ivana, smo pos- tali prosvetnomi drüštvi v Bogo- jini. Oprosimo drüštvo, naj pre- vzeme to častno nalogo i naj našemi velikani, velikomi do- brotniki mladine poskrbi z na- biranjom dostojen nagrobni spomenik. Smrt našega naročnika v Bridgeport, Conn, S. Amerika. S tužnim srcom smo sprejeli ža- losten glas, da nas je 8. marca zapüsto naš lübleni sin i brat Smej Ivan i je odišo po plačilo, štero si je zaslüžo s 3 letnim be- tegom i šteroga je tak mirno prenašo. Pokopali smo ga 11. marca s cerkve sv. Križa. Cerk- vene obrede so opravili Rev. M. J. Golob. Pokojni je dobio lepo število sv. meš. Za njim žalüjejo starišje, bratje i sestra, botrina, drüga rodbina i njegovi prijatelje iz šolski let. Naročnica Novin. Bogojina. Naše urbarijalno drüštvo je lepi dar izročilo drüš- tvi Srca Jezušovoga; lepo zas- tavo Srca Jezušovoga, štera košta 3542 Din. — Prosvetni dom se tüdi popravla, ki bo dosta lepše lice meo, kak dosegamao, pri tom največ skrbi i zasluge ma Pücko Štefan, kovač iz Bogojine. Tüdi urbarijalno drüštvo je da- rüvalo za prosvetni dom 2000 Din. Za te oboji dar naj bo Vse- mogočni plačnik vsem urberi- jaicom. Hotiza. Julija 16. bo naša ves i dühovnija doživela Zvün- redno veselje. Naš prvi dühov- nik, č. g. Balažic Matjaš, bo te den prikazao prvo svojo sveto mešo Vsemogočnomi. Vsi želno Čakamo na te veseli den. Travniki lendavske fare se bodo vödavati: v nedelo 16. IV. popoldne ob 2. vöri na Dugoveškom; v pondelek 17. IV. ob 1. vöri pa cerkveni v Mostji. V Nemčiji je mrla mla- da deklina iz Mostja Rantoša Marija; od velkoga dela se je spretegnola. Ožaloščeni drüžini naše sožalje. Bogojina. Poslovo se je z lepimi rečmi brat Šabjan Franc, na seji odb. drüžtva Srca Jezu- šovoga. Čtelo se njemi je iz lica, da globoko reže Usoda njegove bodočnosti, milo njemi je zapüs- titi dom, cerkvice belo na lepem bregi vršička. — Dragi Franc! Hvaležni smo Ti za Tvoj trüd, šteroga si spunjavao istinsko, kak se je dostajalo. I Vüpaj se da se vrneš, hitro tüdi tebi pre- tečejo meseci vojaške slüžbe, pa se vrneš nazaj i bomo naprej sküpno delali. Te čas bo pa tüdi brat Jožek spunjavao Tvojo duž- nost, da bo v zadovolnost vsej. Želemo Ti pa, da se povrneš dečko kakši odhajaš, da nam boš v veselje. — Odb. drüžtva Srca Jezušovoga. Za misijon g. Kereca je darüvala Petkovšek Emilija z Francije 10 Din., Horvat Marija z Francije 25 Din. Na podporo Novin so da- rüvali g. Maučec Joško, profesor 14 Din., Petkovšek Emilija z Francije 10 Din. Bog plačaj! Blagoslovitev nove zas- tave v Bogojini. Na veliko so- boto so blagoslovili domači g. plivanoš novo zastavo i jo z procesijov sprevodili na njeno mesto v cerkvi, gde bo slüžila Bogi na čast. Na zastavi je tüdi podoba Kristusovoga vnebohoda, šteromi je tüdi cerkev posvečena, na drügoj strani pa Sv. Mihael kak ubija hüdoga düha. Zastavo je naročila Urberijalna sküpnost i jo podarila dr'uštvi Srca Jezu- šovoga v Bogojini. Odbor drüžt- va Srca Jezušovoga se prisrčno zahvalüje Urberijalnoj sküpnosti za njihovo naklonjenost. Kumo- vala sta g. Gutman Jož. i nje- gova žena, šteriva sta tüdi nej ostala brez darila. Bog njima plati. Izredna Zahvala čč. sestram v Lendavi, štere so vse svoje trüde i delo opravile brezplačno. Vsem udeležencom blagoslovitve, kak č. g. plevanoši, školniki, drüštvom, šolskoj mladini i nje- nim voditelom i drügim, šteri so na kakši koli način pomagali pri našoj blagoslovitvi, naj Srce Je- zušovo blagoslovi vse njihove trüde i delo i v bridkih vüraj naj njim bo v tolažbo. — Od- bor drüžtva Srca Jezušovoga v Bogojini. Vančaves. Pali je prišeo tisti čas, kda domovina zove svoje sinove, da čuvajo i branijo našo lepo milo Jugoslavijo. Tüdi trije naši dečki bodo odišli v vojsko, da odslüžijo svoj kad- rovski rok. Med njimi Mihaličov Lujzek, naročnik Novin pa točen obiskovalec prosvetnih večerov, šteri so se vršili zimski čas na Tišini. Želemo vsem, da srečno odslüžijo svoj rok. Bog Vas pri- pelaj dečki, zdrave i vesele pali nazaj med nas. Bog Vas živi! Na znanje. Zavolo članka v „Novinahˮ „Kaj praviteˮ, gde se sporoča, da v nekoj vesi se mladi ešče šolar vči igranja. Z vseh krajov se pita gde se to dogaja. Članek sam napisao jaz, to se dogaja v mojoj vesi Van- čavesi. Gider Joško, mlajši. Prebivalcom sreza Len- dava. Kak je znano, lovski čuvaj Ratnik iz Vančavesi zastruplava vrane pa srake potom belic v Sobočkom srezi. On naznanja, če ščejo kmetovalci iz Lendav- skoga sreza, da se tüdi tam po- stavlajo zastruplene belice, da on to včini, naj njemi kmetje darüjejo v te namen belice. Njemi se naj da naznanje, da pride po belice i taki se namestijo za- struplene. Vüzemske pozdrave po- šilajo : Vuk Matjaš, Gr. Liedern, Nemčija, iz V. Polane, ženi, deci, polansko] fari z g. plebanošom, uredništvi i upravi Novin; mla- dina naša v Nemčiji se slabo obnaša; Hanc Rozalija, Francija, z Črensovec: vsem svojim i ured- ništvi Novin; 21. marca delaven so opravili vüzemsko spoved, 12 jih je prišlo; veliko veselje so čütili v srci tembole, ar je v dežji bila težavna pot; pri sv. meši so spevali naše lepe pesmi, predga g. Camplina, kak je Jezuš zvra- čo Slepca, je pa bila ravno pri- merna i sv. Jožefa zgled je ok- repo izseljence, da zdržijo na poti jakosti, plača je čaka vu večnosti. Slovenskim izseljencom v Franciji. Sprimle se dober slovenski delavec na dukši čas, na fermo k Slovenskoj familiji v jüžnoj Franciji. Zaslüžek po dogovori. Zglasite se na naslov: Štefan Gomboc, a Mantelis par Saissac, (Aude). Sobota. Iz predsodišča: Zagovarjali se bodo pri okrož- nem sodišču v M. Soboti in to: 1) dne 24. aprila t.1. ob 9 uri v veliki dvorani pred 3 članskim senatom Hozjan Ignac iz Trnja 24. obč. Črensovci radi telesne poš- kodbe Horvat Ignaca iz Polane, kateri je na teh poškodbah umrl. 2) dne 19 aprila t. 1. ob 8 uri v veliki dvorani pred (5 členskim senatom) Trstenjak Davorin iz Svetinj, Šantl Alojza iz Središča ob Dravi, Heríč Jožefa iz Drste- Ija pristojen v Štrigovo, (kateri je pred kratkim pobegnil iz za- porov), Canjka Martina iz Mest- noga vrha pri Ptuju, Šantl Marija iz Središča ob Dravi, Horvat Ivana iz Štrigove, Prisnik Stanko, Ivan in Anton iz Središča ob Dravi, ter Marčec Alojz iz Sre- dišča, zaradi prestopkov, zločin- stev in razbojništva. Imenovani so že več let po Štajerskem na veliko kradli, kaj se njim je po- srečilo. 3) dne 2.6. aprila 1.1. ob J/211 uri pred 3 članskim senatom Kiralj Jožef, posestnik iz Gor- njega lakota zaradi zločinska javne varnosti. Istega dne ob V210 uri Robišek Ana iz Križo- vec pri Ljutomeru, zaradi zlo- činska tatvine. Črensovci. Našiva gorečiva delavca pri FO i prosvetnom drű- štvi odideta k vojski. To sta Horvat Anton i Plej Joško. Oba kak dobriva krščanskiva dečka sta opravila pred odhodom sv. spoved i se večkrat zdrüžila z Jezušom pri sv. obhajili. Želemo njima blagoslovi prebitek pri vojski i srečno vrnitev v naš krog. Sami poučni slučaji... „Naša močˮ Je v 4. števiki pri- občila celo vrsto resničnlh slučajev, ki so zelo poučni. Pod naslovom: „Sedaj je že prepozno,” poroča o žalostni zgodbi rudarja Potokarja iz Trbovelj. Temu je zastopnik Karitas prigovarjal, naj se zavruje, a on se ni dal prego- voriti. Zastopnik je zadnjič bil pri njem 15. januarja. Čez dva dni se je Poto- kar (star 39 let) zdrav vlegel spat, a ponoči ga je zadela kap. Ko bi po- kojni vedel, da bo tako, bi se gotovo dal zavarovati, da bi mlada vdova imela denar za kritje pogrebnih stroš- kov... V isti številki je šest zahval za izplačano zavarovalnino. Pri dvema zahvalama je to posebno, da je bila zavarovalnina izplačali za brez- plačno sozavarovana otroka. — „Naša močˮ je mesečnik, ki ga iz- daja Vzajemna zavarovalnica. Dobiva ga vsak zavarovanec (tudi zavarovanci pri Karitas). Zavarujte se čim prej i s tem postanete naročnik Naše moči, Obenem pa se rešite skrbi glede bo- dočnosti. - Vzajemna Zavarovalnica in Karitas imata zastopnike skoraj v vsaki župniji. Glavna zastopnika za Sloven- sko Krajino pa sta: Jožica Skalar v M, Soboti in Jožef Zver, tajnik posojilnice v Črensovcih. Pošta. Jeneš Pavla, dovica, Odranci. Hči Vam je poslala 173Din.penez z Francije, pridite po nje. Puhan Štefan, a la Grenouille. Ne nam je poznano. gde ma Križovačka ešče zemlo, ki bi se mogla deliti. Naznani mi. Štefanec Martin, zidar, Bratonci. Na višjoj oblasti so g. urednik intervenirali, da bi smeo ti i drügi vršiti mala zidarska dela. A pravilnik ešče ne Izdani i brščas naskori ne bo, ar se protivijo podjetniki, ki velke dače plačujejo. Tak se njim je povedalo. Bertalanič Štefan, Krajna. Smo prosili v Ljub- ljani, da se razpiše slüžba i to se je oblübilo. Koštrica Ivan, Ižakovci, javi se pri g. poslanci. Gasilci, V. Polana. Prošnjo izročili s priporočilom g. bani. Senica M. Ižakovci. Prošnja z Len- dave ešče ne dospela v Ljubljano. Sreš, Bratonci. Prošnja zavolo vred- nosti odbita. Petkovšek Emilija, Fran- cija. Od oče sprijali 100 din. naročnine na letos. Žitek Ivan, Rakičan 33. Sprejeli 14. din, na letos je ešče 16 din duga. Kuzma Ana, Stralsund auf Rügen. Letos bodo smeli sezonski de- lavci mesečno 40 Rm. pošilati. Tvoj gospodar je dužen odpošilanje penez javiti na višjo oblast, pri njem se glasi za to. Vsaki osebi — družini nudimo stalni zaslužek. - Pišite MARA Maribor Pojasnila: Rituper, Vučjagomila. Seno za govejo marhu po 60 Din. in les za čakature prodaje MURSA, KRAPJI!__________ Podaljšaj si življenje! Življenje moramo podaljšati, bolečine pre- prečiti, bolezni ozdraviti, slabotne ojačiti ne- stalno učvrstiti in nesrečne napraviti srečnel KAJ JE VZROK VSAKI BOLEZNI? Oslabljene živcev, potrtost izguba dobrih prijateljev ali svojih bližnjih, razočaranje, strah pred boleznijo, slab način življenja in mnogo,drugih razlogov. ZADOVOLJSTVO je najboljši zdravniki! So poti, ki Te mo- rejo dovesti do dobrega razpoloženja, oži- viti Tvoj značaj, napolniti Te z novim upanjem, ta pot je pa opisa- na v razpravi, ki jo more vsakdo, ki jo zahteva, dobiti takoj in POVSEM BREZPLAČNO! V tej mali prirediti knjižici je raztolmačeno, kako morete v kratkem Časa in brez ovire med delom ojačiti živce in mišice, Odpraviti slabo razpoloženje, trudnost, raztresenosi, oslabljene spomina, ^razpoloženje za delo in nebroj drugih bolest- na pojavov. Zahtevajte to razpravo, ki Vam bo nudila mnogo prijetnih ur. Poštno zbirališče: ERNEST PASTERNACK, BERLIN S. O. Michaelkirchplatz 13, Abt. 890. M. BERDAJS ŠPECIJALNA TRGOVINA S SEMENI MARIBOR VETERINJSKA 30. LJUBLJANA MIKLOŠIČEVA 8. (Prej I. URBANIČ) PRIPOROČA najboljša Poljska, zelenjadna in cvetlična semena. G o m o1 j e: gladiol, dalij, potomk, tuberos itd. Naročajte „Slovencaˮ! Ko je naš najbolj razširjeni slovenski dnevnik »SLOVENEC« postal tudi največji slovenski dnevnik, je lastništvo »Slovenca* sklenilo dati svojim naročnikom 300 raznih bogatih nagrad ki bodo med naročnike razdeljene z žrebanjem, ki'bo 29. aprila t. 1. pred komisijo naročnikov in ob navzočnosti javnega notarja. Nagrade so: 1. 2 šivalna stroja, 2. 5 radijskih aparatov, 3. 4 nevestine bale, 4. 10 moških ali ženskih koles, 5. 20 žepnih ali zapestnih ur. 6. 4 lepe harmonike, 7. 5 plügov, 8. 5 bran, 9. 30 knjižnih zbirk, 10. 30 raznih skupin kuhinjsko posode, 11. 50 skupin razne porcelanasfe in ste- klene namizne posode, 12. 5 zlatih nalivnih pereš, 12. 50 kosov različnega blaga za obleke, rjuhe itd. 14. 40 raznih drugih nagrad, ki jih bomo še objavili. Do žrebanja imajo pravico vsi stari in novi naročniki »Slovenca« in sicer: 1. vsi, ki so naročeni na »Slovenca« najmanj že 3 mesece in ki bodo imeli plačano naročnino tudi na dan, ko bo nagradno žrebanje; 2. vsi, ki se nanovo naroče na »Slovenca«' za tri mesece in ki bodo plačali do 15. aprila t. l. trimesečno naročnino. Z nagradami, ki smo jih med svoje naročnike razdelili pri lanskih žrebanjih, so bili srečni izžrebanci zadovoljni, zato smo prepričani, da jim bomo z letošnji mi na- gradami še prav posebno nstregli. Naj zato vsak pravočasno postane naročnik„Slovencaˮ,kajti poleg visokovred- nega časopisa, ki mu bo s svojo vsebino pravilno odkrival vsa dogajanja na različ- nih področjih človekovega delovanja in mu postal tudi najboljši oblikovalec njego- vega düha, bo vsakdo lahko deležen lepih nagrad, ki jih razpisujemo! Ne odlašajte niti dneva, ampak postanite takoj naročnik »Slovenca« ! SREČA VAS ČAKA! Lastništvo »Slovenca« 4 NOVINE 16. aprila 1939. Balažic Štefan, Chateau de Pontehartrain. Prečastiti g. ured- nik! Oprvim se vam oglasim iz Francije. Že ves čas, kak sam v tüjini, sam naročnik Novin, štere redno vsako soboto dobim, jako me veselijo, ar v njih najdem novice iz svojega domačega kraja. Zato se vam lepo zahvalim za trüd. šteroga mate pri vrejüvanji Novin i za skrb, štero mate za nas, ki smo raztepeni po sveti, šteri nema za nas tiste mehke lübezni, kak domači kraj. Ovači mi ide še dobro, hvala Bogi sam zdrav. Dela pa je dosta, posebno za tistoga, ki se ne brani. Od cerkvi sam ne daleč, k meši lehko idem vsako nedelo. Jako mi je bilo žmetno, kda sam morao povrči doma ženo pa de- čico. Ali ka si ščem, sila me je gnala po sveti. Istina, tü mam beli krüh, ali dosta bole k teki mi ide čaren krüh v toplom drü- žinskom gnezdi, kda so žena pa dečica zbrani okoli mene. Zdaj sam pa tak daleč od doma. Po- leg Novin me v tüjini gor drži miseo, da se bom znova po- vrno domo k ženi i deci. Ravno letos kanim iti domo, kda de moj brat Matjaš meo novo mešo. Velko veselje me navdaja pri tom, da denok dosegne svoj cio, za šteroga se že tak dugo trüdi. Naj mi Bog samo ne prikrati dnevov, da se včakam toga žmetno pričaküvanoga dneva. To je sreča za nas, posebno za očo i mater, ki pri tom pozabita na vse nevole, štere sta trpela, kda smo se njuva decov razišli po sveti. Šče ednok vas pozdravim g. urednik. Pozdravim ženo i deco v M. Polani, očo, mater, brate sestre, dedeka, mamico, vso rodbino i botrino. Pozdrav- lam polanskoga g. župnika, ho- tižkoga i črensovskoga. Ivan i Rozalija Britvič, Mün- chen. Velečastiti g. urednik! Hva- len bojdi Jezuš Kristuš, s tem pozdravom vas, g., urednik po- zdravlava i vam želeva, da bi nam ešče duga leta vrejüvali Novine i Marijin List. Naznaniva vam, da redno dobiva oba lista. Zdaj sva se preselila iz Francije v Nemčijo i tü sva tüdi naroč- nika naših krščanskih listov. Tü v Müncheni sva vidla lepe kato- ličanske cerkve i vse so bile pu- ne naroda. Šče ednok vas, vele- častiti g. urednik pozdravlava. Pozdravlava tüdi izseljenskoga dühovnika g. Camplina, rojstno ves Kobilje, ki je puno veselja, ar je dobilo svojega düšnoga pa- stera. Pozdrave pošilava hčerki Olgi, bratom, sestram i celoj Slovenskoj Krajini. Pozdrave pošila: Ceh Ma- rija, Chilleurs aux Bols g. ured- niki Novin i naznanja, da je v dobrom krščanskom mesti, kde lehko zvršavle svoje verske duž- nosti. Fujs Adela, Rouseville. Po- zdravla g. Urednika i se zahva- lüje na rednom pošilanji listov. Pozdravla svoje starše, brate i sestre i g. dühovnike gračke fare. Veselo sporočilo vsem, ki hočejo o binkoštnih praznikih doživeti mnogo lepega in zani mivega ob trsatskem romanju, ki hočejo biti deležni prijetnega izleta z ladjo po morju v prelepo Malinsko na otoku Krku, ki ho- čejo v Italijo, na Reko in v čü- dovito lepo Opatijo: Priglasite se takoj po dopisnici za brez- plačna navodila na naslov: „Po božjem svetu”, Ljubljana, Sv. Petra nasip 17. Toliko lepega in prijetnega za mal denar, še ni nudilo nobeno dosedanje roma- nje k M. B. na Trsat kakor le- tos. Kdo je, ki si ne želi vsaj enkrat doživeti take izredne pri- reditve (v tehnični izvedbi tuj- skoprometne zveze) kakor jo nudi letošnje romanje na Trsat? Ne odlašajte! Pišite še danes, da ne bo prepozno! Fantovskim odsekom.! Zaobljuba mladcev. Naše geslo je: Bodi priprav- ljen! Mladec je značajen, zato: 1. Sem zmerom pripravljen služiti Bogu in Cerkvi, kajti Mla- dec ljubi resnico, varüje pravico in brani čast ter dostojanstvo človeka. Mladec se Cerkve okle- pa z ljubeznijo in hvaležnostjo, ker je bila Cerkev vseskoz opora našega naroda. 2. Sem zmerom pripravljen služiti svojemu narodu in svoji državi s ponosom in dejanjem. Mladec ljubi slovensko besedo, narodno pesem in običaje ter z delom gradi narodovo kulturo. 3. Sem pripravljen služiti svoji organizaciji in delati za njeno moč in rast, ker je naša organizacija zmerom živela in živi za naš narod. Naša orga- nizacija je gojila narodno zavest in katoliški ponos in je radi tega tudi trpela. Zato je Mladec na- njo ponosen. 4. Sem pripravljen utrjevati med članstvom vezi lepega pri- jateljstva. Kjer je namreč lepo prijateljstvo in dobrohotnost, tam ni zavisti; kjer je pripravljenost odpuščati vse, tam ni sovraštva in zamerljivosti; kjer jeponižnost, tam ni sovraštva in zamerljivosti; kjer je poniznost, tam ni časti- hlepnosti; kjer je Popolna edi- nost, tam ni sebičnosti. Da Mla- dec ohrani lepo prijateljstvo, zato utrjuje vse, kar utrjuje prijatelj- stvo, in se varuje vsega, kar to prijateljstvo rüši. Zato Mladec utrjuje zlasti vse, kar vzbuja med- sebojno spoštovanje, varuje pa se vsega, kar to spoštovanje ruši. 5. Sem pripravljen ohranjati vsepovsod red in disciplino, ker je disciplina merilo naše moči, pogoj za uspeh našega dela in našega ugleda. 6. Sem pripravljen utrjevati v sebi lepoto in moč svojega düha in življenja. Zato Mladec zmerom govori resnico, zato je plemenit in viteški v svojih mis- lih, besedah in dejanjih, zato je v težavah pogumen. 7. Sem zmerom pripravljen biti plemenit do vsakogar: do drugače mislečih, do ravnih, zla- sti pa do svojih vrstnikov. Te bom skušal z lepo besedo, z uslužnostjo in zgledom pridobiti za naša načela in za naše vrste. 8. Pripravljen sem biti do- ber član svoje drüžine: njo ho- čem zmerom ljubiti, jo spošto- vati in delati za njen napredek in blagostanje, saj je družina naj- boljša učiteljica za življenje in vodi Mladca k pogumu, nesebič- nosti, razumevanju sočloveku in k zvestobi v malem. Na vse to sem pripravljen! To obljübijam! Tako mi Bog pomagaj! Vojaška pisma. Raj Štefan, Barakespltal I. blok barak 23. Pardubitz. Falen bojdi Jezuš Kristuš, Vu imeni Jezuša i prečistite Device Marije začnem pisati nešterni par reči, s šterimi rečmi ji veliko častiti oča dühovni lepo pozdravin. Želem njim, naj njim presvéto Srce Jezušovo i Prečista Devica Ma- rija pomagala to njuvo sveto in plemenito slüžbo vu vsem vörno pa pobožno nadale tüdi spun- javati. Srčno jim lepo zahvalim veliko častiti dühovni oča, ka so mi poslali Novine i List, šteri me je jako obveselo pa Novine tüdi, da sam v roke dobo. I kda čtem, si z veseljom v srce jem- lem te lepe navuke i je mam tüdi volo spunjavati. Nadale njim tüdi lepo zavalim veliko častiti dü- hovni oča, ka so me zapisali v drüžbo i na tom tanači, šteroga so mi dali v pismi, ka bom zdaj pa bole volo meo na molitvi i na pobožnost. Nadale njim pišem, ka ji prosim jako lepo ponizno, veliko častiti dühovni oča, či boudo tak dobri i mogouči, ka do mi pošilali Novine pa Mari- jine liste. Ve či de mi Gospodin Bog pomagao i prečastita Devi- ca Marija, ka domo pridem, jin dan pa nekaj na podporo, ka san že to mišlenje meo, da san ešče v Rusoskom bio, ka nekaj dan Bogi i Devici Mariji na čast, či srečno domo priden. Ve sam več nej bio tam za volo slabo- ga zdravja samo 20 dni, te so me pa se poslali juliuša 9. (Pi- sec naj se zglasi za pismo na uredništvi Novin v Črensovcih.) Bedernjak Martin M. K. 20 H. gy. e. 3. c.század 3 szakasz, Nágykanlzsa szám 57. Pozdrav- leni list 8. novembra. Najoprvim se njim etak oglasim: Falen bojdi Jezuš Kristuš. Zatem ji dam lepo pozdraviti i jim lepo zafalim na njüvi daraj, ka so mi poslali, i ka so mi dali, da sam šo z do- ma. To njim pišem, jaz sam njuvo karto pa pak dobo, ka so mi poslali, na šterom njim lepo zahvalim. Ešče ednok ji lepo pozdravim, pa njim želem, ka bi jij to moje malo pismo v naj- jakšem zdravji i veselji gor moglo najti. Na drügom kraji mojega pisma jin pa tou dan na znanje, meni je zato nej prebüdo do sega mao, ne vem, kak de ge nadale. Zdrav sam tak pomali, fala Bogi. Zaprem to moje malo pismo pa njim pošlem v to ve- selo faro čerensovsko. (Pisec naj se zglasi za pismo na uredništvi Novin v Črensovcih.) Valovna dužina ljubljan- skoga radije za Vernenil, Francija. Na prošnjo iz Francije, smo se obrnoli na merodajno mesto i dognati, da ta dužina znaša 527 kciklov. To je izraz za va- lovno dužino. PODRUŽNICO K N J I G A R N E SMO ODPRLI V MURSKI SOBOTI NA GLAVNEM TRGU ŠTEV. 5. V zalogi imamo Najrazličnejše knjige: nabožne, gospodarske, gospodinjske, povesti in drugo. Vse šolske potrebščine: šolske knjige in ostale potrebščine za vse šole. Vse pisarniške potrebščine: za vse urade, trgovce in zasebnike. molitvenikov, rožnih vencev, kipov, pódobic, slik, pisemskega papirja, razglednic in vsega drugega, v stroko spadajočega blaga. POSTREŽBA TOČNA IN SOLIDNA! CENE NIZKE! Velika izbira tiskarna in Podružnica Murska Sobota - Glavni tro št. 5. Horvat Martin: Slovo. Bilo je lepoga večera, v marci. Mesec je lepo razsvetla- vao ves. Zvonar Števan je od- zvono Zdravo Marijo. Slab veter je vlekeo od jüžne strani. Redke zvezde so se bleščale na nebi. Na križpotji so stali štirje močni i zdravi dečki. Mirno i tužno so stali. Vsem so oči bile obrnjenje proti nebi. Vsem so blodne misli na vse stra- ni. Zadnji večer so stali na tom mesti. Zajtra bodo zeli slovo od domačega kraja. Odišli bodo v tüjino, deleč, deleč od svojih znancov. Vsem se je nekam tuž- no vidilo. „Edno spevlimo”, se je o- glaso Kolarov Vanč, močen deč- ko. Bio je vsigdar veseli, te bi šče pa ednok zaspevao, na tom spominskom mesti. Mogoče več nigdar nade vido domovine. „Pa ajdi, zadjokrat moremo spevati,” je pravo Hozjanov Naci, ki je znao fajn naprej spevati. Njegov, mladi glas, je prav do- neo milo po vesi. Tüdi on bi šče rad spevao zadnji večer. Štero bomo”, sta se šče oglasila oviva. „Štero znamo”, je pravo Hozjanov Nači. „Ve smo zadnjo- krat vküp.” Malo so si odehnoli, te se je pa oglasila, prav mila, tiha i tužna pesem, štero so nešterno- krat spevali na tom mesti: Daj mi dekle cvetko zalo, da si jo na prsi pripnem, za spomin cvetlico malo Predno v tuje kraje grem ... V kraje grem ... predno v tuje kraje grem ... Gda so zadnjo vrsto te ki- tice končali, te so si tužno zdeh- noli. Zadnjokrat so jo spevali. Kelkokrat so na tom mesti spe- vali, veseli, radostni i brez vseh skrbi. A zdaj? Zdaj so pa tužni gledali gor v nebo, na zvezdice, na mesec, ki jim je včasi tak lepo sveto. Zadnjokrat so ga vi- dili v svojem domačem kraji. Zajtra se bodo poslovili od svo- jih mladostno-spominskih krajov. Odišli bodo s tiste zemle, na šteroj so dozdaj brez skrbi zdra- vi živeli. Mogli do iti, zato ka jim ta zemla ne donaša zadosta krüha. Vtihnoli so vsi, nej so si znali kaj več gučati. Negda so kakše vragolije gnali, zdaj pa jim nej bilo za guč. Zdaj, gda so zadnjokrat stali vküp, ali za tjeden dni, do že mogoče vsi raz- tepeni, po tüjoj zemli. Tam do gledali neznane obraze i se včili tüji jezik. Resan je tou žalostno. „Ka pajdašje moji, zajtra zaran idemo,” je pravo Kolarov Vanč „čas de nam iti spat.” »Ja spat mo šli, ka po ma- šini namo spali,” je pritrdo Naci. „Zdaj smo zospevali zadnjokrat, mogoče Bog da, da mo šče ed- nok vsi vküp na tom mesti spe- vali to pesem, ka smo jo zaj.” „Lehko noč tüdi tebi,” so se oglašali i se jemali pomali eden za ovim. Bilo je na drügi den zajtra. Kokotje so že svojo pesem zo- spevali. Nebo je bilo vedro i se je kazalo lepo vreme. Pri Kola- rovih so že svetiti. Ivan si je pakivao v kufer zadnje reči. Či- duže bole ga je nekša slutnja zgrizla v srci. Gda je že prišeo tisti čas, si je zdihavao. Hitro je prišeo, prehitro. Rad bi šče bio bar tjeden dni doma, da bi šče vži- vao čas, v šterom je dozdáj preživo blaženost. Prišeo je čas, prišla je vöra, ka de se mogeo posloviti i dati bratom pa znancom zadnjo- krat roko. Nekam se je bojao toga. „Hej, Ivan hajdi, hajdi,” se je oglaso Hozjanov Nači. „Ve se ne joči. Bole odi, ka mo spe- vali.” Z vulice sta prišla ovira dva. Oba sta mela skuzne oči. Zdaj pa zdaj sta se zglednola, na svojo rojstno hižo. Nekam tužno jima je bilo. Kolarov Ivan je davao roke vsem domačim; gda je prišeo do matere, te so se jemi vdrle sku- ze. Zadnjokrat je držao mate- rino roko. Iz prsi so se jemi vdrle reči: „Z Bogom mati.” Tüdi materi so se orosnatile oči. Ona se je že tak celo noč jokala za sina. Ivan je zapro kufer, se šče ednok zgledno po hiži, odpro dveri i pravo: Z Bogom osta- nte vsi. Hozjanov Naci se je pa sme- jao vüni. Gda je vido Ivana, ka se zá oči drži, je povedao malo šale, pa Ivana včasi Spravo v dobro volo. „Z Bogom” je za- kričao Nači proti Ivanovoj ma- teri, „pa zdravi ostante.” Prišli so štirje dečki pá vküp na križopotje s kuframi i čakali foringo. Te je pa pridr- drao koleslin z vulice i na kri- žopotji henjao. Dečki so se spra- vili na koleslin. Hozjanov Naci je dregno Ivana i začno spevati. Ivan pa oviva dva i so jemi pomagali. Zadnjokrat je doneo, mili, visiki Nacijov glas: Z Bogom, z Bogom ti vesnica, pa domača cerkvica zadnjič vzemem jaz slovo, či me noude več domo. Vsakše oko, štero je te mla- de dečke vidilo, je bilo skuznato. Da so tej dečki mogli iti s toga kraja, nej mogeo vervato nišče. Pa kak so fajn spevali, da se je tijan do Müre čülo. „ Gda so prišli do zadnje hiže v vesi, te so vtihnoli. Zgled- noli so se šče ednok nazaj na križopotje i izginoli za ovinkom. Bog zna, kda, kda i kakši se vrnejo... Novine izhajajo vsaki četrtek za prišestno nedelo. Za tiskarno Balkanji Ernest Dolnja Lendava, Izdajatelj in urednik: Klekl Jožef, župnik v pok. d. z. o. z.