ODA. List slovenskih delavcev v Ameriki. S-fcov. 45. ^Tov. i jo, 1899. Jlio-bo ~V~H- Prodaji karcliaskih in ladrenskih stokov. Amerikansko meščansko časopisje zavzema kaj čudno stališče glede prodaje goivj iraeuovauih otokov, ktere je Spanja prodala Nemčiji. Posebno po volji ta kupčija ni onemu delu časnikarstva, kterim je domovina še vedno premajhna, in ne vedo, kaj bi rekli. Jedeu del teh listov se repeuči, da je to drobtinico dobila Nemčija, kt« ro bi pred letom dui poleg vsega druzega sami vzeli in to sumo zato niso storili, ker je zasedanje Filipin delalo v tej deželi toliko opozicijo. Drugi del pa smatra bolj diplo-matično, da ne kaže svoje jeze in se kaže, kakor bi bila pridobitev t>*li otokov po Nemčiji njim vsejedno Toda zanimiva je naša ,,8on'\ kte-ra se zelo repenči nad tem, du niso Zjed. države vzele otoke, in so me-rodsjni krogi raje pustili, da ae je sedaj Nemčija vgnjezdila med Ha-vajem in Filipinami in s tem prečrtala načrt lepo fantazije o ameriškem morju". Kazali bi radi na manipulacijo Nemčije in rekli: „Olejte, saj ti tudi tako delajo kakor mi !4* Ti »d a ta primera z imperialistično državo prve vrste, ne doseže pravega vspeh a. Toda tudi antiimperialistično časopisje ne ve kako bi postopalo. Oil ameridko-kapitalističnega stališča bi morali naši ugovarjajoči Jingoes prav imeti, iz političnega pa ne. Tudi „£taatszeitunga" je v čudnem položaju, to razširjevalno politiko Nemčije zna opravičevati, med tem ko enako politiko Amerikancev zelo obsoja. Ta list se upira, daje Nemčija bila prie lj na j al ti svoj kapital na Karoline, ker se mora varovati proti ,napadi divjakov4, nikakor pa nema nij^dne besede, da je I• i 1 » pri tej pri iki tudi prodanih 00 000 ljudi od ene na drugo državo, dasi jih v to ni nihče vprašal. Iz našit noviii kolonij. S 1 a v n o s t i v Manili. M a n i 1 a, 2. junija. Da bi prijazne razmere med domačini in Amerikanci bolj oživili, je priredila amerikanaka tilipinska komisija celo vrsto slavuosti in včeraj večer je bila tako sijajna plesna veselica, kakoršne ui Manila še nikdar videla. Rezidenca amenkauskih komisarjev ima kraauo lego z izgledom na luko. llišo obdaja park, kteri je bil lepo raz^vitljen in z arneri-kanskimi zastavami okinčan. Kot goatjeso bili navzoči: nedavno imenovani sodniki, gen. Otis, veliko število amerikanakih častnikov vojne in mornarice in mnogo bogatih domačinov. Med slednjimi je bilo več krasnih dam nakitenih z dragocenimi diamanti. Tri sviranju izvrstne godbe plesali soamerikan-ske in filipinske plese. K zaključku veselice je pel pevski zbor,,Star Spangled Banner'4. Zvezni senator AU>ert J. Bevrid-ge iz Indiane, kteri je pred nekaj &a»om prišel na Filipine, potoval j<* 14 dni po južnih otokih in obiskal Itoilo, Negroa in Cebu. Govoril je z glavarjem v Jolo, kteri ima 2000 t>ojevnikov pod svojim povelj ni-štvom. Glavar je rekel senator ju, da goji proti Zjed. državam prijazno mišljenje in mu dal razumeti, da bi se ta prijaznost še bolj okrepčala, ako bi Amerikanci hoteli nadalje vati plačevanje tistih $12 000 letne podpore, ktero so od Spancev dobivali. Senator Beveridge bode prihodnjo soboto odpotoval na Ki Upko. t. Slabo kaže. M a n i 1 a, 5. junija. Bolniške ladije so pripeljale iz bojišča "»00 ranjenih in od vročine omaganih vojakov. Bojevali so se zelo srdito na obeli straneh, in ui se posrečilo Filipince popolno obkoliti. Vstaši so se zmuzali skozi am< rikanske črte in za hrbtom prerezali Aireri-kancem telegrafične žice. Z general Lavvtonom so sedaj samo še preko Pasiga v zvezi. Transport so morali ustaviti. Lawton je razdjal del svoje prtljage in razstrelil etreljivo v zrak, da ne bi padlo sovražnikom v roke. Pet kitajskih n -sačov od signalnega oddelka je poliegnilo in malo je manjkalo, da radi tega niso Fili-pinci vjeli seržanta Wadaka in njegove ljudi. Premikanja ameri-kanskih oddelkov je bilo z--lo ovirano, ker v deželi blizu Antipolo telo manjka pripravnih potov. General llall je včeraj z svojim oddelkom v Teres i počival. Danes zjutraj je br-z upr>ra zasedal Mo-rong. Polkovnik \V bol ley je včeraj pri Morongu prestal malo prasko in ko je 1»i 1 sovražnik pregnan našli so d^v>-t mrtvih in pet ranjenih Filipincev. Amerikanski vojaki bodo »«d sedaj oskrljeni s hrano za pet dni. Minnie dni so morali trpeti lakoto, kor vozovi z j^stvinami niso mogli [»riti «>b pravem za njimi. Sodnike vi^j.'ga Bodišča so danes zaprisegli, od sodišč drug<* instance bodo jutri prisegli. Posledice vojaškega gospo d a r s t va. Havana, 5. junija. General G >mez bode jutri sklical kubanske generale, kt«*ri so ga pri razpustitvi armade podpirali, se jim zahvalil za njihov trud in jim povdal, da njihovega službovanja v bodoče ne bodo v* č potrebovali. Kubanski vojaki se s<*daj oglašajo v velikih množinah za spr»-jem svojega denarja. Poln vlak bivših kubanskih vostajo vodovoda, da prekorači predgorje San Mateo doline iu dospe v bližno dolino onkraj Anti- polo, potem se zopet obrne proti gorovju ter osvoi i Taytay in Cainta. Polkovnik Wholley je imel nalogo z dvema polkoma in jednim bataljonom čakati v Pasigo, dokler se general Hal lova črta za hrbtom sovražnika ne razvije in se potem brzo pomakniti naprej in vstaše obkoljiti. Načrt so kolikor le možno prikrivali in vojaki že v petek večer odkorakali v črto. J\ nesreči pa je našel general Hali nepričakovane ovire pri prodiranju in prišel še le ob 2. uri popoludne skozi dolino. General Lawton je videl, da bi obotavljanje utegnilo biti nevarno, dal je polkovniku Wholleyu povelje se pomakniti naprej, predno je bil načrt izvršen. Od kolibe pri vodovodnej postaji sh je lahko opazovalo gibanje Amerikancev. Pol kovnik Wholley se je pomaknil iz Pasiga miljo daleč v Mateo dolino in se od tam po prostem polju previdno pomikal dalje. Prisedši do gorovja, so na vse strani poslali vojake v rastresenem bojnem redu, da bi vstašeni kolikor mogoče preprečili beg. Toda Filipinci so bili zelo previdni, spoznali so pravočasno nevarnost in se umaknili, predno so jim Amerikanci zimoglj priti do živega. Na obeh straneh <>d vodovodne postaj" so Filipinci prerezali teb-grafične žice in s-daj se nahajajo zopet za hrbtom ameri-Lanskih črt. General Rios, španski poveljnik je odpotoval na Špansko z vsemi španskimi uradniki in vojaki iz-vzemši članov likvidacijske komisije. Loubet insultiran. Francoski plemenitaži uprizorili demonstracijo. Ves ta ropot je nastal na prostorih, kteri veljajo po 20 frankov. Pripoveduje se tudi, da je baron Christiani predsednika s palico po glavi udaril. Aii tudi njemu se je slabo godilo, bil je tako tepen, da je bil krvav iti so ga naposled raz odra vrgli. Potem bo ga policaji prijeli in še enkrat pretepli. Predsednik Loubet je takoj nato govoril z Dupujem, a bil vedno miren. Rekel je, ako so njegovi nasprotniki mnenja, da ga bodo s takimi demonstracijami prisilili k odstopu, da se hudo motijo. Ravno pri tacih razmerah smatra si v dolžnost, da ostane na svojem prostoru. Med zaprtimi so: grof Boni deCastellane, mož Anice Gouldove, njegov brat Joan, grof pi. Dion, grof Bertrand de M ud, gr< f pl. Beaumont in gospodje Dorlodot, Rochecbouart in Marin vi Me, vsi »'•lani višjega plemstva. Tudi poslanca Lasies in Firmon Faure sta bila med vodji škandala, ali ju niso zaprli. Loubet je podelil nadzorniku Grilliersu, kteri je hudo poškodovan, \eliki križ častne legije. Dopisi. Paris, 4. junija. Predsednik Loubet je bil danes p »poludne pri dirki v Auteuil javno insultiran in c^loosobuo napaden. Na dirkališče je prišel ob 3. uri popoludne in so ga sprejeli s klici: ,,Panama!" ,,1'roč z LoulietomP* Žvižgala in kričala je množica naščuvana in vodjena po več plemenitašev. Vodja baron Christiani se je drenjal proti odru predsednika in poskušal Lou-beta udariti e palico. Policija ga je zaprla. Sovražna tolpa je bila precej velika in zelo razburjena in vedno kričala psovke, dokler je bil predsednik navzoč. Policija je hitela med demonstrante in jih več zaprla. Prišlo je pa tudi do pretepa, v kte-rem jo bil policijski nadzornik Go-rillieres hudo ranjen, vodja municipal ne policije pa dobro tepen. .>(*() osob je policija zaprla, med temi mnogo članov višjega plemstva. Večino prejetih eo pozneje spustili, kakih sto pa vendar pridržali v zaporu. Prijatelji predsednika in del občinstva je napravilo nasprotno demonstracijo in klicali „Zivio Loubet P4 in predsednik je ostavil dirkališče med „živio-klici" in žvižganjem. Ministrski svet je imel danes več' r sejo, da so se pogovorili o dogodku. Sklenili so 45 prejetih, med temi več odličnih roja listov, v zaporu pridržati- Jutri bode imel mili isterski svet zopet sejo, da se dogovore o odgovoru na interpelacijo glede današnjega dogodka in o odloku kasacljskega dvora. Na boulevardih govorč, da je demonstracija radi tega nastala, ker so roj al isti nameravali majorju Marchandu, kteri se je iz Afrike vrnol, napraviti ovacijo, ko so pa videli, da ga ni, ker je baje moral Paris oataviti na povelje vlade, ao se razjezili in napravili Loubetu sovražno demonstracijo. Weir City, Kans., o. junija. Dragi mi „Glas Naroda", dovoli mi malo prostora v tvojih predalih, ker hočem rojakom naznaniti o naših delavskih razmerah. Tukaj v Kansasu štrajkamo premogarji. Strajk se je pričel dne 13. maja in sicer v desetih preniogokopih in to v Weir City, Fleming, Yale in Mineral City. Po druzih krajih ne bodo štrajkali, ker kakor se čuje so se druge družbe poravnale in dovolile zahteve delavcev; štiri družbe se pa nikakor ne vdajo in to so: Kansas in Texas, South Western and Mineral Coal l' >mpany. Strajk seje dosedaj vršil mirno, ni • »ilo še nobenega izgreda, in to zato ker so krajevne oblasti naklonjene štrajkarjem, drugače bi gotovo ne bilo tako mirno. Kansas and Texas Coal Comp. si je že naročila zamorcev in to (> voz, ali jih je zavrnil šerif; šerif ne pusti tacih ljudi v County. Preniogarska unija tukaj dobro napreduje, pri nas je le še mal y delavcev, kter. ne bi bili pri uniji to je: Mineworkers of America, ktere naj bi se vsi rojaki poslujoči v tej stroki poprijeli, ker brez edinosti je zastonj m:sleti, da bi nam boljši časi posijali. Zato pa opoiorujem rojake, kteri še niso v Uniji da bi tem preje k njej pristopili. K sklepu srčno pozdravim rojake po širnej Ameriki, tebi „Glas Naroda" edini pravi slovenski delavski list v tej dežel i pa želim obilo vspeha in napredka. Ant. Južnik. Cresied Butte, Col«., 1. junija. Ze precej časa je zop ?t miuolo, kar ni bilo nič čuti iz našega kraja, zato si varnem malo časa, da naznanim rojakom kako se nam tukaj godi. Tukaj je bilo od dela odpuščenih 33 naših rojakov, iu takoj potem smo pričeli organizirati Unijo, dosedaj Be je oglasilo precej Slovencev in Angležev in tudi uekaj Hrvatov. A1 i žalibog, tudi tukaj nismo složni, precej Hrvatov neče pristopiti k Uniji. Ti Hrvati bi morebiti že še pristopili ali Mr. Joe Boll jim v to ne dopusti in jim vse obljubuje in jih prigovarja kakor jo kača Evo v raju. Vsak teden jim je kupoval sodčke pive, samo da se ne vpišejo v Unijo. Delo seje tukaj popolnoma ustavilo dne 19. maja in nobeden ne dela, zato svarim rojake, da naj nobeden sem ne pride, ker delo p -čiva popolnoma in tudi ni mogoče povedati do kadaj bode tako ostalo. Tudi Hrvatom naznanjam isto, da naj ne hodijo sem ker dela ni, naj-menj pa z namenom, da bi bili za scabe. Tukaj smo imeli av. misijon in vse društvo sv. Jožefa se je udeležilo te prilike, samo hrvatsko društvo Marije Device so ni upalo v paradi marčati v cerkev, ker jim je Mr. Joe Boll prepovedal, da se ne smejo te parade udeležiti z slovenskim društvom sv. Jožefa. To res ni lepo od tega društva s tako le-pim zaglavjem, še manj lepo pa je, da sr Hrvatje, nain najbližuji bratje na ljubo Mr. Bolla od nas Sloven cev odtegujejo. Ali kaj čemo, ti so temu ,,bosu*4 tako poslušni, da Be celo kaj druzega ne Bramujejo dovoliti, ali saj z malomarnostjo do volijo kar vsem kristijanom p epo veduje deveta Božja zap >ved. Ne-kteri ljudje so tukaj pri uas res prave podrepne muhe, bosu na lju bo vse žrtujejo celo vero. Naši bosi so pa tudi prave karikature, ako bi jih kdo naslikal, bi bili prav dobre podobe za kak h u mori stičen list. Mi Slovenci in Angleži se kaj pridno pr pravljano na borbo, in vse kaže, da pride do najhujšega kako se bode potem seaborn godilo pač ne vem, dobro gotovo ne. Premoga r. (Morali smo popraviti, ker vem«^, ako l»i tako tiskali kakor ste Vi želeli, da bi kdo dobro ali slabo pre-vel dopis in sitnosti bi nastale. V obče pa ne gre pretiti in groziti, mirne krvi je potreba, ne prenaglite se, poglejte v Idaho, Chicago, Homestead it-i., s kruto silo ne bode nikdar rešeno del «v ko vprašanje. Pa brez zamere. Uredil.) Razne vesti. Velikansko podjetje. Med 95. iu 90. ceetjo in Ea9t Ri-verjem v New Yorku grade sedaj električno centralno napravo, ktera bode največja na svetu ter veljala $3,000.000. Naprava bode 400 čevljev dolga in 230čevljev široka. Ko bodo velikanski generatorji po stavljenih, bodo lahko od tam oskrbovali z elektriko vso metropo-litansko železnico. Do tistega časa bode kabel želeluica na Broadway premenjena v električno in VBe konjske železnice bode nadomestile električne. Sedaj rabijo dinamo na 90., 125. in 140. ceBti, kteri dajejo elektriko za razne črte. Pi dovršenju novo naprave bodo vse začasne naprave odstranili. Nova centralna naprava bodo imela dim ink, kteri bode 353 čevljev vise k, in 55 čevljev v premeru. Ko bode postavljeni vsi stroji, vrtelo se bo de 11 generatorjev vsak po 7000 konjskih sil, ktere bode gonilo 11 Corliss parnih strojev. Goiiilua kolesa parnih strojev bode merila 28 čevljev v premerju iu vsak tehtal 100 ton. Os vsacega gonilnega kolesa bode veljala S 10.000. Ptazne dele strojev bodo p<>6tavljhli na svoje prostore z električnim dvigalni-kom, kt*»ri bode zamogel vzdigniti 30 ton. Parno silo bodo dobivali i^ S7 kotlov. Peči bodo najnovejše sestave in Be polnile in kurile avtomatično. Na strehi bode 10 predalov kamor bodo lahko spravili 10.000 ton premoga. Isti se bode vsipal po žlebih naravnost v peči. Omenjena množina premoga bode zadostovala za 14 dni. Nasledice pojedine za $1. Restavraterja Joh u Stimmela, kteri je oskrbel jedila za pojedino za $1 na chicaški platformi, je tožil J. C. Grogerat, član uredoval-nega odbora za $100. Tožnik trdi, da mu je Stimmelobljubil to evoto v nagrado zato, ker mu je naklonil oskrbovanje pogodbe. Stimmel noče plačati, češ da je od uredovalue-ga odbora itaflMobil manjšo svoto kakor bo se preje pogodili. Prostor za detins^a trupla. Obželezuičuem nasipu blizu Mae-peth, L. I., so našli te dni trupla treh malih otrok. Preiskavo o smrti je coroner odložil za nekaj dni, da bi policija imela priliko zalezovati, kdo prinaša mrtve otroke v Mas-p^th. V jednem letu so v tem kraju našli več nego 30 trupel, nekteri so bili umorjeni, kar je bilo prav lahko spoznati. Tudi pri sedaj najdenih truplih so bila poznati znamenja na vratu, iz kterih se da sklepati, da so bil: otroci zadušeni. Ljudstvo misli, da mrtve otroke iz New Vorka prinašajo na Long Is-laud. Tistim osobam, ktere bo naposled najdena trupla vrgle stran, še niso prišli na vsled, le toliko se je zvedelo, da so videli zvečer na istem okraju kjer so našli trupla, dva popolnoma neznana, Židom podobna moža z velikimi zavitki. Poravnal s Cievelandom. Winsted, Conn., 2. junija. Grover Cleveland se zopet kratkočasi med gorovjem Cerkeshire z ri-barenjem. Pred nekoliko dnevi ga ie farmar Frank Johnson iz Tyring-liama zasadil na svojem posetvu in mu rekel naj isto takoj zaj usti, ako noče, da se mu kaj neljub ga pripeti. Grover je odišel, iu ko je lezel čez neko ograjo, isto podrl. Ko so John son u pravili, kakega goBt a je zapodil iz svojega poseatva, je ijal: Well, sedaj sva vsaj poravnala. Ko je bil predsednik, prosil sem za urad poštarja v našem kraju, in ga nisem dobil." Pat ibi.jstletni morilec. Bridgeport, Conn., 3. junija. Zaprli so 15 let starega Peter Grahama, kteri je umoril potujočega prodajalca Jožef Stellmana,čigar truplo so v sredo zjutraj našli na nekem vojju na Seeleys Lane, kakor smo že poročali. On je policiji naznanil, da mož leži mrtev na vozu in pozneje je izustil nekaj tako sumljivih izrazov, da so ga prijeli in izpraševali. Po kratkem obotavljanju jo obstal, da je on moža ustrelil. Pravil je, da sta on in Se nek drug deček, pred hišo kjer sta se igrala, videla stati voz. Ker ni bilo nikogar doma, je mislil, da hoče potujoči prodajalec krasti. Z muzal se je v hišo, vzel tam revo 1 ver in ustrelil moža v gorenjem nadstropjn. On iu oni deček sta potem truplo položila na voz in sled njega na Seeleys Lane potegni-la. O ni deček je ubežal in Peter Graham noče izdati njegovega imena. Koliko je pri tem resničnega, pokazala bode preiskava. Peter KRALJA PIVE e e e Superior Stock Pivo, ktero gasi žejo. Prodaja se povsodi v sodče-kihi steklenicah. e e e BOSCB BREWING CO., LAKE LINDEN, - - MICH. ■ v siii - V; ... Entered as second clas matter at the New York, N. Y. Post office October 2. 1893 „GLAS NARODA". i.»st slovenskih delavcev v Ameriki. Izdajatelj in uredni*: Published by F. 8AK8ER. 109 Greenwich St. New York City. Na leto velja list za Ameriko $3.—, *% pol leta..............11.50, L% Evropo za vse leto . . . gld. 7.—, »» »» i* pol leta . . . . „ 3-50, t m . ..„ 1.75. v L.ru^o pwfciljalilo lltot bkup^o dve Številki. i its jNai odu' iu izhaja Voa^u s jboto. »GLAS NARODA („Voi< iz of the People") ' HV.-ry Wednesday Saturday. ju yearly $3 W t*' lH'l. jpisš bn 2 p. »dplfra iu oaobuosti se nt •i at lan Di ar naj se > »Ipgnvnli poglati po M on *y Grde r. Pi * sprem euilj i kraja naročnikov rroei ino, da bo nam ludi prejšnje bi v* naa m ai i, da hitreje uaj le- mo » a hI jvui ka r>< pi>om i n p' Ijatvam narod'te Ik delavskih krogov. A n s o n i a, Conn., 3. junija. Pri „Aiisonia Electrical Company" poslujoče deklice, ktere so včeraj šle na štrajk, so se danes zopet k delu vrnile, k«r so jim zaslužek za 10 centov na dan zboljšali. V o r k, Pa., 3. junija. Delavcem v „York" mlinu so zopet dovolili 25 centov plače več pri toni; pred jednim mesecem so jim zaslužek zvišali od $2.50 na $3 od tone. Birmingham, Ala., S.juuija. ,,Tennessee Coal, Iron aud Rail road Company" je svojim 6000 premogarjem zvišala centa pri toni. Pittsburg, Kans., 3. junija Zborovanje -zastopnikov premogar-jev za države Kansas in Missouri je sklicano na 9. t. m. v Kansas City. Pri zborovanju se bodo posvetovali kako izvesti S urno delaluodobo. W a 11 a c e. Ida., 3. junija. Bli-zo S00 delavskih izkaznic za rudarje je bilo dos daj izkazanih ; predpis vojaške oblasti zahteva namreč, da smejo na delo le oni, kteri imajo to izkaznico. Člani unije se nikakor nečejo udati tej vojaškej naredbi. Coronerj^va porota še vedno zaslišuje priče in temu povod bode I prijetje več dosedaj še proBtih štraj- I] Slepec — morile«*. n i o n t o w n, Pa., 3. u.iHiovum: „Gias Naroda', 1 »9 Irr-Hinwich M. New York da Je Poslal začenšim tednu, obešen. Schmidt j okr"ž'ilco guvernerjem vseh aržav, se je skrival 5 let p~ved uje, potem bi se taka žaloigra ne mogla v ječi nikdar pripetiti, ko je vendar pred vsem strogo nadzorovanje vjetnikov nujno potrebno. Uradniki se debelo gledajo iu pravijo, da niti pojma nimajo, kako je prišel Lappan do britve. Samomor se je pripetil opo-ludne. Lappan je imel nalogo razdeliti žlice med vjetuike. Ko je dospel do vrat svoje celice, spustil je kakor slučajno žlice na tla, sključil •h, kakor bi jih hotel pobirati toda kakor bi trenil skočil v celico in tam tako hitro dopolnil čin samomora, da dva tik za njim stoječa kaznjenca nista imela čas mu britev iztrgati iz rok. Lappan je bil 22 let star iu imel prestati le kratko kazen. Beda med zlatoiskalei. Washington, 2. junija. Pomožni tajnik Miklejohn je dobil od kapitana W. Abercombreta iz Port Valdeza, dvoje poročila od 8. in 10. maja. Abercombre piše, da je po izkrcanju v Port Vald»zu napravil dva oddelka merilcev. Našel je tam razmere tako neugodne, ka-koršne so navadno po vseli novih deželaii. Mnogo zlaioiskaicev je brez vseh sredstev iu popolnoma pobitih. Vsi možje so ga na kolenih prosili, naj jim zadobi prosto vožnjo v Zjed. države. Trt koče, iz kterih je prihajal grozen smrad, je pustil podreti, ustanovil bolnišnico s kuhinjo za bolnike in vpeljal transport s psi, da so zamogli bolnike iz notrajnih krajev čez Valdez-suežnik prepeljati. Delo je dal tolikim, kolikor je bilo le mogoče, 29. aprila je poslal ekspedicijo h Keystone zalivu in ustanovil tam skladišče jestviu. Grof pred sodnijo. Cleveland, O., 4. junija Pravi avstrijaki grof Hans pi. Wittgenstein, čigar oče ima na Dnuaju veliko posestvo, je bil danes z drugimi zločinci vred pripeljan pred policijsko sodišče. Mladi grof je služil kot poročnik pri avstrijskih huzarjih in je v sorodu z nemškim državnim kancelarjem Hohenlo-hem, kteri seje z neko Wittgenstein oženil. Mladega moža so poslali v Ameriko, da bi se priučil načio amerikanske produkciji. Grof dela v nekej tukajSnej tovarni in njegovo „hudodelstvou je bilo, da je po noči brez svetilke vozil z biciklom. Statistika linčarskih umorov. Richmond, Va., 4. junija. Od leta 1891. do 1897. seje v Zjedinje-uih državah izvršilo 1285 linčar-skih umorov. Leta 1897. se je dogodilo 166 linčanj, 128 osob pa je bilo postavnim potom usmrte-nih. Od onih 166 žrtev je bilo 15 osob obdolženih spolnega nasilstva ali poskusa k temu. Dokazano ni bilo nikomor, iz česar je razvidno, da linčanje ni izključno naprjeno proti spolnimi hudodelstvi. Od druži h je le 27 osob izvršilo večja zločinstva, drugih 124 pa so radi malenkostnih prestopkov umorili. Preiskava linčarskih umorov je pokazala, da je bilo le 15 do 25 od-OBtotkov žrtev, zatoženih spolnega hudodelstva. Brezdyomno je časnikarstvo na jugu mnogo krivo o razširjanju linčarskih umorov. Grozovita verska domišlija. Burlington, Vt., 3. junija. V verski domišliji, da se zamore s tem oprati svojih grehov, poskušala je včeraj služkinja Delia Dutley sama sebe križati. Zabila je žeblje skozi nogi in levo roko. Dekle bode kmalu ozdravela, ali je gotovo blazna. Tornado na zapadu. Kansas City, Mo., 3. junija. Vrtinec je danes divjal po sredini države Kansas. V Stewart je bil usmrten George W. Riter, dya sorodnika pa bila ranjena. V Pratt je poslopje za lokomotive »Santa Fe železnice in več druzih poslopij vihar podrl. T e r r e Haute, Iud., 3. junija. Pri Watseka, 111., je vihar vrgel s tira pet težko naloženih tovornih železniških voz. Vlak oropan. Omaha, Neb., 2. junija. Vlak št. 1 Union Pacific železnice je bil danes ob 2. uri zjuraj blizu Wilcox, Wyo., od tolovajev napaden, eks-presui voz popolnoma razdjau, denarna omara razstreljena in ves denar oropan. Strojevodja Jones je bil od okolu letečih kosov ranjen. Potnikov in železničnih uradnikov niso nadlegovali. Tolovaji so se v Vilcoxu vsedli na vlak. Ko seje vlak bližal mostu, splezal je jedeu tolovajev v ka-buso in z napetim revolverjem za-povedal Htrojevodju, naj onkraj mosta ostavi. Med tem časom so Be drugi tolovaji lotili ekapreenega voza. Koje vlak dospel onkrajmosta, začulse je strašen pok iu ekspresni voz Be je razletel na vse kraje V nekoliko minutah so se tolovaji po lastili vsebine denarne omare, kte ro so tudi z dinamitom razstrelili in predno so se potniki prav zvedli kaj se je zgodilo, ubežali so s plenom v gore. Trajalo je dve uri predno so odpravili razvaline raz tira, daje zamogel vlak dalje voziti. Dospevši do postaje Medicine Boro naznanili so rop in brzojavili šerifu, naj se takoj poda zasledovat roparje. Koliko tolovajev je bilo ne vč nihče; osobje na vlaku je opazilo Bamo štiri oeobe in jih naj-brže tudi več ni bilo. Kakor pravijo, so roparji odnesli le malo svoto. Streljanje in beračenje. Huntington, Ark., 2. junija. Od 2€\ februvarija že traja štrajk, ker so 70 unijskih rudarjev odslovili. Po preteku šestih tednov so mislili pričeti z uvažanjem zamorcev, toda governor je vposegel vmes in prepovedal železnici skabe prevažati. Radi tega je bilo veliko veselje med štrajkarji, toda trajalo ni dolgo, kajti drugi dan izdalo je svezno sodišče ustavno povelje. Popreje so štrajkarji poslali šest mož k postavodajalatvu, da bi izprosili poBtavo v prid delavcev. Toda ko bo se vrnili, pokazalo seje, da niso nič opravili, razun da so ji.n governor in nekteri gospodje postavodajalci podali desnico. Zato pa bo morali štrajkarji plačati ra-*uu delegatov v hotelu. In vkljub t^mu so se hoteli gospodu gover-uerjn zahvaliti, kar se je vendar preprečilo. Potem je prišlo vsled ruvanja nekterih trmoglavcev do streljanja, pri kterem je bil John Reid UBmr-ten. Kmalu nato so poslali od Gompersovega generalnega štaba govornika, kteri je pri zborovanju med drugim takole govoril: „Nisem anarhist, kteri hočejo deliti vse imetje, še veselim se, da so ljudje na svetu, kteri so z štedljivostjo ( !) postali kapitalisti in nam sedaj zamorejo dati delo!'' Kako hI inenje! Gompersov govornik je na novo priporočal beračenje pri kapitalističnih politikarjih. Toda nihče se ni oglasil, kar je zuamenje, da so ljudje še vedno pri volji dalje prosjačiti vkljub krogelj, s kterimi jih obsipajo. Sramotno je, da se ame rikanski delavci dandanes pustijo tako slepariti, delajo kot črna živina, trpe pomaujkanje, stradajo, more jih, in vkljub temu korakajo še po starem tiru dalje. Radi tega opomina je nek delavski agitator svoje sodelavce takole Bvarili: ,,Tovariši po vsej deželi! V imenu Vaših bratov, s kterimi ravnajo amerikanski kapitalisti in njihova soldateska hujše nego z sužnji, VaB opozarjam, učite se iz naših skušenj in vrzite od sebe jarem kapitalističnega robstva!*' Potres v Californiji. San Francisco, 2. junija. Po vsej gorenji in srednjiCaliforni-ji so včeraj večer ob 11. uri čutili precej hud potres. Veliko škode potres ni napravile, pač pa se je zdrobilo v raznih delih m^sta več oken iu omet je padel raz stene. Od strehe na Odd Felows poslopju je padel oOO fu itov težki obrobek in padel na nasprotni Grotto restav-rant. Pri novem Union Ferry poslopju na k«.ncu Mark-t c^ste je padel omet raz zida in n^kaj oken se je zrušilo. V Palace liotnlu je letelo pet deklet kričaje na dvorišče, kamor je bežalo tudi mnogo prestrašenih gostov v kaj čudnih nočnih oblekah. Neka ženska je omedlela. Jetnikov mestne j«'če seje pola ti in velika razburjenost, ker so se bali, da se ne bi poslopje podrlo. V bližini meEtne hiše so ugasnili vse električne luči. Razločili s) dva sunka od severa proti jugu in sicer je bil drugi hujši nego prvi. Sramota moža vzrok samomora. Sail Francisco, Cal., 3 junija. Gospa Herbert Clark, ženK bančnega peneverjenika, kteri j< obsojen na daljšo kazen v ječi, m zamogla prenesti te sramote, in s-danes segla po življenji s tem, di> je spila karbolovo kislino. Clark je bil blagajnik banke v Lynn, Mass., in poneveril $07.000. Beli snžuji za Honolulu. San Francisco, 3. junija. Parnik „Alameda'1, kteri je 26.maja ostavil Honolulu, prinaša vest, da so posestuiki nasadov pri nekem zborovanju sklenili, sprejeti predlog italijanske vlade, delavce pod istimi pogoji vpeljati, kakor portugalske. Kabinet in naseluiški urad sta sklenila, uvoz italijanskih delavcev pod pogojem dovoliti, da isti pridejo iz severnih pokrajin in so poljedelci. 30 Indijancev vtonilo. Laggan A 1 b e r t n, Can., 3. junija. V Lake of Clouds, nedaleč od železnične proge Canadian Pacific je 25 do 30 Indijancev, mož, žena in otrok vtonilo. Dva čolna sta ob megli trčila na kar sta se oba preobrnila, ljudje pa vtonili. Železnične tolovaje zaprli. Cheyenne, Wyo., 5. junija V Caspar došli sel prinaša poročilo, da se je tam vršil boj med oboroženimi šerifovimi pomočniki iu tolovaji, kteri so pred nekterimi dnevi pri Wilcox, Wyo., napadli in oropali vlak Union Pacific železnice. Tri železnične roparje so žive vjeli iu jih bodo v Casper pripeljali, četrtega pa še zalezujejo. Od šerifovih ljudi ni bil v boju nihče usmrten. Španski otoki prodani. Madrid, 3. junija. „Tparcial" objavlja danes vsebine pogodbe, s ktero je Španija odstopila Nemčiji, Karoline, Ladrone in Pelenten otoke. Nemčija pla^a za otoke 25 milijonov peset, da Španiji na vsakem otočju premogarsko postajo in prevzame njihovo obrambo v vojski-nem času. Dalj& Nemčija dovoli Španiji razne predpravice v Nemčiji in njenih kolonijah. Washington, 3. junija. Vest o odstopu Karofin, L^drou iu Pelenten, izvzemši otoka Guam, kteri spada k Zjed.drža vam, ni tu nikogar izuenadila. Vlada je že prcej časa vedela o obravnavah med Španijo iu Nemčijo glede odstopa imenovanih otočij. Karoline ao bile začetkom portugalsko posestvo, ali Španija si je iste kmalu prilastila, toda za nje ne mnogo brigala, dokler ni 1. 1885 Nemčija razvila svoje zastave na Vapu. Prišlo je do dolgotrajuega prepira, kterega je naposled papež razsodil, priznavši Španiji višjo oblast, Nemčiji pa trgovinske prednosti. Imenovana tri otočja obsegajo kakih tisoč angleških štirja-škili milj zemljišča, na kterem živi 45.000 prebivalcev. Evropejske in druge vesti. II a a g, 2. junija. Odsek genfške konvencije, odbora za vojno pravo je sprejel nova pravila za obrambo in postopanje z ranjenci na morju. Pariz, 3. junija. Afera, ktera je Francosko pet let pretres«»vala do mozga, je sedaj končana.Zmagala je pravica in ovržona je obsodba, ktero so dosegli z nenavadno pre-kanjenostjo. S polniti je treba le še formalnosti nove pravde in Dreyfus je prost. Sodniki so bili jedno-glasno mnenja, da je revizija potrebna in manjkalo je le še pet glasov do večine, da, bi takoj oprostili vjetnika iz hudičevega otoka brez formalnosti nove pravde. Poleg tega pa je spričevauje preiskovalnih odlokov dejansko samo na sebi že oproščenje. Ovržno sodišče je imelo tajno posvetovanje do 3. ure, potem so vrata odprli in pu-itili občinstvo k razsodbi. D u n a j, 3. junija. Sloveči glasbeni skladatelj Janez Strauss je danes v 74. letu svoje start>sti umrl, vsled katarha v dušniku. Od njegovih glasbenih skladb je najbolj znana ,,An (b-r schonen blauen Donau41. Od njegovih operet so bile največkrat predstavljane „Der Zigeunerbaron", „P rinz Methusa-lem" in ,,Fledermaus"; dalje je Strauss uglasbil mnogo lepih val-čikov. Southampton, 3. junija. Parnik amerik. črte ,,St. Louis", kteri je danes odišel od tukaj v Nf \v York, za vozi l je pri Catshot Spi t v HouthamptonBkem pristanu na trdo zemljo, kasneje pa brez napora zopet splava L Danes ol> 3. uri 45 min. so ga videli pljuti mimo Hurst Castle. Pariz, 4. junija. V stanovanju ministerskega predsednika Dnpuya se je danes zjutraj vršila seja kabineta. Sklenili so križarki ,,Sfax" pri Fort de France na Martinique, brzojaviti, da se takoj poda k otoku Salut in Dr^yfusa pripelje nazaj na Fraucosko. Kri žarka „-fax" bode odišla 11. junija na Francosko in 26. junija dospela v Brest. Vojne oblasti jamčijo varno prevožujo iz Bresta v Renues, kjnr bode postavljen pred novo vojno sodišče. Med potovanjem bode Dreyfus stanoval v kabini za lastnike in imel pravico iti na la-dijini most. Haag, 4. junija. V včerajšui seji odseka za vojno pravo mirovne konference so pretresovali člene 15 do 18 konvencije v Bruselju in sprejeli v nastopni obliki: Čl en 15. Mesta, sela, hiše, in ladije, ktere niso zavarovane, se ne smejo napasti ali bombardirati. Prvi del člena 17. se bode glasil: Pri oblegmju in bombardovanjn je treba vse mogoče storiti, da se kolikor mogoče obvarujejo poslopja zi bogoslužje, znanstvo in umetnijo, dobrodelnost iu postrežbo bol ni kov. Posebno na bolnišnice za bolne in ranjene se ne Bme straljati, ako ne služijo vojnim namenom. Člen 18. se glasi: Osvojena mesta se ne smejo pleniti. Razmo-trivanje členov 53 do 55 glede pravic in dolžnosti nepristrancev so po raznih govorih odložili, češ da ne spada y področje konference. StraBsburg, 5. junija. V el-saških vinogradih se je prikazala trdna uš. Škodljivi mrčes je napravil že veliko škodo. B e 1 f a «t, 5. junija. Ob priliki demostracije nacijonalistov v spomin vstaje od 1. 1798. je prišlo do pretepa z orangisti. 800 mož t nasajenimi bodali je konečno raxpo-dilo pretepajočo se množico. Bern, 6. junija. Pri Aaran v kantonu Bern eta včeraj večer trčila dva vlaka. Dve osobe sti bili f>ri nesreči usmrt^ni. Sirote. Konradova mlada leta niso bila nič druzega, nego brezupne, žalostne podobe. Visoki, proti nebu moleči dimniki, iz kterih so se vzdigo-vali težki, črni oblaki in počasi napolnovali podnebje. Ta rujava odeja Be je vedno bolj VBedala na pokrajino kakor bi pretila vse zadušiti. In preteče seje vedno bolj vsedela v duše ljudi, kteri so v onej pokrajini počasi hirali. Videl je obširna polja, na kterem je Biro-mašuo, nizko žito med viaokorasto-či m osatom kalilo ; obširne travnike na ktere se je po leti solnce tako upiralo, da je vela trava še komaj pokrivala b. lo kamenje. Videl je ljudi, ljudi z bolestnim, zgodaj ovenelim obrazom, ljudi, kteri se niso mogli smijati in s topim pogledom, kteri so nemo pred-sč zrli, ljudi, kteri so delali iu trpeli in zopet trpeli iu umrli; ljudi, kteri so se trudno vlačili, može, žene in starčke, vBi so bili euako nejevoljni in brez pomoči, kteri niso imeli nobenega veselja in niso poznali sreče. Med drugimi je videl bledi obraz žene, ktera je nekdaj lepa bila, in v ktero je zrl kakor v kako višjo čudodelno podobo. Ta bleda, bolua žena, ktera je počasi hirala, kakor vsi tam bivajoči,je bila njegova mati. Le temno, zginjajoče, od daleč jo je videl. Videl je tudi rudeč ualit jezen obraz moža, kojega steklene oči so na njega zrle. Na uho so mu uoha-jali oni divji nočni prizori, koje ta mož blaznel in kričal ter rogovilil po malej sobici. Med tem pa je ilitela bleda zeua. Spominjal Be je, kako se je tresel v svojej malej posteljici in glavo skrival pod odejo, jokal je kakor bleda žena. Potem je postalo tiho. Jokanje je prenehalo iu ko se je zgodaj zbudil, videl je svojo matur na tleh ležati, stegnjena je bila in se ni premaknila; curek krvi je tekel iz globoke rane, počasi in počasi, proti njegovej postelji. Takrat je bil mnenja, da ga bode Bmrt obiskala; njegov vrat je bil stisnjen ; ni mogel ne jokati, ne n* pomoč klicati. Pokonci je stal v postelji in gledal v krvavo lužo in na spremenjeni obraz matere. Sedaj gaje zapustil spomin. Le temno je bilo za njega, kaj se je tam zgodilo. Prišli so ljudje in ga odpeljali Beboj iz ozke sobice. Bleščeči obraz debelega moža videl je pred seboj ; ta je smeje vse ogledal in se z vojimi belimi, debelimi prsti igral z bleščečo, debelo verižico. Tega moža se je prestrašil iu se mu gujusil. To je bil poslednji spomin iz onega časa Čez dolgo časa našel se je zopet v belej hiši, z velikimi, pobeljenimi dvoranami. Nosil je temno uuiformo z svetlimi gumbami in vsi drugi dečki okolu njega bo nosili enako uniformo. Sirotišnica je bila v predmestju; vsi, kteri bo tukaj bili, niso več imeli starišev in so to, vedel i — saj so jim to sleherni dan povedali, kot predbaci-vanje iu svarjeuje. Saj bi to tudi drugače zvedeli. Ako bo v nedeljo paroma korakali skozi mesto ter Sli na zelene trate ob Donavi, so jih gledali vsi ljudje s začudenimi sočutnimi pogledi. Ti so pa g leda-dali množico lepo opravljenih ljudi, kteri so se smijaji iu bili brez skrbi ter srečni, — tiho iu paroma so Sli mimo njih in se niso upali jih v obraz pogledati; ker na obrasih vseh je bilo videti začudenje in sočutje. Tako je minola nedelja ca nedeljo in teden xa tednom. Konrad je videl velik vrt sirotišnice z velikimi, starimi drevej|ir z dolzimi senčnatimi hodniki in strmimi starimi zidovji na okolu« - < ' •5 vL?. - • Jugoslovanska Katoliška Jednota. URADNIKI: Predsednik: JožkfAgnič,;Box 266 ; Podpredsednik: Gkobg Kotck ; I. tajnik: Ivan Govžk, Box 106; II. „ Štefan Banovec ; Blagaj.: Mati/a AgniČ, Box 266. PREGLKDOVALCI KNJIG: John Habjan; John PkeSirn, Box 286; Josip Mantel; Yii stanujoči v ELY, St. Louis Co. Minn. Glasilo: „GLAS NARODA"' Ta vrt sirotišnice, v kt^rem je po leti prav glasno prepeval kos, mu je postal zelo ljub. Tja je hitel, ako imel prosto uro in sicer v najbolj skrita kota. V tej samoti, daleč proč od družili, kteri so se smijali in burge ugutjali, tukaj v pravej vrtnej teši ni je bil srečen, srečen ker je užival sveži zrak in bil sani. Med - stalimi je bil on iz .bč^n On, edini izmed vseh. On ni vedel kako se je zgodilo — ali zvedeli so zgodbo njegove mladosti. Nastalo je večletno, neprenehljivo trpljenj*, ktero je tiho prenašal, ("ulje veduo enaka vprašanja : Tako? ta je oni, kterega oče je svoje ženo ubil? Tu je oni, čigar oče mora biti do smrli v ječi." Vsak na novo došli je to zvedel. „ Kaznjenec ! Kaznjenec P4 je donelo vedno na njegova ušesa, in vidul stotine sovražnih, groznih oči okolu st b.i bliskati. Kakor izvržek je ostal med njimi, on edini, čigar ofte živi v jetnišnici. „Kakose godi tvojemu očetu? Zakaj ti uič ne piše?" donelo mu je vedno na uho. Ali: „Pojdi, obišči ga vendar v jetnišnici I** Jokaje je zbežal potem in Be skril v kak grm ali kot. Nepremakljiv je l^žal tam na tleh, tresel se na vseh udih Veiled bolečine in jeze. Iz dalj- ve pa je bilo čuti : ,.Kaznjenec! Kaznjenec!" NYceg:t dno so ga zopet zaničevali, iu hkrati mu je postalo vroče, prod njegovimi očmi so se utrinjali rude M žarki. Skrajno razdražen h« je polotil najmočnejšega od vseh, ga na tla pobil in obležal je nezavesten. Drugi so ostali na okolu in bili zelo bledi in tihi. On pa je šel mirno, tako mirno, kakor nikdar poprej«, po vrtu v samotno skrivališče. Sedaj je mislil, da je njegov konec prišel, iu da je onega usmrtil, <"'ul je glasno kričanje od vseh strani: ,,Kaznjenec! Kaznjenec!" Popoludue so ga našli in peljali pred vodjo zavoda. Sedaj se prične preiskava iu konec bode vsega! mialil si je sam pri sebi, v njegovej notrajščinije bilo vse topo, izumrto. Videl je starega moža., kteri je bil vedno resen iu dobrohoten proti njemu kakor proti vsem drugim. Pripovedati mu je moral ves dogodek. Sedaj seje v njem zopet vzbudilo življenje. Pri povedal mu je, kaj je \se trpel v teh letih. Kakor mrzlica ga je pretreslo, ali bilo mu je odrešenje. Ko je končal, se je sesedel in njegova čutila so ga zapustila. (Dalje prihodnjič.) Čudak. truden mož, z imenom James Tyrou je umrl, 70 let star, nedavno v Sidney, v Avstraliji. Bil je največji p. sestnik zemljišča v temu delu sveta, vse premoženje njegovo pa sc je cenilo ..a 20 milijonov dolarjev. Tyron je bil rojen v avstra-lijskih goščavah in v teh je preživel celo svoje življenje. Vedno je delal trdo, jedel je najpriprostejšo hrano in oblačil se je v najcenejšo obleko. Kratko pred smrtjo je rekel, da ni bil nikdar v cerkvi, ne v gledališču, ne v krčmi, da ni nikdar pokusil vina, Žgauja ali pive, da ae ni nikdar umival z milom, in da nikdar ni preklinjal. Ko je bil 17 let atar je začel služiti kot pastir, za 120 dolarjev na leto. Prihrauivši 400 dol. je začel ui svoje x govedino tržiti. Zadela je kraje suša iu zgubil je vse. Vstopil je sope t kot p&atir in za plačo je dobival tretjino živinske prireje Živi na seje pod njegovim Bkrbnim varstvom dobro množila in obilni priredek je dal podlago njegovemu premoženju. V njegovi soseščiui se je našlo zlato, to je veliko ljudi privabilo, ktere je Tyron z mesom preskrboval. Začel je trgovati na vse kraje z živino- Nakupoval je tudi vedno več zemljišča, tako, daje o času njegove smrti imel pol milijona akrov. Za pašo svojih velikih čred pa je najel od vlade še več tisoč štirjaških milj dežele. Tyron ni bil nikdar oženjen, rekel je, da ženske ne mislijo na nič dru-zega, nego na obleko, da so prepirljive iu sovražne druga proti dru-gej. Omenil pa je, da bi prava in dobra žera lahko vse storila, pa da je zato boljše, da je ostal samec. Glavni uzrok temu pa je bila lo ujegova plašljivost. Za-se ta mož ni porabil Bkoro uič denarja. Denar g:t ni nič zanimal. Rekel je: ,,denar ni nič, kar je mene najbolj zanimalo, tu je bilo bojevanje s puščavo. Proti tej sem se boril in tudi zmagal sem. Napeljeval sem vodo, kjer jo p »prej ni bilo; zaredil sein živino v krajih, kjer prej ni mogla obstati. Postavil sem ograje in zidal c^ste, kjer jih prej ni bilo. Ta moja d^la bodo obstala in osrečevala bodo milijone ljudi, ko bodem mrtev in pozabljen." Tyrou je imel svoje posebne nazore o vseh rečeh. Ko so v soseščini hoteli cerkev zidati, so prišli un*-rodujni možje k njemu proseč g:i, da naj jim pomaga v tej zadevi. Odgovoril je, da je pripravljen t<> storiti. Zal^feval je, da naj s.j izračuni koliko bode cerkev in vse potrebno stalo, da jim izroči potrebni denar. Ob enem pa je še pridejal : ,, Po te in pa nočem s to rečjo več opraviti imeti." Možje so obljubili, da ga pozneje ne bodo več zaradi nadlegovali. Prihodnje leto j«? bilo pri cerkv. nekaj lieizogibljivih stroškov. Občani so bili revni in zopet so Be obrnili na Tyrona, proseč ga za denarno pomoč. Izgovarjali so se, da jih je le največja sila prisilila prelomiti njih obljubo. Nato je T.vron odgovoril: ,,Ne dam uič. Dal t»em Vsemogočnemu cerkev, ako se toliko ne potrudite, da bi jo vzdržali, potem jo ne potrebujete." Nekdo gaje proti koncu življenja vprašal, če ae je kdaj čutil srečnega. Rekel je na to: ,,Se precej prepričan pa sem, da vse kar človek pridobi. ni nič. Zadovoljnost in tru-doljubnost je sreča iu tega sem imel dosti celo moje življenje. Sreč-neji sem bil, kakor množina ljudi." Njegovi verski nazori so bili jako jeduostaviii. S takimi r«-čmi se ni hotel pečati. Rekel je: ,,To ni moj ,business*. Delam, kar je po mojih pojtnih strogo pravično. Dajati ra-čuu o tem me ni strah.1* Čuden filozof je bil to, pri temu pa krepke naravne značajnosti. spravljenim pohišjem. Škode je *a 1500 gld. Pogorelec je bil prav za toliko svoto zavarovan. * * * Železniški stroj skočil a tiru. 14. maja p »poludne je skočil mej Lazami in mej Zalogom železniški stroj s tira, padel preko nasipa ter se š» le okoli 100m od nasipa ustavil. Železniški tir je bil na daljavo 40m zelo poškodovan. Ponesrečil se ni nihče. * * » S a m o m o r. 16. maja ponoči prišel je v Oešnovarjevo gostilno v Kolodvorskih ulicah št. 29, Ivan Proseuc, 22 let star, pisar, stanujoč v Vodmatu št. 81 in si je najel sobo ter naročil, da ga zjutraj ui treba l>udi*i. Ko ga zjutraj le ui bilo iz sobe, Šli so gledat k oknu iu so ga našli ležati na tleh. Na to so se vrata z silo odprli in se je kon-statova 1 o, da je na tleh ležeči Proseuc že mrtev. Poklicani policijski zdravnik dr. Illner je koustatoval, da se je Proseuc prav dobro zadel v srce, in tla je bil takoj mrtev. V pismu, ktero je zapustil, navaja kot vzrok samomora okolnost. da gaje nekdo naznanil zaradi tatvine, in da je obdolžitelja iskal že dva dni okoli, da bi ga bil ustrelil, ker ga pa ni dobil, Be je ustrelil sam * * * Napaden orožnik. Orožni-ški štraž.nojster, Ivan Tomaziu, je prišel v službi dne 14, maja v Zgornje Bitnje pri Kranju, kjer so ga fantje napadli. Stražmojster se je branil s puško in je krogi ja zadela oHletnega kajžarja Ivana Zibala v glavo, daje obležal mrtev. * * * Senzacionalno aretova-n j e v (i r a d c u. ,,Slov. Narod" poroča: 17. maja popo I d ne je policija aretovala c. kr. avskultauta pri tukajšnjem deželnem sodišču, dra. Kuro I a Fraiša. V Fraisovo privatno stanovanje so prišli štirje detektivi in izvršili naprej hišno preiskav >, potem pa Fraisa odpeljali v zapor deželnega sodišča. To ar*'tovanje je obudilo velikansko senzacijo, in nemški nacijonalci je izkoriščajo za strastno agitacijo, prav kakor da bi radi prouzročili kake demonstracije. Frais je znan agitator in • je v zadnjem času odlikoval po posebni gorečnosti, h ktero «e je zavzemal za prestop k protestautizmu. Znan je bil v celini mestu, zlasti odkar je sam izstopil iz katoliške cerkve in prestopil k protestantizmu. V mestu se govori, da je ta c. kr.sodni uradnik aretiran radi hudodelstva veleizdaje. * * * Nevihta v N e v e m mest u l>ne 12. maja popoludue mej 4. in <». uro je po Novem mestu in okolici razsajala sitna nevihta. Strela je na več mestih vdarila in na pro-štorem vrtu razklala hruško. Nekaj korakov od te hruške se je mudila neka delavka, kteri pa se ni nič zg» »dilo. Drobnosti. V staro domino so se vrnili: Ijoyrenc Kovač iz Meuiphisa, Temi. v Travo; John Skedl iz Steeltoua, Pa., v Graberje; Frank Borštnar v Zlatičino; Gregor Pre-logar v Priuiskovo, oba iz Mineral Kans.; Peter Kolte, iz Hutte, Moot, v Vrh ; Miha Žalec iz East Helene, Mout. v Vrb ; Frank Kresal iz Ju-lieta, 111., v Trebnje; Jože Zgajnar iz Jerome, Ariz., v Kom pol je; Lov-reuc Mihehč iu Andrej Žagar oba iz Marriaua, Ark., v t'abar; Jernej Leskovec iz Newarka, N. J., v Go-dovič; Janko Sabčič v Novake, Joe Gergič v Jurovo, oba iz Steeltoua, Pa. ; Tomaž Švigel iz Leechlielda, Kana., v Borovnico. * * * SOKOL v Clevelaniu, O., priredi v nedeljo 11. junija ravno v istem gojzdu kakor lansko leto svoj Picnic. Zabava obeča biti izvrstna, tudi janca bodo pekli, za druga krepčila bode tudi skrbljeno. * * * Požar. Dne 10. maja zvečer je začelo goreti pod streho hiše Antona Kalistra v Jaršičah ter je zgorela streha, v bližiui stoječi hlev z vsem poljedelskim orodjem iu ondi * * Strašna smrt. 12. maja. se je dogodila na progi zahodne železnice grozna nesreča. Blizu postaje I"nter-Tulluerbach se je vrgla neka ženska pod poštni vlak, kije prihajal iz Sol in'grada. Strojevodja je to videl, toda vlaka ni mogel več ustaviti. Brzojavil je v Purkers-dorf uradniku, kteri je takoj sporočil županu, kaj se j« dogodilo. Ko je prišla komisija na lice mesta, je našla na progi naprej rujavo veliko ruto, nekaj korakov naprej črn robec, nehaj dalje je ležalo novorojeno mrtvo dete, par korakov od tega pa so našli žensko glavo ter posamezne dela telesa. Ženska je bila stara iiO—10 let. Kdo je iu od kod, d * sedaj ni znano. Tudi se ne ve, je-li storila grozni čin v hipni blaz- nosti, ali se je hotela usmrtiti. * * * Samomor. 14. maja zjutraj se je bliskoma raznesla po Trstu vest, ki je v vseh slovenskih krogih zbudila odkritosrčno žalost. Ob 8. uri zjutraj se je namreč finančni svetnik J< sip Tomažič v svojem stanovanju končal življenje, vstre-livši se v srce. Pokojuik je bil sila nervozen. * * * Stiska celjskih Nemcev. Celjski mestni zastop jo je pošteno zavozil. Zabil je 68 tisočakov v popolno ponesrečeno mestno k av-nico iu zdaj ne vč, kje dobi zanjo pokritja. V tej silni stiski napravili so imeiiiten načrt: Poganjajo se za to, naj političua oblast prisi li okoličina, da morajo rabiti mestno klavnico in plačevati visoke pri stojbine, ob jednem pa so pritegnili del okoliške občine k mestni obči-ui. Okoličanov pa ui prav nič volja, plačevati grehe celjskih kričačev, in se bodo namenjenih ,.dobrot" z vso odločnostjo branili. * * * Za železnico Grobelno-Slatina do deželne meje je štajerski dež. zbor pripravljen, prispevati 400.000 gld., ako bo do-tičua delniška družba jamčila za zvezo s hrvaškimi železnicami ter naloženi kapital ne bo presegal vsoto 1,250.000 gld. Težava pri tem projetku je, da se ne ve kdo bi zidal zvezo od štajerske meje do hrvaških železnic. * * * Atentat na železnico. Reška „Bilancija" poroča, da so poškodovati neznani hudodelci mej postajama Delnice in Škrat ves železniški tir, vsled česar bi se bila lahko zgodila strašna nesreča, ker se je imel kmalu na to pripeljati brzovlak mimo. K sreči je strojevodja tovornega vlaka zapazil zločin, kterega je še pravočasno javil brz »viaku. * * * Kako se je rešiti iz gorečih s«) h? Ako gori v sobah, napolni se vse stanovanje z duše čim dimom, le 10—24 cm od tal je ^rak še poraben za dihanje. A k • t »rej ni možno drugače ,z sobe, tre-ba iti po vseh šlirih. D^bro je tudi, ako se pri veže na usta moker robec. * * * (i r o z n a smrt. V Pobringu na Stirtskeiii je nedavno 14letni kmetski sin Fran Strummer oral na polju z dvema voloma. Nakrat sta se vola splašila, in ko ju je hotel mladenič zadržati, sta šla s plugom vred čeznj ; lemež pa mu je iztrgal vsa. čreva iz telesa, daje deček vsled tega umrl. * * * Čudna bolezen. Iz Kis-Jo-noja javljajo: V hiši nekega ergo-hegyskega kmeta Andreja Pallvja je opetovano nastal ogenj. Tako je jedenkrat zgorela tudi Palfyjeva hiša do tal iu njegova žena, mati šesterih otrok, je tudi zgorela. Drugi pot je z »pet ogenj uničil konjsko stajo in druga gospodarska poslopja. Požigalec je bil vsakokrat 14-letni Palfyjev sin. Pozneje je še štirkrat nastal požar, kterega je pro-uzročila 4Gletna Palfyjeva sestra. Izjavila je, da je samo zato požiga-la, ker je svitli plamen nje največja radost. In zdravniki so res kou-statovali pri njej in pri dečku pvro-matičuo bolezen, kterega človeka naravnost sili, da požiga. Ne shaja. Gospa Mali: „Kaj sem Vam hotela reči gospa Ž^fa, kupčija gre slabo...., danes moram zopet tri goldinarje doplačati, in tako gre vsak dan." — G- spa Žefa: „Zakaj pa gospa Mali ne opustite kupčijo?" — Gospa Mali: „Od česa naj pa potem živimi" ■ —• Dandanes je že vse ponarejeno, le ponarejeni prijatelji bo še izjema. Bodoča gospodinja. Sestra (mlada goska) : ,,K"aj ješ dobrega, Fric?" _ Brat (dijak): „.Jezik, ljuba Ivanka I Izvrsten je! Hočeš li pokusiti?" — Sestra : ,,Pfui5 kako moreš to misliti, da bodem uekaj jedla, kar je imela že druga žival v sobcu1" Slovenska babica V CALUMETU, MICHIGAN. Podpisana se priporočam Slovenkam v Calumetu, Mich., in okolici, kot skušena babica, ktera ima žc večletno skušnjo in mnogo dobrih spričeval; v Ameriko sem prišla pred par meseci in ker nisem tukaj znana, zato se slovenskim ženam tem potom priporočam, obetajoč jim najboljšo postrežbo in vestno ravnanje. Pokliče se me lahko vsako uro. (S. jI.) Marija Starasinic, 207 - 8th St., Calumet, Mich. Listnica uredništva. Rojakom odpošljemo sedaj zn 841.00 100 gld. avstr. veljave, pri-dejati je še 20 centov za poštnino ker mora biti denarna pošiljatev registrirana. G. A. —č., San Francisco, Cal. Nemoremo priobčiti, zakaj bi vendar rojake javno žalili z ,stradelni* ako težko pridobljene novce hranijo, kako se oni ženijo, pa jim le pustimo to veselje, saj vsaka stvar le en čas trpi. Povejte kaj naj storimo s poslanimi 50 ct. Pri našem odhodu iz Amerike kličemo vsem prijateljem in znancem srčni: Z BOGOM! New York, dne 5. junija 1Š99. Mat. Kobe iz Butte, Mout,, Frank Kresal iz Clevelauda, O., Andrej Zdgar iu Lovro Michelič iz Mariana, Ark. It je je ? JOŽEF BLATNIK, doma iz Hin-ske župnije, vas Zvirče, v Amerik--je prišel pred 13 leti. Kdor rojakov kaj o njem ve, naj blagovoli naznaniti njegovemu sinu : Veneel Blatniku, 1690 St. Clair St., Cleveland Ohio. ^ H ti ru., hura 11a kterega priredi slovensko podporno dmstyo,,Slovenija" štev. 44, C. S. B. P. J., v nedeljo, dne 18. junija t. 1. v GASINO GROVE na IHi Sonth ( hicagi, 111. Kje je? JANEZ SEVjSIK, pred petimi leti je bil nekje v Illinoisn. Ni^gov naslov bi rad zvedel : Bartol Y e r a 1 a, Jardine, Mont. ulici in Etvninz Avenue \ FR. SAKSER & CO., 109 GREENWICH ST., NEW YORK pošilja denarje v staro domovino Slovencem iu Hrvatom, za 100 gold, avstr. veljave treba dati $41 00. Slovencem smo že odposlali bi izo 3 milijone gold. Pišete lahko slovensko, ali kakor drago pošte, tare in vasi so nam dobro znane iu se nemore nifi zgubiti, ivoji k svojim ! NAZNANILO. Rojakom naznanjam, da imam veliko zalogo povesiliili. pouiuik in šaljivih ZE^n^TTIO-, krasno vezanih molitvenikov razne velikosti. Moj cenik knjig pošljem vsakomu brezplačno kdor mi zanj piše. Dalje pošiljam tudi skrinje za čas ko duhoven obišče boluika z sv. zakramenti za umirajoče, to je vse pripravni«, svečnika, sveči, sv. razpelo itd., to je vse v lepo z bar-žunom prevlečen-j škatlji spravljeno. prejšnja cena je bila SO, a sedaj jo dam za $4.l'5, samo da svoje stroške dol.im. Knjign pošiljam poštnine prosto, ako s p ui i denar naprej pošlj«, mala naročila so mi lahko pošljejo štempsi. Podobice za v m< >1 Itvenike pošiljam hrez-plačuo. samo za mJ centa stamps naj se mi dopočlje. Kdor si 10 povest-nih knjig ob en^m naroči, dobi euo povrh. Z spoštovaujem MATH. POGORELC, 920 N. Chicago St., Joliet, 111. Poupisrini ee priporočam vsem Slovencem in Hrvatom v Omahi in okolici, da obiščejo prvi slovenski Izvrstna zabava se pouuja vsakemu obiskovalcu. Odhod iz Chicage Centre Aveum* iu 19. ulice točno ob 10. uri dopo-ludne. K obiiuej udeležbi va»>i ODBOR Smesnice. Bogata nevesta. Gospa: ,,Ciospod poročnik, Vi se hodete toraj poročili z gospico Kocmur-jevo, saj ta vendar ni lepa."— Poročnik: jjJ^j tudi ni potreba." Zagovori 1. Goapica: „Ah, še enkrat sveže cvetlic^! To bodo pač poslednje?*' — Častnikov sluga: „Tega mnenja sem tudi jaz; vrtnar mi že tega šopka ui h«>tel več dati na upauje!44 Z v i t e ž. Not*r (pri pisanju oporoke): „Ali vest^ moj dragi, da je Vaše premoženje manjše, nego ljudje pričakujejo. ..." Stari stric: ,, Zal i bog da, ali prosim Vas molčite o tem, ker dokler živim bodem pri sorodnikih še dobro jedel." Pravi vir. Nedeljski lovec (pred trgovino z divjačino) : „Glej, tu so vsi zajci, jaz osel Bem pa zunaj na mrazu tekal, da bi kmalu slep postal 1" M e d k a v a 1 i r j i. Stari baron : ,,Vi mi nikakor ne impouirate; ko ste Vi še kratke hlačice nosili, Bem že imel 800 000 gold, dolga l" Podpirajte CARNIOLIA CIGAR FACTORY 1324 2ud Ave. v Ne« Yorku, ktera kljubu povišanju davka iu podraženju tobaka ostane pri p rej š njej c e u i. Ne daje sicer več kuponov v škatljo, a vendar kdor kupi 2000 smodk dobi škatljo - - V- „ 1024 South 13. St,, Omaha, Neb. Vedno sem pripravljen vsakomu dobro j »ostreči z d o b r o pijačo., finim wh i skeyem in izvrstnimi smodk ami. Tudi imam lepo urejene prenočišča; ako kdo sem pride in ne ve kam, naj se le pri meni oglasi, iu zadovoljen bode z vsem. Moj saloon je le tri bloke od postaje (dipe). JOSEPH PEZDIRTZ, 1024 South 13. St., Omaha, Neb. Podpisani priporočam vsem Slovencem iu Hrvatom v Dollar Bay, Mich., in okolici svoj lepo na novo smodk z lOOsmodkami brezplačno. ureJ©oi Prevožuje stroške plačam sam. Bia- \ go se pošilja proti pošiljatvi goto- J^/€1 J_\ m vega denarjana: F. A. DUSCHEK . ^^ * 1323 2nd Ave., ali ,,Gi.as Narodu" kttrpga odprem dne 1. januarja v New York IS99. \ eduo bodem točil razno _ IZVRSTNO PIVO; fino DOMA NAPRAVLJENO VINO: dober WHISKEY in druge LIKERE, ter predajal dobre SMODKE. Z spoštovanjem .Kje je ? JOŽEF KOTAR, duma iz Doluega vrha, pred štirimi leti je bil na Hasting, Pa., pozueje sem pa čul, da je bil v bolnišnici. Njegova žena v stari domovini bi rada kaj o njem zvedela. Ako kdo rojakov kaj o njem ve, naj blagovoli naznaniti: John Kos, Haciiett, Pa., Washington Co. (10. jn.) Hfsa ua prodaj v Črnomlju štev. 165. Vefc pove: Jo s. Kmetic, O' Brien Camp. Briggs, Arizona, via Vicken-burg. Kje Je! JOŽEF FRANKO, doma iz Jelše, župnija Št. Jernej na Dolenjskem, pred osmimi leti je šel v južno .Ameriko v Brazilijo, potem nisem o njem nič čul do pred štirimi meseci, pred 4 meseci je bil v Wash-iugtonu pri avstrijskem poslanstvu, a od tedaj nič ne vem o njem. Ako kdo rojakov kaj vč o njem, naj blagovoli to naznaniti njegovemu bratu Frank F r a n k o, Box 124 Blo-cton, AJa. jl.> John Barich, DOLAH 13 A Y, MICH. Francoska parobrodna družba Coipagnie Generale Tri Direktna erta do HAVRE - PARIS ŠVICO - INXSBRUK (Avstna). Parniki odpljujejo vsako soboto ob 10. uri dopoludne iz pristanišča štv. 42 North River, ^b Morton Street: jumja. j J ti »? julija. La Gasgogne „ 5. La Champagne „ 10. La Touraine ,, 17. La Bretagne ,, 24. La Gasgogne ,, 1. La Normandie ,, 8. La Champagne „ 15. „ La Bretagne „ 22. „ Prvi razred kajite do Havre veljajo $65 in višje. Glavna agencija za Zjed. države in Canado: 3 BOWLING GREEN NEW YORE- Vsem roiakom priporočam moj fSALOOX 1335 MAIN STR., LA SALLE, ILL., v kterem bodem točil RAZNO IZVRSTNO SVEŽE PIVO, FINO DOMA NAPRAVLJENO VINO in DOBRE SMODKE. Za zabavo je na razpolaganje rojake »m tad i kegljišče, S pozdravom in odličnim spoštovanjem ANTON ZORČIČ, 1335 Main Str., La Sal le. 111. KDOR SLOVENCEV POTUJE bodisi t staro domovino ali obratno naj ee zanesljivo obrne na uključno edino slavsnsko podjetje FR. SAKSER, 109 GREENWICH ST., NEW YORK v vseh zadevah mu izvrstno postrežemo in skrbimo, da se mu ne prigodi kaka neprilika. KDOR SLOVENCEV POŠILJA NOVCE DOMU naj se izvestno na uas obrne. Sto-tisoče pošljemo vsako leto na Slo-veusko in vse je bilo dosedal Še v redu. Dosedaj smo že skoraj tretji milijon gold, avstr. velj. odposlali. Posredujeme vsem za hranilne vloge v slovenske hranilnice, vsakdo dobi hranilnične knjižice v roke. Pri nas je kurz n a j c e n e j i kader mi damo za $40.70 za 100 gld., zahtevajo vsi drugi najmanj 841 ali S41.50, zakaj bi vaše novce proč metali? Deuarji so doma na Kranjskem v 14 dnevih, ko jih drugi po mesece zadržujejo. Pazite na številko 109 Greenwich Street, kamor Vas drugam speljejo, Vas slepijo, mi stanujemo v istej hiši v prvem nadstropja in do nas lahko pride vsakdo ob vsakem času. litin li^AA Vsem Slovencem v Allegheny, Pittsburgu in okolici se toplo priporoča STROGO SOLIDNA eBAiVKA^ CHAS-. R. WEITERSHADSEN, Allegheny, Pa. 212 Ohio Street, Ta banka ZAVARUJE PROTI ŠKODAM po POŽARU ceno in je solidna v izplačanju škode; ima svojega NOTARY PUBLIC, kteri napravlja : pooblastila, kupne pogodbe, preskrbuje dedščine in vse v ta posel spadajoče zadeve. Pošilja DENARJE v staro domovino ceno in hitro. Prodaja PREVOŽ-NJE LISTKE za vse parobrodne črte. GOVORI IN PIŠE SLOVENSKI. ••ar- T- r-r 3 3 ION. TANCIG, slovenski fotograf, v Calumetu, Mich. se uljudno priporoča vsem Slovencem in bratom Hrvatom za izdelovanje VSAKOVRSTNIH SLIK, za male in velike; za svoje delo jamčim, da zadovoljim vsakoga. Izdelujem tudi raznovrstne IGLE ali broehes za ženske, ravno tako IGLE za možke vse z slikami, kar je zelo pripravno darila ob raznih prilikah. Tudi priporočam slavnem občinstvu v Calumetu in okolici svojo bogato zalogo OKVIRJEV (Frames) za slike od 25 centov naprej. Ponarejam slike iz stare domovine, pošljite mi sliko Vašo, ali \ aših ljubih doma, in vse skupaj denem na eno sliko, ravno tako kakor bi bili ol>jednem slikani. Z spoštovanjem udani IGNATIUS TANCIG. CALUMET, MICHIGAN. THE PRINCE LINE navedeni parobrodi imajo prostora za 5000 do 6000 ton ter vozijo iz ItSTe \a/ Y orlsia -kt Ggtlo^to -i -n iTea^pol „Spartan Prince", „Trojan Prince", „Parter Prince", ,,Afghan Prince", »Italian Prince" vozijo 14 dni v Genovo ali Neapoi. Cene : v Trst $24.50, Reko $27.00, Zagreb $'28 00, Ljubljano $27.75, Karlova $28.50, Inšpruk $26.00. Potniki tretjega razreda dobe vino, postelj, odejo in jedilno posodo brezplačno. Glavni zastopnik: C. B. RICHARD & CO, 61 BROADWAY, /---- Denar pošiljamo v Evropo po nizkej ceni. NEW YORK. G. MARTINI na 5 cesti v Red Jacketu, JMLich., je odprl € h in in prodaja na DEBELO (wholesale) raznovrstna CALIFORNISKA druga VINA, ŽGANJE in LIKERJE raznih vrBt, SMODKE in pipe. Slovenske trgovce vabi, da pri njem kupujejo NAJBOLJŠE BLAGO po NAJNIŽJI CENI. Josip Losar v East Helena, Mont. priporoča svoje grocerijsko blago kakor tudi OBLEKO, OBUVALA za možke, ženske in otroke. Dalje: VINO, FINE SMODKE in ŽGANJE in KUHINJSKO OPRAVO. Vse prodajam po najnižji ceni. Slovencem in Hrvatom v Lead-ville Colo., in okolici, kakor onim, kteri sem pridejo priporočam svoj tih Leadville, Colo. 400 Elm Str., Vedno točim fino, sveže PIVO, dobra VINA, izvrstni WHISKEY, ter prodajam fine SMODKE. Pri meni se Slovenci in Hrvatje shajajo in dobi vsako druščino med njimi. Za obilen obisk se priporočam z veleštovanjem IGNAC MIKLICH. —-na-imffliM-^i; ——1—-—>_±, ' HOTEL. Warenberger t 130 STREIFF & CO., lastnika Greenwich Street, New York (v bližin tiskarne „{Jlas Naroda*'). « ! hotelu ostanejo navadno Slovenci dohajajoči iz V našem Avstrije. Dobra postrežba po nizkej ceni. Prodajamo parobrodne in železniške listke po najnižjih cenah. KNAUTH, NACHOD & KUEHNE No. 11 William Street. Prodaja in pošilja na vse dele sveta denarne nakaznice, m en j ice, dolžna pisma. Izposlcje in isterjnje zapuščine in dolgove. Slika predstavlja srebrno uro zjednim pokrovom na vijak (Schraube), na kterem je udelanr zlata podoba, bodisi: lokomotiva, jelen ali konj, in stane z dobrim. Elgin kolesovjem na 7 kamnov samo. . . ^13.50 in na 15 kamnov samo ^15.00 Na zahtevanje se razp siljajo ceniki frankovani. Poštena postrežba in .».mstvo za robo je moje geslo. Za obilo naročbe se priporočam z vsem pod to vanj em: Jakob Stonich, 89. E. MADISON STREET, CHICAftl 11.1. John Golob, izdelovalec umetnih orgelj se priporoča za izdelovanje in popravo KRANJSKIH HARMONIK. Cena najcenejšim 3glas-nim od $25 naprej in treba dati S5 „are". Boljše vrste od $45 do $100. Pri naročilih od $50 do $100 je treba dati polovico na račun. Glasovi so iz jekla, trpežni za vse življenje. Delo garantirano in j>rva poprava brezplačno. John Golob, 203 Bridge. Street, JOLIET, 111. Spričevala: Matija Bezek imam že štiri leta harmonike na 4 glasove in sem zelo zadovoljen ž njimi, ter so se sedaj dobre; igram zelo veliko na nje. Rojaki, nebojite se, da bi bili prevarani; harmonike so lahke za igranje, Ic-jxj izdelane in dovolj po ceni. To potrdim. Marko Težak imam harmonike že pet let od Goloba na 4 glasove; veljajo me 75 dolarjev, ali ne dam jih sedaj za one. kte-re so narejene v starem kraju in veljajo 150 gold., rabim jih pa že pet let. *M. Teschak. Podpisani imam harmonikeod g. J. Goloba že šest let, za nje sem dal $40 in so še sedaj boljše kakor one iz stare dežele, ktere stanejo najvišjo ceno, rabim jih pa ob vsakej priliki. Martin Trlep, Joliet, 111. Podpisa ni Michael Klobučar potrjujem, da so harmonike izdelane od g.- J. Goloba izvrstno delo, jaz £e na nje igram 4 leta, dal sem za nje $25 in še sedaj jih ne dam zaradi njih glasu za $30. Mike Klobučar, Joliet, 111. Mat. Frankovič potrjujem, da dela, ktere izdeluje g. J. Golob so fina; jaz sem kupil •d njega harmonike pred 4 leti in dal za nje S45 in še danes imajo lepši glas kakor najboljše u stare dežele; dosedaj še niso potrebovale poprave. Math. Frankovich, Calumet, Mich. * Silvester Straiuctz, ravnatelj mestne godbe (Citizen Consolidated Band) potrjujem, da harmonike izdelane po John Golobu imajo čiste, pravilne glasove in se zamorejo uporabiti fri vsakej godbi na žice, trobente ali piščali. G. Stramec. Podpisani priporoča vsem Slovencem svoj krasno vrejeni Hotel Florence 177 Atlantic Ave., Brooklyn, N. Y. Vedno bodem točil razno izvrstno svež. pivo, posebnost pravo importirano p 1 z r> tisk o pivo, fina vina; izvrstne s m o d r ■-in okusna jedila bodem dajal vsem gostom proti zmerni ceni; na razpolaganje je lepo UsiogljdLšoo- Posebno se priporočam rojakom za razne svečanosti, veselice, poroke itd., ker storil bodem kar je v moji moči. Slovenci obiščete me obilokrat! Svoji k svojim! spoštovanjem Frank Gole, hotelir 177 Atlantic Ave., Brooklvn, N. Y. m Ml M ■ m\ H ■ ■ Mestna hranilnica ljubljanska obrestuje tudi po 4 brez odbitja novega rentnega davka. Denar — tudi amerikanski — se jej lahko pošilja naravnost ali pa b posredovanjem „Glas Naroda". nadalje hranilne vloge % -'r-'i'-'nJ-i^M'—i^iiiZ'iir'i'Zii'Z'i'Zif'Z'iiZM'Z'iiZMfiiiiizirizjfir'ifZ'iiir« m m M s B m m m MMl Ustanovljena 1884! THE CARNIOLIA CIGAR FACTORY, F. A. Duschek, lastnik. Priporoča posestnikom Beer Salouov in grocerijskih prodajalnic vsakovrstne fine smotke (Cigars) po juko nizkej ceni. Edini izdelevatelj: FLOR DE CARNIOLIA ali ..Kranjska lepota CigarB" z barvano sliko. Zaloga izvrstnih dolgih viržink z slamo. Na zahtevanje pošiljam cenik (Price list). Naročila se vestno in točno izvršujejo. Uzorce (Samples) kakor tudi večja naročila pošiljam po ExpreBU prosto in so pri sprejemu nič ne plača, ako se mi gotovi novci, Money Order ali chek p«.Sij« z naročbo-vred. Novci se tudi lahko odpošljejo na „(;iits Naroda". M. »j naslov je: F. A. BTJSCHEK OFFICE: 1323 2nd Ave., NEW YORK, CITY. 8voji k svojimi rf*' Spretni agenti«* «i»r?iin