p-K-TO--	,	"T,---	-	.....
GLAS SVOUODK
STX1VKNHKI TKDN1K
ZA UORIATI Ou.iVMKiii
IJI'WITTA.
•	■	I
Glas Svobode.
GLASILO SVOBODOMISELNIH SLOVENCEV V AMERIKI.
GLAS SVOBODE
H LOVEN IO WEEKLY Dirnu To Tn I mi — i ■ o* Tita Luoun OuHn,
"OD BOJA DO ZMAGE"!	- v	"KDOR NE MISU SVOBODNO. SE NE MORE BORITI ZA SVOBODO"!
Stev. 27. v		Chicago, 111. 6. julija 190«. Loto V.
Razgled po svetu.
RUSIJA.
Petrograd, 30. junija. Kakor se je zvedelo, je car si pustil prestaviti Preobrajensky pešpolk in sicer v Petrovem dvoru, katerega je nagovoril ter predbacival ilojalna dejanja, ki so jih vojaki provzročili s t eni, da so se pridružili revolucionarnemu gibanju. Car je sklenil svoj govor z besedami, da ne bode nikdar več oblekel uniformo polka.
Splošno pa tudi glavno vojqsko načelstvo ne zakr va. da v armadi ni več discipline in reda. Tudi se govori, da je celo revolucionarno gibanje med vojaštvo zasadilo sedanje parlamentovo postopanje in ne bode čuda še v slučaju resnega konflikta vojaštvo potegne z ljudstvom; ki nasprotuje monarhiji.
"Slovo" poroča, da se na dvoru zelo bojijo splošnega vojaškega u-pora, ter so za slučajno potrebno rešitev carja n njegove družine pripravili že vse potrebne stvari. Neki brzoparnik je dan na dan pripravljati, v slučaju da car |x>begne, na odhod. Ta brzoparnik straži ne-bnoj vojnih ladij, katere so opremljene z brezžičnim brzojavom, ki bi ga rabil v slučaju da uporniki raz-denejo brzojav, kar bi b la posledi-ca. da bi car ne zamogel sprejemati »imainj h poročil. Poljedelski minister s svojimi pristaši sili carja v r?7.oust tev parlamenta, ker ta je prenehat biti postavedajalua moč in je postal le središče revolucije.
Ministri so carju zagotovili, da se na neki del armade z gotovostjo zanaša.
Kakor sliši, namera car, kljub temu, da je vladarstvo skoraj na najnižji stopinji ti na počitnice v za pad no Evropo. Spremljala ga bode vojna mornarica na njegovem potu. Sedaj živi car v Petrodvoru prav po jetniško. Nikdar ne zapusti to malo posestvo. Le v grajski park še zahaja, kjer se razvedruje z igro.
Odkar pa je car zvedel, da njegova telesna straža Lo je Penobraj-ski polk ni več zanesljiva, ga tudi igra ten: i ne zanima več.
General Trepov, kateri je kot palačni poveljnik odgovoren za carjevo osel«, je varstvene naredbe zdatno pomnožil. Domačo vojaštvo je odstavil, in sedaj stražijo carja le Cirkašci, Mameluki in Tatarji in. ti tvorijo sedaj tudi carjevo služi nčad, kajti Trepov je pustil odstraniti vse prejšne carjeve služabnike, ker se je dobilo tudi med njimi take, ki so somišljevalt z ustaj-niki.
Na prostor Petrovega dvora nima nikdo pristopa in ž va meja bajonetov, sabelj, pušk in topov obdaja graščinski prostor.
Na temu posestvu se počuti car najbolj varnega. Razglasilo se je, da bode Petrovdvor zapustil, ker se je meti tamošnjiin vojaštvom in fn carskimi služabniki zasledila zarota. Ta vest se dementira. vender je reaičana in posledice te so bile odstranitev sluzinčade in odpustitev poveljnika straž generala Ples-kotar katerega nadomestuje sedaj polkovnik Lermontov.
Moskva, 30. junija. Po nekaterih okrajih so imeli delavci svoje shode. 11a katerih so obsojali in napadali vlado in. carja.
Na shod je pr šlo tudi nekaj policistov, ki so bili delavsko preoble-Čeni.	v
Ko so jih delavci zapazili in spoznali 90 jih tako pretepli in pobili, da je njih stanje jako opasno.
Varšava, 30. junija. Ko je hotel poveljnik železniških orožnikov vstopiti v svoj voz, je nekdo vrgel bombo pod njega. Kočjai in en o-
rožnik sta bila težko, j>oveljnik sam pa lahko ranjena.
Mož, kateri je bombo vrgel, je ubežal.
Samara, 30. junija. Kmetski u-j)orniki so v tukajšni sosedščini razdejali poslopja i it posestva, ter na-pravili škode za $250,000.
AVSTRIJA.
Št raj h preprečen.
Dunaj, 30. junija. Veliki štrajk zidarjev, na katerem bi štrajkalo 150,000 mož, je vsled posredovanja vlade preprečen.
Zidarjem se bode ugodilo in tudi splošna in enaka volilna pravica, katera zahteva je bila glavni uzrok nameravanega štrajka, je zagotovljena.
Satu cesar se je izjavil za splošno pravico volitve in preuredba sedanjega volitvenega sistema.
Z uvedbo splošne volilne pravice bode v Avstriji sosebno za delavski sloj mogočna obramba proti svojim nepr jateljem, kajti kdor je poznal dosedanje razmere v Avstriji, mora vedeti, da delavec ni imel do sedaj nobenega upliva še manj pa pravice.
Izvedba kakega štrajka v povolj-nem smislu je bila skoraj nemogoča. kajti- primanjkovalo je sposobnih voditeljev. A sedaj ko bode tudi nižji sloj zastopan ne le v parlamentu, pač pa tudi na drugih važ-nih mestah, bode se tudi te n-edo-statke odpravilo.
Iz teg;| posnemamo, da je tudi v Avstriji delavec mogočna sila in da tej sili *e mora klanjati tudi vlada.
Zadolženi ogerski poslanci.
Prav škandalozna vest prihaja iz Budapešte.
Člani ogrskega parlamenta so menda tako slabi plačevalo dolgov. kakor so prefrigani krakelerji.
172 poslancem so pred nedavno časom Hijete zarubili. V 20 slučajih -.ti poslanci dolgovali na igri,, trinajst so se sposodili denar za volitve, a ga še niso vrnili. 26 poslancev pa niso podpirali svojih druži« in so ol»ojeni plačevati alimente. Prati drugim pa se je dolg že iztožil. Prav lepo kaže podoba iz kakih elementov sestoji ogerski deržavni zbor.
Xapad na 5 upnik a.
V Kringi pri Tinjanu na Primorskem so kmetje naskočili fa-rovž in ga skoraj demolirali. Razbili so vse pohištvo in pometali pri okn h. Župnik je' pobegnil in si s tem rešil življenje. Orožniki so zaprli 13 oseb. Vzrok temu kmetske-mu puntu je, da je župnik v svojih pridigah kmete hudo žalil.
NEMČIJA.
Stopnja in stan.
Cesar Viljem razločuje stopnjo in stan posameanikov. Neki list je ponatisnil, njegove tri govore, katere je v zadnjem času govoril. Prvi govor je sprožil v samostanu plc-menitih gospa. Predstojnico je naziva!: "VisokoČastita gospa opa-tica."
Drugi govor je držal, ko je hu-sarje pripeljal v Kreefeld in rekel je županu mesta: "Hvala Vam izrekam za prijazen sprejem."
Tretji govor je -bil pa posvečen rudarjem, kateri se vrnili iz Francoskega, kjer so reševali ponesrečene v Courtiers.
Wiljem je "zapovedi!", da se majo ti rudarji po njih povratku njemu predstaviti. Zgodilo se je. Rudarji so prišli, in cesar jih je nagovoril: "Zaukazal sem Vas pripeljati k meni, kjer Vam v imenu cele deržave izrekam za Vašo požertvo-valnost zahvalo.
Razloček nagovorov je pač jako
karakterističen za vpoglede cesarja.
Plemenitašnjo nagovori: '"VisokoČastita gospa"; mestnega nadžu-pana "Vi gospod nadiuoan", delavca pa z "Vi" in "Vas", — Čudno, da. ni rabil besedice "Ti", kakor so jo vporabljali njegovi predniki, če so klicali svoje podložnike.
TURČIJA.
V Vemenskem okraju v turški Arabiji je med rezervisti zbrulmil upor radi tega. ker jih tx> dokončanem službovanju niso pustili na trajen dopust.
Poveljnik Fefzi paša, pa je ukazal iz terilnjav pripeljatit topove in pustil na rezerviste streljati, katerih je več stotin obležalo mrtv h na bojišču.
Listajniki arabskih rodov se bližajo Amratiu, in je prišlo že do vroče bitke med njimi in turškimi četami.
Na obeh straneh je veliko število mrtv h in ranjencev.
ANGLEZKO.
1'etika nesreča na Železnici.
Velika nesreča, ki se je pripetila na progi Plymouth in London na Kngleškem, zahtevala je veliko žrtev. 27 ljudi je bilo ubitih, med temi je bilo 23 Amerikancev, kateri so z brzoparnikoin "New York" ravnokar dospeli v Plvmouth luko.
Ranjenih ic tudi veliko število. Med ranjenci in usmrčenci so tudi ljudje iz Chicage.
Na lemu vlaku st** je rtwil tudi New Vorški župan McClellan, kateri je pa ostal nepoškodovan.
Nesreča se je pripetila v nedeljo zjutraj ob 2 urah. \ lak je vozil s liitrico 70 milj na uro. ter je d rkal z nekim- drugim vlakom. Skušala sta, kedo bode preje prispel v London. Prehitra vožnja je povzročila, da je vlak skočil s tira, ter se skoraj popolnoma razbil in posledica temu je 27 mrtvih in veliko ranjenih.
Bntske pomorske 7 v je.
Britske pomorske vaje so sedaj končane. Vadili so se z ladijami v napadu in obranu. a vse kar so i-meli o tem | < čati poročajo, da se je nekaj ladij pozgubilo in da jih ne morejo najti.
To je skromna kritika izvajeva-n h britskih pomorskih vaj I
Ameriške vesti.
6 rudokopačev usmrčenilt.
Eveleth, Minn., 30. junija. V nekem rudniku, ki se nahaja med Bi-wabikorn in Aurora, pripetila se je razstrclba smodnika, katera je ubija 6 rudarjev.
Imena tih še niso znana.
Bojijo se resnice.
Topeka, Kans., 30. junija. Trust javnih knjižnic je lTpton Sinclai-rev roman "The Jungle" proglasil nes|Kxlobnim berilam za javne knjižnice, ter ga izobčil iz svoje zbirke, če so ti dobili tak nalog od mesarskih magna tov, to poročilo ne pove.
Noče dopusta.
Tajnik poljedelskega oddelka Wilson je izjavil, da ne gre na dopust, dokler se ne izvede organizacija, katero potrebujejo za izvedbo postav tikaj e se mesnega ogleda. Za to delo, bode porabil čas, ki mu je odmerjen za dopust.
Tudi nova postava glede živil mora biti kmalo izdelana in priti v veljavo v najkrajšem času. To zadevo pa hoče Wilston pripustiti D. H. Wileyu, predstojniku kemičnega oddelka.
I'iJani pazniki so provzročili streljanje na st raj kujoče.
Dillonvale, 2. julija. Uradna preiskava je dognala, da je bil pri včerajšnih kravalih v Bradley list reljen 1 mož a nevarno ranjena dva moža, drugih sedem pa tudi težko ranjenih.
V nedeljo popoludne prišlo je 20 pazin kov, kateri so nastavljeni v Plum Run v Bradley in so v neki tarnošnji gostilni popivati. Pet od teh je za neka'j časa zapustilo krčmo in so na prostem s svojimi puškami pričeli streljati v zrak.
Straža, ki je bila nastavljena na drug" strani, jr bila mnenja, da so štrajkujoči napadli paznike in radi tega je straža pričeli streljati na štrajkovce.
Zadnji ro tudi odgovarjali s streli in cela' bitka je trajala tri ure.
Vse liiše v naselbini, izvzemši dveh, so po strelih poškodovane.
Žene in otroci štrajkujočih so bežali na razne strani sosebno pa so še skrivali po kleteh, med tem ko so nekateri ucoborožoni štrajkovci se skrivali za hišami. Na to so straža-rj: naskočili delavce, kateri naskok je imel prej imenovane žalostne posledice.
Zastrupljene klobase.
Po zavžitju klobas je družina Dlgtm na št. 354 \V. North Ave. zbolela. Med tem ko sta oče in mati ostala pri življenja, je njun 2x/x leti stari otrok umrl.
Zdravnik je konštatiral Ptoinain-fko zastrupljen je.
Korotier je o tem dogodku obveščen in tudi državno pravdništvo ima celo zadevo v svojih rokah.
/ 'reiska: a z<r, arm nil n ic.
Sedajdoveršena preiskava zavarovalnic je obelodanila res jako "fletne" stvari n gospodarstvu teh zavodov, posebno pa od zavarovalnice za življenje "Mutual". Ta zavarovalnica je bila največja molzna krivica za nekatere višje uradniki posebno pa za ravnatelje itd.
Ta zavarovalnica je zgubila zr.d-uje čase na premoženjski vrednosti celih $5,723,633. Tudi je sv »jim prist ašem posojevala denar, br.-z da bi zahtevala jamstva ali pa lvpote-karne vknjižbe. Takih hipof .-k je 131 n znašajo $3,000,000. ( 'd teh so že sedaj vpisali $707.680 na iz-gvilM.
I Vej sni predsednik si je v teku enega leta zaračunal za vožnje po izvoščekih $4.2«) in te zneske bode moral družbi poverniti.
Nekemu drugemu je družba po-so lila $300,000 a za ta dolg se ni napravila nit najmanjša listina, a najlepše je še to, da dolžnik nima nobenega premoženja. Na kak način je šel ta lepi znesek rakom žvižgat', se ni moglo dognati.
Predsednik McCurdy si je sam nastavil plačo in sicer nič več nič manj kakor na leto $150,000.
Neki član oskerbniškega odbora je samo za svoje svete dobival po $5.000 na leto.
(Mvetnik' družbe je Imel v hiši ■družbe krasno stanovanje obstoječe iz neštevilno sob.
Za to stanovanje je plačeval stanarine $20,000 tvu leto, on pa je od družbe dobival za malenkostne usluge celih $15,000. Imena tega odvetnika ni znano, vender pravijo, da je s predsednkom v sorodu. Za celih $913.874 izdatkov, pa urad-ništvo ne more podati nikakih dokazov.
Pač lepo gospodarstvo!
Tlum-ov proces.
Miljonar Thaw, kateri je milijonarja V Vbite ustrelil, se v ječi prav dobro počuti, kajti je in pije, kar se rrm poljubi in spi tudi na mehki postelji. Le termi se ne more načuditi, da ga njegova mladar ženica Eveli-
na ni včeraj v ječi obiskala, vendar danes t. j. 2. t. m. se mu je vroča želja spolnila, kajti ženičea ga je obiskala in ostala pri njem nekaj uric.
Iz "boljših krogov".
Pittsburg, Pa., 29. junija. Dva mlada gospodiča iz "boljših krogov", in sicer F. S. Caley, nečak miljonarja Caleya in sin umrlega magnata oljskega trusta Caleya, je policija zasačila, ko sta se ravno v stanovanju Laughlina .utihotapila 7. namenom da bi kradla.
Eden tih uzmovičev je star 21, drugi 22 let.
Seveda "boljši krogi'-' se trudijo na vso moč, da bi cel ta škandal zakrili in se sedaj zgovarjajo, da sta bila "tatova" pijana.
()ba sta pa vže izpraševalnemu sodniku izjavila, (la sta nameravala v Lattghlinovi'Ivši ropati. Sodnik pa je vže odredil dan obravnave in rekel, da imata ta dva "mi-IjonarčkV še druge ulome in tatvine na svoji vesti.
Ujetništvo tih dveh mladih je 11-prizorilo neznanske senzac jc, temveč pa še radi tega ker sta bila oba tatova priči proti policistu Ullanu, kateri je bil obdojžen umora nad lahkoživeem Youngom in bode sedaj tudi ta zadeva zadobila drugo stališče.
L Ameriki je vse mogoče.
Bogatašem so se menda vže pri-sttulile dosedanje vrste zabav, kajti gospa Stuyvesant iz Newporta, K. L, si je zmislila novo zabavo.
Dne 4. julija bode pripravila veliko večerjo, k kateri bode povabila vse Newportške mogotce.
Po večerji bode v parku ples, a plesalci in plesalke bodo oblečene v kopalne obleke. Seveda mogotci vže komaj pričakujejo te zabave, katera jim bode najbrže nudila iz-vanrednega užitka ob pogledu suhih "bojeljnov" diviiih plesalk. O Amerika, Amerika!
Strojniki pozor.
Strojnike (inašiniste), posebno pa take kateri pripadajo k uniji, svarimo iti v Indianapolis, kajti tam so strojniki vže 2 meseca na štrajku.
Iz različnih delov dežele so agenti zvabljali delavce, ter jim obljubljali vsakovrstne udobnosti. Ljudem se je obljubjilo po 30 do 37 centov na uro, a kadar so prišli tja so jim ]>onujali najmanjšo plačo.
Po večinoma so pridobil i take ljudi, kateri ne razumejo anglež-kega jezika. Kontraktorji so j itn dali podpisati pogodbo, ter jim odvzeli in zaprli kovčeke in obleko. Ce pa delavci s]>oznajo, da so bili prevarani, ter nočejo opravljati skabska dela, takrat jim podjetniki nočejo izročiti obleke in kovčeke.
Tu je dokaz, kako jtodlo postopajo člani Metal Traders Association, Ce bi delavec tako postopal, koliko krika bi bilo od kapitalističnega časopisja, a o početju kapitalistov pa molči in le privatnim poročilam se imamo zahvaliti, da smo to zvedeli, drugače bi ne morali pribiti to kapitalistično falotstvo.
Podporni društvi "Slavija in Slovenija" priredite dne 26. augu-sta t. 1. skupni veliki letni izlet in sicer v Atlas Park ob narodnem po-kopfllišču.
Kakor čujemo izza kulis se vese-lični odbor kaj pridno pripravlja, da bode izletnike v vsakem oziru zadovoljil.
Podrobnosti o tem bodemo že pravočasno naznanili.
Cenjenim naročnikom in rojakom naznanjamo, da je sodrug Matija Takopin pooblaščen pob:rati za- naš list naročnino in nabirati naročnike.
... _„

2
O LAS SVOBODI
Pod novim orlom.
Zgodovinska povest.
' Ponatis iz "Slov. Naroda
" 5
Tr«tJI del.
XVI.
—	Kje? Ali ga poznaš?
—	Kdo da je, ne vem, a videl scan ga pri Ljudmili, tisto jutro, ko Sem pri tebi prenočil.
—	Torej šc ni konec teh zarot!
—	Kakor se kaže, šc ne. Mož mora bit: kak avstrijski agent.
„ — Ali naznaniva to ]>oliciji ? je vprašal Svetlin.
—	Čemu? D obe tie t je tako prekanjen, da ga ne bodo vjeli izlepa, sicer j>a ne smem ničesar storiti, ibkler ne vem, te ni Ljudmila spet v kaiki zvezi s tem člq\t*kom. Konrada lv to ubilo, de bi prišlo ha dan, da je njegova žena vohunka.
—	K Ljudmili ta človek ne hodi, je zatrjeval kaplan. Se nikdar ga ni bilo pri nji, odkar jo nadzorujem.
—	Kdo ve! Morda se je vtihotapil, ne da bi ga bil kdo videl.
—	Kvečjemu če je pri.šel1 z Grada na dvorišče. Z dvorišča pride lahko k Ljudmili, ne da bi ga kdo zapazil.
Pri Dobcrletu se je začu) neki šum. Kopitar in Svetlin sta se previdno približala in videla, da stoje okrc^; hiše ljudje in trkajo. Zdaj se je čulo povelje:
—	V imenu po.*tajve — odprite I
—	Policija je! je d hnil Kopitar. Saj se mi je že čudno zdelo, da Do-berletove hiše ne nadzorujejo.
Medtem so se odprla vrata in na pragu se je pojavil Jernej Dober-let z lučjo v rokah.
—	Kdo ste? Kaj želite? je vprašal osorno.
—	V imenu postave! Mi sjuo prišli ipreiskat Vašo hišo, ker v nji, •skrivate sumljive ljudi.
—	Lc preičite jo, je rekel Dota rle t porogljivo. Najbolje bi pa bilo, da se kar tu nastanite, da Vam ne bo treba ponoči hoditi.
Poveljnik in dva redarja so Šli z Duberletom v hišo, trije redarji pa so ostali zunaj.
—	Saj spet ne bo nič uspeha, je menil eden teh redarjev. Ta Dober-let je tako prekanjen, da mu ni priti do živega.
—	Ali jaz sem natančno videl, je dejal drugi redar, da je sumljij/ ttiijec šel' v hišo. V teh minutah, kar ■sem jih rabil, da sem Vas poklical, •ni mogel oditi.
Pretekla je nekaj časa, predno se je paitrulja vrnnJa iz hiše.
—	Saj sem Vam koj povedal, da ni nikogar v hiši, se je jKKme-hoval Doberlct. nKaj mislite, da ne vem, da me vedno nadzorujete?
Redarji so nevoljno odšli, a čim so se Doberletova vrata zaiprla, so se vrnili in se skrili v soseščini.
—	Pojdiva, je rekel Kopitar in se tiho splazil s svojim prijateljem v mesto.
XVII.
Generalni iirtendant grof Chab-rol je 'bil že na vse zgodaj v »svoji pisarni in je z vidno nevoljo poslušal, kar mu je poročal policijski komisar Toussaint o dogodkih minole noči.
—	To je vendar nekaj izrednega, da proti Dofoerietu ni dobiti niti najmanjšega dokaza, se je jezil grof Chalbrol, Skozi dimnik tisti tujec vendar ni izginili
—	Mogoče je samo to, je odgovoril Tousaaint, da je, stupivši v hišo, koj tudi zbežal čez vrt. Najbrž ni slutil, da je Doberletova hiša pod policijskim nadzorstvom.
—	Ali neko skrivališče mora vendar imeti v mestu in da policija tega ne najde, to je aa Vas, gospod komisar, slabo izpričevalo.
Kom sar Toussaint je pobesil glavo ikakor skesan grešnik in ni ničesar odgovoril.
Poročajte daJje!
V oficirskem kopališču na Starem,trgu se je zgodil peboj, je pripovedoval policijski komisar. Podfcapitan M arch and in kakih dvajset dni* h oficirjev je Um priredilo nekako zabavo. Pra?uprav bi moral reči orgijo. Imeli so pri
sebi celo vrsto ljubljanskih meščanskih žena. Nihče bi ne verjel, kako so te žene lahkomiselne in lahkožive, Med tem, ko so bili moije na županski »lavnost: v redutni dvorani, oso njih žene banketirale z oficirji in se z njimi kopale in zabavale.
—	Vojaštvo nikjer ne pospešuje ženske krepossti, (je kratko rekel grof Chalbrol. Kaj sfe je zgodilo da-ljc.
—	Graver Liiinzler, ki.stanuje na Starem trgu št; 155. je imeli svojo ženo že dlje časa na sumu, tla ima znanje z raznimi oficirji. Šel je že pred 11. uro iz redutne dvorane. Žene res ni bilo donia. Dekla mu je povedala, da je ški v oficirsko kopališče. Ves besen je Giinzler hitel tja in, našel svojo ženo v skrajno pomanjkljivi obleki na kolenih podkapitana Marchanda. "Vi ste mojo ženo zapeljali, vi lopov", je zaklical Giinzler. "Je že mogoče," mu je odgovoril March and, "kako se pa pišete?' To roganje je Giinz-lerja silno razburilo. Planil je z nožem na Marchanda, a drugi oficirji so skočili vmes in GiinzJerja sfnrtnonevarno ranili.
—	To je skrajno neprijetno, zlasti. ker 1k*Im zdaj duhovniki zupet imeK povod ščuvati proti nam.
—	Ko so Giinzlerja prinesli na njegov tlom, je nadaljeval Toussaint svoje .poročilo, je i>odkomi-sar Lavrič našd tamkaj nekega Ceškate.
—	Kdo je to?
—	Hlapec na Mestnem trgu. ki ima fiksno idejo, tla mora hiša, v kateri služi, postati njegova. (Hiša, v kateri je zdaj Hamanova trgovina.)
—	Lavr ču se je to zdelo sumljivo. Kako pride navaden hlapec do tega, d« hodi ponoči v hišo premožnega meščana? Lavrič je Ceš-kota ustavil in ga začel izpraševati, ni pa mogel ničesar spraviti iz njega. Končno ga je preiskal in našel je pri njem to-le pisemce.
Toussaint je izročil generalnemu imtendantu listek, na katerem je bilo zapisano: "Pride jutri — pripravite vse." Podpisa ni brio.
—	To utegne biti ženska pisava, je menil grof Chabrol.
—	Urez dvoma, a Češko ni hotel ničesar vedeti o tem listku, dejal je, da ne ve. kako je listek prišel v njegov žep, niti komu je namenjen. Izvršili smo pri njem hišno preiskavo, a biki je brez uspelra. Za sedaj imamo leškota na potici j i in prosim ukazov, kaj naj se zgodi.
-— Ali mislite, da je bil listek na-merijen GUnzlerju?
—	Skoro gotovo. A Giinzlerja ni mogoče zaslišali, ker je težko poškodovan. Zdravnik meni, da .sploh ne bo okreval.
—	Kaj pravijo žena in posli?
—	Nbhče ne ve ničesar. Samo eden pomočnikov je rekel, da je Češko večkrat zvečer prihaij-al h GUnzlerju in da je pred več tedni prišel skrivaj v hišo neki tujec, ki je tam tudi prenočil — pod streho. Pomočnik ga je le slučaljno videl in mimogrede, ko je zjutraj zapustil hišo; drugi ljudje iz hiše ne vedo ničesar o tem.
—	Izvršite pri GUnzlerju hišno preiskavo, je odredil generalni in--tendant. Mdž je menda prijatelj duhovščine in že to je sumljivo, sumljivo je pa tudi vse drugo, kar ste povedali. Poročajte mi še danes o uspehu.
Policijski komisar Toussaint se je priklonil in odšel. V predsobi je naletel na oficirja, ki je z dolgimi koraki in vidno razburjen hodil gor in dol.
—	O — gospod kapitan Podob-nkl —
—	Prava sreča, gospod komisar, da Vas tu dobim, je Konrad ogovoril Toussainta. Prosim Vas, pojdite z menoj h generalnemu inten-dantu. Kar mu imam povedati, bo zanimalo tudi Vas.
V Konradu je vse vrelo, tako da je posamične besede kar nekako bruhal iz sdbe. Generalni intendant je bil jaikopresenečen, ko je zagle-tha) Konrada v spremfcvu policijskega komisarja Toussainta, a njegovo presenečenje se je spremenilo v nepopisno strmenje, ko je izvedel, kwj je Konrada pripeljalo k njemu.
Duh suženjstva,
Iz zapadnih deržavnih delov, posebno pa iz Georgije prihajajo posamezne a čudne vesti o ravnanju z jetniki, iz katerih razvidamo, da duh suženjstva še davno ni zamrl.
Deržavne postave še vedno pri-voljujcjo, da se jetnike izposojujc privatnim kontraktorjem in podjetnikom za zidanje železnice, predorov ali ces-t. Ce pa podjetništvo ]>o gotovem času jetnika vrne živega ali na |>ol mrtvega, za to se deržava ne briga. Ce se potrebuje večje število takih delavcev, vže poskerbijo prafesijoneini lovci, da takih delavcev ne primanjka. Razne črne ali bele, pomilovanja vredne reveže, najsibode ženskega ali možkega spola, jih na podlagi izmišljenih obtožb zaprejo in obsodijo, deržava jih pa potem odda kontraktorjem.
Če je eden t h tako srečen, da je oproščen, zagovornika pa plačati ne more, na pa zagovornik odda kontraktorju, kateri potem plača odvetnikov ekspenzar.
Kako se z jetniki postopa, le par slučajev:
Nekdanji sodnik Carmichael iz Georgije vozil se je s svojim prijateljem i>o tamosnji deželni cesti, ter pri tem prijatelju rekel:
Ce bi na vsaki prostor, kjer je bil kak jetnik od paznikov ustreljen, postavili znamenje, sem uverjen, da bi jih brio tolikanj, da ne bi mogla priti z naju vozom naprej
Ko je Tennesee-ska legislatura preiskovala tamošnje razmere o ravnanju r. jetniki, je preiskava dognala take gorustasna dejanja, da niso bile za med svet in so jih morali, boječ se usta je, zamolčali. Neka kletna deklica bila je krivim spoznana hudodelstva otročjega ropa, ter so jo radi tega obsodili v petletno ječo. Nesreča za njo je bilo, da je bila prava krasotica.
Vsakemu svojemu pazniku se je morala tu lat t n dostikrat so se pazniki za njo pretepali.
V svojem obupu je iz ječe [>o-begnUa, preplavata bližnjo reko in se .»krila v gojzdu.
Vender dolgo časa se ni veselila svoje prostosti, kervni psi so jo iz-vohali, #V to jo pazniki prijeli, zvezali, raztrgali obleko raz njo, jo privedli nazaj v zapor, kjer so jo z biči do kervavega pretepli.
Lulu Frazier, katera je « svojim možem in otroci v Waycross, Ga., živela je bila na suinu, da je živela v bgatniji. Presedela je tri tedne v preiskovalnemu zaporu, ter je bila pri obravnavi oproščena. Odvetnik je oil nje zahteval za zagovorništvo $50 a ker revica denarja ni imela, obsodilo jo je sodišče v l4tncsečno prisilno delo, pripustivši ju ob e-nem nekemu kontraktorju.
Morala je trdo delati, a za svoje delo ni dobila nič druzega, kakor palico. V takem slučaju so jo posadili na klop, eden jo je držal za gla. vo, drugi pa za noge, tretji pa je pričel udrihati 7. jermeni po nagem truplu.
Čeravno je bilo z.ia>io, da je o-možena, so jo vender le prisilili, da se je omožila ^enkrat z nekim jetnikom.
. Kaj tacega se godi v Ameriki in j
kaj tacega bere na sto in stotisoče ljudi in vže leta in leta ie državi vse to znano, a nobeden se za vse te faloterije niti ne zmeni.
Kakšne namene ima pač deržava s svojimi neštevilnimi i]>ostavami, sodniki m policisti, če pa noče takih nedostatkov odpraviti.
Med jetniki se znabiti znajde kdo, ki ne zgubi poguma in iz srda ali maščevanja spravi kakega go* vernerja na drugi svet. A kristjan-sko misleči narod se oa temu čudi in obsoja storilca, prašuje se o uz« roku, ki je spravil nesrečneža do tega čina.
Pravi krivci in provzročitelji so pa le isti, ki pomore jo, da se sistem suženjstva ne zatre.
vREDOVNIŠTVD V AVSTRIJI.
Množenje vsakovrstnega redov-ništva v Avstriji j>ostalo je vže oči-vidiio.
Povsod sc naseljujejo iz Francoske pregnani redovniki in redovnice. posebno pa na Nižje Avstrijskem zasedajo najlepša incsta. S pretvezo: pomoč bolnikom in uIkjž-cem, skrb za zanemarjene otroke in hromce prihajajo v deželo, vender njih naloga se kmalo predraga« či, kajti njih namen je le ta iz ne-umnežev spraviti denar, nakupiti posestva, hiše zidati in kapitale spravljati. Pod plaščem kristjanske ljubezni pečajo se z raznimi dobič-kanosntmi kupčijami.
Pred 124 leti je bilo ljudstvo v Avstriji bolj pametno in zavedno, kajti takrat ni hotelo redovniške zalege videti, spoznali so tudi nje nevarnost, in zajxxlili so jih k vragu.
Pa ne samo ljudstvo, pač pa tudi vladar, in visoki deržavniki so tako zalego uničevali. Da celo škofje in duhovniki so bili najhujši nasprotniki teh pijavk.
Skof ljubljanski, Kari grof Her-lierstein je v letu 1782 v svojem pastirskem pismu povdarjaJ, "da so samostani in redovništvo le iznajdba človeštva, katera zapeljuje k lenobnemu življenju in uprizorja pre-pir o verskih resnicah".
"Tudi se redovniki umešavajo v {»svetne kupčije, ki niso bile še nikdar dobrota ljudstvu."
Čeravno sc poslužujejo redovniki deželnega jezika 111 uvedenih šeg, p;u vender ne sme se pozabiti, da so redovniki podvrženi drugim postavam, ki so naravnemu življenju v protislovju, da celo škodljive."
.. Iz vsega tega," pravi nadalje ta škof. "sc razvida, da je redovništvo človeštvu le v jxigirt>o in da je to cerkvi nepotrebno in tudi če bi se jih pregnalo bi ne bilo za vero nobene nesreče.
Vera ni bila v prvih trisfoletih, ko še ni bilo redovništva, nesrečna, in če naš cesar (Josip II.) vse redovnike prežene, bi naši veri ne provzročil nobene krivice."
Kako pametno je povedal ta škof pral 124 leti I
Dan danes pa je vse drugače. Kakšna razlika med današnjim ljubljanskim škofom in med' on:m pred i-»4 leti.
Sedanji škof bi hotel, da bi na vsakem vogali* čepelo redovništvo
posebno pa nunam je močno naklonjen in vse njegove delovanje je to da čim več te zalege spravi v deželo, katera pa deželi ne bode prinašala nobene koristi, pač pa le kvar in nesrečo.
Nikel Plate železnica
prodaja za poletno sezono vozno listke po znižani coni in sicer za Canadsko strun in New England države. Za Sns 15 dni bode vozni listek lo za dražji, za M) dni pa $4 kakor navadno v ono stran.
Informirajte bo v mestnem uradu 107 Adams ulica, Chicago.
KOJ A KI
PO/O lil
1000 mož potrebujeva v
—Silver Saloon—
461-403.-4th St. San Fran. Cal.
za piti fino Wieland-ovo pivo, kalifornijsko vino in najboljše žganje in kaditi najfinejše unijske smodke. Prigrizek prost in igralne mize na razpolago. Rojaki dobe hrano in stanovanje.
BRATA JUDNICH,
San Francisco, Cal.
CENIK
knjig, ki se dobivajo v salogi "Glas
Sx>obode": Robinzon stara izdaja) .. ,. 6oc
/ ognjem in mečem......2.25c
Zbrani spisi Jos. Jurčiča ,. 6.6oc Mali vitez I., II. in III. del . 3.50c Hiša Marije Pomočnice .. i.ooc
Kralj Matjaš..........S**
Ročni slovensko angleški slovar in obratno..........6oc
Potop ..............3.20c
Kletev nezvestobe ......l.6oc
Vstajenje............ i-75c
Preko morja ..........40C-
Kap tanova hči..........4oc
Julij Cesar............8oc
Opatov praporšček........35c
Žrtev razmer.. .......4f- • 25c
Jama nad Dobrušo........20c
V	rtom i rov prstan........20c
Eno leto med Indijanci .. .. 20c
Erazem Predjamski ;.....20c
May Eri..............20c
Tiun Ling ............20c
Knez črni Jurij..........20c
Strelec................25c
Naselnikova hči..........20c
Pod turškim jarmom......20c
Erati baron Trenk........20c
Poslednji Mehikanec......25c
Na preriji............ 25c
Naseljenci............25c
Stezjosledec............25c
Elizabeta angleška kraljica .. 20c
V	gorskem zakotju........20c
Ne-rečtiica............30c.
Krvna os veta ..........20c
Za kruhom.......... .. 20c
Spisi Andrejčkovega Jožeta 1.25c
Mlinarjev Janez..........40c
Zlata vas..............25c
Deteljica..............30c
Rodbinska sreča........40c
Krištof Kolumb..........40c
Kortonica............30c
Miklova zala............30c
Zanoka o polnoči ........6oc
Kdor želi imeti eno tih knjig, naj nam poštnim potom pošlje naročnino.
Knjige pošiljamo poštnine presto.
........POŠTNI BK Z 0 P A UN I K.......
*	"R R00KLYN"
ODPLUJE IZ NEW YORKA DNE 12. JULIJA 1906.
Ta brzoparnik je last FRANK ZOTTU EVE parobrodnu družbe, pri kiiteri bo nagi rojaki delničarji,zatorej je naša last.
Ta je eden največjih in najhitrejših parobrodov ki plujejo med Now Yorkom in Sredozemskem morju, ta vozi ttdi po&to, ter rabi za pot
IZ NEW Y0K K A DO M AKNILJ A NA FRANCOSKEM SAMO 10 DNI
Če bo vozite z drugimi parobrodi, bodo ravnaji z Vanii kBkor s ptujc« m. b na 1» m pnrobrodu je pa vso drugače, kajti ta je last naiih rojaLo in je povsem narayno, da ee % Vami ravna kakor 2 domačinom.	,
Is Marsilje nadaljujete takoj tvojo pot čea Baaelj in vže dragi dan ste laliko doma
Volni listek III razreda iz New Yorka čez fracouko do Trsta, Reke, Karlovca, Belovara. Zagruba ali Ljubljane
— S A M 0 $ 3 5.0 0--—^
Parnik odpluje ob 11. predpoldne, rsdi tega morate, da ga ne zamudite, biti en dan prej v New Yorku. Da se Vatn pa prostor na parobrodu preskrbi, Vam priporočamo, da prijavite vie prej svoj prihod in nstn poWjete S5 nadavioine, da se Vam potem lagotovi mesti na pamiku.
FRANK ZOTT1 ft CO.
09 Dearborn Str. Chicago, III.

mw^m^^	, ■ '' - '1
- , ......■■ • ,-----.

0LA8 SVOBODE
/

Kaj zahteva sacijalizem?
(Nadaljevanje.)
111.
Te navedbe menda zadostujejo vsakomur, da sjx>zna načrt socijal-demokratične stranke. Kakor resnična je terditev, da je ekonomična odvisnost delavskega sloja od kapitala največji uzrok bede m hlapče-vanja in sicer v vsakem tudi v političnem oziru, se pusti dokazati z jako navadnim dokazom. Vzemimo, da je ljudstvo popolnoma prosto, to je enaikopravno s pravico do splošne volilne pravice, da vživa družabno in društveno prostost, itd., ostajal bi pa sistem kapitalistične produkcije — plačilno delo. Kaj bi temu sledilo? Nejednakostl Meda mase in neprimerno bogastvo manjšine bi še nadalje obstajalo, delo opravljajoča večina Ijtiidstva bi bila ekonomično odvisna od kapitalizma, od poseduječe manjšine in ta ekonomična odvisnost bi napravila celo.politično prostost ilu-zorično, ter bi jo s tem oropala praktične vrednosti.
Ce bi pa premotrili to v nasprotju bi bile na razpolago pomične prostosti,, plačilno delo se odpravi, ter se ga nadomesti s socijalno pridobitvijo in socijalno razdelitvijo produktov, kakor tudi da se zagotovi vsakemu delavcu popolno pri-dobnino dela in sicer v toliko, kolikor pripušča korist skupine — kaj bifpa temu sledilo?
(iospodujoča' manjšina bi zgubi-la svoja gospodovalna sredstva* ki so izrecno utemeljena v sedanjem pridobil'nskem načinu in v izkoriš-čevanju dela; ekonomična neodvisnost bi pa tudi kmalo ljudstvo pripravilo, da bi se tudi politično neodvisnost izbojevalo.
Ta sirčaj bi pa v resnici se ne mogel s vršit1, kajti socijalno vprašanje je nerazločljivo od polit ične-
K iterega tlači pritiskajoči jarem današnje razredne deržave? Kaj je dr. danes ljudstvo? Vladar si hoče prilastiti sosednji del dei/.ave. Zaman prosi ljudstvo ' miru. Zelje, sreča miljohov ljudi je na eni tehtnici — volja in trma enega samega na drugi a z lahkoto se dvigne prva to je želja in sreča miljonov, med tem ko volja in trma enega samega triumfira svojo zmago.Voj-na začne, na tisoče je mrtvih, na sto in sto tisoče pa v skrajni bedi. Ali more tako biti? Socijalna demokracija pa zahteva, da se odpra-"vi vojno, razven če zahteva obramba prostosti in pravice ljudstva; za-toraj ona hoče. da voino napovedati naj ima pravico ljudstvo oziroma njega zastopniki.
Najmočnejši del ljudstva, to so možki. se odtegne koristonosnemu delu in sicer v cvetoči dobi svojega življenja, ter se jih potisne v armado, kjer jih izurjajo slepi pokorščini. In kaj sledi iz tega? Vojna na vojno, v katere} se vsa dobro-dcjtia čutila ugonobe. Socijalna demokracija pa zahteva odpravo stal- ( ne armade, v katerej je ukoreninjeno hlapčevstvo in pohlep po ropu. \ in toliko časa pa ko je vojska mo-' goča nastaviti ljudsko armado. Vsak deržavljan bi se moral od mladosti priučevati uporabi orožja, ter privesti do tega, tla bi bil v slučaju potrebe vojaško izvežban.
Ce- je vsak deržavljan vojak, je tudi vsak vojak deržavljan, ne pa tiran, ki ne pozna druzega kakor nasilja in preganjanje ljudstva.
Sedaj je tudi vzgoja privilegij nekaterih in ti nekateri ne vzgojajo mladine človeštvu pač pa razrednemu gospodstvu.
Večina ljudstva pa vživa le malo vzgoje a šc ta je nezadostna in nepravilna in s tem se pa ljudstvo za-deržnje v omiki in vedi, kajti ker zavedno in omikano, — pravilno omikano — ljudstvo ne bi trpelo sedanjih gospqdujočih razmer. O-mika — prava omika, ne sistematč na in slkoraj bi rekel pasja dresu-ra. ki se (lanes' pod pretvezo omike kaj rada razteza — je roditelj;ca prostosti, pravice in jednakosti in radi tega; bi tudi ne morala prenašat1 današnjega razrednega gospod-stva.
Socijaldemokracija pa želi najvišjo omiko za vsacega in sicer e-nako m brezplačno vzgojo po naj-
boljših učilnicah. Ona se opira na to, da bi moral postati namen deržave ta, da skrbi za telesno in duševno dobro svojih članov, zatoraj bi tudi bila .socijaIdem6kratična država v prvi vrsti splošna izobraže-valuVa za celo človeštvo brez razlike.
V	današnji razredni deržavi dela justica največjo sramoto svojemu imenu. Kako sc mora govoriti o pravici, ko stanje samo na sebi v okoliščini svojega bistva pravici v obraz pluje? Le hlimba in brezpomembno inkousekveiica je dan danes izvajanje pravice. Je li to prav?
Socijalna demokracija pa zahteva od justice pravico in v prosti ljudski deržavi po kateri stremeni, bode tudi vse zanesljive predpogoje v izvršitev pravice pridobila.
Kakor ljudstvu pristoja ]>ostave delati, jih izvajevati, tako tudi pristoja istemu postave vporabljati, razsojevati. — Razsodbo, postavo-dajo, vlado in oskerbništvo l>i se moralo vzeti iz rok privligiranih oseb, stanov in razredov, ki s temi le svoje koristi zasledujejo, ter pravico zlorabljajo.
Dokler se pa ne bi uvedel naraven državni in družabni red, ki bi pre soje val o hudodelstvu in prestopku, zahteva socijaldemokracija sodišča po ljudstvu, to so porotna sodišča in ljudska razsodišča, razven tega pa še brezplačno sodno u-radovanje. Ljudska sodišča, katere želimo, se ravno tako razlikujejo.
0	l sedanjih, kakor deržava od ljudski- der/avne uprave.
Porota naj nebo monopol |>ose-dujočega sloja, da bi potem ]>ostave preobračal v svojo kor'st, pač pa naj ljudstvo prosto in splošno voli porotnike iz ljudske sredine in na ta nač n bi postalo sodišče pravo in pravilno pravice izveršujoče ljudsko sodišče.
Odrajtovanje oziroma odmerje-nje davkov je tudi skrajno nepravično, ravno tako tudi z drugimi doki ad am i. Gosijxxlujoča manjšina
1	bdači ogospodovano veČino ]>o svoji lastni volji in navadno ji navali ogromno davčno težo in porabi te doneske na poljuben način a "u-bogemu ljudstvu" pa prepusti le drobtinice.
Iz krvavih delavskih žuljev postavlja ta manjšina višje izobraze-vališča, gledišča, itd., po katerih zajemajo otroci bogatašev vedo o-miko in veselje, a otrokom delavca so pa duri takih naprav zaprte.
Tudi to hoče socijaldemokracija predrugačiti :n sicer na ta način: davki bi se odpravili, in zahtevala bi st> U- nekaka primerna pridobni-na, katero bi potem uporabljali, za javne šole in druge človeštvu kori-stonoane zavode.
Iz vs-h teh navedb se razvida po kako dobrem stremeni socijalna demokracija, kajti ona hoče osrečiti cel človeški r«nl ter uvesti, da bi postalo osrečevalno sredstvo po devi-zi "eden za vse, vsi za enega".
Zatorej deluj mo "eden za vse, in vsi za enega", da čim preje nastopi ona blagodejna doba, v kateri bode socijaldemokracija izverševala svojo častno nalogo v prid celega človeštva.
(Dalje pride.)
Pravljica o roparju,
V	nekem kraljestvu, tam nekje okolo Turčije živel je ropar Jaro-mir.
Jaromir!
Itogataši so se ustrašili tega imena, a reveži so ga pa z občudovanjem iti ljubeznijo imenovali.
Da, Jaromir bil je strah bogatašem, ravno tako pa tudi dobrota u-bogitn, kajti svote, katere je bogatašem pokradel, razdelil je med reveže. Nobeno čudo, da so mu mo-gotoci obljub I i uničenje in smrt.
Noč in dan ga je orožniŠtvo in vojaštvo lovilo, vender brezupešno, kajti Jarotnir je s svojimi pristaši uničil cele kompanije vojakov.
Četudi je bil Jaromir popolnoma sam, čuvalo ga je revno ljudstvo "in ni se mu bilo treba bati hudega, kajti tisoče in tisoče, oči je stražilo njegovo osebo.
Jaromir je bil lep in koren jaški mož.
Njegov bledi obraz so krasile čr-
ne brke.
S svojimi črnimi očmi je pdnos-no gledal v svbt in sosebno ženske, kadar so se zagledale v>te svitle, črne oče, bile so takoj unete za drznega roparja in {li bilo čuda,da je tolikanj le]>otic hrepenelo po objemu in poljubu sina narave, in tudi marsikatera plemcnitašinja je hrepenela jx> njega ljubezni in rada bi šla z njim v njegovo kraljestvo — brlog.
In kdo bi zameril bogatašem, ki so stregli po njegovem življenju?
Nekega dne je š!o odposlaništvo bogatašev k kralju. Vodja tega, jako bogat in plemenit mož se je pred kraljem do tla priklonil, ter mu rekel:
"Veličanstvo, mogočni kralj in gospod. Znano Vam je, kakšna nesreča visi nad nami. Jaromir nas ropa in ni ga dneva, da ne bi zvršil kje kak ulom, a najhujše pa je še to, kar nam odvzame razdeli med revno ljudstvo, ter nas na ta način še zasramuje.
Mogočni kralj, uda no Vas prosimo, pomagajte nam!"
Govornik je na to molčal, kralj se je pa začel praskati za ušesi.
"No, dobro! Govoriti hočem z mojimi ministri in generali. Poskušati hočemo, če se bo dalo kaj napraviti." Tak je bil odgovor kralja in s tem je bila tudi avdijenca končana.
Odposlaništvo je zapustilo dvor. se napotilo proti domu, pričakovaje kraljeve pomoči.
Kralj res skliče ministre in generale zaukazaje jim. sprav'iti se z mogočno vojsko nad roparja.
Vendar kralj je s svojim ukazom na slabo naletel, kajti hitro drugi dan je ministerstvo jKxlalo otlstav-ko, a generali pa prošnje za umirov-ljenje. Novo imenovani generali so pa takoj dezertirali.
Kralj ves razburjen ni vedel, kaj početi a ropar je b i čedalje držo-vitejši.
Nekega dne pa pride k kralju neki starec, o katerem sc je govorilo, da je naj bolj vseveden celega kraljestva.
Dolgo časa se je |>ogovarjal s kraljem a [x> dokončanem dogovoru je bilo videti, da je kralj zelo dobre volje, veseleč se dobrega i »da tega [nagovora.
Takoj drugi dan je šlo kraljevb odposlaništvo do roparja Jarorni-rja. ter mu "prineslo tajna kraljeva poročila.
• • •
Leto je. vže preteklo od istega časa in v tem času sč je veliko spremenilo.
Jaromir ne stanuje več v gojzdu, pač pa v najlepši palači glavnega mesta. Kralj ^a je povzdignil v grofovski stan :n pred nekaj, tedni •se je oženil z najplemenitejšo i" najlepšo dvorjanko. Bogataši in plemen taši so postali njegovi najboljši prijatelji.
Reveži so ga pa pričeli preklinjati in sovražiti.
In zakaj ta preobrnitev?
Kralj je po nasvetu starca nekdanjega' roparja imenoval svojim — finančnim ministrom.
^t?	lluvpnrum in hrntnm Hrvnfnm v ^hlmori n*Tnr
Slovencem in bratom Hrvatom v Chicagi naznanjam, du sem svojo gostilno opremil z modernim kegljiščem in ta ko svojim cc. gostom pripravil najboljše zabavišče.
Vsem bratskim društvam priporočam tudi moje dvorane za društvene seje, svatbo, zabavno večere itd. — veliko dvorano pa za narodne in ljudske voselice.
Cc gostom so vedno na razpolago najboljše pijače, unijske smodke in prost prigrizek.
ftaT Potujoči rojaki vedno dobro došli!
Priporočam se vsem v obilen poset.
Frank Mladič,
,">.S7 S. Centre Ave.
Chk-ago,


Dr. M, A. Weisskopf
Ashland k, Telefon Cana! 47B

Uradne ure: do 9, zjutraj od I. do 2. in od 5.-6. popoldne
Urad 631 Center Ave: od 10-12 dopoldne in od 2-4 popoldne Telefon. 157 Canal.
1)11. WEISSKOPF jo Čeh, in odličen zdravnik, obiskujte torej Slovana v svojo korist.

JAVNA ZAHVALA.
Cenjeni gosp. Dr. E. C. Collins New York.
.Jaz Josef Pavi i <* Vam naznanim in V«h srčno aahvnlim za Vase zdravila, ki ste mi jih pošiljali. Va&n zdravila so moji žoni tako koristila kakor ste Vi meni sporo-čili. Zdaj ie čisto popolnoma zdrava hvala Hogu, in moj dragi sinček je čvrst ter ni udan nobeni bolezni, zato se Vam drugi zdra-nik iskreno zahvalim za Vas trud in zdravila ter Vam ostanem livn-loitui
Jožef Pavlic Bol 3111 Aspen, Colo:
£	F. L SKALA & C0. 320-322 >V. 18.St.,prodaja prevoznih listkov	
V blučaju zadržka ali zaprek, obrnite se naravnost na nas	ČEŠKA, SLOVANSKA BANKA. Menjuje tuj denar, iztirju glavnice in preskrbuje vrednostno listine po celem BVetu sosebno pa v Avstro Ogrski in Zdr državah. Sestavlja plačilne in druge pravne listine. 1/ter ju. je dedsčine. Zntopstvo prekmorskih družb: Bremen Hamburg Rotterdum in frnncoske erte.	Zatopniki sprejmejo potnike na postajah.
s *	To tvrdko zastopa tudi M. V. Konda v Chicago. 111. (HHI L'omis St. ter se vabijo rojaki, da se zaupno na njega obrnejo.	
Nickel Plate železnica.
Znižane cene za turiste na Ca-nadsko stran in New England države. Čas 15 dnij. Tje in nazaj stane Bomo 12.00 več kakor v eno stran. Za čas 30 dnij za tje in nazaj samo $-1 ve«, kakor v eno stran Za rezerviranje spalnih vozov in za listke pišite uli se zglasite v mestnem uradu
107 Adams ulira, Chicago.
Mi m pripravljeni
NAJVEČJO IZBERO LETNIH O-liLE^ IN POMLADANSKIH SVRSNIKOV.
Ml imamo največjo zalogo o-blek na zapadiii strani. Obleke izdelujemo Mami, radi tega jih lahko kupite bolj po ceni, kakor drugje.
Ml imamo popolno zalogo klobukov In druge opreme, ter dajamo zelene menjalne znamke
Telefon —Canal 1198

OLAS 8VOSODH
"Glas Svobode"
[The voioe of Liberty] WEEKLY
Published by The (Has Svobodo Co (5(it» Loomis St. Chloago, 111.
ICnt«rvJ »I Ml* 1»-it Offtor at1 Utile*««. III., »• Si-ciiiiil Clan II"Iter	__
Subscription $1.50 par year.
Advert luemntiU on agroornom.
"Ql&s Svobode" Islde reatl jwtek a velja za AMERIKO:
u celo leto................I*-80
t« pol leta .................7»c
ZA EVROPO:
ta celo leto ............kron 10
u pol leta .............kron..®_
''rt'/ svobodomiselni list za slovenski narod v Amerik'.
Naslov za dopisu in posiljatve jo •ledeči:
'Olan Nvobodo'
669 Loomis St. Chicago, 111.
>331
Dopisi.
Denver, Colo., dne 29. jun. 1906.
Cenjeno mi uredništvo našega lista "Glas Svobode".
Blagovolite mi natisniti moj dopis, kateri naj služi kot odgovor rojaku k. B. Dergance, kateri se je na ta način podpisal pod svoj suhoparni dopis, katerega so ponatisnile Coloradske Novice v svoji 43-številki.
Tudi je uri šel slučajno v roke list, ki se mazivlja za največji dnevnik in list slovenskih delavcev v Ameriki. V tem sem čital, kako nekdo trdi, da je skrajna potreba, da si društvo J. S. K. J. sezida novo dvorano, trdeč, da je sedanja dvorana premajhna in nepristopna.
Resnici na ljubo moram povedati, da je res dvorana majhna, pa za to število oseb, ki prihaja k seji, bi bila zadostno velika.
Tudi je pripustil g. M. Sadar društvu svojo lepo in prostrano sobo, v katerej bi imelo vsako društvo zadostno prostora. To sobo je g. Sadar pripustil društvu brezplačno, a dan danes je vže tako, da je dobrota sirota.
Ko je bilo svoječasno društvo na robu propada, blagajna/ bila suha a povrhu Še nekoliko dolga je bil g. Sadar, ko je zalagal društvo z denarjem — društvu dober, in njegova dvorana je bila tudi pripravna in kaj pa sedaj ? Naenkrat je postala dvorana premajhna. Ker pa to ni resnično, bi svetoval, da društvenimi ne privolijo v zidanje nove dvorane, kajti to stane mnogo denarja, razmere društva pa tudi ne-pripuščajo k temu.
Bodite hvaležni g. M. S. za to, ker Vam ponuja sobo in sicer brez plačila.
Koliko društev je, ki so v dobrem finančnem položaju, katere pa ni-majjo lastne dvorane.
Dopisnik trdi, da hoče predsednik napraviti dvorano pod jako u-mestnimi pogoji. Seveda ugodne za njega, za društvo pa ne. Zatorej dopisnik naj se briga za svoje stva-ri, ne pa za društvene zadeve, ki ga nič ne brigajo. Svetujem mu, da maj postane najprvo član društva, potem naj o društvu piše in govofi, a Še to le takrat če se ga v to pooblasti.
Dop snik je. v št. 43 Coloradskih Novic naznanil o našem prazniku in slovesnosti, ki se je vršila na binkoštno nedeljo — dne 10. junija. Vender mr. prebirajte poprej pratiko, da bodete videli, da binko-šti v letin 1906 niso bile dne 10., pač pa 3. junija.
Kako preračuna čiste dohodke, mi ni tudi umevno. Pravi, da je bilo čistega* $620. V resnici pa "je bilo dohodkov $504, stroškov pa $402, to raj preostane čistega dobička samo $102. Na ta način se je dopisnik ureza! za $478. —■ Tukaj- zopet laž; mufaljna laž je, da je bil za maršala tudi g. Joe Prijatelj. Tudi to ni res. nobeden ga kot tacega ni vklel. Joe Jarcu tudi speva do neba segajoče hvalo, Češ da je on po-soešil z neumornim delovanjem napredek društva. Ta hvalospev je brezpomemben, kajti pravega ustanovitelja in istega, ki se je za društvo največ pri rad j al istega so za-
molčali. Seveda če bi bil prijatelj dopisnika, lj>ilo bi drugače, a tako sc ga je pa prezerlo.
Dopisnik naj se raje briga za svoje pisinonoške posle, tiaj dostavlja pisma o pravem času; g. predsedniku društva pa svetujem, da naj društvene stvari bolj tajno der-ži, ne pa jih sporočati takemu človeku, kakor je Depganc.
Pozdravljam vse rojake š:rom Amerike 1
Opazovalec.
podporno društvo "Terdnjava", št. 10 S. .V. P. J., Kock Springs, IVyo.,
naznanja vsim svojim članom svoj prav len naslov, katerega naj uporabljajo pri odpošilja«ju denarja ali pisem. Ta se glasi:
Podporno društvo "Terdnjava", L. Box 32f>, Rock Springs, Wyo.
Najlepši dokaz o napredku in razvoju socijalizma, kakor tudi so-cijalnega gibanja v tej deželi je podal senator Lodge iz Massachusetts^ in sicer v Washingtonskem senatu, kateri je pout'arjal in razpravljal o uzrokti rap idnega* naraščanja socijalizma.
Pač se je to v prvič zgodilo, da bi se o socijalizmu v senatu na tak način razpravljalo in govorilo, kakor je preteklo sredo imenovani senator storil.
Obravnavalo se i«' o mesarskem vprašanju in ta senator je mesarski trust- ostro napadal, kajti omenil je, da so mesarji s svojim postopanjem pripomogli, da se upliv socijalizma množi in ideje razširjajo, ter da so s tem socijalizmu toliko pomagali, kakor bi ne moglo večje število agitatorjev napraviti.
Ta njegova trditev je velepo-membna in nehote dokazuje strah gospodujočega sloja, pred socialističnimi ideji.
Tudi lahko smelo trdimo, da je senator I^odge pravo zadel s trditvijo, da bi večje število agitatorjev ne moglo za socijalizem tolikanj dobrega napraviti, kakor je ravno napravil mesarski trust in temu tudi socialisti pritrjujejo, kajti le kapitalisti' in njih privržki glad jo nehote večkrat pot socijalizmu.
Ako bi kapitalizma in njega o-studnega početja ne bilo, ne bilo bi tudi o socijalizmu ne duha ne sluha in vsak nedostatek in podlost kapitalizma pomnožit je vrste soci-lalistcv. katerih naloga* je preprečiti ostudnost gospodujočega stoja.
Kapitalist je kakor znano najhujši nasprotnik socijalizma, kajti socijalizem mu je trn v peti, ki ga ovira, da ne more in se ne upa še Ijolji očito uprizorjati lumparije.
Socijalist Upton Sincla r je s svojim romanom, v katerem tudi popisuje neznosnosti mesarskih klavnic, zadal mesarskemu trustu tako moralno zaušnico, da jo gotovo mesarski trust ne bode zamo-gel tako hitro pozabiti, a ne samo to, |*ič pa tudi materijelno jim je Škodoval, kajti cel svet je napovedal izdelkom mesarskega trusta l)ojkot. in vže sedaj si belijo glave, kako bodo spravili gojilo klobase in smrdljivo meso med syct. Nemčija, Anglija, Francoska in druge deržave, katere so naročevale mesarske izdelke iz Chicage, so vsa nadalja naročila odpovedale, in blago, katero je h;lo razposlalo, se vrača zopet v Cbicaške magazine. Kam pa sedaj s tem blagom? Go-t vo in sicer prav gotovo bode mesarski trust skušal sprijeno blago= nekoliko popraviti in pobarvati — no potem — pa na mizo ž njim —> če i>e za drugo za — Free Lunch — bode vže dobro —111
Delati račun brez krčmarja pa ni mogoče, tako tudi' kapitalist ne bode za mogel računati sam brez soci-jalistov.
Lahko poskuša nadaljevati svoje lumparije, a preprečeno mu bode. 5e je Upton Siritlaar-ev zadostno število v tej deželi in še je ogromno takih, ki bodo do skrajnosti nasprotovali takemu početju. Če še kapitat:zmu, oziroma mesarskemu trustu, ne zadostuje moralna brca, katero jo je sedaj zadobil, so mu na razpolago Še druge a dosti hujše kot dosedanje.
ROJAKI!
Še nam je v prijetnem spominu zadnja domača zabava, katero je priredil naš vrli delavki pevski zbor "Orel". Vsak udeleženec bil je pač zadovoljen z užitkom, ki nam ga je nudil omenjeni večer. Razšli smo se z nado, da nas bode "Orel" zapet v kratkem času razveselil z prireditvijo zabave, hi res ta naša nada se uresniči, kajti dne 8. julija t. 1. priredi delavski pevski zbor "Orel" skupni izlet v So. Chicago, Lake side Grove na Ewing Ave., nasproti kranjske ccrkve. Odhod točno ob 2 uri popoldne iz zbirališča, to je gostilna g. franka Mladiča na So. Centre Ave. v Chicagi. Vstopnina en asa 25 centov.
Zatorej rojaki, ne zamudimo te prilike in pojdimo se veseliti z veselimi dne 8. julija t. 1. i^Si v So. Chicago.
Trdna podlaga.
V vsem svojem podjetju in de-lovunjumoramo imeti trdno pod. lugo. Ako bi se pripetilo, da bi se no prijeli trdno podlage je pač u-tnevno da delamo proti principom vesoljnega človeštva Tega pa storiti ne smemo, pač pa h repe niti. da so naše delovanje izvrši tiu trdni podlagi. Ce živimo po navodilih narave, bodemo isto tudi z veseljem vi i vali, če pa živimo v njenem nasprotju, bode tubi nar-va proti nam| kar pospeši da zgu-bimo "tek do jedil. Trinerjevo zdravilno grenko vino je ednino zdravilo ki pomaga celemu sistemu do rednega in točnega delovanja. V prvi vrati deluje na prebavne organe in steni vred iui celi život. Tako dolgo, dokler niuiaš teka do jedi tudi ne moreš pričakovati da bi poBtal ojaeen, To zdravilo ti bode dalo v prvi vrsti najboljši tek In potem jakost moč. V vsili bo. leznih.bodisidu nimaš teka ne slasti do jedil, nemoči in nezanimi-vosti in vJJvHih takih jed mik i h slu-čujih je najbolje Trinerjevo zdravilno grenko vino na katero se smete brozdvoinno in v vsakem sluni-ju zanesti in zaupati.
Dobiva se v vseh lel arnah in pr izdelovalcu Josip Trineru 799 S« Ashland Ave., Chicago, 111.
Za oglase, dopise in njih vsebine nI odgovorno ne uredništvo ne upravnlštvo.
Direktna zveza z Avstrijo, Ogrsko in hrvaško
Francoska proga
GLAVNA PREVOZNA DRUŽBA.
New York v Avstrijo čez lin vre Basel. Veliki in brzi parobrodi.
La Provence.........'{0.000 ton. I La Lorraine..........22.000 ton.
La Savoie............22.000 ton. j La Touraine.........15.000 ton.
Potniki tretjega razreda dobivajo brezplačno hrnno na parnikih družbe. Snažne postelje, vino, dobro hrano in razna mesna jedila.
Parniki odpliijejo vsak četrtek.
Glavni znstop na 92 Broadway St. New York.
MATRICE W. KOZMIXHKI, glavni zastopnikza zapad, na 71 Dearborn St. Chicago, III.
. Frank Medosh, agent nu 'J478 Ewing Ave. S. Chicago, 111. A, C. J an kov It'll, agent no 2127 Archer Ave. Chicago, 111. Pavl Sarle, agent na 216 17. cesta, St. Louis, Missour.
g phone: Bell 1271 ,T.	Cuv, Central (271» K ;
Slovenska notarska pisarna,
^	V CLEVELAND, OHIO.	:
^. kjer se izdeluje vsa riotnrska in sodnijska opravila knkor:	;
^ pobotnice. |>ooblastiln, dolžna, odstopno, čezdojunska. ženi-	I
tovanjska, kupna pisma, i.t.d, prepisi intabuliicije. tožbe v	;
^ slovenskem, nemškem in angleški m jeziku raznovrstne pros-	=
^ nje v vojaških zadevah, ter iztirjavajo dolgovi tuknj in v	z
^ stari domovini.	Zastopstvo pri sodnijoh. Prodaja	:
^ parohrodnih listkov, pošiljanje denarja.
FRANK KOM E & A. JJENEDIK.
620-1 St. Clair Ave., preje 1778 St. Clair St. Clevelad. I
£ £
^iiiiUiiUiiiilliUiUUiiiiUlUiiUiUUiUilUUiUiUilUUiUiUiUR
Ako hočete prihraniti nekaj dolarjey, kupite peči iu pohlutro pri
NAŠ
IT

Jas. Vasumpaur,
na voglu 18 in Paulina al. Chicago, 111.
BRATJE DELAYCI! Cene delnicam so vedno višje.
Našega novega parobrodnega društva parobrod "Brooklyn", je v evropejakih vodah pokazal krasno prosperiteto. Z redno plovi tbo je družba pričela v začetku meseca oktobra p. 1. Radi tega so tudi cone delnicam poskočile. Se je čas, da si vsaki delavec lahko priskrbi delnice in tako postane sotmd nik tega ogromnega podjetja. Ne odlašajte! Kupite kolikor morate delnic, dokler so se po $5.00
FRANK ZOTTI & CO.
Na zahtevo dajemo vsakomur pojasnila.
Ta kupon izrežite, napišite in ga pošljite z denarjem na spodaj omenjeni naslov.
Vsaka delnica je vplačana popolnoma, in sc nemore vei vplačati.
(Incorporated under the laws of the State of Maine)
Frank Zotti Steamship Company.
FRANK ZOTTI, President.
[Inkorporlrana po državnih Kak onih t glavnico $2.000.000, od katerih je ž«
$1.500.000 uplacanlh. -
108 tireenwlch Street, New York.
Cenjeni gospod:—
8 tem predplačam na.................. • delnic Frank Zotti-jeve parobrodne družbe po $6.00
komad, in Vam prigibno pošljem svoto od....................dolarjev, katero upotrebite v zgoraj
povedano svrho, in delnioe mi prej ko mogoče dopošljite,
S tem se razume, ako predplače prekoračijo preje navedeno glavnico, da mi zgornjo svoto vrnete v celem znesku.
Ime..............................................
Ulica in st......
Mesto in država.
Dne..................190....
Ceki, mettice (trate) in poštne nakaanice naj s« pošiljajo direktno na:
Frank Zotti S. S. Co. 108 Greenwich St. New York, N. T.
010001000130900000000002000000310000000000

S
, h sedežem v Chicago, Illinois. Predsednik: John Stonich, 55U S. Centre Ave., Chicago, 111. Podpredsednik: Matija Sthohkn, 448 Main Str. La Salle, 111. Tajnik: Mabtin Koni<a, <)<>!» Loom is St., Chicago, III. ZapiBriikar: Anton Mladič, 134 W. l'Jth Str., Chicago, III. Blagajnik: Fbank Kloručak, y<>17 Ewing Ave., South. Chicago, 111. Dan. Badovinao, P. O. Box 198 La Sulle, III. John Verščaj, 674 W. 21st PL, Chicago, III. Matija Stkohen, 113 Alain Str. La Salle, III. Martin Potokab, 664 S. Centre Ave., Chicngo, 111. Mouox Mladič, 617 S. Centre Ave.. Chicago, 111. Jakou Tisol,1)002 Strand St. So. Chicago, 111. Maktin Skala, Box 1056 Ely, Minn, .losir Matko, Box -IS1 Claridge, Pa. Matija Pečjak, 810 Chestnut St. Johnstown, Pa.
Nadzornici:
Pomožni odbor:
Bolniški odbor:
Y8E DOPISE naj blugovole društveni zastopniki pošiljati na I. tajnika Martin Konda; denarne pošlljatTe jm blagajniku Frank Klobučarju.
Osrednji odbor S. N- P. Jed note imu vsaki tretji četrtek svojo redno mesečno sojo. Opozarja se van društva, ki imajo vprašanja do odboru, da pravočasno dopošljejo svoje dopisu jednotuemu tajniku.
John Al lit-sečna
! DRUŠTVENI IMENIK. !
* f
Glasom sklepa 2. glavnega zbora a. N. P. J. v Chicago, lil, priobčiti so ima v Jednotnem glasilu cukrut na mesec imenik vaeh društev in njih uradnikov t. J. naslov predsednika, tajnika iu zastopnika.
"Slavija" št. 1. v Chicago, 111., i1 Klobučar, pred., 9017 Ewiug ave., Duller, taj., li! W. 2ath St., Frank did, zast, 587 8. Centre avo. Ale be ju, vsako 2. nedeljo v mesecu.
"Triglav" St. 2 v La Salle, IU. Silvester Kramaršič, pred., 102U 1st St., Ivan Vogrifi, taj., 102« lBt at., Alojz Kramar&ič, zast., 1020 1st at. Mesečna seja, vsako 1. nedeljo v mesecu.
"Adrlja" št. 3 v Johnstown, Pa., Alike atrukelj, pred., »12 Chestnut at. Feliks Volčko, taj., tH2 Chestnut at., Alihael Pečjak, zast., 819 ChcBtnut at. Mesečna seja, zadnjo nedeljo v mesecu.
"Bratstvo'' št. 4 v 8teel, O., Ignacij Žlembergar, pred., box 12 Qlencoo, O., Ivan Kravanja, taj., box 101 Ulencoe, O., Josip Uernaj, zast,, box 3 Steel, O. Mesečna seja, 1. nedeljo v mesecu.
"Naprej" it. 5 v Cleveland, O., Fr. Cerne, pred., 1108 Hamilton 8t., Frank Hubs, taj., «104 8t. Clair ave., Anton Bobek, zast., 6104 8t. Clair ave. Mesečna seja, vsako 2. nedeljo v mesecu ob 10 uri dopoldne v KrauBovi dvorani.
"Bratstvo" št. 0 v Morgan, Pa., J. Lesjak, pred., box 127 Alorgun, Pa., Fr. Drmota, taj., box 90 Morgau, Pa., o. Werdinek, zast., box 36« Bridgevtlie, Pa. Mesečna seja, 1. nedeljo v mesecu.
"Bratoljub" št. 7 v Claridge, Pa., Lorenc 8turm, pred., jacob Jerai, taj^,
box 208, Val. Rednak, zast., box Mesečna aeju, vsako 1. nedeljo v me-secu.
"Delavec" št. 8 v So. Chicago, 111., J. Tisol, pr., 9002 8trand Bt., A. Aučin, taj, 920« 8o. Chicago ave., Michael Milakovič, zast., 905« ave. N. Mesečne seje, vsako 1. nedeljo v mesecu.
"Bratstvo Naprej" št. 9 v Yule, Kana., Anton Itupar, pred., box 65, lv. 2ager, taj., box 1, Frank Papeš, zast., box 33. Mesečna seja, vsako 1. nedeljo v mesecu.
"Trdnjava" št. 10 v Rock Springs, VVyo., Alojz Prošek, pred., Gregor Ita*-potnik, taj., Fr. Cukale, zast. Društvena boxa je Mesečna seja, vsako 1. nedeljo v mesecu.
"Sokol" št. 11 v Roslyn, Wash., Matija Derganc, pred., Ivan Šikonija, taj., Anton Vončina, zast. Mesečna »eja, vsako 1. nedeljo v mesecu.
"Edinost" št. 12 v Murray, Utah. Ivan R. Grahek, pred., box 201, Mihael Žugelj, taj., box 438 Murray, Utah, Matija Kolar, zast., box 254 W. Jordan, Utah. Mesečne seje vsakega 15. r mesecu.
"Edinost1
"Edinost" It. 13 v Wheeling Creek, O., Josip Straus, pred., Lansing, O., Josip Longar, taj., boxJ>9	O.,
Frank Spendal, zast., box 235 Bridgeport, O. Mesečne seje vsako 4- nedeljo v mesecu.
"Sloga" št. 14 v Waukegan, 111., Iran ZdeŠar, pred., 705 Market 8t., Alojz Svigelj, taj, 727 Market St. Mesečna seja, vsako 1. nedeljo v mesecu.
"Zarja" it. 15 v Ravensdale, Wash., Matija Poterpin, pred, Ciril Ennene, taj, Anton Logar, zast. Mesečna seja, vsako 4. nedeljo v meaeeu.
"Sloga" it. 15 r Milwaukee, WU, Alojz Bergant, pred, 572 Beed 8t, Iv. Kalan, taji, 328 Oregon Bt, Fr. Mati«, east, 322 Florida St. Mesečna seja, vsaki 1. petek * mesecu.
"Blad" It. 17 v Bo. Lorain, O, M. Vrbanek, pred.. «78 10. ar.., Al«. Seidnitzer, U 571 10. Kure, zast, «78 10. ave. Mesečna
■eja, vsako 1. soboto v mesecu.
"Planina" it. 18 ▼ Wellsburg, W. Va, Vincene Kolar, taj, B. D. No. 1 Virginia Sta., Anton Jerman, D No. 2 Virginia Bta. Mesena seja, ▼mak o 8. nedeljo ▼ »eaeeu.
"Orel" št. 19 v Stone City, Kana, Louis Kovač, pred, P. Jurše, taj, box 357 W. Mineral, Kans, Ivan Kovuč, zaet. Mesečna Boja, vsako 4. nedeljo
v mesecu.
"Sokol" št. 20 v lily, Minn, Josip Seliškar, pred, Martin Sltbir, taj, Ivan Teran, zast. Mesečna seja vsako 1. nedeljo po 20. v mesecu.
"Orel" 21 Pueblo, Colo, Josip Samec, pred, Alojz Anleč, taj, Josip Mišica, zast. WuhIov ilruitva jo 12U7 o. Santa Fe Ave. Mesečna seja, 1. nedeljo v mesecu.
"Danica" št. 22 v Trimountain,
Mich., JoBip Mrvar, pred,' Martin Ba-čur, taj, Josip Obranovifi, zast. Mesečna aeja, vsako 2. nedeljo v mesecu.
"Edinost" št. 23 v Darragh, Pa, K. Maekovček, pred, box 163 llerminie, Pa, Val. Urbas, taj, box 163 Herminie, Pa, Joa. Mohar, zast, box 293 Hermi-nie, Pa. Mesečna seja, vsako 1. nedeljo v mesecu.
"Smarnlca" št. 24 v Jenny Lind, Ark, A. Brisu, pred, box 45, D. Se-nuškar, taj, box 35, Frank Dollar, zast, box 42. Mesečna seja, vsako 2. nedeljo v mesecu.
"Zora" št. 25 v Terclo Colo,, Fr. Bajt, pred, box 137, Fr. Levar, taj, box 136, Ivan Adame, zast, box 140. Mesečna seja, vsako 1. nedeljo v mesecu.
"Bratje Svobode" št. 26 v Cumberland, VVyo, Ivan Scbwartzkoblar, pred. Jurij Peternel, taj, Ivan P. Korpnlk, zast. Druitvena boxa W. Mesečna seja, vsako 1. nedeljo v mesecu.
"Celje" it. 27 v Frontenac, Kans, Matija Mam, pred, box 174, Iv. Černe, taj, box 285, Fr. Boldin, zast, box 181. Mesečna seja, vsako 1. nedeljo v mesecu.
"Novi Dom" št. 2B v Greenland, Mich, Matija Schneller, pred, box 203, Peter Geshell, taj, box 111, Jac. Brula, zast, box 42. Mesečna seja vsako 4. nedeljo v mesecu.
"Domovina" Št. 29 v Thomaa, W. Va, Jacob Luzar, pred, box 141, Ivan Gruden, taj, box 235, Ivan Mrbar, zast. box 42. Mesečna seja, vsako 4. nedeljo v mesecu.
"Popotnik" št. 30 v Weir City, Kana, Martin Stefančič, pred, R. R. No. 5 Pittsburg, Kans, Alojz Cirar, taj, box 188, Paul Obregar, zast, R. R. No. 1. Meaečna aeja, vsako 2. nedeljo v mesecu.
"Slovenski Dom" št. 31 v Sharon, Pa, Ivan Bečaj, pred, box 932, Josip Paulenič, taj, 18 traklin Bt, Ivan Smole, zast, box 287 Girard, O. Mesečna seja, vsako 2. nedeljo v mesecu.
"Sava" it. 32 v Winter Quarters, Utah, Ivan Jukret, pred, box 38, L. Logar, taj, box 8, Anton Oman, zast, box 13. Mesečna seja, vsako 1. nedeljo v mesecu.
"Naš Dom" it. 33 v Ambridge, Pa, Frank Tomaiii, pred., box 141. Frank Rosenberger, taj, box 169, Josip Pele, zast, box 141. Mesečna seja, vsako zadnjo nedeljo v meseen.
"France Prešern ' it. 34 v Indianapolis, Ind, Josip Hvalica, pred, 727 Warman Ave, J. F. Falletich, taj, 725 Warman Ave, Anton Mesec, zast., 714 Holmes Ave. Mesečna seja, vsako 2. nedeljo v mesecu.
"Zvestoba" it. 35 v Chicopee, Kana, Alojz Ajdič, pred, Fr. Koiic, tal.. box 34, Ivan Lesjak, cast, box 85. Mesečna seja vsako 2. nedeljo v mesecu.
"Zvwa" it 36 v Willoek, Pa, Joa. SinkoviČ, pred. Frank Miklavc, taj, box 115, Tom. Fortuna, zast, box 207. Mesečna seja, vsako 2. nedeljo t mesecu.
"Proletarec" it. 37 v Lowellrille, O.,Rudolf Miglič, taj, Fr. Bruder, aaat, bijx 23«. Mesečne seje, vsako 1. nedeljo / mesecu.
Zastopnike krajevnih drulter se na-prosuje, Če se je pomota nrinila pri imenih. številkah ali pri dnevu mesečneh sej, da blagovoU naznaniti tajniku Jedaote.
Edina viuarna, ki toči najboljše kalifornijska iu i m pori i rano vina. Kdor pije nase vino, trdi, tla se ni nikdar v svojem življenju pokusil boljšo kapljico. Vsi dobro clo&li!
P. Sclioeiihofen Brg. Co's.
Nujboljše pivo jo
jSe prodaja povsod. Phone Canal 9 Chicago, 111.
f
Slovenci v Milwaukee!
i *

a
— 624 So. Centre Ave. —
Edini slovenski krojuč v Chicagi naznanja slav. občinstvu,du ima sedaj veliko zalogo vsakovrstnega blaga v izdelovanje novih oblek kakor tudi v popravo stnrih vrč po zmerno nizkih cenah
Chicago, 111.
r°unri
* * * * *
Zakaj kupujete slabo meso po visoki ceni, ko Vam je lepa prilika dana, da kupite dobro meso in po nizki ceni.
OBRNITE SE NA
£ Otona Preiss, *
2<><) (irovo St. * *
ju	w	4
y kjer hode te točno pogtreženl i najboljšim blagom. ^ ^ V zalogi ima tudi pristne Kranjske klobase. ^
Kasp&rjeva držav-na banka.
623 Blue Island Ave. Chicago, III,
plačuje od vlog 1. jan, pa HO jun. in (kl 1. jul. pa il«> HO dec. po 3 odstotke obresti.
Hranilni predal /a $3, na leto.
Pošilja se denar na vse dele Fiveta in prodaja hm tudi vozne listke (šifkarte).
Denar se jiosojuje na ixisestva in zavarovalne police.


t t t
ZASLUGE.
NE LE LJUDJE DOBE ZASLUGEf-—^«m.
ampak tudi druge stvari, katere bo poslane medavet kot vxira-vila. Ako kedo ponuja slabo ree. ljudstvo kmalu izprevidi, malovrednoBt iste. Pred petindvajsetimi leti sejeprvokrat začel prodajati in ponujati ljudstvu.
SEVEROV
ŽELODČNI
GRENČEC
katerega je ljudstvo hitro spoznalo zn najboljše zdravilo, zato ga vsak rad rabi v slučaju bolezni. Naloga Severovtga Želo-dečnega grenčeea se je izvršila, in prodaja istega se je v zadnjih par letih ogromno pomnožila.
ROJAKI' Poskusite to toniko, ki zdravi neprelavnost. krč, Žalčnico. otlnrtn (.kus. in je izvrstno zdravilo za matere ter okrevmice. PoBliifajte kaj ljudje govore o Severnem Zelodečnem greneecu.
Zanesljiv.
"Severov Želodečni grenčec je vreanici ozdravil moj bolni želiKlec Ko sem ga začel rabiti sem čudežno hitro ozdravil in krči mi več ne delajo preglavice. Sedaj sem zopet dobil dol>er okus do jedi.^ Joseph Konieczki, 115 Moultry st. Pittsburg, Pa
Oživljajoč.
" Z veseljem Vam javljam, da Bern po zaviitju Vašega slavnega Želodčnega zdravila ozdravel popolnoma. Sedaj aem zopet postul močen in zamorem delati vsak dan. Hvala Vam za zdravila!"
Jan RozanBki, 877—31st PI. Chicago, 111.
Dober okus.
"Priporočam vsem ljudem Severov Zelodečni grenčec, ter javljam, da je ozdravil mojo ženo in ji dal dober o-kus. Hvaležni sm/Vam vsi za Vaša izvrstna zt/ravila. katera res zaslužijo t se pohvale Frank Houska. Buena Vvpta, .Mich,
VELIKA STEKLENICA SI. SREDNJA STEKLENICA 50c. PRODAJA SE V VSEH LEKARNAH. AKO OA PA V LEKARNI NE DOBITE, PIŠITE PONJ NARAVNOST NA NAS
w. F. Severa Co
CEDAR RAPIDS IOWA

6
GLAS BVODODK
VESTI II STIHE iz jugoslovanskih pokrajin.
Katoliški župnik kot tlacitelj Ijttd-
' StX'CU	,
"Ljubi svojega bljižnega kakor samega sebe," s takimi besedami je odrešeni k 'poslal svoje apostolje na vse krnje sveta z naročilom, naj delujejo povsod v smislu miru in sprave. "Ljubi san) sebe na stroške svojega bližnjega", pa je tiajbrže geslo g. župnika l. Kranč ča v Gri-žah v Savinski dolini, in teibko je breme njegovega "pastirskega gospodarjenja", katero tlači naše ljudstvo. Ko je njegov blagi in ne-pozablj: vi prednikt kateri je bil vzoren duhovnik in v pravem pomenu besede odkritosrčni prijatelj ljudstva, zatisnil svoje oči je začel "vladati" v griski župniji sedanji župnik prav v srednjeveškem srni--slu. Akoravno je njegov prednik skrbel za vse, ne da bi Boga razža-lil in komu napravil škode, akoravno se je novi gosjxxl župnik mimo in brezskrbno vsedel v pripravljeno toplo gnezdo, ukrene on vedno nekaj novega, s čemur naše ljudstvo občutno zadene in razburi. Kmalo po svojem nastopu je dal navedeni /upnik napraviti pri /upniški hiši neko dostavbo in sc izrecno 'zrazil, da se vrši dotično delo na njegove stroške. Komaj pa je bilo delo izvršeno, se je obrnil do očin in zahteval od teh povrnitev stavbnih stroškov, s famoznim ute-meljevatijem. "Vi imate denarja, torej tudi lahko plačate!" Vsa njegova dosedanja dejanja pa je človekoljubni župnik kronal s sledečim senzacijonelnltn d<>godkom. Prišlo mu je na misel, da je treba dosedanje dovolj prostorne in močne žup-niske svinjake, kateri so bili [>oprej preveliki, nadomestiti /. novimi, modernimi svinjaki. Ker pa je dobro vedel, da to ljudem ne l>ode všeč, da so zoper to, ker ne morejo uvideti j>otrebnosti nove stavbe in da smatrajo to novo stavbo za sitnobo gos|>oda župnika, se je "dobri pastir'' obrnil do njemu iz gotovih vzrokov vdanega načelnika cerkve-no-konkurenčnega odbora, Štefana Guzeja, kateri je ukrenil po župni-kovi volji. Nepotrebni svinjaki so se postavili, glede pokritja stavbenih in drugih stroškov pa niso bili v J zadregi, vdarili so z bičem na ljudstvo! V občini Griže so se stavbni stroški vsled tozadevnega truda zveste ovčee in občinskega predstojnika Alojzija Sulcrja davku prpisali in v mnogih slučajih eksekutivno iztirjali, v delu sosedne oličitie Pctrovče, kateri spada h griški župnij', pa so dobili začudeni posestniki od zgoraj navedenega Štefana Guzeja podpisane plačilne naloge z dan dostavile že po-tečen plačilnim rokom. V dotičnih plačilnih nalogih so se pa poleg določenega prispevka od vsakega posestnika tml" še zahtevale "obresti' za nazaj, čeravno pred dnevom do-stavbe nihče ni vedel, da in koliko se od njega zahteva; ob enem se je vsakemu, ki ne bi takoj plačal, žugalo s takojšnim brezobzirnim sod-nijskim iztirjanjem predpisanih prispevkov za župn:ške svinjake. Pa še več. OhcJ,, predstojnik sosedne občine Pctrovče — tudi zvesta o^čica gospoda župnika. — če-gar glavno |K>sestvo ne leži v griški župniji, je prostovoljno prevzel eksekutivno iztirjanje posestnikom predp sanih prispevkov, in v lepem mesecu majniku t. 1.. torej o Času ko je kmet brez krajcarja denarja, šla sta občinski sluga m neki ce-nilni mož od hiše do hiše z naročilom rubrti in eksekvirati posestnike za stroške neumne stavbe nepotrebnih svinjakov našega dušnega pastirja!!! Kmet je večinoma zadolžen. delavec potrebuje svoj zaslužek, da sebe tn svojo rodbino preživi, lanska letina je bila slaba, pa vldjub temu se glasi povelje: Plačati ali prodati zarttbljeno blago za župniške svinjake I In mi reveži? Mi smo verni katoličani, a srce nas boli, grenke besede morajo slišati naši tlačltelji in marsikatera pest »e je vzdignila proti onemu, kateri na« — mesto, da bi nas ljubil — tlači in preganja. Kakor se tukaj govori, namerava se bojda posta-
v ti tudi še novo moderno župniško gospodarsko posflopjel Ako bi sc to godilo, tedaj bi se dosedaj itak dovolj potrpežljivi kmetje takemp iz-molzcnju odločno ustavili 1
Suka z dežele.
Iz Dolnjega ZemOrta se nam piše:* Na binkoštni ponedeljek sta ušla v Ameriko Janez Prime po domače Čače iz Jesena in Marija Logar iz Dol. Zemona. Janez Prime ima pridno ženo in devetero otrok, a zapustil je ženo in otroke ter odšel s svojo ljubimko *v Ameriko. Tudi Marija Logar je omožena. Njen mož je pošten in skrben čevljar in dobrosrčen človek. Marija Logar je svojega moža vedno trpin-č:la in se prepirala ž njim. S Prim-cem je imela že več let znanje. Vzlic temu je veljala za veliko svetnico. Če je prišel duhovnik koga previ-tlet, je bila Marija Logar prva in glasno ragljala molitvice, hodila je vedno k maši in k spovedi, se plazila po božj:h potih, nosila Marijo pri devetdnevnici in bila sploh prava tercijalka. To ji pa ni branilo, da je imela več let z oženjenim možem in rodbinskim očetom ljubav-uq razmerje. Pri spovctli je pač lepo dob I a odvezo! Kdor "Narod" bere, ne dobi odveze; če pa omožena ženska mnogo let greši z oženjenim moškim, dobi vsak teden sproti odvezo, Hujše demoralizacije ka-or s to odvezo si je težko misliti. Vse pomiluje PrimČevo ženo. ki jo je mož zapusti! z nedoraslimi o-troci.
Sramežljivost goriških duhovnikov je rnvno tako velika kot ljubljanskih. V neki goriški izložbi so razstavljene slike in kip:, ki niso |>o volji rimskemu dr. Pavlici, zato vpijejo goriški klerikalci, da se širi po Gorici pohujšanje. Prav kot v Ljubljani. Naš m šeuklavškim duhovnikom bi priporočali ob tej priliki, da dajo primerno pobarvati vse svetnike, zlasti pa svetnice v šenklavški cerkvi, ki jo zdaj popravljajo, ker bi se kaj lahko zgo-dilo, da bi se kako angeljsko bedro preveč natanko videlo, ker se do--lej ni skoro nič videlo, če je sploh kaj naslikanega. Upamo, da bodo naši dušni pastirji, pred vsem seveda škrrf, uvaževali ta važen nasvet v obrambo svete č stosti in javne morale.
Zanimiv pri rod en dogodek.
Poleg vasi Poljče pri Begunjah so dne 6. p. m. med 3. in 4. uro.po-poldne začuli ljudje na polju, kako je v gori kraj sv. Petra jelo bučati in pihati, kakor bi se lomilo skalovje. Prišlo je od vrha gore in sc bližalo podnožju, bučalo in treskalo je ]xxl zemljo v euotner, pri tem se je drevje v gozdu lomilo kakor med najhujšim potresom. Ilkratu pa šine iz zemlje"ognjen steber, ki se je špiralasto vil proti nebu. na svojem vrtincu pa nesel hosto, ki jo je vrtil v zraku. Zatem pa se v ognjenem stebru začujc grom. kakor bi gora razpočila in bel dim se je zvalil po vzduhu. Vsled hudega zračnega pritiska je nastal tak vihar, da je vrgel nekega starčka, gredočega po cesti, na tla. Namesto izbruha se je našlo tež/ko, čudno ]>o smoli smrdeče črno kamenje. Poskrbljeno je, da se stvar znanstveno pre šče po strokovnjaku geologičnega zavoda na Dunaju. Pravijo, da je tod skrit gora k žvoplen vrelec in da je vsled močnih žveplenih plinov počila zemlja.
V bo In Tea h in svoji zasebni praksi rubijo in priporočajo zdravniki	(2)
SUICM-JEV
mm pain imun
Dr. J. M.Thompson, 380 Clinton St.,Brooklyn, N.Y., pine: Jaz sem v svoji praksi z Dr. Rickterjevim Anchor Pain Expellerjem ozdravil bolnike od revmatizma / Členkih,pro-tina, in nevralgije na čudovit način, kar b tem vestno potrjujem.	25c in 50c.
Pri vseh lekarnarjih F. Ad. Rlchter & Co. 125 Pearl st. New York
irjujei;
4
POZOR ROJAKI!
truni, v katerih ne opisujejo bolezni, ker jih, ne poznajo, ampak samo hvalijo sebe, tako, da so rojaki Vsled tega popolnoma zbegani ter v slučaju bolezni več ne vedo, kam se obr niti in komu verjeti.
To je povod vedno naraščajoči se množini neozdravljenih rojakov, kateri so verujoč zgoraj navedenim dopisom takoj poverili svoje zdravljenje neizkušenim zdravnikom.
ZATORAJ ROJAKI SLOVENCI! Pazite, komu poverite zdravljenje svoje
bolezni, kajti mi, kateri gledamo za splosni blagor in korist naših rojakov, vam svetujemo in priporočamo, da se v slučaju katere koli bolezni obrnete edino le na:
Dr. E. C. COLLINS "Medical Institute,
ker 011 jo edini, kateremu jo vsaka bolezen popolnoma in tameljito znana ter edini more v rcn iilcl garantirati za popolno ozdravljenj o vsako bolezni, kakor: bolezni na plučah, prsih, Želodcu, črevah, ledvicah, jetrah, mehurju, kakor tudi vse bolezni v trebušni votlini, bolezni v grlu, nosu, glavi, nervoznost, Živčne bolezni, prehudo utripanje in bolezni srca, katar, prehlajenje, naduho, bronhialni, pljučni in prsni kašelj, bluvanje krvi, mrzlico, vročino, težko jjihanje, nepravilno ptebavljanje, revmati-zem, giht, trganje in bolečine v križu, rokah, nogah, ledjih in boku, zjato žilo (hemoroide), gri2o ali pre liv, nečisto in pokvarjeno kri, otekle noge in telo, vodenico, božjas t, slabosti pri spolnem obsevanju, po-lucijo, nasledke onanije (samoizrabljevanja), Šumenje in tok iz ufces, ogluŠenje, vse bolezni na očeh, izpadanje las, luske ali prh na glavi, srbenje, lišaje, mazolje, ture, hraste in rane, vse ženske bolezni na notranjih organih, neurastenični glavol»olj, neredno mesečno čiščenje, beli tok, bolezni na maternici i. t. d., Ukor tudi vso ostale notranje in zunanje bolezni. On je nrvi in edini, kateri ozdravi jetiko in Siiilis kakor tu ii vse tajno spolno OOlOillli lliosko in Ženske (zdravljenje spolnih boleznij ostane popol-noi ta tajno.)
Oni katerim pa bolezen ni popolnoma znana, naj pišejo po obširno kujigo Zdravje", katero je apt<al slavni Dr. E. C. Collins M. I. in katero dobi vsaki zastonj, ako pošlje nekolik
naj
mark za poštnino.)
O resnici se lahko vsak prepriča ako
koliko poštnih znamk ali sam pismeno obrne.na katerega koli ozdravljenih rojakov.
Spoštovani gospod in zdravnik Dr. Ii. C. Collins
New York.
Leto je minilo, kar ste mi posijali Vaša zdravila, katera sem po Vašem navodilu porabil in se popolnoma ozdravil, tla s.- še danes Čutim popolnoma zdravega, /a kar se Vam m 'teto krat zahvaljujem, '/.vsem spoštovanjem
Jakob Žagar, ]5o\- 13 r, I Magna, Colo.
Slavni doktor Collins Al. I.
Vam naznanjam o bolezni mojega deteta, ka.ero ji popolnoma ozdravilo kar je VaSe drujre medecine ponucalo, nobenih znakov bolezni ni več in noben mazulj se mu več ne izpusti. Sedaj j.- čisto popolnoma zdravo, tura j se V.trn iskreno zahvalim za VaŠ trud in zdravila ter Vam ostanem hvaležna, Ivana Sun;?, l5ox P7, • r.,. t City, Pa.
A nt. Klup/tf,
l^nloiv i i*<	j.ilci! z,-,k j da bolujete in i.-pite? Vse vašo bolezni, (rpleiii In s	i-Mtl točr > ■• : vojem • ..iterinem jerl'cu — natanko naznanite k	l:o s?<, t I .1. dol;- ttaja !>olezen in v • dru-;;e podrobnosti t< r pi. 10 nn ' sv.,e na sledeči našlo,*:
Dr. E. G. COLLINS
140 W. 34th St.,
Potem smete biti prepričani v najkrajšem ilaau popolnega ozdravljenj osebno priti v ta zdravniški zavod, je isti odprt od 9 uro zjutraj do 6 praznikih od 10 ure dopoludne do 1. popoludne.
New York, N. Y.
a. --- 7.: 1 ti te, kateri želijo sami ure jx>i »bidne. Ob nedeljih in
NAJKMN1K & VANA,
I/.JIKI.OVA 1X'A
/J
hodovieu miiiendne vode iu drugih neopojnih pijač.;
62—Bi Pisk St, Tel. Canal 1405
Import i ran tobak iz stare domovine, V zalogi imam i>o 7, 8, 18 in 17 kr., kakor sport, sultan in dam-»ke cigarete. J. V0K0L7N, 544 Blue Islnd Ave.
X^LX.
Slika predoouje zlatodamsko uro (Gold filled.) JAMČI Sfi ZA 20 LET.
V naravni velikosti slike.
Kolesovje jo najboljši ameriški izdelek
Elgin ali Waltham.	A A A
Te vrsto ura stane le «P ""
V obilo naročijo se priporoča vsem Slovencem ni Hrvatom dobro znani
Jacob Stonich,
72 K. Madison 81.
Chicago, IU.
POROČNE SLIKE
izdeluje v najlepših pozicijah. Veska podoba je lipo in naravno zgotovljena. Vsakovrstne družinske in društvene Blike v poljubni velikosti za nizko ceno. Tudi povečuje manjše slike v naravno velikost
The Keliable Photograph.
391_393 Blue Island Ar«, vogal 14. Plač«. CHICAOO, ILL.
B8TAWU8H 1883	phone Canal 287
Nižjo podpisani priporočam Slovencem, Hrvatom in drugim bratom Slovanom svoj lepo urejeni
—SAL00N«
z dvojiiln kegljiščem in hiljar ua razpolago.
Točim sveže pivo, domača in importiruna vina, fine likerje in prodajam izvrstne Binodke.
Prost prigrizek vedno na razpolago.
John Kumar,
na vogalu Laflin in 20 ulice in Blue Isluntl Ave. Chicago, 111.
Vsem rojakom priporočam svojo fino urejeno
ONTILNO«—-
na 257 - 1st A ve,Milwaukee, Wis.
Postrežba točna in solidna. Vsak potujoči Slovonec dobro do-
šel. ~	C. HOFBAUER.
N a z d a i rojaki!
Slovencem in drugim bratom Slovanom priporočava svoj lepo urejeni
Saloon®
Točiva vedno sveže pivo in pristne druge pijače. Raznovrstne fine Bmodke na razpolago. Za obilen poset so priporočava
brata Košiček
m i Centre Ive, Chicago, 111.
"T
'' ......... - .

GLAS BVOBODB
S
Mirko Vadjina
Sriporočn bratom loven com bvojo BRIVNICO. 390 W. 18. St. Chicago.
Največja slovanska tvriikn
Emil Bachman,
580 So. Centre Ave. Chicago.
[xxL___
Jakob Dudenhoefer
V1NOTRŽEC
339 Grove Street,
Milwaukee, Wisconsin.
Priporoča vslm slovenskim Halonom nvoja izvrst-' na vina in likerje. Ima v zalogi tudi Im-portirana vina likerje, kakor tudi lastnega pridelka.
P.J.Deduilh je pooblaščen sprejemati naročila in denar.

Izdoluje društveno znake, gum be. zastave in druge ptrebžoinu
Pozor rojaki!!!
7>
Potujočim rojakom po Zdr. državah, onim v Chicagi in drugim po okolici naznanjam, da točim v svojem novoureje-nim "saloonu" vedno sveže najfinejše pijače-"atlas beer" in vsakovrstna vina. Unijsko smodko na razpolugo. Vaaee-mu v zabavo služi dobro ure-jeno kegljišče in igralna uiiza (pool table). Solidna postrežba zagotovljena.
Za obilen obisk so vljudno priporoča:
MOHOR MLADIC
617 S. Centro Ave. blizo 15) alice Chicago, III.
ATLAS BREWING CO.
sluje na dobrem glasa, kajti ona prideluje najbolje pivo iz češkega hmelja in izbranega ječmena.
^ LAQER | MAONET | GRANAT |
Kazvaža pivo v steklenicah na vse kraje.
Kadar otvoris gostilno, no zabi se oberniti do nas, kajti mi te bodemo zadovoljili.
Poštnim potom lahko vlagate denar.
Da zamoremo vsluilti tudi zunanjim vlagateljem uvedli smo da vloge sprejemamo poštnim potom. VI lahko denar na vsaki pošti za nas vložite s pripombo naslova. Vloge sprejemamo od $1.00 naprej.
Pišite po navodila na
SOUTH CHICAGO SAVINGS BAM
278 92nd Street
RAZNO.
Chicago, III.


ZADOVOLJSTVO v ŽIVLJENJU
Se uživa, ako sta mož in žena popolnoma zdrava. Osebe, ki so težko bolne na želodcu ali jetrah, so vedno Smerne, nezadovoljne in sitne. N »obratno so pa osebe, ko jih želodec redno prebavlja zavžito hrano, odločne, vesele in polne življenja. Vsekako pa ima lahko g> vsak človek zdrav želodec, ki redno prebavlja, ako le rabi	^
Trinerjevo zdravilno grenko vino,
ki pospešuje siast do edi in prebavnost. Ali veste, da pomeni trdno zdravje, ako se dobro prebavljena hrana spremeni v telesu v čisto kri, ki je glavni pogoj življenja.
NaroČila za ta pripomoček so tako ogromna, da so pričeli to izvrstno sredstvo kar na debelo ponarejati, da hi varali ljudstvo. Ali naši čitatelj. vedo, da edino pristno
Trinerjevo zdravilno, grenko vino
najboljše domače zdravilo in namizno vino na svetu.
Dober tek.	Močni živci.
Izborno prebavljanje.	Močne mišice.
Trdno zdravje.	Dolgo življenje.
To je zdravilo, kakeršnemu ni para na .vetu. Ako je rabite, odvzamete mnogo bolezni ocl sebe. Rabita je, da vam bodo boljSe dišale jedi, kot krepealo >n čistdca krvi, branite bolezni.	• • • •
POZOR! Kedarkoli rabite Trinerjevo zdravilno grenko vine kot lek, tedaj ne smete uživati drugih opojnih in slabih pijač.
* * * *
V LEKARNAH
V DOBRIH GOSTILNAH
Jože Triner
799 So. \«hl»«d Ave.,	CHICAGO, ILLINOIS.
Mi jamčimo za pristnost in polno moč naslednjih specielitet:
Trincrjev brinovec, slivovka, tropinjevec, konjak.
Napis.
Sultan si jc nekega dne domislil, da bi dal nad vrati svojega harema napisati ^primeren napis.
Raztozil jc to svojim dostojanstvenikom ter jih prašal nasveta, kako naj bi se glasil ta napis.
A nobeden tih ni bil tako srečen, tla bi sultanovi želji ugodil. Eden je predlagal "nebeški raj", drugi "hiša kreposti" itd. a vsi ti nasveti niso ugajali sultanu.
Slučajno je bilo na dvoru-nekaj tujcev in na te se je sultan obernil s prošnjo, da bi mu primeren napis svetovali.
Eden tih tujcev bil jc tudi socialist :n tudi tega jc sultan praŠal za mnenje. Socijalist nekoliko ^misli, ter reče: Veličanstvo napišite:
"eden za vse in vse za enega" s tern Ixxlete pravo ukrenili.
In res zgodilo se jc tudi tako.
Nozti avstrijska gorska krdela.
Avstrija je sestavila nova gorska krdela, ki sestoje iz 36 kompanij. a vsaka kompanija šteje 133 mož.
Te kompanije so v zimskem času nastavljene v mest ah. ki sovo-bližju italijanske meje, čl-/ |x>letni čas pa gre j, v hribe in gorovja na vaje. -i
Oasttitšt\v ?a vr> krdelo je vže izbrano in s:cer najboljši cele armade in (1 ločeni >r> le talki častniki, ki mi spodobni za višja mesta.
Tudi možtvo je :zbrano. Po večinoma so sami Slovenci, krepki in čili fanti. 4. brambovski polk, pri katerem služijo večji del Slovenci, je tudi prestavljen v to krdelo, ki sc imenuje "o, kr. strelski polk" in je lastnik tega cesar sam.
Naloga tih oddelkov je večinoma patroliranje. radi tega bode'tudi o-pntva vojaštva drugačna. Mesto sedanjega toniistra Ixxlo imeli le lahke nahrbtnike in mesto sedanjih pušk pa ka rabina rje.
Obleka jim bode plavkasto siva.
Čudna povest.
V občini Schafhausen na Bavarskem je pred 26 leti izginila žena Widmeier. Poprej je bila opetova-no "zamaknjena" ter je prerokovala tako čudne j stvari, da so romali ljudje od daleč k njej, a duhovniki so s prižnic svarili vernike pred vedeževalko. Dne 20. januarja 1R80 pa je hipoma izginila. Raznesla sc ie vest, da .jo je hudič s štirimi črnimi'konji odpeljal, čudno pa je, da se obbsti niso prav nič brigale za govorico. Nedavno pa je naznanila sodišču |x>kojne hči, da leži mati že 26 let pokq>ana na vrtu za h šio. I "mrla je hipno naravne smrti. a oče, ki je mislil, <la je le zamaknjena, jo je jjoložil v zofo na kateri jc imtcm hči spala, ki j>a trdi, da ni nikdar občutila najmanjšega mrtvaškega duha. Pozneje je mož pač uvidel, da je žena res mrtva, a tega si ni upal naznaniti. In tako so :meli ženo celo leto v zofi ter se jc trimlo posušilo v mumijo. Nato so jo imeli več let v neki čumna-t' in šele po očetovi smrti sta hčeri dali skozi kuhinjsko okno f>opol-n :11a zrušeno truplo bratu na vrt, da ga je zakopal. Sodna komisija je res našla okostnjak na dotičnem mestu 20 cm. pod zemljo.
I 'ojaška vzgoja romunske soiske mladine.
Pri vojaški paradi povodom kraljevega vladarskega jubileja so se tuijci najbolj čudili, ko so prikorakali takozvani šolski bataljoni. U-čenci vseh vaških šol so namreč vojaško organizovani ter jih temelji to poučujejo posebni vojaški inštruktorji. Ne samo, da so popolnoma oboroženi, temuč se tudi vadijo streljati. Učenci več vasi skupno tvorijo bataljon, ki ima celo svojo ambulanco in dobro urejeno sanitetno kolono. Seveda imajo tudi trolietitarje m bobnarje, v nekaterih okrajih pa celo popolno vojaško godbo. Vlada je ustanovila poseben inšpektorat za vojaško vzgojo učencev, ker vlada upa na ta način znižati pozneje vojaško službovanje. Odpadlo bo namreč zamudno vež-banje novincev, kar izpolni skoraj celo prvo leto vojaške službe. Skoraj vse gimnazije so preskrbljene celo s puškami ter se dijaki redno vadijo streljati.
Ljubinutka drama.
Poročnik 14. polka Hugo Qttinz je imel v Bregencu ljuba vno razmerje s hčerjo nekega ondotnega bankirja, a zaljubljenca nista mogla pregovoriti bankirja, da bi jima dovolil se fx>r<K-iti. Novembra 1. 1. je bil poročnik premeščen v I110-most, odkoder je prišel na dopust v Brcgenc, kjer si je v predmestju najel sobo. Tja ga je prišla obiskat 'Z vol j etika ter sta zvečer 22. novembra pisala skupno bankirju pismo, v katerem sta ga pozvala, naj v dveh urah pošlje pismeno privoljenje za i>oroko ter podpiše pogod1>o za kavcijo, ako tega ne stori, videl lxi svojo hčer in poročnika le kot mrliča. Bankir v začetku pisma niti sprejeti ni hotel ter ga šele po daljšem obotavljanju odprl. Takoj je naprosil |>olicijo, da mu je pomagala iskati, a preden so našli stanovanje zaljubljencev, bila sta že mrtva. Poročnik je ustrelil najprej iz-voljenko, nato pa sebe. Dogodek jc imel sedaj še- odmev pri sodišču. " Vorarlberger Tagblatt" jc namreč poročal o dogodku ter imenoval častnika morilca, ki je hotel poprej :zsiliti denar. Zaradi tega obrekovanja jc poročnikov oče, poveljnik hrvatskega orožništva, i*xl polkovnik Quinz, tožil odgovornega urednika. toda porotniki so ga oprostili.
Morilka iz usmiljenja.
Pred kratkim časom se je v Bordeaux izvršila iak< žalostna- dru-7. n>ka drama. Na policijsko postajo devetega okraja je prišla neka ženska, katerej je bilo videti, da pri-stoja delavskemu sloju.
Vsa objokana in prepadena je pripovedovala, ila jc svojega motža imiorila: Rekla je: "Moj mož je vže neka} mesecev hudo bolan in liolezen ga neznosno tq>inči. Zdravniki, kateri so bili pri njemu, mu ne morejo 11 č pomagati in tudi ne trpljenja olajšati. Vže več tednov ni zamogcl moj nyoi nobene stvari zavžiti. Ko sem mu danes zjutraj podala na njegovo željo košček kruha, začel se je daviti in jaz vže nisem mogla več gledati njegovega strašanskega trpljenja. Vzela sem 11a to kuhinjski nož in iz usmiljenja sem svojega moža zabodla v srce."
Ko je končala s svojo pripove-djo. se je nezavestna zgrudila na tla.
Policija je šla potem v stanovanje, kjer je dobila moža vsega krvavega v poslednjih zdihlejih. Na potu v bolnico je pa umrl-
Kakor so sosedje pravili, sta bila zakonska vže 20 let poročena, ter sta se j ako ljubila, sosebno pa žena jc bila možu z ljubeznijo udana.
Mož je radi svoje bolezni moral zapustiti služIjo in oba sta b:la v skrajni revščini.
Zdravniki so storilko preiskovali, ter spoznali, da je čin izvedla v o-bupnem položaju in najhrže jo lx>-de sodišče oprostilo.
Nekoliko žalostne statistike mesta, Chieage.
Povprečno se v mestu Chicago pripete na dan sledeči žalostni dogodi j aj i Vsalki dan dva samomora in en umor, vsaki 27 minut poulični rop, vsake tri ure ulom. Vsaki dan obsodi sod šče povprečno 26 o-seb v več kot enoletni zapor radi manjših prestopkov [>a statistika
ne pove. Na dan je aretiranih po 100 oseb. Raxporok se z vrši vsak dan povprečno 16. Gori vsaki dan po sedemkrat, a aar)J>ulanca ima povprečno na dan intervenirati v 21 slučajih.
Od vsake stotine prebivalcev je 5 tatov, toraj cut 2 miljonov prebivalcev isna Chicago 50,000 uzrno-vičev.
Lahka pač vzkliknemo: srečna Chicago 1
Preitf denarja za maše.
V podruinid sv. Antona v Gorici je naznanil duhovnik, da ni treba nositi nekaj časa denarja za maše, ker ima nabranega toliko, da mora še dva meseca brati mase za dosc-daj.dobljeni denar. Prav tam okoli je dosti reveicv, ki so vsega potrebni — v podružnici pa je toliko denarja le za maše, da se ga brani duhovnik. Pa je še poeten, da je rekel, da naj ustavijo prinašanje
—	kdo drufji bi bil kričal: le nosite
—	le nosite 1
GLAS SVOBOD*
Izgubljeni Bog.
Ponatis iz Slovenskega naroda.
V.
Takrat jc umirala na Ostrožncm Urdu Čdhunova Meta. Delo in lakota sta ji bila najboljša in najzves-tejis prijatelja v teku resnično mukotrpnega življenja. Dokler je bila pri močeh, debla je takorekoč noč in dani. Ko je postala stara, ter so jr opešale roke. se je javnost za njo nekako toliko brigala, kot -se briga za starega psa, kadar crka za plotom. V tem [»ogledu je bila žival v človeški podobi i prava "res derelieta" človeške družbe!
V letih, ko je še delala, bila si je nabrala nekaj krajcarjev in naložila jih je bila na lično, temnorujavo knjižico hranilnice v Ljubljani. Nas gospod Peter pa je imel za take lične, tcmuionrjave knjižice hranilnice v Ljubljani čudno razvit nos. Prav kakor kak fin prepelica r, kateremu ne odide niti zadnja prepelica v gostem prosu ; ali pa kaikor kak fin jazbečar, ki pri pod i vsakega jaziboca globoko iz zemlje na dan! Wako in tudi naj neznatne jšo knjižico je zavohal v fari, in revt-co je preganjal toliko Časa, da mu ni mogla odfrfotati. Izvohal je tudi lično knjižico Mete Čehunovc. In brez težajve jo jc pregovoril, da mu je dala knj'žico spraviti, z do-stavkom se ve, da se Meta takoj odpove lastnini do tc knjižice, in da jo sme gospod Peter, nt da bi bil zavezan, o tem komu kake račune pokladati, po Metini smrti podvoji lastni volji uporabiti za kake dobre namene, v prvi vrsti za prekoristne "Škofove'* zavode.
Bilo je že dobro poldrugo leto, odkar se je knj žicm preselila h go-spodit Petru. V tem so Meti opešale zadnje moči. Stroj se je či-t-o izrabil! Ker se gospoda ni upala prositi za knjižico — pač. pri neki priliki ga je prosila silno ponižno za "interes", ali gospod Peter jo je zavrnil, da je to "obljubljen" denar. k at c nega se ne -me nikdo več dotakniti — ker se torej gospod^ ni upala poprositi za knjižico, pričela je sramežljivo beračiti. To se pravi, prihajala je v hše, kadar je bilo kosilo, ali kadar je bila večerja. Molče se je vscdla na klop pri vratih, ter čakala, dat ?o ji dali kake odpadke. In te je potem zavžila s slastjo, vzlic temu pa v enomer u-govarjala, da ni ničesar potrebna, in da je že doma jedla. No, ta "res derelieta" človeške družbe je pričela sedaj umirati 1
Zadnje čase jc stanovala v starem Po^avčevem svinjaku, iz kate-nega so bili napravili za silo človeško bivališče. V stare sfene so bili namreč izbili nekaj lukenj, in po tleh nabili nekaj desk. V kotu tega zaboja so zb;!i iz desk nekako težišče, ga napolnili s idaimo, in na to slamo je vrgla Meta dvoje raztrganih cunj in še nekaj bolj raztrgane odeje. Vse to si jc Meta rešita iz valov življenja. Pač, rešila si je tudi staro, črvivo mizo, katero je postavila tik postelje. A v kuhinji — v svinjaku ni smela kuhati — kuhala je v hiši pri gospodarju in za celo to stanovanje je Posavcu plačevala 2 gold, na leto — imela je še dva lonca, oškrbano skledo in leseno žlico- To zadnjo še ■nekoliko z dratom zvezano!
Zadnje tedne že ni mogla več hoditi. Menda največ od lakobe. Sramežljivi berači tudi v naših vaseh ne vživajo posebnega usmiljenja, po-ebno če so na sumu, da imajo denar v hranilnici. O Meti pa se je vedelo za gotovo^ rta ima denar v hranilnici.
Legla je torej in dbležala je na »voji slafni. Stara prijateljica je prihajala parkrat na dan, ji prinašala kako mrvico jesti, tier ji pomagala in mald postregla. Tako je prišlo, če ni hotela- živa v zemljo, da je morala pričeti umirati. In timi-rala je resnično, brez hinavstva, kakor stari pas za plotom. Umirala je torej prav resnično in prav resnobno. In sosedje ki so jo imeli po pravici na sumu, da ima denar v hranilnici, so ae — po navadi tržaške "Edinosti" — zgražali nad
njo, češ: .še v smrtni uri stiska' svoje (krajcarje in najpotrebnejšega si ire privošči.
Na bvnkoštni ponedeljek zyocer ji je postalo posebno hudo. In po gospoda so poslali. Sosede pa so prihitele ter dvignile tanke koščice njenega telesca s slame. Posavka je posodila dvoj«'belih rjuh, da so ko-rito-icžišfic prevlekJi ž njima. Roba vka na, j« dala odejo, na kateri so se cWtmra'le pisarne rož oe s pi--au',mi ipiicami. Še celo staro črvivo mizo so pregrnili s prtom, in na njo so postavili sveči — bili sta edini v vas:, iti posodila ju jc bogata (joponka. Prižgali -o tudi ru-ilečo svoČo od Matere Božje s svetih Lušarij ter pričakovali gospoda. 1 Okrog koče se je nabralo skoraj ,vse prebivalstvo z Ost rožnega brda in čakalo gospoda. Otroci so pridigali svooice, blagoslovljene na Svečnice dan. Dekleta so tu in tam .zapela |>ol>ožno pesem. Možje pa ,>o tu in tam molili. Vse je priČako-,valo gospoda)!
V kožici na slamnatem ležišču ,pa je ležala ona, radi katere se jc ,vse to godilo. Bilo j>i je kakor ne-,vesti, in svoj* ročici, ki sta bMi tako tanki, kakor je tanka najcenejša sveča pred oltarjem, je časih tre-.potaje izvlekla izpod rožnate odeje. Ji* dvignila je tudi glavo, ki je bila ,podobtra nekakemu večjemu sit,,«* .mu češnjevemu sadu, ter spregovorila k svoj: ipostrežnki:
"Nikoli se mi na zemlji še ni tako dobro godilo!" , In postrežnica jo je vprašala: ."Češ kaj piti. revše? Nekaj hruše-.ve vode je še tu."
Meta pa jo je zavrnila: "N-.če»ar več nočem. In tudi hrutšove vode ne in naj je še tako dobra, in sladka. Vidiš, \larjcta, gospod Jezus prihaja pod mojo streho. In ž njim skupaj odidem z Ostrožncga brda, kjer se mi ni prav dobro godilo. Res, prav dobro se mi ni godilo! Morda me ne zavrže! Da.bi le kmalu prišel, dasi nisem vredna, da stopi pot! mojo streho!"
Tako je vse čakalo rra. gospoda. Ali gospoda ni hotelo biti. Končno se je družba razšla, šele proti jedni po polnoči zažven-kljal je zvonček v dolu. In obhajilo je prišlo do O-st rožnega brda.
(D*lje prihod.)
MODERNI SUŽNJI.
Mi živimo v času odbojnega delovanja ali reakcije, v katerim se kapitalistični sloj na vse pretege trudi delavski sloj kolikor le mogoče podjarmiti in osužnjiti.
Čeravno se ie suženjstvo in rob-stvo odpravilo, katero je bilo pač sramota za človeški rod, pa vender obstoji še dan danes suženjstvo, ki dosti ne razlikuje od starodavnega in kapitalist prav dobro zna in ve vporabljati suženjstvo pod drugim naslovom — a naslov ne spremeni fakta, pač pa ga še tem-l>olj pojasnuje.
Suženjstvo starodavnega časa so odpravili radi tega, ker so sužnji in robi pričeli s samostojnim pro-tivnim nastopom, hoteč oprostitve, ter otresti se pritiskajočega suženjskega jarma'. Boj za bojem se je vršil proti upravi, ki je Človeka potisnila na živalsko stopnjo in res doseglo se jc to, da se je suženjstvo tolikanj omejilo, da se človek ni prodaja! kakor živina na javnem trgu in od tega časa je tudi ime "suženj rob" odpadlo in lastninska pravica do enega ali druzega ni več obstajala. Kljub temu se pa dan danes suženjstvo še izvaja in mesto imena "suženj" se danes vpo-rablja moderni naziv, delavec hlapec, nastavi j enec itd. mesto kupne centre danes delavska pogodba. mesto'»prodajc sužnjev — odpustitev. Dejanski je delavec pričel uživati prostost le toliko časa, dokler je bil brez dela, a ta prostost ni bila srečna in zlata, kajti spremljal jo jc glad in pomamkanje. Če je hotel delavec jestik piti, imeti stanovanje in se oblačiti, če ni hotel v bedi poginiti, mu ni preostajalo druzega, kakor zopet se prostovoljno ukleniti v jarem suženjstva, in svoje moči posvetiti in pripustiti kapitalu.
Svoječasno so pazniki mučili sužnje, jih pretepali z biči, dan da-
nes pa modernega sužnja biča glad in ta muka- presega velikokrat vse muke, katere so morati v prejšnih časih sužnji prestati.
Kaj je dan danes delavec? Ali ni moderni suženj? Poglejmo delavce na farmah. Se li znabiti postopa z njimi drugače kakor s sužnji. Z dolom mora pričeti ob 4 tirali zjutraj. Opoludne je toliko prost, da zavžije lvitro slabo hrano. A zvečer s: pa lahko ob 9 uri, Če ne še pozneje, poiŠČe svoje trdo ležišče. Kako pa farmer z njim ravna? Da prav po suženjsko 1
Poglejmo druge delavce po tovarnah, rudokopih itd., ali niso ti sužnji. Nadzorniki sicer ne vihtijo biča nad delavskimi glavami, pač pa jih priganjajo, vporabljajoč neijv ostudne j še psovke, k delu in delaj kakor črna živina, še ne ne„bodc§ ustregel oholemu nadzorniku.
Sužnji starodavnega časa so o-tresli jarem suženjstva z uporom, zakaj bi pa dan danes moderni suženj ne mogel tega storiti.
Prejšnji sužnji so sc združili in združeno sc pričeli bojevati za o-svobodenje. Moderni suženj — ali ni tudi tebi dana enaka pravica, ali nimaš znabiti poguma izbojevati si prostost iri sVobodo l
Glej! v Tvojem boju dobiš podpore, stojijo TJj na strani bojaželj-ne vrste sotrpinov, ki enako s Ta-boi h repen po osvobodenju iz suženjskega jarma. Ustani! Vrzi od sebe suženjski oklep, nastopaj združeno v boj za Tvoje pravice, ki so tudi pravice Tvojih soterpinov. 1'-strajaj s pogumom in dosegel bo-deš svoj cilj — prostost in svobodo.
DNEVNI KURZ. 100 kron avstr. vejj. je $20 50 Temu je pridjati Se 10 centov tr poštnino.
Obli/i (flajatri) in enakosti so zastarele in neporabne. Prati rev-matizmu in terganjn vporabljaj e-dino le "Anker Pain Expeller". Ta odstrani take bolečine in pomiri živce, ki provzročajo živčne bolezni. 26 in 50 centov.
V 0 D A K - o 7 a GOSTILNA
683 Loomls ul. na vogalu 18. Pl.
Ima lepo urejeno za zabave in dvorano za zborovanja.
TELEFON CANAL "»>11
Zastonj dobite.
Veliko sliko, ako naročite • dvanajst kabinetnih slik, pri fotografu
Dobro delo, zmerno cene.*
Edward ranch
--gostilničar-
663 blue Island Avenue CHICAGO, ILL.
r- moderni F0T0GRA- ^ fični atelije ^
^ 1
I L. Hagendorff. %
£ Vogal Reed in Oregun ul. ^ £ V MILWAUKEE, WIS.
Znižane cene za poroč ne slike.
kiUmiUittJUiUiUJUi
Vaclav Donat
Izdeluje neopojne nij»če -sodovlco lu mineralno vodo.
576 l,1lSt Telefon, Canal 6296
MATIJA K1RAR
»OSTI LMČ Ali
v Kenosha, Wis., 432 Middle S
Se priporoča rojakom za obisk Toči dobro in sveže pivo, na ravno vino in pristno žganje. Izvrstne sinod k e.
telefon štev. 4373
mmu BRATJE. «3Sf
moj Slovonci 'dobro znan. l/deluje najlepšo slike različnih velikosti po najnižjih cenah.
1841 Euclid Ave.
CLEVELAND, 0.
mu POT DO DENARJA,
Hranite ga, ter vložite ga na zanesljivo banko, kjer hode varen.
Popolnoma zaneslivo vložen je v
INDUSTRIAL SAVINGS BANK
652 Blue Island Ave.
Svoto, vložene do 12 julija, obrestujem s L july naprej, Ustanovljena 1890.
Telefon urada Main 3«.
Telefon stanovanja 2'j 8—y.
Dr. F. E. Hicklin
La Salle. III.
Se priporoča tu živečim Slovanom. Ur*l<l >ma nafl Strausa-vo prodajaluo.
Ozdravljenje oči je moja posebnost.
L
i"s a ko soboto 0pprto 8 ube zvečeu.
J
STARA IN IZKUŠENA
tUNABD LINE
u«Us<rrldeoa tota 1840.
pkevaža ljudi in blaoo čez ocean
GIBELALTAR. GENOVA. NAEPEL ITD.
lepi, velik! in novi
PARNI KI NA DVA VIJAKA ••CARPATHIA"	13,600 ton,
••SLAVONIA"	10,600 ton.
"PANNONIA"	I0,(K)0 ton.
••ULTONIA"	10,400 ton.
Iz New Yorka od plujejo NARAVNOST V ITALIJO. Obrnite se do naših zastopnikov kateri Vam dajo potrebna navuli-la o cenah in času kedaj parniki odplujejo.
S« litijo agantja!
F. G. WHITING, ravnatelj. 67 Dearborn Str.	ohioaoo.
Slovenci pozor! |
Ako potrebujete odeje, klobuke, srajce, kravate ali druge važne reči za možke za delavnik ali praznik, tedaj se og-l.isite pri svojem rojaku, ker lahko govorite v materinščini.
Čistim stare obleke in izdelujem nove po	"Vi^tt
najnovejši modi in nizki ceni. ^	TL
JI RIJ M A M E It, 581 S. Centre A\e.	X
blizu 18. ulice Chicago, lil. &
I
i
Z^emu pustiš od nevednih zobo-! zdravnikov izdirati sve'o, mo-I goče še popolnoma zdrave zol>e? Pusti si jih zaliti b zlatom ali srebrom, kar ti za vselej dobro in po najnižji ceni napravi
Dr. B. K. Simonek
Zobozdravnik.
544 BLUE ISLAND AVE. CHICAGO, ILL.
Telefon Morgan 133.
Pozor!
PoEorl
Slovenci,
"Salon" MODERNIM KEGLJIŠČEM
Sveže pivo v sodčkih in betoljkah in druge raznovrstne naravne pijače najboljše in najfinejše unijske smodke. čedno prenočišče za nizko ceno
Vsem Slovencem in drugim Slovanom se priporoča
Potniki dobe Postrežba točna in Izborna.
Martin Potokar, 5M S. Centre Ave. Chicago, III.
Colorado Slovi Po Svoji Rodovitosti -
NAJUGODNEJŠA VOŽNJA V NJO J E
Denver &Rio Grande R.R.
vožnja predor Iva najlepši razgled.
Colorado je najrodovitnejša deiela pod solpcem, in nikdo naj ne zamudi prilike se tam nastaniti kot kmetovalec.
Pišite po vozne listke in pojasnila.
S. K. HOOPER, O. P. A T. A. R. C. NICHOL, Oeneral Ag*nt Denver, Colo.	* 242 Clark Str., Chicago.