LISTEK. JOS. DOLGAN: Učni nacrt kmetske delovne šole. Drugi razred. Vrt: Kaj raste na njihwem vrtu; kaj rastc na šolskem vrtu; gcorginc; astre; kri= zantemc; turški klinčki; ognjiči; motci; kak= šne so vrtnice in krimzone; stebla in listi ocvctelih cvetlic; korenine vrtnih svetlic; katcre cvetlice bodo rastle še drugo leto; katere nc bodo več raslc; katere korenine bodo ostalc v zemlji; katcre bo treba prezis miti v kleti; barve cvetic; število cvetnih li= stov; stdbla; kaj nam da vrt za Ikuhinjo; koleraba, kapus, ohrovt, korcnje, rdeča pesa, zelena, petcršilj, bučice, fižol, turški krom= pir; paradižnik; od katerih rastlin uživamo kor.enine, liste ali plodove. Sadni vrt: Koliko hrušk jc na vrtu; koliko jablan; koliko češpelj; koJiko češpelj so potrgali; kam so jih dali; po čem so jih pradali; sladkor v češpljah; seme v koščici; kožica; prah na kožici; na čem jih sušijo; kaj >uhaja iz češpelj; kaj ostane v sadu; oka= jene suhe češplje; koliko so jih dali na lese; koliko so dobili posušenih češpelj; koliko su= hih češpelj smo dobili od ene kile svežih češpelj; moderna sušilnica; čigava je; ali so tudi tam češplje okajene; zakaj nima vsak take s-ušilnice; lahko bi si cela vas napravila eno samo; zadruga; češplje so olupili in na^ pravili marmelado; kako delajo marmlado.; kdo jo jc delal; kaj so morali kupiti; katere posode so rabili; kam so spravili; s čim so zavezali; zakaj rabijo marmelado; namesto česa jo rabimo; iz neolupljenih češpelj de« lamo mczgO1; mezga ma kruhu za otroke; ali mezga kaj stane; češplje so dali močiti za žganje; vretje; češplje niso več sladke; plin; goreča trska ugasne; ogljcnčeva kislina; žga= nje v močenih češpljah; češplje nrso več sladke; namesto sladkorja alkohol; kaj je boljc za otroke; .zakaj delajo žganje name* sto mezge, marmelade in suhih češpelj; ka= tere hruške so že otrgali; katere še rastejo; katere bodo spravili za zimo; zgodnje, je« senske in zimske hruške; jesenske^ hruške so bolje, čc jih utrgamo, predno so popclnoma zrele; kako pravijo raznim vrstam; katere so najboljše; katere so prodali; kam so jih prodali; po čem; kdo je apravil denar; ka= tera jabolka so že otrgali; listi na jaiblani se sušijo; solnce sije na jabolka; jabolka rdijo in zorijo; katera jabolka so že dobra; katera bodo dobra šele pozimi; zgodnje, jesenske in zimskc vrste; kam jih spravijo; zbiranje po vrstah; katere vrste si bodo doma obdr« žali; zakaj jih bodo rabili; po čem so jih pro= dali; kam; ali so bile vse vrste po isti ceni; ali vsak posebe vozi prodajat; kupec v vasi; Ikam Ibo prodal; njegov dobiček; zadruga prodaje; katere vrste je kupec najrajši ku= poval; katera vrsta je dala največ dobička; katere vrstc bomo cepili; moderna sprava; prodaj v košaricah ali zabojčkih; jabolka prve, druge in tretje vrste; krhlji. M o š t: Katero sadje odberejo za mošt; okus in barva jabolčnika in hruškovca; sadni mlin; sadna stiskalnica; tropine; za kaj jih rabijo; peškc; peške spravimo za sajenje; mošt v sodu vre; iz kipečcga mošta v stekle« nici prestrezamo plin; gorieča trska ugasne; oglenčeva kislina; sladkorja ni več; glivice; vino in alkohol. Travnik: Listne rožice; kako globoke so k'OTenine; trava je večletna; jesen^ki pod* lesek; gomolj in korcninice; bledi listi v zemlji; nožnica; cvetni listi; prašniki; stru* pena rastlina; živini škodljiva; cvete mora» mo potrgati; gomolje prevrtati z železno palčko. Ob vodi: Topol; jelša; vrba; trstika; visoki rogoz; lapuh; rapuh; omeda; zakaj rabimo vrbe; češarke; lapuh za prašiče; le« pivo v omelnih jagodah. Zemlja za lončnice Vrtna zemlja; črna gozdna zemlja; pesek; lesno oglje; žga« no apno; iz česa je nastala črna gozdna zem» lja; gnoj in zemlja na vrtu; iiz česa je lesno oglje; travniška zemlja pri vrhu; iz česa je nastala zgornja črna plast na travniku; nvst« linske snovi; v pesku in apnu ni rastlinskih snovi; mešano zcmljo za lončnice večkrat mcšamo.