SVOBODNA SLOVENIJA
LETO (ANO) LXXIII (67) • STEY. (N°) 13-14
ESLOVENIA LIBRE
BUENOS AIRES • 17 de abril - 17. aprila 2014
kako je
Škof slomšek
voščil velikonočne
praznike
Skof Anton Martin Slomšek je znal svojim malim in velikim vernikom prav prisrčno voščiti velikonočne praznike. Takole je voščil leta 1838:
»Bolj veselega časa ni, kakor je ljubezniva velika noč, trikrat veseli spomin za vsakega človeka, posebno za mlade ljudi.
Naša preljuba mati, sveta kerščanska cirkev obhaja častiti god ustajenja Kristusovega, ki je premagavši pekel, smert in pregreho tretji dan od mertvih ustal, pa tudi nam obljubo dal, da bomo nekdaj kakor On, od smerti ustali. To je perva vesela aleluja, da hvalimo Boga.
Vsak pravi in zvesti kristjan se posebno o svetem velikonočnem času prebudi, pravo pokoro stori, pregrehe zapustivši na novo oživi, ustane iz starega groba svojih starih navad. To je veselje angelov, pa tudi nam kristjanom druga vesela aleluja, da hvalimo Boga.
Tretjo alelujo nam vsa natora oznanjuje in iz svojega pozim-skega spanja omlajena ustaja. Veselo alelujo nas učijo njive, ki ravno v tem času zopet oživijo vse stvari in nas prijazno vabijo, naj ž njimi hvalimo vsemogočnega Boga, ki jim o velikonočnem času novo življenje da. Travniki in njive spet lepo zelenijo, rožice se prikazujejo, drevesa že poganjajo in ptičice veselo žvergolijo; tudi martinček šviga po kopnem bregu spet vesel, pred njim pa grilec skače in čiri kakor da bi rad zapel od ljubega mladega leta. Kaj bi se ne veselili tudi otroci vi! Saj nimate veselejših dnij, kakor je ljuba velika noč za vas, trikrat veseli čas. Ure najžlahtnejše vsakega dne so ure juterne; zjutraj je žlahtno in drago vse. Zjutraj zgodaj je Kristus od smerti ustal in bo svoj blagoslov mladenčem dal, ki radi zgodaj in za rano ustajajo, ter vsako jutro nja veseli spomin obhajajo. Juterno solnce sije le kratek čas na dan. Mladi čas — zlati čas.
Dnevi najljubeznivši vsakega leta so dnevi spomladni, ki zopet oživijo in lepo omladijo vse stvari. Kdor v vigredi obilno seje, bo u jeseni tudi obilno žel; in človek, ki je priden dokler je mlad, bo dobrih del bogat na svoje stare dni. Otroci! Le pridni bodite, dokler ste mladi; Marko zna, česar se Markec navadi.
Leta najsrečnejša na tem svetu ljuba mladost ima; ona daje mladenčem nedolžnega veselja po obilnosti; mladost je rožni cvet človeškega življenja. Oj trikrat srečni čas!
U ta veseli spomin se o veliki noči pisanke ali pirhi delijo, ki jih otroci potakajo, in po ledincah skakajo vsi gmetni in veseli. Veliko je mladih ljudi, ki si pisanke dajejo; pa malo, malo se mi zdi jih je, ki prav vejo, kaj lepega jih pisanke učijo.
Pisanka pisana, rudeča ali bela terdo luščino ima; podoba je terpljenja, izdihovanja in pokorjenja na tem svetu. Luščina se stere, olušči in odleti in lep čist belak na svetlo pride. Tako tudi truplo rahlo se zdrobi in u prah poverne, kadar ga duša zapusti. Ali srečen človek, ki u gnadi božji umerje, njega duša čista bela kakor sneg iz umerljivega trupla u nebesa izleti. To nas pirha belak uči. Belak še u sredi svoji lep rumenjak ima, žolt ko čisto zlato: in ravno on nam kaže, kako prelepa bo u nebesih naša krona, če voljno vse težave poterpimo, pravični živimo, in spokorjeni umerjemo. Tam velika noč nikoli ne mine, vesela aleluja nigdar ne utihne.
Mladenči in deklice! Le pisanke čedno takajte; ali u nevarnih letih ljubo nedolžnost skerbno varjte; velik zaklad nosite u rahlih posodah. Pisanka, ki se hbije, nikoli več cela ne bo; čistost mladega serca, ako se izgubi, ni je več! Razuzdan mladenič, deklica zapeljana in pa smerdljivo jajce ni za nič. To je velikonočnih pisank živi pomen: tega so velikonočni pirhi lep spomin.
Pisanke se postarajo, postarate se ž njimi tudi vi; ali žlahtni in modri nauki so vekomaj mladi. Kdor jih rad posluša in po njih živi, bo kakor žlahtno drevce za potokom stal srečen in vesel; veliko dobrega na zemlji nasjal in tam v nebesih žel!
Aleluja! Aleluja! Aleluja!
Za veliko noč 1838
Tone Kržišnik
Svobodna Slovenija želi vsem sotrudnikom, dobrotnikom, raznašalcem, naročnikom in bralcem, pa tudi vsem rojakom, tako v Argentini kot po svetu in v domovini, blagoslovljene in vesele praznike Kristusovega vstajenja!
S stihom vstajenjskim smo vsi skup doma
Pomlad je. Jesen je. In vsaka prepeva morda še bolj tiho, ker mokrih je lic od svetega petka, in vendar odmeva še v zlatih perutih pod nebesom ptic.
O Vstalem iz groba prepeva vesela: z vstajenjem je vrnil resničnosti dih. Tri dni je ob grobu s stražarji bedela, ponavljala zase vstajenjski je stih.
Vsaj trikrat ga Jezus je svojim citiral, za pesem to manjkal je srčni posluh. Le v dušo Marije si pot je utiral -z boljo ga povezal ji Sveti je Duh.
V tujino smo zrasli, a s stihom vstajenjskim
pod Triglavom znova smo vsi skup doma. In s tistim smehljajem, spoznavno slovenskim,
se bomo zazrli v bodočnost sveta.
Vladimir Kos
Tretji dan, dan zmagoslavja ...
Komaj se je zdanilo in biserna rosa se je svetlikala po travi.
Pobožne žene so se zarana odpravile h grobu, da bi mazilile Jezusovo truplo. Prestrašene so našle prazen grob in angela, ki jih je nagovoril: »Ne bojte se, vstal je, ni Ga tukaj.« V strahu in veselju so odhitele od praznega groba, da bi naznanile apostolom, kaj so videle. Še vedno so dvomile.
Na vrtu je ostala le Marija Magdalena. Ni se mogla ločiti od kraja, kjer je bil Jezus pokopan. »Vzeli so mojega Gospoda in ne vem, kam so ga položili.« Njena ranjena ljubezen se ne more utolažiti. Hrepeni po Jezusu, vsaj mrtvemu bi rada izkazala vdano ljubezen ona, ki ji je bilo veliko odpuščeno, ker je veliko ljubila.
Jokajoč je hodila po vrtu. Tam je neki mož, vrtnar. Mogoče on ve kaj o Jezusovem truplu.
Vsa solzna se je približala vrtnarju. »Žena, kaj jokaš? Koga iščeš?« Ni ga spoznala. Gleda v prazen grob, kaže tja in vpraša: »Gospod, če si ga ti odnesel, povej, kam si ga položil, da ga bom jaz vzela.«
Tedaj jo pokliče: »Marija.«
Ta glas ji je znan. Zdrzne se. To je glas njenega Gospoda. Obrne k njemu svoj objokani obraz: »Učenik.«
V izbruhu svoje radosti in ljubezni mu pade k nogam, jih objema in poljublja. Kakor nekoč, le da jih sedaj v veselju obliva s solzami.
Odhajaš? Postoj še, ne hodi, vzemi s seboj tale šopek spominov
Tako veselo razburjeno je kipelo v naših otroških srcih, ko smo na cvetno nedeljo nesli buta-rice v cerkev. Grenko je dehtelo po prvem pomladnem zelenju, bršljanu, pušpanu, cvetočem drenu
Velikonočno jutro
in rumenih mačicah. Pisani trakovi so šušljali v vetru. Tu in tam se je zabliskalo jabolko ali pa - o čudo in bogastvo - rumena pomaranča. Se spomniš? Butarico so nam navezali z navadnim trakom in tisti trak je bil moj skrivnostni ponos.
Na veliki četrtek, veš, so pri slovesni maši zvonili vsi zvonovi, potem so utihnili in odšli v Rim.
»Mama, kako pa gredo zvonovi v Rim?«
»Oh, to se samo tako reče. V spomin, da je na veliki četrtek Kristus začel trpeti, zvonovi do velike sobote ne zvone; ljudski pregovor je, da gredo v Rim.«
Oglasila se je raglja. Tudi otroci smo imeli raglje. Vrteli smo jih in ropotali, da je šlo skozi ušesa. Tiste moje lesene raglje, podedovane še od strica, se tako dobro spominjam.
Na veliki petek smo šli poljubit Bogca. S spoštovanjem in kleče smo se približali razpelu ter poljubili božje rane. Potem smo šli molit pred božji grob. Tako prečudno tesno mi je bilo ob pogledu na krivoglede vojake, ki so ga stražili.
Monštranca z Najsvetejšim je bila prekrita s tančico, ki se je v luči sveč lesketala. Po preprogi so bili postavljeni lončki s pomladanskim cvetjem.
Z otroško pobožnostjo sem skušala moliti, oči pa so mi še vedno uhajale k mrkim figuram vojakov ob strani.
Veliko soboto smo preživeli v pričakovanju praznika.
Blagoslovljeni ogenj so fantje z vikom in krikom prenašali na posušenih gobah, da so gospodinje z njim zakurile na ognjiščih.
Pripravljanje žegna. Zadeh-telo je po pečenem kolaču, gnjati in hrenu, pirhi so se rdečili v pletenem peharju. V pisanih jerbasih, ki so bili prekriti z vezanim prtičem, so dekleta prinesla jedila k blagoslovu. In potem tekmovanje deklet, katera
bo prej prinesla žegen domov. Za dekle, ki je bilo prvo, je bila to velika čast.
Vstajenjska procesija v pomladnem jutru je bila kakor zmagoslavni pohod vstalega Zveličarja. Bandere so vihrale v vetru. Zvonovi so slovesno pritrkavali. Veselite se, aleluja, Gospod je vstal, je odmevalo v naravi.
Velikonočni žegen, meso in kolač, pirhi, hren in pelin. Igre s pirhi. Dekleta so fantom podarila rdeče pirhe v znak ljubezni.
Odpri oči. Sanjaš? Ne, le spominjam se. Včasih se mi zdi, da tega nisem doživela jaz, da mi je le nekdo pripovedoval in se mi je tako živo vtisnilo v spomin. Počakaj, ne hodi še.
Odmaknjeni v prostoru in času.
Še nam zelenijo butarice. Veselimo se kolača, drhtimo ob rdečih pirhih, še nam je bridko ob hrenu in pelinu, še prižigamo ogenj na naših slovenskih ognjiščih, trepetamo ob spominih.
Še ohranjamo svojo slovensko
bit.
Tukaj in sedaj.
Kakor apostoli smo, prestrašeni, kaj bo z nami. Dvomimo, pričakujemo dokazov. Kakor neverni Tomaž. Ni zmagoslavnega poguma v nas. Bojimo se in zapiramo se sami v vase.
Z Marijo Magdaleno hodimo in plakamo, iščemo. Pred nami stoji, pa Ga ne spoznamo. Naj nam ne zmanjka Marijine zveste, vdane ljubezni, njene vztrajnosti pri iskanju, da bi spoznali njegov glas, ki nas kliče.
Postoj, še želela sem ti takole voščiti:
Naša vera ni prazna, ker je Gospod res vstal, aleluja.
M.
Vrste koalicije so strnjene
IZ ŽIVLJENJA V ARGENTINI
Koalicija se zadnje čase sooča z vrsto pretresov. Poleg padca nepremičninskega zakona na ustavnem sodišču sta jo načeli dve interpelaciji. Koalicijski partnerji so se že prejšnjo nedeljo, 6. aprila, le uspeli dogovoriti o ukrepih, ki bodo po razveljavitvi nepremičninskega zakona nadomestili 200-milijonski izpad v proračunu. Premierka Alenka Bratušek je po sestanku povedala, da bodo povečali učinkovitost izterjave javnih dajatev, poiskali možne prihranke v javnem sektorju, preostali manjkajoči del pa bodo pokrili s povišanjem trošarin. Ob tem je dodala: »Z davkom na nepremičnine gremo dalje in ko bo zakon tako dodelan, da ne bo nobenih dvomov, da je pravno in ustavno korekten, bo davek na nepremičnine uveden.«
Glede stanja v koaliciji in tudi v lastni stranki Pozitivni Sloveniji (PS) se je Bratuškova zavzela za čimprejšnji kongres PS. Ta bo 25. aprila. Na njem se bo za predsedniško funkcijo verjetno pomerila s prvim pred-
sednikom stranke Zoranom Janko-vićem. Predsednik SLS Franc Bogovič ugotavlja, da so vrste koalicije spet strnjene in da se bo Slovenija zadolževala naprej. Koalicija z lahkotnimi ukrepi beži od reform in resnih ukrepov za uravnoteženje financ. Premierki je predlagal, naj zaupnico veže na sprejem zakona o fiskalnem pravilu.
Gregor Virant pa tudi po drugi interpelaciji ostaja notranji minister, kljub temu da je za njegovo razrešitev glasovalo več poslancev, kot pa ga je podprlo. Med podporniki interpelaciji so bili navzoči poslanci opozicijskih SDS, SLS in NSi ter nepovezani poslanec in prvopodpi-sani pod interpelacijo Ivan Vogrin, pa tudi štirje poslanci PS. Dva poslanca PS sta se vzdržala, ostali pa so pred glasovanjem odšli iz dvorane. Virant tako izid glasovanja pripisuje notranjim težavam v tej stranki in meni »... Sporočilo je nenavadno, če največja koalicijska stranka ne podpre ministra in predsednika koalicijske
partnerice, to ni v skladu s parlamentarno prakso, zato se bomo morali znotraj DL o tem pogovoriti, mislim pa, da bomo PS prepustili, da svoje zadeve uredi sama.«
Vodja poslancev NSi Matej Tonin pa meni: »V simbolnem smislu je interpelacija uspela, kajti večina v Državnega zbora je bila za razrešitev ministra Viranta. Poslovniška določila so pač preprečila, da bi tudi formalno razrešili ministra Viranta.«
Očitki Virantu so se nanašali na politično kadrovanje, soodgovornost pri sistemski korupciji, dvojna merila pri kadrovskih odločitvah in tudi na ugodne letalske vozovnice.
Nerešeno ostaja vprašanje ministra za zdravje. Dosedanja ministrica Alenka Trop Skaza je odstopila zaradi pritiskov. Odstopno izjavo je Bratu-škovi poslala 24. marca, državni zbor pa se je z njenim odstopom seznanil 3. aprila. Premierka Alenka Bratušek se je to nedeljo, 13. aprila, odločila, da bo ministrstvo za zdravje začasno vodila sama.
TONE MIZERIT
Referenduma še ne bo
Kot smo že poročali, je državni zbor RS referendum o noveli zakona o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva ter arhivih razpisal za 4. maj. Pobudniki referenduma - zahtevo je z več kot 46 tisoč podpisi volivcev vložila SDS - pa so temu datumu nasprotovali. Prvoten predlog je bil, da se referendum izvede skupaj z evropskimi volitvami. Poslanka SDS Eva Irgl je zato na ustavno sodišče v imenu predlagateljev referenduma vložila zahtevo za oceno ustavnosti odloka o razpisu referenduma, v zahtevi pa tudi predlagala, da ustavni sodniki do končne odločitve odlok zadržijo, s čimer bi bila do končne odločitve ustavljena tudi volilna opravila. Pisma na ustavno sodišče so poslali tudi mnogi posamezniki in navedli pri tem razne vzroke (glej spodaj: Tudi iz Argentine).
Ustavno sodišče je nato v četrtek, 10. aprila, odločilo, da se izvrševanje odloka o razpisu zakonodajnega referenduma o noveli zakona o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva ter arhivih zadrži do končne odločitve sodišča. O vsebini bo sodišče odločalo absolutno prednostno, so sporočili s sodišča. Kot je za spletni portal Siol pojasnil profesor na ljubljanski pravni fakulteti Rajko Pirnat, zadržanje izvrševanja odloka pomeni, da v tem času referendumski roki ne tečejo, da se referendumska opravila ne izvajajo ter da gre za položaj, »kot da odloka ni«. V predpisanem roku referenduma ne pričakuje. Tudi če bi se izkazalo, da je odlok skladen z ustavo in zakonom, je prepričan, da bodo morali določiti nov datum glasovanja. Državni zbor bi moral spremeniti vsaj del glede rokov, kar pa je bistveni del odloka. Ustavno sodišče je o zadržanju odloka že obvestilo Državno volilno komisijo (DVK), ki je morala v petek prekiniti nadaljevanje izvrševanja referendumskih opravil, aktivnosti za referendum pa bodo ustavljene.
Tudi iz Argentine
Med pismi, poslanimi na Ustavno sodišče s prošnjo za prestavitev datuma referenduma, jih je bilo nekaj tudi iz Argentine. V naslednjem objavljamo eno izmed njih:
Spoštovani predsednik Ustavnega sodišča
mag. Miroslav Mozetič
Obračam se na Vas, ker kot slovenska državljanka, živeča v tujini, z zaskrbljenostjo spremljam zadnje odločitve glede datuma za referendum, ki bo 4. maja. tega leta.
Volilno gradivo bo k nam prispelo prepozno. Po preteklih izkušnjah mnogim državljanom volilno gradivo prispe po volitvah.
Problem je tudi razdalja. Kako naj rojaki iz Mendoze, ki živijo 1100 km, in Slovenci iz Bariloč, ki živijo 1650 km daleč od buenosaireškega veleposlaništva, volijo? Tudi v Velikem Buenos Airesu so razdalje ogromne. Kako naj slovenski rojaki v takih razmerah potujejo na volišče dvakrat v treh tednih?
Slovenskim državljanom, živečim v tujini, se kršijo državljanske pravice, ko se nam onemogoča izpolniti naše državljanske pravice, kot je oddati svoj glas na volišču. Republika Slovenija ima dolžnost omogočiti vsem državljanom pravico do volitev.
Ker slovenski državljani ne vidimo utemeljenega razloga, da se ne bi istočasno izvedli referendum in volitve evroposlancev, t.j. 25. maja, Vas pozivam, da upoštevate državljanske pravice vseh državljanov in predlagate datum za referendum 25. maja.
S spoštovanjem Vas pozdravljam,
Andreja Marija Dolinar Hrovat
slovenska državljanka, živeča v Buenos Airesu, Argentina
PO 70 LETIH
Grajska kapela na Bledu
Administrator ljubljanske nadškofije škof Andrej Glavan je ob navzočnosti bolzansko-briksen-škega škofa Iva Muserja pretekli četrtek blagoslovil grajsko kapelo sv. Albuina in Ingenuina na Bledu. 10. aprila je namreč praznik občine Bled, saj je tega dne leta 1004 cesar Henrik II. podaril briksenškemu škofu Albuinu Bled z ozemljem med obema Savama. Dogodek je velika prelomnica v blejski zgodovini. Kraj je bil namreč prvič pisno omenjen v zgodovinskih virih. Po blagoslovu grajske kapele je v viteški dvorani sledil kratek simpozij Muzejskega društva.
Janez Fajfar, blejski župan je med
slovesnostjo dejal: »Vsaka cerkev je zgrajena zato, da služi svojemu namenu. Ta na Blejskem gradu temu namenu že dobrih 70 let ni služila. Zdaj bo to mogoče in mislim, da je to še en dokaz sožitja med Cerkvijo in javnostjo tukaj na Bledu.«
Gotska grajska kapela na zgornji terasi, orientirana pravilno proti vzhodu, je posvečena briksenškima škofoma sv. Albuinu in sv. Inge-nuinu. Po drugem potresu leta 1690 je bila kapela povišana in baročno obokana. V času baročne prezidave ali kmalu potem so kapelo okrasili s freskami. Po blagoslovitvi bodo v njej ponovno mogoči cerkveni obredi.
Pomembnost tega zgodovinskega trenutka sta v svojih nagovorih izpostavila tudi oba škofa, tako ljubljanski škof Andrej Glavan kot bolzansko-briksenski škof dr. Ivo M user. »Danes je zgodovinski trenutek, ko se na nek način vrača prvotna namembnost bogoslužnega prostora, kapele, ki je stoletja in stoletja služila svojemu namenu«, je med drugim poudaril škof Andrej Glavan. Da je blagoslovitev kapele potrditev večstoletne povezanosti Bleda in Briksna, hkrati pa zelo lep znak prijateljstva pa med^ drugim meni škof dr. Ivo Muser: »Ce bomo ostali tako povezani, bomo imeli tudi zelo lepo prihodnost.«
Splošna stavka je za nami. Z vidika sindikalizma je izredno uspela. Postavlja pa se vprašanje, če bo zaradi nje prišlo do kakšne socialne spremembe.
Ni hujšega slepca ... Vlada noče videti stvarnosti. Zanikanje ali omalovaževanje je njen prvi odziv na pojave, ki jih ne more ali misli, da jih ne sme sprejeti. Ministri so kar tekmovali, kdo bo ostreje kritiziral stavko in zanikal njen uspeh. A stavka v četrtek, 10. aprila, je bila izredna. Presegla je celo pričakovanja lastnih organizatorjev. Sindikalisti so morali priznati, da je bil ta uspeh ne le delo njihovih sindikalnih struktur, temveč tudi ljudske volje, da vladi na nek način pokaže, da se ne strinja z njeno politiko. Zato je res nespametno, da vladni funkcionarji trdijo, da so uspeha (če ga priznajo) »krivi« levičarski »piketi«, ki so v prvih dnevnih urah blokirali dostope iz predmestja v prestolnico in vezne točke med posameznimi kraji. Gotovo je popolna odsotnost prevoznih sredstev (vlak, podzemska, avtobusi) močno vplivala na udeležbo, a so tudi mnogi, ki imajo svoje avtomobile in bi lahko šli na delovna mesta, raje ostali doma. Nejevolja širokih delavskih plasti do vlade je tako prišla do izraza z vso silo. »Upajmo, da bo vlada sprejela sporočilo,« je z zadovoljstvom komentiral potek stavke prvoume-ščeni organizator, generalni tajnik uporne CGT Hugo Moyano. Udarec je bil izveden v pravem trenutku in v soglasju vseh treh proti-vladnih sindikalnih organizacij. Zanimivo je, da so se je udeležile tudi mnoge delavske organizacije obeh provladnih gibanj. Vsi so kirchnerističnega postopanja že naveličani. A nekaj je treba pripomniti ob tem. Ta združen nastop kljub svojemu uspehu nikakor ne pomeni, da je delavsko gibanje združeno. Takoj po uspeli stavki so se pojavile stare razpoke med njimi, ki onemogočajo nadaljnje enotno nastopanje. »Ne druži jih ljubezen temveč groza,« bi lahko ocenil pokojni Borges.
Zarečenega kruha ... Obdobje stavke je sovpadalo s potovanjem gospodarskega ministra v Združene države. Axel Kicillof je pohitel na zasedanje Mednarodnega denarnega sklada (FMI). Zanimivo je, kako se tudi v tej zadevi vlada spreneveda. Ko je bil še pokojni Nestor Kirchner predsednik, je z denarjem Centralne banke poravnal celoten dolg pri Skladu in odklonil, da bi
delegacije FMI še naprej pregledovale potek argentinske ekonomije. Sledila je vrsta napadov na mednarodno denarno skupnost, celo v teku predsedniške kampanje. Jasno, tedaj je bilo v Centralni banki kar preveč dolarjev. Sedaj pa jih primanjkuje. Argentina pa jih potrebuje, da bi mirno prestala še to poldrugo leto, ki predsednici manjka da zaključi svoj drugi mandat. Večkrat smo že omenili, da si predsednica želi le mirno prestati to obdobje in se umakniti, da bi, morda iz opozicije, pripravila zmagoviti povratek kirchnerizma na vlado leta 2019. Da pa to doseže, mora nujno zagotoviti zadostno količino deviz. Ker jih kljub izvozu soje in drugih kmečkih pridelkov prehitro požira uvoz goriv, je potrebno, da pridejo iz inozemstva. Tujih investicij ni. Torej bo treba seči po zunanjih posojilih. To pa je nemogoče, vsaj v okviru sprejemljivih obresti, če ni lepega razmerja z mednarodno finančno skupnostjo. Zato zadnje čase gospodarski ukrepi dišijo po znanih receptih FMI. Kicillof na severu ni bil ravno navdušeno sprejet. Vodstvo Sklada je celo tik pred njegovim prihodom objavilo kritično oceno argentinskega stanja. A on je kljub temu naredil prijazen obraz in skušal svet prepričati, da je v Argentini vse lepo in bo država vestno izpolnjevala svoje obveznosti. Mu bodo verjeli? Da je vsaj nekoliko obdržal svojo staro levičarsko držo, se je na zasedanju pojavil - brez kravate. Premalo vode za toliko ognja.
Po toči zvoniti ... Država ima rastoče težave z vprašanjem mamil. Ni le prehodno področje, kot je bila do še nedavnega, marveč se tukaj mamila proizvajajo in rastoče prodajajo. Resni opazovalci ta pojav navezujejo na vedno slabše pogoje na področju javne varnosti. Izmiki, kraje, ropi, napadi in ugrabitve, dejanske ali »virtualne«, so na dnevnem redu. Vedno večkrat so ti zločini povezani tudi z umori, pa čeprav se prizadeta oseba ne brani. Tudi do teh težav, ki so prve na seznamu ljudskih skrbi, vlada nima pravega zadržanja. Do pred kratkim je sploh zanikala, da bi problem obstajal. Sedaj ga le delno prizna, a ga povezuje s socialnim stanjem »izključitve«. Vse se bo uredilo, ko bodo vsi ljudje »vključeni« v srečno in uspešno življenje, za katerega dela vlada. Koliko je to oddaljeno od realnosti vsi vemo. Pravljica o uspehu ima še vedno prvo mesto.
VTISI IZ SLOVENIJE
Misijonska veletombola v novi obliki
Kdaj bomo odvalili kamne?
Od našega dopisnika -
Skalovje groba se razgane in pečat se odtrga preč ... Vsta-jenjska pesem, v ritmu koračnice, dvigne zavest gotovosti, da je
vse to, kar smo slišali, doživljali pri prejšnjih obredih velikega tedna, preživeto in brez moči.
Kaj je lahko hujšega kot spoznanje, da ni rešitve, saj je Bog umrl, kot pravimo na veliki petek. A veselje, ki ga je dojeti pri vstajenjskem obredu, pri vstajenjski procesiji, nam daje občutek, da so vse tegobe, ki jih doživljamo in preživljamo v našem življenju malenkost, če jih primerjamo z Božjo žrtvijo.
Dobesedno se nam kamen odvali, kakor pri Jezusovem grobu.
Ker je Jezus Bog, je vse to lahko opravil naenkrat in v treh dneh. Mi ljudje pa smo sicer Božji otroci, pa vendarle nismo tako učinkoviti. Na misel mi hodi Slovenska Guernica naše slikarke Marjetke Dolinar. Sliko si lahko ogledate vsakič, ko obiščete Brezje, ko romate k brezjanski Mariji. Kar dvanajst kamnov, dvanajst pregrad je naslikanih, ki so jih sicer odvalili, a le fizično. Mnogo kamnov je treba odvaliti, da moremo prikazati Resnico, ki so jo tisti, ki so jih zagradili za njimi, že spoznali. In tako kot so farizeji hoteli utišati govorice o vstalem Kristusu, tako nasledniki krvnikov skušajo te pregrade na novo postaviti, če ne že v fizični obliki, pa v družbenem spominu, da ne bi bilo več govora o kakšni Golgoti, o Hudi jami. Vstajanje resnice ne traja tri dni, ne tri leta, ne tri desetletja ...
Vsak ima svoje kamne. Eni več, drugi manj, vsekakor pa več kot enega. Imamo jih kot posamezniki, kot družina, kot skupnost, kot narod, kot Cerkev. Velika noč nas nagovarja s svojim sporočilom, da jih odvalimo iz svoje vesti, da se srečamo z Vstalim.
Starejši se gotovo še spomnijo, kako se je to začelo. Korenine so pravzaprav v dnu duše slovenskega naroda, ki je globoko misijonski. Dovolj zgovorno o tem pričajo imena, kot so Baraga, Knoblehar, ... in dandanes Peter Opeka in toliko drugih.
Ko se je slovenska begunska skupnost vsaj delno ustalila v Argentini, je zavzetost za podporo misijonskemu delu znova vzklila. Začelo se je z »Janeževim sreče-lovom«. Misijonski krožek, čigar duša je bil danes že pokojni laza-rist Ladislav Lenček, je s to prireditvijo nabral denar, da je misijonski zdravnik Janez Janež za svoje delo lahko kupil rentgen.
Uspeh je rodil idejo, da bi kaj takega izvedli vsako leto. Tako je nastala misijonska veletombola, ki je v začetku potekala na vrtu »slovenske« gostilne Ilirija na cesti Alvarado v Ramos Mejiji. Kmalu nato se je preselila v salezijanski Ateneo Don Bosco, v istem predmestju. Dolga leta je gostovala tam in postala ena najbolj množičnih slovenskih prireditev.
Potem pa se je preselila v Slovensko vas, domači kraj naših lazaristov. Sodelavci so se menje-vali: stari odhajali, novi prihajali. Navdušenje pa je ostalo. Dolgo let je potekala, z različnimi uspehi in ostala eno naših tradicionalnih srečanj. Iz januarja se je preselila
na belo nedeljo pa zopet nazaj. Zadnji čas se je porodila ideja, da bi potekala v katerem od slovenskih domov.
Ta ideja se je izkristalizirala letos, ko bo naša Misijonska veletombola znova na belo nedeljo, to pot v režiji in gosteh v Slomškovem domu, ponovno v Ramos Mejfi, kjer se je zgodba začela.
Ni treba posebej poudariti, da so vsi rojaki vabljeni, naj pridno segajo po tablicah (na razpolago pri predsednikih vsakega doma) in da naj se seveda udeležijo te prireditve, ki po tolikih letih še vedno priča, da smo Slovenci res misijonski narod.
e. t.
Ob tekmi Argentina-Slovenija
Vesela Aleluja!
GB
V	Svobodni Sloveniji smo že poročali, da bo moštvo argentinske nogometne reprezentance odigralo poslovilno prijateljsko tekmo proti Sloveniji. Potekala bo v soboto, 7. junija, na modernem štadionu »Ciudad de La Plata« ob 17. uri.
Slovenska reprezentanca, s selektorjem Katancem na čelu, bo prišla v Argentino že v četrtek, 29. maja. Med raznimi dejavnostmi in treniranjem bo v sredo, 4. junija, odigrala prijateljsko tekmo z Urugvajem.
V	skupnosti je bilo ob tem zaznati rastočo željo, da bi se Slovenci, zlasti pa njihovi mladi potomci, udeležili tega spopada. Organizirali naj bi nakup vstopnic in skupen odhod v La Plato. K organizaciji te udeležbe so na prošnjo g. Herija Zupana, ki je igral bistveno vlogo ob pobudi za to tekmo, pristopili tudi predsedniki domov. Z logističnega pogleda pa je za potovanje odgovoren prof. Jure Urbančič.
»Za tekmo proti Argentini naj bi se vsi tisti, ki bi se je želeli udeležiti, lahko vpisali pri predsednikih domov in tako rezervirali vstopnice,« nam je potrdil Jure. »Cene so po $ 180 »populares« ali $ 380 »plateas«,« je še dostavil. Nato bodo predsedniki preko veleposlaništva poskrbeli vstopnice za slovenske rojake.
Gotovo bo udeležba argentinskih navijačev množična.
Vemo, da bo zaradi prisotnosti Messija, Aguera, Higuaina in drugih svetovno znanih igralcev, štadion nabit z argentinskimi navijači. Zato se je sprožila ideja, bi pa po raznih domovih organizirali skupni prevoz, se zbrali na skupni točki in nato v karavani varno skupaj šli in se varno skupaj vrnili. Zato se je pojavila možnost, da nam je udeležba (in vstopnice) predhodno zagotovljena
Je predvideno opremiti »naše« navijače s posebnimi znaki pripadnosti?
Za slovenske zastave, šale in drugo opremo za navijače bo poskrbljeno. A tudi ne bomo pretiravali. Gre za prijateljsko poslovilno tekmo argentinske selekcije, ki bo odigrala prvo tekmo na svetovnem prvenstvu v Braziliji proti Bosni 15. junija na štadionu Macarana v mestu Rio de Janeiro.
Do kdaj je čas za rezerviranje vstopnic?
Čas za vpisovanje in rezerviranje je do nedelje, 20. aprila. Vsakdo, ki se želi udeležiti tekme, naj bi to sporočil predsedniku svojega doma. Povabi lahko tudi prijatelje, kajti to bo edinstvena priložnost. Težko je, da bi slovenska nogometna reprezentanca še kdaj nastopila v Argentini.
Vsi, res vsi prav lepo vabljeni!
Spomini na dr. Janka Kralja (6)
Zaključimo z objavo pogovora Erike Jazbar s prof. Martinom Krannerjem, ki je bil objavljen v goriškem tedniku Novi Glas (letnik XIX, št. 3, 30. januar 2014).
Kako pa je deloval Janko Kralj na družbeno-političnem področju?
Bil je delaven, agilen, bil je dober organizator, sledil je dogajanju in skušal reševati probleme, pripravljal se je na čas po vojni. Med vojno je znal držati skupaj naše ljudi. Kadar sem ga obiskal, je bil vedno kdo pri njem. Delal je za slovenstvo in za katolištvo. Omogočal je stik z zavezniki. Opcija sredincev, da naj se čaka na razplet dogajanja, zanj ni prišla v poštev. Bil je mnenja, da je treba delati podtalno in ne izzivati. Zelo pomemben sogovornik zanj je bil Vatikan. Janko Kralj je bil povezan z deželo, predvsem z rodno Vipavsko dolino. V Gorici je bil njegov tesni sodelavec časnikar Polde Kemperle. Zelo povezan je bil tudi s profesorjem Antonom Kacinom.
Kdaj pa ste izvedeli za smrt Janka Kralja?
Kot sem že omenil, je Janko
Kralj umrl v Rimu 27. decembra leta 1944. Takrat sem bil še zaprt v Ljubljani. Za njegovo smrt sem izvedel kasneje, že po koncu vojne. Ko sem po vojni začel učiti na goriških šolah, leta 1947 sem poučeval tudi na slovenski strokovni šoli v ulici Randaccio, sem prišel v stik s Kraljevo vdovo Anico, s Kemperletom sem bil precej skupaj, sodeloval sem tudi z Antonom Kacinom, pa se je o Janku Kralju le redkokdaj govorilo. Sicer ni popolnoma izginil, saj smo prvi prosvetni večer, ki je leta 1950 potekal v dvorani Brezmadežne na Placuti, ko je bilo obnovljeno katoliško prosvetno društvo, posvetili prav Janku Kralju.
Vendar drži, da je lik te pomembne osebnosti padel v pozabo. Že res, da je umrl v Rimu, daleč od Gorice, da je tam pokopan, da je njegova družina leta 1948 emigrirala v Argentino. Vendar je bil Janko Kralj na Goriškem močna in pomembna osebnost. Iz pozabe
ga je rešila hčerka Lučka, ki je leta 2008 pri založbi Družina izdala obsežno monografijo o svojem očetu. Zakaj se je v Gorici skoraj popolnoma izgubil spomin na njegovo osebo, ne vem. Lahko le domnevam, da je del krivde treba pripisati tudi opciji, za katero se je Janko Kralj boril, in sicer odločno in načelno katoliško delovanje, ki je bilo v povojnem času, pa tudi že v medvojnem času, deležno nasprotovanja, izkrivljanja in mestoma izobčenja iz pogovorov in posledično javnosti. Zgodovino pišejo zmagovalci.
Rekli ste, da ste nekajkrat nesli sporočila tudi v Trst. Kdo pa je bil tržaški Janko Kralj?
Kolikor vem, Janko Kralj ni bil zelo povezan s Trstom. Na Tržaškem je bil njemu podobna osebnost duhovnik Peter Šorli, ki pa je deloval in je prišel v Trst, ko se je Janko Kralj že umaknil v Rim. Po vojni pa je odigral na političnem področju podobno vlogo kot Janko Kralj.
Kaj pa zagonetka s Kraljevim arhivom, ki so ga zakopali v Podgori in ki je
pozneje izginil?
Preden se je umaknil v Rim, je Janko Kralj dal zakopati arhiv predvojnega in medvojnega delovanja katoliškega gibanja na Goriškem. Gradiva o medvojnem delovanju je bilo verjetno zelo malo, saj je bilo delovanje vse podtalno in zaupno, dokumentov, si predstavljam, da skorajda ni bilo. Pločevinastega zaboja nisem nikoli videl. O tem mi je pripovedovala Zorka Stanič, sestra duhovnika Stanka Staniča. Zaboj so pred odhodom Janka Kralja v Rim poleti leta 1943 zakopali na vrtu župnišča v Podgori, kjer je bil Stanič med vojno župnik. Takrat je bil za župniščem večji vrt. Ko so zaboj zakopali, je bila prisotna tudi Zorka, ki je služila pri bratu župniku. Povedala mi je, da je bil zaboj velik približno pol metra in precej globok, vanj so v naglici zmetali papirje. Zorka je tudi videla, kam so ga zakopali.
Ta zaboj sem leta 1947, ko sem se naselil v Gorici, še sam iskal z detektorjem na vrtu, na mestu, ki mi ga je pokazala Zorka. Zaboj je bil namreč pločevinast. A nisem nič našel. Prekopal sem več kot kvadratni
meter površine in tudi precej globoko sem šel, a zaman.
Leta 1947 Stanko Stanič ni bil več župnik v Podgori. Podgoro je zapustil sredi leta 1944, umaknil se je v Rovigo k prijatelju župniku, saj se je tudi on čutil v nevarnosti. Ko se je po vojni vrnil v Gorico, je postal ekonom v centralnem semenišču, nato do smrti župnik v Štandrežu. Župnišče v Podgori je bilo zato več časa prazno.
Zaboj je ob prisotnosti Janka Kralja, Stanka Staniča ter njegove sestre Zorke zakopal mlad fant. V knjigi, ki jo je Lučka Kralj posvetila svojemu očetu, piše, da je ta fant, ki je veljal za zelo zvestega, izdal zadevo OF, saj je zadnje leto vojne šel tudi sam k partizanom. Verjetno so po Stani-čevem umiku iz Podgore zaboj izkopali in odnesli, saj je bilo župnišče prazno.
Ali mislite, da so arhiv uničili?
Ne verjamem. Odnesli so ga in je najbrž v kakšnem fondu v arhivu v Ljubljani. Lep izziv za ljubitelje arhivov in raziskovalce zgodovine.
(Konec)
BLAGOSLOVLJENE PRAZNIKE GOSPODOVEGA VSTAJENJA
ZEDINJENA SLOVENIJA
Za letošnjo Veliko noč, želimo vsem veselja in radosti z blagoslovom Vstalega!
Zveza slovenskih mater in žena
SLOVENSKI DOM V SAN MARTINU
V 1 •	< • • • •	I	••
zeli vsem rojakom v tujini in domovini blagoslovljene praznike Kristusovega vstajenja
Jezus Kristus je vstal od mrtvih,
vstali bomo tudi mi!
Vera v to resnico je podlaga našemu upanju in pogumnemu pričakovanju prihodnosti. To želimo vsem rojakom v Argentini!
DUSNOPASTIRSKA PISARNA ODBOR ZA SLOVENSKO HIŠO DUHOVNO ŽIVLJENJE IN OZNANILO
VINCENCIJEVA KONFERENCA
Vsem Slovencem v Argentini in po svetu želimo blagoslovljene velikonočne praznike
Počitniški dom dr. Rudolfa Hanželiča
ROJAKOM TU IN PO SVETU ZELI BLAGOSLOVLJENO VELIKO NOČ!
Društvo Slovenska vas
Kristus je vstal, aleluja!
Zarja velikonočnega jutra nas združuje v veselju vstalega Kristusa.
Vesele praznike!
SLONSKOV DOM
pričakuje vas pri velikonočni sv. maši, po kateri bo skupni zajtrk.
Jezusova pot nas vodi preko križa do zmage, skozi trpljenje v poveličanje, skozi smrt v vstajenje. Pojdimo naprej v veselje, v večno alelujo!
Blagoslovljene velikonočne praznike vam želi
Naš dom San Justo
Vsi člani in prijatelji lepo valbljeni v nedeljo, 20. aprila ob 8. uri k vsajenski sv. maši v sanhuško stolnico nato v Naš dom na velikonočno akademijo in skupni zajtrk.
Vesele velikonočne praznike
vam želi
J, TALLERES CROVARA
RAZREZ NA HIDRAVLIČNIH ŠKARJAH, LASERSKO REZANJE, ŠTANCANJE IN KRIVLJENJE PLOČEVINE Juan S. Bach 3818 B1765KKR Isidro Casanova Tel, 4694 6655 Fax 4694 6677
Luvik S.A.
(brata Klemenčič)
Trgovina z jestvinami na debelo
želi blagoslovljene velikonočne praznike
Tel.: 4660-2363/0598
Blagoslovljene praznike Gospodovega vstajenja žele vsem rojakom
PODRŽAJ CONSTRUCCIONES METALURG IC AS
INDUSTRIJSKO METALURGIČNO PODJETJE
in montiranje strojev
Diagonal 160 N° 5776/82 Villa Ballester Tel. 4769-1653 - Fax: 4769-0581 E-mail: antonio@podrzaj.com.ar - www.podrzaj.com.ar
Vesele velikonočne praznike želi
CASA CONDE
AUTOSERVICIO MAYORISTA INTEGRAL
GOLOSINAS - LIBRERIA - PERFUMERIA - VARIOS
Dr. A. Illia 2379/99 - (1754) San Justo - Pcia. Bs. As. Tel.: 4441-1111 - Fax sin cargo: 0-800-333-8915 E-mail: casaconde@ciudad.com.ar
	Vesele velikonočne praznike želi	
	dr. Katica Cukjati	
	advokatinja	
civilne, trgovske, delavske tožbe, pogodbe, zapuščinske		
	in nepremičninske razprave	
Boulogne sur Mer 362 - La Tablada Tel. 4652-5638		
	Ponedeljek, sreda, petek od 17. do 20. ure	
• Blagoslovljene velikonočne praznike ^ј^	vam želi
___ t Tiskarna Vilko d. z o. z.
)	Tisk kakovostnih brošur, vizitk, map.
Grafično oblikovanje
■j!
California 2750 - C1289ABJ Buenos Aires Tel.: 4301-5040 - info@vilko.com.ar - www.vilko.com.ar

Buenos AileS
Slovenski srednješolski tečaj ravn. Marka Bajuka
želi vsem Slovencem v Argentini, Sloveniji, zamejstvu in po svetu doživete praznike Gospodovega vstajenja
Vesele in blagoslovljene velikonočne praznike vsem Slovencem po svetu in v domovini! Bog daj, da bi bil Vstali Zveličar večni simbol svobodnega naroda!
Slovenska demokratska stranka Odbor SDS Argentina
LO СЛ СЛ
LIPLAC S.A
FRENTES DE PLACARD DE ABRIR Y CORREDIZOS PUERTAS PLACAS-CORREDIZAS DE EMBUTIR
Av. Del Libertador 2979 CP (1744) — Moreno. Prov. Buenos Aires Tel (0237) 468 8640 / 468 8731 e-mail: liplacsa@uolsinectis.com.ar www.liplac.com.ar
Vesele in blagoslovljenje velikonočne praznike želi vsem rojakom
MADERAS GABER S.A.
Av. Churruca 9862 - Loma Hermosa Pcia. de Buenos Aires - E-mail: info@gabermaderas.com.ar www.gabermaderas.com.ar Tel.: 4769-0159 - Tel./Fax: 4769-9756
Blagoslovljene praznike Kristusovega vstajenja želi vsem rojakom
tecnica elemec &ai.cJ.ya
instalaciones elecfromeconicas y montajes
Pedernero 552/60 C1J9ÖEEL Buenos Aires Tel.: 4611-4474 (rolalivas) Fax: 4613-3528 e-maihleenieaelftmecStecriLcaelerTiec.coni.ar
Vesele velikonočne praznike vam želi
Tel./fax: 4623.2932 / 4623-4936 semele@uolsinectis.com.ar
MARJANA POZNIČ
odvetnica - prevajalka
Lavalle 1290 — 4/402, Buenos Aires - Tel: (011) 4382-1148 15-4088 5844 - e-mail: mpoznic@fibertel.com.ar
Dra. Ana C. Farreras de Kočar
ABOGADA
Želi vesele velikonočne praznike
Sucesiones - Contratos - Familia - Comercial - Laboral - Civil Jubilaciones - Pensiones - Reajustes Recälculo de jubilaciones y pensiones, para verificar su correcta liquidacion
Avellaneda 174 - 1° Piso. - (1704) Ramos Mejfa -Tel.: 4469-2318 / Cel.: 15-6447-9683 / farrerasanac_te@yahoo.com.ar
Blagoslovljene velikonočne praznike Vam želi
CONSULTORES ASOCIADOS
Ing. Agr. Andres Kocmur
Consultora integral y direccion tecnica de empresas de saneamiento ambiental y control de plagas urbanas e industriales
Montesquiu 510/520 - C.A.B.A. (C143FCF) Tel/Fax: (011) 4941-5777 - akocmur@ckc.com.ar
Veselo veliko noč!
Fabricacion de biofertilizantes para la agricultura
CKC
Crawford, Keen'
LABORATORIOS CKC ARGENTINA S.A.
Adm. de ventas: Montesquiu 510/520 - C.A.B.A. (C1437FCF)
Tel/Fax: (011) 4941-5777 (Lineas rotativas) / e-mail: ckc@ckc.com.ar / www.ckc.com.ar
Blagoslovljene velikonočne praznike vošči vsem rojakom
BAJDA sni
parketi
Ob teh praznikih se tudi spominjamo našega ustanovitelja, pok. Pavleta Bajda
www.bajda.com.ar
Vesele velikonočne praznike Vam želi
inž. Tone Kastelic
Železobeton	Cel.: 15-6507-5549 / Tel/Fax: 4753-5596
t/i m
CO
сл сл
ŽELI VSEM SLOVENCEM BLAGOSLOVLJENE PRAZNIKE KRISTUSOVEGA VSTAJENJA
www.tas-eme.com.ar Lanus oeste - Buenos Aires - Argentina
Blagoslovljene velikonočne praznike želi vsem rojakom
MVMIRADOR
■ Wr»A B ERTURAS
MARCOS GUSTAVO KtARREICH
Av. San Martin 1324 - Ramos Mejia - Tel. (011) 4464-4020 / Cel. 15-6461-8015 e-mial: miradoraberturas@gmail.com
ЦШЦШНВЕШНШД
Janez Urbančič
Želi vsem rojakom vesele velikonočne praznike!
*	obnavljanje lesa	* posebni efekti
*	dekorativno pleskanje * umetnostno slikanje zidov
Tel.: 4441-8922 / Cel.: 15-6052-8809
Estudio Dobovšek
O D V E T NI K I
Želi blagoslovljene velikonočne praznike
Somellera 5507 - C1439AAO - Capital Federal Tel/Fax 54-11-4602-7386 - E-mail: estudio@estudiodobovsek.com.ar www.estudiodobovsek.com.ar
Na Naši pesmi zmago slavil APZ Tone Tomšič
Na 23. tekmovanju slovenskih pevskih zborov Naša pesem 2014 je zmago slavil Akademski pevski zbor Tone Tomšič Univerze v Ljubljani, njegov dirigent Sebastjan Vrhovnik pa je bil razglašen za najboljšega dirigenta.
Na drugo mesto za ljubljanskim zborom, ki je prejel tudi priznanje za najboljši mešani zbor, se je uvrstil Akademski pevski zbor Maribor, na tretje pa Akademski pevski zbor Univerze na Primorskem. Priznanje za najboljšo malo pevsko skupino je prejela vokalna skupina Gallina iz Ljubljane, priznanje za najboljši ženski zbor pa Ženski APZ Univerze na Primorskem. Priznanje za obetavnega zborovodjo debitanta je prejela Tadeja Vulc, zborovodkinja Akademskega pevskega zbora Maribor, priznanje
z nagrado Glasbene matice Ljubljana za obetavnega zborovodjo pa Helena Buhvald Gorenšek, Koroški Akademski pevski zbor Mohorjan.
Na bienalnem tekmovanju v Mariboru je nastopilo več kot 600 pevcev in pevk, združenih v tri male pevske skupine, štiri ženske zbore in 13 mešanih zborov. Mednarodno žirijo so sestavljali Marko Vatovec, Javier Busto, Helena Fojkar Zupančič, Danica Pirečnik in Tone Bianca Sparre Dahl.
Kot je znano, je kulturno ministrstvo Akademskemu pevskemu zboru Tone Tomšič Univerze v Ljubljani, januarja zavrnilo sofinanciranje delovanja za štiri leta. S številnimi nagradami in priznanji ovenčani zbor po mnenju strokovne komisije zbor ne dosega ravni kakovosti iz preteklosti.
Vesele praznike želi vsem rojakom
DR. ANDREJ FINK
ODVETNIK - URADNI PREVAJALEC ZA SLOVENSKI JEZIK PRAVNO POSVETOVANJE ZADEV V SLOVENIJI - PREVODI
Larrea 929 - PB "A" - Tel.: 4961-2163 - C1117ABC Capital Federal Ponedeljek, sreda in četrtek od 15. do 20. ure
Daniel Medvešček Francisco Mugerli
,n
kuhna J
amoblamientos
^Sb
Muebles de Cocina / Vanitory / Interiores de placards
Zeli vsem rojakom blagoslovljene velikonočne praznike!
Pueyrredon 3948 - Lomas del Mirador - Telefax: 4454-0073 Cel.: 155-162-5366 e-mail: kuhna_amoblamientos@yahoo.com.ar / www.kuhna.com.ar
Srečne in blagoslovljene velikonočne praznike želi
F RA NCI RESNIK
Zingueria standardy a medida - Impermeabilizaciones - Reparation de techos
Los Fortines 260 - (1607) Villa Adelina - Pcia. Bs. As. Tel./Fax: 4763-0970 - Cel.: 15-4404-9406 - franciresnik@hotmail.com
»PLANIKA CATERING« -ANI RODE
VESELO VELIKO NOČ ŽELI ODJEMALCEM IN VSEM ROJAKOM
v Argentini in po svetu.
Potice, krofe, kremne rezine, drobno pecivo in vseh vrst domačega in tujega peciva, po naročilu, na telefon 4655-4422 ali 15-4073-3495
TURISMO BLED
želi vsem rojakom veselo veliko noč Monsenor Marcön 3317 B, San Justo - Tel.: 4441-1265
NOVICE IZ SLOVENIJE PISALI SMO PRED 50 LETI
PISMO IZ SAN LUISA
Ni dolgo tega, ko je bil na kosilo k slovenski družini povabljen sanluiški škof msgr. Caferata. ... Ves vesel je bil, da je lahko pobliže govoril s Slovenci, saj je na Vatikanskem koncilu spoznal pokojnega nadškofa Vovka, kakor tudi nadškofa dr. Pogačnika. Postala sta prijatelja s pokojnim Vovkom. Tudi škof Vovk je bil vesel, ko mu je Caferata povedal, da je v njegovi škofiji precej Slovencev in tudi nekaj duhovnikov, s katerimi je zelo zadovoljen. O pokojnem nadškofu Vovku je pa dejal, da menda ni bilo koncil-skega očeta, ki ne bi poznal nadškofa Vovka, zlasti zaradi toliko prestalega s strani komunistov. Do podrobnosti je vedel povedati, kako so ga zažgali v Novem mestu. Užival je zaradi tega velik ugled in pozornost, pa tudi, ker je vztrajal na koncilu, kljub temu da ga je mučila bolezen.
Veliko je pripovedoval tudi o potovanju po Nemčiji. Nemška vlada je namreč povabila vseh 21 južnoameriških škofov na obisk in prevzela tudi vse stroške bivanja v Nemčiji. Prepotovali so veliko. Ogledali si tudi mesta, ki so bila med II. svetovno vojno popolnoma porušena. Ogledali si znana koncentracijska taborišča Mauthausen, Dachau itd. Obiskali so tudi komunistični del Nemčije. Neverjetno velika razlika med vzhodnim in zahodnim delom Nemčije. Rekel je: »Kdor sam na lastne oči ne vidi, ne more verjeti, kakšna je razlika, kjer vlada diktatura in kjer demokracija.«
Ko se je poslavljal, so se prišli poslovit tudi otroci te družine in - na naše prijetno presenečenje - je škof naročal: »Otroci, vidim, da lepo govorite argentinsko, res lepo. Vprašam vas pa, ali tako lepo govorite tudi slovensko? Pomnite, otroci, slovenski jezik je za vas ravno tako važen kot argentinski. Govorite, berite in pišite po slovensko! Doma med sabo in med rojaki govorite vedno slovensko. Argentinsko se boste naučili v šoli, na cesti in kjerkoli, zato doma vedno le slovensko. Ponosni bodite, da ste Slovenci, saj je tako dober narod. Pa še podoben jezik, kot je vaš, govori veliko milijonov. Pa še nekaj vam bom povedal; ko sem bil še zdravnik v bolnišnici, je bil bolan neki vaš človek. Treba ga je bilo spovedati, a argentinsko ni znal toliko. Vsepovsod so poizvedovali, če je kateri duhovnik, ki zna njegov jezik. Našli so kaplana slovenskih staršev. Ko je prišel k temu bolniku in z njim začel govoriti po slovensko, je bolnik jokal od veselja. Torej otročiči, veliko slovensko govorite.«
Teh besed smo bili vsi zelo veseli in bi bilo prav, da si jih vzamejo k srcu vsi slovenski starši in mladina.
(Svobodna Slovenija, 16. aprila 1964 - št. 16)
RESUMEN DE ESTA EDICION
PO SVETU
RAZLIČNE NAPOVEDI
Banka Slovenije je občutno izboljšala napoved letošnjih gospodarskih gibanj. Slovenski BDP (bruto domači produkt - PBI) naj bi se po novih ocenah letos okrepil za 0,6 odstotka. Oktobra lani je Banka Slovenije pričakovala še 0,7-odstotni upad BDP Rast naj bi se stopnjevala prihodnje leto, ko naj bi dosegla 1,4 odstotka. V letu 201б naj bi se ustavila pri 1,7 odstotka. Viceguverner Banke Slovenije Janez Fabijan je opozoril, da so pozitivni znaki šele prvi znanilci pomladi, gospodarstvo pa šele na začetku izhoda iz krize. Trenutna gibanja zato ne smejo uspavati.
Mednarodni denarni sklad (IMF-FMI) pa je Sloveniji v najnovejšem poročilu o svetovnih gospodarskih obetih za letos napovedal 0,3-odstotno rast BDP, prihodnje leto pa naj bi se gospodarska aktivnost okrepila za 0,9 odstotka. Še januarja je MDS za letos napovedoval 1,1-odstotno krčenje BDP. Predstavnik MDS Thomas Helbling je na novinarski konferenci dejal, da je k izboljšanju obetov za Slovenijo prispevalo okrevanje v območju evra.
DAN SLOVENSKE ZASTAVE
Društvo Heraldica Slovenica je v zemljepisnem središču Slovenije Geoss v Spodnji Slivni pri Vačah pripravilo slovesnost v počastitev dneva slovenske zastave. Slovensko zastavo so v Ljubljani prvič izobesili študentje, med njimi Lovro Toman, 7. aprila 1848 Na Wolfovi ulici 8.
Letos so praznovali tudi 600-letnico zadnjega ustoli-čevanja slovenskih vojvod na Gosposvetskem polju, zato so predstavili še umetniško stvaritev knežji kamen Zlatka Rudolfa.
NAŠA PESEM 2014
V Mariboru je potekalo 23. bienalno državno tekmovanje odraslih pevskih zasedb Naša pesem 2014. Priznanja za absolutna prva tri mesta so odnesli akademski pevski zbori s treh univerz: Univerze v Ljubljani (zborovodja Sebastjan Vrhovnik), Univerze v Mariboru (zborovodja Tadeja Vulc) in Univerze na Primorskem (zborovodja Ambrož Čopi).
SANACIJA GOZDOV PO ŽLEDOLOMU
Zavod za gozdove Slovenije je končal načrt sanacije gozdov po žledolomu in ga v četrtek poslal na ministrstvo za kmetijstvo in okolje. Po besedah v.d. (vršilec dolžnosti - director interino) direktorja zavoda Damjana Oražma bo treba po žledolomu posekati 9,3 milijona kubičnih metrov drevja. Škoda je ocenjena na 214 milijonov evrov, sanacija pa bo po ocenah stala 36,3 milijona evrov.
POMAGALI BODO UKRAJINI
Evropska komisija bo ustanovila podporno skupino za Ukrajino. Delovala bo kot stična točka za pripravo smernic in pregled izvajanja pomoči tej državi. Olajšala bo izmenjavo strokovnega znanja in izkušenj članic Evropske unije ter izboljšala koordinacijo z donatorji in mednarodnimi finančnimi ustanovami. V skupini, ki bo imela sedež v Bruslju, bo približno 30 uradnikov povezave, vodil jih bo Peter Balas. O napredku bo poročal predsedniku Evropske komisije Joseju Manuelu Barrosu ter visoki predstavnici osemindvajseterice za zunanje zadeve in varnostno politiko Catherine Ashton. Samo delo skupine, ki bo temeljilo na evropski agendi za reformo, dokumentu, ki sta ga skupaj pripravili Ukrajina in Evropska unija, bo usmerjal evropski komisar za širitev in evropsko sosedsko politiko Štefan Füle.
evropski plin
Evropska unija je pozvala Rusijo, naj spoštuje obveznosti iz pogodb o dobavi plina. S tem se je odzvala na pismo evropskim voditeljem, ki ga je poslal ruski predsednik Vladimir Putin. Ta je izrazil zaskrbljenost zaradi ukrajinskega dolga za ruski plin. Ob tem pa posvaril, da bi to lahko vplivalo tudi na dobavo plina Evropi. Slednja dobi namreč četrtino kupljenega plina iz Rusije. Od tega polovica pride skozi plinovode, ki potekajo čez ukrajinsko ozemlje. Predstavniki Evropske komisije ob tem poudarjajo, da dobava plina poteka nemoteno in da so zaloge trenutno zadostne.
volitve V MAKEDONIJI
V Makedoniji potekajo predsedniške volitve. Slaba dva milijona državljanov izbira novega predsednika med štirimi kandidati. Po javnomnenjskih anketah bi bil aktualni predsednik Gorge Ivanov, kandidat vladajočih konservativcev, vnovič izvoljen, a bo zato potreben še drugi krog.
ČILSKI POŽAR
Iz čilskega mesta Valparais poročajo o velikem
gozdnem požaru, ki je že zahteval enajst smrtnih žrtev. Ogenj je uničil več kot tisoč domov, na varno pa so preselili več kot 5.000 prebivalcev. Gasilcem delo otežu-jeta vročina in močan veter. Zakaj je zagorelo, še ni znano, je pa predsednica države na prizadetem območju že razglasila izredne razmere.
BEGUNCI NA LADJAH
V Italiji so samo minulo sredo iz Sredozemskega morja rešili 3000 beguncev, ki so skušali doseči italijansko obalo. Gre za nov močan val pritiska migrantov na državo. Notranji minister Alfano je opozoril, da ladje pristajajo neprestano in da je kriza vse večja. Ocenil je še, da je v Libiji na odhod na nevarno pot preko morja pripravljenih med 300 tisoč in 600 tisoč ljudi.
BREZ VIZuma
Bela hiša novemu iranskemu veleposlaniku pri Organizaciji Združenih narodov Hamidu Abutalebiju ne bo izdala vizuma. Brez tega pa Iranec ne more začeti delati v New Yorku. Za ta korak so se ZDA odločile, ker naj bi bil Abutalebi leta 1979 vpleten v zajetje talcev na ameriškem veleposlaništvu v Teheran. Sam trdi, da je sodeloval le kot prevajalec. Teheran je odločitev označil za nezakonito.
Fundador: MILOŠ STARE / Director: Antonio Mizerit / Propietario: Asociacion Civil Eslovenia Unida / Presidente: Franci Znidar / Re-daccion y Administracion: RAMON L. FALCON 4158 - C1407GSR BUENOS AIRES - ARGENTINA Tel.: (54-11) 4636-0841 / 46362421 (fax) / e-mail: esloveniau@sinectis.com.ar in esloveniau@ gmail.com. Za Društvo ZS: Franci Žnidar / Urednik: Tone Mizerit
Sodelovali so še: Gregor Batagelj (dopisnik v Sloveniji), Marta Petelin, Jože Horn, Urška Makovec, Tone Kržišnik, Metka Mizerit, Andrejka Dolinar in Jure Urbančič. Mediji: STA, Radio Ognjišče, Družina.
LA SEMANA MAYOR CRISTIANA
En estos dfas estamos transitando la Semana Mayor de los cristianos, acompanando a Cristo en su ultima semana en la tierra. La colectividad eslovena en la Argentina vive estos dfas respetando las tradiciones. Es asi como en los diversos centros eslovenos se reunieron para armar las 'butaras': un manojo que reune virutas tenidas de diversos colores y ramitas verdes que forman una rama comun y es parte del simbolismo de la Pascua que se bendice el Domingo de Ramos. El Jueves, Viernes y Sabado Santo los eslovenos tienen la posi-bilidad de recordar la ultima cena de Jesus, su Pasion y Gloria en idioma esloveno en la iglesia Marija Pomagaj. El Vfa crucis tambien se medita en idioma esloveno. El dfa sabado, las familias llevan los alimentos que formaran parte del desayuno pascual, para que el sacerdote los bendiga: la potica, simbolo de la corona de Cristo, el jamon simboliza el cuerpo de Cristo, los huevos pintados de rojo su sangre y el hren representa los clavos de Cristo en la cruz. El domingo de Resurreccion en todos los centros eslovenos se celebra que Jesus vencio a la muerte. Tras la misa, en varios Centros se prepara un numero acorde a la festividad y luego se comparte el desayuno especial.
Desde el semanario les deseamos a nuestros suscrip-tores, anunciantes, cronistas y lectores felices Pascuas de resurreccion y que mejor que citar unas palabras del Papa Francisco: "Que la fuerza de la Resurreccion de Cristo llegue a cada persona especialmente a quien sufre y a todas las situaciones mas necesitadas de confi-anza y esperanza. Cristo ha vencido el mal de modo pleno y definitivo, pero nos corresponde a nosotros, a los hombres de todos los tiempos, acoger esta victoria en nuestra vida y en las realidades concretas de la historia y de la sociedad.
SIN REFERENDO POR AHORA
El parlamento esloveno habfa convocado para el domingo 4. de mayo a un referendo, acerca del libre acceso a los archivos historicos. La consulta popular fue promovida por el partido democrata (SDS), que a tal efecto junto mas de 40.000 firmas. Pero el mismo partido cuestiono la fecha elegida y recurrio a la Corte Suprema. Tambien ciudadanos particulares, entre ellos algunos desde la Argentina, solicitaron al tribunal postergar la consulta. La Corte acogio positivamente las solicitudes y dispuso que, por ahora, el referendo no puede reali-zarse, hasta tanto se pronuncie sobre el tema en cuestion. Por lo tanto, por ahora no habra votacion. Quedan sin embargo para el 25 de mayo, las elecciones al parlamento europeo. (Pag. 2)
LA CAPILLA DE BLED
Despues de setenta anos, se podran realizar los actos religiosos en la capilla del castillo de Bled. La importancia de este momento historico lo destacaron los dos obispos de los municipios que participaron de la bendicion: Andrej Glavan e Ivo Muser. La capilla dedicada a San Albuino y San Ingenuino se edifico en el siglo XVI y tras el terremoto se reconstruyo con estilo barroco; su exterior es gotico y dentro se pueden apreciar algunos frescos. Durante el regimen comunista se prohibio la funcion reli-giosa en la capilla. Tras la bendicion, realizada el pasado 10 de abril, se levanto la prohibicion y sera posible realizar los actos religiosos. (Pag. 2)
EL PARTIDO MAS ESPERADO
Como ya informamos, el proximo 7 de junio tendra lugar el encuentro entre las selecciones de futbol de Eslovenia y Argentina en el estadio unico de La Plata. Sera el ultimo partido de la Argentina antes del mundial. Para favorecer la participacion de la colectividad se han asegu-rado las entradas. Todos los interesados deben anotarse con el presidente de cada Dom antes del 20. de abril. Las populares cuestan 150 pesos y las plateas 380. Habra banderas y variado cotillon para alentar a la seleccion eslovena. iQue nadie se lo pierda! (Pag. 3)
Naročnina Svobodne Slovenije: Za Argentino, $ 820.-; pri pošiljanju po pošti: sivi papir, $ 1120.-; beli papir $ 1270.-; Bariloche; $ 950.-; obmejne države Argentine, 260.- US dol.; ostale države Amerike, 290.- US dol.; ostale države po svetu, 320.- US dol.; vse za pošiljanje z letalsko pošto. Z navadno pošto, 210.- US dol. za vse države. Dolg za letnike v zaostanku se plača po ceni naročnine tekočega leta. Svobodna Slovenija izhaja s podporo Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu RS.
Čeke: V Argentini na ime „Asociacion Civil Eslovenia Unida", v inozemstvu (bančne čeke, ne osebne) na ime „Antonio Mizerit". Oblikovanje in tisk: TALLERES GRAFICOS VILKO S.R.L. / California 2750-C1289ABJ Buenos Aires-Argentina / Tel.: (54-11) 4301-5040 / E-mail: info@vilko.com.ar
svobodna slovenija / eslovenia libre
MALI OGLASI
EM
turizem turismo bled
EVT Leg. 12618 Dis. 2089 de Lucia Bogataj Monsenor Marcon 3317 B, San Justo
Tel. 4441-1264/1265 GREGOR BATAGELJ, turistični vodnik v Sloveniji. Slovenski/španski jezik. Mob.: +386-(0)31-567-098. E-naslov: mgbatagelj@gmail.com
zobozdravniki
Dr. Damijana Sparhakl - Zobozdravnica - Splošna odontologjia -Belgrano 123, 6. nadstr. "4" - Ramos Mejfa - Tel.: 4464-0474.
advokati
Dobovšek - odvetniki
Somellera 5507 - C1439AAO - Capital Federal - Tel/Fax 54-11-4602-7386 E-mail:estudio@estudiodobovsek. com.ar
Dr. Marjana Poznič - Odvetnica -Uradna prevajalka za slovenski jezik. Lavalle 1290, pis. 402 - Tel. 43821148 / 15-4088-5844 - mariana.po-znic@gmail.com
Dra. Ana C. Farreras de Kocar —
Sucesiones - Contratos - Familia - Co-mercial - Laboral - Civil - Jubilaciones - Pensiones. Martes y jueves de 16 a 19 hs. Avellaneda 174 1° Piso /(1704) Ramos Mejfa, Buenos Aires. Tel.: 4469-2318 Cel: 15-6447-9683 e-mail: farrerasanac_te@yahoo.com.ar GASTRONOMIJA
od torka do vključ-
no sobote
zakon
od 19. ure
naprej. Praznovanja, obletnice, srečanja. Cene ugodne, pristna domača hrana in kvalitetna postrežba. Rezervacije: 4658 4158. Avellaneda 450, Ramos Mejfa, Buenos Aires.
Planika catering - Ani Rode Slovensko in mednarodno pecivo po naročilu - Tel.: 4655-4422 ali 154073-3495
vera wines - vinoteka
Prodaja domačih in uvoženih vin in penin. Poroke, praznovanja, podjetniška darila. Tel.: 4342-4112; Cel.: 153941-0078 - info@verawines.com. ar - Av. de Mayo 769, CABA. Od ponedeljka do petka od 11.30 do 19.30 ure, v sobotah pa od 10-18.ure.
posredovanja
PATAGONIA Storitve
Mana Cristina Breznikar Rant s.p. Vaš kontakt v Sloveniji. Osebna potovanja. Vzpostavimo stik med sorodniki. Pokojninski postopki, najemnine in več drugih storitev. E-mail: patagonia.storitve@yahoo.com
Valvasorjevi grafični dnevi
Na Gradu Bogenšperk so se z odprtjem razstave grafik Bogdana Borčiča začeli Valvasorjevi grafični dnevi. Z njimi želijo na Bogenšperku obuditi spomin na začetke grafične umetnosti na Slovenskem: pred več kot 330 leti je namreč prav tukaj polihistor Janez Vajkard Valvasor ustanovil prvi grafični zavod.
Valvasorjevi grafični dnevi so nadaljevanje cikla grafičnih razstav uveljavljenih umetnikov, ki so jih leta 2012 začeli z razstavo Carta incognita Hama Čaverka in nadaljevali z razstavo Lirični svetovi Janka Orača (2013). Letos so tako kot uvod v Valvasorjeve grafične dneve na gradu Bogenšperk odprli razstavo enega najvidnejših predstavnikov ljubljanske grafične šole Bogdana Borčiča.
Borčič je za svoje delo prejel številna domača in mednarodna priznanja, leta 2005 je prejel tudi Prešernovo nagrado. Njegova dela so v zbirkah številnih svetovnih muzejev. V Galeriji Božidarja Jakca v Kostanjevici na Krki je urejen Grafični kabinet Bogdana Borčiča s 1.046 grafikami.
Kustos Galerije Božidarja Jakca Goran Milovanović želi z izborom grafičnih listov v galeriji gradu Bogenšperk prikazati linijo avtorjevega študioznega pristopa pri postopni graditvi lastne minimalistične avtorske poetike in njegov nenehni stik s svetovnimi smernicami.
Slovenski plemič, učenjak in polihistor Janez Vajkard Valvasor (1641-1693) je grafični zavod - bakroreznico in tiskarno za bakroreze na Bogenšperku ustanovil 12. aprila 1678. Bila je prva te vrste na slovenskih tleh, zato predstavlja tudi začetek prvega velikega poglavja v grafični umetnosti na Slovenskem.
Rezultat 11-letnega delovanja Valvasorjeve tiskarne so domala vsi bakrorezi, ki so odtisnjeni v njegovih knjigah, vključno z bakrorezi v Slavi vojvodine Kranjske (1689). Valvasor je na gradu hranil tudi zbirko grafičnih listov (več kot 8.000), ki jih je nakupil po Evropi in dopolnil z grafikami domačih, bogenšperških umetnikov. Leta 1685 je grafične liste tematsko uredil in dal vezati v 18 zvezkov velikega formata.
Zbirka je bila del njegove izjemne knjižnice na Gradu Bogenšperk, ki jo je moral zaradi velikih stroškov, povezanih z delovanjem grafične delavnice in izdajo Slave vojvodine Kranjske, prodati in jo še danes hranijo v zagrebški metropolitanski knjižnici.
SLOVENCI IN SPORT
STANOVNIK NA PUŠČAVSKEM IZZIVU
Slovenski motociklist Miran Stanovnik (foto) je na dirki Puščavskega izziva v Abu Dabiju osvojil končno peto mesto. V zadnji, 359 kilometrov dolgi etapi, ki se je končala prav v Abu Dabiju, je s svojim KTM zasedel šesto mesto. Peto mesto je za Stanovnika najboljši dosežek na tej dirki.
NAJNOVEJŠA LESTVICA FIFA
Slovenska nogometna reprezentanca je na najnovejši lestvici Mednarodne nogometne zveze Fife pridobila dve mesti in je zdaj 29. Še vedno vodi Španija pred Nemčijo, s četrtega na tretje mesto pa se je prebila Portugalska. Urugvaj in Argentina, s katerima bo Slovenija junija igrala prijateljski tekmi, sta na petem oziroma šestem mestu.
ŽBOGAR NA EVROPSKO PRVENSTVO
Plavalec Gorenjske banke Radovljice Robi Žbogar je na mednarodnem mitingu
v Eindhovnu na Nizozemskem osvojil drugo mesto v disciplini 200 metrov delfin. Žbogar je razdaljo premagal v času 1:59,24 in tako še izboljšal čas dopoldanskih kvalifikacij, s katerim je izpolnil normo za evropsko prvenstvo avgusta v Berlinu.
BO SLOVENSKI RAGBI OBSTAL V 2C?
Slovenska reprezentanca v ragbiju je dosegla pomembno zmago v boju za obstanek v evropskem pokalu držav skupine 2C. Pred nabito polno tribunu na stadionu Žak v Ljubljani je premagala Bolgarijo s 45:17. S petimi osvojenimi točkami je Slovenija krog pred koncem na tretjem mestu v skupini ter na dobri poti, da si zagotovi obstanek. Maja jo čaka samo še obračun z zadnjeuvrščeno Avstrijo.
poravnajte
NAROČNINO!
OBVESTILA
ČETRTEK, 17. aprila: Veliki četrtek. Obredi v slovenski cerkvi ob 20.
PETEK, 18. aprila:
Veliki petek. Obredi v slovenski cerkvi ob 19.
SOBOTA, 19. aprila: Velika sobota. Obredi v slovenski cerkvi ob 21.
NEDELJA, 20. aprila: Velika noč. SOBOTA, 26. aprila: Redni pouk na srednješolskem tečaju RMB, ob 15. uri v Slovenski hiši.
Občni zbor društva Zedinjena Slovenija, ob 20. Uri v Slovenski hiši.
Na Pristavi koncert Taščice ob 20. uri. NEDELJA, 27. aprila: občni zbor na Pristavi po sv. maši. 60. misijonska tombola v Slomškovem domu.
SREDA, 30. aprila:
Občni zbor zadruge Sloga, ob 18.30 -9 de Julio 135, Ramos Mejia.
V Slovenski hiši ob 19,30 šolska seja. NEDELJA, 4. maja: 54. obletnica doma v Carapachayu. SOBOTA, 10. maja: Dan duhovnosti na srednješolskem tečaju RMB, ob 15. uri v Slovenski hiši. NEDELJA, 11. maja: Romanje v Lujan.
OSEBNE NOVICE
Novi diplomant
Lucas Benedičič, rojen v Argentini, je v Ljubljani na Mednarodni podiplomski šoli Jožefa Štefana dne 26. februarja 2014 uspešno zagovarjal doktorsko ^disertacijo in dosegel znanstveni naslov doktor znanosti. Čestitamo!
Smrt
V Sao Paulo, počiva v miru!
Brazilija, je umrl Lojze Žužek (84). Naj
Prihodnji teden nas ne bo
Zaradi raznih operativnih zapletov, prihodnji teden Svobodna Slovenija ne more iziti. Naslednja številka bo torej izšla z datumom 1. maja. Hvala za razumevanje!
Društvo Slovenska Pristava
vabi na nastop ljudske pevske skupine rr-t v v •
Tascica
iz Slovenije, in sicer v soboto, 26. aprila, ob 20h. V nedeljo, 27. aprila, po sveti maši pa vabljeni na občni zbor.
JJ. APRILA
v Slomškovem domu Naše veselje za srečo drugih!
11.30 Sveta maša 13.00 Kosilo 15.00 Tombola
PO MAŠI KRATEK NASTOP SKUPINE TAŠČICE
DRUŠTVO SLOVENSKA PRISTAVA
vabi na občni zbor
ki bo v nedeljo, 27. aprila po sveti maši. Članska dolžnost je, da se ga v čim večjem številu udeležimo
TOMBOLA
NAD $60.00(kV DOBITKIH
Slomškov do/n š -Castelli 28 - Ramos jylejf
Vsi lepo vabljeni! Pod prim^m i sijone!
1Л	J