i' ^ - t.^«........__ f^ I.ETO XXXIII., ŠT. 24 Ptuj, 19. JuniJ 1980 CENA 5 DINARJEV YU ISSN 0040-1978 GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA Pomembna jubileja samoupravnega odločanja (stran 2) 10. srečanje starejših občanov (stran 4) Živela bo zgodba o bratstvu med ljudmi (stran 6) Modna kreatorka Vera svetuje (stran 11) OB DNEVU CIVILNE ZASCITE JUGOSLAVIJE VSI DELOVNI LJUDJE IN OBČANI TVORIMO CIVILNO ZAŠČITO Ob Dnevu civilne zaščite se oziramo na prehojeno pot zato, Ja bi na osnovi pridobljenih izkušenj in spoznanj v minulosti, v prihodnje storili še smelejši korak v podružbljanju razvoja in krepitve civilne zaščite. Našo osnovno spoznanje, ki mora prodreti v našo zavest je, da civilno zaščito tvorimo vsi delo- vni ljudje in občani in da je to naša ustavna pravica, obveznost in dolžnost. Civilna zaščita je del ljudske obrambe in družbene sam.ozašči- te ter se organizira v vseh delo- vnih in življenjskih okoljih. Za njen razvoj, pripravljenost in učinkovitost smo odgovorni prav vsi. zato je podružbljanje njenih nalog še toliko pomembnejše. Doumeti moramo, da je celotna organizacija civilne zaščite v trajni funkciji družbene samoza- ščite — v službi človeka. Njena učinkovitost in njen pomen v družbi morata priti do polnega izraza v zaščiti in reševanju ljudi ter njihovih in družbenih mate- rialnih, kulturnih ter drugih dobrin pred raznovrstnimi ne- varnostmi in nesrečami v miru ter v primeru vojnih razmer v funkciji splošne ljudske obram- be. Za našo družbo je značilno, da izžareva socialistični humani- zem. ki se izraža v odnosu in skrbi za človeka, kar je največja vrednota samoupravne sociali- stične — Titove Jugoslavije. Prav humanost naše družbe nam nala- ga toliko večjo odgovornost in obveznost. V naših prizadevanjih težimo za tem. da se kot osnovna celica civilne zaščite uveljavi družina, v kateri bodo njeni člani samostoj- no izvajali ukrepe samozaščite in samopomoči. Slediti ji morajo stanovalci stanovanjskega bloka, ulice, vaščani vasi. delavci delo- višča, delovne enote, obrata. Skratka, podružbljanje nalog civilne zaščite mora zajeti vsak kraj in okolje, v katerem ljudje prebivamo in delamo. Učinkovi- tost zaščite in reševanje ljudi ter njihovih in družbenih material- nih. kulturnih in drugih dobrin bomo zagotovili v polni meri pod pogojem, da bo v naši zavesti vtkano, daje civilna zaščita skrb, naloga in obveznost slehernega delovnega človeka, občana, te- meljne in druge organizacije združenega dela, krajevne skup- nosti. samoupravne interesne skupnosti, družbenopolitične or- ganizacije, družbene organizaci- je, društva, skratka vseh. Za naloge zaščite in reševanja ljudi ter materialnih dobrin so potrebna določena strokovna znanja, ki sijih lahko pridobiva- mo na predavanjih, tečajih in praktičnih vajah. Pomembno in odgovorno nalogo na tem po- dročju imajo gasilska društva in organizacije Rdečega križa. Ga- ■Silska društva morajo prevzemati še večjo skrb in odgovornost za razvoj protipožarne preventive in za usposabljanje delovnih ljudi ter občanov za gašenje začetnih požarov. Organizacije Rdečega križa so dolžne prevzemati nalo- go in skrb za množično usposab- ljanje delovnih ljudi ter občanov za samopomoč, prvo pomoč in hišno nego poškodovanih. Sa- moupravna stanovanjska skup- nost in hišni sveti so dolžni skrbeti, da so stanovanjski bloki opremljeni z potrebno reševalno in drugo opremo civilne zaščite ter da razvijajo svojo aktivnost na področju preventivnih ukre- pov za zaščito in reševanje, organiziranje, opremljanje in pripravljenost enot civilne zaščite v stanovanjskih blokih. Ko se ob Dnevu civilne zaščite kritično oziramo na prehojeno p<,it lahko z zadovoljstvom po- udarimo. da so enote in štabi za civilno zaščito v krajevnih skup- nostih ter v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela s čutom odgovornosti in zelo us- pešno izvajali dogovorjene nalo- ge. Priznanje izrekamo tudi Ga- silski zvezi in Občinski organiza- ciji Rdečega križa in njunim osnovnim organizacijam za us- pešno sodelovanje in opravljeno delo na področju razvoja in krepitve civilne zaščite. Priznanje zasluži tudi ekipa prve medicin- ske pomoči civilne zaščite krajev- ne skupnosti Markovci pri Ptuju, ki je na sobotnem republiškem tekmovanju ekip civilne zaščite in Rdečega križa osvojila prvo mesto. Na republiškem gasil- skem tekmovanju pa so pionirke A skupine gasilskega društva Hajdina osvojili prvo mesto, pionirke B skupine gasilskega društva. Sobetinci. mladinsi ga- silskega društva Majšperk in članice gasilskega društva Goriš- nica pa druga mesta. Doseženi uspehi zaslužijo ob Dnevu civil- ne zaščite Jugoslavije tudi naše priznanje. Vsem delovnim ljudem in občanom čestitamo k prazniku Dneva civilne zaščite Jugoslavije in si želimo tudi v prihodnje njihovega ustvarjalnega sodelo- vanja pri nadaljnem razvoju in krepitvi civilne zaščite. Feliks Bagar Ptujčani na medrepubliški vaji civilne zaščite lani v Koprivnici Foto: L. Cajniio V SOBOTO, 21. JUNIJA V KIDRIČEVEM OSREDNJA PROSLAVA v organizaciji občinskega sveta ZSS Ptuj in delovne organizacije ,,Pleskar" bo v soboto, 21. junija v Kidričevem, v delav- nicah DO ,,Pleskar", osrednja občinska proslava ob dnevu samoupravljalcev. Ob tej priložnosti bomo delavci te organizacije svečano predali svojemu namenu nove poslovne pro- store, ki so zanje velika delovna zmaga. Slavnostni govornik bo Janko Bezjak, član izvršnega sveta SO Ptuj, zadolžen za področje industrije, gradbeništva in malega gospodar- stva. Ni naključje, da je dan samoupravljalcev, 27. junij, povezan z otvoritvijo novih poslovnih prostorov, sa; mu daje ta trenutek, poseben delovni značaj. Na svečanosti bodo tokrat prejeli priznanja za 10 in 20-letno delovno zvestobo delavci DO ,,Pleskar"; skupno bo priznanja prejelo 18 zaposlenih. V zaključnem delu osrecfnje občin- ske proslave ob dnevu samoupravljalcev pa bodo nastopili pevski zbor OS ,,Martin Kores" Podlehnik, delavsko-kuiturno-umetniSko društ- vo železničarjev ,,Ivo Mikac" Varaždin in pihalni orkester TGA ,,Boris Kidrič" Kidričevo. MG FRANCE POPIT NA OBISKU V PTUJSKI OBČINI Jutri ob 8. uri bo tovariš Popit s sodelavci prispel na kratek delovni obisk v Ptuj. Najprej se bo sestal z vodstvi družbenopolitičnih organizacij in s predstavniki delovnih organiza- cij Agis, TGA, Delta in Kmetijski kombinat ter se pogovarjal o uresničevanju ustalitvenih prizadevanj. Zatem bo obiskal Mesokombinat Perutnina Ptuj in si ogledal valilnico ter klavnico. Obisk bo sklenil s pogovorom o ustalitvenih pri- zadevanjih v Perutnini, kjer bodo sodelovali predstavniki družbenopolitičnih organizacij, samoupravnih organov ter vodstveni in vodilni delavci te delovne organizacije. N. D. Čeprav so letošnjo kopalno sezono v Ptujskih toplicah že načrtovali za prvi maj. jim jo je vreme krepko zagodlo tako. da so bazeni samevali vse do zadnje- ga vikenda, ko se je sonce omehčalo in zasijalo z vso močjo. Največ kopalcev je bilo v soboto in v nedeljo, če prištejemo še petkove obiskovalce jih je bilo vseh skupaj okrog 9 tisoč. Tudi voda v bazenih je bila več kot vabljiva: v rekreacijskem se je povzpela na 32 stopinj Celzija, v olimpiJ^kem pa je dosegla 26 stopinj Celzija. l'rvi preizkus so v Ptujskih toplicah letos dobro opravili, čeprav se zavedajo, da bo potreb- no storiti še več. da bodo gostje zadovoljni odhajali in z še večjim veseljem prihajali. MG ^pega vremena so najbolj veseli mladi foto: OM PRED SEJO ZBOROV SO PTUJ O delegatskih razmerjih Delegati zborov ptujske občinske skupščine se bodo sestali na skupnem zasedanju v petek, 27. junija. Na dnevnem redu je le obravnava poročila o delegatskem odločanju — novih samoupravnih odnosih med ljudmi. Zapisali smo — le, vendar samo zaradi kratkega dnevnega reda. Tema je dovolj pomembna, obširna in neizčrpna, da bi lahko o njej razpravljali ure in ure. Predsedstvo skupščine občine Ptuj je pripravilo obsežno in realno poročilo, •'i bo gotovo vplivalo na razpravo delegatov. Gradivo obsega uveljavljanje delegatskega sistema v temeljnih samoupravnih organizacijah in skupnostih, uresničevanje delegatskih odnosov v zborih obšinske skupščine in zaključne ugotovitve. V posameznih poglavjih so opozorili predvsem na nedoslednosti in pomanjkljivosti, delno tudi na vzroke zanje ter nakazali smer razprave na zasedanju. Tako bi naj delegacije in konference delegacij v času do zasedanja temeljito pretresle poročilo ter ocenile svoje delo na tem področju. Razprava bi naj nakazala, kako bi vse nedoslednosti odpravili, kaj je treba spremeniti, kaj dopolniti. Velik napredek, ki je bil od uveljavitve delegatskega sistema do danes dosežen na vseh nivojih, je očiten. Pa vendar je treba reči, da je bistvena pomanjkljivost neurejen status delegacij v tozdih in v krajevni samoupravi. Način organiziranja in vsebina dela delegacij, pogoji za njihovo delovanje, obveščanje delegatov, povezanost delegacij s samoupravnimi organi — to so nedorečena področja, ki jih moramo ustrezno rešiti. Na drugi strani se pojavlja zaprtost delegacij, nepovezanost z delegatsko bazo, neaktivnost posameznih delegatov, obširna in strokovno pripravljena gradiva, premajhna usposobljenost delegatov za opravljanje nalog, kar vse povzroča neaktivno sodelovanje delegatov na sejah. Iz gradiva je razbrati, da se delegati v zborih obšinske skupščine zavzemajo za uveljavitev življenjskih interesov, čeprav so pobude delegatov marsikdaj premalo upoštevane. Nasploh pa so navedene ugotovitve realne in bodo gotovo temelj razreševanju vseh vprašanj, ki jih v graedivu omenjajo pripravljalci. Morda bi lahko kaj več zapisali o delegatskem sistemu v samoupravnih interesnih skupnostih, čeprav so delegati posameznih skupščin obravnavali takšna poročila na svojih sejah. Prav v interesnih skupnostih se namreč srečujejo poleg omenjenih težav tudi z nesklepčnostjo sej, kar za zbore občinske skupščine ne velja. Tako bi lahko tudi to poročilo obogatili z nekaterimi številkami in podatki o akdvnosti delegatov, da bi delegati občinskih zborov dobili primerjavo in tako bolj celovito razpravljali o delegatskih razmerjih v občini Ptuj. N. D. Priprave na praznik občine Ptuj Na redni seji predsedstva skupščine občine Ptuj, kije bila v torek, 17. junija, so najprej pregledali izvrševanje sklepov, potem pa v osrednji točki razpravljali o pripravah na praznovanje praznika občine Ptuj. Predlog je pripravil odbor za organizacijo prireditev pri občinski skupščini. Predsedstvo je bilo enotno v stališču, daje letošnji praznik občine Ptuj — 8. avgust — posvečen spominu na tovariša TITA, 35. obletnici osvoboditve in 30. obletnici delavskega samoupravljanja. V nadafjevanju so se na seji predsedstva podrobneje dogovorili o programu prireditev. Sklenili so. da bo žalna seja, s katere bodo dele- gacije občine Ptuj ponesle vence pred 25 spominskih obeležij NOV na območju ptujske občine v petek. 8. VIM. dopoldne v delavskem domu I ranča Krambergerja v Ptuju, to je na sam praznik, ki temelji na spominu najunaški poslednji boj Lackove čete. 8. avgusta 1942 v Mostju. Prav tako v petek, na sam praznični dan popoldne ob 16. uri pa bo siavnos.tna seja zborov občinske skupščine in vodstev družbenopolitič- nih organizacij občine Ptuj. Seja bo v avli Centra za usmerjeno izo- braževanje v Ptuju. Kulturni program bo posvečen spominu na tovariša rn A. pod naslovom »Titove besede«. Izvajali ga bodo: Gledališče Ptuj, vojaki i/ vojašnice Dušana Kvedra v Ptuju, komorni moški pevski zbor in pihalni iirkester Ptuj. program praznovanja bodo vključene tudi otvoritve novih ob- jcktin: Stanovanjskega naselja v KS »Boris Ziherl Ptuj (zaključek gradnje v zazidalnem okolišu Rabelčja vas-vzhod v obdobju 1976—1980). upravne zgradbe Mesokombinata Perutnina Ptuj in otroškega vrtca v KS Heroja Lacka Rogoznica. Krajevne skupnosti s tega <)bnn^čja pa bodo pripravile še lastne programe prireditev. FF Arheološka izkopavanja ob ulici Borisa Kraigherja v KS »Boris Ziherl« Ptuj, kjer bodo začeli še letos graditi novo poslovno zgradbo Mercator — Izbira — Panonija Ptuj ^ . . Foto: I. Ciani 2 - DRU2BA IN GOSPODARSTVO 19. junij 1980 - tednik PTUJSKA STABILIZACUSKA SEJA Dosledno po začrtani poti Na včerajšnji skupni seji občinsicega sveta ZSS Ptuj in občinske kon- ference ZKS Ptuj je bila osrednja pozornost posvečena oceni uresničevanja stabilizacijskih ukrepov in bodočih nalog ptujskega gospodarstva. Uvodno gradivo in teze za razpravo je pripravil izvršni svet SO Ptuj, ki sprotno spremlja uresničevanje ustalitvenih prizadevanj, zlasti pa še gibanje fizičnega obsega proizvodnje in storitev, gibanje zaposlovanja, cen, uvoza in izvoza, usklajenost vse vrste porabe: osebne, skupne, splošne in investicijske z ustvarjenim dohodkom in podobno. Dane ugotovitve pa so narekovale tudi sprejem stališč in predlogov izvršnega sveta, ki naj pripomorejo k doslednemu uresničevanju sprejete stabilizacijske politike. V bistvu gre za uresničevanje vseh tistih kakovostnih dejavnikov, ki vplivajo na dosego postavljenih ciljev. Med temi je tudi pridobivanje dohodka na osnovi kakovostnejšega gospodarjenja, dalje dosledno spoštovanje gibanja skupne in splošne porabe, ki se lahko gibljeta le do višine 16 odstotkov, združevanje sredstev na podlagi dohodkovnih odnosov in podobno. Nadvse pomembno pa je, da v temeljnih in drugih organizacijah sprotno spremljajo uresničevanje letnih planov in stabilizacijskih ifrogramov, gibanje osebnih dohodkov in da se delavci v vseh sredinah sprotno seznanjajo z vsemi uspehi, predvsem pa s problemi pri uresničevanju stabilizacijskih prizadevanj. Janko Bezjak, član izvršnega sveta SO Ptuj zadolžen za področje industrije, gradbeništva in malega gospodarstva, je k že poslanemu gradivu za skupno sejo, v svoji razpravi še posebej opozoril na celo vrsto vprašanj, ki so prav tako v tesni povezavi s stabilizacijo naših družbeno-ekonomskih razmer. Med temi so krepitev zavesti in odgovornosti slehernega delavca in občana tako v OZD, SIS in KS, da spontano sprejme spoznanje o nujnosti nekaterih ukrepov ekonomske politike ter dejstvo, da bodo ukrepi prizadeli standard slehernega občana. Drugo področje, kjer se prav tako morajo odraziti stabilizacijska prizadevanja, je področje srednjeročnega planiranja, ki v tem trenutku sicer močno zaostaja za postavljenimi cilji, vendar je v tem obdobju najbolj kritično to, da mnogi nosilci planiranja še vedno ne sprejemajo spoznanja o vgraditvi stabilizacijskih ukrepov v srednjeročne plane in načrtujejo še vedno daleč nad socialnimi možnostmi (zlasti pri investicijah v infrastrukturo). Posebno pozornost bo potrebno posvetiti tudi nagrajevanju po delu in rezultatih dela kot nujnosti ^ povečanje interesa delovnih ljudi pri pridobivanju dohodka, združevanju dela in sredstev znotraj obstoječih reprodukcijskih celot in razvijanja novih, krepitvi vloge združenega dela na podlagi dohodkovnih odnosov in nujnosti zmanjševanja vpliva bank in drugih centrov finančne moči pri poslovnih odločitvah ter izobraževanju in vzgoji mladih za potrebe združe- nega dela, zlasti materialne proizvodnje in omejevanju potrošniško lastniške miselnosti pri mladini. Seveda je vprašanj, ki so aktualna pri uresničevanju politike gospodarske stabilizacije še veliko, vendar se od sredine do sredine javljajo v različnih oblikah in tudi različno prizadevajo temeljne in druge nosilce razvoja. Glede na težo le-teh se jih je potrebno tudi lotevati; seveda pa je že v tem trenutku znano, da stabilizacija udarja različno in da bo potrebno doseči enako obremenitev vseh področjih združenega dela, saj politika gospodarske stabilizacije v bistvu prizadeva vse. MG TOZD LAHKA OBUTEV MAJSPERK Izboljšali poslovne rezultate v tem tozdu s 104 zaposlenimi so preteklo poslovno leto zaključili z minimalnim ostankom dohodka, v prvem tromesečju tega leta pa so zastavljene naloge relativno dobro izpolnili. Fizični obseg proizvodnje so dosegli 91-odstotno pri izdelavi copat in 153-odstotno pri izdelavi pohištvene galanterije ter ustvarili celotni prihodek z 99 odstotki. Izdelavo telovadnih copat so dosegli le 25-odstotno zaradi nepravočasne dobave reprodukcijskega materiala. Nasploh pa je vrednost proizvodnje in prodaje znatno večja od planirane, vendar se močno razhaja s fizičnim obsegom proizvodnje. Glavni razlogi za to so v močnem povečanju proizvodnje in prodaje pohištvene galanterije. Zaloge osnovnega materiala so v tem času močno povečali, kar je posledica visoke rasti cen. Materialni in nematerialni stroški so v predvidenih okvirih, s tem da se v tozdu trudijo, da bi predvsem nematerialne izdatke močno zmanjšali. Za proizvodnjo je pomembno tudi izkoriščanje delovnega časa. Tako v svoji analizi ugotavljajo, da so redni delovni čas izkoristili 84-odstotno, boleznine nad 30 dni so se močno zmanjšale, vendar so se kar za 50 odstotkov povečale boleznine do 30 dni. Tudi pri izboljšanju kvalitete proizvodov niso dosegli napredka, prav tako imajo težave s pravočasnim dobavljanjem naročenih izdelkov. Zato so se dogovorili, da je treba te nedoslednosti nemudoma odpraviti, da bi dosegli še boljše gospodrske rezultate. Finančni rezultati gospodarjenja v prvem tromesečju so izredno ugodni in predstavljajo trden temelj za uresničitev gospodarskega načrta v tem letu. Vendar je za TOZD Lahka obutev Majšperk najtežje drugo tromesečje, ko pravzaprav morajo delati na zalogo, ker v maju in v juniju proizvodi ne gredo v prodajo. Zato bodo v tekočem obdobju namenili posebno pozornost izpolnjevanju mesečnih planov, naročanj reprodukcijskih materialov in zmanjševanju nematerialnih stroškov. Zavzeli so se za dosledno izpolnjevanje sprejetih ustalitvenih in varčevalnih ukrepov na vseh področjih. V tem letu nameravajo pričeti tudi z izvozom svojih izdelkov. Tako so doslej navezali stike z uvozniki v Franciji, pogovarjajo pa se tudi o izvozu v sosednjo Avstrijo. Da bi si ohranili pridobljen ugled na domačem trgu in pridobili ugled na tujem trgu si bodo predvsem prizadevali za kvaliteto vseh izdelkov, pripravljali bodo moderne in lepo oblikovane modele ter dosledno spoštovali dobavne roke. Med najpomembnejšimi nalogami pa je povečanje produktivnosti, saj želijo na ta način nadoknaditi dohodek, ki ga drugi pridobivajo z dviganjem cen. Zavedajo se namreč, da bodo le z doslednim uresničevanjem navedenih in ostalih sprejetih ukrepov lahko uresničili za to leto postavljen delovni načrt. N. D. O uresničevnaju politike ekonomsl(e stabilizacije Včeraj je bila v Ormožu skupna seja občinske konference ZKS in občinskega sindikalnega sveta. Na seji so razpravljali o uresničevanju politike ekonomske stabilizacije v občini in sicer na osnovi ocen. ki so jih bile dolžne do 16. junija pripraviti osnovne organizacije ZK skupno z osnovnimi organizacijami sindikata. V oceni so morali objektivno kritično spregovorili o uresničevanju stabilizacijskih nalog v prvih štirih mesecih leto-^injega leta. V naslednjih točkah dnevnega reda so razpravljali še o predlogih kadrovskih sprememb v CK ZKS oziroma CK ZKJ in o predlogu programske usmeritve občinske konference ZKS Ormož. Več o seji bomo poročali v naslednji številki. JB OB mETNICi SAMOUPRAVLJANJA IN PRVEGA DELAVSKEGA SVETA TGA KIDRIČEVO POMEMBNA JUBILEJA SAMOUPRAVNEGA ODLOČANJA DELAVCEV V sejni .sobi delovne organiza- cije IGA Boris Kidrič Kidričevo je bila v soboto 14. junija opold- ne slavnostna seja delavskega sveta te delovne organizacije v spomin na 14. junij 1950, ko je prvič zasedal delavski svet v takratni tovarni aluminija. Za prvega predsednika .so takrat izvolili Marjana Berliča, sedaj upokojenega direktorja ptujske- ga Elektrokovinarja. Delovni ljudje TGA Kidričevo praznujejo letos kar dva po- membna jubileja: 30 let od zgodovinskega dogodka, ko se je v tej delovni organizaciji prvič sestal delavski svet in 30 let samoupravljanja; 5. avgusta 1950 je namreč takratni direktor TGA predal ključe tovarne predsedni- ku upravnega odbora, izvršilne- ga organa delavskega sveta. Oba pomembna jubileja so proslavili v soboto na slavnostni seji delavskega sveta, ki so se je razen delegatov udeležili tudi predstavniki družbenopolitičnih organizacij, izvršnega sveta in SO Ptuj, skupaj z direktorji TOZD in delovne organizacije TGA ter predstavniki SOZD UNIAL in delovne organizacije IMPOL. Slavnostno sejo je odprl Darko Ferlinc, sedanji predsednik de- lavskega sveta, kije prebral tudi imena prvih 40 članov delavske- ga sveta, od katerih jih je šest .še danes zaposlenih v TCiA. Da bi čim bolj živo obudil spomin na tiste čase pred 30 leti je prebral tudi zapisnik prve seje takratne- ga delavskega sveta. Slavnostni govornik na sobot- ni seji delavskega sveta TGA Kidričevo je bil Franjo Gnilšek, glavni direktor te delovne orga- nizacije. ki je uvodoma povdaril pt)membne zgodovinske mejnike v zgodovini delovne organizacije ter med drugim dejal: »Spomnimo se, daje bila naša tovarna zgrajena v začetku za letno zmogljivost 35.000 ton glinice in 15.000 ton aluminija. V obdobju polnih 25 let obratova- nja so bile naše zmogljivosti v proizvodnji glinice povečane za približno .štiri krat in v proizvod- nji aluminija tri krat. To dokazu- je, da smo, kot proizvajalci in samoupravljalci uspešno izpol- njevali svoje samoupravlja ske pravice odločanja. Izhajajoč iz trenutnega položa- ja, da se odločamo za eno največ- jih investicij od začetka obrato- vanja tovarne in v sedanjem času izjemno težkih pogojih gospo- darjenja, se moramo še posebej prizadevno zavzemati za izvaja- nje samoupravnega reda in pri- dno izvrševati delovne naloge, da bi z dobrim delom pripomogli k doseganju najboljših možnih re- zultatov poslovanja. V nasprot- nem primeru bi izgubili zaupanje vseh tistih, ki so bodo združevali svoja sredstva skupaj z nami za izvedbo investicije za novo elek- trolizo . ..« V imenu družbenopolitičnih organizacij in SO Ptuj je delav- cem TGA Kidričevo čestital ob dvojnem jubileju še Janko Mla- kar, predsednik občinskega sveta Zveze sindikatov občine Ptuj, ter predstavnik delovne organizacije IMPOL iz Slovenske Bistrice s katero so delavci TGA vse tesne- je povezani. Ob koncu so pred- sedniku in tajniku prvega delav- skega sveta izročili skromni knjižni nagradi v spomin in v zahvalo za njuno delo. M. Ozmec Na slavnostni seji delavskega sveta TGA Kidričevo je o zgodovini te delovne organizacije govoril glavni direktor Franjo Gnilšek. GOSPODARSKO SODELOVANJE tWED OBČINAMA PTUJ-ARANDJELOVAC ŠIROKE MOŽNOSTI SODELOVANJA v dosedanjem gospodarskem sodelovanju med pobratenima občinama je bilo sicer že večkrat načeto vprašanje, kako le-to še poglobiti in mu vliti trajne oblike sodelovanja, vendar pri uresničevanju zastavljenih ciljev le nekoliko zaostajamo. Na nekaterih področjih, kot primer navajamo gostin- stvo-turizem. je ta izmenjava postala že tradicional- na. medtem ko je na ostalih področjih vse sodelova- nje šele v povojih. Med obiskom uradne delegacije občine Aradjelo- vac. pri.šla je z letošnjim vlakom bratstva in enotno- sti. smo poizkušali izvedeti nekaj več o bodočih oblikah sodelovanja delovnih organizacij »Samot« in »Avala«. Stevan Glumac. predstavnik delovne organizacije »Samot« nam je ob tej priložnosti povedal: »Mi sodelujemo s tovarno glinice in aluminija »Boris Kidrič« v Kidričevem s tem. da kupujemo njene proizvode in jih vgrajujemo v naše materiale, ki so zelo pomembni za črno in barvno metalurgijo. Diiločeni del proizvodnje potrebne za naše delo smo sicer že nameravali zgraditi pri nas v Arandjelovcu, vendar smo glede na to. daje Kidričevo pred novo investicijo, od teh namer odstopili. Prepričani smo, da bo skozi novo investicijo tudi naš proizvod pridobil na kakovosti in da bomo tudi skozi to uresničili zastavljene ciljt; dolgoročnega povezovanje in poslovnega sodelovanja, ki bo zagotovilo nemote- no pokrivanje naših potreb po gliniei, ki vsebuje visok odstotek aluminija.« Vojin Stevovič, direklor delovne organizacije »Avala« je povedal, da imajo poslovne odnose z delovno organizacijo MI P, posebno še z njenim predstavništvom v Beogradu. To sodelovanje se je sicer pričelo šele pred kratkim, vendar so oboji ugotovili, da imajo široke možnosti za obojestransko zadovoljivo sodelovanje. V ogranizaciji »Avala« so z dosedanjim sodelova- njem več kot zadovoljni: njihova proizvodnja sega na področje proizvodnje zaščitne opreme in se po asortimentu blaga dopolnjuje z MIP-ovo produkcijo, ki pokriva prek svojega predstavništva v Beogradu velik del Srbije, tja do Kosova. Da bi to sodelovanje v prihodnje še okrepili, so se v delovni organizaciji »Avala« dogovorili, da bodo s konkretnimi razgovori, ki bi naj bili že v kratkem v Ptuju, dosedanje sodelovanje le še podkrepili skozi konkretne oblike. V številnih slovenskih občinah, kjer obstaja že več let uspešno poslovno sodelovanje z bratskimi občinami v SR Srbiji, so se odločili za konkretizacijo le-teh tudi skozi družbene dogovore. Glede na to, da "pogoji obojestranskega zadovoljivega sodelovanja obstoje, bi bilo prav, da jih tudi izkoristimo. MG Preusmerjanje vpisa v srednje šole 2e nekaj let se, tako kot v drugih občinah, tudi v ptujski srečujemo s težavami pri vpisu prvošolcev v srednje in poklicno izobraževanje. Tudi to leto ni izjema, zato je komisija za usmerjanje vpisa pri izobraževalni skupnosti povabila pretekli torek 270 učencev na pogovor, ki je bil v Centru srednjega usmerjenega izo- braževanja. V pogovoru so poleg članov komi- sije sodelovali ravnatelji posameznih šol in predstavniki skupnosd za zaposlovanje. Več učencev kot je prostih vpisnih mest se je vpisalo v zdravstveno šolo, upravno admini- strativno šolo in v ekonomsko srednjo šolo, ne- kaj več je vpisanih tudi v gimnazijo splošne smeri in v kovinarsko šolo s celoletno or- ganizacijo pouka. Prosta vpisna mesta so še za izobraževanje strojnih tehnikov in metalurgov, takorekoč brez učencev pa so ostali na kmetij- ski šoli. Slednja se sicer napolni šele v jesen- skem času, pa vendar bi bilo prav, ko bi učenci že sedaj razmišljali o izobraževanju za poljedel- ca — živinorejca oziroma za kmetovalca, če- prav bodo ostali doma na kmetiji. S pridoblje- no izobrazbo bodo bolje in lažje gospodarili. Zanimivo je ali morda zapropaščujoče, da so se doslej odločili za izobraževanje ob delu le trije delavci — eden za strojnega tehnika in dva za strojnega delovodjo. Očitno je, da v organizacijah združenega dela še zmeraj pos- večajo izobraževanju ob delu premajhno pozor- nost, pravzaprav ga sploh ne načrtujejo glede na potrebe. Sicer pa je razkorak med vpisnimi mesti in razpisanimi štipendijami v ptujski občini izre- dno velik. To je tudi potrditev domneve, da se združeno delo — razen šolnikov — ni dovolj konkretno in učinkovito vključilo na priprave za srednje usmerjeno izobraževanje. Izjema je le TGA Kidričevo, ki je razpisala štipendije za novo usmeritev — za metalurge in metalurške tehnike — kar pomeni da je ta te učence zago- tovljeno tudi ustrezno delovno mesto. Po drugi strani pa se še vedno vse preveč učencev odloča za izobraževanje neprodukti- vnih poklicev, čeprav so prizadevanja strokovne službe za poklicno usmerjanje pri skupnosti za zaposlovanje nasprotna. Najbrž bi morali tu odigrati svojo vlogo tudi starši ki premalo prizadevno seznanjajo otroke z možnostmi šolanja in zaposlovanja v občini, čeprav ti podatki niso neznani. Vloga staršev pri odloča- nju o otrokovem poklicu ni zanimarljiva in bi se tega morali zavedati. Nasplah pa bi morale organizacije združenega dela pri kadrovskem načrtovanju razmišljati tudi o tem, kako pritegniti mlade v deficitarne poklice, saj to ni zgolj naloga učiteljev. Upajmo, da prihodnje leto takšnih težav ne bo. Združeno delo se bo že moralo potruditi in pripraviti podatke o svojih potrebah po posameznih poklicih, tako da bo- do v CSUI pripravili v posameznih tozdih toliko učnih mest, kot jih potrebuje združeno delo. N.D. TEDNIK ^^ DELEGATSKA SPROCiLA - 3 OB K-LETNN^ GASILSKEGA DRUSTVA VELIKA NEDELJA NAMENU PREDALI NOV GASILSKI DOM IN AVTOMOBIL V nedeljo je bil v Veliki Nedelji velik praznik, ne samo za gasilce, temveč za vso krajevno skupnost. Gasilci so namreč slavili 85. letnico delovanja svojega društva in to visoko obletnico obeležili z dvema velikima delovnima zmagama — novim gasilskim domom in novim gasilskim avtomobilom. Prireditev je bila načrtovana v okviru praznovanja praznika krajevne skupnosti Velika Nedelja, ki ga praznujejo 8. maja. vendar je bila zaradi znanih dogodkov pred- stavljena. S prireditvijo so pričeli že v dopoldne, ko je bilo občinsko tekmovanje pionirskih gasilskih desetin. V A-skupini so s(^elovaIi pioniiji iz gasilskega društva Središče in pokazali dobro znanje, v B-skupini pa desetine štirih gasilskih društev. Zmagala je desetina gasilskega društva Miklavž, druga je bila desetina iz Velike Nedelje, tretja desetina iz Senešc, četrta pa desetina iz Save. Popoldanske prireditve so se udeležili številni gasilci sosednjih društev in pripadniki civilne zaščite iz K S Velika Nedelja ter veliko število krajanov, pečat pomembnosti pa so dali prireditvi tudi predstavniki družbeno političnega življenja ormoške občine. Nov gasilski dom v Veliki Nedelji so pričeli graditi v letu. ko je društvo slavilo 80 letnico obstoja in uspešnega dela. Zgrajen je bil pretežno s prostovoljnim delom, prispevki krajanov in izkupičkom od raznih gasilskih orireditev. Gasilci in krajani so v izgradnjo doma vložili 3.865 ur prostovoljnega dela in opravili 285 traktorskih ur. Nov gasilski dom je velika pridobitev za gasilce, krajane in sploh za protipožarno varnost na tem območ- ju. Prav tako velika pridobitev je tudi nov gasilski avtomobil IM V, ki so ga gasilci iz Velike Nedelje prejeli od požarne skupnosti občine Ormož. Gasilsko društvo Velika Nedelja je za ogromne zasluge pri razvoju gasilstva prejelo gasilsko odlikovanje I. stopnje, odlikovanja pa so prejeli tudi člani Franc Kosi. odlikova- nje II. stopnje, gasilsko odlikovanje IIL stopnje pa Franc Vajda in Franc Soko. Na prireditvi so podelili tudi priznanja številnim članom, ki so se posebno odlikovali pri gradnji doma. Ker je nedeljska prireditev sodila v okvir aktivnosti ob krajevnem prazniku, so podelili še bronasta odličja OF. Med desetimi odliko- vanci so tudi osnovna šola Velika Nedelja, gasilsko društvo in otroški vrtec Velika Nedelja ter pobratena krajevna skupnost Gračac iz občine Vrnjačka Banja. Posebno priznanje so podelili tudi sekciji za družbeno aktivnost žena. pri K K SZDL Velika Nedelja in pa vinogradnikom, ki so s svojimi vini sodelovali v posebnem ocenjeva- nju vin. Potrebno je dodati, da so na nedeljski prireditvi nastopili še člani folklorne skupine iz Velike Nedelje, ob koncu pa so se predsta- vile še gasilke z zanimivo vajo. JB predsednik cbiištva Franc Vajda predaja Ujmčc Sofetj« aovcsa avtono- Na nedeljski prireditvi se je zbrala množica ljudi. bUa- Usposabljanje - stalna naloga rezervnih starešin Rezervni nujaški starešine st) aktiven dejavnik na vseh f)odročjih našega življenja in dela, zlasti pa je njihova aktivnost prisotna na področju obrambnih priprav. Zato morajo svoje /nanje stalno obna- vljati in izpopolnjevati. Rezervni starešine ptujske občine svoje znanje obnavljajo po vnaprej sprejetem programu idejnopolitičnega in strokovnega usposabljanja, ki ga v celoti izvajajo. Seveda pa je pri tem pomembna tudi osebna zavzetost, saj je možnosti takšen način izobraževanja veliko. Kaj pomeni osebna zavzetost, je lepo pokazalo preveijanje znanja in praktična vaja. ki smo jo izvedli pred kratkim na območju Dravske- ga polja in Slovenskih goric. Po programu, ki je bil objavljen v Naši obrambi, smo predelali gradivo in nato odgovorili na postavljena vprašanja. Med vprašanji so bila tudi takšna, ki so zelo dobrodošla tudi v vsakdanjem delu v krajevni skupnosti ali delovni organizaciji. Ped reševanjem taktične in topografske naloge smo svoje znanje preveijali v streljanju s tromblonov, izredno pripravnim, nevarnim in koristnim borbenim sredstvom. Moč tromblona krepko občutijo zlasti oklopna borbena sredstva, pa tudi živa sila mu ne uide. Med nami je bilo precej takšnih, ki streljanju s tromblonov niso bili vešči. Vendar smos pomo^ vojakov in medsebojnim seznanjenjem znanje kar hitro obnovili in temu primerni so bili rezultati — odlični. Starešina Vadnjal je bil z našo zavzetostjo in zlasti rezultati pri zadevanju silhuete tanka zelo zadovoljen. Preverjanje smo vzeli zelo resno, zlasti Cirkulančani, ki so s prvimi streli silhuete kar podrli. Pomeli so si roke in odšli k reševanju taktične in topografske naloge. Pri tq nalogi smo, na zernJijevidu in ogledom zemljišča, napadali obrambo sovražnika in se za tem pogovorili o najboljših možnostih in rešitvah, teh je seveda več, do izraza pa lahko pride polna samoini- ciativa komandiija. ki pa seveda mora upoštevati vse okoliščine in zahteve te vrste borbenega delovanja. En del nalog na področju idejno-političnega in strokovnega usposabljanja smo opravili, pred nami so nove naloge, ki jih moramo izvesti prav tako zavzeto kot tokratno. I. k. £a i^MNabo tromblona (foto JOS) MDA SLOVENSKE GORICE 80 v PRVI DEKADI BRIGADIRJI VEČ KOT USPEŠNI Na republiški mladinski delo- vni akciji Slovenske gorice 80 je bilo pretekli teden zelo živahno in razgibano brigadirsko življe- nje. V torek 10. junija so zaključi- li s prvo dekado na delovišču in na področju interesnih dejavno- sti. V sredo so se zato sestali na brigadnih konferencah na kate- rih so ocenili svoje delo v prvi dekadi, sestala pa se je tudi skupščina prve izmene letošnje akcije. V prvi dekadi so brigadiiji opravili na delovišču 4.684 nor- ma delovnih ur, od tega efektiv- nih 3.439 delovnih ur. Na delovi- šču je bilo pKJvprečno 61 briga- dirjev. ki so izkopali 1490 kubič- nih metrov zemlje. To pomeni jarek v dolžini 650 m. Brigada iz Novega mesta je v prvi dekadi v povprečju presegala normo za 56,4 odstotka, brigada iz Ljublja- ne Bežigrada pa za 35,8 odstotka. Skratka, v prvi dekadi so bili ^>rigadirji več kot uspešni — tako na delovi.šču, kot na p>odročju interesnih dejavnosti. V sredo zvečer so si ogledali v l^ultumem domu v Domavi ko- medijo Vdova Rošlinka v izvedbi dramske skupine iz Vitomarc. četrtek 12. junija je bil izredno ^■"oč in naF>oren dan. Pri nekate- brigadirjih so se p>ojavile tudi "Manjše opekline (xl sonca. Po- ^Idne so se brigadirji odpeljali v kjer so se na bližnjem strelišču urili v streljanju z zračno puško. To so bile priprave za obrambni dan. Zvečer se je predstavila brigada iz Novega mesta. V petek 13. junija popoldne so si brigadiiji ogledali delovno organizacijo LABOD — TOZD Delta Ptuj. kjer so jim podarili majice. V soboto 14. junija zjutraj pa je brigadirje že med spanjem prebudila sirena, ki je naznanila zračni napad. Pričel se je briga- dirski obrambni dan. Vsi so pohiteli, kolikor se je dalo in poiskali varno zavetje na dogo- voijenem mestu. Potem so se odp>eljali v vojašnico Dušana Kvedra v Ptuju, kjer so poslušah predavanja o splošnem ljudskem odporu in družbeni samozaščiti. Na to temo so si za tem ogledali še nekaj poučnih filmov. Vojaki so jim med tem časom pripravili razstavo orožja, ki so si jo briga- dirji z zanimanjem ogledali. Proti poldnevu so se odpravili na strelišče pri Ptuju, kjer so pokazali svoje sposobnosti v streljanju z malokalibrsko puško, za tem pa so se podali na orienta- cijski pohod proti Mostju. kjer so se nato ob spomeniku padlim slovenskogoriški — Lackovi četi pogovarjali z borci. Prijetno sončno in vetrovno nedeljo 15. junija so brigadirji izkoristili za ogled znamenitosti starega Ptuja in muzejskih zbirk. Popoldne pa so preživeli ob kopanju v Ptujskih toplicah. V ponedeljek 16. junij so brigadirji načeli traso na odseku 800 m. Popoldne pa so se odpe- ljali v Doleno, kjer so na udarni- ški akciji p)omagali krajanom pri urejevanju makadamske ceste Dolena—Kočice. Brigadirji so bili pri delu zelo uspešni, zvečer pa so jim domačini pripravili v domu družbenopolitičnih orga- nizacij pogostitev in kulturni pri>gram. M. Ozmec Kljub vročini so vztrajno poglabljali vodovodni jarek in presegali dnevne FotoiOM Dobro pripravljeni na nedeljsko odločitev Po več mesečnih uspešnih pripravah, se bodo ^jani Gorišnice v nedeljo, 22. junija na referendumu °*iločali o novem krajevnem samo^ispevku, ki ^ypada z novim srednjeročnim obdobjem. Politične, ^tacijske in ostale organizacijske priprave na to ^niembno odločitev so v skupnosti dobro zastavili in J^nje vkljufili najširši krog krajanov; težo vseh ^prav. pa so strnili v okviru vaških odborov ^ialističnc zveze, ki so že sedaj skrbeli za racionalno ^rabo referendumskega dinarja, saj se ie le-ta ddil za ^irebe vaških skupnosti v vSiri "0 odstotkov in za P^rebe celotne skupnosti v višini 30 odstotkov. ^ Tudi v sedanjem obdobju se je večina zbranega ^narja porabila za TTŠevanjc k omunalnih problemov skupnosti. Kljub nrizaJevanjcm. oa L' jih ^dovoiii.. reševj:. o td/ k odprt n. Zat: tudi nova odk)čitev temelji na potrebah po reševanju teh problemov. V dneh do odločitve se v krajevni skupnosti krepi propagandna dejavnost, v katero se v največji meri vključujejo mlad^i. Le-ti v teh dneh raznašajo vabila za udeležbo na referendumu, na katerih je tudi kratka informacija o potrebah za razpis le-tega. Svečano okrašena voigča na 11 mestih v krajevnih skupnosti, ki se bodo odprla že ob sedmi uri zjutraj, b(xio vabila, da se krajani polnoštevilno udeleže glasovanja. Sodeč po pripravah na nedeljsko odločitev, v katerih jih k vodila misel v boljši in srečneiši jutri, misel ra mladi rod, bo tudi ta uspešna. ObenOT pa jih bo krepila zaves;, da so s to odločitvijo pomembno prispevali k r.adaljnjemu razvoju skupne--; MG SLOVENSKA BISTRICA Čvrsto organizirani v petek. 13. junija so delegati osnovnih organizacij ZK iz združe- nega dela in krajevnih skupnosti ter člani konference občinske organi- zacije ZKS Slovenska Bistrica na drugi programsko volilni konferenci izvt^Iinovo vodstvo. Potemeljitem in demokratičnem kadrovanju so za predsednika konference izvolili Adija Žunca, dosedanjega sekretarja OK ZKS Slovenska Bistrica — nove delovne dolžnosti bo z enoletnim mandatom opravljal nepoklicno. Za sekretarja komiteja občinske kon- ference ZKS pa Andreja Aranjoša. dosedanjega izvršnega sekretarja komiteja. Na konferenci so izvolili še tri nove člane komiteja in imenovali člane komisij pri konferenci. V nadaljevanju konference — udeležila sta se jo izvršni sekretar predsedstva CK ZKS Emil Roje in sekretar OK ZKS Maribor Jože Floriančič — je t^ila beseda o organiziranosti in akcijski povezanosti osnovnih organizacij ZK in komunistov v njih. Govorili so tudi o povezovanju in sodelovanju delovnih organizacij . Tako na primer so delegati opozorili na dobro sodelovanje med TGA Kidričevo in bisti^im Impolom. Sodelovanje se kaže na področju skupnega vla- ganja. V Kidričevem bi tako zgradili novo elektrolizo, v Slovenski Bistrici pta pnaizvodne prostore za TOZD Montal. Pregled uresničevanja nalog civilne zaščite Vse aktivnosti, ki jih bomo v ptujski občini organizirali v okviru praznovanja dneva dvilne zaSči- te Jugoslavije — 20. junija, ki je letos posvečen 35- letnici osvoboditve in 30-lctnici samoupravljanja, so vsebinsko naravnane tako, da bomo skoznje lahko širši skupnosti predstavili dosedanje aktivnosti pri uresničevanju nalog s področja dvilne zaščite. Celotno praznovanje 20. junija ima zato izrazito delovni značaj, aktivnosti pa se bodo odvijale v sle- herni krajevni skupnosti, (klovni organizadji in dru- gih skupnostih. Da bi te aktivnosti čim bolj uspele je občinski štab za civilno zaščito občine Ptuj že v mesecu aprilu letos opozoril vse štabe za civilno zaščito na naloge, ki so zajete pod gesk>m: „^6č nas ne sme presenetiti". Štabi za dvilno zaščito v temeljnih in drugih skupnostih se bodo do konca junija se9i rta sejah, na katerih bodo skupno s komiteji za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito ocenili stanje in doseženo stopnjo razvoja civilne zaščite, zlasti na ofga.nizacijskem, sfokovn^m in tehničnem področju. Že v ponedeljek so v isicjicr.fi deJtiviih organiza- cijah pt ijske ot-ČT.f : sprcetih aktivnosti civilne zaščite. Osrednji porgram pa se je pričd že včeraj, 18. junija, ko je bila v razstavnem paviljonu „Dušan Kveder — Tomaž" v Ptuju odprta razstava opreme in sredstev dvilne zaščite. Izmed ptujskih krajevnih skupnosti, se bodo v aktivnosti ob dnevu dvilne zaščite, najbolj aktivno vključili v krajevni skupnosti „Dušan Kveder", kjer bodo 19. junija zvečer izvedh zatemnitev in druge aktivnosti dvilne zaščite. Osrednja občinska proslava dneva dvilne zaščite v občini Ptuj pa bo 20. junija v ptuj- skem gledališču, ko bodo tudi podeljena priznanja dvilne zaščite. Ob tej priložnosti bodo v kulturnem programu nastopili folklorna, tamburaška in dram- ska sekdja mladinskega kultumo-umetniškega društva ,,Fran Galovič" iz bratske občine Kopriv- nica. Enote civilne zaščite občine Ptuj pa bodo letos soddovale tudi na četrti medrepubliški združeni praktično reševalni vaji enot in šubov dvilne zaščite bratskih občin SR Hrvatske in SR Slovenije, ki bo v nedeljo, 22. junija v Murski soboti pod geslom: „Braisivo-enctnost-sobdarnost-Murska Sobota 80." Ptjjčani bc>do tokrat zastopani z gasilsko in eno;o pr\'c nr.jdidn.ske p>omoči. MCi 4 - DELEGACIJE OBRAVNAVAJO 19. junij 1980 - tednu TUDI PTUJČANI V BEOGRADU NA OBISKU V TITOVEM MAVZOLEJU Med okrog 50.000 obiskovalci grobnice Josipa Broza Tita v Užički ulici v Beogradu, v nedeljo 8. junija 1980, iz vseh strani Jugoslavije, ki so pripotovali z vlaki, avtobusi, osebnimi avtomobili in letali, pa tudi iz drugih dežel, so bili tudi članice in člani sindikalnih organizacij Kredit- ne banke Maribor, Podružnice Ptuj, Ciradbenega podjetja Drava in Agisa Ptuj, ki so odpotovali v Beograd s posebnim br/x)vlakom 7. jlinija zvečer. Sončen in topel dan od prispetja v Beograd 8. junija okrog 6. ure, na postajališče Topčider, je omogočil z avtobusi nemoteni ogled Avale in zanimivosti starega in novega dela Beograda v spremstvu in tolma- čenju vodičev iz Beograda iz turističnih agencij. Večji del časa bivanja v nedeljo v Beogradu je ostal za uvrstitev obiskovalcev Titovega mavzoleja že pri novem muzeju v večkrat previto kolono pt) štirih pionirjev in mladincev, vojakov in starešin JLA, moških in žensk v pisanih oblekah srednje in tudi sf)oštljive mladosti. Do sence na velikem prostoru pred muzejem so si nekateri pomagali s svojimi dežniki, vsem pa je dobrodošla prijetna senca med večurnim počasnim pomikanjem v smeri mavzoleja. Ptujčane ste lahko videli med obiskovalci iz Makedonije, iz Kragujevca in Kruševca. Na medsebojna vprašanja, od kod so prispeli, so bili prijazni odgovori z imeni bližnjih in daljnjih krajev po Jugoslaviji. Vsem je bilo dobro znano tudi ime mesta Ptuja, ki je bilo po Jugoslaviji večkrat predsta- vljeno v gospodarskih in turističnih ter drugih TV-oddajah. Vse do prispetja kolone v bližino parka z mavzolejem tovariša Tita so bili še glasnejši pomenki, potem na začetku dvoredov pa je bilo že manj pogovorov, popolnoma pa so prenehali ob vstopu na pot po parku k Titovi grobnici mimo stalne straže pripadnikov JLA in mimo obisko- valcev, ki so se že vračali po obisku mavzoleja nazaj v Beograd. Nepozabni je vtis ob pogledu na desettisoče Jugoslovanov in gostov iz drugih dežel, med katerimi mnogi niso videli Beograda in so se tokrat osredotočili na obisk Titove grobnice in novega muzeja s Titovimi spominskimi darili z mnogih potovanj in obiskov, po možno- sti pa tudi na ogled najvažnejših zanimivosti milijonskega mesta Beograda. Mnogi izmed obiskovalcev, zlasti svojcev borcev NOV so se pred zapustitvijo mavzoleja med stražarjema še enkrat obrnili h grobu tovariša Tita in so se od njega poslovili še s poklonom. Vsakdo je ob pogledu na grobnico občudoval cvetice v gredicah okrog grobnice in prehitro je minil čas zadržavanja v mavzoleju, osvetljenem v notranjosti s polno sončno svetlobo in od jutra do večera so se poklonili ob spominih na življenje, revolucionarno delo, na boje in zmage tovariša Tita desettisoči obiskovalcev njegove grobnice samo v enem dnevu in tako tudi iz dneva v dan, ko napolnijo beograjska parkirišča za avtobuse in osebne avtomobile, vlake in letala s potniki. Tudi noč domov v Ptuj v nedeljo na vožnji z brzovlakom s postaje Topčider od 21. ure do 6. ure je hitro minila in na Pragerskem so se od nas poslovili sopotniki iz tega vlaka iz Maribora in iz krajev na Koro- škem, ki so nadaljevali pot domov. J. Vrabl Še posnetek z obiska na Avali Foto: K. Zoreč KRAJEVNA SKUPNOST JURSINCI SREČANJE STAREJŠIH OBČANOV V nedeljo 15. junija je komisija za socialna vprašanja pri KS Juršinci ob tednu starejših krajanov pripravila srečanje, katerega seje udeležilo 56 krajanov starih nad 75 let. Nekaj je tudi bilo takih, ki se tega srečanja niso mogli udeležiti. Vse nepokretne bodo obiskali mladi iz osnovne organizacije ZSMS in jih s skromnimi darili spomnili, da jih nismo pozabili. Srečanje je potekalo v kinodvorani KS Juršinci, kjer so jim kultur- ni program izvajali pionirji osnovne .šole, trio Franca Horvata s harmo- niko, klarinetom in basom, mladinci pa so nastopili z recitalom. Pozdravni govor je imel predsednik skupščine KS Ignac Hrga. Vsem pri.sotnim krajanom je predstavil delo in načrte krajevne skupnosti, ker se ti nemorajo udeleževali vseh zborov občanov. Med govorom je obudil spomine na težke ča.se in trpljenje prve in druge svetovne vojne, ko so doživljali strahote tistega časa, nekateri pa .so bili žrtve okupator- jevega terorja. Posebej je poudaril v govoru našo skrb za ostarele krajane. Po končanem programu, je predsednik vse pt)vabil na skromen prigrizek in dobro kapljico, ki .so jo za teden starej.ših občanov dali napredni vinogradniki iz okoliških vasi Juršinci. Prijetno vzdušje in dobro razpoloženje je pokazalo, da si starejši krajani takšnih srečanj še želijo. Omeniti velja, da je najstarejša krajanka krajevne .skupnosti, Julijana Lajh iz Dragoviča. ki si jih je že nabrala 98, še z dobrim sluhom, pa tudi vid ji ne dela težav, le dajo z.apuščajo noge. V imenu organov krajevne skupnosti in družbenopolitičnih organizacij ob tednu starejših občanov iskrene čestitke. Franc Štrucl 10. SREČANJE STAREJŠIH OBCANOV PTUJSKIH KRAJEVNM SKUPNOSTI Se več pozornosti sosedski pomoči V okviru tedna starejših občanov je bilo v petek 13. junija že deseto tradicionalno srečanje starejših občanov ptujskih krajevnih skupnosti. Srečanje so pripravile skupne službe ptujskih krajevnih skupnosti v sodelo- vanju s skupnostjo siKialnega skrbstva občine Ptuj, udeležilo pa se ga je blizu 200 občanov starih nad 70 let. Udeležence srečanja so z avtobusi prepelja- li v Ptujske toplice, kjer so jih toplo pozdravili predstavniki K S mesta Ptuja in direktor Ptujskih toplic; pionirji Ol^ Ivana Spolenjaka pa sojini pripravili kratek kulturni program. Kljub letom .so se veseli, srečni in nasmejani obrazi starejših občanov prepustili soncu. Najbolj hrabri .so se celo okopali, skratka preživeli so lep sončen in topel dan, ter se po kosilu razigrani vrnili z avtobusi vsak v svojo KS. Preden so se razšli, smo jih nekaj povabili k razgovoru in zabeležili tole: Marjana Centrih, upokojena pravnica: »Razen tega, da vsako leto organiziramo vsaj en izlet za starejše občane stare nad 70 let, redno skrbimo tudi za vse ostale, ki so morda nepokretni ali slabotni. Od časa do časa jih obiščemo, jim poklonimo kakšno rožico ali šopek. Sicer pa smo v KS mesta Ptuja organi- zirali tudi sosedsko f)omoč ostarelim in onemoglim. Mladi so se že večkje lepo izkaza- li, predvsem tam, kjer nam primankuje negovalk. Mislim, da so, oziroma, da smo starejši občani res zadovoljni s pozornostjo, ki nam jo povsod posvečajo.<( Franc Širec iz Spuhlje: »Že trikrat sem bil na srečanju starejših občanov. Zmeraj nam je lepo. ko pridemo skupaj in se malo pogovori- mo, tudi potarnamo, če je treba. Čeprav imam že 78 let grem večkrat tudi na izlet z upokojenci, še kar dobro se počutim. Veste, dandanes je skrb za starejše občane veliko večja, kot nekoč. Prav presenečen sem, da tako gledajo na nas. Vsaki starejši človek je srečen, če se lahko vsaj mak') razvedri. Kar pa se tiče sosedov, mislim, da lepo složno živimo z njimi in dobro se razumemo. Tudi z mladi- mi ljudmi se da lepo živeli, če le imajo razu- mevanje dt) tebe.« I Iza Zupane iz Ptuja — upokojena babica: »Veste, kar nekako pomlajena sem danes. Res sem že stara 73 let, ampak ko vidim druge, ki so še starejši, vesele in nasmejane, se tudi .sama rada nasmejem. Sploh ne čutim svojih let. Lepo je, da pov.sod skrbijo za starejše občane, včasih ni bilo tako. Tudi s so.sedi se dobro razumemo, nekateri pa stare ljudi prezirajo, predvsem mladina in to mi ni všeč. Vsak mlad človek, ki misli, da je star človek zanič se moti. Vsak pa .se mora zavedati da bo nekoč prišel na naše mesto — če bo sploh dočakal starost. Lepo je v naši domovini, vendar mislim, da smo včasih imeli do starej- ših ljudi več rešpekta in spoštovanja. Mislim seveda na mlade razuzdane ljudi, ki s svojim vedenjem včasih trdno zadenejo v srce.« Franc Majcenovič iz K S Boris Ziherl: »Prav lepo in naravnost imenitno je da nas tako skupaj spravijo vsaj enkrat letno. Da se malo pomenimo o težavah in tudi o lepih trenutkih, ki so že za nami. Že lani sem se udeležil tega srečanja in še lepše je bilo. Vsaka jim čast, tistim, ki se nas spominjajo, ki nas povabijo na izlete. Drugače pa je na Ziherlovi ploščadi, kjer stanujem že več kot leto dni, pa ne poznam drugega kot Krivca, — ta je dober človek, pa Zirovnik je tudi dober človek. Ostale pa poznam le po »dobro jutro« in »lahko noč«, dosti je pa tudi takšnih, »ki sploh ne znajo govoriti« z nami. Težko bt) zlomiti to pregrado med mladimi in starejši- mi. Vsaki imamo svoje muhe ... le da,bi nas zdravje služilo, veste 82 let že imam, pa nisem več najbolj zdrav.« Barbara Vobner iz Aškerčeve v Ptuju: »Srečna sem. da tudi v starosti človek ne ostane sam. Pri 73 letih se teea še kako zave- dam. Do .sedaj smo še vsako leto šli nekatn ^ izlet. Ce sem zdrava grem rada, če ne pa Pa še to bi rada rekla, že skoraj navada je ^ teh naših srečanjih, da čakamo. Na avtobu ali na kogarkoli. Veste danes smo čakali eni j od osme ure zjutraj tam pred pošto, pa še d pol devetih ni bilo avtobusa. Pa da bi ij^^ človek vsaj kje sesti. Težko stojiš če si v leti| Noge te ne nesejo več tako. V hiši pa imam re dobre st)sede. Zadnjič, ko sem dobila prenioi so mi pomagali sosedje pa tudi voznik, ki premog pripeljal. I.epo tnl njih.« In kaj meni o srečanjih starejših občano Anka Osterman, tajnik skupnosti socialneg skrbstva občine Ptuj: »Mislim, daje srečanj zelo lept) uspelo. Prisotnih je bilo nad ig starejših občanov, ki so po razgovorih sode bili zelo zadovoljni. Takih srečanj si še želij( Zlasti nas je presenečalo dejstvo, da več kc polovica udeležencev tega srečanja sploh n vedela in videla znotraj Ptujskih toplic. Ki smo se pozneje p>ogovarjali je večina udele žencev izrazila željo, da bi bil organizirat redni avtobusni prevoz iz Ptuja do toplic. Z< starejše je peš predaleč, zato so nas prosili na jim pri tem pomagamo.« Anica Prešern iz skupnih služb KS mest; Ptuja je srečanje takole ocenila: »Mislim, da je to naše deseto jubilejno srečanje zare uspelo. Povabili smo vseh 852 občanov, ki s« stari nad 70 let. Od teh je žal veliko bolnih ii jih bomo obiskali med letom. Mislim, da v ptujski občini lepo skrbimo za starejše obča ne, da pa bi morali to skrb še razširiti in poglobiti. Predvsem na področju socialnega varstva in sosedske pomoči, ki povsod še ni zaživela, kot bi morala. Sicer pa do sedaj šc nismo nikomur odklonili kakršnekoli pomofl. zmeraj smo poskrbeli tako, da je bilo prav. V glavnem mislim, da smo in, da bomo k naprej skrbeli za starejše ljudi.« pripravil: M. Ozmec (Od leve): Marjana Centrih, Franc Širec, Elza Zupane, Franc Majcenovič, Barbara Vobner, Anka Osterman in Anica PreSem. Razprava o osnutku zakona o stanovanjskem gospodarstvu Javna razprava o zakonu in o nekaterih zakonskih dokumentih je stekla v vseh delovnih okoljih, zaključuje pa se z današnjo sejo zborov skupščine samoupravne stanovanjske skupnosti. Danes bo- do delegati dali še zadnje pripom- be in predloge k osnutku zakona, ki prinaša precej novosti na področju stanovanjskega gospo- darstva. Izvršni odbor samoupra- vne stanovanjske skupnosti občine Ptuj je pripravil pripombe in jih posredoval delegatom kot delovno gradivo. Med drugim izvršni odbor ugotavlja, da kljub jasnim opre- delitvam v resoluciji VIII. kongre- sa ZK Slovenije in stališčem ter priporočilom za nadaljnji razvoj samoupravnih družbenoekonom- skih odnosov v stanovanjskem gospodarstvu v Sloveniji, ki jih je sprejela skupščina SR Slovenije v decembru lani, osnutek zakona nakazuje drugačne rešitve nekate- rih bistvenih vprašanj, vendar zan- je ni podana ustrezna utemeljitev. Nadalje ugotavljajo, da osnutek zakona ni usklajen s 65. členom Ustave SR Slovenije, ki določa, da delovni ljudje in občani v samoupravni stanovanjski skupno- sti združujejo sredstva za graditev stanovanj na podlagi vzajemnosti in solidarnosti. Osnutek tudi zožu- je pojem družbene pomoči v sta- novanjskem gospodarstvu glede na dosedanjo ureditev in glede na ustavne rešitve, saj izključuje občane z nižjimi osebnimi dohod- ki. V predloženem osnutku zakona je vzajemnost opredeljena le na ni- voju organizacije združenega dela in delovne skupnosti ne pa tudi med organizacijami združenega dela in na širšem področju. V osnutku zakona je solidarnost opredeljena ožje kot v stališčih in sklepih skupščine, bolj jasno bi moralo biti opredeljeno tudi vpra- šanje zagotavljanja sredstev za zidavo dijaških študentskih domov. Iz osnutka zakona ni razvidno, kako bo novi sistem združevanja sredstev vplival na dinamiko stanovanjske graditve glede na to, da število OZD, ki poslujejo z izgubo ali pa na robu rentabilno- sti, ni majhno. V osnutku ni dovolj jasno opre- deljeno, katere potrebe in interese bodo uresničevali delovni ljudje in občani na različnih nivojih samo- upravne organiziranosti - od hi- šnih svetov in zborov stanovalcev prek krajevnih skupnosti do samoupravne stanovanjske skupnosti. Vloga skupnosti sta- novalcev ter njeno mesto v procesu planiranja prav tako ni dovolj opredeljena. Na tem področju bi bilo potre- bno opredeliti ali se skupnost stanovalcev v procesu planiranja direktno vključuje v samoupravno stanovanjsko skupnost ali posre- dno prek krajevne skupnosti. Določiti bi bilo potrebno tudi najnujnejše planske akte, ki bi jih skupnost stanovalcev obvezno sprejemala. Tudi vključevanje skupnosti stanovalcev v delegatski sistem v krajevnih skupnostih osnutek zakona ne opredeljuje. Skupnost stanovalcev je v osnutku zakona opredeljena kot pravna oseba iz česar izhaja, da odgovarja za prevzete obveznosti z vsemi svojimi sredstvi. Skupnost stanovalcev po predlaganem bese- dilu zakona gospodari s stanovanj- skimi hišami in s stanovanji v družbeni lasti, pravica razpolaga- nja pa je pridržana vlagateljem. To pomeni, da skupnost stanoval- cev lahko odgovarja za prevzete obveznosti le v višini dela stanari- ne, ne more pa razpolagati z objektom za katerega je prevzela obveznost. Zato je vprašljivo, če je skupnost stanovalcev možno opredeliti kot pravno osebo. Izvršni odbor nadalje ugotavlja, da v osnutku ni opredeljena vloga družbenopolitične skupnosti pri zagotavljanju posebnega družbenega interesa ter pri spre- jemanju intervencijskih predpisov za obvezno združevanje sredstev za izvajanje nekaterih skupnih nalog na področju stanovanjskega gospodarstva, kadar del udeležen- cev ne pristopi k samoupravnemu sporazumu oziroma ne izpolnjuje sprejetih obveznosti. V stališčih, sklepih in priporoči- lih skupščine SR Slovenije je dru- žbeno usmerjena stanovanjska gradnja opredeljena kot ena izmed najpomembnejših nalog stano- vanjskega gospodarstva na podro- čju razširjene reprodukcije, v osnutku zakona pa ni opredeljena kot dejavnost posebnega družbenega pomena. Družbene usmerjeni stanovanjski gradnji h morali v zakonu posvetiti ve! pozornosti in jo opredeliti v post bnem poglavju enako kot stano- vanjske zadruge, menijo člani izvr- šnega odbora samoupravne stano- vanjske skupnosti občine Ptuj. Poleg navedenih pripomb j« izvršni odbor podal pripombe k posameznim členom osnutka zakona, ki jih bodo obravnavali delegati na današnji seji. Glede na to, da so bile razprave v delovnih kolektivih in v krajevnih skupno- »Tih je pričakovati, da bo razprava na današnji seji živahna in pol® pripomb k osnutku zakona. Seve- da je vnaprej aktivnost delegate* težko napovedati, vendar gre ^ enega od izredno pomembnih zakonov, zato bi morali vsi delo- vni ljudje in občani tvorno sodelo- bati pri njegovem oblikovanju- Možnost za to je bila in je podana, vprašanje je le, koliko se vsi zave; damo svojih pravic in obveznem" na tem področju. N. P- MLADI RIBIČI POZOR! Vsak pionir in mladinec, ki jc vplačal ribiško članarino 50,— din mora plačati šc ribolovnico pt) 100,— din najkasneje do 25. junija 1980. da bomo lahko pripravili ribolovnice pravočasno. Ribolovnice bodo razdeljene v nedeljo 29. junija ob 8. uri ob gramoznici pn Tr/tu. Istočasno bomo imeli poučno predavanje o ribolovu in ribolovni opremi, nakar bo prosti ribolov in pomoč strokovnjakov ob vodi. Dogovorili se bomo tudi o enodnevnem skupnem izletu v ribogojnico Frankolovo. Prosimo, da se dogovorjenega roka točno držite! KOMISIJA ZA DELO Z MLADINO PRI RD PTUJ V spomin na prisrčno srečanje z željo za še uspešnejše sodelovanje o prisrčnem sprejemu udele- žencev vlaka bratstva in enotnosti in številnih prireditvah, ki so jih pripravili dragim gostom iz SR Srbije v Ormožu smo že poročali. Na množični in pozorno pripra- vljeni prireditvi, ki je bila v Or- možu 7. junija so gostje iz Srbije spoznali resnično prijateljstvo, ki ga goji slovenski narod do srbskega in ki izhaja kot trdna in neomajna vez že iz časov NOB. V zahvalo za prisrčen sprejem in v spomin na letošnje srečanje, je predstavnik uradne delegacije iz občine Vrnjačka Banja na ome- njeni prireditvi izročil Ormoža- nom spominsko tapiserijo, kijoje sprejel predsednik OK SZDL Ormož. Miroslav Tramšek. JB Prijateljski stisk roke predsta'^'^ kov d\eh pobratenih ol^in. f EDNIK - 1980 SESTAVKI IN KOMENTARJI - 5 V MARIBORU 10. IN 11. JUNIJA POSVETOVANJE o OPREMI ARHIVSKIH SKLADIŠČ IN ARHIVSKEGA GRADIVA Prvi dan je bil v znamenju varstva arhivske- ga in registraturnega gradiva v okviru splošnega ljudskega odpora in družbene samozaščite. Prof. Miran Kafol iz Ljubljane je govoril o opremi arhivskega in registraturnega gradiva v okviru SLO in DSZ, prav tako dipl iur. Dra- gan Cirovič iz arhiva Srbije. Žarko Cučej, dipl. ing-. Zoran Sutovič, dipl. ing. in Miran Jamšek, jjig. iz Elektrokovine Maribor so v okviru teme podali referat o' notranji zaščiti, sistemih elek- tronske zaščite prostorov, objektov in predme- tov. Slavko Kovačič, SO Maribor je obdelal organizacijske odnose do arhivskega in registra- ! turnega gradiva v okviru SLO in DSZ in Ivo Kosi, ing. iz Primata Maribor tehnično opremo arhivskega in registraturnega gradiva v okviru SLO in DSZ. O vseh gornjih referatih in disku- sijah so bili naslednji dan sprejeti naslednji zak- ljučki: 1. Glede na splošno dogajanje v naši družbi in priprave na splošni ljudski odpor in družbeno zamozaščito je potrebno tudi v bodo- Je posvečati posebno skrb opremi za arhivsko in registratumo gradivo v okviru SLO in DS. 2. Raziskati in določiti je potrebno katero gradivo se naj mikrofilma za potrebe in namen SLO in DS. 3. Poklicne arhivske ustanove in ostale delo- vne organizacije naj v dogovoru z družbeno- političnimi organizacijami v svojih aktih re- gulirajo zaščito arhivskega r^istratumega gra- diva za potrebe in namen SLO in DS. Posvetovanje je naslednji dan potekalo v znamenju opreme arhivskih stavb, skladišč arhivskega in registraturnega gradiva. Zanimivo je bilo razpravljanje dr. Gerharda Pferschyja iz Štajerskega deželnega arhiva v Gradcu, ki je podal le izvleček iz obširnega referata o adaptaciji spomeniškega objekta za potrebe arhiva. V diskusiji je podal zanimive poglede, nastale na podlagi izkušenj avstrijskih arhivov, ki so povečini v starih adaptiranih stavbah. Za- kaj se odločajo za stare stavbe in le redko gredo v novogradnje je navedel: — adaptacija je cenejša — obvaruje se kuhurni spomenik — stare stavbe so povečini v centru, kjer so tudi knjižnice, šole ... se pravi dostopnost — stare stavbe nudijo mnogo več prostorov, kot jih nudi novogradnja Zakliučki so zanimivi tudi za nas. Dragan Cirovič je na podlagi desetletnega dela podal osnovne standarde o arhivskih zgradbah, opre- mi in arhivskem gradivu, veljavne tako za poklicne arhivske institucije kot za delovne or- ganizacije. Peter Klasinc, prof. je posebej poudaril, daje glede tehnične opreme arhivskega in registra- turnega gradiva zaenkrat osnovni problem uskladitev želja in potreb, na eni strani arhiv- skih delavcev in na drugi strani proizvodno tehnoloških možnosti za realizacijo teh potreb (.škatle, police, papir, . . .) Vladimir Zumer, prof. je bil zelo konkreten glede opreme arhivov v delovnih organizacijah. Izsledki bi naj postali verificirani /a celotno slovensko področje. Nada Majcen, ing. vodja restavratorske delavnice v Ljubljani je podala osnovne podat- ke o tej dejavnosti in navedla, da je okoli 10 odstotkov gradiva po arhivih potrebno resta- vracije in konservacije. Velika večina poško- dovanega papirja je mlajšega datuma, poško- dbe so nastale tudi zaradi slabe kakovosti papi- rja, zaradi tega je avtorica še posebej poudari- la, da bi za gradivo, ki je smatrano kot trajno že v pisarni bilo napisano na kvalitetnejšem papirju. Za konec pa je v diskusiji bila podana dobra ideja glede ureditve arhivskih prosto- rov, ne v novogradnji in ne v adaptirani stavbi, ampak v že obstoječi kleti ali kje drugje v tovarni, šoli ... Za ta namen bi bilo potrebno proizvesti sestavljive in prenosne gradbene elemente, ki bi se prilagodili obstoječemu prostoru, namenjenemu za arhiv. Posvetovanje, ki je povezovalo profesionalne arhivske delavce in delavce po registraturah je izzvenelo z željo, da se čimveč problemov dokončno reši in da drugo leto lahko nadaljuje- mo tu, kjer smo letos končali. Vsi referati bodo objavljeni v posebni publikaciji. Kristina Samperl, prof. SEJA KLUBA a)RAVUENIH ALKOHOLIKOV V Murski Soboti 31. maja 1980 Morda je že pozno za poročilo, vendar na sami seji je bilo izrečenih toliko dobrih strani, da ne morem iti preko tega. Ni pomemben dnevni red, bil je podoben drugim: izvolitev, poročila, vprašanja in odgovori, jK)memben je referat Bojana Sinka, dipl. psihologa, ki bi ga morali slišati ne le udeleženci, ampak tisoči, ki se utapljajo v alkoholizmu. V kratkem bom povzela njegov referat: Kako zdraviti uspešneje? Zdravljenje kot tako poteka po vzgojnih metodah, ki so do danes pokazale vidne uspehe. To je razvidno predvsem iz maloštevilnih recidivov (recidiv je, ko zdravljeni alkoholik ponovno poseže po alkoholu) in po uspehih, ki jih je zdravljenec dosegel v času rehabilitacije (rehabilitacija je čas, ko človek popravlja napake iz preteklosti in prehaja na nivo na kakšnem je bil, ko še ni bil alkoholik). Da je rehabilitacija uspešna, je treba spremeniti stališče posameznika, pa ni mogoče v kratkem času. Obnašanje posameznika se počasi spreminja, skoraj vedno v pozitivno smer, vendar je treba takemu človeku pomagati z razumevanjem in potrpežljivostjo. Sam zdravljenec si ne zna zadajati kratkoročne cilje, kajti če si zada dolgoročni cilj, ki ga ne bo izpeljal, utegne to zelo slabo vplivati manj. S kratkoročnimi cilji pride do končnega cilja, ki pa ni vedno enak takemu, kakršnega si je želel ob koncu zdravljenja. Namen zdravljenja alkoholizma je rešiti ljudi zasužnjenja tej drogi, če lahko tako rečem, je uspešno, reši marsikatero družino težkih in bolečih konfliktov v družini, reši marsikoga pred končnim polomom, morda celo pred samomorom, vendar sreče se z zdravljenjem pridobiti ne da. Srečo si mora priboriti človek sam in sicer je najlepša pot do sreče, če popravlja napake (popraviti jih nikoli ne more) in krpa vrzeli, ki so nastale v dobi trajanja njegove bolezni, kratko, da izboljša in omili odnose v svojih življenjskih krogih, bodisi v družini, v službi ali drugod. Med trajanjem bolezni ni bil ustvarjalen in narediti neustvarjalnega človeka v ustvarjalnega, je tudi namen zdravljenja in v ormoški bolnišnici zdravniki izvajajo to po najmodernejših metodah. Z zdravljenjem v bolnišnici pa še ni konec zdravljenja. Potrebno je, da zdravljenec obiskuje klub zdravljenih alkoholikov najmanj pet let. Klub mu pomaga reševati sprotne težave in mu je velika zaščita pred psihično depresijo (depresija je obup) in brani ga nevarnosti, da bi se spet utopil v alkoholizmu. V dobi rehabilitacije se mora zdravljenec začeti udejstvovati v družbenopolitičnem in kulturnem življenju, kar je bilo v dobi trajanja alkoholizma utopljeno v kozarcih alkohola. Zdravljenje alkoholizma ni nujno, da nastopa v bolnišnici, možnosti je več. Tisti, ki se želi zdraviti, se lahko zdravi pri dispanzerju ali pa je dovolj, da se udeležujejo terapevtskih skupnosti. Dejstvo pa je, da samo močna volja ni dovolj, da bi se alkoholik pozdravil brez pomoči navedenih načinov. Tudi ni dovolj samoaktivnost posameznika, volja alkoholika, potrebno je, da mu pri tem pomaga svojec. Kot primer k zadnjemu bom navedla besede, ki jih je izrekla žena zdravljenega alkoholika v prisotnosti le-tega v MS: ..Največja opora tistemu, ki se želi zdraviti in ki se zdravi je žena in klub. Ta dva mu pomagata najti samega sebe." Kot zaključek tega sestavka ali poročila, če že hočete, lahko rečem le še to: Nikoli ni prepozno. Človek se spreminja celo življenje in čimprej najde samega sebe, tem boljše je zanj. In za tiste, ki alkoholikom žele pomagati toplo polagam na srce: ..Človeku je treba pomagati do konca" (citat: Hudolin) Morda drugič kaj več o terapevtski skupnosti. Marjeta Levanič Obvestilo še ni odločba v delovni organizaciji Elektrokovina Maribor, TOZD 7 Ptuj, ki ima svoj sedež na Zadružnem trgu v Ptuju seje 25. aprila 1980 sestal DS, ki je petim od šestih delavk podaljšal oziroma odobril delo v dopoldanski izmeni, ker imajo majhne otroke in zanje nimajo varstva v popoldan- skem času. Pet dni pozneje, se pravi 30. aprila 1980 (in ne 30. maja 1980 kot piše na obvestilu) pa so samoupravni organi ta svoj prvotni sklep spremenili lako, da še trem delavkam niso odobrili dela v dopoldanski izmeni. Prizadete delavke so nato po 18 dneh prejele obvestila, enega od teh objavljamo. Pri tem velja še zapisati, da je bilo obvestilo tudi izvršljivo, čeprav še ni potekel rok, da bi se prizadete lahko pritožile (ponovno na DS TOZD?) za varstvo svojih pravic, saj bi morale pričeti z delom v dveh izmenah že prvega junija 1980, čeprav rok pritožbe poteče šele 18. junija 1980, kot piše na obvestilu, ki je bilo mišljeno kot odločba... Franjo Hovnik BREZ KOMENTARJA Prijatelji ostajate za vedno v naših srcih SLOVENSKA BISTRICA - POUCANE Prav gotovo je v občini Sloven- ska Bistrica, v času odhoda letošnjega vlaka bratstva in enot- nosti vsak spoznal, da je bilo to srečanje vefik dogodek tako za goste IZ pojjratenin občin Sveto- Mrevo in Cičevac kot za gostite- lje. V občini Slovenska Bistrica so letos sprejeli v goste skupno 31 prijateljev iz pobratenih srbskih občin. Med gosti pa so bile tudi uradne ope- Ijali k spominskemu parku Slovensko-goriške čete. kjer je posebna delegacija položila k spomeniku venec. Predsednik ZZB NOV ob- čine Ptuj Janko Vogrinec je nato prisotnim v kratkih besedah orisal zgodovino prve Slo- vensko-goriške čete; vse od njenih začetkov do poslednje bitke, ki seje odvijala na kraju, kjer danes stoji spomenik. Pot jih je nato vodila na obisk brigadirjev VIDA Slovenske gorice 80 v Dornavi, kjer so jim brigadiiji skupaj z brigadirji veterani pri- pravili prisrčno dobrodošlico s kulturnim programom. Zbranim brigadirjem in kraja- nom je nato spregovoril še Branko Lukovič, predsednik ZB NOV občine Arandjelovac. Nato so skupaj zaplesali kolo in žeje prišel čas slovesa. Brigadigi so se z glasnim H-o-r-u-k poslovili od gostov iz Srbije. Kmalu zatem so se ustavili v KS Cirkulane, kjer so jih predstavniki družbeno-političnih organizacij prav tako prisrčno sprejeli. Med drugim sojim pokazali tudi njihovo »kmetijsko mehanizacijo«, ki jo v glavnem sesuvijajo koši, kajti Haloze so gričevnate, kar so se lahko gostje tudi sami prepričali, ko jih je pot vodila preko Okiča v Leskovec. Sicer pa še moramo zapisati, da so v Cirkulanah sprejeli goste s harmoniko ter jih pogostili s kruhom, čebulo zaseko in seveda vinom. Zakuska je vsem dokaj dobro teknila. V KS Leskovec sicer po prvotnem načrtu obisk ni bil predviden. Ko seje avtobus ustavil sredi Leskovca so goste iz Srbije kljub temu, da je tisti trenutek močno deževalo takoj obkrožili domačini, pionirji, jim podaijali sveže cvetje in že so jih povabili v njihov novi gasilski dom, kjer so jim prav tako pripravili zakusko z gi- banicami, vinom, hkrati pa že takoj poskrbeli za res priskrčno vzdušje. Izgledalcge. kot da bi se poznali že kar nekaj deseUetij. Zal se ie bilo treba vse prehitro posloviti od prijaznih pre- bivalcev Leskovca, kajti so jih že nestrpno ča- kah v bližnjem Podlehniku. Krajani so gostom iz Srbije pripravili v tamkajšnji novi šoli bogat kulturni program, ki so ga izvedli učenci šole Martina Koresa. Iz mladih grl je zadonela čudovita pesem o re- voluciji in svobodi, prijateljstvu, mladosti. Sledilo je kolo ob tabornem ognju, mogočnem kresu, kije zagorel pred šolo. Nazadnje pa so za vse pripravili v tamkajšnji telovadnici tudi večerjo. Ob pogovoru so stekla nova poznan- stva. spletle so se nove vezi prijateljstva in pozno ponoči so se gostje skupaj s svojimi gostitelji z avtobusom odpeljali na njihove domove. Ob vsem tem lahko z zadovoljstvom zapi- šemo, da smo tako mi vsi postali bogatejši za nova prijateljstva in spoznanja, da živimo v bratski skupnosti. Vlak bratstva in enotnosti je torej res edinstvena manifestacija, ki ji ni pri- meijave v svetu, ki združuje vse jugoslovanske narode v enovito enotnost. BesedUo in posnedci: FRANJO HOVNIK Pri ogledu TOZD Valilnice mesokombinata »Perutnina Ptuj« Udeleženci viaka in gostitelji skiqMio pred imenikom Slo- vensko-gori9u — Lackovi četi ▼ Mos^a Brigadirjem MDA Slovenske gorice 80 v Domavi govori Bnuriio Larovic, predsednik ZZB NOV Arandjelovac Ob s{NPejemu v KS Grkulane V KS Leskovec je goste s prisrčnim nagovorom pozdravil Franc Kmetec Učmci OŠ Martina Koresa v Podlehniku so pripravili gostom iz Srbije bogat kulturni program KS VELIKA NEDEUA V nedeljo referendum o podaljšaiju krajevnega samoprispevka v krajevni skupnosti Velika Nedelja se izteka obdobje prvega krajevnega samoprispevka. V tem obdobju so uspeli v celoti realizirati zastavljeni program. Poleg precej kilometrov asfaltiranih cest so izvedli zelo obsežno in nadvse zahtevno akcijo, saj so naf)eljali zdravo pitno vodo v sleherno vas in sleherni zaselek na območju krajevne skupnosti. V izgradnjo vodovodnega omrežja so vložili okoli 10 milijonov dinaijev (milijardo starih din), od tega je bilo 50 odstotkov sredstev, zbranih s samoprispevkom. Krajani so (xlločni, da bodo nadaljevali s hitrim razvojem krajevne skupnosti, zato bodo v nedeljo nedvomno ponovno izrekli svoj »ZA«. Gla.sovali bodo za napredek in nadaljnji raz\C5 krajevne skupnosti, za enotnost in solidarnost pri reševanju problemov, za odpravo komunalnih problemov, kulturo in raz\edrilo, zdravo in čisto okolje, varnost v prometu, rekreacijo in špjort. Krajani krajevne skupnosti Velika Nedelja, v n^eljo se torej odločite za boljši in lepši jutri! JB CIRKOVCE Dan stare^ih občanov Lep je ta čas, ko so okoli nas že vidni prvi uspehi žuljavih kmečkih rok. Tega časa so še najbolj veseli starejši ljudje, kajti skorajda na vsakem koščku zemlje je tudi nekaj njihovega truda in znoja. V krajev- ni skupnosti Cirkovce se starejših občanov spomnijo že vrsto let. Organizirajo tako imenovani dan starejših občanov in jih povabijo na kulturno prireditev, jih pogostijo in razveselijo. Prejšnjo soboto so v domu krajanov z naslovom Ali veš, da tvoj sosed potrebuje pomoč pripravili bogat kulturni program, ki so ga izvedli učenci OS, člani folklorne skupine, pevke žanjice. tamburaški orkester in člani pionir- ske folklorne skupine. Na prireditvi — udeležili so se je občani stan nad 65 let — j^ govoril predsednik komisije za socialna in starostna vprašanja pn skupščini krajevne skupnosti Franc Lah, ki je poudaril pomen takih srečanj in rekel, da si je tudi tovariš Tito prizadeval, da starejše ljudi tie smemo prepuščati samo delu, zemlji, bolezni in samoti. Prireditve se je udeležilo nad 130 starejših občanov; dvema najstarejšima pa so pred- stavniki krajevne skupnosti in socialistične zveze izročili praktična darila. zk TEDNIK - 19- 1980 NASE KMETIJSTVO - 7 Zatiranje škodljivcev in preprečevanje bolezni Kmetijska pospeševalna služba iz Kmetijske zadruge Ptuj je na osnovi poročil prognostične službe, ki deluje pri Kmetijskem zavodu v Mariboru pripravila nasvete za zatiranje škodljivcev in preprečevanje bolezni v sadovnja- kih in vinogradih, ki pretijo tem kulturam prav v tem času, t. j. v faai najintenzivnejše vegetacije. Nasveti so namenjeni ne samo tržnim pri- delovalcem grozdja in sadja, temveč tudi vrtičkarjem in vikendašem, skratkam vsem gojiteljem sadja, saj le od celovite zaščite pred boleznimi in škodljivci odvisna uspešna pri- delava zdravega pridelka in ohranitev zdravih rastlin. V vinogradih v letošnjem letu zaenkrat ni posebnih težav, razen to, da je vinska trta z rast- jo v veliki zamudi. Na nekaterih izpostavljenih legah, zlasti pa v nasadih z občutljivimi sortami kot so šipon in renski rizling, kjer se je lansko leto, po spomladanski suši prepozno uporabljalo dušično gnojilo, tam les ni dobro dozorel, kar je imelo letos za posledico zimsko pozebo zlasti šparonov ali pa zapoznelo rast. Do primarne inflacije s peronosporo je prišlo v dneh 31. maja in 1. junija. Inkubacijska doba se je zaradi nižjih temperatur nekoliko zavlekla, zato je prav v teh dneh čas za prvo škropljenje vinske trte proti peronospori. Priporoča se uporaba enega od naslednjih organskih fungicidov: antracol, folpet, faltan, mycodifol, dithane M 45, ziman, dithane plavi, euparen, polyram combi, vse v koncentraciji in uporabi po priloženih navodilih. Grozdni sukači v zapredke izlegajo gosenice, če bomo te opazili, dodamo prej naštetim fungicidom kaki lažji insekticid — strup: dipterex. radafon, zolone, basudin ali podobno. Ce škodljivcev ni najti, strupa ne uporabljamo. Najbrž vinogradnikom ni treba posebej poudarjati, da je treba škropivu dodati še fungicid proti oidiju: cosan, bayleton, karathane ali rubigan. O pojavu rdečega pajka še ni poročil, zato se na splošno priporoča vinogradnikom budnost in opazovanje zdravstvenega stanja nasadov, spremljava in upoštevanje napovedi, ki jih skozi dnevna informativna sredstva posreduje prognostična služba. V zvezi s slabo rastjo mladic je letošnje leto močnejši pojav akarinoze. Nekateri z zaskrbljenostjo sprašujejo, kako ukrepati kjer je listna površina trte zgrbančena. Kodravost listja bistveno ne prizadene asimilacijske aktivnosti lista, sicer pa bo z rednim škropljenjem zoper prei naštete bolezni prešla. Askospore so v zimskih plodiščih škrlupa, ki so prezimile na odpadlem listju sadnega drevja. V Mariboru so letos zabeležili doslej 27 izbruhov ali kalitev teh askospor, od katerih so imele 4 pogoj močne infekcije, štiri pa srednjo. Ti podatki nam povedo, da je močno škrlupasto leto, kar bo imelo za posledico krastavo, hitro propadajoče in neuporabno sadje. Povsod kjer na listju in plodovih najdemo pege škrlupa škropimo z rubiganom, nato pa v presledkih 7 do 10 dni z 0,1 Vo enovitom M ali benleitom. V nasadih, kjer škrlupa ni, nadaljuje- mo škropljenje s fungicidi kot so: dithane M 45, captan ali podobni s tem, da dodajamo 0,3 "/o cosan ali 0,1 '^'o karathane, benlate, enovit M, saprol ali afugan proti plesni, če imamo sadne vrste ali sorte občutljive na to, tako trdovratno bolezen. Letos so se močno razširile listne uši, najde- mo jih skoraj na vseh sadnih vrstah, zelenjavi in cveticah. Uspešno jih zatiramo z 0,1 % me- tasystoxom, ki pa je izredno strupen za ljudi in živali. Ker zastrupljen rastlinski sok, katerega uši vsesavajo, je toliko nevarnejši za sadje in zelenjavo, ki bo v kratkem dozorela, ker bo le-to zastrupljeno za uživanje. Proti ušem se pri- poroča uporaba folimata, ki je prav tako učinkovit in manj nevaren zdravju. Varstvo pred boleznimi in škodljivci postaja vse zahtevnejše, saj z uporabo kemičnih sredstev grozi propad rastlinske proizvodnje s pretirano uporabo pa zastrupitve in neozdravljive bolezni. S škropljenjem ne kaže pretiravati, zato velja še enkrat poudariti, da je poznavanje bolezni in škodljivcev ter njihov razvoj predpogoj za smotrno varstvo. Bolezni so rastlinskega izvora (glivične) proti katerim obvarujemo rastline s fungicidi (škropivi, ki pretežno niso strupe- na), preden so se pojavile. Škodljivci pa so živalskega izvora (pretežno insekti) katere uničujemo z insekticidi (to so škropiva v glav- nem strupena — do hudih strupov), ko so se na rastlini že pojavili v takšnem obsegu, da bi jo lahko bistveno ovirali pri nadaljnji rasti in raz- voju. Pri uporabi kemičnih sredstev — škropiv upoštevajmo vsa navodila, da ne bo prišlo do zastrupitve, če pa že moramo iskati zdravstveno pomoč, pa zdravniku posredujmo navodilo, ki je bilo priloženo škropivu, da bo lahko ustrezno ukrepal. Miran Glušič, ing. agr. S SEJE ZADRUŽNEGA SVETA KI PTUJ O melioracijah, povezovanju in kreditih v petek 13. junija so se sestali delegati zadružnega sveta lOnetijske zadruge Ptuj. Obravnavali so vrsto pomembnih vprašanj, z vsebino pa nas bo seznanil direktor KZ Ptuj Miran Glušič. ,,Dnevni red seje je bil zelo obširen, vendar bi izpostavil le najpomembnejša vprašanja. Obravnavali smo finančno problematiko pri obveznostih za planirane melioracije v Pesniški dolini. Z ustanovitvijo samoupravne interesne skupnosti za melioracije Pesniške doline v skladu z zakonom o kmetijskih zemljiščih smo omogočili pristop k melioracijam brez večine uporabnikov, lastnikov zemljišč. Sočasno pa povsem niso dorečena in urejena vprašanja pokrivanja obveznosti, ki bodo iz teh velikih investicijskih naložb nastale. Čeprav družba prek Zveze vodnih skupnosti SRS s prilično velikim deležom pomaga pri financiranju hidro in agromelioracij, to je 40 odstotna udeležba nepovratnih sredstev, je cena izvedbe na nekaterih območjih celo 1(K).000 dinarjev po hektarju. Ta cena pa je tako velika, da uporabni- ki zemljišč teh obveznosti s proizvodnjo, vsaj v prvih letih, dokler zemljišča ne bodo v kolobarju usposobljena za visoko produktivno proizvod- njo, ne bodo zmogli Kmetijska zadruga kot investitor melioracij v Pesniški dolini zaradi izredno velikih naložb, saj za letošnji in program prihodnjega leta znašajo prek 60 milijonov din, teh obveznosti iz proizvodnje oziroma iz dohodka, ki bo v tej organizaciji ustvarjen, ne bo mogla pokrivati. Zato je na tej seji zadružne- ga sveta bila razprava okrog tega, kako te planirane melioracije izvesti in obveznosti pravil- no porazdeliti. Prizadevanja vseh, tako kmetij- ske zemljiške skupnosti, izvršnega sveta SO Ptuj in ostalih dejavnikov, potekajo v smeri, da bi se udeležba nepovratnih sredstev povečala in s tem omogočila hitrejše izvajanje teh melioracij. Nadalje je zadružni svet razpravljal o izredno pomembnem vprašanju, poslušal je namreč informacijo o dosedanjem delu skupne komisije za organiziranost zadružništva v ptujski občini. Od januarja letos namreč na osnovi sklepa OK ZKS potekajo prizadevanja za ustrezno or- ganiziranje zasebnega dela kmetijstva ptujske občine v skladu z zakonom o združevanju kmetov. Prišlo je do pobud za oblike povezova- nja KZ Lovrenc in KZ Ptuj v enotno organizaci- jo z več temeljnimi zadružnimi organizacijami. Lahko za informacijo povem, da kaj daleč s temi razpravami nismo prišli. Zato je skupna komisija na 5. seji sklenila, da pri Zavodu za ekonomiko Maribor naročimo analizo možnosti povezovanja obeh zadrug. Ta analiza bo vsebo- vala družbenoekonomska izhodišča, tehnične in organizacijske učinke ter sociološko in psiholo- ško problematiko povezovanja obeh zadrug. Zadružni svet je v nadaljevanju sprejel predlog o organiziranosti kmetijske pospeševal- ne službe v zadrugi, ki bo tudi v prihodnje organizirana po proizvodnem in teritorialnem principu. Štela bo 23 strokovnih delavcev, ki bi naj obladali izvedbo programa kmetijske proizvodnje na 3125 zaščitenih kmetijah v naslednjem srednjeročnem obdobju. Obravnavali smo tudi eno od pomembnih pristojnosti — zahtevek hranilno-kreditne službe za najetje kredita za kreditiranje zasebnega sektorja kmetijstva na razvitem območju občine Ptuj. V dogovoru z banko, ki odobrava del ban- čnega kredita za te zahtevke, se bomo pojavili z dvema zahtevkoma: enim za razvito in enim za manjrazvito območje. Pogoji kreditiranja so namreč za razvito in manjrazvito območje različ- ni. Tokratni zahtevek za razvito območje obsega 94 zahtevkov članov naše zadruge v preračunski vrednosti 13,610.000 dinarjev. Pri banki bi najeli kredit v višini 6,026.(XX) din, ostalo pa je lastna udeležba kmetov, delež Kmetijske živilske razvojne skupnosti Slovenije in hranilno- kreditne službe v skladu z ustreznim sporazumom." 1. kotar Tekoče naloge pri pridelovanju sladkorne pese Plan Kmetijske zadruge Ptuj za leto 1980 je 500 ha površin pod sladkorno peso. Plan je realiziran s 80 hektarji, kar je 16 odstotkov. Setev sladkorne pese je bila opravljena kvalitetno, pravočasno, kar lahko ugotavljamo na posevkih sladkorne pese na terenu ob stro- kovnih pregledih posejanih površin. Zaščitna sredstva so v letošnjem letu delovala zelo dobro — na dobro pripravljenem zemljišču za setev in seveda pri pridelovalcih, ki so upoštevali stro- kovna navodila. Od plevelov so ostali samo koreninski pleveli (pirnica, oset, slak, preslica). Navedeni pleveli bi morali biti uničeni že v predposevku. Pri oskrbi posevka je najpomembnejše kultiviranje in redčenje posevka na končno raz- daljo. Kultivirati pričnemo, ko so vidne vrste in mora biti končano preden se vrste sklenejo. Sočasno se dognojuje z gnojilom Kan ali nitro- foskali, z večjim odstotkom dušika (250 do 300 kg na hektar). Redčenje sladkorne pese opravimo takoj po kultiviranju. Najprimerneje je, da ostanejo 3 do 4 rastline na tekoči meter ali 35 do 40 rastlin na 10 metrov. S pravilnim redčenjem dosežemo večji in kvahtetnejši pri- delek. Pravilno redčenje je zelo pomembno za kvalitetno delo kombajna pri spravilu, saj se stroj prilagaja vsaki pesi posebej. Pri slabi oskrbi pridelka se ta lahko zniža za 25 in več odstotkov. Strokovna služba za pridelovanje sladkorne pese opaža, da nekateri pridelovalci slabo ravnajo s stroji za pridelovanje, saj jih ne vzdr- žujejo. Zavedati se moramo, da bomo prihod- nje leto delali z istimi stroji, zato moramo z mehanizacijo ravnati gospodarno F. Klaneček Razprave o razvrstitvi zemljišč Skupina za razvrstitev zemljišč je razpisala obravnave osnutka razvrstitve z delegati iz krajevnih skupnosti. Razprave so v tem tednu. Tako so bile obravnave v ponedeljek za Cirkovce, Lovrenc, Hajdino in Videm, včeraj pa za Majšperk, Stoperce, Žetale, Podlehnik in Lesko- vec. Jutrišnji program obravnav, ki potekajo v dvorani Kmetijske zadruge Ptuj, pa je naslednji: Zavrč od 8—9.30, Cirkulane od 9.30—11 in Trnovska vas od 11— 12.30. 1. k. Višje odkupne cene za teleta in prašiče v Kmetijski zadrugi Ptuj sO s 16. junijem povišali odkupne cene za teleta in prašiče. Razlog za povišanje je v neusklajenih cenah med posameznimi obnnočji. Povišanje je naslednje: — teleta za oitanie fsimentalske pasme): pri bikcih v teži od 90 do 125 kg s 60 na 65 din za kilogram, pri teličkah v isti teži s 50 na 56 din za kilogram; — teleta za klanje v teži od 90 do 125 kg, s 46 na 50 dm, pri ostalih teletih izven navedene teže pa do 48 din za kilogram; — prašiči: 90 — 130 kg s 34 na 36 din,80 — 90 kg s 33 na 35 din,nad 130 kg je cena do 33 din za kilogram. l.k. O DELU IVIEDZADRUŽNEGA SVETA ZA PODRAVJE v skladu s statutom Zadružne zveze Slovenije so na pobudo in s sklepom 1. občnega zbora na območju vseh regij SR Slovenije obliko- vani medzadružni sveti. Medzadružni svet za Podravje je ustanovilo 13 članic ZZ Slovenije s tega območja in sicer 5. septemora 1973. Medzadružni svet je za Svet skupnosti Podravskih občin pripravil poročilo o svojem delu. v katerem je zapisal področja dela v kmetij- stvu, ki jih je na dobro obiskanih sejah obravnaval, zraven pa tudi številne probleme, ki povzročajo neuspešnost pri delu. Številnih nakopičenih nalog in problemov v zasebnem sektorju kmetijstva medzadružni svet ni mogel obvladati, saj je pri vsklajevanju cesto pogrešal soudeležence, ki se, kljub vabilom, sej niso udeleževali. Svet pa se ni i^el tudi v oblikah in metodah svojega dela. Takšno stanje pa ni karakteristika le sveta za Podravje temveč velja to za celotno območje naše republike. Svet skupnosti podravskih občin je o tej problematiki razpravljal na včerajšnji seji. i. k. POJAV LISTINE UŠI Služba za organiziranje pridelovanja sladkorne pese nas je obve- stila. da so opazili pojav listnih uši. Te se najpogosteje pojavijo na delu parcel, ki so ob mejah, grmičevju, gozdu. Močno napadejo liste in povzročijo rumenico. ki uničuje listno maso. Povsod tam, kjer pridelo- valci opazijo pojav listnih uši. je potrebno nemudoma poškropiti z enim od naslednjih za.ščitnih sredstev: metasistox (0.8 litra na hektar), folimat (1.5 kg na hektar), unden (1,5 kg na hektar), sevin (2 ke na hektar) in ekatin (2 kg na hektar). Navodila za uporabo so priložena sredstvom, izkušnje pa kažejo, daje najbolj primeren metasistox. 1. k. BOGOMIR KOSTANJEVEC Kmetijski zakoni ZAKON O ZDRUŽEVANJU KMETOV 6. nadaljevanje in konec Ugotavljanje in razporejanje celotnega prihodka in dohodka v OZK Tudi v OZK se celotni prihodek ugotavlja in razporeja pK) določ- bah Zveznega zakona o ugotavljanju in razporejanju celotnega prihod- ka in dohodka (Ur. 1. SFRJ št. 62/77) Cit. zvezni zakon (skrajšan naziv Zakon o dohodku) je določil da je treba dohodkovne odnose v OZK urediti s samoupravnim sporazumom o združevanju dela in sredstev. Okvirno vsebino tistega dela sporazuma, ki vsebuje določbe o ugota- vljanju in razporejanju celotnega prihodka vsebuje 108. čl. ZZK. Kaj zajema obračun poslovanja z združenimi kmeti po posamez- nih proizvodih in obračun za vsak proizvod in posebej za vsakega združenega kmeta, kako se ustvarja celoten prihodek in kako se razporeja celoten prihodek — vsebujejo čl. 109 do 112 ZZK. Med letom se združenim kmetom izplačujejo akontacije za prevzete proiz- vode, katerih višino določi organ upravljanja. Brez sistema akontacij- skih izplačil dohodkovni odnosi, ki pomenijo delitev skupne usode v dobrem in slabem, niso izvedljivi. Členi 114 — 120 ZZK vsebujejo določbe o dohodku, razporeditvi dohodka in oblikovanju sklada rizika, o vključitvi in prispevku v sklad skupnih rezerv družbeno političnih skupnosti in o skladu skupne porabe. Dohodek razporedi OZK za namene, ki so določeni s predpisi o ugotavljanju in razporejanju celotnega prihodka in dohodka in na del, ki pripade združenim kmetom nad že izplačanimi akontacijami. Del dohodka, ki pripada združenim kmetom se določa v soraz- merju s tem koliko so združeni kmetje s svojim osebnim delom in z združevanjem zemljišč ter delovnih oz. drugih sredstev prispevali k dohodku organizacije, ki vključuje v svoje poslovanje združene kmete. Združeni kmetje lahko s samoupravnim sporazumom določijo, da iz dela dohodka, ki jim pripada nad izplačanimi akontacijami obliku- jejo sklad rizika. Sredstva tega sklada so namenjena: a) za kritje izpada dohodka združenih kmetov zaradi objektivnih dogodkov) elementarne nesreče in pd.) b) za plačevanje premij za skupno zavarovanje zoper škodo, ki nastopa v kmetijski prizvodnji. Osnove in merila ter pogoje za izvaja- nje skupnega zavarovanja zoper škode, ki nastanejo v kmetijski proiz- vodnji določijo s samoupravnim sporazumom Zadružna zveza Slove- nije in Zavarovalna skupnost SR Slovenije. Predmet zavarovanja po tem sporazumu so lahko živali, posevki in plodovi, kmetijski stroji, zgradbe itd. V skupno zavarovanje pa se poleg združenih kmetov lahko vključijo pod enakimi pogoji kot veljajo za združene kmete tudi individualni kmetje, če plačajo v sklad rizika, ki se bo oblikoval v OZK ustrezen znesek za kritje zavarovalne premije. Združeni kmetje lahko oblikujejo tudi sklad skupne porabe ter uporabljajo sredstva tega sklada za zadovoljevanje njihovih skupnih potreb, kot so: strokovno izobraževanje, rekreacija, kulturne potrebe, reševanje stanovanjskih vprašanj itd. Treba še omeniti, da so OZK po Zakonu o sredstvih rezerv (Ur. 1. SFRJ, št. 62/77) dolžne oblikovati rezervni sklad. Čisti dohodek in skladi (122. čl. ZKZ) Po 51. čl. ZZD se del dohodka TOZD, ki ga razporejajo delavci za svoje osebne dohodke in za skupno porabo, za izboljšanje in razširitev materijalne osnove dela ter za ustvarjanje in obnavljanje rezerv v TOZD naziva čisti dohodek. V OZK razporejajo čisti dohodek združeni kmetje in delavci po določbah samoupravnega sporazuma o združevanju dela in sredstev v skladu s predpisi o ugotavljanju in razporejanju celotnega prihodka in dohodka. Združeni kmetje neposredno niso udeleženi na sredstvih čistega dohodka, ker uveljavljajo svojo udeležbo glede na prispevek k skupne- mu rezultatu iz celotnega prihodka (akontacije) in dohodka (del dohodka nad akontacijami) Sredstva iz čistega dohodka dobijo le delavci v OZK. Delitev dohodka in čistega dohodka pa je praviloma sočasna, kajti nespisjem- Ijivo bi bilo izvršiti delitev dohodka prej nego bi se ugotovile potrebe, kijih treba pokriti iz čistega dohodka. Ugotavljanje in razporeditev celotnega prihodka in dohodka glede na raznovrstnost ter obseg združevanja dela, zemljišč, delovnih in drugih sredstev V členih od 123 — 127 ZKZ se opredeljuje dohodkovni položaj združenih kmetov glede na različnost v obsegu in kvaliteti združevama njihovega dela in sredstev z delom in sredstvi OZK oz. TOZD. Če združuje OZK oz. TOZD z združenimi kmeti le delo svojih delavcev ne pa tudi sredstva, potem se ugotavlja in razpreja celotni prihodek in dohodek med OZK in združenimi kmeti po določbah čl. 108 — 122 ZKZ o čemer smo ža pisali zgoraj. Če pa združuje OZK in TOZD delo delavcev v združenem delu in zemljišča ali delovna in druga sredstva v družbeni lastnini z združenim kmetom ali kmečko skupnostjo, ki jo ustanovijo združeni kmetje, je vrednost prodanih proizvodov iz tako organizirane skupne proizvod- nje skupni prihodek, ki se razporeja med OZK in združene kmete oz. omenjeno skupnost glede na njihov dejanski prispevek k ustvarjenemu skupnemu prihodku. Pogodbeniki v skupni proizvodnji določijo v medsebojni pogodbi tudi merila in razporejanje skupnega prihodka v skladu z njihovim prispevkom k skupni proizvodnji. Pri obračunu dohodka je treba izločiti tisti del dohodka, ki pripa- da kmetom in organizaciji kot nadomestilo za uporabo delovnih sredstev in zemljišč, ki so združena za skupno porizvodnjo na osnovi skupnega dohodka in skupnega rizika. Združevanje denarnih sredstev združenih in drugih kmetov za določene skupne namene V čl. 128. — 133 ZZK najdemo določbe o združevanju denarnih sredstev bilo kmetov v OZK bilo OZK z OZD za naložbe v skupne objekte za proizvodnjo, predelavo in prodajo kmetijskih proizvodov. Namesto gotovine pridejo kot sredstva v poštev tudi obveznice po Zakonu o vrednostnih papirjih (Ur. 1. SFRJ št. 40/78). Objekti, ki so zgrajeni z združevanjem denarnih sredstev kmetov so družbena lastnina. Kmetje pa imajo pravico do vračila združenih sredstev z dogovorjenimi obrestmi. Hranilno-kreditne službe Člani in delavci organizacij združenih kmetov lahko ustanovijo hranilno-kreditno službo zaradi združevanja svojih sredstev, finansira- nja razvojnih programov OZK in zaradi opravljanja drugih nalog. Določbe o ustanavljanju, pravnem položaju, vpisu v sodni regi- ster, upravljanju, dejavnostih hranilno-kreditne službe, dalje o jamstvu za hranilne vloge, o načinu prenehanja itd. določa v skladu z Zakonom o temeljih kreditno in finančnega sistema (Ur. 1. SRFJ št. 2/77) repu- bli-ški zakon o hranilno-kreditnih službah in blagajnah vzajemne pomoči iz leta 1980 (Ur. 1. SRS št. 4/80). Vpisi v sodni register in prenehanje KZ in drugih oblik združevanja kmetov To zadevno ZZK nima posebnih določb temveč napotuje na smiselno uporabo predpisov, kijih vsebuje ZZD. Le glede skupnosti iz 50. in 56. čl. ZZK. o kateri smo že pisali določa da skupnost preneha s sklepom njenih članov. Sklep je sprejet če glasuje zanj najmanj 2/3 njenih članov. Pravtako preneha skupnost tudi če izstopijo vsi njeni člani ali če ostane samo en član. 8-IZNASlHKRAJEV 19. junij 1980 - TEDNIK Hotel bo gotov avgusta Predvsem zaradi nekaterih nepredvidenih del se bo gradnja prizidka k hotelu v Ormožu zavlekla do polovice avgusta; po prvotnem programu bi moral biti te dni gotov. Po dograditvi bo v ormoškem hotelu skupno 500 sedežev, kar je 250 več kot doslej, podvojili pa bodo tudi nočitvene zmogljivosti od 60 na 140 postelj. Novemu delu hotela bodo delno prilago- dili stari del tako, da bodo kuhinjo, kije bila doslej v pritlič- ju, preselili v prvo nadstropje ( k restavracijam), spodaj pa bodo uredili dnevni bar. slaščičarno, vinski butik in nekatere druge prostore. Hotel v Ormožu bo prav zaradi teh del do konca otvoritve brez velike kuhinje. jr REVIJA ODRASLIH PEV- SKIH ZBOROV V ORMO- ŽU PESEM O TITU Na dvorišču ormoSkega gradu je v nedeljo, 8. junija lepo donela naša ljudska in umetna pesem, ko je nastopilo devet izbranih odraslih pevskih zborov iz vse severovzhodne Slovenije. Le- tošnja že enajsta revija zborov je bila tudi slovo od 33 gostov iz Srbije, ki so se takrat po štirih dneh bivanja pri svojih znancih in prijateljih v občini Ormož vračali na svoje domove. Vsi zbori, ki so skupno šteli blizu 300 pevk in pevcev, so Srbom v slovo zapeli Simonitijevo Pesem o Titu. Na reviji so nastopili zbori iz Podlehnika, Slovenske Bistrice, Turnišča, Razkrižja, Murske So- bote, Kidričevega, Črne na Ko- roškem ter KUD »Pošta« Mari- bor in moški pevski zbor iz Ormoža. Vsi sodelujoči zbori so skupaj zapeli Pesem o Titu. Foto: jr Po reviji so se pevci zbrali v domu društev v Obrežu, kjer so imeli skupno kosilo, zborovodje pa so se tu sestali na posebnem razgovoru, ki sta se ga udeležila tudi prof. Jože Gregorc iz Mari- bora ter predstavnik odbora za glasbo pri zvezi kulturnih organi- zacij Slovenije Tone Lotrič. Skupno so ocenili, da zborovsko petje pri nas lepo napreduje in da je tudi enajsta r^vMi^« Vi jih uspešno pripravlja zveza kultur- nih organizacij občine Ormož, dobro uspela. Beseda je tekla tudi o novi obliki in vsebini te revije, vendar niso povedali nič konkretnega o tem, dogovorili pa so se, da bo jeseni temu vpraša- nju posvečena posebna seja ob- močnega odbora za glasbo, ki se bo takrat sestal v Ormožu. ir Dograjevanje hotela v Ormožu gre h koncu. Foto: jr SLOVENSKA BISTRICA MLADI NA POČITNIŠKI PRAKSI V delovni organizaciji IMPOL Slovenska Bistrica te dni sprejemajo prijave za počitniško prakso študentov in učencev ter dijakov. V letošnjem letu jih bodo sprejeli na prakso in v proizvodno delo okrog 180. Največ kandidatov želi opraviti počitniško prakso v mesecu juliju, manj zanimanja pa je za mesec avgust. Prednost pri sprejemu imajo štipendisti delovne organizacije in otroci staršev, ki so zaposleni v IMPOLU. Pred sprejetjem na prakso, bodo vsi kandidati morali biti podrobneje seznanjeni z varnostjo pri delu, za kar so v kolektivu že sprejeli ustrezne ukrepe. To je v tem kolektivu že dolgoletna praksa,saj si mladi na ta način z delom prislužijo denar za nakup šolskih potrebščin, delovna organizacija pa nadomesti redno zaposlene, ki preživljajo letni dopust. Viktor Horvat Preizkus znanja in pripravljenosti Gasilci gasilskega centra, ki ga sestavljajo društva Biš, Desinci, Destrnik in Vitomarci, so preteklo nedeljo L junija preizkusili svoje veščine v Trnovski vasi. Gasilsko društvo Biš, ki je bilo gostitelj tekmo- vanja, je tekmovanje pripravilo na igrišču v Trnovski vasi, in reči je treba, da so se pri tem lepo izkazali. Letošnje tekmovanje, ki ni imelo izrazito tekmovalnega značaja je pokazalo, da je gasilstvo ponovno v vzponu, saj je bila udeležba številčno najmočnejša, če bi jo primerjali za nekaj let nazaj. Tako je GD Biš sodelovalo z ekipo članov, članic, z ekipo starejših pionirjev in ekipo mlajših pionirjev, na koncu tekmova- nja pa so še veterani GD Biš prikazali mokro vajo. Zelo veliko pozor- nost so si zaslužili razen številne udeležbe GD Destrnik, tudi gasilci G D Desinci. Sodelovali so z desetino članov in desetino mladincev, in če pn tem vemo, da šteje vas Desmci samo devet hišnih številk, potem šele lahko pravilno ocenimo njihovo delo. Tekmovanje si je ogledalo tudi večje število krajanov, ki že dalj časa niso imeli priložnosti videti takšne ali podobne prireditve. V GD Biš je vidno izrazito delovno vzdušje, ki daje slutiti, da se društvu obetajo boljši časi, ko bomo lahko rekli, da uspešno nadaljujemo več kot stoletno tradicijo gasilstva v Bišu. V teku so že akcije za nabavo gasilskega avtomobila, pa za ureditev doma in tudi akcije za nadaljnje usposabljanje članov društva. Prepričani smo, da ne bomo ostali dolžni tistim, ki s simpatijo gledajo na naše delo. Besedilo in posnetek: divo Pioniiji gasilskega društva Biš, ekipa B Tudi letos v Blograd sedem izmen Kljub vrsti težav, ki se že več let pojavljajo v zvezi z delovanjem počitniške kolonije občine Ptuj v Biogradu na morju, so tudi letošnje priprave uspešno stekle in tako bo že prva izmena krenila na pot 24. junija, v celoti pa jo bodo zapolnili otroci iz ormoške občine. Ostalih šest izmen otrok pa se bodo konca sezone zvrstilo 4., 14. in 24. julija ter 3., 13. in 23. avgusta tako, da se bodo lahko tudi zadnji pravočasno vrnili do začetka novega šolskega leta. Čeprav tudi letos interes za letovanje v Biogradu ni nič manjši, je vendarle bilo potrebno v eno izmeno vključiti le toliko otrok kot so dejanske zmogljivosti doma, kljub temu pa tudi število 630 veliko pove in ponovno potrjuje — kako potrebno je vložiti vse napore, da bomo biograjski počitniški dom obdržali in ga pKJStopoma tudi urejevali kot to zahteva urbanistična zasnova področja na katerem stoji. Že letošnje dovoljenje je bilo izdano z zagotovilom, daje to zadnjič v primeru, da ptujska občina ne bo ugodila zahtevam biograjskih urbanistov. V Biogradu pa bodo tudi letos letovali predšolski otroki iz ptujskih vrtcev, ki bodo zapolnili eno celotno izmeno, tisti, ki so bili v mali šoli pa se bodo lahko vključili v skupine iz šol, ki jih bodo v jesen začeli obiskovati. Letošnja cena lO-dnevnega letovanja s prevozom je za šolarje 1700 dinarjev, za predšolske otroke pa 1500 dinaijev, ki je seveda povsod starši ne bodo mogli plačati, predvsem pa tam kjer je več takih otrok v družini in tudi materialna osnova ni najboljša. Zato je tudi letos skupnost otroškega varstva pozvala k sodelovanju nekatere druge — zlasti skupnost socialnega skrbstva, izobraževanje in telesno kultu- ro. da skupaj zagotovijo potrebna sredstva za subvencioniranje cene posameznim otrokom. mš Najboljši v Londonu - med njimi tudi Ptujčan Damjan Valenlco Današnja prometna zmeda, ki jo nekaj let tudi Ptuj že močno občuti, zahteva ustrezno vzgojo in poznavanje predpisov že pri najmlajših. Le tako bomo lahko slehernega udeleženca v prometu obvarovali pred posledicami, ki jih neznanje ali pa tudi premajh- na pazljivost prepogosto pušča na ponesrečencih. Zato ni slučaj, daje ravno osnovna šola tista, ki prek raznih oblik izobraževanja in praktičnega usposabljanja nu- di svojim učencem ustrezno zna- nje, ki ga vsako leto tudi prever- jajo na občinskih, republiških in zveznih tekmovanjih. Ptujčani smo bili letos gostitelji mladih tekmovalcev, mentorjev ter pred- stavnikov občinskih svetov za prometno preventivo iz 54 slo- venskih mest v tekmovanju KAJ VEŠ O PROMETU za osnovne šole, iz 37. občin so se srečali pionirji prometniki, iz šestnajstih pa so prišli tekmovalci iz srednjih šol. V kategoriji osnovnih šol pa smo imeli tudi republiškega zma- govalca Damjana VALENKA iz OŠ Tone Žnidarič v Ptuju, ki je bil pred tem še najboljši na šolskem občinskem in regijskem tekmovanju. S to uvrstitvijo si je priboril tudi pravico nastopa na zveznem tekmovanju. Damjan o tem pripoveduje: »V OŠ Tone Žnidarič smo se veliko pripravljali pod vodstvom tovariša Sumandla, pa tudi sam sem uporabil veliko svojega pros- tega časa za praktično delo in študij literature o prometu. Re- zultat tega je bila tudi moja uvrstitev na državno prvenstvo na katerem sem zastopal SR Slovenijo. To vsejugoslovansko srečanje je bilo v Somboru, ki je v bližini Novega Sada, udeležili pa smo se ga štirje Slovenci. Posebnih težav nisem imel, saj sem spretnostno vožnjo izpeljal brez napake in skupno zbral enako število točk, kot jih je imel prvouvrščeni. Malce pa se je zataknilo pri vožnji v cestnem prometu kjer je bil moj tekmec po mnenju komisije boljši. Šlo pa je samo za dviganje roke pri zavijanju kjer bi moral dvignito roko navpično po novem pravilu, mi v Sloveniji pa ga nismo poznali in za eno tako napako sem izgubil nekaj točk.« Damjan je pripovedoval tudi o svojih vtisih o mestu, prireditvah, ki so jim jih pripravili, o zname- nitostih Sombora in novih prija- teljih. kijih je v tem času srečal. Ponosen je ^di na pokal, ki gaje prinesel ddifhov za drugo mesto in vesel denarnega čeka za 2500 dinarjev s katerim si bo kupil novo kolo. Ta uvrstitev mu je zagotovila tudi sodelovanje na svetovnem prvenstvu v Londonu iz katerega se je vrnil poln tekmovalnih in potovalnih vti- sov: »Z letalom sem odpotoval iz mariborskega letališča do Beo- grada kjer smo se zbrali vsi štirje Jugoslovani — dva iz SR Srbije, ena tekmovalka iz SR Bosne m Hercegovine in jaz. Tu smo v hotelu Srbija prespali in v njem doživeli tudi lažji potres. Ravno- kar smo bili pri v-ečerji, ko se je streslo, v 18. nadstropju. Malce tesno mi je postalo pri srcu in tudi drugim ni bilo vseeno. Vsak sije pomagal tja kjer je mislil, da je najvarnejši, največ smole pa je imela kuharica, ki se je v tej zmedi popekla z vrelim oljem. Naslednji dan, zjutraj, smo krenili v London z vmesnima postajama v Zagrebu in Amster- damu. Pričakali sta nas dve prevajalki in nas nato z avtobu- som odpeljali do hotela. Do srede, ko se je tekmovanje zače- lo, smo imeli dva dni prostega časa, kar smo izkoristili za ogled mestnih znamenitosti in najbolj mi je bil všeč muzej voščenih lutk Madame Tussaud. Bil sem seve- da navdušen tudi nad velikim mestom. Tekmovanje — pismeni del, se je začelo kar v hotelu kjer smo tekmovalci stanovali. Teste smo imeli v srbohrvaščini, ki mi je sicer delala nekoliko preglavic, ?a tudi na sam način testiranja, ci je nekoliko drugačen od naše- ga, nismo bili navajeni. Za prak- tični del vožnje smo se odpeljali izven mesta, na poseben poligon. Na koncu sem se uvrstil okrog Jesetega mesta in sem bil med Jugoslovani najboljši. Zmagali so Angleži — posarnezno in ekipno, ki so- znali* tudi izkoristiti svoj, domači teren. Domov smo se vrnili zadovolj- ni pa tudi srečni obenem, da smo varno pristali. Doma je najlep- še,« je svoje pripoved sklenil Damjan Valenko iz OŠ Tone Žnidarič, ki mu za odlične uvrsti- tve v tekmovanjih »Kaj veš o prometu« tudi mi iskreno čestita- mo. mš Damjan Valenko iz OŠ Tone Žnidarič v Ptuju najboljši v republiki in drugi v državi leto,š- njem tekmovanju KAJ VEŠ O PROMETU! Foto: M. Ozmec Za njihovo in našo srečno starost TEDEN STAREJŠIH OBČA- NOV smo letos v ptujski občini proslavili v dneh od 7. do 14. junija ter ga obeležili s številnimi akcijami, obiski na domu in prireditvami. Tako smo želeli izreči našo iskreno hvaležnost tistim našim soobčanom, ki so za današnjo družbo in čas dajali svoje najboljše moči, se jim zahvaliti za vse tisto kar danes imamo in jim dati vedeti, da jih še vedno potrebujemo in da niso samo del naše preteklosti, temveč tudi naša sedanjost. In to pome- ni, da smo jim vsi — družba kot celota, vsak posameznik in sredi- na v kateri živijo, dolžni zagoto- viti življenja vredno starost, ki mora na vseh področjih povezati obe — staro in mlado generacijo. Veliko smo resnično storili, da starost ni več samo breme ampak lep delček človeškega življenja na katerega .se lahko starostnik ozre ponosno in s prepričanjem, da ni živel zaman, da smo mu za vse njegove napore in vloženo delo hvaležni, da mu to vračamo z vsemi oblikami skrbi za nje^- vo lepšo in varnejšo starost, ^e več pa moramo storiti za tiste, ki so ostali brez socialnega in os- novnega-vsakodnevnega varstva. Žal domovi za starostnike vseh še vedno ne morejo sprejeti, nekate- ri se jih branijo z vsemi močmi, pa tudi z drugimi oblikami preventivnega in terenskega de- la. ki ima razne oblike in name- ne. še ne moremo zagotoviti njihove osnovne socialne varno- sti. Teden starejših občanov je sicer priložnost, da vse te naše aktivnosti popestrimo in aktivira- mo še v večji meri; v tem času lahko tudi spregovorimo o vseh prihodnjih nalogah, ki smo jih še premalo uresničevali ali nas čakajo še v celoti, ne more in ne sme pa biti le kampanjska akcija trajajoče slabih sedem dni, vseh ostalih 360 v letu pa pač ena izmed nalog raznih socialnih služb, krajevnih ali občinskih. Na območju ptujske občine živi nekaj prek 3000 občanov, ki so že dopolnili 70 let svojega življenja in za večino je danes potrebna taka ali drugačna skrb. ne.samo materialna, kije morda vsaj v osnovi zagotavljena. po- trebna je tista topla, človeška skrb najbližjih, ki nam je najbolj draga in za katero smo lahko z vsem svojim srcem tudi hvaležni. Socialni delavci, ki so občin- ska območja prekrižarili po dol- gem in počez bi lahko o tej naši osnovni — človeški skrbi za starostnika, napisali mnogo zani- mivega v takšni ali drugačni obliki. Veliko je primerov, kijih lahko vzamemo za vzgled, še več pa takih, ki so nam prej v sramo- to in v temeljit premislek — kako krivce poklicati na odgovornost. In kdo so ti krivci? V večini primerov so to ljudje, čeprav so vzroki različni, ljudje, ki se premalo zavedajo, da bodo ne- koč sami stari in da tudi starost zahteva osnovne dobrine za ži- vljenje. Otroci so odšli po svetu in si vsak {X) svoje uredili življe- nje. ob tem pa se svojih osamelih in ostarelih staršev spomnijo le ob jesenskem spravilu poljskih pridelkov, ob zimskih kolinah ali pa takrat, ko je priložnost za kakšen dober dedni zalogaj. In slednji se te svoje brezbrižnosti zavedo šele takrat, ko se med dediči pojavi tudi širša družbena skupnost, oziroma socialno skrbstvo, ki je tem staršem edino pomagalo v njihovi žalostni in brezmočni starosti. Naj to osvetlimo samo z enim primerom iz Slovenskih goric: štiri otroke je rodila mati, tri sinove in eno hčerko. Vsi so odšli po svetu, le tu in tam se pridejo pokazat domov z dragim avto- mobilom. In to je tudi vse kar je tej materi ostalo od njenih otrok dobrega — le, da jih vidi. Slabe- ga je veliko, preveliko. Med drevjem so še ostanki popolnoma porušene stanovanjske hiše, ne- koliko vstran skoraj nov, karam- boliran avtomobil, ki ga sin ni hotel popraviti, niti odpeljati nazaj v Nemčijo. In kaj je ostalo tej materi? Z vso svojo žalostjo, ki se ob takih trenutkih gotovo prelije v neizmerno bolečino, se je preselila v hlev kjer danes živi sama in morda na tihem upa, da se bodo njeni otroci le spomnili — vsaj doma, če že ne nje same, ki jim je dala življenje in jih tudi pripravila nanj. Tudi o tem razmišljajmo ob takih priložnostih, da bo jutri, ko bomo mi stari, bolj pripravljen, da nas sprejme z vsem tistim kar smo zanj dali danes in kar še imamo, da mu damo. da srečni in zadovoljni preživimo to. kar nam je še ostalo. mš O čem le kramljata na svoji »stalni« klopci. Je njuna starost takšna kot sta si jo želela...? Foto: L Ciani r^DNIK -19- j""U 1980 KULTURA IN IZOBRAŽEVANJE - 9 SLOVBVSKO KULTURNO PROSVETNO DRUSTVO SAVA ,Načelo se je nekega jesenskega večera l^jl^rat se je skupina zavednih v Nemčiji živečih vencev zbrala v prostorih tedanjega gostinskega ° la Pri Urški in položila temelje današnjemu ' enskemu KPD Sava, se spominja podpredsednica %va Danijela Zula. Že s prvimi prireditvami so vabili med tristo in petsto gledalcev — seveda pa ^se z organizacijo izredno potrudili. Pričelo se je z ' (ovanji iz domovine — za dan republike jih je le- 1972 obiskal ansambel Slak, v gosteh so imeli Slo- oktet, pa trboveljsko Svobodo z oktetom in ijselimi rudarii. (jostovanj je vsako leto precej, sčasoma pa so se ^vani postavili na svoje noge in pričeli s pestro jdivnostio. Jlc nekaj let deluje kegljaška sekcija, šahovska, j^nisko literarna in pevska, ustanavljamo namizno- jji5ko, fotokrožek in še nekatere druge," pripove- jjje Danijela Zula. ,,Vse dejavnosti so dokaj dobro jzvite, v njih pa aktivno sodeluje 60 članov. Sicer jfje društvo 250 članov, ki občasno sodelujejo v lekcijah, pomagajo pri organizaciji raznih prireditev p gostovanj. Ce bi na kratko predstavila sekcije, naj začnem pri jiamsko literarni, ki intenzivno dela predvsem pred i(jjimi prireditvami — pripravijo kulturni program, jidi kakšno igrico, sodelujejo pa tudi učenci dopol- jlnega slovenskega pouka. Pevska sekcija se sestaja enkrat v tednu, skoraj jiri leta je že od skromnih začetkov, naš oktet naleti lovsod na izredno prijazen in dobrosrčen sprejem, aj poje pretežno narodne in ponarodele pesmi, pa udi nekaj umetnih znajo fantje, čeprav so vsi le Iju- litelji petja." Slovenski dopolnilni pouk je lani obiskovalo le 22 liencev, letos jih je 64. K sodelovanju so pritegnili pdi starše otrok, ki obiskujejo dopolnilni pouk jovenščine. Otroci za vsako prireditev pripravijo itoj krajši program. Posebej slovesno je ob prazno- vanju dneva mladosti, ko sprejmejo pionirje v mla- dinske vrste, ob teh priložnostih pripravijo tudi azstavo likovnih del otrok, ki žive v Frankfurtu in okolici. „Omenim naj še tečaj slovenskega jezika za odra- sle, ..nadaljuje prijeten pogovor Danijela Zula," ki fflo ga organizirali na željo naših članov, poročenih ilujci, ki našega jezika ne poznajo. Tako obiskujejo iaj Nemci, Belgijci, Spanci, Nizozemci — skratka, »kaj pisana družba. Interes je bil v začetku res ve- i/, sedaj pa resno obiskuje tečaj okrog 10 članov in »ram reči, da že kar dobro obvladajo naš jezik. Za tiaj so se odločili predvsem tisti, ki s svojimi zakon- skimi partnerji radi zahajajo v naše prostore in tudi aktivno sodelujejo." [ Tako kot večino društev v tujini, tudi Savo pestijo Ifinančne težave. Denarja za vse aktivnosti ni nikoli dovolj, ravno toliko ga je, da z dobro voljo in z ve- liko samoodpovedovanja člani uspejo obdržati delo na dokaj kvalitetni ravni. Mnoga društva se povezujejo s slovenskimi občinami, tudi savani niso izjema. Pred leti so navezali stik s ptujsko občino in vezi iz leta v leto poglabljali. Leta 1978 so na 6. sre- čanju slovenskih društev zahodne Evrope, ki je bilo v Frank furtu, svečano potrdili sodelovanje s podpi- som listine in s predajo prapora. Sodelovanje je tesno predvsem na kulturnem in športnem področju, srečanje, ki je bilo v maju v Ptuju pa je še en korak k poglablianiu vezi. Ker deluje v društvu knjižnica, se je kuhurna skup- nost občine Ptuj odločila obogatiti knjižne police z nekaj slovenskimi knjigami, prispevali pa bodo tudi narodni noši, značilni za na.še območje, ker želijo sa- vani ustanoviti tudi folklorno sekcijo. Za to jih je navdušil uspešen nastop folklorne skupine Vinko Korže iz Cirkovc v Frankfurtu, nasploh pa se Sloven- ci radi zavrte ob polkah in valčkih, ki jih igra njihov ansambel Veseli Pomurci. ,,Društvene prostore obiskujejo člani tudi zato, ker lahko tam najdejo mnoge naše revije in časopise, ogledajo si lahko kasetne posnetke o domovini, se pogovorijo o vseh novicah, ki jih zvedo prek radia," Pravi Danijela Zula. ,,Kar dobro smo informirani o dogajanjih doma, mnogokrat nas obiščejo razne delegacije iz domovine, pa naši sorodniki nas tudi obveščajo o dogajanjih v domačih krajih. Enkrat mesečno prirejamo v društvu družabne večere in tam „premeljemo" takorekoč vse, marsikaj pojasnimo ter tako poskrbimo, da so vsi tam živeči Slovenci seznanjeni z resničnimi informacijami. V društvu pa nimamo tekočih informacij o možno- sti zaposlovanja v domovini. Mnogi delavci, ki se z začasnega dela v tujini vračajo domov, si poskušajo že pred vrnitvijo zagotoviti ustrezno zaposlitev. Društvo jim pri tem ne more najbolj pomagati, ker pač ne dobivamo podatkov iz domovine. Take informacije bi nam veliko pomenile, saj je med nami precej takih, ki se želimo vrniti v domovino. Upamo, da bomo uspeli tudi to urediti in izpopolniti naše delo na področju informiranja." V društvu namenjajo veliko pozornost dru- žabnemu življenju, saj poskušajo — in v tem tudi odlično uspevajo — košček domovine preseliti v kraje, kjer sedaj žive. Poleg vseh omenjenih dejavnosti je močno prisotno tudi sodelovanje z ostalimi slovenskimi oziroma jugoslovanskimi društvi, njihova srečanja so postala tradicionalna in nepogrešljiva, prav tako kot srečanja z rojaki v domovini. Naslednja velika prireditev na katero se vneto pripravljajo je oktobrska vinska trlatev, čez poletje pa imajo v načrtu razne skupne izlete v nara- vo, N. D. 23. SREČANJE AMATERSKIH GLEDALIŠČ SLOVENUE OSTALE SO IZKUŠNJE IN VELIKO ŽEUA R) je bila zaključna misel ob koncu letošnjega 23. srečanja amaterskih gledališč Slovenije, ki je bilo v Domu kulture v Slo- venski Bitrici od 2. do 7. junija 1980. Srečanje je organizirala ZKO Slovenije, Združenje gledaliških skupin Slovenije m ZKO občine Slov. Bistrica kot gostiteljica. Na srečanju so sode- lovala: amatersko gledališče Svo- boda Postojna, Prešernovo gle- dališče Kranj, gledališki krožek PiK UD OŠ Ivan Cankar Maribor, amatersko gledališče Slava Klavora Maribor. KUD ko- mandant Stane Pirniče — oder mladih herojev. KUD Prežihov Voranc iz Raven na Koroškem in kulturno društvo Šmartno ob Paki. Srečanje amaterskih gledali- ških skupin Slovenije je bil pravi kulturni praznik za občino Slo- venska Bistrica. Skupna ocena, tako gledalcev kot gledaliških ustvarjalcev je bila enotna, da so bile vse predstave na kvalitetni ravni in po sporočilih zelo zani- mive. Veliko pozornosti so reži- serji posvečali scenskim efektom, saj so nekateri dosegli zanimive učinke, gledalci pa sojih sprejeli s posebnim zanimanjem. Vzporedno z dogajanji na odru pa so o kulturi danes in v pri- hodnje, zlasti še o tisti, ki izhaja iz ljudstva, spregovorili kulturniki tudi za okroglo mizo v dvorani družbenopolitičnih organizacij bistriške občine, kjer je bila zadnji dan prireditev, to je v soboto, /. junija tudi skupščina kulturnikov Slovenije. Ob zaključku 23. srečanj ama- terskih gledaliških skupin Slove- nije je izstopalo že tolikokrat spoznano in izgovorjeno prepri- čanje, daje v bistriški občini kul- turno življenje v zadnjem obdo- bju ponovno stopilo na trdnejša tla, vendar je še vedno razgibano prav v sredinah, kjer je že pred leti ta dejavnost žela velike uspehe. Večina je tudi ugotavljala, da jim primanjkuje režiserjev, potrebnih prostorov za sestajanje in sredstev za nabavo najpotrebnejše opre- me. Da je želja po gledaliških predstavah v bistriški občini zares velika, dokazuje tudi to, da so bile vse gledališke predstave razpro- dane, nekatere že veliko pred dnevom predstave. Ob tem je treba poudariti tudi veliko razu- mevanje za razvoj kulturne deja- vnosti občanov in še posebej za- poslenih v večini delovnih orga- nizacij občine, saj so prav te za- gotovile z odkupom vstopnic ob- isk predstav vsakemu čfanu ko- lektiva, kije to želel. Ob tem je treba še omeniti, da so predstave v okviru srečanj do- segle svoj namen, saj so pri ob- iskovalcih predstav vzbudile željo po večjem številu podobnih predstav, ki bi naj bile razporeje- ne skozi vse leto. Prav tako pa je pri posameznikih vzpodbudila že skoraj pozabljeno resnico, da so pred leti tudi v njegovem kraju imeli amatersko gledališko sku- pino, ki pa je prenehala z delom, vendar bi jo lahko z malo dobre volje ponovno ustanovili. Čeprav je danes še težko oce- niti, kakšne dolgoročnejše rezul- tate bo imeli srečanje amaterskih gledaliških skupin v Slovenski Bistrici, vendar je realno priča- kovati, da bo domače gledališko življenje ponovno ubralo po poti, ki so jo utrle številne gleda iške skupine, ki so na območju občine pred več leti že uspešno delovale, ne samo v svojem kraju, v okviru občinskih mej, temveč tudi v šir- šem slovenskem kulturnem pro- storu. Besedilo in posnetek: Viktor Horvat Folklorna skupina iz §martnega na Pohorju deluje le kratek čas, vendar dosega že velike uspehe, pomembno pa je to, da jo sestavljajo predvsem mlada pohorska dekleta in fantje, ki so obogateni z izkušnjami staršev. Ormoški mini maturanti »Tudi cicibani iz Ormoža smo poslali mini maturanti!« — tako so kar precej glasno povedah odraslim, ko so se na svoj način poslavljali od vseh, ki so ostali v *Tt.cu. Cicibanom so zapeli, tova- Jjicam vzgojiteljicam pa so izro- di simbolična darilca v zahvalo ? pomoč ob prvih korakih v fj[ljenje in pri navajanju na delo. tiskali so tudi tovanšice učite- !|ice in pionirje v šoli na Hardeku ® s priložnostnim programom l^^^azali, da so se v vrtcu resno ^"pravljali na delo, kijih čaka v Besedilo in posnetek: Fi M »Mi smo mini maturanti, iz vrtca gremo vsi...« NAŠA BESEDA 80 V četrtek 29. petek 30. in soboto 31. maja 1980 je potekalo v Celju republiško srečanje gledaliških in literarnih skupin mladih — Naša beseda '80. Člani literarne sekcije kluba mladih smo se predstavili z literarnim večerom pesmi Branka Ciglarja — Gipya in Danice Petrovič, ter Darje Križančič, ki sta jih uglasbila Samo in Vili. . . . Dobrodošlica, stisk rok, razgovor, brenkanje mentorji, izvajalci. Veseli nestrpni v pričakovanju mentorji, izvajalci. Vesseli nestrpni v pričakovanju novih doživetij. 2e je tu avtobus. Pelje v Trnovlje. Tu je čaranje „Mala čarovnica", ki ni mogla biti zlobna. In še ena „Mala čarovnica", pa „Cez senčno stran". „Rekviem". V Celju pa je padal „Dežek" s pomočjo mladih lutkovnih iz osnovne šole. Prvi dan srečanja je mimo . . . Petek — spet predstave, srečanja, razgovori ob okroglih mizah (pa ne samo razgovori, tudi kregan- ja, razpravljanja, prepričevanja . . . ) Maja in Andrija nam pričarata Slike—literarni utrinek. Andreja pripoveduje svojo ljubezen, prvo razočaranje, pozabljanje, iskanja, življenje. Maja brenka po kitari, poje . . . Aplavz . . . Sedaj smo mi. Rdeči stoli, tla pokrita s črnim žametom. Bose noge čutijo mehkobo. Govorimo, čutimo. Samo in Vili igrata . . . nekdo je hotel biti poet, nekdo hoče navzgor — kvišku, nekdo je izgubil svoj jaz. Zadnji zvok kitar, tišina, reflektor ugasne, tema. Prazna scena. Odhajajo. Šepetajo. Gremo v garderobo — zadovoljni. Smeh samokri- tika in spet odhod v Trnovlje. Sedaj smo na drugi strani odra. Gledamo, poslušamo. Burka komedija Ideali in koristi . . v našem življenju le ni vse burka, je še nekaj, kar je resnično in kar se ne zaključi kadar se končna burka — to je njihovo sporočilo. Sobota — zadnji dan. Zaključna predstava — zadnja. PiKUD OS Bratov Polančič iz Maribora e nam predstavi s Salonom Expono (Expon—expresna popravljalnica osebnih napak — toda nihče ni zado- voljen s svojim novim videzom. Vsak hoče imeti nazaj svoje napako — svoj jaz) Smeh, izvrstna izved- ba mladih izvajalcev, dinamično dogajanje, petje in glasba. Zavesa se zagrne. Navdušen aplavz. Odha- jamo. Zadovoljni. Naša beseda '80 je končana. . . . Bogati smo za eno srečanje in nekaj izkušenj več . . . Sanja Bogdanovič lOff. VLADIMIR BRAClC\ PROSTORSKI RAZVOJ UPRAVNE IN SAMOUPRAVNE RAZDELITVE NA OBMOČJU SEVEROVZHODNE SLOVENIJE Nadaljevanje OBDOBJE TITOVE JUGOSLAVIJE 1945—1977 . Zasnova nove upravne razdelitve je torej nastala že v času j P°dnoosvobodilnega boja z organizacijo krajevnih odborov OF. Po "'■jskih volitvah 1945 je bilo z zakonom o upravni razdelitvi Federalne ^.Publike Slovenije (8. IX. 1945) ozemlje današnje občine Slovenska [^■^^rica razdeljeno med okraj Maribor — desni breg in okraj Slovenske °ijice tako, kot je bilo pr^ vojno. Območje današnje občine je bilo ^^J^eljeno na 32 krajevnih narodnoosvobodilnih odborov (KNOO), to je s '^.upravnih enot manj, kot jih je bilo pred komasacijo občin. V primeru ^^^'^'■imi soseskami je bilo največ sprememb na pohorskem delu občine. Tu O^l^astali trije veliki KNOO, ki so obsegali po šest katastrskih občin — j^'otnica, Šmartno na Pohorju in Tinje. V mariborski okraj je spadala 29 ou v konjiškega samo 3. Med novimi KNOO jih je 17 aH 53 »^o le po eno katastrsko občino, 8 ali 25 °7o po dve katastrski občini, tri katastrske občine, štiri po šest katastrskih občin (karta SB 3). Iz Ste podatkov je razvidno, da so bili KNOO tako po površini kot po s prebivalstva zelo različni. Najmanjši je bil KNOO Spodnja Ložnica tor ^^ površine, največji pa Šmartno na Pohorju s 3.956 ha. Razlika je ^J kar 13-kratna. Podobne so bile tudi razlike v številu prebivalstva. Zakon o novi upravni razdelitvi iz aprila 1946, ki pa je bil, kot smo že povedali preklican, je predvidel na območju današnje občine samo 17 enot. Zakon iz septembra 1946 je namesto NOO uvedel ljudske odbore (LO). Na našem preučevanem območju je bilo določenih 28 krajevnih ljudskih odborov. Slovenska Bistrica je postala samostojen okraj, ki je imel 35 KLO, od tega jih je bilo 12 na ozemlju današnje občine Maribor. Izvedene so bile naslednje združitve: bivši KNOO Bojtina se je priključil KLO Šmartno na Pohorju; KNOO Dežno, Makole, Sv. Ana in Statenberg so se združili v KLO Makole; KNOO Brezje, Pekel in Stanovsko so se združili v KLO Pekel in priključili še Lušečko vas, ki je prej spadala h KNOO Poljčane. Iz bivšega KNOO Oplotnica sta se izločili katastrski občini Okoška vas in Zlogona gora ter se formirali v samostojen KLO Cadram. Katastrska občina Vrhole pri Slovenskih Konjicah seje izločila iz KLO Zgornje Grušovje in postala samostojen KLO. Po eno katastrsko občino je obsegalo 10 KLO (35 %); enako število tudi po dve katastrski občini. KLO Tinje je obsegal šest in KLO Šmartno sedem katastrskih občin. Po površini je bil največji KLO Šmartno, sledijo pa Tinje, Kebelj, Makole in Oplotnica. Najmanjši KLO je ostal Spodnja Ložnica. Leta 1948 je bil ukinjen samostojni okraj Slovenska Bistrica in večina ozemlja, ki ga danes obsega občina Slovenska Bistrica, je bila vključena v na novo ustanovljen okraj Poljčane (administrativna tvorba, ki ni imela dolgega življenja — spomin nanj je na zgrajeno poslopje za okrajni ljudski odbor, v katerem je danes dom starejših občanov). Hkrati je bilo opravljenih nekaj združitev KLO, tako da se je njihovo število zmanjšalo na 21, od teh jih jc bilo v okraju Poljčane 18 in v okraju Maribor okolica 3 (Pragersko, Spodnja in Zgornja Polskava). Združili so se KLO: Spodnja in Zgornja Ložnica, Cigonca in Zabljak, Pekel in Poljčane, Slovenska Bistrica in Spodnja Nova vas ter Makole in Pečke (karta SB 4). Sedaj so samo trije KLO obsegali po eno katastrsko občino (Kebelj, Vrhloga in Vrhole). Sedem jih je imelo po dve katastrski občini; torej je bila še vedno skoraj polovica KLO sorazmerno majhnih. Po šest katastrskih občin sta obsegala KLO Makole in Tinje, sedem pa Šmartno na Pohorju. Tudi na območje današnje občine Slovenska Bistrica je prineslo leto 1952 velike spremembe v upravni razdelitvi. Krajevne ljudske odbore so zamenjale občine. Okraj Poljčane je bil ukinjen in ozemlje današnje občine vključeno v okraj Maribor okolica. Občina Makole je bila priključena okraju Ptuj. Na območju današnje občine je nastalo šest občin: Makole, Oplotnica, Poljčane, Zgornja Polskava, Slovenska Bistrica in Šmartno na Pohorju (karta SB 5). KARTASB4 Samo tri leta za tem (1955) dobimo v Sloveniji občine — komune. Na našem območju sta bili ustanovljeni samo dve — Slovenska Bistrica, v katero so se združile štiri prejšnje občine, in Poljčane. Občina Makole je bila vključena v komuno Lešje v ptujskem okraju. ?.e leta 1958 je bila ukinjena občina Poljčane in ozemlje priključeno občini Slovenska Bistrica. Hkrati je bila ukinjena tudi občina Lešje in območje nekdanje občine Makole je bilo vključeno v občino Slovenska Bistrica. Tako smo dobili veliko občino Slovenska Bistrica, ki do sedaj ni spreminjala takrat začrtanih meja. Nadaljevanje prihodnjič 10 - NASI DOPISNIKI 19. junij 1980 - Predstavljamo vam naši brigadi Naša brigada je dobila ime po narodnem heroju Danili Kumar. Rodila se je 1921 v Kojskem, ki je bilo tedaj pod Italijo. 7x zelo z- godaj se je vključila v napredno gibanje, kar je bilo v njihovi dru- žini že kar tradicija. Organizirala je razne delavskokmečke izlete, na katerih je imela ognjevite govore, kljub temu, da so ji orožniki gro- zili. Zato je imela tudi veliko opravkov s policijo. Padla je 1944 v nemški zasedi blizu Škofje Loke. V naši brigadi je 35 briga- dirjev. Od tega je 30 fantov in samo 5 deklet, ki so skoraj vse že zasedene. Struktura je pestra: prevladujejo dijaki (19) in na kon- cu učenci v gospodarstvu. Darko Cerne Naša brigada prihaja iz Novega mesta in se imenuje po narodnem heroju Vinku Paderšiču—Batreji. Brigada šteie 38 brigadirjev, od tega je le 1/4 deklet. Prihajamo iz srednih šol in iz delovnih organi- zacij. 2e preden smo prišli sem v Slovenske gorice, smo se na to pripravljali. Organizirali smo delovne akcije, ki naj bi bile izve- dene v Suhi krajini. Vendar pa so zaradi slabega vremena odpadle in smo imeli zato le brigadne konference. Dan pred odhodom na MDA pa smo obiskali tovarno oblačil Labod,, ki je tudi naš pokrovitelj. Kljub pičlim pri- pravam smo tu krepko poprijeli za delo, saj smo ga vajeni. Na krožku Nas, devet junakov Nas, devet pametnjakov Marksizem študiramo. In upamo, da pride dan, ko Marx ho po celem svetu znan. Na teden dvakrat se zberemo, da si obzorje širimo. Se grebemo noč in dan, da bo lepši naslednji dan. Čas pa hitro teče nič ne reče, znanje in obzorje širi se. Upamo, da bomo kar največ osvojili in pridobili, saj zato smo se borili. Člani marksističnega krožka mi BRIGADIRJI Klub brigadirjev občine Ptuj Franc Belšak-Tone Na ustanovnem zboru brigadir- jev občine Ptuj, v Ptuju 22. novembra 1979, smo udeleženci lokalnih, republiških in zveznih MDA 1946-1979 sklenili ustanoviti Klub brigadirjev občine Ptuj. Klub brigadirjev smo poime- novali po borcu 11. pohorskega bataljona, aktivistu OF sloven- skega naroda, sekretarju okra- jnega komiteja KPS Ptuj in dele- gatu IV. operativne cone za povezavo enot Zagorske brigade, Francu Belšaku-Tonetu, iz Mune- tinc s Ptujskega polja, ki je v junaškem boju z Nemci v Gorišnici padel 4. feb. 1945, ko se je udeležil sestanka aktivistov OF in kurirjev TV postaje. Najvišji organ kluba brigadirjev je zbor brigadirjev, ki se sestaja ob dnevu MDA in ob dnevu repub- like. Klub brigadirjev vodi svet kot kolektivni izvršni organ. Svet klu- ba ima predsednika, namestnika in 9 članov. V svetu kluba so zasto- pane vse generacije brigadirjev od 1946 dalje. Člani sveta so svetu soodgovorni za določena področja dela, sklepe in odločitve svet sprej- me kolektivno. Član kluba lahko postane vsak udeleženec lokalnih, republiških in zveznih MDA. Dolžnosti, obveznosti in pravice članov kluba so: — razvijati tovariške in huma- .ne odnose — razvijati tradicije NOV in MDA — sodelovati in pomagati pri delu OO ZSMS — aktivno oblikovati in uresni- čevati program dela — predlagati kandidate, voliti in biti voljen v organe kluba bri- gadirjev — razpravljati o delu organov klu- ba, ocenjevati njihovo delo in odločati o njihovem odpoklicu — s čutom odgovornosti izvrševati naloge po programu dela oz. obve- znosti, ki jih je prostovoljno spre- jel — razvijati čut socialistične solidarnosti in vzajemnosti ter pomagati sotovarišu v nesreči in bolezni. Klub brigadirjev razvija tradicije NOV in tradicije prostovoljnega dela in razvija dejavnost na idejnopolitičnem, informativno propagandnem, kulturnem, šport- nem in socialnem področju. Člani kluba brigadirjev „Franc Belšak- Tone" izrekamo zahvalo in priznanje za odlično sodelovanje z udeleženci MDA Slovenske gorice vsa leta doslej, posebej pa v letu 1980, ko se bomo z brigadirji MDA Slovenske gorice 1980 srečali na štirih udarniških dnevih. Feliks Franc 2lnko, komandant brigade Iduba brigadirjev „ „ Foto: M. Ozmec Delo krepi človeki Pred odhodom iz Ljublj^ si komaj upali zavpiti: v avtobusu niti tega ne Brigadirsko naselje nas prevzelo, da smo ostali dva dni po prihodu in zate nismo mogli spraviti iz se|) brigadirskega pozdrava, l^j pesmi. Pa tudi ve Novomeščanom nismo hotelj veselja pri njihovem veselem kanju, saj bi jim pri , gromkem vzkliku prav g vzelo sapo, tega pa kot n solidna brigada nismo mogi riti, kajti, če bi jim vzelo potem v Dornavi ne bi ved« so prišli brigadirji. Da delo krepi človeka, sc brigadirji še kako dokaza enem dnevu so napravili to, prej iz ,,strahu" oziroma iz( nosti niso hoteli znati. Ves{ vihteli krampe, pridno kriij ne boste verjeli, tudi zapeli so vrli komandat se je pov( Novomeščani in ta zgodoi dogodek je potegnil za neka določene posledice. Brigadi \ Paderšič—Batreja in D Kumar smo skupaj pripra taborni ogenj in mi (C Kumar) smo poskrbeli še za bno senzacijo; prispeli smonj priprave točno 2 minuti pre oni, čeprav si oni mislijo, dal mi lahko boljši od njih i takrat, ko bodo polži pr Izjeme potrjujemo pravilo. Pa še nekaj izredno pom nega se je zgodilo na prvi de dan: odprli smo kantino! i sprašujem se, zakaj ravno na delovni dan; možnih je variant, no pa poglejmo: l.\ zato, ker je brigada Danila Ki po prvem dr.evu v preseženi n boljša za 1 procent (zgodov dogodek); 2. Morda zato, d brigadirji lažje pozabili na« žulje, čeprav drže steklenic roki, ampak važna je vsebina. Splošna ugotovitev: Kantii bila odprta na veliko veselje p iz obeh brigad. (Pijem pivo li vsaki dan po flaško-najmanj prvi bilten sem s tem pr« normo za en procent in 1 končam. C ODALOPATI Preveč si sattia in jaz te ljubim, draga, ko sredi noči mi plešeš pred očmi. Pustila si telesa svojega mi sled, ko sem zapustil te in šel sedet. A zopet bova pela priljubljeni refren — porini noter in vrzi ven... Dušan Krajnik, MDA Danila Kumar BRIGADIRJI VETERAM ZBORI Kdor si upa z nami v korak, naj vstopi v vrsto in v roke vzame si lopato ali pa kramp. S čvrstim korakom stopimo na delovišče in s krepkim zamahom udarimo v trda tla. Vsak naš zamah, vsak naš kubik, je korak naprej, v lepši, srečnejši jutrišnji dan. Kdor pa ne upa z nami v korak, ostane naj kar doma, stare kosti na kavču naj rabi, a dolgčas naj ga zdrami, da tudi sam stopi z nami v korak. Mi pa gremo naprej, na delo, na juriš, da z delom ustvarimo srečnejši jutrišnji dan. Ali veste Da so se delovne akcije za obnovo porušene domovine za- čele že prve dni po osvoboditvi. Do večje, zvezne, vsejugoslovan- ske delovne akcije je prišlo na pobudo predsednika republike. Na 111. kongresu USAOJ so sklenili, da bo prvi veliki objekt mladih proga Brčko—Banoviči. Od začetka maja pa do 7. novembra 1946. 22 dni pred rokom, je 62268 brigadirjev v težkih pogojih zgradilo 92 km proge. Izkopali in vgradili so v nasipe več kot 300.000 tisoč prostorninskih metrov zemlje, 134.000 m^ kamenja, zgradili so 22 mostov. 3 predore in 177 zgradb na železniških postajah. Da so prve mladinske delovne brigade prišle v Dornavo 1946 leta. Nad 4200 brigadirjev iz vseh krajev Slovenije je v letih 1946—1947 reguliralo reko Pes- nico in je bila to prva največja republiška .MDA. Pionirska četa z mentorjem tov. Petrovičem iz OŠ dr. Franja Žgeča Domava na udarniškem dnevu Foto: M. Ozmec Krajevna skupnost heroja Lacka Rogoznica - delovišče brigadirjev Slovenske gorice '80 Brigadirji. Letošnje žulje, ure z lopato, vesele trenutke, boste med drugim zapustili tudi v krajevni skupnosti heroja Lacka Rogoznica — v vasi Pacinje in Velovlek, kjer se trenutno nahaja delovišče MDA Slovenske gorice '80. Krajevna skupnost heroja Lacka Rogoznica leži na obronku Slovenskih goric. Imenosi po heroju Jožetu Lacku, borcu Slovensko goriške-Lackove čete. kije izkrvavela 8. avgusta 1942 v Mostju. Jože Lacko pa je jjo izdaji izkrvavel v ptujskih zaporih. V sedmih vaseh, kolikor jih je v KS, živi okrog 3200 prebivalcev. Na območju kS je tudi Opekarna Ptuj. Krajevna skupnost je delno še nerazvita, saj v vseh vaseh še ni niti zdrave pitne vode, asfaltiranih cest, itd. Delno skušajo ta problem reševati tudi mladinci in krajani, ki s prostovoljnim delom, or- ganizirani v lokalni MDA vršijo izkop Jarka za vo- dovod. urejajo ceste in podobno. Kakšni so krajani KS heroja Lacka Rogoznica, njihove navade in podobno, pa lahko spoznate M. L. Martin Petrovič, predsednik va- škega odbora SZDL Pacinje pri udarniškem delu Mladinci in domačini iz KS Heroja Lacka Rogoznica na udarniškem delu Foto: M. Ozmec VTISI NAŠE DELEGACIJE 00 ZSM PETROL C B Na.ša delegacija v postavi Jana, Barbara. Irena, Jože smo se v četrtek popoldne iz Ljubljane odpravili v brigado Slovenske gorice '80. Pretežna večina naše odprave je na tem koncu Slovenije prvič, zato nam vtisov iz poti in prihoda v brigado ne manjka. Med nami je bila tudi stara brigadirka. tako smo od nje izvedeli marsikaj zanimivega, še posebno, ker nismo bili še nikoli v brigadi. Vsak od nas je sicer imel svojo predstavo o brigadirskem življenju, zato smo še posebej težko čakali konca naše poti. V brigadirskem naselju nas je že čakala kolegica iz službe — že brigadirka — Tina. Predstavili smo se dežurnemu brigadirju, potem pa odšli v štab. Dodelili so nam postelje — saj to vendar ni hotel in sobo s tušem le nanšeš. Četrtek je bil za nas le opazovalni dan. S samimi brigadiiji smo se seznanili pri večerji. Seveda smo se od njih ločili po marsičem: prvi vtis je dajala le brigadirka in čudovita zagorelost. Ja. tako smo mislili še v četrtek, pred nami pa so bili še petek — delo na trasi, sobota obrambni dan in nedelja. Naše predstave o brigadirskem življenju so bile v mnogočem napačne, tako. če bi nas v četrtek zvečer vprašali o vtisih, bi vam prav gotovo odgovorili, da smo pričakovali veliko več živosti. veselja, pesmi, plesa, reda. . . . Po opravljenem delu na trasi bi vam odgovarjali čisto drugače; v primeru, da bi delali le od šestih do osmih zjutraj vam bi povedali isto. Po osmi uri zjutraj pa smo dobili čisto drug vpogled v brigadirsko življenje. Nihče si ne more predstavljati, kako hudo je biti v jarku s krampom in lopato, ko sonce neusmi- ljeno pripeka, te žge po prepoteni koži. čutiS žuljave roke in otrple mišice rok in hrbta, ko komaj čakaš, da tioi jo konec dela. Noja, saj ne da bi imeli prvič v rokah kramp inici le tako resno in organizirano ga nismo delali. Vse dn je. ko ti »krampaš« doma za svoje, prijatelje, kotf delaš za družbo, boljše življenje svojega ljudstva, s« 7.em. Vse te izkušnje v skupni graditvi za boljši jutri na> prvi dan ločevalo od brigadirjev. Ob kulturnem progi zvečer in ob tabornem ognju smo pozabili na pripoji prejšnjega dne »o bolj živahnem dogajanju.« V soboto tako brigadirje kot nas je iz sladke^ dvignil alarm za letalski napad na brigadirsko našel]' vsi krmežljavi smo se pognali v tek na varno mestol sovražnikom. Še večjo resnost le akcije sta poudi pilota v letalih, ki sta uprizorila letalski napad in I"* nad nami. Tudi obisk vojašnice v Ptuju s predavanjem o ^f* ljudski obrambi, prikazom filma o ljudskem odp" primeru vojne na področju mestne skupnosti in ^ oboroženih sil. teritorialne obrambe v Beli Krajini.''' .seje udeležil tudi tovariš TITO, z ogledom orožja je"' naredil globok vtis. Našega brigadirskega življenja še ni konec, že dan^ nam je žal, da ga nismo mogli živeti v celoti. službene obveznosti. O utrinkih iz delčka brigadii^ življenja bomo še dolgo premišljevali in prenašali v svojih sredinah. IreJ KONEC PRVE DEKADE Tritedensko življenje v brigadi je razdeljeno na dve dekadi. to sta dve obdobji po 10 dni. Za nami je že prva dekada in na brigadni konferenci smo pregle- dali kaj smo naredili v tem terminu. Bilo je tudi nekaj obi- čajnega iz brigadirskega življe- nja. to je tu.širanje in kopanje brigadirjev. To delo je šlo .še posebno dobro od rok že izkuše- nim brigadirjem. Prizanesli niso tudi ■>štabovceme, ki sojih sestavili tik pred tekmovanjem so merile moči v športnih panogah: skaka- nje v vreči, zadevanje z obročem, skok v višino, vodenje žoge, kotaljenje soda, potezanje vrvi in v strelskih veščinah, zadevanje pikada v tarčo in streljanje s fračo. Čeprav je šlo v tekmovanjih za sekunde in zadetke, je v Obrežu zmagala mladost, bratstvo, prija- teljstvo, — je ob podelitvi spo- minskih priznanj udeležencem srečanja poudaril Jože Borak, član predsedstva OK ZSMS Ormož. Ob zvokih harmonike, sklenje- ni v kolo so mladi zaključili še eno bratsko srečanje, nadaljevali ga bodo na pohodih, mladinskih delovnih akcijah in ob drugih nalogah, ki vežejo naše narode in narodnosti v še bolj trdno celoto. Besedilo in posnetek: Fi M Kocka na kocko — palača ... Rezultati atletike in malega nogometa Petek in sobota sta bila v zname- športnih dogodkov. y petek je bilo atletsko tekmova- nje ali bolj natančno povedano J^I^OS. Nastopali so: mlajše pionir- ke, pionirji, starejše pionirke, pionirji, mladinke, mladinci, člani ■"veterani. .Najprej so tekmovali mlajši ^onirji. Prvo mesto je dosegel Marjan Zemljak, drugouvrščen ^ bU Srečko Seruga in tretje mesto ^ je priboril Gorazd črnila. Mlajše pionirke:,Prvo mesto je ^segla Kristina Haladeja, druga je ^^ Stanka Belšak, in tretje mesto ^ dosegla Zdenka Čeh. J. Starejše pionirke: Kot prvouvr- 1 je na cilj pritekla Branka f druga Anika Bedrač in tretja jj^ta Krivec. Starejši pionirji: ^om mesto je dosegel Franc OB PRAZNIKU KS VIDEM Murko, drugo Marjan Sirovnik in tretje Vojko Bedrač. Mladinke, prva je na cilj pritekla Marija Vindiš, drugo Marjana Hvaleč in tretja Metka Duh. Mladinci: Kot zmagovalec je na cilj prvi pritekel Miroslav Vindiš, drugi Hinko Hvaleč in tretji Janko Veselič. Pri danih je zmagal Martin Topolovec, drugi je bil njegov brat, tretje mesto pa si je priboril Marjan Polajžer. Pri veteranih je slavil prvo mesto Franc Čuček, drugo je dosegd Stanko Črnila in tretje Gorazd Črnila. Prehodni pokal v malem nogometu je kot zmagovalec prqe- la ekipa Videm mladi — DISCO PUH, drugo mesto so zasedli člani JLA I. in tretje mesto si je priborila ekipa Pobrežje 11. Na tem turnirju je sodelovalo 13 ekip. S tekmovanjem so pričeli popoldan in zadnje tekme so se odigrale ix)zno v noč. Organizator športnih tekmovanj je bil Stanko Skok. Velja mu vsa pohvala, saj je potekalo vse tek- movanje brez kakršnihkoli proble- mov. Na koncu je dejal: ,,Izgleda, da si občani želijo še več takšnih akcij kot je kros in igranje malega nogometa za prehodni pokal. Vsa zahvala velja tudi KS Videm, da nam je sploh omogočila ta tekmovanja. Finansirala nas je KS Videm. Obisk na teh srečanjih je bil izredno velik. Na samem tekmova- nju smo imeli organizirane ekipe prve pomoči, civilne zaščite itd." Za dobro glasbo pa je skrbel Zvon- ko Ulaga. Jana Hvaleč Stabilizacijski korak mladih Po daljšem zatišju so mladi v delovni organi- zaciji STEKLO Slov.Bistrica sklenili odločneje stopiti po poti uresničevanja stabilizacijskih ukrepov — tako na delovnem mestu kot na drugih p>odročjih dejav- nosti. Pred dnevi so na volilno programski konfe- renci kritično ocenili dosedanjo (nejdejavnost, izvolili 15-člansko predsedstvo in sprejeli program dela. Posebno pozornost bodo posvetili izobraževanju mladih, njihovemu večjemu vključevanju v reševanje problematke delovne organizacije, stanovanjskih potreb mladih družin, vključevanje v delo samou- pravnih organov in s tem konkretno sodelovanje pri reševanju problemov. Prav tako se bodo širše vklju- čevali v športne aktivnosti in v uresničevanje skup- nega programa OK ZSMS Slov. Bistrica. Oživitev delovanja mladih v 330 članskem kolek- tivu DO Steklo, od katerih je nad 100 mladih delav- cev, pomeni v uresničevanju uspešnega eosnodarienia in stabilizacije pomemben korak v ddu kolektiva. Viktor Horvat 12 - NASI DOPISNIKI 19. junij 1980 - TEDNI|( PERESA PERESA PERESA PERESA PERESA PERESA PERESA POZDRAVLJENI! Dogovorili smo se, da bomo izdali bilten in obljubo tudi držimo. Res, da ta bilten nima običaj- ne oblike, vendar so tudi tu zbrani prispevki, ki bi jih naj učenci objavljali v informativnih glasilih. Udeleženci »Šole mladih peres« smo spoznali, da na nobeni osnovni šoli v ptujski občini učenci ne izdajajo informativnega glasila. Ob koncu šolskega leta navadno »zagledajo luč sveta« literarna glasila! Frav dejstvo, da je obveščanje še vedno precej nerazvita dejavnost na mnogih šolah, nas je člane centra za obveščanje in propagando (COP-a) vodilo do zamisli, da bi organizirali šolo mladih peres. PERESA, ki so pred vami so naše popolnoma samostojno delo. Pokazati smo želeli, kako naj izgleda informativno glasilo. Naša PERESA govore o življenju in delu učencev v mnogih osnov- nih šolah. Vemo, da PERESA niso ravno naj. . . vendar so del nas so naše delo, zato smo ponosni na njih. Udeleženci »Šole mladih peres« PERESA so uredili udel^enci »Šole mladih peres« in člani centra za obveščanje in propagando. Radibi vam povedali ,,Sola mladih peres" je potekala ob petkih popoldan. Niiše prvo srečanje je bilo 25. novembra 1979 in od takrat smo se sestali že šestkrat. Sestajali smo se na osn. šoli: Tone Žnidarič, Franc Osojnik in v prostorih OK ZSMS Ptuj. ,,§olo..." so obiskovali učenci iz naslednjih OS: Tone Žnidarič, Franc Osojnik Olga Meglic, Ivan Spolenjak, Hajdina, Leskovec, Cirkulane, Markovci, Kidričevo, Majšperk, Destrnik in Juršinci. Vsakokrat pa smo zaman čakali predstavnike iz ostalih osnovnih šol. In ravno to nas je tudi najbolj motilo. Program „SoIe mladih peres" je obsegal naslednje teme. L Pomen obveščanja v naši družbi. Delitev obveščanja na različne medije (časopis, radio, televizi- ja) — Novinarski krožki — kako naj jih ustanovimo. II. Spr^ovorili smo o pomenu oglasnih desk in zidnih časopisov. Dva zidna časopisa smo izdelali tudi sami. III. Novinar Zdenko Kodrič nam je predstavil pozitivne in negativne strani informiranja po radiu. Po- govarjali pa smo se tudi o novinar- skem pokiku, saj je med mladimi danes to eden izmed najpopularnej- ših poklicev. IV. Snemanje radijske oddaje ni ravno lahka stvar. Udeleženci „So- le" smo jo posneli in tudi predvaja- li po ptujskem radiu. V. Pripravljati smo se začeli na izdajo našega biltena. Dogovorili smo se, da naslednjič prinesemo prispevke za le-to. Vsem osn. šolam, katerih predstavniki niso bi- li na „SoH" smo poslali posebne dopise, da naj sodelujejo pri izdaji biltena. Razen ene osn. šole se temu vabilu ni odzvala nobena šola, VI. Pregledali smo prispevke, ki smo jih prinesli za bilten. Dogovorili smo se o imenu biltena in izbrali ime — PERESA. „Solo mladih peres" smo za letošnje šolsko leto končali. V naslednjem šol. letu bomo v okviru COP-a spet organizirali podobno „šoIo". Jasno, bomo izboljšali stvari, ki so tokrat šepale. Pred- vsem pa se bomo skušali povezati tudi z osnovnimi šolami, ki letos z nami niso sodelovale. POMEN MDA IN NJIHOV NADALJNJI RAZVOJ 1. maja 1946 se je ob prisotnosti mladinskih delov- nih brigad iz vseh krajev naše domovine s skromno slovesnostjo pričela gradnja mladinske proge Brč- ko—Banoviči, ki je odprla novo stran v zgodovini mladinskih delovnih akcij. V izgradnji proge je sode- lovalo prek 62000 mladink in mladincev iz vseh kra- jev Jugoslavije. 22 dni pred rokom so zaključili grad- njo 90 kilometrov dolge proge, kar je tedaj pomenilo svojevrsten gradbeni podvig. Ohrabrena s takšnim uspehom je mladina Jugoslavije v naslednjih letih organizirala v velikem obsegu še druge delovne akci- je, V obdobju od 1946 pa do 1952 je mladina sode- lovala v izgradnji 70—tih največjih objektov. V dvo- mesečnih izmenah je prostovoljno delalo prek milijon mladincev in mladink, ki so prispevali prek 60 tisoč prostovoljnih delovnih dni. Ta oblika dela je postala tradicionalen način sodelovanja mladine Jugoslavije pri izgradni nove družbe in socialističnega patrio- tizma vse do današnjih dni. Vsi, ki so 1. maja 1946. začeli delati na progi Brčko—Banoviči ali kasneje, so danes že zreli ljudje. Vsi so v svojem življenju, na svojem delovnem mestu dali svoj velik prispevek k izgradnji socializma. Vendar vsi ti ljudje, ki so sodelovali na katerikoli prostovohiji delovni akciji širom domovine, to sodelovanje, to delo uvrščajo med najvažnejši osebni prispevek k izgradnji socializma.Ceprav so opravljali težko fizično delo, v neverjetno težkih pogojih, šteje- jo te dneve k svojim najlepšim spominom in k svojim prispevkom k izgradnji in krepitvi Socialistične Jugoslavije. Prav gotovo ima ta ponos svoje polno opravičilo, kajti mladina je razumela, da ne gradi samo posameznega objekta, temveč, da gradi novo družbo—socializem. In še kaj. Prostovoljno delo je v današnjemčasu veliko več in veliko bolj vidno kot katerokoli drugo opravljeno družbeno delo. Kakor je tedaj govoril mladim pokojni Boris Kidrič: ,,Delo v naši domovini se je iz težke in neprijetne nujnosti tistih, ki ne razpolagajo z ničemer razen s svojo delovno silo, spremenilo v častno dolžnost, v ponos v življenju in ustvarjalno veselje naših delavcev." Tovariš Tito je na VI. kongresu Ljudske mladine Jugoslavije med drugim dejal: ,,Dajemo vam nalogo, da zgradite mladinsko cesto Bratstva in enotnosti, od Ljubljane do Gevgelije v tem letu od Ljubljane do Zagreba. Cesta mora biti zgrajena do 29. novembra tega leta, v aprilu je treba začeti z delom." Titov poziv na kongresu, ki je bil v začetku leta 1958 v Beogradu, so delegati sprejeli z viharnim nav- dušenjem. Kako tudi ne, akcij in dela so si želeli že nekaj let, takšna naloga jim je pomenila veliko Tito- vo zaupanje, zaupanje družbe mladi generaciji, ki je tudi že prej neštetokrat dokazala, da je takšnega zaupanja tudi vredna. Borut Gradišer, OS Franc Osojnik V BRIGADO NAJ GREDO TUDI STARŠI Med brigadirji, ki odhajajo na MDA, je čedalje večje število učencev osnovnih šol. Tudi ti, čeprav so mnogi stari komaj trinajst, štirinajst let, se popolnoma enakovredno vključujejo v vsestransko delo v brigadi. Krampajo prav tako zagnano, kot njihovi starejši prijatelji. Poi»ldan obiskujejo števibie krožke, sodelujejo v kulturnih programih in so srečni, ker prispevajo vsaj del, k izgradnji naše domovine. Tudi Borut in Robert (obiskovala sta Solo mladih p>eres) sta že bila na MDA. Mladim, ki bodo letos šli na eno izmed treh MDA, ki se jih bodo udeležile ptujske brigade svetujeta: Pazite, ko boste izbirali copate. Premajhni namreč tudi v brigadi žulijo. Vaši prekratki ali predolgi brigadirki (s tem mislita na brigadirsko obleko) se bodo sobrigadirji smejali. Potrudite se in izberite čim boljšo številko! Kakšno je brigadirsko življenje? Krasno! Težko je povedati, najbolje je poizkusiti na lastni koži. Včasih je tudi mrzlo. Podnevi, na trasi je navadno grozno vroče. Zakaj sta se odločila da gresta v brigado? Prijatelji so mi pripovedovali o brigadirski dogodivščinah. Zdela so se mi zanimiva in sem šel še sam gledat (delat) v Brkine. V brigadi srečaš mnogo vrstnikov. Vsi smo prijatelji in vse nas veže skupna vez — pomagati, graditi domovino! Mnogi starši svojih otrok ne puste v brigado, ker ne poznajo brigadirskega življenja. Borut in Robert menita, daje najboljše, da gredo v brigado tudi starši. Sodelovanje med OŠ Juršinci in KS Osnovna šola Juršinci je tesno povezana s krajem, v katerem deluje. Sodelovanje poteka v več smereh. Naj navedem nekatere: V okviru akcije Nič nas ne sme presenetiti smo se povezali s krajevno organizacijo Rdečega križa, s civilno zaščito, z gasilci in akcijo uspešno izvedli. Ob krajevnem prazniku so učenci naše šole pripravili kulturni program, s katerim so poživili slovesnost ob krajevnem prazniku. 22. decembra so nas obiskali vojaki in starešine ptujske vojašnice. Ob tej priložnosti smo povabili tudi krajane, udeležence NOB. Ob novem letu smo pripravili program za cicibane Juršinec in okoliških krajev. Učenci naše šole so ob prazniku žena pripravili ženam krajevne skupnosti prisrčen program. Udeležilo se ga je veliko žena in dvorana je bila skoraj pretesna za vse, ki so želele svoj praznik proslaviti ob pesmi in besedi najmlajših. Kot je razvidno iz poročila, se sodelovanje med šolo in KS uspešno razvija in prizadevali si bomo, da bo postalo še tesnejše in pristnejše. PRIRODOSLOVNI KROŽEK Vsak drugi teden ob petkih se krožkarji osmega razreda prirodoslo- vnega krožka zberemo v učilnici biologije in kemije. Sprašujemo se, kaj neki bomo danes delali in raziskovali. Najbolj smo navdušeni, ko gle- damo filme ali delamo poskuse. Posebej nam je bil všeč film o razvoju komarja, saj kaj takega vsak dan ne vidiš. Ne da se opisati, kako čudo- vito je bilo vse to prikazano. Videli smo, kako samica odlaga jajčeca, kako se razvijajo ličinke in se potem zabubijo in potem je sledilo to, kar je bilo za nas najbolj zanimivo: iz bube je prilezel komar. Po končanem filmu smo razglabljali o tem, kar smo videli. Vsak je povedal svoje mnenje o njem in na koncu se je izkazalo, da smo nad filmom zelo navdušeni. Zelja nas vseh pa je, da bi se lahko shajali sleherni petek in napolnili naše znanja željne glave, s čim večjim znanjem iz biologije in kemiie. Vlasta Gregorec DOPISNIŠKI KROŽEK Menda ni OS, ki bi v sklopu interesnih dejavnosti ne imela literar- nega, recitatorskega krožka, manjše pa je število šol, kjer uspešno dehije tudi dopisniški krožek. Tudi v naši šoli tega krožka, do letošnjega šol. leta nismo imeli. Letos pa smo ga na pobudo COP OK ZSMS Ptuj ustanovili. Interes učencev zsl ta krožek je bil v začetku kar velik, vendar pa so mnogi kmalu videli, da pisanje sestavkov ni niti tako lahko delo in na naše sestanke več ne prihajajo. Krožkarji—dopisniki smo februarja posneli radijsko oddajo o ljudskih običajih pri nas. Naše prispevke pa smo tudi objavili v ptujskem TEDNIKU. V avli šole imamo oglasno desko, na kateri so sestavki in članki in s tem seznanjamo učence z našim delom. V marcu smo pripravili prvo radijsko oddajo za šolski radio. No, oddaja kljub našemu trudu ni „šla v eter" zaradi tehničnih težav. Verjamemo, da bodo naslednje oddaje lahko slišali učenci prek zvočnikov, k. so nameščeni v vseh prostorih. ^^^^ Kodrič,OS Markovci Življenje učencev v našem kraju Učenci osnovne šole Leskovec živimo v težko dostopnih in precej oddaljenih krajih. Večina učencev se vozi v šolo z avtobusom, zato morajo zgodaj vstati, da pridejo pravočasno na avtobusno postajo. Včasih se tudi zgodi, da kdo zamudi avtobus. Takrat pa mora zra- ven že prehojene dolge poti pešačiti še dodatnih sedem ali več kilome- trov. Tedaj učenec pouk zamudi pa še utrujen je tako, da težko sodeluje, kaj šele dojema učno snov. Najtežje je v zimskem času, ko je zjutraj, ka- dar se odpravimo od doma, še trda tema. Med potjo nas stresa mraz in gazimo po zametih, saj poti navadno niso shojene. Po pouku se odpravimo domov, kjer nas čakajo starši, da nam naložijo naše naloge. Malokateri učenec ima za popoldansko opravilo le učenje. Večina je takšnih, ki morajo takoj, ko odložijo šolske torbe, na polje, v vinograd ali v hlev, da pomagajo staršem. Zvečer, ko smo že utrujeni od dolge poti v šolo in domov, od učenja v Soli, od popoldan- skega dela doma, pa nas čaka še veliko učenja in domačih nalog za naslednji dan. Nekaj naredimo zvečer, če nas prej ne premaga spanec, nekaj pa zjutraj. Včasih se tudi zgodi, da zjutraj kdo zaspi in se nima časa pripraviti za pouk, takrat pa tudi nalogo napišemo aH prepišemo v šoli. Kaj je naše razvedrilo? Za gledanje TV programa, branje časopisov in knjig imamo razen v zimskem času le redkokdaj zvečer čas. Največkrat pa je naše razvedrilo sproščen smeh v šolskih klopeh. Kakšni smo? Eni smo pridni, drugi lenarijo, ne ubogaio, vendar smo odkriti in veseli. Radi pomagamo, če je le mogoče, radi sodelujemo in radi se veselimo vsega, kar je lepega in dobrega. Včasih smo muhasti-neresni, preveč razigrani, pa saj smo še mladi! Učenci OS Leskovec i UDELEŽENCI ŠOLE MLADIH PERES MENIMO 0 ,^0LI" TOLE: Bilo bi mi všeč, če bi se večkrat srečali. • • * Pričakovala sem več resnosti, odgovornosti s strani osn. šol. Iz neka- terih osn. šol učenci sploh ne prihajajo na našo srečanja. Skoda! • • * Tudi tisti, ki so se odločili, da bodo obiskovali „Solo", ki lahko pokazali več samoinidative. Npr.: pri pisanju prispevkov za bilten. • • * Všeč mi je, da bomo izdali tudi svoj bilten. Mislim, da ga bodo naSi sošolci radi vzeli v roke in prebrali naše sestavke. * • • Prvič sem tukaj, a mi je žal, da nisem že prej prihajala. * * * Na naši osn. šoli še mogoče vedno ne bi imeli novinarskega krožka, če bi učenci ne obiskovali šole mladih peres. Res, pomagalo nam je pri ustanavljanju našega krožka, ki že žanje prve uspehe. • • * Tudi na naši šoli smo ustanovili dopisniški krožek, saj smo spoznali, da brez dobrega obveščanja ne gre. • * * Dobro, učenci smo se na „šoli" srečevali, vendar pa je to še vedno premalo, sestajati bi se morali pogosteje in izmenjavati svoje izkušnje. « * * Najbolj všeč mi je bilo, ko smo izdelovali stenčase (zidne časopise). Na podoben način jih zdaj izdelujemo tudi v naši (prvi) šoli. * * • ,,§ola" se mi zdi dobra. * * * V našem biltenu bi morali pisati še več o življenju na šoli, o povezo vanju med osn. šolo in krajevno skupnostjo. • * • Osn. šole bi morale med sabo več sodelovati. Vendar to ne pomeni, da bi vedno merili naše zmogljivosti le na športnem področju. Kaj, ko bi sodelovali na področju obveščanja ali pri kulturnih programih. Svoja mnenja so povedali: Valja, Milena, Dominika, Nada, Jožica, Ivanka, Vesna, Toni in morda še kdo . . . SOLSKI RADIO Na naši šoli smo ustai^ovili šolski radio. Glasbo smo vrteli vsak gla- vni odmor. Nam mladim je bila glasba všeč, saj smo vrteli takšno, ki je ustrezala našim okusom. Sicer pusti odmori med šolskimi urami so posta- jali prav prijetni. Problem pa je nastal z učitelji in tudi s prostorom. ,,Radijski studio" je bila namreč ravnateljeva pisarna in če je bila glasba malce bolj glasna, se je začel razburjati. Pridružili so se mu tudi drugi učitelji, črf da šola ni disco. Prek radia smo učence obveščali o dogodkih, kulturnih prireditvah . . Naš radio je začel počasi „propadati" in vedno redkeje seje oglašal. Mladi nismo imeli več volje, da bi hodili v ravnateljevo pisarno. Zato je sedaj v glavnih odmorih pusto in tiho, slišijo se le kriki nekaterih učencev. Valerija Taciga in Martina Feriež, 0§ Majšperk Pionirska organizacija Na naši šoli vodi P.O. tov. Hilda Majcen. Razredni predstavniki « zberejo na sestanku in se pogovarjajo o naših problemih. Skoraj vedno je na dnevnem redu skrb za šolski uiventar. Večkrat kdo prilepi pod klop žvečilni gumi, saj si prihranijo „dolgo" pot do koša, bi rekel kdo od teh. Večkrat pa se obmetavamo s kredami, tako da ubogi reditelj ne zmore dovolj hitro prinašati kred zopet v razred. Pogovarjajo se tudi o naši prostorski stiski, ki jo dokaj dobro vse občutimo. Tdovadnica je majhna, da v zimskem času ne moremo igrati ne košarke in ne rokometa. Vsi se veselimo pomladi, ko lahko igramo to na našem novem igrišču, ki smo ga s skupnimi močmi naredili lani. Pri gradnji smo pomagali tudi mi učenci in vsi učitelji z delovnimi akcijami. Veseli smo, da imamo novo igrišče, zato nas majhna telovadnica ne moti preveč. Dominika Slanič, 6/a, OS Ivan Spolenjak, Ptuj Vrnitev k naravi - planinska šola Na naši šoli smo ljubitelji narave, zato ljubimo tudi izlete v gore. Med učenci je veliko zanimanja za planinstvo. Planinci, ki so že več člani planinskega društva, velikokrat pripovedujejo o izletih v planin«' Zato smo se mlajši odločili, da bomo tudi mi postali planinci. Spomladi je na naši šoli spet pričela delovati planinska šola- Ustanovili smo jo zaradi vehkega zanimanja učencev za to vrsto izvcn- šolskega udejstvovanja. Organiziralo jo je planinsko društvo Ptuj- „Sola" poteka povsod tam, kjer je zanimanje zanjo dovolj veliko. nas kažejo največje zanimanje za planinstvo učenci petih razredov. Pr®" davanja imamo ob ponedeljkih in petkih. Ta so zelo zanimiva, ker sO navadno popestrena z diapozitivi. Vsi, ki obiskujemo šolo se najbolj veselimo našega prvega večjega planinskega izleta na Peco. piferko, OS Markovci FOTO KROŽEK Foto krožek deluje na naši šoli že dve leti, vodi ga tov. Koltak. Učimo se, kako se pride do negativa, pozitiva do prave fotografiji. Jasno, smo se najprej učili osnov tehnike fotografiranja. Kr"^. obiskujemo enkrat tedensko. Takrat skupaj ocenimo fotografije, ki si^ jih izdelali. Večkrat se o uspešnih ali neuspešnih fotografijah pogovarj^ mo tudi v odmorih. Potrudili se bomo, da bomo ob koncu šolskega priredili razstavo najuspešnejših fotografij. Najboljše fotografije boifl poslali na tekmovanje. V šolskih avli je bila razstava znanega mojstra fotografije Stoja^J Kerblerja. Kdo si je njegove fotografije največkrat pozorno ogled®*' Prav gotovo mi, člani, fotokrožka. Učenci OS Boris Kidrič, Kidriče^" f EDNIK - ig- j"ns i^so TELESNA KULTURA IN SPORT - 13 Jutri ponovni sklic konference petkove tretje konference Medob- činske nogometne zveze Ptuj m bilo. pazlogjc preprost, premajhna udelež- ba- saj se je od 45 seje udeležilo le 20 jclegatov OTKO, ki delujejo na pjidročju nogometa v občinah Ormož, ptuj m Slovenska Bistrica. Konferen- ,-a zahteva polnoStevilno udeležbo, saj gfC za volitve novih organov in lekmovalni sistem za naslednjo tek- piovalno sezono. Ponovna seja bo lUtri. v petek 20. j unija, s pričetkom ob l7. uri v sejni sobi skupnih služb SIS v ({aičt^vi ulici. Nogometni klubi in jfušiva morajo zagotoviti udeležbo jvojih delegatov, saj bodo na ta način omogočili nemoteno delo in priprave naslednjo sezono. I. k. Tekmovanje za zma- govalca rekreacije Velikokrat smo govorili in pisali in pisali o zaključnem tekmovanju za zmagovalca rekreacijskega nogometa v naši republiki. To tekmovanje pa bo sedaj izvedeno po turnirskem sistemu. Zmagovalec skupine MNL Ptuj, nioštvo Hajdine, bo to nedeljo sodelo- valo na turnirju v Ptuju. Nastopili bodo štirje zmagovalci rekreacije in sicer ptujskega, mariborskega, mur- skosoboškega in lendavskega območ- ja. Prvo srečanje (Maribor — Lenda- va) se bo na stadionu NK Drava pričelo ob 9. uri, za tem pa bo na vrsti srečanje Hajdine z zmagovalcem iz Murske Sobote. 1. k. Drava zmagovalec turnirja v Apačah športno društvo Apače je v soboto in nedeljo izvedlo memorialni tumir v nogometu v spomin na predsednika društva Franca Turnška. Nastopilo je 12 moštev, ki so bila razdeljena v tri skupine. V prvi skupini je zmagalo moštvo MlP-a, v drugi Gerečja vas A in v tretji Drava iz Ptuja. Zaključni del je dobilo moštvo Drave pred Gerečjo vasjo in MIP. Najboljši strelec turnir- ja. ki je lepo uspel kljub izredno toplemu vremenu, je bil Vogrinec (Gerečja vas A), najboljši vratar pa Stebih (MIP). Podrobneje o turnirju pa v prihodnji števlki! P Tekmovanje ob obletnici Osnovna organizacija ZSS v DO Pleskar Ptuj je ob 20-letnici tega delovnega kolektiva izvedla meddru- žinsko strelsko tekmovanje z zračno pu.ško. V novih prostorih v Kidriče- vem je nastopilo 59 posameznikov in 9 ekip. Med posamezniki je zmagal Jože Vodopivec (Turnišče II), med ekipami pa Turnišče I. l.k. Za točke v državnem prvenstvu Letošnje državno prvenstvo kartistov se bo v nedeljo nadaljevalo z dirko v Ptuju, točneje na kartodromu v Hajdošah, najboljšem objektu zii to zvrst moto športa v Jugoslaviji. Organizatorju, AMD Ptuj, seje dosedaj prijavilo 71 tekmovalcev v vseh treh kategorijah, 17 v kategoriji juniorji A, 26 v kategoriji člani A (razred do 100 ccm) in 28 v kategoriji člani C (razred do 125 ccm). Zraven tega pa se bodo občinstvu predstavili tudi tekmovalci v novem, nacionalnem razredu, kategorije 90 ccm na strojih domače proizvodnje Tomos elektronik. V Ptuj bodo prišli tekmovalci iz socialističnih repu- blik Srbije, Hrvatske in Slovenije. Dopoldan bo najprej običajni tehnični pregled ( »Mala formula 1« v HajdoSah g od 7. do 9. ure), nato uradni trening (od 8. do 10. ure), verjetno pa tudi predfinalne vožnje, kar bt) ixlvisno cxl končnega števila prijavljenih tekmoval- cev. Popoldan bo ob 14. uri najprej otvoritev s predstavitvijo tekmovalcev, prve vožnje pa se btnlo pričele ob 14.30. V vsaki kategorijo bodo na sporedu tri vožnje, seštevek vseh treh pa bt) dal zmagovalce tretje dirke za DP (prva je bila na Rijeki, druga pa v Zagrebu). Kot je v Ptuju že običaj, bo organizator poskrbel tudi za gledalce. Tako je na voljo velik parkirni prostor (prek mostu na levo), okrepčila in avtobus- ni prevoz po potrebi. Priporočamo vam, ker je nedelja »neparni dan«, da izkoristite možnost prevoza z rednimi avtobusi do postajališča Hajdo- še, od tam pa ste po petih minutah hoje na karto- dromu. V primeru potrebe, bo z avtobusne pt)staje Ptuj organiziran posebni prevoz. Forma tekmovalcev AMD Ptuj .se izboljšuje. Največ možnosti za visoke uvrstitve imajo v razredu do 100 ccm pri juniorjih in članih, manj pa v kategoriji do 125 ccm. Tako lahko na »domačem terenu« ob podpori gledalcev dosežejo letošnje najbolj.še uvrstitve in izboljšajo mesta v generalni uvrstitvi. Nedeljska »generalka« članov in športnih funk- cionarjev AMD Ptuj pred veliko mednarodno dirko v obeh razredih, ki bo 24. avgusta v Hajdo- šah in za katero so že prijavljeni tekmovalci iz šestih držav. Pokrovitelj nedeljske preizkušnje pa je delovna organizacija AGIS. kotar Odlični rezultati mladih atletov Ptuja v soboto in nedeljo je bilo v Celju posamično atletsko prvenstvo za starejše mladinke in mladince, katerega so se udeležili tudi atleti Ptuja. Stanko Hauptman je v teku na 5000 m osvojil srebrno medaljo, na 1500 m pa je bil četrti. Marija Vidniš je s časom 5:04,8 na 1500 m postavila klubski rekord in osvojila četrto mesto v Sloveniji, Jasna Pavlin pa šesto na 100 m. Sočasno je na stadionu Staneta Mlakarja v Kranju potekalo republiško prvenstvo za mlajše mladinke in mladince, na katerem je ekipa Ptuja tekmovala z izredno mladimi vendar zelo perspektivnimi atleti, ki so posegli po medaljah in visokih uvrstitvah, čeravno so še pionirji. Naiuspešneiša med njimi je bila Marija Šešerko, ki je v skoku v daljavo z rezultatom 502 cm osvojila srebrno medaljo, bronasti v teku na 300 m z ovirami in štafeti 4 x 100 m, peto mesto pa v teku na 100 m z ovirami. Marica Hameršak je z odličnim tekom na 800 m z rezultatom 2:23,4 osvojila drugo mesto, Irena Lovrec pa osmo. Vesna Carli je bila kljub poškodbi četrta, Sonja Pajenk pa v skoku v viši- no peta s preskočenimi 150 cm. Odlično je tekmovala mlada šprmterka Nada Bolcar, ki je v teku na 100 m osvojila šesto mesto z rezultatom 13,1 in deveto na 200 m z rezultatom 27,8. Štafeta 4 x 100 m v postavi Kerbler, Carli, Šešerko in Bolcar je bila tretia z rezultatom 52,6, štafeta 4 x 300 m v postavi Bolcar, Lovrec, Hamršak in Bombek je po hudem boju za las izgubila medaljo in je pristala na četrtem mestu. Enajsto mesto sta osvojila Ivan Štebih v teku na 200 m z rezultatom 57,5 in Oliver Sirec v skoku v višino. Perspektivni srednjeprogaš Bojan Mihelačj ki je bil najmlajši od vseh tekmovalcev na 1000 m, je s časom 2:52,2 osvojil deveto mesto. Metalec Jani Učakar je bil v suvanju krogle enajsti, v disku sedmi in kladivu šesti. Štafeta 4 x 100 m v postavi Pavličič, Stebih, Kihar in Sirec je bila osma in štafeta 4 x 400 m peta v postavi Stebih, Pavličič, Mihelač in Sirec. OP Tečaji za mlade in starejše neplavalce Plavalni klub Ptujske toplice nada- ljuje s tečaji plavanja za vse tiste mlajše in starejše občane, ki se želijo naučiti teh veščin. Prijave sprejemajo vsak ponedeljek popoldan v Ptujskih toplicah. Z vadbo pričnejo takoj, koje prijavljenih za eno skupino, ki pa se z vaditelji dogovorijo za najustreznejši čas in način vadbe. Zato sedanji neplavalci, kar pogumno! l.k. v NEOEUO, 22. JUNUA, NA KARTODROMU V HAJDOSAH TEKMOVANJE PREDŠOLSKIH OTROK ZA ŠPORTNO ZNAČKO ' Telo je temelj umskih sposobnosti I in orodje duha. Zato mora biti • krepko in zdravo. J. J. Rousseau Vse bolj se zavedamo, da je telesna vzgoja izredno potrebna slehernemu človeku, še najbolj pa našemu cicibanu. Predšolska doba je namreč čas, ko se posta- vljajo temelji zdravi telesni zgradbi, osnovne za razvoj tele- snih lastnosti in gibalnih navad. Kljub vtisu, da živimo v okolju, ki je ohranilo, pristen stik s prirodo, mislimo na agrarni zna- čaj ormoške občine, pomemb- nost organiziranega telesno kul- turnega življenja nenehno rase. Pa ne samo to, gibanje je otroko- va potreba, saj pospešuje rast in razvoj otroka, obenem pa se na način postavljamo po robu negativnim vplivom civilizacije. Povdariti je potrebno, da to ni ^golj zabavna igra, temveč nadv- ^ resna sistematična dejavnost. S primerno zastavljenim vzgoj- nim procesom je moč v veliki nieri vplivati na otrokov vse- stranski razvoj, telesno športna ^zgoja pa v tem procesu zavzema ^'dno mesto. To je bilo vodilo ■"^publiški telesnokulturni skup- ''osti SRS in zvezi telesnokultur- •^'h organizacij Slovenije, ko so Pted leti začeli uvajati tekmova- ''je za športno značko. Delo v tekmovanju za športno Značko zagotavlja otrokom do- raznovrstnega gibanja na prostem, vzgojitelju pa omogoča, organizirano in sistematično Posreduje osnove gibalnih spret- ''^sti. Pomembno je, da si na ta [•ačin otrok pridobi veselje do l^rtnega uveljavljanja z name- da bi pozneje te prvine in °"'ike dela postale del njegovega prostega časa. Program tekmovanje za šport- ■ n^i obsega konkretne i Hoja sodi med nepo- ! ^^^Ijive prvine telesne vzgoje in pravega načina življenja. Otro- ^ ^ predšolski dobi je potrebno postopoma uvajali v planinsko dejavnost, ki je med najbolj zdravimi oblikami preživljanja prostega časa v vseh letnih časih. Cicibani opravijo osem zanje primernih izletov. Ta naloga je usklajena z akcijo Planinske zveze Slovenije »CICIBAN — PLANINEC«. Plavanje sodi med nepogrešlji- ve prvine gibalnih spretnosti slehernega človeka. Otroke je potrebno privaditi na vodo in odpraviti strah pred njo ter ga skozi to pripraviti, da bi se kasneje naučil dobro plavati, poleg tega, da je kopanje s plavanjem zelo cenjena športno- rekreativna zvrst, pa je »plavalna nepismenost« čest vzrok številnih nesreč otrok in odraslilj. Kotalkanje je prijetno razve- drilo cicibanov, obenem pa raz- vijajo ravnotežje in usklajenost gibov. To je aktivnost, ki prispe- va k hitrejšemu osvajanju smu- čarske tehnike in tehnike vožnje s kolesom. V programu tekmovanja za športno značko se približa otro- kom tudi zimska sezona. Otroke je potrebno navdušiti za smuča- nje, da bodo kasneje preživljali zimski čas kar najbolj zdravo. V predšolski dobi je otroka najlažje pripraviti, da bo v kasnejšem starostnem obdobju osvojil vešči- no bele opojnosti. Otroško kolo s pomožnima kolescema je primerno za vse tiste, ki še ne znajo samostojno voziti kolesa. V tej igri malčki do štirih let pridobivajo izkušnje v obvladovanju ravnotežja, o kr- marjenju in zastavljanju. Ko to osvoji, presedla na dvokolo in se ob pomoči vaditelja uči voziti. Igre z žogo so med najbolj priljubljenimi aktivnostmi za razvedrilo v vseh starostnih ob- dobjih. Naloga za športno zna- čko se sestoji iz dveh delov: vodenje žoge in zadevanje žoge v cilj. Otroci uporabljajo žoge vseh velikosti, odvisno od spretnosti posameznika. Tekmovanje za športno zna- čko. ki ga izvajajo v vzgojno varstvenem zavodu v Ormožu, je temeljna telesnokulturna skup- nost materialno podprla. Kupili so nekatere športne rekvizite, omogočili izlete, smučarske teča- je in podarili spominske majice tekmovalcem. Tekmovanje za športno zna- čko začnejo predšolski otroci, stari od pet do sedem let, posto- poma pa naj bi zajela še pet starostnih kategorij. V Ormožu je končala tekmovanje v tej staro- stni skupini že druga generacija malih športnikov, v šoli pa to delo zamre. V VVZ Ormož se 11. junija pripravili slovesno podelitev športnih značk oseminštiridese- tim tekmovalcem, cicibanom iz starejšega predšolskega oddelka vzgojiteljic Branke Sagadin in Ljube Fišer. Na slovesnost so cicibani povabili svoje starše, tovarišico ravnateljico Zdenko Megla, predsednika sveta VVZ tov. Vido Petek, predsednika občinske zveze za telesno kulturo Ormož Toneta Luskoviča in sekretarja temeljne telesnokul- turne skupnosti Ormož Franca Obilčnika. Mali športniki so z velikim ponosom prejemali zasluženo značko in priznanje. Tako so tekmovalni knjižici in sjX)minski majici dodali še en simbol dejav- nosti. ki jo imajo radi. Besedilo in posnetka: F M Tone Luskovič in Franc Obilčnik podeljujeta športno značko priza- devnim cicibanom iz VVZ Or- mož. Gibanje je otrokova potreba ... KARTING LANGERHOLC TRETJI V CELJU v nedeljo je bila v 1 lubečnem pri Celj u na avtopoligonu druga dirka za državno prvenstvo. Ptujačni so ptmovno nastopili okrnjeni saj v kat. 125 čem niso imeli tekmovalca, kar je vplivalo na ekipno uvrstitev. Pri juniorjih seje Hvali za las izmuznila zmaga na račun prve vožnje kjer je z.aradi neprevidnosti bil šele četrti, nato drugi in v tretji vožnji zmagal. Langerholc je bil boj z domačinom Rotaijem in Bitencem iz Most za čimlx)ljšo uvrstitev, kar mu je v končni uvrstitvi prineslo tretje mesto. Ostali ptujski tekmovalci so vozili po svojih zmožnostih in je končna uvrstitev naslednja: l(X) cm juniorji Pepel—Celje, Hvala—Ptuj,.. . lilaževič 5, Babič 10, Kostanjavec 14; 100 ccm Bitenc—Celje, Rotar- — Moste, Langerholc—Ptuj ... Korošec 9, Šeruga 14; 125 ccm Živec—Moste, Bužan—Celje, Dekleva—Postojna, likipna uvrstitev: Celje 106 točk, Moste 94, Postojna 78, Nova Gorica 69, Ptuj 58, Vrhnika 41, Piran 35. Ob dobri organizaciji AMD S. Šlander-Celje sije tekmovanje ogledalo le dobrih 500 gledalcev. anc Veliki turnir v malem nogometu 28. in 29. junija 1980 Zveza telesnokulturnih organizacij občine Ptuj in TKS Ptuj pri- pravljata veliki turnir v malem nogometu v počastitev »Dneva borca.« Tumir bo 28. in 29. junija 1980 na stadionu rokometnega kluba Drava Ptuj, s pričetkom ob 8. uri zjutraj. Prijavninabo znašala 300 din za ekipo. Žreb za vse prijavljene ekipe bo v četrtek, 26. junija 1980 v prostorih ZTKO Ptuj, športna dvorana Mladika ob 17. uri. Organizator je pripravil za prvih pet ekip, najboljšega strelca in najboljšega vratarja lepe pokale. Ekipe se lahko prijavijo vsak dan do četrtka. 26. junija do 17. ure, ko bo žrebanje in sicer v prostorih ZTKO Ptuj, športna dvorana Mladika pri tovarišu Ivanu Klariču. Propozicije tekmovanja bodo sporočene na žrebanju. Danilo Klajnšek MERCATORIADA '80 Letošnje letne igre delavcev sozda Mercator so bile v Krškem. Iz ptujske delovne organizacije MIP se je tekmovanja udeležilo 23 ekip, ki so se pomerile v 12 panogah. Kljub slabemu vremenu in ne najboljši organizaciji, so Ptujčani že tretjič zapored osvojili prvo mesto in s tem prehodni pokal v trajno last. Prva mesta so dosegli v kegljanju, malem nogometu, namiznem tenisu, streljanju (vse moški) in ženske v krosu. Tudi posamezniki so dosegli odlične rezultate, saj skoraj ni tek- movalke oziroma tekmovalca, ki bi ostal brez medalje ali priznanja. Tekmovalci so sklenili, da se bodo še naprej skrbno pripravljali na mercatoriado in upajo, da bodo prav tako uspešni kot doslej. N. D. ZA MALI ATLETSKI POKAL Zveza telesnokulturnih organizacij občine Ptuj je organizirala tekmovanje za mali atletski pokal Slovenije. Rezultati pionirji: 60 m Milna Stojičevič OŠ Franc Osojnik 8,0; Samo Vrabič OŠ Kidričevo 8,3; Janez Pučko OŠ Tone Žnidarič 8,6; Tek 300 m, Matjaž Damiš OŠ Tone Žnidarič 41,9; Zlatko Svenšek OŠ Kidričevo 49,4; Gregor Kravos 50,2; Tek 600 m, Miro Ljubeč OŠ Franc Osojnik 1:44,0; Andrej Rašl, OŠ Franc Osojnik 1:46,5; Stanko Arnejčič, OŠ Kidričevo 1:50,6; SKOK V DALJJNO: Oton Planinšek OŠ Franc Osojnik 473 cm; TomislavArtenjakOŠ Kidričevo 453 cm; Dušan Vajda OŠ Tone Žndarič 447 cm; Skok v višino: Marjan Valenko 145 cm; Kristijan Kovač OŠ Tone Žnidarič 145 cm; Zoran Strel OŠ Kidričevo 145 cm; Met žogice: Darko Cvahie OŠ Majšperk 63_, 50 m; Damir Klarič OŠ Tone Žnidarič 62,70 m. Drago Miki OŠ Tone Žnidarič 61,30 m; EKIPNI VRSTNI RED: OŠ Tone Žnidarič 4739 točk; OŠ Franc Osojnik, 3820 točk; OŠ Kidričevo 3650 točk. Rezultati pionirke: Tek 60 m — Irena Vraber OŠ Franc Osojnik 8,5; Andreja Krničar OŠ Tone Žnidarič 9,0; Mateja Grbavac OŠ Kidričevo 9,0; Tek 300 m — Valerija Jančič OŠ Tone Žnidarič 50.0: Milica Vidovič OŠ Olga Meglič 50,2; Vesna Benčič OŠ Tone Žnidarič 51,4. Tek 600 m: Danica Hameršak, OŠ Franc Osmnik 1:52,9; Anita Petrovič OŠ Franc Osojnik 1:57,4; Simona Intihar OS Kidričevo 1:57,5; Skok v daljino: Majda Carli OŠ Franc Osojnik 402 cm; Simona Meglič OŠ Tone Žnidarič 389 cm; Sonja Ramot OŠ Tone Žnidarič 385 cm; Skok v višino: Eva Jane, OŠ Tone Žnidarič 130 cm; Sandra Čuček, OŠ Tone Žnidarič 130 cm; Sjmona Škrinjar OŠ Franc Osojnik 130 cm; Met žogice: Karolina Žnidarič, OŠ Cirkulane 47,90 cm; Andreja Bezjak OŠ Tone Žnidarič 47,70 cm;_Maša Gorše OŠ Kidričevo 45,70 m. Ekipni vrstni red: OŠ Tone Žnidarič Ptuj 5495 točk; OŠ Franc Osojnik 5369 točk, OŠ Kidričevo 4830 točk. Danilo Klajnšek Delavski svet Organizacije za vzdrževanje L".tanovanjskih hiš ,,Stanovanjski servis" Ptuj, p. o., Osojnikova 1 razpisuje na osnovi 79. člena statuta ,,Stanovanjskega servisa" Ptuj, dela in naloge INDIVIDUALNEGA POSLOVODNEGA ORGANA (direktorja) Kandidati morajo poleg pogojev, predpisanih v 511. členu Za- kona o združenem delu izpolnjevati še naslednje pogoje: višja izobrazba gradbene ali ekonomske smeri in pet let de- lovnih izkušenj ter ustrezne moralno-politične vrline. Kandidati vložijo prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev za opravljanje del in nalog v roku 15 dni od dneva objave razpisa na naslov: Stanovanjski servis Ptuj, Osojnikova ulica 1. O izbiri bodo kandidati obveščeni v 30 dneh po p>oteku roka za prijavo. 14 - ZA RAZVEDRILO 19. juni 1980 - tednik. f^DNIK - i"nij 1980 OGLASI IN OBJAVE - 15 REPUBLIŠKO TEKMOVANJE EKIP PRVE POMOCl V LJUBLJANI PREHODNI POKAL V MARKOVCI 1/ ljubljanc je že v soboto prišla vesela novica, da smo Ptujčani osvojili prehodni pokal osmega republiškega tekmovanja ekip prve pomoči, ki se ga je letos udeležilo 61 ekip in 53 slovenskih občin. Ptujsko občino so na tem republiškem srečanju predstavljale tekmo- valke iz krajevne skupnosti Markovci. ki so tudi trikratni občinski prvaki. Uspeh na nedavnem občinskem tekmovanju torej ni bil le slučaj, predstavljal je potrditev odličnega znanja in spretnosti, ki so si jih markovške tekmovalke pridobile najprej v 120-urnem tečaju prve pomoči, nato pa stalno izpopolnjevale in utrjevale na različnih doma- čih ter republiških tekmovanjih. Na letošnjem republiškem prvenstvu v Ljubljani so osvojile maksimalno število točk in sicer 120 za vsako trojko, poleg tega pa dosegle še odličen čas kar jim je tudi pripomoglo, da so potisnile na drugo mesto ravno tako odlično ekipo Slovenske Bistrice. Ta občina je imela tudi tretje uvrščeno ekipo. Z osvojitvijo prehodnega pokala, ki je doslej krasil vitrino v Slovenski Bistrici in v Kopru, so si naše tekmovalki' priborile tudi pravico nastopa na državnem prvenstvu, ki bo letos v Skopju in kamor so danes tudi odpotovale. Iz Ljubljane pa .so poleg tega prinesle še zlate medalje in pismena priznanja za v.sako posamezno tekmovalko. Poleg naših iskrenih čestitk še želja, da nas tudi v Makedoniji uspešno zastopajo. mš Iz nedavnega občinskega tekmovanja. 2e takrat je bil pokal v rokah najboljših, drži ga vodja ekipe Ivanka Horvat. TEKMOVANJE ZA NAJBOLJ PRIZADEVNI TURISTIČNI KRAJ V SLOVENIJI V LETU 1980 Turistična zveza Slovenije že nekaj let zapored uspešno organizira tekmovanje za najbolj prizadevni turistični kraj; ob letošnji 75-letnici pa bo to tekmovanje dobilo novo vsebino. Po predlogu naj bi tekmovanje bilo zaključeno do 27. septembra, svetovnega dneva turizma, katerega moto je: Turizem naj prispeva k ohranitvi kulturne krajine, k ohranitvi miru na svetu in k širjenju medse- bojnega razumevanja. Turistična društva sirom Slovenije so se že doslej uspešno vključevala v aktivnosti čišče- nja in olepšanja okolja; turistična zveza pa jih je tudi letos vzpodbudila, da te aktivnosti še obogatijo. O tem, kakšno oceno urejenosti bo dobil določeni kraj, bodo na podlagi ocenje- valne pole za akcijo »Izbiramo najbolj priza- devni turistični kraj v Sloveniji v letu 1980« odločale regionalne in občinske turistične zveze, seveda vsaka na svojem območju. Najbolje ocenjeni kraji pa se bodo zatem potegovali na najbolje urejen oziroma najbolj prizadeven turistični kraj v Sloveniji. Ptujsko turistično društvo je že več let skupaj z ostalimi zainteresiranimi dejavniki v občini, uspešno vodilo akcije čiščenja in urejanja okolja, v katere se iz leta v leto vključuje več občanov, posebno še mladih. Njegovo bodoče poslanstvo bo zato temeljilo na izpopolnjevanju izobraževalnih in vzgoj- nih programov, ki bi naj prispevali k večji osveščenosti in naposled tudi k še večji skrbi za čisto in urejeno okolje. mG Gorišničani v televizijski oddaji znanje - imanje v Gorišnici je bilo preteklo soboto pravo praznično vzdušje, čeprav je šlo samo za snemanje televizijske oddaje ZNANJE — IMANJE s sodelavci beograjske in ljubljanske televizije. Celotni spored letošnjega kmečkega pra- znika, ki ga ie organiziral tam- kajšnji aktiv "kmecKih žena sku- paj s kmetijsko zadrugo Ptuj, bo skupaj s problematiko zadružni- štva prikazan na televiziji 27. junija. V aktualnih pogovorih na to tema pa sta v Gorišnici sodelo- vala tudi Ivo Marenk — predsed- nik republiškega komiteja za kmetijstvo, gozdarstvo in prehra- no in predsednik zadružne zveze Slovenije Andrej Petelin. Na prireditvi, za katero so se organizatorji letos še posebej potrudili, so nastopile skorajda vse vasi te ptujskopoljske krajev- ne skupnosti saj so prizadevni organizatorji želeli pokazati del tistega kar se je v teh krajih ohranilo še do danes, čeprav sodobni čas in tehnika vse to vztrajno izpodrivata. V sprem- stvu korantov so se posamezne skupine pripeljale na prireditve- ni prostor s kmečkjmi vozovi in konji, nakar so v bogatem spore- du prvi nastopili člani mešanega pevskega zbora PD Ruda Sever iz Gorisnice, ki so za to prilož- nost izbrali in ubrano zapeli Ju|9slavijo in Polje, kdo bo tebe Gledalci beograjske in ljub- ljanske televizije bodo lahko nato v nedeljski oddaji 27. junija videli še nastop skupin s prika- zom starih običajev — kot so kosci in grabljice iz Zagojičev, žanjice in mlatci iz Zamušanov, gospodinje iz Gorišnice ter luka- rice iz Moškainc. Vsi so na svoj način prikazali ta prastara opra- vila, ki jih pridne kmečke roke opravljajo od zgodnje pomladi do pozne jeseni in tudi ob dolgih zimskih dneh in večerih ne zamrejo. Gotovo bo tudi nastop lukaric iz Moškajnc ena izmed zanimivosti te oddaje. Prikazale' so pletenje vencev čebule in pripravo prave kmečke južine, v kateri sta bila obvezno luk in kruh. pa še kozarček pijače po vrh, kajti za kuhanje velikokrat res ni časa. Prejo s kolovrati in luščenje bučnic je prikazala sku- pina nastopajočih iz Formina, skupina žena in deklet iz Gajev- cev in Placarovcev pa veliko žehto ob kateri so s svojimi ostrimi jeziki dodobra predelale pol vasi. Sobotni kmečki praznik v Gorišnici so nato zaključili še člani plesne skupine iz Muretin- cev, »ta« veseli del na katerem je za dobro voljo skrbel Ptujski instrumentalni kvintet, pa je bila skupna manifestacija dobro opravljenega in izvedenega še enega kmečkega praznika, ki nam tak — svojstven način ohranja skorajda že izumrle kmečke običaje in opravila. mš Uspešni mladi planinci Ptujski planinci so bili 14. in 15. junija še posebej aktivni, saj jih je prek 120 obiskalo slovenske gore. Pomemben uspeh pa so dosegli tekmovalci v orijentaciji, saj so na republiškem prvenstvu na Kozjaku osvojili obe prvi mesti (pri mladincih in pri pio- nirjih). V omenjenih dnevih je z delom končala tudi planinska šola. zaključek, je bil vzpon na Peco. Več o teh dosežkih pa v prihodnji številki! L. C. KS DESTRNIK Slovesno za krajevni praznik V Destrniku se pripravljajo na letošnje praznovanje krajevnega praznika s katerim obeležujejo napad na orožniško postajo 17. junija 1942 leta. ko so hoteli osvoboditi zaprle domoljube, vendar se akcija ni posrečila. To soboto bodo začeli s prire- ditvami že dopoldan, ko imajo v programu najprej športna sreča- nm v nogometu in odbojki, ob 18. uri pa bodo odprli Intesovo razstavo kruha in peciva na kateri bodo s svojimi izvirnimi izdelki sodelovale tudi kmečke gospodinje. Tega dne bo tudi otvoritev likovne razstave štu- dentov in likovnikov — pedago- gov likovne akademije z Maribo- ra in razstave, ki so jo pripravili člani domače lovske družine. V nedeljo dopoldan ob 9. uri bo razstava krav in plemenskih telic z ocenjevanjem in podelitvi- jo nagrad, ob \4. uri pa srečanje starejsih občanov in svečana seja škupsčine krajevne skupnosti s kulturnim programom. Razstave bodo v prostorih osnovne .šole Bratov Reš, sreča- nje in skupščina pa v novem tasilskem domu, pred katerim odo rejci predstavili svoje izbra- ne krave in telice. V soboto in nedeljo pa se bodo vključili še gasilce, ki so organizatorji vesele- ga dela letošnjega praznovanja. mš 0BRE2 Republiško srečanje otroške in pionirske folklore Slovenije Zve/.a kulturnih organizacij Slovenije je organizacijo letošnjeo. srečanja republiške otroške in pionirske folklore zaupala prosvetne;^ društvu Obrež. l ako je bilo v soboto v Obrežu kljub sončni pripJ zelo živahno, saj so prišli tja mladi folkloristi iz vse Slovenije. Program nastopov so razdelili na dopoldanski in popoldanski del, ko se je j, odru zvrstilo 16 folklornih skupin, z okoli 400 nastopajočimi. Skupine so bile iz različnih krajev Slovenije in gledalci, ki jih je bilo sicer malo, predvsem v dopoldanskem času, so imeli priložnost spoznati plese, ki so značilni za slovensko folkloro. Še posebno zanimivi so bili nastopi najmlajših, ki so navdušili s prisrčnim nastopom, prišli pa so iz vzgojno varstvene organizacije Svečina, nastopili pa so tudi najmlajši člani Kulturno prosvetnega društva Obrež. Kot smo že omenili, so se na srečanju otroške in pionirske folklore predstavile skupine iz vse Slove- nije, med njimi tudi znane skupine iz osnovne šole Bratov Štrafela iz Markovec, Prosvetnega društva Cirkovce, in kulturno prosvetnega društva Obrež. Videli smo nekaj manj znanih plesov S prisrčnim programom so navdušili najmlajši J