IZPMft UPIRUlEMiE SLEP. II6R%LC£V 0 ° PESTMI OPiOR UPiUMR n ° ° ° U&tILm fflST&V STMIIŠa ° ° :: THE REX Co. :: LJCIBLJRNR Telefon 268 — Gradišče št. 10 — Telefon 268 1 Underwood ! 1 Opalograph 1 pisalni stroji so razmnoževalni aparati najboljši so svetovnoznani Zahtevajte ponudbe! Piva torta Ha Inaina V Bešter, atelje „Helios" Ljublfana propagandni oddelek za industrijo in obrt prevzema in izdeluje vsakovrstno filmsko reklamo po naravi in po načrtih. Predvajanje v vseh večjih kinematografih v Jugo-:: slaviji ter po dogovoru tudi v inozemstvu. :: Zahtevajte ponudbe! Spored za 24. teden. Drama Sreda, 23. marca — Zaprto. Četrtek, 24. marca — Pohujšanje v dolini šentflorjanski. Izven. petek, 25. marca — Maryša. E Sobota, 26. marca — flnatol. Izven. Nedelja, 27. marca — Hamlet. Izven. Poned., 28. marca — flnatol. B Torek, 29. marca — Zaprto. Opera Sreda, 23. marca — Dramska predstava Žlahtni meščan. D Četrtek, 24. marca — Zaprto. Petek, 25. marca — Luiza. C Sobota, 26. marca — Rigoletto. Izven. Nedelja, 27. marca — Luiza. Izven. P°ned., 28. marca — Zaprto. T°rek, 29. marca — Madame Butterfly. A Začetek ob 8. Konec ob 10. Pohujšanje v dolini šentflorjanski Farsa v treh dejanjih. Spisal Ivan Cankar. Režiser: O. ŠEST. Krištof Kobar, imenovan Peter . . . g. Kralj. Jacinta ....... . . ga. Šaričeva. Župan g. Gregorin. Županja . . . . ga. Juvanova. Dacar g. Plut. Dacarka . . g. Wintrova. Ekspeditorica . . gna. Rakarjeva Učitelj Šviligoj . . g. Gaberščik. Notar . . g. Daneš. Štacunar .* g. Ločnik Štacunarka gna. Rovanova. Cerkovnik g. Rogoz. Debeli človek . . g. Cesar. Popotnik . . g. Železnik. Zlodej . g. Peček 1. gost g. Medven II. gost ... . g. Lipah. 1. sluga . . . g. Šubelj 11. sluga . . g. Smerkolj. Godi se v dolini šentflorjanski ob današnjih časih. Začetek ob 8. Konec ob 10. riaryša Drama v petih dejanjih. Češko spisala Al. in O. Mrštik, poslovenil' Fran Albrecht. Lizal, kmet Lizalka, žena . Waryša, hči • Rozara, dekla Vavra, mlinar France, rekrut ^oračka, njegova mati Strouhalka, Maryšina teta Strouhal, njen mož Maryšina babica Krčmar, Francetov varih Krčmarica................. Pavel, mesarski pomočni ^rdlička, občinski sluga S°dni s|Uqa . Prvi | Dru9i | rekrut Tretji ) Francelj } Bušek I soseda | V°jtena | Rivalka j dninarice ^°dličkova Krištof, dni l inar Režiser: Z. ROGOZ, g. Šest. gdč. Rakarjeva. ga. Rogozova. gdč. Vera Danilova, g. Gaberščik. g. Drenovec, gdč. Rovanova. ga. Wintrova. g. Medven. gdč. Sturmova, g. Gregorin, gdč. Gorjupova. g. Lipah, g. Plut. g. Strniša, g. Markič, g. Bitenc. * * * g. Cesar, g. Šubelj. gdč. Mira Danilova, g. Cesar. Kr Rekruti, godci, kmetje, množica. aJ dejanja: moravska vas. — Tretje dejanje se vrši dve leti pozneje kot prvo. Začetek ob 8. Konec ob 10. ANATOL Spisal A. Schnitzler. Poslovenil O. Šest. Režiser: B. PUTJATA. Epizoda. Anatol........................... . g Putjata. Maks .................................g. Daneš. Bianca................................gdč. Vera Danilova. Razhodnja. Anatol................................g. Putjata. Maks . . . . 1..................g. Daneš. Annie.................................ga. Šaričeva. Natakar...............................-9- Šest. Jutro pred poroko. Anatol g. Putjata. Maks ... g. Daneš. Ilona ........ . ga. Medvedova Franc, sluga . g. Medven. Začetek ob 8. Konec po 11. HAMLET, kraljevič danski. Žaloigra v petih dejanjih Spisal William Shakespeare. Poslovenil Ivan Cankar. Režiser: O. ŠEST. Klavdij, kralj danski................................ Hamlet, sin prejšnjega in nečak sedanjega kralja Polonij, prvi komornik . Laertes, njegov sin . . Horacij, Hamletov prijatelj Voltimand, % Kornelij, Rozenkranc, I. dvorniki Gildenstern, Osrik, Plemič . . Bernardo,) častnika | Frančiško, vojak . . Rajnold, sluga Polonijev . . Fortinbras, kraljevič norveški............... Duh Hamletovega očeta, prejšnjega kralja Hamleta Dvornik . . Pfvi igralec “rugi igralec ,lretji igralec Igralka . . Sluga duhovnik................................. ^®rtruda, kraljica danska in Hamletova mati ^relija, Polonijeva hči £rv> grobar................ Ufugi grobar ... Osebe v igr S3?« ; ; J^raljica ...... Uc'jan, kraljev nečak Gospodje in gospč z dvora, častniki, vojaki, sluge. g. Gaberščik. g. Rogoz, g. Ločnik. g. Kralj, g. Peček. Markič. Bitenc. Drenovec. Železnik Strniša. Murgelj. Medven. g. Šubelj. g. Smerkol. g. Cesar, g. Gregorin, g. Terčič. g. Medven. g. Lipah, g. Subelj. g. Bitenc, gna. Gorjupova. g. Murgelj, g. Markič, ga. Danilova, ga. Šaričeva. g. Daneš. g. Plut. g Bitenc g. Lipah gna. Gorjupova. g. Šubelj. Vrši se Helsingorju na Danskem. Glasbo zložil fl. Balatka. — Po tretjem dejanju daljša pavza. 5 Začetek ob 8. Konec ob 11. ŽLAHTNI MESCAN, komedija s plesom in petjem v petih dejanjih. Spisal Mo-liere. Za slovenski oder priredil Frid. Juvančič. Glasbo s porabo starih francoskih motivov zložil L. M. Škrjanc. Režiser: B. PUTJATfl. Dirigent: F\. NEFFflT. Jourdain g. Putjata Jourdainka ga. Danilova Lucila, njiju hči ga. Šaričeva Cleonte, njen častivec g. Železnik Markiza Dorimena ga. Škerlj-Medvedova Grof Dorante, njen ljubček g. Drenovec Nikola, služkinja pri Jourdainovih g. Juvanova Covielle, sluga Cleontov .... g. Plut Učitelj glasbe g. Danilo Njegov učenec ga.u Ribičeva Učitelj plesa g. Šubelj Učitelj borenja g. Gregorin Učitelj modroslovja g. Daneš Prvi pevec g. Mohorič Drugi pevec g. Perko Krojač g. Lipah Krojaški vajenec gna. Gorjupova Prvi lakaj g. Bitenc Drugi lakaj g. Kudrič Mufti • g. Kralj Pojoči in plešoči Turki. Pojoči derviši. Pevci. Plesavci, kro- jački, vajenci, kuharčki. Plese je naštudirala ga Poljakova. Plešejo ga. Poljakova in baletni zbor. Kraj: Jourdainov dom v Parizu. Čas: XVII. stoletje. Začetek ob pol 8. Konec ob 10. LUIZA Muzikalni roman v 4. dejanjih in 5. slikah. Besede in glasbo zložil Gustav Charpantier. Prevel dr. Ivo Šorli. Dirigent in režiser: F. RUKRVINA. Luiza . . Mati Luizina Oče Luizin •Julij . 'rrna Kamila . Gertruda ... Vajenka ... Eliza ... Pocestni paalavec . Blanka . . . Suzana................. Pometavka . . . Mala cunjarica . . Prva delavka Mlekarica Margerita Magdalena . . Plesalka .... Prodajalka premoga Kolporterka . . Potočnjak, kralj norce Cunjar................. Prodajavec obleke Pevec Krošnjar . . . Prvi filozof Slikar................. Mladi pesnik . . Študent .... stražnik . . “rugi filozof . . Kipar Drugi stražnik gna. Zikova gna. Šterkova. g. Romanovvski. g. Sovvilski. ga. Lewandowska. gna. Kallinova. gna. Kalouska. gna. Koreninova. ga. Trbuhovičeva g Bekš. ga. Smolenskaja. ga. Ribičeva, gna Mišičeva. gna. Smolenskaja, gna. Pretnarjeva, gna. Ponikvarjeva, gna. Pompejeva. ga. Puhkova. gna Svobodova. ga. Lumbarjeva gna. Jeromova g. Kovač, g. Zupan, g. Bratuž, g Mohorič, g. Perko, g Terčič. g. Drenovec g. Povše g. Filipov, g Simončič, g Gostič. g. Jelnikar, g. Rus. Prodajalci in prodajalke, gospodinje, delavci in delavke, Urnetniki, grizete, postopači, berači, pohajači, paglavci, ljudje iz predmestja, občinstvo na veselici. dejanje se vrši dandanašnji v Parizu. Deloma nove dekoracije izdelal g. V. Skružny. I. Na d o rri u L u j i z i 11 i h staršev. Pod noč v aprilu. Lujizina mati je odšla nakupovat v mesto iu Lujiza porabi njeno odsotnost, da se izza okna pokaže Juliju, ki ima onstran dvorišča slikarsko delavnico in je ves dan prežal na ta trenutek. Po kratkem pozdravu jo Julij spomni njene obljube, da zbeži ž njim, če bodo starši še dalje odklanjali njegovo snubitev, ona pa ga prosi naj piše prej še enkrat očetu. Na to bi Lujiza rada vedela, kako in kdaj se je Julij zaljubil vanjo. Julij ji začne pripovedovati, kako je živel predno jo je spoznal: kako se je klatil po pivnicah, po noči pa delal verze na neki ideal v oblakih. Tu sreča nekega temnega večera dve senci na stopnjišču in takoj ga je prevzela Lujizina vitka postava. Drugi dan — na veliko'noč — je prvič zagledal Lujizo na oknu in čutil takoj, da bo odslej »ona njegova usoda«. Med tem, ko obujata spomine nadaljne svoje ljubezni, vstopi mati in molče posluša, kaj bo izvedela, dokler je Lujiza ne zapazi. Mati zapodi hčer v kuhinjo, Juliju pa zapreti, da mu navije ušesa, če ne neha z zalezovanjem. Julij jo v malo spoštljivem tonu zavrne. Zdaj se mati loti Lujize in ji na vse načine poskusi zastuditi ljubimca; seveda brez uspeha. Obe pa plaho prekineta spor, ko se vrne oče z dela. Ta je že prinesel Julijevo pismo s seboj. Po večerji ga s precejšnjo dobrohotnostjo prečita in miri celo inater, ki ne more nehati zabavljati na njegov nesolidni poklic in njegove predrznosti proti njej. No, tudi oče je mnenja, da je treba največje opreznosti predno napravi hčerka tak usodni korak. Zahteva celo od nje, naj mu obljubi, da se bo pokorila vsaki njegovi odredbi, ona pa mu obeča le toliko, da ga bo vedno ljubila. Pomirjen slavi zdaj oče srečo takega mirnega kotička in jo zaprosi naposled, naj mu bere njegov časopis. Z ihtečim glasom začne Lujiza brati o Parizu, ki se raduje spomladi... II. P r v a slika. Majhen trg (križišče ulic) pod montmartskim gričem. Peta ura zjutraj. Pariz se zbuja: vsi mogoči poulični prodajalci in prodajalke se zbirajo in razpostavljajo svoje blago; med njimi se krečejo gospodinje, ki nakupujejo. Delavke (šivilje), Lujizine tovarišice hitijo v hišo na trgu, kjer je njih delavnica. Izza ulice se je prikazal tudi Julij z nekaterimi svojimi prijatelji: slikarjem, kiparjem, mladim pesnikom itd., katerim pove, da misli ugrabiti Lujizo, ako bodo njeni starši še vedno nasprotovali njuni zvezi. Hoteč bit' sam, jih je pravkar odslovil, ko prideta Lujiza in njena mati, ki se nezaupno ozira na vse strani. Čim se mati odstrani, plane Julij >z svojega skrivališča in prestriže Lujizi pot v delavnico. Ko izve, da hoče oče svoja poizvedovanja o njem še nadaljevati, jo roti, na) zdaj na mestu gre z njim, toda ona se še ne more odločiti. Opozarjajoč ga neprestano, da se ji mudi v delavnico, se mu naposled izvije, in on žalosten strmi za njo. Druga slika: Delavnica. Lujiza molče in ne meneč se za veselo čebljanje svojih tovarišic, ki imajo opraviti tudi z njeno Potrtostjo, šiva na svojem mestu. Tu se začuje zunaj Klas pevca, ki ona takoj spozna za Julijevega. Vse tovarišice hite na okno. Prepričana vsaka posebej, da velja petje njej, so vse vzhičene. Toda kmalu jim pokaže besedilo, da pevcu ni do kake navadne podoknice in njili navdušenje, ki so mu pravkar dale odduška z metanjem drobiža in poljubov pevcu, se že prevrž.e v nejevoljo, potem jezno ogorčenje. Tu se dvigne Ltijiza. Kakor se je prej zvijala pod Pevčevimi ostrimi očitki, tako se zdaj ne more več ustavljati njegovemu očarljivemu vabljenju. Opraviči se, češ, da ji ni dobro in naglo odide. Tovarišice hite na okno in vidijo, kako je Lujiza pravkar izginila s pevcem za voglom. Njih osuplost se izpremeni v srdito roganje. III. Na vrtu pred hišico, kjer bivata Lujiza in .1 ulij, na vrhu •"ontmartskeKa griča. Lujiza navdušeno pripoveduje ljubimcu, kako neskončno je srečna, od kar je pri njem in kako se prav nič ne kesa. ^a kaj bi se tudi kesala tam doli ni bilo drugega nego karanje njene matere, oče pa ž njo, kakor da. je še vedno otrok! No, in Vendar se zdrzne, ko se Julij le preveč norčuje iz »mame-to poznamo« in »očka-vem naprej«. Toda treba je le nekaj strastnih Iju-bimčevih besed in že posluša spet samo njega. In če bi bilo treba Se česa tam doli žari Pariz in jima kliče, naj uživata to sladko svobodo. Bolj in bolj jo ogrevajo Julijeve besede in bolj in bolj omamlja' čar brezkončnega mesta. Razpaljena oba do skrajnosti, odideta v svojo hišico. Takoj na to se priplazijo pred njuno sobo -1 ulije vi prijatelji, a za njim prihrumi množica prebivalcev griča. Serenada bo, podoknica ljubimcema! Očetje in matere se zgražajo, Postopači in ponočnjaki vesele. Pa bo še več: »kralj norcev« razglasi, d.a se bo vršilo kronanje montmartske muze Lujze! V svečanem nagovoru jo vpraša, ali hoče postati kraljica svojim lahkoživim podanikom, in ko ona plaho pritrdi, jo obkolijo od vseh strani, Jo venčajo in potem proslavljajo. Tu se naenkrat vse zdrzne — nenadoma se prikaže Lujizina mati. Toda ne, da se huduje, kar sama takoj pove, ampak, da milo zaprosi Julija, naj dovoli Lujizi, da se Vrne k očetu, ki ga je strla prevelika žalost in bi rad pred smrtjo š« enkrat videl ljubljeno hčer. Temu sc zaljubljenca ne moreta ustavljati in ko mati še obljubi, da se bo Lujiza smela vrniti vsak cas, jo Julij žalosten izpusti. IV. Zopet smo na domu Lujizinih staršev. Prihod hčerke je starcu rešil življenje, ni mu pa vrnil njegove vedrosti. Saj pa tudi Predobro čuti, da Lujiza ni več ista in da misli vedno nazaj. Vse n)CKove tople besede je ne ogrejejo, njegovo milovanje ji je videti vsaj mučno, če ne zoprno. Tudi to nič ne pomaga, da poskuša biti 'nati prijaznejša ž njo. Lujiza jima srdito očita, da jo držita kakor v kletki in posebno še, da sta prelomila obljubo, ki jo je dala mati mlijn. še enkrat poskusi oče s spomini na hčerkino prvo mladost. — 9 I’ri tem pa izusti besedo »kraljic;)-, ki l.uii/.i um mali pričara pred ■oči Pariz in njegove slasti. Da, ta beseda jo je v liipu izpremenila v hetero, ki kakor blazna izteka roke po užitih nasladah in po ljubimcu. Zaman jo skuša spraviti mati spet k pameti, zaman kriči oče, naj molči. Tu prekipi starčev srd, da pograbi stol. Naenkrat se premisli: odpre vrata in požene hčer na ulico. No, še upa, da se bo vrnila, celo na stopnjišče hiti za njo. Ni je več. Ves zlomljen dvigne oče roko nad požrešnim mestom in ga prekolne. Začetek ob 8. Konec krog 11. RIGOLETTO Opera v treh dejanjih. Besedilo po Viktora Hugoja drami »Le roi s’amuse“, napisal F. M. Piave, preložil A. Funtek. Vglasbil Giuseppe Verdi. Dirigent: fl. NEFFftT. Režiser: G. TRBUHOVIČ. Vojvoda rnantovanski (tenor) ... g. Drvota. ^ Rigoletto, njega dvorni šaljivec (bariton) g. Levar. Gilda, hči Rigolettova (sopran) ... ga. Lovšetova. Giovanna, njena varuhinja .... ga. Smolenskaja. Sparafucile, bandit (bas)...............g. Zupan. Maddalena, njegova sestra (alt) . . . gna. Kalouskova. Monterone (bas) ....... g. Terčič. Borsa, I ( (tenor). . g. Mohorič. Marullo, dvorniki (bariton) . g. Zorman. Ceprano, | [ (bas) . . g. Perko. Grofica Ceprano (sopran).gna. Pretnarjeva. Paž (sopran)............................gna. Ponikvarjeva. Stražnik (bariton)......................g. Pip. Dvorne dame in kavalirji. Godi se v Mantovi in okolici v XVI. stoletju. Prva vprizoritev 1. 1851 v Benetkah. I. Slavnost pri vojvodi. Vojvoda pripoveduje svojemu dvorniku '*<>rsi o neki deklici, ki jo je videl v cfcrkvi. Všeč pa mu je tudi Srofiea Ceprano. Stari Monterone, čin'ar ličer je bil vojvoda zapeljal, K** kliče brezuspešno na odgovor. Rigoletto, dvorni šaljivec, zasmehuje Monterona, ta pa prekolne vojvodo in Rigoletta. Monterona odvedejo v ječo. P r e m e n a. Ulica. Rigolettov dom. (iilda pre-M°n<) pozdravi prihajajočega očeta Rigoletta. Ko čiije Rigoletto korake, liiti gledat, kdo prihaja, med tem pa smukne skozi vrata v°Jvoda, preoblečen v študenta, podkupi varuhinjo (iiovanuo in se s^rije. Ko Rigoletto odide, se vojvoda približa Gildi, ki ga ljubi, od-ar K;i je videla v cerkvi. Prisežeta si zvesto ljubezen, vojvoda “uide. Na ulici so vojvodovi kavalirji, ki naj (iildo ugrabijo. Priha->‘*Joči Rigoletto vpraša, kaj nameravajo. Rečejo mu, da imajo nalog, "Grabiti grofico peprano, bivajočo nasproti. Rigoletto naj se. II kakor oni maskira in naj jim pomaga. Ko lažnjivi kavalirji odvedejo (iildo, spozna Rigoletto, kako kruto so Ra prevalili. II. Dvorana. Kavalirji pripovedujejo vojvodi, da je (iilda že In v sosednji sobi. Vojvoda liiti k njej. Rigoletto se dela veselega. Ko lioee k hčeri, mu kavalirji branijo. Gilda je čula očetov glas in prihiti k njemu. Kavalirji odidejo. Gilda, prizna, da ljubi svojega zapeljivca. Rigoletto misli le še na osveto, zaman prosi Gilda milosti. III. Ulica. Krčma Sparafucilova. Rigoletto je najel bandita Spa-rafucila, naj umori nocoj vojvodo, ki zahaja v to krčmo zaradi lepe plesalke Maddalene, sestre Sparafucilove. Maddalena ve o nameravanem umoru, hoče pa vojvodo rešiti, ker ji je všeč, zato predlaga bratu, naj umori kogarkoli, da ne bo ob zaslužek. Vse to pa čuje Gilda ter sklene, žrtvovati se za vojvodo. Nevihta narašča, Gilda, preoblečena v moško obleko, išče zavetja v krčmi, potrka-in komaj vstopi, zabodena umrje. Rigoletto zahteva mrtvega vojvodo, Sparafucile mu prinese zavitega mrliča, kar se začuje glas vojvodov. Rigoletto pogleda mrliča, vidi svojo hčer in se zgrudi nanjo. 2-ačetek ob 8. « Konec po 10. Madame Butterfly Opera v treh dejanjih. Besedilo po japonski tragediji napisala L. Ulica in G. Giacosa. Vglasbil G. Puccini. Dirigent in režiser: F. RUKflVINft. Madame Butterfly (Cio-Cio-San) .... gna. Thalerjeva. Suzuki, njena služabnica...................gna. Šterkova. F- P- Pinkerton, častnik mornarice S. (J. F\. g. Kovač. Kate Pinkerton.................... . . ga.Smolenskaja. Sharpless, ameriški konzul v Nagasaki . g. Romanowski. Goro ... . g. Bratuž. Princ Yamadori............................ .g. Terčič. Bonzo .... g. Bagrow. ^akuzide.................................. -9- Simončič. Komisar.....................................g. Zorman. Uradnik................................... g. Drenovec. Mati Cio-Cio-Sane........................ . ga. Lumbarjeva. Sestrična Cio-Cio-Sane . . .... gna. Koreninova. Sorodniki, prijatelji in prijateljice Cio-Cio-Sane, sluge. Godi se v mestu Nagasaki na Japonskem dandanes. Zopet Puccini na našem odru. Priznajmo, vsi radi poslušamo njegovo glasbo, ki res osvaja srca poslušalcev. Veliki mojster, ki nas Ie v tekoči sezoni očaral s svojo Boheme, v prošli s Tosko, nas je zn°va posetil. Daleč nekje so njegove misli, daleč kjer se dviguje krasni Nagasaki sredi krizantem in črešenj na divnem gričku v mali * hišiCj. Prelepa mala Butterfly pride, spremljana od prijateljic, pozdravit Uspelega mornarskega častnika Pinkertona, ki se raduje s svojim Pnjateljem Sharplessom krasote narave in vživa nje čare. Mladi ftme-r'kanec se v šali hoče ženiti na „devetstoindevetdeset let" kot je ja-P°nski običaj, a iz te šale nastane resnica. Komisar nastopi in nagnani navzočim, da Cio-Cio:San in F. P. Pinkerton 'stopita v zakon, r Potrdita z lastnoročnimi podpisi. Nato se praznuje svatba. M na- 13 - enkrat se cuje iz dalje glas Bonza in sorodnikov male Buiterfly ki prihaja vedno bližje in proklinja nevernico. Vsi odidejo. Noč nastane-Iz pristana vstaja megla, lučke migljajo, vse je tiho, tupatam vzblesti zvezda. Prokleta a srečna Butterfly išče v objemu svojega ženina pozabljenja in sreče. Pinkerton odpotuje. Mnogo časa mine. Butterfly živi zapuščena s svojo služkinjo Suzuki sredi cvetočega gaja v hišici na gričku v Nagasaki. Obljube Pinkertona so pozabljene, a ona mu ostane zvesta. Roko princa Yama-dori odkloni. Nestrpna postaja. Tedaj ji Sharpless prinese pismo in ji pove, da Pinkerton prihaja. Čul se bo topov strel in ona bo srečna! Že ga zre pred svojimi očmi. V težkem pričakovanju, ukaže Suzuki, naj natrga cvetlic ki jih potem natrosita po sobi da jo omami njih duh, a svatbena halja, ki jo obleče naj budi spomine na ono srečno noč- Tako čakata ženski z otrokom Cio-Cio-Sanini v hišici vso dolg0 noč. Kdaj pride zaželjeni? Dani se. Zora vstaja. Vse oživlja. Butterfly še vedno čaka odkod pride on, ljubljeni. Kaj bo rekel? Kako bo vesel ko zagleda svoje dete? Pa Pinkerton je že davno pozabil malo Japonko in se poročil z bogato miss Kate, ki izve o razmerju svojega moža in prosi malo ButterfIy7odpuščanja. Tega ona£ne prenese in si konča življenje. — 14 Balada. Šumenje vetra in črni vran letita skor/. sivi, jesenski dan. Le kani jih vihra in sla pelja, kdo kaže jim smer in pota neba? Šumenje vetra sere v temni gozd, o, tam je na jelki mračen gost. In k njemu na prsa gre črni vran in njemu poje mrtvaško ves dan. (iost miren je, nič ne govori, in vran mu votle izpije oči. Le veter veselo giblje ga, da ne bi se vzbudil, ziblje ga. — C. dolar. Igralec. To je brutaliteta, tuja'vsaki umetnosti; kajti ona ne Ve> ali se ne briga zato, da tako dragoceno razpoloženje razdira in uniči v najglobejšem izvoru tajinstveno delo. To le nečloveška brutalnost, ki zgrabi igralca v dušo, in 9a poniža v momentu notranje povzdige v kaznovanega učenca. Ona ga prisili iz stanja najlepšega sočutja k ne-nadni streznitvi in ga napravi za „Hanswurst“ a s tem, da 9a sili uživeti se na novo v ulogo, brez ozira na prejšnje Ponižanje, žalitev in nervozno razburjenje. Koliko je reži-Seriev, ki jim je posebnost, da vodijo skušnje z divjanjem ln rjovenjem. Koliko jih je, da puste bleščati svojo duho-Vlt°st, s tem, da dajejo navodila igralcu z zasmehovanjem •ronijo in neokusnimi dovtipi. Koliko se jih dela ledeno-^rzle in mislijo da se s tem pokažejo velike. In vendar umetnosti, ki bi ustvarjala z duševno mrzloto, in še ki ustvarjala med rjovenjem in splošnim trepetanjem. Naj-at>se pa je zasmehovanje; to igralca splaši, ga oropa vseh Zrn°žnosti, mu pokvari veselje nad samim seboj in ostane 15 — vsled tega najbolj neuspešna metoda. Z igralci se mora pri njihovem delu ravnati kot z otroci. Njihova brezmožna odvisnost, njihovo ustvarjanje, ki potrebuje vodstva, dobi nekaj otročjega. Celo njihova umetnost, ki obstoja v kazanju samega sebe, stavi za pogoj gotovo stopnjo otroške naivnosti. Zgodili so se slučaji, v katerih je veliki igralec zapustil gledališče in to zato, ker ga je naenkrat zgrabila zopernost do svojega poklica. On je, kakor se to reče zrasel preko igranja, z drugimi besedami, on je zgubil svojo otroško naivnost in ne more več doprinesti tega, da bi svojo osebo še nadalje razkazoval. Tako je šel Rudolf Rittner sredi svojega najvišjega umetniškega ustvarjanja od gledališča proč in Jožef Kainz je kratko predno je umrl prišel na isto točko razvoja. Pri prvem kot pri drugem je nastopila izguba naivne nezavednosti, iztreznenje in razočaranost v poklicu, kot posledica prestanega mučenja-Razkazovanje lastne osebe je neprijetna in še dolgo ne dovelj obzirno vzeta zadeva. Niti ravnatelj, niti režiser, da, niti avtor, ne stoje v najspretnejših vrstah ognja, kot igralec-Ti so, za zavarovanje lastne osebe, potisnili steno med sebe in občinstvo, kar jim omogoča ostati nevidne. Človek pa, ki stoji na odprtem odru, ki mora nositi puščice in udarce usode, rabi vse svoje moči. Če se mu pomaga okrepčati ga za to težko pot, tedaj se mora najprej misliti na to, da je vendar samo on tisti, ki mora iti na to nevarno pot, dočim režiser lahko mirno stoji za kulisami ali se skrije v temni senci lože. Igralec pa, ki stopa pred publiko, mora verovati v sebe, v svoj talent, v svojo ulogo, na vtis svoje lastne osebe. On mora biti vesel, v njegovem spO' minu ne sme ostati ničesar, kar bi ga žalilo ali plašilo-On mora biti navdušen, očarujoč, navdušujoč človek. ^0 pride v takem razpoloženju iz skušnje na oder, potem je dobil v tem resnično pomoč. On mu je že veliko škodoval, če ga je skušal podjarmiti s tem, da ga je naredil nesi gurnega, boječega ali slabovoljnega. To ostane resnično, da je režiser za igralce nastavljen in ni dobro če se skuša dokazati, da so igralci zaradi režiserja. To so nam pokazala^ temeljito zadnja leta. Igralci so fascinaciji režiserja pop0' 16 noma podlegli. Brez volje so mu prepustili gledališče in sedaj se kaže rezultat, njihov vpliv je popolnoma izginil, njihov umetniški na venkaj stremeči upliv. Njihova inicija-tiva je zaspala, njihove osebne posebne barve so znatno obledele. Na vrvici tujega naziranja stopajo v duševni prostor nove igre. Na vrvici stilizirajoče ideje igrajo svoje vloge. Oni plešejo čez japonsko s cvetlicami posuto stezico, cez parket plezajo iz odra v orkester iz orkestra na oder, drže obraz svetlobnem stožcu žarometa, rjovejo enkrat v Celi svoji ulogi, drugič zopet šepetajo, igrajo Moliera v fraku lr> z monoklom, oni delajo vse to, samo zato, ker hoče tako režiser, ker hoče priti on do veljave. Oni delajo vse to. ne da bi vedeli za kaj in čemu. Režiser jim vrže le par Pojasnil, ki jih le deloma, često pa celo nič ne razumejo, o katerih niti nadalje ne premišljujejo, ki pa jim vsekakor lrnponirajo. Kako redek je sedaj užitek ki ga ima človek Pr' igralcu, če opazi, da hodi sam, če ima lastno barvo, ki sam ustvarja. In tako dobro se opazi omenjena vodilna vrvica tudi pri najboljšem igralcu. Gre kakor na vrvici, ' kakor namazano, ali ona veže tista zadnja, najfinejša, naj-nežnejša, spontana občutja in oživetja, v katerih leži čudež 'ndividualnosti, skrivnost popolnosti. O večjih prireditvah se sliši in bere, da so ubrane v gotovem tonu. Z isto pravico se lahko reče o freskosliki, k' je prebeljena, da je ubrana v tonu. Figure njihove raz-*'ke, njihov kolorit, vse je proč, seveda zadnji ton prebe-Ijenja je pač ostal. Nekaj strašnega je, ta edini ton, kate-rega nosijo, kot duševni prisiljeni jopič. Najstrašnejši pa Je> če se v njem spozna osebni ton režiserja ; če vsi igralci, k> nastopajo po vrsti, pa naj bodo možje ali žene, starci ali otroci, govore kot režiser akcentira, tako kot on enako Jecljajo, kite ojačijo ali svoj govor slabe kot on, če nihče l2med njih ne govori več svoje govorice in so vsi papagaji eriega samega žvižgača. Režija? Pamet postane neumnost, dobrodelnost muka. Tu leži napaka vendar pri igralcu. To )e za nje sicer sramotno in vendar morajo sami uvideti in Pr'Poznati, da je v zadnjih letih postal režiser močnejši kot Vsi skupaj. Režiser pride navadno iz krogov naobraženih, 17 \ iz one sfere, ki jo imenujejo pri gledališču znanost. V tej točki pa so vsi igralci slabotni, mehki in ponižni. On dela z glavo in igralec, ki dela s čutom in instinktom, vedno misli, ta ve nekaj posebnega, važnega, kar ostane njemu igralcu skrito in se uda. Režiser pozna igro in jo hoče imeti. Igralec pa pozna navadno samo svojo ulogo, kar čisto odkritosrčno pripozna. Tako je režiser na vsej črti močnejši in tako si je osvojil gledališče. Da pa to osvojitev tako čezmerno izkoristi, bi to igralci lahko preprečili. M tega niso preprečili in to zato ne, ker gledališče tako ne ljubijo, kot bi ga morali ljubiti. Vsi hočejo samo sebe in vsak posebej zopet samega sebe. Oni so, priznajmo odkrito, pustili gledališče na cedilu in se sedaj ne smejo pritoževati, če je gledališče sedaj nje zapustilo. Med tem, ko je oblast režije mehanizirala in napravila brezdušen aparat iz nekdanjega ensembla, ki je bil čudovit, mnogostranski skupni ton človeških instrumentov, je 'z drugih vzrokov izvršila popolno razpustitev celokupne e|V semble-umetnosti. Materijelno pomanjkanje podi igralce narazen, pomanjkanje zaslužka jih sili po dnevi pred kinofotografa in pod' po noči v zabavališča v zabavo verižnikom, oderuhom ,rl lahkoživcem. To razjasni mnogo, to odpušča mnogo, ali ne vsega. Ta notranja skupnost zaradi umetnosti volje, oni strastni nagon rešiti gledališče, ga držati na višini, pre<^ propadom rešiti, ni več v zavesti, ni več živ in močan. JaZ ne govorim tu o onih malih, niti o srednjih igralcih. Od njih se požrtvovalnosti resnično ne more zahtevati. Oni so posvetili svoje življenje gledališču, ki pa ni izpolnilo njihovih rožnih sanj, pač pa jim je dalo veliko razočaranje, velik0 bolesti in skrbi, pa le malo veselja. Oni vidijo, kako nji' hovi veliki kolegi iz njihovih uspehov kujejo kapital, kolikor le morejo, brez ozira na razvoj gledališke umetnosti. Kak° naj tu oni mali in srednji stoje na preiskušnji svojih d°l^ nosti, če so predpoldne pri balu plinske družbe bo!je uporabljeni in si tam zaslužijo dodatek k svoji mali plaCI; Toda znameniti, slavni igralci so dolžni gledališču, k' jim je pomagalo do slave, podpirati ga, in če tudi z žrtvam1’ — 18 — No oni ne mislijo na to. Že pred vojsko so začeli uničevati ensemble-umetnost s tem, da so se iz vsacega ensembla ločili in na ta način razbili ono čudovito enoto, katere del so oni bili. Pravi resničen ensemble pa ni mogoče skupaj zbobnati od danes do jutri. To je vedno nekaj nastajajočega, živ organizem, ki nastane le pod posebnimi umetniškimi pogoji in le pod takimi diha in živi. ftli to je že skoro popolnoma minulo. Danes nima nobeno večje gledališče z izjemo dunajskega dvornega gledališča, popolnega ensembla. !n tudi to gledališče bode gledalo, kako se ta ensemble drobi, ker ne more biti izpopolnjen in se tudi ne more več izpopolniti, 'ker se noben pomemben igralec danes več ne veže na eno gledališče, ampak hoče biti Povsod le gost. Trajajoč slavnosten pohod od mesta do rr'esta jim ugaja. Pohajanje od odra v kinoatelje jim zboljša finančno stanje. Ali ta svitla kolajna pa ima tudi svojo slabo stran. Res je, da imajo povsod uspeh, kjer gostujejo, povsod so aplavdirani. F\li povsod kjer niso so kmalu pozabljeni. In °ni pravzaprav niso trajni nikjer. Oni nimajo za svoje delovanje nikake domovine; njihova umetnost ne požene nikjer globokih korenin, in zaradi tega je brez večjega kulturnega pomena. Očarujoč in ugleda vreden predmet So tu in tam, za par večerov, za nekaj ulog. Oni igrajo skozi leta le eno in isto, ker se to najbolj zahteva, najbolje plača, ker manjka časa za skušnje in se te komade lahko povsod igra. Oni igrajo danes v napol dostojni, jutri v strašni, vedno pa v okolici, v katero se niso uživeli, v katero se ne morejo uživeti. Človek opazi tako neizmerno, vseeno jim je, kakšna je okolica, kakšen milje in kako sami so. Vendar pa je velika zmota če mislijo veliki igralci, da lahko sami eksistirajo. Sredi svojega pota k najvišji umet-n°sti, na kateri so se nahajali, zdrsnejo v rutino in so v kratkem le še šablona nekdanje osebne originalnosti. Dra-J^atska pesnitev neha z njimi računati, kajti če se jih rabi, llrn ni mogoče zasesti ulog, niti klasičnih in niti sedalih del. Nekega dne pa gredo poleg duševnega življenja 19 naroda, kot neka posebnost, vredna, da si jo človek ogleda, ali brez globljega upliva. Gledališče pa, ki si pač mora brez njih pomagati, kakor ve in zna, propada vedno bolj in bolj, vedno globlje in globlje. Ne pomaga nič, gledališ.če je umetnost skupnosti, če se pa skupnost raztrga, tedaj preneha tudi umetnost. Igralec gotovo navede veliko vzrokov v svoje opravičilo in se seveda lahko sklicuje na pomanjkanje sedanjega časa. f\li vendar ni resnično to, da sedanji čas potrebuje samo denar in ničesar druzega. Plemenito prenovljenje bi lahko izhajalo iz gledališča, in za oplemenitev duha in duše potrebuje ravno sedanji čas vzornih, navdušujočih in vodilnih igralcev, kakor jih ni potreboval popreje malokateri čas. Ali naj bode krivo vsemu temu kar hoče: igralec je odpovedal. Felix Salten (prestavil arh. prof. Kregar Rado). Hermini. Hermina, oj Hermina, natoči meni vina za dušo ranjeno! A vina ne od trte, ker nade že zamrte po njem se ne vzbude. Naj trudna moja duša le vino to okuša ki ti na ustnih rdi. Poljuba mi ne brani, da upi pokopani mi zopet ožive ... Tako tedaj, Hermina, natoči meni vina, ki ti na ustnih rdi! Al. Peterlin-Batog. Jugoslovanski kreditni zavod v LJUBLJANI, Marijin trg 8 P.U.«.J., HRANILNE VLOGE na knjižice A 11 0| ODreSlUje in TEKOČI RAČUN po 4 |2 |0. Daje posojila na vknjižbo in poroke ter trgovske • =----- — kredite. .... --- ---------------- Modna krojačnica JOŽKO SUŠNIK LJUBLJANA. Parna pekarna JAKOB KAVČIČ | Ljubljana Gradišče štev. 5 j| večkrat na dan sveže in vsakovrstno pecivo. If T. C. KOTftR DROGERIJA. LJUBLJANR, WOLFOVfl GLICA ŠTEV. 3. L priporoča svojo veliko zalogo koloni-jalnega in špecerijskega blaga, češke in angleške manufakture in najfinejših mesnih izdelkov. Kavarna .ZVEZDA' (Fran krapes) Ljubljana Kongresni trg Shajališče gledališke publike. Modni atelier M. Šarc Ljubljana Kongresni trg 4 j =® Parfumerija In galanterija. Specialna trgovina ščetarskih izdelkov. Edina zaloga jugoslovanskih igralnih kart M. MIHELIČ Šelenbupgoua ul. LJUBLJANA Šelenburgoun ul. 0= „SAVA“ LESNA, TRGOVSKA IN INDUSTRIJSKA DRUŽBA Z O. Z. V LJUBLJANI. ' w ••• ••• •M ::: M. KUŠTRIN UUBL3ANA Tehniško in elektrotehniško podjetje. Trgovina s tehniškimi in elektrotehniškimi predmeti na drobno In debelo. Velika zaloga vseh vrst gumija, kolesne in avtomobilske pneumatlke. Glavno zastopstvo polnogumastih obročev iz tovarne ,,WALTER hARTINY". Na razpolago ie hydraulična stiskalnica za montiranje pol-nogumijastlh obročev. Centrala: Ljubljana. Rimska cesta štev. 2. Telefon štev. 588. Brzojavi; Kuštrin. Ljubljana. Podružnice: Ljubljana, Dunajska cesta štev. 20. Telefon štev. 470. Maribor, Jurčičeva ulica štev. 9. Telefon štev. 133. Beograd, Knez liihajlova ulica 3. ••• • ••! •••: ••• ••• ••• 3E 3E Ivanka Stegnar, modistka Ljubljana, Rimska cesta 10 priporoča cenjenim damam svojo veliko zalogo slamnikov in nakita. Popravila točno in ceno. ooooooooooooooooooo O_ rPn o o O O o”o OZO o O 0~p O O O O O JO o O O O O O o O O O O 0.0 O O O O d O o o o o O O 0 ❖ ❖ °o° °o° ❖ °0° °0° o°o o O 00000000 0*000 o o o_ o,P 0^0 O O O O CTO o o O O 0-0 o o o o o o o O o JO o o o o o o o o o O O O O O o o Oc O OOOOOOOOOOOOOOOOOOO'-' K. PUČNIK LJUBLJMNM, Sodna ulica št. 3. Krojaški atelje. J'•'•* mammmmmmmmmm •••••• Mmmhmhmm •• mmmmmm—mm ••• • — -----------------------— -----------------j* Največji davki Vam nastanejo, ako ne gledate na to, kje nakupujete! Mnogo denarja si lahko prihranite ako kupujete blago za moške in ženske obleke, perilo, trikotažo, posteljno opremo i. t. d. v velikem skladišču blaga veletrgovine Mestni trg štev. 10. jiimife lllllllF A. & E. Skaberne Ljubljana, rna“ v Lj Natisnil;