Posamezna številka 1 Din. leto X., št. 17. PoStnina platana v gotovini. V Ijubti&nii' 28. aprila 1923. V organizaciji je noi, kolikor moti — toliko pravic« »pSs&sSSsS 1 mmm m Uredništvo in uprava: Ljubljana, Šelenburgova ulica št. 6/II. Izhaja vsako soboto. Stane posamezna štev. 75 p, mesečno Din 3'—-. celoletno 35 Din. — Za člane izvod po 60 para. Oglasi: prostor 1X^5 mm 1 50 Din. Dopisi morajo biti frankirani in podpisani, ter opremljeni s štamp dotične. organizacije. Rokopisi se ne vračajo. Reklamacije so poštnine proste.. Glasilo Strokovne komisije za Slovenijo. (Pokrajinski odbor GOSI) • • i ■ S." /,n,'V '1/J/ / • * • jf V* / •'V *1A// / * * • //4/ r »; » ^ i •©vi m r-'o t • .O . f/.t* k>?,7 Petič, odkar je minila svetovna vojna, praznujemo naš proletarski praznik 1. Maj; vsakokrat ga praznujemo v težavnejših in obupnejših razmerah! Med vojno in prve mesece po vojni je jugoslovanska buržoazija obljubovala, da bo nova država Jugoslavija delila vsem državljanom enake pravice, da bo imel v njej tudi proletariat dovolj prostora na solncu. Vse te lepe obljube in besede pa so imele edini namen uspavati proletariat in preprečiti, da ne bi sam pričel razmišljati in iskati si potov za svoje osvobojenje. Kajti takoj, ko so se delavske množice zavedale, da je edini njihov spas v samopomoči - v organizacijah - je buržoazija napovedala odkrit boj delavskemu razredu. Dokler buržoazija še ni imela utrjene svoje moči. je vodila svoj boj proti delavskim organizacijam s tem, da je z agenti-provokaterji in s spletkami sejala v delavske vrste razdor. Kasneje pa, ko je že utrdila svojo moč in organizirala državo v zaščitnico svojih razrednih interesov, pa je začela s silo in nasiljem! »Obznana« in »zakon o zaščiti države« so zunanji znaki surove sile, s katero hoče buržoazija uničiti delavske organizacije, preprečili obrambne stavke, skratka onemogočiti proletariatu boj za obstanek. Še vse večjo škodo pa povzročajo ti izjemni zakoni s tem, ker omejujejo pravi o zborovanja, tiska in govora. Kapitalizem se dobro zaveda, da bi v proletarskih vrstah prej ali slej zavladala edinost in bratstvo, če bi proletariat potom svobodne in temeljite debate v govoru in tisku razčistil trenutne razlike v mišljenju in potom svobodne izmenjave misli odstranil nesporazumljenja o taktičnih vprašanjih. Zato naj bo ob tej slovesni priliki, ko praznu.emo svoj edini praznik, naša prva in g’avna zahteva: ukinjenle vssh izjemnih zakonov, svoboda združevanja, tiska in govora, osvoboditev vseh zaupnikov in funkcljonarjev, ki so bili na podlagi izjemnih protiustavnih zakonov preganjani in obsojeni. In kakor države ne izpolnijo niti najprimitivnejših zahtev politične demokracije, temveč uvaja najhujšo politično reakcijo, tako uveljavlja jugoslovanski kapitalizem na celi črti tudi socialno reakcijo. Naiprvo so delavstvo ogoljufali za 8-urni delavnik, sedaj pa sabotirajo izvedbo itak nezadostnih zakonov v zavarovanje in zaščito delavstva. Vlada in kapitalisti nastopajo v enotni fronti proti delavskemu razredu, ki se more s skrajnim naporom boriti za izenačenje zakonov izdanih od tistih vlad, ki sedaj te zakone namenoma sabotirajo. Katastrofalna gospodarska politika vladajočega razreda povzroča dnevno naraščajočo število brezposelnih, za katere ni preskrbljeno, povzroča dnevno večjo draginjo in lakoto širokih delavskih mas v mestu in na deželi. Zato je danes naš drugi klic: Zahtevamo integralno užakonjenje In izvajanje 8-urnega delavnika! Zahtevamo izvrševanje in izpopolnitev delavske zaščitne zakonodaje! Zahtevamo odpomoči proti brezposelnosti, zahtevamo dela in kruha za brezposelne! Zahtevamo odpravo draginje in kruha za one, ki delajo 1 Učvrščujoči se kapitalizem v državi stopa po stopinjah ostalih imperialističnih držav sveta. Milijarde uporablja za oboroževanje, pripravljajoč se na nove vojne, ki naj jih plača s svojo krvjo proletarijat. Ker je priznanje sovjetske Rusije proti interesom kapitalizma, jo noče imperializem priznati, kar povzroča trajno nevarnost za svetovni mir. Razredno delavstvo noče vojska in prelivanja krvi, ki uničuje človeška življenja in z znojem delavstva ustanovljene gospodarske dobrine. Delavstvo pozna le eno vojsko in to je vojska proti vojski, proti oboroženemu obračunavanju med kapitalističnimi interesi posameznih držav! Zato gre tretja naša zahteva današnjega dne: proti oboroževanju, "roti vojsk!, za svetovni mir, za mednarodno edinstvo, za priznanje Sovjetske Rusije! — Ta dan našega Prvega Maja praznujemo kot del delavskega razreda celega sveta. Milijoni in milijoni razrednega delavstva po celem sveru proslavljajo današnji praznik zato, da manifestirajo s svojo voljo za zmago delavskega razreda v revolucionarnem razrednem boju, ki ga bojujemo tudi mi, za zmago socialistične družbe nad kapitalistično družbo, za odpravo kapitalističnega načina proizvajanja in kapitalistične vladavine! Zavedamo se, da zamoremo ta boj dobojevati le z našo lastno močjo. Naša osvoboditev zamore biti le delo nas samih. — Naša želja je, da se ujedini razredno delavstvo celega sveta v enotnih razrednih strokovnih organizacijah in enotni internacionali, ki naj bodo ogrodje v vsakdanjem boju delavstva za izboljšanje njegovega položaja v kapitalistični družbi in predhodnice organizacijske enotnosti delavskega razreda na podlagi skupnih načel na vseh toriščih razrednega boja! Isti nam je cilj, ista naj nam bo poti Zato smo se tudi mi danes strnili v eno vrsto, da smo solidarni v naših zahtevah in v našem boju: Proti politični reakciji! — Prot' socialni reakciji! — Proti vojski in oboroževanju! — Za najpopolnejšo delavsko zaščitno zakonodajo! — Za priznanje Sovjetske Rusije! — Za mednarodno edinstvo! — Za zmago socialistične družbe nad kapitalistično! — Naj živi razredno delavstvo celega sveta! — Naj živi mednarodna solidarnost delav. razreda! Strokovna komislfa za Slovenilo. S i ;0> \0'r .oH m & P/ti praznih £t)rta. Bratje, vi ste bili z menoj, ko sem jo videl, a je zletela nada srebrna naših želja, iežeta, krvava so srca se znašla,, izšla iz vrtincev pokolov. Duše meglene spoznale so se in se pognale v bodočnost k skupnemu cilju, ki jim ga mešajo fate morgane modemih bogov. Bratje, zopet boste z menoj ko jo bom videl in jo bom gledal izpolnjeno nado naših želja. D Žugelj- Ja/, imam pa nagelj rdeč. Žarko mi nad srcem klije, plameni, gori ko kri, ki iz ran skelečih lije. •laz pa nagelj rdeč imam, kot škrlatno solnce sije, in kot ljubi brata brat, vroče njegov plamen lije. Ali bolj ko nagelj rdeč mi ljubezen je ognjena do svobode jasnih zvezd, tja gre naša pot plamena. Prolet. Težka je moja pest Crna je moja dlau ... Stara je ta povest, stara kakor svetopisemska zgodba. Tudi junak te zgodbe ni od včeraj, ni od danes sto let, 011 je od takrat, ko so posijali na naš planet prvi žarki solnca. Naš praded je in mi smo njegovi potomci, njegovi Otroci. Ni bil lep naš praded, črne roke je imel in žulje na njej. Težka je bila njegova roka, njegova pest je ustvarila in razdrla kitajski zid. . Paglavci so ga zalotili v spanju in zgradili) so okoli njega kitajski zid. Toda zbudil se je. Težke so bile spone, komaj se je premikal. A njegov duh je šel preko kitajskega zidu, zakaj njemu ni mogoče zapreti pot. Pa tudi kitajski zid se mora zrušiti... in ni ga bilo več. Razprostrl je dvoje rok visoko proti nebu, kakor, da bi ga objel, stop:l je vesel v svet, en sam korak od severa na jug. Vse kar je lepega za človeško oko je ustvaril on — Prolet v sponah . . . Delo ga je prisidilo k počitku. Težke pesti so padle na zemljo, ki se je stresla pod težo Proletovega telesa. Zase ni zgradil hiše, sebi ni napravil postelje, zanj je bila hiša svet in postelja zemlja, nad njo pa nebo. Hišo in posteljo je zidal in gradil za druge, ki so se mu obešali ponoči pri spanju na ušesa in mu klicali: »Mora tako biti, da zidaš, gradiš in delaš za nas, kajtii mi te hranimo. Zato bodi zadovoljen, kajti blagor krotkim, ker njih je nebeško kraljestvo. Na levo uho se mu je obešal 'božji namestnik na zemlji , na drugem ušesu pa mu je visel čuvar »svete lastnine in hlapec tatov istočasno.. A je že tako, da se je naš Prolet otresal in otresel teh nadležnih muh. In zato so si te nadležne muhe ustanovile državo, prisvojile so si vse ukradeno blago in dobrine in si ustanovile svojo armado. In s to armado so navalile na spečega Proleta. V ušesno, v nosno votlino je hodila ta armada, da oslepi in ogluši svojega edinega protivniika. On pa je spal in potrpežljivo prenašal bolečine. In predrznost je rastla ... Z verigami so priklenili uboge nadležnice, z vsemi mogočimi opojnimi sredstvi so ga omamljale, le da bi se ne zbudil. Hrane je dobil le toliko, da ni onemogel. Pri najlepšem delu, ko so našemu Proletu izrezavali paglavci že jermena na širokem hrbtišču, je prvič začutil bolečine. Toda le v polspa- mišicami svet, zakaj oni res nosijo svet. Brat moči je pogum. Armada, ki koraka preko trupel in žrtev je pogumna. A nekdo, ki ni lagal, je rekel: >Videl boš vašo moč, ko boš pihnil; ako niste složni se boste razkropili.« Sestra moči je sloga. Vaša moč je v številu vaših vrst. Zato množite svoje vrste. Posameznik bodi kapljica v morju. Vaša moč je v organizaciji. Zgubljeni ste, ko vas sovražnik razkropi. Jermena bo rezal iz vaših hrbtišč in v plug vas bo vprezal. Ponižani in razžaljeni! Danes je vaš praznik, praznik onih, ki stoje v znamenju bratstva, svobode in enakosti na stolu sodbe. Bratje ste od severa do juga, od vzhoda do zapada in vsi ste vnuki velikega Proleta. Dvignite svoje glave, zakaj vi ste moč, v vaših vrstah je sloga, v. vaših vrstah je število, vi, ste organizacija! Ko bo v vaših srcih ta zavest, bo vet vaš in vaš praznik bo praznik ; veta. In: mi, kar nas je kovačev, mi bomo vsi kovali, kovali svoja srca, kovali svoj značaj... Udarnik. Janko elban: Prvi Mai. nju. Zamajalo se je nekoliko ogromno telo, nastal je med Črnjani paglavci šum in vznemirjenje, valili so se na tla pod telo Proleta in v prah in pepel so se spremenili. In mož s črno kuto na enem , čuvar »svete lastnine na drugem ušesu sta kričala v ušesni votlini: »Ne upiraj se! Brez nas pogineš, zakaj mi te hranimo! Zločinec je tisti, ki te ščuva na upor! Pa ni bilo nikogar, ki bi ga ščuval na upor, Je bolečine je čutil! Bolečine so nekoliko ponehale in Prolet se je potolažil, nekoliko tudi na prigovarjanje božjega namestnika in čuvarja »svete lastnine«. In zopet so pričele rožljati verige, vrvi so privlekli in prve topove, ki bi naj pokončali Proleta, če bi se še enkrat uprl. Toda bolečine niso nič več ponehale. Prolet je odprl dvoje ogromnih oči — zbudil se je iz dolgega spanja. Ni mu bilo' po volji, ko je na svojem lastnem telesu opazil zajedavce. Premakniti se je hotel, toda bil je v verigah vklenjen. Čutil je nove bolečine, zakaj v meso so se mu zajedli obročii verig. Ali vedel je, da mora zbrati svoje moči, da mora pokazati in porabiti vso moč svojih mišic. Rečeno — storjeno, — počile so prve verige. Tedaj se zaziba ogromno telo, valili so se paglavci v gručah na tla, zažvenketale so verige in stresla se je zemlja, ko je vstal Prolet. Prišel je dan, ki je bil njegov, zakaj sam si ga je izvolil. Prišel je dan, a kdaj bo prišel čas, ko bo njegov? O tem ne bodo odločali nitii tisti, ki so ga z verigami prikovali na tla, o tem bo odločeval edino in same 011. Prolet je bil priklenjen po svoji volji, zato bo morala priti tudii svoboda po njegovi volji. Zakaj volja je svetovna sila. O vi ponižani in razžaljeni! Tudi vaš je danes praznik, zakaj vi ste tako hoteli. Na rame se vam obešajo možje in vam govorijo: Zapisano je in usojeno in usodi se vdajte; vaše trpljenje pa bo poplačano na onem svetu. V trni halji stoje za vami ti možje in čakajo, da se udaste usodi. In pod črno haljo je pripravljen bič za vse tiste, kit jim bo zadnja beseda: »amen«. A blagor onemu, ki v trpljenju dvigne glavo in ima vero v sebe in vero v bodočnost. Tisti, ki verujejo, da je v njih moč so močni. Blagor onim, ki verujejo, da je svet brez njih nič, zakaj svet bi bil brez njih res nič. Blagor onim, ki nosijo s svojimi Tebi, dan miru in pokoja, svetli dan rdeče ljubezni — simbol svobode. Samo enkrat v latu prihajaš odet v cvetje, samo enkrat v letu prinašaš v dušo trpina jasne žarke luči — samo enkrat. Kdaj vzideš za vedno? Mnogo nas je, tisoči in milijoni, ki Te pričakujejo, pridi skoraj, vlij v dušo ideal bratstva, združi nas vse, Id tavamo v megli sovraštva, v veliko mogočno reko ljubezni. Napoji nas z upanjem, da ne omagamo sredi pota, Okrepi nas s Tvojim tihim mirom, jasni svetli dan svobode. Na prostornem trgu so stali, glava pri glavi, sodrugi in sodružice. Rdeče zastave so* plapolale v zraku in iz tisočerih grl je kipela pesem svobode, odmevala od sten ponosnih palač,-proti nebu v vsemi rje. Vsa srca so bila združena v eno celoto, eno samo mogočno skalo ob katero so zastonj butali valovi kapitalizma — žal samo en dan. Mno-ž.ice so se razšle in konec je bilo navdušenja, skala se je razbila in eakcija je slavila svoj zmagonosni pohod. V težkih urah jim je ostal samo še svetel spomin, na nekaj lepega, oddaljen daleč proč od cilja zato, ker se v trenutku sreče ni rodilo delo za svobodo. Zopet prihaja naš dan, zavit v zelenje, dan rdeče ljubezni. Zoptet bodo prihitele množice od vseh vetrov na zbirališče. Oddaljeni sodrugi se bodo sešli, krepko si bomo stis-niil v delu utrujene roke in prisegli r.a našo vodnico, rdečo zastavo bratstva, enakosti in ljubezni. Navdušeno se bo razlegala pesem svobode v mlado jutro, izza baržunastih. zaves pa bo gledala buržoazija na valeče se množice. Bode li zopet samo en dan sodrugi? In, ko se bomo vračali na svoje domove, bomo li zopet drugi da« nadaljevali bratomorno klanje? Sodrugi,- zakličimo: Nikdar večk da se bo razlegalo po oeli Sloveniji, tja doli do Beograda. Naš dan, naš rdeči Prvi maj naj bo praznik našega združenja v močno trdno organizacijo. « Sodrugi, vsi na plan. lep bo svobode dan ... Vam, ki ste seme Boj, ki ga vodijo proletarci vseh dežel je boj za srečo in blagostanje narodov. Ta cilj hoče razred no-za-vedni proletariat doseči na dvoje načinov: z reorganizacijo oziroma preureditvijo družabnega reda na eni strani in medsebojnim gospodarskim podpiranjem na drugi strani. Početki socialističnega gibanja nam pričajo, da ni bilo malo sanjačev, ki so čakali na podporo od države. Vsi tisti so mislili, da bodo z reorganizacijo državnega ustroja emancipiraU narode od vladajočega razreda. Brezuspešne pa so bile prošnje in pozivi na vladajoči razred, programi državnega socializma so bili klic vpijočega v puščavi. Zakaj država ni zato na svetu, da bo skrbela za potrebe ljudstva! Utopisti so skušali uresničiti svoje ponesrečene načrte državnega socializma, a prehitelo jih je ljudstvo, ki je iskalo temelj novega družabnega reda v organizaciji. Ljudstvo je uvidelo, da more najti osvobojenje tlačenih v medsebojnem gospodarskem združenju in podpiranju. Ta ljudska misel je prvič prodrla na Angleškem. Takozvano kartistično gibanjte, ki ga je organiziralo angleško delavstvo, je imelo cilj v reorganizaciji državnega ustroja, na katero naj bi vplivala državna zakonodaja, ki naj bi jo*pa zopet delavstvo zahtevalo od vladajočega razreda. — Delavstvo si je ustvarilo močne strokovne, predvsem pa gospodarske organizacije, ki edine morejo uveljaviti moč razredno-zavednega delavstva. Zidal je proletariat s tem stavbo, ki naj bi ga ločila od razredne države in napravila neodvisnega od vladajočega razreda. V meščanski državi je nastala država in oblika novega družabnega reda. S to dobo so pokazali razredni delavci novo smer v boju za boljšo družbo. Pričetek razredne organizacije, ki išče medsebojnih gospodarskih vezi proletariata' znači pričetek nove države, ki bo spodnesla z novim gospodarskim aparatom polago- ma tla kapitalistični državi. Tako vidimo še danes, ko je moč strokovnih organizacij in njih vpliv zmanjšan na minimum, da je bila država prisiljena in je priznala bolniško, nezgodno in invalidno zavarovanje. In to kljub temu, da vzdržujejo strokovne organizacije svoj aparat, ki služi v razrednem boju v oporo delavstva, ki gmotno podpira in vzdržuje delavstvo, če se nahaja v stav ki, če je brezposelno itd. Odtod izvira tudi naklonjenost naprednejših držav, ki priznavajo delavske gospodarske zadruge in cenijo visoko njih pomen, kajti one imajo nalogo preskrbeti ljudstvo z dobrimi in cenimi živili. Vidimo torej povsod velike uspehe razredne politike proletariata, ki spodjeda in neopaženo spreminja državno obliko kapitalizma. Ko se je •na Angleškem prvič uvedlo 10 umi delavni čas po vseh obratih, je Karl Marx po pravici trdil, da pomeni uvedba lOurnega delavnika zmago socialističnih načel (angleško delavstvo je do takrat delalo po 12, 14 ja 16 ur na dan).. Državo so razredna bojne organizacije prvič prisilile, da je sprejela minimalne zahteve delavskih organizacij. Ti prvi uspehi delavskih organizacij pa nam značijo obenem tudi pričetek važnosti socialne politike v organizaciji. Od tistega časa je bilo delo delavskih organizacij na polju socialne politiike ogromno. Jasno je torej, da se mora spreminjati z minimalnimi zahtevami delavstva in razvojem delavskih organizacij in njih močjo tudi oblika državnega ustroja. Težnje delavstva in njegove potrebe so prenesle delavske organizacije na bojno polje: delavstvo se je bojevalo za zboljšanje svojega socialnega položaja in delavske zakonodaje. Meščanska država si hoče podaljšati nit svojega žiivljenja, zato udejstvuje na polju socialne politike. načela razrednega delavstva. Delavske mase pa so istočasno pokazale, da se hočejo že v meščanski družbi gospodarsko osamosvojiti; po- kazale so, da so sposobne ustvariti si že sedaj svoje življenske pogoje. Kapitalizem se zaveda, da tiči v tem spoznanju proletariata zanj velika življenska nevarnost. Toda preko razvoja tudi kapitalizem ne more iti. Tisti, ki je na vrhuncu, mora iti potem nazdol, za njim pa pride drugi. Ko bo proletariat dovršil stavbo svoje razredne družbe, tedaj bo izvršil svojo misijo. Cim bolj pa bo proletariat to stavbo pospešil, čim hitrejše bomo sezidali novi družbi gospodarskih temeljev, tem preje bo nadomestil social, družabni ustroj sedanji sistem. Takrat bo zmagalo tudi načelo demokracije: manjšina se pokorava večini. Proletariat pa bo nosilec nove boljše bodočnosti! K novemu cilju sili s prvim korakom teptano človeštvo. Naš rdeči praznik. Mase proletarcev tvorijo mezdne sužnje sedem dni v tednu. V spomladi in jeseni kapitalizma je vladala beda med proletariatom: v nedeljo in delavnik delavstvo služi kapitalizmu. Z naraščanjem! kapitalistične moči je nedelja in praznik postal za mezdne sužnje brez pomena. Samo en dan počitka, en sam praznik smo zahtevali: praznik Dela, Prvi Maj. Že nad trideset let je, ko je nastal odmor in tišina v vrstah razredftega delavstva. Socialna demokracija vsega sveta je imela mednarodni kongres v Parizu. Bil je to svetovni parlament Dela, zborovanje zastopnikov vseh dežel. In parlament Dela je proglasil po burno sprejetem predlogu francoskega sodruga Lavigne (Lavinj-a) prvi dan meseca maja za edini mednarodni delavski praznik. • Na praznik dela in miiru niso tvorili takrat vsebino majske slavnosti vsakdanji krušni boji, temveč dvoje zahtev je položil mednarodni proletariat tisto leto na zeleno mizo kapitalizma: osemurni delavnik in delavsko zakonodajo. Kar je tvorilo tretji značaj! majske slavnosti • in majskih demonstracij, najdemo v Prvem Maju, kot prazniku pobratimstva vseh narodov in protestu proti vojni. Slovenci smo bili v teh časih in se pozneje dolgo dobo let vezani v nacionalnih okovih. Predno so se zrušile in pretrgale te vezi smo v eni vrsti z delom nemškega, češkega, poljskega, hrvatskega in ogrskega proletariata tvorili enotno falango proti avstro-ogrskemu militarizmu in imperializmu. Tudi praznovanje Prvega Maja je kazalo povsem d rim značaj kakor praznovanje, ki ga je imel proletariat ostalih držav, onostran mej Avstro-ogrske. i Prvi Maj nam je bil takrat skupni in edini rog, skozi katerega smo trobili v ušesa militaristične avstrijske vlade. Mi v tisti dobi nismo imeli volilne pravice, ki jo je proletariat ostalih držav deloma že dosegel. Razumljivo je, da je imel na praznik Dela naš proletariat še posebne zahteve in parole, ki so dale majskim proslavam popolnoma drugo lice. Kar smo praznovali mi na praznik Prvega Maja, to je praznoval proletariat drugih dežel na dan volitev. Isti vpliv, ki ga je napravil poldrag milijon nemških socialističnih voliloev na nemško buržoazijo in r.ie-no meščansko monarhistično vlado, je napravila slavnost Prvega Majnika leta 1890. in 1891. na avstrijsko vlado, da je odpravila izjemno stanje, s katerim ie hotela, uničiti socialno demokracijo in ž njo socialistično gibanje. Itd tako je korakal avstrijlski proletariat leto za letom, korak za korakom. Že leta 1897. je dosegel proletariat drag uspeh: volitve v splošno kurijo, ki so prvič omogočile, da je poslal proletariat na parlamentarne klopi svoje zastopnike, ki so tekom dolgih let potem spravili nešteto ministerstev na zatožno klop. Vse to je prinesel delavski praznik, praznik ponižanih in razžaljenih. Naučil je proletariat, da je organiziral demonstracije. Tako je 1. 1905. dunajski proletariat odpravil parlament meščanskih privilegirancev in diktatorskih absolutistov. Tudi na delavni čas je imel Prvi Majnik od svojega postanka velik vpliv. Delavci, ki so delali nekoč po šestnajst, dvanajst in deset ur na dan, so danes v tovarni le po osem ur. In proletariat ne bo ostal vedno prii osemurnem delavniku ... Mrjjlsika slavnost se spreminja, spreminja se zato, ker jo je rodilo življenje in vse kar živi, se spreminja. Na praznik Dela smo zidali, polagali opeko na opeko, zahtevali smo računov, zahtevali smo za delo plačilo, zahtevali smo soodločevanja. — Splošno volilno pravico! je bil nekdaj naš bojni klic. Ženam enake pravice! Osemurni delavnik! Delavstvu socialne zakonodaje! je naš klic danes. Mir med narodi! kličemo že od leta 1848. Za nas ni pogojlev, ali dobimo zahtevane pravice, ali ne. Ni najlepša zgodovina krvi, a mi, ki verujemo v zmago, tudi vemo, da zmag ni brez žrtev. Nismo prijatelji krvi, zakaj mnogo nepotrebnih žrtev je že bilo in nam to ni ljubo, niti ne želimo, da bi se to še mnogokrat ponovilo. Na dan Novega leta 1914, ki je prinesel vihar, ki je zanetil ogenj v evropskem kozolcu politim z azijskim oljem, jte imel bolgarski sabor (narlament) svoj buren dan, zakaj stot pod škrlatnim nebom se je takrat močno zamajal in na stolu je sedelo veličanstvo, ki ima danes priliko hoditi tudi za plugom, kakor nekdaj veličanstvo cesar Jožef II. Bolgarska je takrat že prestala svoj prvi vihar (balkanska vojna). Vihar je napravil 60.000 žrtev, ki niso ničesar zakrivile- In v parlament je poslalo 90.000 volilcev sedemintrideset socialističnih poslancev, ki niso preveč pri-jhzno sprejeli veličanstvo, ko se je pripeljalo v sabor, da čita napisan govor. Vodja socialistične parlamentarne delegacije je pristopil k veličanstvu in ga lepo nagovoril: >Česa iščete tukaj? V imenu šestdeset-tisoč nedolžnih vojnih žrtev, devet-desettisoč volilcev in sedemintrideset poslancev protestiram proti Vaši navzočnosti v tej zbornici!« In gospod se je zelo oddahnil, ko so socialisti odšli iz zbornice. Ali kmalu je zapihal veter, ki je odnesel s škrla-tom prevlečen stol z gospodom Ferdinandom vred. Njegovo veličanstvo ni nihče silil, samo je šlo... Razvoj gre svojo pot in ne pozna ovir. Joža Otorepec: Delo za novo družbo. Revolucionarno delo ne vidimo le v tem, da obsoja proletariat dan na dan današnji izkoriščevalni sistem sedanje družbene uredbe, niti ne v pridigovanju o edinozveličavnem stališču taktike v razrednem boju; poleg tega moramo polagati največjo važnostma to, da bo proletariat znal svoje siile, ki tvorijo pravzaprav jedro bogastva proletariata, tudi sam organizirati in vporabiti že v današnji družbi v svojo lastno korist, to je v korist večine človeštva. Da je to zbiranje delavnih sil proletariata mogoče vporabiti v korist njega samega, nam pričajo sijajno razvite produktivne zadruge posebno na Angleškem, pa tudi v drugih deželah. Za dosego svojega cilja: socializacije, delavstvo nima lepše in gladkej-še poti nego je pot delavskega zadružništva. Cilj delavskega razreda je danes socializacija proizvajanja vseh potrebnih proizvodov. S tem seveda ni rečeno, da je to edina oblika družabnega reda v bodočnosti, temveč hočem le reči, da bo ta oblika igrala veliko vlogo v prehodni dobi, ki bo tvorila most iz sedanje kapitalistične v bodočo socialistično družbo. Delavske produktivne zadruge so edine, ki so poklicane, da uspešno in vzgledno delujejo na to, da se posta- vi proletariat na samostojna, realna gospodarska tla in si potom gospodarskih izkušenj, ki šo za gospodarsko osamosvojitev proletariata neob-hodno potrebne, uredi gospodarske temelje bodočega 'družabnega reda, kojega nosilec bo proletariat. V drugi vrsti je potrebna proletariatu izobrazba, brez katere ne more voditi javne kontrole nad obrati in državnim gospodarstvom. Za delavstvo ni nobeno orožje bolj uspešno, kakor organiziranje lastne delavne moči; drug važen faktor, to je kupna moč, pa mora porabiti: za dviganje svojega premoženja (kapitala). Z izvedbo teh dveh načel: da proletariat organizira svoje delavno moč in rabi kupno moč za dviganje lastnega premoženja je izrečena nad kapitalizmom smrtna obsodba, ker se mu vzame na eni strani delo, na drugi, strani pa nima kupcev za svoje produkte. Tisti trenutek, ko se bo proletariat popolnoma zavedal in tudi s temi dejstvi delal in računal, bo moral današnji kapitalistični družabni in proizvajalni sistem tudi propasti. Zadružna (ne zasebna) lastnina je do danes edini protiutež in protiob-lika sedanji zasebni (privatni) lastninil v kapitalistični družbi. Do popolne socializacije vsega svetovnega gospodarskega aparata je oblika zadružne lastnine poklicana, da napravi prehodno dobo do prevzema gospodarstva po proletariatu in njegovi oblasti. Da to dejstvo odgovarja resnici: da je namreč misel zadružne (skupne) lastnine najbolj primerna za prehodno fazo k socializmu, govori okoliščina, da je nujno potrebno, da se izvede enotno vodstvo in nadzorstvo nad poedinimi gospodarskimi panogami, kakor tudi nad celotnim narodnim gospodarstvom po načelu gospodarske samouprave. To načelo je deloma v zadružništvu že izvedeno, v kolikor pa ni, bo to zelo lahko izvedljivo. Nasprotno je to načelo težko iz- vesti v občinskih, okrajnih, pokrajinskih in državnih podjetjih, kajti pri imenovanih podjetjih igra veliko vlogo volja in vpliv vladajoče stranke in delavstvo v takih podjetjih ne more samostojno misliti in gospodariti. Gospodarsko delo je na ta način popolnoma brez vpliva od strani delavstva. Na kratko lahko rečemo: delavsko zadružništvo v vsakem pogledu podpira z moralnimi vzgledi hitrejši razvoj in pospeši samostojen nastop proletariata na gospodarskem polju in sicer v glavnem s tem, da proletariat zadružna misel izobražuje in ga vede s praktičnimi vzgledi do skupnosti, ki vodi do zmage. Moralno ga prisili, da se zanima za vsa gospodarska vprašanja, pridobi si znanje na gospodarskem polju ter si na ta način zbene večji krog voditeljev, ki razširijo delokrog proletariata na gospodarskem polju. Krog teh duševnih voditeljev proletariata na gospodarskem polju je nujno potreben za slučaj, da proletariat prevzame državni aparat v svoje roke. Iz teh važnih razlogov, od katerih smo jih nekaj zgoraj navedli, moremo sklepati in priti do zaključka, da se mora delavsko politiko v veliki meri v bodoče usmeriti v to smer; delavstvo pa ima dovolj prilik, da o teh važnih problemih premišljuje in izreka sodbo. Gospodarska vprašanja delavskih organizacij so tvorne in gibalne sile delavskega gibanja, kajti zdrava gospodarska politika bo usposobila proletariat za velike naloge, ki ga čakajo v bodočnosti. Letošnji 1. Maj naj ne bo zato le spomin na zgodovinske boje svetovnega proletariata za njegove pravice, temveč naj bo tudi klic po ustanovitvi lastnih delavskih samoupravnih edi-nic, iz katerih se bo izcimil uspešen napad in boj proti nasprotnikom gospodarske osamosvojitve delavskega razreda. Ko se bo proletariat dokopal do spoznanja, da je ta boj za zmago na gospodar, polju potreben, takrat boj delavskega razreda ne bo brezuspešen, temveč bo delavstvo korakalo proti zmagi, kajti ono bo imelo v svojih gospodarskih podjetjih močno oporo, zaslombo in pomoč. Iz zaledja bo delavska armada dobivala vse, kar bo potrebovala v svojem boju. Jože Berdajs: Vojna — vojni. Bankrot kapitalističnega gospodarstva. Gosp>odarski boj med Francosko in Nemčijo se s koncem svetovne vojne ni končal, temveč še poostril. Zakaj je postalo vprašanje zasedbe ruhrskega industrijskega kompleksa po francokih četah tako važno in postaja poleg tega še vedno bolj komplicirano? To vprašanje ni samo vprašanje za francoske in nemške kapitaliste in za kapitalistično družbo sploh, temveč to je vprašanje, ki ga bo moral rešiti tudi proletariat; to vprašanje je: ali je bližji delavcu domači kapitalist ali delavec iz tuje sosednje ali kake drage države. Nad tem vprašanjem se je razbila leta 1914. delavska internacionala, ker je prevladoval v delavskih vrstah nacionalno šovinistični duh. Ako mednarodni proletariat ne bo tudi danes ugodno rešil tega vprašanja, bo izgubil proletariat zopet internacionalno orientacijo in stal bo v nacionalno grupiranih skupinah razcepljen v nešteto kosov proti mednarodno organiziranemu kapitalu. Zeto je zasedba rahrskega ozemlja tudi važno vprašanje za delavsko gibanje. Kako je prišlo do tega zamotanega vprašanja? Na gospodarskem polju sta bila pred vojno glavna konkurenta' Angleška in Nemčija. Jasno je, da je moralo priti prej ali slej do hudega gospodarskega dvoboja med tema dvema državama. V tem dvoboju je moral igrati seveda glavno vlogo gospodarski moment, kajti jasno je, da se je vršil ta dvoboj zato: ali bo dobila svetovni trg v svoje roke Nemčija ali pa ga bo obdržala še nadalje Angleška. Za dvoboj pa je treba armade in orožja. Ker je Angleška okrog in okrog obdana od morja, je čisto gotovo, da armada na suhem v taki deželi nima pomena in da mora taka dežela iskati opore in zaslombe v močni mornarici. In Angleška je imela že od nekdaj izborno mornarico, s katero je podjarmila eno četrtino sveta in milijone in milijone ljudi. Da bo prav kmalu prišlo do hudega spopada, zato je vedela tudi Nemčija. In za ta spopad je tudi pripravila armado na suhem, s katero se ni mogla kosati nobena armada na svetu. Ko so nemški državniki sanjalii o nemškem gosnodstvu na svetovnem gospodarskem trgu, so vedeli, da bo najhujši boj z angleškimi konkurenti. Vedeli so, da imajo izborno armado na suhem, s katero pa angleške konkurence ne morejo uničiti. In pričeli so graditi in spopolnjevati svojo mornarico, ki se ja v svetovni vojni tudi izborno obnesla. To je bil torej prvi korak in prvo znamenje, da bo spopad hud in dolgotrajen. Drugo ker je storila Nemčija, je bil podroben načrt za spopad. Tudi ta načrt je bil dobro zamišljen. Vojaška zasedba Relgije je bila za izvedbo tega načrta nujno potrebna. Predpriprave so bile v teku in leta 1913. so imeli nemški trgovci v trgovski zbornici glavnega belgijskega trgovskega pristanišča Antwerpna že večino. Zakaj? Nemški kapitalisti so pripravljali teren za vojaško zasedbo s tem, da so vrgli ogromno šte- ¥ cSolimi pod Triglavom. vilo nemških trgovcev v belgijska trgovska središča. Belgija pa je bila v tesnili trgovskih vezeh s Francosko. Francoski kapitalisti so imeli v Belgiji naložen ogromen kapital in zato Francoski ta načrt nemških kapitalistov nikakor ni bil všeč in Francoska se je od prvih početkov gospodarskega spora med Angleško in Nemčijo naslonila na Angleško. To pa je vedela tudi Nemčija sama in zato je šel njen načrt za tem, da iz Belgije njena armada vdere na Francosko in tam diktira po porazu nad Francosko mirovno pogodbo. S tem bi uničila Belgijo in Francosko in šele potem bi se pričel spopad z Angleško. Ta spopad pa h. otvorila nemška mornarica na morju. Angleška je za ta načrt vedela jn se za ta spopad na morju tudi pripravljala, toda mnogo bolj mrzlično nego Nemčija. Angleška se ne drži evropske celine in je jasno, da mora igrati neko posebno vlogo. In ta vloga Angleške je zgodovinska. Naloga angleških državnikov je bila do danes, da drže takozvano ravnotežje na evropski celini. Skozi celo zgodovino opazimo, da je Angleška priskočila v boju med dvema državama vedno šibkejši na pomoč, da je uničila s lem nevarnejšega nasprotnika. To vlogo je igrala pri vseh sporih med'Francoske in Nemčijo. Kdo je bil šibkejši pred svetovno vojno? Francoska, ki se od poraza pri Sedanu leta 1870—1871 nii mogla gospodarsko opomoči, med tem ko je postala Nemčija po zmagi pri Sedanu resna konkurentinja Angleške. Zgodovinska naloga Angleške je bila, da je torej stopila na stran šibkejšega in to je: na stran Francoske proti Nemčiji. Vsaka vojna in oborožen spopad med dvema ali več državami ima svoje vzroke in svoj povod. Vzroki so ponavadi globoki, — povod pa je lahko zelo malenkosten. Kaj je bil vzrok svetovni vojni? Vzrokov je bilo mnogo in vsi so bili globoki; iz prejšnjega pa je razvidno. da je bil glavni vzrok gospodarska konkurenca na svetovnem trgu med Angleško in Nemčijo. Drugi vzroki pa so bili. bolj postranskega pomena. Kaj je bil pa povod svetovni vojni? Povodov je bilo po mnenju raznih politkov več, vsi pa so bili zelo zelo malenkostni. Povod svetovni vojni je dal menda umor avstro-ogr-skega prestolonaslednika Franca Ferdinanda. Podlistek. Za nas je sedaj to postranskega pomena, zanima nas bolj potek in razvoj svetovne vojne. Nemčiji se je že od začetka svetovne vojne spačil načrt, ker je pač vojaško zasedla celo Belgijo, ustavila pa je prodiranje nemške armade francoska armada, ki ni pustila, da prodre nemška armada v osrčje Francoske. Srečo Francoske lahko pripisujemo tudii močnim in skoro nezavzetnim trdnjavam ob predvojni francosko-nemški meji. Da so si razbijali in tudi razbili Nemci svojo glavo nad temi trdnjavami nam dokazuje obleganje Verduna. Ker se je tu nemški načrt precej izjalovil, je morala Nemčija svoj načrt spremeniti v toliko, da je gospodarsko popolnoma uničila severno-francoske zasedene pokrajine. Na-dalnji razvoj svetovne vojne , nas ne zanima toliko; iz svetovne vojne je Nemčija izšla premagana — Francoska oziroma Angleška pa kot zmagovalki. Mesto Nemčije pa sta diktirali mirovno pogodbo Francija in Angleška. Gospodarsko pa je bila pravzaprav poražena Francoska, kajti pred-no bo obnovila in vzpostavila zopet svojo industrijo v porušenih pokrajinah, bo Nemčija zopet dvignila svojo glavo, kajti njej bi bilo to lahko, ker v njenih pokrajinah ni razsajal vihar svet. vojne V versajski mirovni pogodbi so naložili zavezniki Nemčiji precejšnje breme, ki bi ga pa vendar lahko nosila. Toda Nemčija je napravila pogreško, ki je Francoski le ena sama velika usluga. Odpovedala je poravnavo naloženih ji denarnih obveznosti. Francoska je to neoglodano kost hitro pograbila in zasedla najbolj industrijsko ozemlje Nemčije — Ruhr. Francoska je pri tem vedela, da bo le na ta način pritisnila gospodarsko Nemčijo k tlom, kajti vedela je, da bi vojna bremena Nemčija lahko nosila, medtem, ko bi porušene pokrajine Francoska dvignila industrijsko še-le po letih in letih. Za proletariat pa je na tapetu pri lem sporu važno vprašanje: ali je proletariat za fronto revnih in izkoriščanih proti fronti bogatih in izkoriščevalcev, ali pa je za fronto delavcev in kapitalistov ene narodnosti protii fronti delavcev in kapitalistov druge narodnosti. To vprašanje je že enkrat razbilo proletarsko fronto in vrglo proletariat v vojni metež, kjer sta se borila brat proti bratu. Ali se bo proletariat še enkrat razbil po naeionalno-šovinističnih pravilih na sto in sto delov? In tedaj je počilo enkrat, dvakrat, stokrat... tisočkrat. Krik, vik, ječanje . .. kri, sama kri. Postave z železnimi kladivi v rokah so ležale, kakor snopi na njivi, rdeča zastava je padla ter pokopala pod seboj proletarca. Kri je polzela, kapljica za kapljico po barikadi na umazana prašna tla, dalje po cesti, vedno večji jarek, v kanale in dalje v reko Lordano. Pod zastavo pa je ležal Ivan ves uleč in zdelo se mu je, du sanja. Po široki cesti je pripeljal voz, vleklo ga je troje parov konj. Ves je bil posut z zlatom, srebrna kolesa, oj-nice, diamantni držaji, na njem pa so sedeli kralji, cesarji, papeži, škofje, bankirji in tako dalje . . . Naravnost proti barikadam je zapeljal zdaj . . . zdaj bo strl tudi njega. Sinko moj, sinko , je klical glas po mrtvaški poljani. Sinko! Oh!... S tresočo roko je privzdignil rdečo' platno) in solze so se mu mešale s toplo rdečo tekočino. Poljubljal ga je na ustna, poteiu je z negotovimi koraki odšel po zapuščenih ulicah. Zadel se je tu pa tam ob rob, a bolelo ga ni več . . . Lordana je šumela ter' gnala valove proti vzhodu, pri bregu mrtva, v sredi deroča. Mrtva Malokdaj ah, pa skoro nič se ne sliši zadnje čase od kovinarskega delavstva z Jesenic. Ker je pa potrebno, da po daljšem času malo bolj globoko posvetimo v razmere in položaj tukajšnjega delavstva, bo pa sodrug urednik gotovo tako prijazen, da nam odstopi malo več prostora. Z ozirom na pretečena nešteta mezdna gibanja v trdnem boju za ek-zistenco je do danes ostalo tukajšnje delavstvo enotno v enotni organizaciji Preko vseh bojev pa, ki so se že in se še vršijo, pa živimo v splošnem še zelo v staroveških razmerah. Predvsem kar se tiče delavskih plač stojimo povprečno skoro za 50 odstotkov na slabšem, kakor v predvojnem času, dasi že pred vojno zaslužek ni bil niti najmanj primeren; poleg tega pa je draginja pri nas tu še večja, kakor maiokje v Sloveniji. Po vsej najhujši železoindustrij-ski krizi se zadnje čase v vseh tovarnah: na Savi, Javorniku in Dobravi razmeroma dobro obratuje; edini izgovorit padajo sedaj radi nakazila bančnega kredita (pomanjkanje denarja); temu je pa kriva zavožena finančna politika naše države. Sicer pa, če si ogledamo stvar od vseh strani, bi si delavstvo pri sedanji konjuk-turi še v marsičem lahko opomoglo iz sedanjega bednega stanja. Eden glavnih vzrokov, da se tukajšnje delavstvo ne more dokopati do boljših razmer, je predvsem pričetek razvoja tukajšnje industrije. Na kratko povedano: vse skupaj je bilo grajeno brez posebnih načrtov, vse skupaj stoji v nekaki tesnobi brez pravih razvrstitev oddelkov in primernih gradbenih projektov. Elektrodna tovarna na Dobravi tvori s tehničnih vidikov sicer nekako izjemo, higijeničnim potrebam delavstva pa tovarna tudi ne odgovarja. Vseh elektrodnih tovaren na celem svetu je samo dvanajst in jasno je, da ima ta produkt v bodočnosti še široko in odprto polje, ako bo tehnika tako napredovala. Na Javorniku se je sicer zadnja leta zmodemizirano težko valjarno, ki je bila poprej na Savi, vzpostavilo nanovo po najnovejšem sistemu; popre je je bila težka valjarna (Grob-streke) na Savi, sedaj pa je na Javorniku in tako se prevaža blago semuntja. Na pr. martinove peči soma Savi in se mora vsak izdelek prevažati pol ure daleč na Javornik; železo se seveda med prevažanjem znatno ohladi ter se iz tega razloga porabi veliko več premoga kot pa se ga je popreje, ker se mora izdelke z Javornika prevažati zopet na Savo, ker je žična valjarpa na Savi itd.; takih tehničnih napak (kolikor niso zapreke radi vodne sile) bi lahko še mno- reka, globoki tolmuni. In po njej so se vlekle rueče lise, kanali so dona-šali nov material. Lordana! Lordana! Fin rcnsa fontana . Nagnil se je čez rob. Ha tam, kaj je tam, rdeča kri... proletar . . . Šumelo je nad valovi, srebrnosivi lasje so se pokazali iz vode, potem pa je bilo vse tiho in Lordana je zaspano gnala valove proti vzhodu. — Na barikadi pa je ležala Maša na svojem izvoljencu in poljubovula napol gorko telo. V daljavi pa so stale svetle ideje, polne solnca, zavite v temne tkanino. Lordana, Lordana, rdeči vodnjak. . IV. Mračna dvorana postelja ob postelji, med njimi hodijo sestre v belih oblekah z modrimi predpasniki, tiho po prstih, boječ se hrupa, ter tolažijo zdaj tega zdaj onega bolnika; duh po lizolu in jodu, tam nekje v kotu tiktakanje ure, stroj, ki meša zvoke bitja z vzdihi mrzličnih bolnikov. Dolga mračna sobana, polna obvezanih glav, — hropečih prsi, — t re treljenih nog, spačenih obrazov. Zdaj — tam ob oknu se je * zopet nekdo dvignil, zakrilil z rokami po go našteli, vendar pa, ker se zadnje čase precej dela na moderniziranju podjetja, prepuščamo vsekakor to vprašanje tehničnim izvedencem, da se ne bodo zgražali, zakaj se vmešavamo mi v 'zadeve podjetja. Dovolili smo si omeniti to le v toliko, v kolikor se faktično lahko dokaže, da ta celota slabega tehničnega vodstva v glavnem škoduje delavstvu.. Vodna sila, katere izraba je za tukajšnje podjetje v pripomoček kot glavni faktor v konkurenci, iz zgoraj navedenih razlogov tehnične nedoslednosti v veliki meri izgublja svojo vrednost, radi česar se seveda išče izhoda v konkurenčnem boju na drug način in da se to v veliki meri vali na delavske rame in plače, je čisto jasno. Predvsem pa je treba omeniti tudi to, da se je pri zgradbi podjetja v splošnem gledalo samo na to, kako bi si z enostavnimi stavbami brez vpoštevanja higieničnih zahtev dobo povečalo podjetje dobiček. V mnogih obratih imamo silen prepih, da so v poletni vročini prepoteni delavci izpostavljeni hudemu in nevarnemu, prehlajenju, drugi obrati so zopet premalo zračni in so pre-temni, po večini so stroji preveč na kupu. O snažnosti v mnogih oddelkih ni niti govora, čemur pa je mnogo krivo delavstvo samo. Delavci zapuščajo prašni in prepoteni, drugi zo-pel z oljem in mastjo' namazani de--lavnice; prilike pa nimajo, da bi se okopali. Niti sredstev za umivanje rok ni v mnogih oddelkih. V nekaterih oddelkih nima delavstvo niti shramb in omar za obleko itd. Na Savi pa ni niiti urejene prepotrebne kopel j i, d očim. jo imata tovarni na Javorniku in na Dobravi, četudi nista povsem zadovoljivi. Če preidemo sedaj iz navedenih razmer, ki pa še iz daleka niso prava slika /a življenje delavstva v teh tovarnah, najdemo v pretežni večini še žalostnejše razmere. V početkih in razvoju tukajšnjega podjetja je takratno vodstvo znalo na priprost način navezati delavstvo na se. Mesto, da bi, bilo podjetje gradilo prostorna zdravstvenim zahtevam odgovarjajoča stanovanja, je pa posameznim delavcem nakazalo kredit, da -c si sami postavljali male kočice, nekateri večje, drugi manjše. Večina delavcev pa, ki so prišli pozneje v tovarno, pa se podtika po podstrešjih 'nii nezdravih stanovanjih, ki so vse preje, kakor primerna stanovanja. Ti delavci preživljajo dandanes žalostno usodo. V mnogih slučajih so te luknje vlažne (posebno po zimi), nobenega pravega prostora ni za zračenje pohištva ih podobno; mnogi neradi prenašajo svoje razdrapane stvari poleti na solnce in tako stanujejo de- žniku, telo je padlo nazaj — nii ga več. Ura tiktaka dalje... . Na sedmi postelji od vrat leži Ivan. K roglja mu je predrla desna pljuča, ter oddrvela naprej po ulici. Dva dneva sta že minula, pa še vedno teži v nezavesti, izgubil je veliko krvi. Ob postelji pri njem sedi Maša, in mu menja mrzle obkladke. Oči so ii u] adle, veliki črni kolobarji okoli njih, lica so izgubila barvo, le lasje, ziati. lasje so ostali isti ter ljubezen in bolest. Brez pokoja in spanja trepeče za edino bitje, katero ji je še ostalo, vsak dih, krik ji je nož v srce. V negotovosti minejo dnevi dolge večnosti. Koncern tedna klic: Maša in poplačano je trpljenje, bdeče noči, novo upanje vstaja v duši ... Zaspal je. Nevarnost je odstranjena. Ljubeči poljub na čelo . . . Dolgi tedni in meseci so pretekli, prodno se je izpraznila dvorana, mnoge je odpeljal cini voz, zaspali so mimo spanje proletarca, ne zbudi jih več blesk zlata, mnogi so pustili nogo, roko v ambulatoriju, drugi so zopet šli v boj za vsakdanji kruli. * Janko Telban: Sredi kaosa. Jutro je vstalo polno napetega pričakovanja. Vse mirno. Za barikadami po cesti je prikorakal Ivan, visoko držeč v roki rdečo zastavo. Naravnost proti njej je krenil, po polomljenih vozovih je splezal prav na vrh in zastava je za-vihrala v mladem jutru, polna upanja, ter s konci božala njegovo odkrito glavo ter zavijala črne lase v rdeči pajčolan. Vse oči so se vprle vanjo in mnogi je v srcu vzkliknil: Pozdravljena zastava svobode!« Vojaki! je spregovoril tilsti kip na barikadi, »vojaki, naš boj je svet, svet kakor vaša dolžnost, podajmo si roke in korakajmo nasproti boljšemu življenju. Vsi za enega, eden za vse na poti do ---------/ S tretjega nadstropja je priletela opeka ter zadela Mirka, ki jo stal na hodniku, na glavo. Prebila mu je kapo, čelo, brhka postava častnika je opotekajoče prijela za prazen zrak in mlad rožnat obraz je oblila rdeča kri ... 1 Pripravi se za II. vsedelavski zlet v Maribor I. 1923! lavci v nevzdržljivih razmerah. — V mnogih slučajih pa stanuje v teh nezdravih luknjah še veliko število rodbinskih članov. Pa tudi mnoga tovarniška stanovanja ne odgovarjajo razmeroma velikim družinam, le malo jih je. ki se jih lahko prišteva k srečnim. Ko se je posameznikom dajalo priliko, da so si sami gradili na kredit svoje lužice, si lahko mislimo s kakim trudom so si jih postavili; po ve čiri so cel dan garali v tovarni, nato pa so kopali in pripravljali do temne nočii svoj dom. Tako je postal na eni strani popolnoma odvisen od tovarne, ker ji je bil dolžan, na dru- Kongres je pričel s svojim delom v nedeljo dne 1. t. m. dopoldne. Pri otvoriitvi kongresa je kovinarska godba na Jesenicah zaigrala delavsko pesem ./Naprej,, sodeloval je tamburaški zbor »Svoboden. Kongres so pozdravili: za »Svobodo«; s. J. Smolej, za pevsko društvo Sava s. V. Ambrožič, ter za podružnico kovinarjev na Jesenicah s. A. Korbar. Predsednik s. Svetek se 'nato v imenu kongresa zahvali za lep sprejem, ki so ga priredilii jeseniški sodrugi in preide nato takoj k . poročilu predsedstva. V jako obširnem referatu je obrazložil delo centralnega odbora v prošlem letu. Iz referata je bilo posneti, da je centralni odbor kovinarjev vedno stremel za tem, da je izvajal vse sklepe in delal v zadovoljnost članstva ter v procviit organizacije. Nato je podal tajniško poročilo s. Odmajer. Iz tajniškega poročila je i>ilo razvidno, (la se delo polapoma sistematizira, da so pa razne okolnosti, ki to zaprečujejo. Tajništvo je bilo najbolj zaposleno z mezdnimi boji. V preteklem letu se je sklenilo in obnovilo kolektivnih pogodu. Vsako teh pogodb pa je drugačna, vsekakor pa se lih je skušalo sistematizirati. Uspehi so bili povprečno . maja ob 14. uri. V Hrastniku (steklarji) dne ID. maja ob pol 10. uri dopoldne. V Vevčah dne 10. maja ob 14. uri. V Medvodah dne 13. maja ob 14. uri. V Hrastniku (kemični delavci) dne b). maja ob 15; uri. V Mostah dne 17. maja ob 16. uri. V Rušah dne 18. maja ob 17. uri. V Mariboru dne 19. maja ob 17. uri.- V Prevaljah dne 20. maja ob 9. uri dopoldne. V Ljubljani dne 23. maja. V Uotovljah dne 25. maja ob 17. uri. V Libojah dne 20. maja ob 10. uri. Majniški spomini starega rudarja. Bil je Prvi Majnik ... Pri oknu svoje borne hišice je sedel Primož Kuhar, že prileten delavec v premogovnih rovih. Bil je eden najstarejših še aktivnih rudarjev v T....... Zamislil se je stari Primož v prošle, bridka in lepe čase ... Da tudi jaz sem bil mlad nekdaj, kakor ste sedaj vi, sinovi moji in tudi mladi znanci je govoril Primož sam zase, toda sedaj sem se postaral. Kaj imam od vsega svojega truda kol vesten in marljiv delavec družbe? Nič! O, pač... imam svojo lastno hišo. za katero mi nihče ne more reči, da je nisem napravil sam. V tem oziru se čutim pač srečnega, kajti pretežna večina mojih tovarišev stanuje in umira še vedno v zaduhlih in temnih luknjah rudniških hiš. Takrat sem bil še mlad, moje roke so bile močna, telo je bilo krepko, ponosno vzravnano in polno eneržije. Misli moje so bile jasne, volja neupogljiva; a imel sem drugo preoričanje ... A sedaj?... Stari delavec je potegnil žuljavo dlan svoje desnice preko potnega čela in nadaljeval: Misli moje Kajo Delič, Ivan Zurc, Ivan Širca, Ivan Kocijan; namestniki razsodišča: Martin Leder, Ivan Kos, Franc Kosec, Josip Fistrič in Edvard Manzink Pri 11. točki dnevnega reda se je obravnaval predlog centralnega odbora kovinarjev glede okrožnega strokovnega tajništva v Celju. Po daljši debati se je sklenilo, da se zadeva odstopi v rešitev plenarni seji Strokovne komisije. Predsednik s. Svetek konstatira, da je dnevni red kongresa izčrpan ter zaključil kongres s pozivom na delo za boljšo bodočnost. Ker je ravnateljstvo tovarne K ID na Jesenicah dovolilo delegatom, da si ogledajo tovarno na Savi, so se nato korporatiivno podali vsi delegati v tovarno, ki je ona največjih te vrste v Jugoslaviji. Za slovo je zaigrala še enkrat kovinarska godba, nakar se jim je predsednik s. Svetek še enkrat zahvalil, ter jih pozival, da zapooeto kulturno delo nadaljujejo. II koncu opozarjamo, da bo v najkrajšem času izšla brošura o delu tega kongresa in jo vsakemu kovinarju priporočamo. V Štorah dne 27. maja ob 10. uri dopoldne. V Radečah dne 27. maja ob 15. uri. Za skupino kem. del. v Celju in Židanom mostu določi dan članskega zborovanja tajništvo okrožne strokovne komisije v Celju. Za skupino v Sladkem vrhu in Maj-špergu določi dan članskega zborovanja tajništvo okrožne strokovne komisije v Mariboru. - Tajništvo. Razvitje zastave v Medvodali-Go- ričanah. V nedeljo dne 29. t. m. ob 2. popoldne se bo vršilo slavnostno razvitje zastave; kemičnih delavcev v Medvodah-Gorieanah. Razvitje se bo vršilo pri g. Jože Jesihu v Medvodah s sledečim sporedom: 1. razvitje zastave; 2. javen ljudski shod; 3. prosta zabava; 4. pohod v Vaše. Istočasno se bo vršilo praznovanje 1. maja. Sodrugi in sodružice! Udeležite se razvitja polnoštevilno. Vabimo k slavnosti vse delavce in prijatelje delavske zastave. Kovinarska stroka. Kovinarji pozor! Ker se nahaja delavstvo tovarne verig d. d. v Lescah pri Bledu v mezdnem gibanju, opozarjamo vse sodruge kovinarje, da naj ne iščejo tukaj dela, dokler ni naše mezdno gibanje končano. Ko bo naše mezdno "ibanje končano, bomo to pravočasno objavili zopet v listu. niso več tako .jasne kot nekdaj; duševno in telesno eneržijo mi je ubil kapital ... O, na miljene vas je, ki hodite mojo pot. Počasi vam ubijajo telo in dušo; usoda vseh vas je enaka. tlačitelji; vaši vam izsesava io kri in mozeg in končno iz \a.s napravijo še ponižne sluge, brez vsake volje, brez čuta in mrtve, kakor mehanizem stroja. Primož se je stresel pri tej misli. Ne, ne, je nričel ves razburjen, to se nikakor ne more in ne sme zgoditi! Ali je bilo moje delo in delo mojih prednikov ter delo velikih socialističnih mislecev in sploh človeškega duha zaman in brez usoehart Ali je ledina tako trda. da jo delavsko časopisje ne more razorati? . . . Iz sanjevega bdenja ga prebudi godba, ki jo je slišal od daleč. Prijeten čut obide starega moža, ko nekako mehanično posluša melodične, glasove rudarske godbe. Ve,, da je danes delavski praznik in da Domeni procesija, v kateri se pomika delavstvo, delavsko manifestacijo. Že jih vitli. Na čelu sprevoda koraka godba, za njo pa se vije dolga vrsta orole-tarcev. Pred njimi ponosno vihra rdeča zastava z napisom: Proletarci vseh dežel združite se! To zastavo je notsil njegov najstarejši sin. Kako Kongres kovinarjev na Jesenicah. (Izčrpno poročilo bo izšlo v posebni, brošuri.) Naše organizacije. Kovinarji Ljubljane pozor! V nedeljo ‘29. t. m. ob 9. dopoldne se vrši sestanek obratnih zaupnikov in podružničnega odbora v prostorih tajništva O. D. K. v Ljubljani. Ker je dnevni red važeu, udeležba dolžnost. Predsednik. Celjska cinkarna v novem obratu. Edino cinkarno Jugoslavije* je oddala država v najem Slavenski banki v Zagrebu in Srbski banki v Skoplju. Tre tjino delnic je obdržala država, dve tretjini pa jih imata omenjeni banki. Obrat bo v najkrajšem času popolnoma obnovljen in preurejen. Vlada je pravila nove družbe že potrdila, kapital znaša 3 milijone dinarjev. Dopisi. Iz tobačne tovarne. Praznik Dela je tu. Treba je, da na ta edini praznik delavstvo manifestira za svoje človečanske pravice. Naše tobačno delavstvo tega po veliki večini še ne razume ali pa neče razumeti?! Treba je, da na naš edini praznik pokažemo, da stoje brez nas vse tovarne in vsi stroji. Ako se seveda delavstvo tega dejstva ne zaveda, potem je seveda boj težak in delavstvo bo prignal! bič kapitalizma do tega spoznanja. Prvi Majnik ni verski ali narodni praznik, temveč to je praznik revnih, praznik mednarodnega proletariata, ki se bori za svoje pravice in boljše življenjske pogoje. Naša monopolska uprava in ravnateljstvo tobačne tovarne pa nečeta prav nič vedeti o tem, da ne dobi tobačno delavstvo za svoje delo niti toliko, kolikor potrebuje za minimum življenjskih potrebščin. Mi vemo in smo prepričani, da nas ne bo rešila monopolska uprava ali ravnateljstvo tobačne tovarne, temveč nas bo rešila močna enotna strokovna organizacija, ki bo stala na razrednem stališču. Ta organizacija pa mora biti zastopnica vsega tobačnega delavstva v naši državi. Delavstvo pa se do tega spoznanja, da je treba delavstvu namreč enotne organizacije, ni še dokopalo hoče in zahteva od organizacije pravic, a ne pozna in ne ve, da ima tudi ono do organizacije svoje dolžnosti. Ono ve, da potrebuje organizacija tudi aparat, a ne prispeva, da bi bil ta aparat vedno boljši in bi se s tem tudi delavske razmere mnogo zboljšale. Če pa organizacija pri teh razmerah ne more nositi pečenih pišcet na krožniku, pa ji obrača delavstvo hrbet. Reči moremo, da se za take ljudi organizacija preveč bori in trudi. G. ravnatelj je prinesel iz Beograda zadnji teden vest, da bo 60 mlajših delavk odpuščenih; te delavke so že tretje leto zaposlene v tovarni in sedaj pridejo človekoljubi, ki hočejo postaviti te delavke na cesto. Ali sedaj vidite, kako je kapitalizem neusmiljen? To neusmiljenost z delavkami zagovarjajo s tem, da primanjkuje v tovarni dela. Vprašamo pa gospode: kdo je kriv, da dela primanjkuje? Kriva je temu edino monopolska uprava in njeno vodstvo samo. To pa iz edinega vzroka, ker so tobačni izdelki tako slabi, da za te izdelke ni odjemalcev. Boljših izdelkov je treba, pa boste imeli kupce, tobačno delavstvo pa svoj kruh. Na tem mestu apeliramo na vodstvo tovarne,, na oddelek za socialno politiko na pokrajinski upravi in na delavsko zbornico, da se za te delavke kar najhitreje nekaj ukrene, da ne bodo ostale brez kruha. Bedne razmere v naši tovarni je opisala tudi »Orjuna« in sicer v dveh številkah. Tobačnemu delavstvu povemo sledeče: To kar je pisala Orjuna«, o tem ne debatirajte, da ne bo nepotrebnih žrtev, kajti kdor bo kaj govoril, bo moral to tudi dokazati sicer bo kaznovan. Tisti, ki o tem kaj vedo, naj o tem govore, toda le na pravem mestu. Stvar je zelo kočljiva in tisti, ki se čutijo prizadete, naj se sami1 bijejo med seboj. Delavstvo pa, ki to ne zanima in nima dokazov, naj raje molči in čaka, da se stvar razjasni. Sve do vremena, pravijo pametni ljudje. Vevče. Delavne oziroma življenjske razmere so pri nas takorekoč nezdržljive. Naši gospodje si pri nas marsikaj dovolijo, kar bi si drugod ne mogli in to vse na račun uboge pare. Plače so pri nas tako mizerne, da nas je skoro sram povedati. Naj bo dovolj, ako povemo, da ima najboljše kvalificirani rokodelec 44 Din za 8urno delo; najnižja plača za odrasle delavce je pa 27.25 Din za 8umo delo. Sedaj si pa predstavljajte, kako naj delavec, ki ima družino, preživi sebe, svojo ženo in deco v tej neznosni draginji. Mi si nikakor ne moremo sestaviti proračuna, po katerem bi mogli s to mezdo živeti. Zato prosimo naše gospode, ki so bolj ačeni kakor mi, da nam dajo naše pravice do življenja, da bomo mogli Človeško živeti in da si ohranimo svoje zdravje, ter da si oskrbimo potrebne obleke. To ne bo v korist le nam, temveč tudi krvopivcem, ker podjetje z bolnimi delavci nima kaj početi Da je polovica ljudi bolnih, to bo pa (ahko potrdil tovarniški zdravnik. Da se v tako veliki množini donašajo zdravila v našo tovarno, je krivo to, ker delavcem primanjkuje poštene hrane in tople obleke. Tudi zdravnik, mislimo, da je istega mnenja, ker se v mnogih slučajih pripeti, da priporoča boljšo hrano. Sedaj si pa predstavljajte delavca z veliko družino, kako mora živeti; v svoji ošabnosti smo si predrznili poslati spomenico za zboljšanje naših življenjskih razmer, ki nikakor ni pretirana. Kaj mislite, kaj so nam naši krvosesi v svoji neskončni usmiljenosti odgovorili? Rekli so: vaše zahteve so odklonjene, mi se ne pogajamo z vami, ker sedaj ni čas za to, počakajte do jeseni, da bo začela burja pi- radostno je gledalo očetovo oko ha ponosno vzravnano nostavo svojega sina, ki je zavedajoč se svojega razreda, nonosno korakal kot vodnik pred svojimi tovariši. Ponosni koraki in jasni pogledi so pričali dovolj, da se. je delavstvo začelo gibati in spoznavati svoj bedni in skrajno krivični položaj. Umaknil se je Primož od okna, sedel na stol in začel veseleje: ::Ni bilo delo zastonj. Dasi je bilo težko, naporno, bridke in velike ovire ,vendar smo prodrli. Delavstvo se združuje vedno temeie. Ne dela se razlika med pripadniki posameznih nrrodov: kar je delavskih sloiev, se počasi, toda gotovo zbirajo v okrilju socialistične stranke, koje načela jamčijo enake pravice vsem. Ni več daleč čas, ko bodo delavci zahtevali kar iim gre; to je, da se no kritični reviziji odpravi sedanji krivični družabni in gospodarski red in se nadomesti s pravičnim, v katerem ne bo nihče no krivičnem užival sadov dela drugih. Proizvajalna sredstva bodo skupna last ljudstva, oziroma države. Na o,elo te skupne uprave bodo prihajali le tisti možje, ki jih bo delovno ljudstvo po svojem lastnem preudarim voVlo. Sedanja puhla plemenitaša diplomacija izgine. Tzginile bodo tudi stavke za povišanje plač in hati, da se vaši možgani malo ohlade, sedaj je tu poletje, ki slabo vpliva na vaše možgane itd.; tako si gospodje menda mislijo in predstavljajo naše bedne razmere. Tako gospodje pa mislimo, da ne bo šlo, da bi mi čakali do jeseni, kar bi pa bilo vam najbrže zelo ljubo; toda ne boste nas spravili pod kapo vaših obljub. Nismo še pozabili prošle jeseni, kako ste nam nalagali delo na rame kakor Kraševcu tovor in mi smo to breme potrpežljivo nosili. S tem ste nam odprli oči, da smo spoznali, da je v združenju moč. Popreje smo bili razcepljeni, sedaj ste nas pa vi sami združili. Naša organizacija je močna dovolj, da se bodo kapitalistični valovi, ki bodo butali ob >- >":• iu ijt\ ob njej razpršili. Mi ponovno zahtevamo, da se pogajanja vrše na podlagi zahtev, ki so v spomenici. Ako pa vi vztrajate pri svojem omenjenem stališču, potem se bomo pa bojevali do skrajnosti. Zgubiti nimamo ničesar, kajti boljše je v boju častno propasti, kakor pa sramotno in onečaščeno poginiti. Sodrugi vam pa priporočamo, da se oklenete svoje organizacije z dušo in ne pozabite, da je v organizaciji in združenju moč. — Papirniški dclavci v Vevčah. Objave. Praznovanje Prvega Maja v Tržiču. V ponedeljek dne 30. aprila priredi podr. »Svobode« slavnostno akademijo z zelo bogatim) sporedom; v torek to je 1. Maja bo skupno zbirališče v Delavskem domu ob 7. uri; nato bo z godbo sprevod skozi Pristavo in nazaj v Delavski dom, kjer se vrši ob 10. dopoldne javni ljudski shod. Popoldne ob 2. uri zbirališče pri delavskem domu, nato bo v slučaju lepega vremena izlet na Cegel-še. — Zvečer ob 8. uri pa vprizori dramatični odsek »Svobode« gledališko predstavo »Golgota«. Pozivljlamo delavstvo, da se vseh prireditev udeleži, da ne bodo naši nasprotniki mislili, da smo na tleh. Mladinski delavci in člani strokovnih organizacij pozor! Na iniciativo Strokovne komisije za Slovenijo dobe vsi člani strokovnih organizacij in vajenci kulturni mesečnik Kres< po znižani ceni, ako se nanj naroče; in sicer stane za člane naših strokovnih organizacij 40 dinarjev letno, za vajence (mladinske delavce) pa le 30 dinarjev letno. Ako se sodrugi na i-Kres«; naroče, bodo nanj imeli mnogo večji vpliv in bo odgovarjala vsebina Kresa še mnogo bolj nego dosedaj potrebam delavstva in njegovi duševni izobrazbi. Zahvala. Podpisana Marija Apleiie se najtopleje zahvaljujem vsem, ki so spremili mojega moža na njegovi zadnji poti. Posebno se zahvaljujem cinkarniškim tovarišem, ki. m> s tako ljubeznijo in vnemo priskočili na pomoč in nabrali vsoto 271.50 Din in pa ge. Alziblerjevi za njeno požrtvovalno delo. — Marija Aplenc. Zahvala. Tem potom izrekam vsem so-drugom in sodružicam v tovarni Freund v Mariboru zahvalo za gmotni dar v znesku 520 Din. — Jurij Kolarič. Prosveta. IV. Delegacijski zbor »Svobode«. V nedeljo 22. aprila se je vršil IV. občni zbor naše izobraževalne organizacije Svobode«. Podružnice, ki jih je 29, so bile zastopane po 22 delegatih. ‘ Občni zbor je pokazal to, kar smo že večkrat povedali, da polaga »Svoboda« vse premajhno važnost organiziranemu in sistematičnemu delovanju. Kakor smo dolžni povdariti, da so posamezni sodrugi iz prejšnjega centralnega odbora mnogo delovali na dviganju izobrazbe v proletarskih vrstah, tako je naša dolžnost, da pokažemo tudi na napake, ki so bile v tem, da tajništvo (pisarna) ni d> rastla nalogam, ki jih je imela v tem, da izobraževalno delo organizira. Stalno se moramo zavedati, da je -Svoboda« proletarska organizacija, ki ima povsem druge naloge, kakor jih imajo slične meščanske organizacije. Meščanske organizacije so ustanovljene v glavnem radi športa, telovadbe in veseljačenja, dočim je »Svobodi« šport, telovadba, dramatika itd. le sredstvo, potom katerega hoče snopolniti in utrditi proletariat za razredni boj in za ustvarjenje brezrazredne družbe! In ta njen cilj je treba imeti vedno pred očmi. Jasno je, da je tudi pot do finan-cijskih sredstev pri meščanskih organizacijah povsem druga, kakor mora biti pri Svobodi«. Če je »Svoboda« v resnici organizacija, ki ima nalogo »duševno« preobraziti proletariat, da bo zrel za socialistično družbo, potem ji je nemogoče zahtevati milodarov od tistih ljudi, ki branijo današnji na zasebni lastnini sloneči družabni sistem. Tudi tukaj je treba organizacije, ki naj zbira finančna sredstva od tistih, katerim so namenjena) sadovi, in to je proletariat. - Osvobojenje proletariata more biti le delo proletariata samega! Novi odbor, v katerem so po veliki večini sami organizacije vajeni strokovničarji, bo imel prvo in glavno nalogo, da izvede organizacijo, ki naj po eni strani organizira dobavo finančnih sredstev, na drugi pa organizira tudi delo za širjenje izobrazbe in revolucijoname zavesti. Čim bo pa spravljeno to delo v pravi tir, je pa treba sklicati izredni občni zbor, ki naj spremeni pravila in pravilnik, da bodo odgovarjala potrebam in razmeram, v katerih se organizacija nahaja. znižanje* delavnega časa, ker bodo vse potrebno uredili svobodno izvoljeni ljudski zastonniki. Prišel bo čas, ko bo odklenkalo hlapčevstvu. Tirrniia bo izginila ž njo pa tudi naši tlačitelji in grabeži zemeljskih zakladov. Delo bo težko; vendar pa premaga misel na boljšo bodočnost vse: 9a, tudi krute okove današnjega družabnem reda! Prijetno mi je pri srcu in navdaja me sladka radost, je rekel Primož polglasno, ozrši se v krasol pomladanski dan, »ko se opomnim, da sem tudi jaz posvetil svoja mladeniška leta v prospeh delavskih pravic. Ponosen sem na svoja sinove, ker se zavedajo svojega razreda, ter se bojujejo za interese in skupen blagor delavskih mas ... Kakor se zima umika topli spomladi, kakor pridejo no mrzlem deževnem in vetrovnem vremenu leni, vso naravo očairuioči dnevi in kakor se razburkano morje zopet poleže, ter se prijazno zrcali v večernem solncu, prav tako bo enkrat konec današnjih tiižnih dni in napočila bo nova, za ljudstvo veselejša doba ... Doba, ko se bomo pozivali brate vsi brez izjeme ... Militarizem bomo pokopali, ter si na n jegovem grobu podali bratske roke ... Uničili bomo Vojno na-T.iavo. ker je izvir nesreče narodov1« Pri tem se naš znanec spomni svoje ranjke žene in polasti se ga bridka žalost; nekako tožno nadaljuje: »"! i di kapitalizem ni nič boljši. Zaradi slabega zaslužka in draginje živil je tudi ona hodila na delo pri rudniku, kier si je nakopala bolezen, katera mi jo je iztrgala iz rok ... To sc zgodi tudi drugim — ni se zgodilo samo meni. in vse to zaradi »svetega profita?. Delavstvo, kdaj boš ime.o res svoj prvi mainik? . . Ali bo delavska mladina hitreje prišla do spoznanja in uvidela potnjbo socialnih reform, ki.kor so to spoznali in uvideli moji sovrstniki?... Dolgo je premišljeval o tem problemu in zrl v krasno naravo Zadnii žarki zahajajočega solnra «o mu oblivali Medi obraz. Večerni mrak je počasi legal na zemljo in z drevja na vrhi se je slišalo netite ptičev. »Oče! — oče! Ali ste nas videli ?< se ie začul od zadaj krepak glas starejšega sina. Od premišljevanja ves zamaknjen, se Primož počari obme proti svojemu sinu in mu poda roko. »Da, videl sem vaš sprevod — bil sem vesel, zato vesel in zadovoljen. Zavest, da ste vi mladi bojevniki prav tako, če ne še boli navdušeni kakor smo bili mi, me neizrecno veseli. Moja d^ša je napolnjena z radostjo; v njej prebiva ve-elo raz,no-ženje, prav kakor nekdaj ob veli- častnem majnikovem večeru ob zatonu solnčnih žarkov. Le tako naprej in zmaga bo naša! Premagali bomo v skupni zvezi naše tlačitelje in njih terorizem popolnoma strli, na razvalinah tega pa bomo zgradili novo stavbo pravice, ki bo ustrezala vsem slojem in narodom.« Dolgo sta se še sin in oče pogovarjala o tem problemu, oba sta se strinjala v mislih, nazorih in delovanju. Trdno prepričanje se je bralo z njiju čela in bistri pogledi so pričali, da ju ravdaja močan žar navdušenja delati drlie za probujo delavskih mas iz tisočletnega spanja in hlapčevske ponižnosti v novo življenje. V svojem gorečem navdušenju sta oče in sin sklenila svoje moči naprej podvojiti, ker sta prepričana, da se nahajata na pravi poti, da je to n;iiu dolžnost in da tako delo rodi obilo neprecenljivega sadu med tovariši proletarci. Sin ie odšel; Primož pa je še dolgo gledfl skozi okno v krasno prirodo .. • Premišljeval je o pojavih, ki jih je primerjal z u=odo človeka ... Končno se je vlegel. Na obrazu spečega Primoža je poigraval lahen smehljaj, kajti v snu je že videl velik sprevod svojih tovarišev, rudarsko godbo in svojega sina, ki je ponosno j^esel vihrajočo zastavo. Vse vzklikalo: Živel prvi maj! »Proletarec. Delavsko g Napredovanje socializma v Belgiji. Kako je belgijska socialistična stranka naraščala in padala nam pove sledeča slika; stranka je imela svojih organiziranih članov: I. 1912 ‘253.809 1913 276.164 1914 188.095 < 1,919 392.362 1920 614.492 < 1921 631.167 « 1922 632.040 Socialističnee organizacije so v Belgiji zgrajene tako, da so člani strokovnih. gospodarskih in kulturnih organizacij, tudi člani socialistične stranke v,politične organizacije). Komunistični pokret je v Belgiji zelo šibak, strujarstva pa v socialističnem pokretu, kakor je pri nas, ni. g Kaj dela amsterdamska strokovna internacionala? Amsterdamska strokovna internacionala priredi v 1. 1923 poučne tečaje, katerih se bo udeležilo lahko 150—200 oseb. — Vstopnina bo le tako visoka, da se bodo krili stroški. Obiskovali bodo predavanja člani strokovnih, gospodarskih, kulturnih in političnih organizacij. Predavalo se bo o mednarodnosti, mednarodnem zadružnem gibanju, mednarodni zakonodaji o zaščiti dela, mednarodnem ženskem zadružnem gibanju, mednarodnem političnem položaju, mednarodnem gospodarskem položaju, gibanju mednarodne delavske mladine, mednarodnem gibanju za novo proletarsko vzgojo. Pri predavanjih bodo sodelovali najboljši socialistični teoretiki in strokovnjaki. — Nadalje bo amsterdamska strokovna internacionala organizirala posebne tečaje za mladino. Tudi e koncentriralo v sporu med Turčijo in zavezniki. Kot zaveznica Nemčije, Avstrije in Bolgarije je bila Turčija v svetovni vojni poražena. Ko je an-tanfa narekovala mirovne nogoie seveda tudi v Turčiji ni prizanašala in hotela na njen račun kovati svoj dobiček na turškem ozemlju, v Mali Aziji in sosedniih pokrajinah. Toda Čeylji domačih tovaren Peter Kozina & Ko z znamko »Peko« so naj-boFši in najcenejši. Zahtevajte jih povsod. Glavna zaloga na drobno in debelo: Ljubljana, Breg št. 20 in Aleksandrova cesta št. 1. Priporoča se velika izbira barvastega in navadnega bombaža, perila i. t. d. KARL PRELOG, Ljubljana, Stari trg . Štev. 12. Proslavo mila Na predvečer, v ponedeljek, dne 30. aprila zvečer predstava v dramskem gledališču: „Za pravdo in srce“. Vstopnice za predstavo se debe vtajništ u »Svobode« (Židovska uiica štev. 1) in v tajništvu ..Strokovne komisije* (šeLnburgcva ulica štev 6, II. nadst'). PoUvične cene. Na dan 1 maja se bo vršil ob 9. uri dopoldne pred „Mestnim domom" velik manifestacijski shod. Za slučaj slabega v emena bo shod v veliki dvorani „Uniona“ Majski odbor Združenih razrednih de avskih organizacij. Turčija je dovolj daleč od Londona in Pariza, pa se je postavila na udobno stališče: me plačam in ne dovolim ničesar. Ker je bilo turško vprašanje važno za veliko, kakor tudi za malo antanto, so se sedali prizadeti činitelji v Lozani, kjer so priredili konfierenco, ki nai bi rešila predvsem spor med Turki in Grki, ki 8.1. V Izdajatelj: Fran« Svetek. Odgovorni urednik: Jože Berdajs. Tiska tiskarna Makso Hrovatin.